Številki 10. Trst. v četrtek 10 januvarja "»07. Tečaj XXXII ixint,» vsaxl aan ^ :dt os lUeliai is prmitll od 5. in. en medrtltlb ob 9. url miffl. r'cfc»n?1?ne gtevi ke se prodajajo po 3 nv6 (6 stotin«* » množin tobakarnah v Tr?tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Sranju, ^t. Petru, Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji. Tolminu, AjdovSfini. Postojni. Dornbertru. Solkanu itd. ta3 uriut-nv pe računajo po vrBtah (Široke 73 mm. visoke i mm t; zt trgovinske in obrtne ogiase po 20 stot. ; ft osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov O yO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-alina vr.-ta K 2. Mali oglani po S Rt. beseda, najmanj pa pe '0 stot. — " 'glase sprejema inseratni oddelek uprave bdi no -t' — ^lačuie *e izključno 1p nprnvi ..F^ino^ti" S asilo poetičnega društva ,Edinost" za Primorsko v cUrtciPti nn St. S4I.ft.i2. - TET-EFOir «t*v, 1157 —— Mesečna priloga: „SLOV^ftiSKI TEHNIK BRZOJfiUNE VESTI. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 9. Predsednik je poročal, da so bili umaknjeni vsi, do današnjega dne uloženi nujni predlogi izvzemši onih posl. Fer-jančiča in tovarišev glede konvertiranja hipo-tekarnih tirjatev, posl. Schrotta, Trafojerja i* tovarišev glede prometa z vinom 111 mo-štem, posl. Gessmanna glede razprave o nu-itinrus clausus in zakona v varstvo volilne svobode. Predlogu posl. Gessmanna je bila priznana prioriteta. Posl. Gessmann je na to stemeljeval svoj predlog, na kar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Koncem današnje seje so bili kakor »aini predlogi vloženi vsi zakonski načrti, ki lik je ministerski predsednik na današnji konferenci predložil načelnikom strank, da jih zbornica reši tekom sedanje zakonodajne dobe. med temi so ureditev vprašanja urad-siikih plač, vojaški krediti, predloga o kon-grui itd. Zltoljšanje plač državnim uslužbencem DUNAJ 9. Finančni minister ie predložil danes zbornici dva zakonska načrta, ki se ?4ieta zboljšanja plač državnim uslužbencem. Prvi zakonski načrt zahteva 20 milijonov krsn za enkratno naklonitev leta 1907. Za »•kritje teh stroškov se porabijo blagajniške zaloge. Drugi zakonski načrt obsega obširne kocine odredbe, ki jih namerava vlada izvesti v aktuelnih uradniških vprašanjih, ki naj stopijo v veljavo leta 1908. Po tem načrtu se ■uaerava za državne uradnike trojno : 1. povišanje aktivitetne doklade, 2. povišanje plače •d III. do IX. plačilnega razreda, a ob enem *e prikrajšajo dobe za povišanje uradnikov v slažbi v treh najnižih plačilnih razredih do *i«ih stopinj. 3. Konečno se službena doba za popolno pokojnino zniža od 40 na 35 let. Aktivitetna priloga se poviša na način, •la «e sedanji postavki povišajo v vseh krajevnih razredih : v V. razredu za 10°/0, v TI.. VIL in VIII. razredu za 15% in v IX. X. in XI. razredu za 20°/o? na drugi strani te krajevni razredi v njihovem razmerju z Dunajem povišajo, in sicer na način, da se undanja mera 60°/o> 50% 400/o dunajske aktivitetne doklade poviša na 70%, 60% in povišane dunajske doklade. Za mesta z več nego 80.000 prebivalci se ustanovi nov krajevni razred z 80% povišane dunajske d »klade. Uradniki, ki so stari nad 60 let, so izključeni za nov plačilni razred. Znižanje službene dobe se razteza na uradnike, ki bodo morali zato plačevati nadaljni pokojninski znesek */»%• CM slug se to znižanje razteza na jetniške paznike, policijsko stražo in na aelicijske agente. Skupno s povišanj era aktivitetne doklade uradnikom se urede tudi doklade za slug Za vsa ta povišanja bo treba na leto 15 in nol milijonov kron, k tem pride še 13 mil. *ren za zvišanje plač drugim državnim usluž-•nacem, katerih plače se uvede naredbeuim patom. K temu spadajo posamične skupine postnih uslužbencev, pomožnega policijskega osebja, pomoŽKih slug, finančnih stražnikov, gozdarskega o>ebja ter uradniki in sluge Jriarnih železnic. Nov predsednik dunajske borze. DUNAJ 9. Na današnji plenarni seji dunajske borzne zbornice je bil izvoljen predsednikom Vincenc vit. Miiller pl. Eichholz, podpredsednikoma pa Leopold Lieben in Lu-dovik AVohlheim. Dalmatinski namestnik — tajni svetnik. DUNAJ 9. Dalmatinski namestnik Nar-delli je imenovan tajnim svetnikom. Grof Montecuccoli DUNAJ 9. Poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli se je sinoči povrnil iz Budimpešte. Vreme na Dunaju. DUNAJ 9. — Večinoma jasno, več ali manj vetrovno. Temperatura malo spremenljiva. Volilna dolžnost na Tirolskem. INOMOST 9. Klerikalna stranka hoče predložiti deželnemu zboru peticijo, v kateri bo zahtevala, da se čim prej na Tirolskem uvede volilna dolžnost. Hanoveranska kraljica umrla. GMUNDEN 9. Hanoveranska kraljica i Marija je danes ob 3. uri in pol popoludne i umrla. DUNAJ 9. Vsled smrti kraljice hanove-ranske se ne bo vršil v Budimpešti napovedani dvorni ples, istotako je odpovedana tudi soareja pri dvornem maršalu ogrskem grofu Apponvi-ju, določena na 13. t. m. Novi španski poslanik na Dunaju. MADRID 9. Y. de Arellano, markiz de Casacalvo, je imenovan poslanikom na Dunaju, na mesto odstopivšega vojvoda Bai-lena. Perzijski šah umri. TEHERAN 9. Šah je sinoči umrl. Njegovo smrt so uradno razglasili danes zjutraj. Muzafer Eddin, peti vladar dinastije Kadšar, je bil rojen v Teheranu dne 25. marca 1853 ter je nastopil vlado dne 1. maja 1896 po smrti svojega očeta Nasr Eddina, ki ga je pred mošejo Abdul-Aziza umoril neki f. natik, nasprotnik šahovih reform. Muzafer Eddin je našel deželo v dobrih financi-jelnih razmerah ter je nadaljeval reformno ! delo svojega očeta. Hotel jc v Perzijo uvesti j različne zapadne naprave. Zato je tudi večkrat potoval v Evropo ter obiskal različne dvore. V zadnjem času je pokojni šah proglasil v Perziji ustavo z dvema zbornicama. Bil je silno delaven ter se je ves dan bavil z državnimi posli. Zapustil je šest sinov in enajst hčer. Naj stare j i sin in prestolonaslednik je Mohamed Ali Mirza, rojen dne 21. ju-j nija 1872. Etna. KATANIJA 9. Observatorij na Etni je izdal nastopno poročilo : Opažati je, da se je delovanje ognjenika Etna iz nova oživelo. Malo pred koncem leta se je konstatovalo bruhanje vulkana, istočasno je iz žrela prihajal gost dim in pepel. Prve dni novega leta se je videlo iz krajev, ležečih pod vulkanom, kako se je iz istega vzdigoval dim in kako so Etno razsvetljevali bliski, ki so prihajali od beložarečih predmetov ali pa od erupcije v kraterju. Ker ne more osebje observatorija vsled velike množine padlega snega priti do žrela, ni sedaj možno dobiti podrobnosti o erupciji. PODLISTEK. Stoletnica mn srbska ustanka: 18U4—1904 V mesecu februvariju 1904. je minolo ravno sto let. ko se je v Sumadiji napovedala Mlprta in ogorčena vojna turškemu gospodstva v Srbiji. Za to vojno je trebalo srbskemu narodu največega moralnega in fizič-••ga napora in samozatajevanja in Srbi so dssegli svoj cilj še le po dolgi vrsti najtežih »skušenj in porazov, po katerih se je včasih deedevalo, da popolnoma uničijo vsako sled prejšnjih vspehov. Da voditelji srbskega na-rsda v tistih težkih časih vendar niso klonili krtkom in da so s podvojeno odločnostjo nadaljevali nejednaki boj najprej proti nezakonitim turškim zastopnikom v Srbiji, a potem froti vsej turški državi : razlog temu so bile ml Srbe posebno ugodne vnanje razmere, ki so nn omogočale, da so se v svoji bo»bi oprli as sorodno Rusijo. Četudi se je na koncu konca osvobodil le razmerno mal del srb-vkega vseskupnega ozemlja, vendar ne smemo »matrati kakor le slučajno, da je bil to ravno tinti kraj (takoimeno\ani beligrajski pašalik), ki je bil najdlje ostajal ognjišče srbske drevne mi>li, ki je tu ugasnila leta 1459, ko sn bili Turki zavzeli Smederovo, prestolnico H u s i j a. Atentat na višega vojaškega proku-r&torja PETROGRAD 9. Danes ob 9. uri do-poludne je bil z revolverjem ustreljen viši vojaški prokurator Pavlov. PETROGRAD 9. (Petrogr. brz. agent.) Atentat na višega vojaškega prokuratorja Pavlova je bil izvršen na dvoru poslopja višega vojaškega sodišča, kjer se nahaja uradno stanovanje Pavlova. Napadalec, ki je bil oblečen kakor podčastnik, je trikrat ustrelil z revolverjem na Pavlova, ki je smrtno ranjen kmalo preminul. Morilec je zbežal v neko sosedno ulico ter večkrat z revolverjem ustreli, vsled česar sta bila ubita dva redarja in en deček ; po drugi verziji so bili baje ranjeni, na to so morilca prijeli. PETROGRAD 9. Razun morilca Pavlova, ki so ga spoznali kakor dijaka, preoblečenega v vojaka, je bilo na mestu atenti ta še šest drugih, v vojaške uniforme preoblek -nih revolucijonarjev, ki so stali pripravljeni. Govori se, da nosi mnogo revolucijonarcev častniške uniforme najuglednejih polkov. Tako so nedavno aretovali nekega moža, ki je bil oblečen v uniformo Grodnoških huzarjev. Iz nekaterih znakov je sklepati, da je gibanje v krogih teroristov postalo že pretečega značaja. __ Proč z dvojno mero! Sedaj se vrši na tukajšnjem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu takoimenovani kurz oiicijantov. Kurz je menda zelo številno obiskan iz raznih krajev območja tega poštnega ravnateljstva. Kakor čujemo pa, so slovanski udeleženci (moškega in ženskega spola) v večini. Povdarjamo to dejstvo zato, ker še bolj kričeče ilustruje tisto dvojno mero in tisto zapostavljanje našega elementa in naše narodnosti, ki je v praksi na vseh institucijah, ki so v odvisnosti od naše slovite državne uprave, in ki je uveljavljeno tudi v gori imenovanem kurzu. Jezik predavanja jc seveda nemški. Na to stran so slovanski in italijanski udeleženci popolnoma jednakopravni. Ali čim je nemščina izvršila svojo dolžnost, se začenja za slovanske udeležence dvojna mera, zapostavljanje — krivica. Dočim se namreč — kakor se nam poroča — italijanskim udeležencem predavanje pojasnuje v italijanskem jeziku, se uiti ne menijo za to, da-li so slovenski udeleženci umeli nemško predavanje ?! Poštno ravnateljstvo je menda na stališču, da bi bilo to — preveč pravice za Slovence, ako bi poslednjim kakov c. k. funkcijonar privoščal kako slovensko besedo. Slovenec mora znati nemški; Italijanu pa ne treba tega. To je princip avstrijske državne uprave v naših krajih v obče, a poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu še posebno. Ta princip se je z neizprosno strogostjo izvajal pod glasovitim sovražnikom našim Pokornim in je tudi danes v nezmanjšani in neskrčeni veljavi. Ta princip velja tudi v vsej uredbi pošt po deželi, oziroma v poslovanju med temi poslednjimi in ravnateljstvom v Trstu. Vse poslovanje na poštnih uradih v italijanskih krajih in občevanje teh z ravnateljstvom v Trstu na eni strani — in na poštnih uradih v slovenskih krajih in poslovanje teh z reče- nim ravnateljstvom na drugi strani : nam kaž kričečo nejednakost, pristranost, krivično ta' voriziranje jednih, zapostavljanje drugih glasovito avstrijsko dvojno mero. Prvim se dovoljujejo vse možne olajšave v jezikovnem pogledu, drugi so neizprosno priklenjeni na verigo nemškega uradovanja. Italijanski poštarji se morejo svobodno posluževati italijanskega jezika tudi v notranjem poslovanju. Tako tudi v občevanju z ravnateljstvom. S^venci morajo uradovati in dopisovati ravnateljstvu le nemški. Vsa notranja služba mora biti nemška. Poštno in brzojavno ravnateljstvo smatra morda kakor posebno j pravičnost do slovenskih državljanov in davkoplačevalcev že to, da sme podrejeni mu poštar v slovenskem kraju s stranko slovenski govoriti in izpolniti kakov nemško-sloven-ski recepis ! Tudi poštna uprava je očividno uverjena, da mora izvajati avstrijski vladni princip, izhajajoči iz ozirov na „više ozire". In izvaja 1 ga s tem, da postavlja Italijane kakor narod privilegijev nasproti Slovanom! Italijani so mu favoriti v vsakem pogledu, Slovani pa ' raja, ki nima druge naloge, nego ubogati in molčati ! Ta nazor poštnega ravnateljstva v Trstu prihaja do drastičnega izraza v dejstvu, da se za slovenske poštarje izdaja svoj naredbenik v nemškem jeziku, za italijanske pa *— v italijanskem jeziku!! Ali naj bi bilo to res morda v varovanje „državne misli"' ?! So-li morda Italijani i Primorja lojalne]i in zvesteji državljani nego-li j Slovani ? ! Je-li tako postopanje v soglasju z državnimi temeljnimi zakoni o jednakopravno-j sti vseh državljanov na c. ki\ institucijah v jezikovnem pogledu ? ! Slavno poštno ravna-; teljstvo naj nam izvoli citirati iz rečenih za-| konov tisti paragraf, ki stipulira, da Slovenci niso deležni dobrot določila o jednakoprav-! nosti na c. k. uradih ! Odgovarja-li taka ' praksa principu enake pravičnosti za vst j državljane, kateri princip mora biti vrlm; j princip v pravni in moderni državi ?! Po ; kaki logiki prihaja poštno in brzojavno rav-; nateljstvo do zaključka, da princip jednakosti I dovoljuje za Italijane izjeme, ki pomenjajo za I te poslednje prednost pred Slovani ? ! In po-j štno ravnateljstvo bi spravili gotovo v veliko zadrego, ako bi zahtevali od njega, n a j n a-jvedevse tiste okolnosti in dej-jstva, oziroma zasluge za državo. (ki opravičujejo toliko obzirnost Jdo Italijanov in zapostavljanje Slovanov!! Se-li res odlikujejo s posebno j udanostjo do države, nenavadno pri Slovanih V So jim-li davki morda više odmerjeni, nego Slovanom ? ! PoŠiljajo-li morda razmerno več vojakov pod zastavo nego mi? Ali sto" i morda italijanski vojak kvalitativno nad slovenskim fantom toliko više s svojo zvestobo in ... in ... no — in hrabrostjo ? ! Morda se bo to ravnateljstvo izgovarjalo na potrebo jednakosti v upravi. Ne, tega ne moremo verjeti. Ker tu bi se nam zaustavil razum. Kajti tega bi absolutno ne mogli umeti, da bi trpela jednakost, ako bi po.-tno ravnateljstvo s slovenskimi poštarji slovenski občevalo, dočim ne trpi, ako z italijanskimi italijansko občuje ! V resnici bi bilo interesantno, ako bi mogli doznati razloge, ki so odločilni na tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu despota Jurja Brankoviea. Očitno je, da se srbskemu narodu niso ohi'anili le spomini v pesmi o bivši srbski samostalnosti, ampak tudi živo sporočilo skozi polna dva in pol stoletja, ki je bilo vzrokom, da je bilo Sme-derovo prestolnica, čim so jo zavzeli 8. novembra 1805. Ta očitna nepretrgana vez med staro in novo srbsko državo, ki je morda bolj instinktivno, nego zavestno obstajala in oduševljala srbske ustaše, podaja njihovi borbi veličastno narodno-zgodovinsko označje, kakor je ima vsaka narodna epopeja, pak zato ima tudi ta ustaja pomen za vse Srbe. S to ustajo je bil zadan turškemu vojniškemu ugledu začetkom 19. stoletja takov udarec, da so vsi drugi slovanski narodi balkanskega poluotoka zadobili jako vspodbujo za moč-neji svoj preporod in je tako navstala kal novim političnim organizmom, radi Česar ima srbska ustaja tudi izredno važnost za vse južno Slovanstvo. Potemtakem je povsem umestno, da se spomnimo glavnih dogodkov prve srbske vojne za svobodo, imenovano : ustaja proti d a-h i j e m. * * * Kakor niso mnogi veliki zgodovinski dogodki, tako ni tudi srbska ustaja navstala po poprej zamišljenem načrtu, ki bi bil v naprej presodil vse posledice b^rbi, ampak se je pojavila kakor naravni rezultat spopada med vojaško-političnimi reformami carigrajske Porte in janičarskiin*) egoizmom in fanatizmom. Po rusko-turškem miru v Svištovu (dne 1. avgusta 1791) je zamislila turška vlada temeljito preosnovo svoje vojske po evropskem uzoru, da na mesto samovoljnih razbojnikov, v kakoršnje so se janičarji spremenili, ustvari vojsko s strogo disciplino, izučeno po evropski metodi. Te Portine reforme so silno ozlovoljile janičarje in je njihov glavar Pasvan-oglu dvignil ustaško zastavo proti sultanu in to v vidinskem pašaliku. Srbija je že imela v teui času neko samoupravo pod vrhno oblastjo velikega vezirja. Vidinski za-povednik Mustafa-paša je izgnal sicer janičarje iz pašalika, ali le za kratek čas. Ko je počila ustaja Pasvana-ogla, in ko so ostali brezvspešni vsi poskusi carigrajske vlade, da bi udušila ustajo, se je položaj Mustafa-paše i silno poslabšal ter je dovolil janičarjem, da ! se povrnejo v Beligrad, in sicer je storil to v nadi, da mu bodo kmetje pomagali proti njim. No, zastonj je Mustafa-paša organiziral *) Janićar je bil sultanu najzvesteji turški, ali bolje rečeno potureeni vojak. Janičarske čete so bile vedno najvojeviteji del turške vojske. Kar so za ruske carje kozaki, to so bili za sultane jani-čaiji. Janičar je bil najzvesteji in najmočneji turški vojak, ker se je rekrutiral iz..... slovanskih sužnjev ! Ko so Turki odvajali iz hrvatsk.h in srbskih dežel sužnje, so pazili najbolj na zdravo I možko deco, ki so jo odgajali pod strogo suita- | novo pažnjo za bodoče vojake in najkrvoločneje j sovražnike svojim rojstnim bratom. proti janičarjem tudi srbsko narodno milico, ki se je borila rama ob rami s turško redno vojsko : janičarji so ga napadli izdajalski in ga premagali in ubili dne 15. decembra 180 L. Zmagovalci so zavladali nad vsem beligi<;j-skim pašalikom in ga razdelili med štiri svoje poglavarje med tako zvane d ah i je. In tako je Srbija zopet dospela tja, kjer je bila pred desetimi leti. Carigrajska vlada ne le da ni kaznovala Mustafinih ubijalcev, ampak mu je za naslednika določila človeka starega in slabega, na katerega se ni trebalo dahijem ni malo ozirati. Ni storila teea iz simpatije do janičarjev, ampak radi svoje slabosti. Tedaj so prijatelji Mustafini določili, da vzamejo stvar v roke in da skupno s „cesarskimi" (lomlnimi) Turki in Srbi organizirajo ustajo proti dahijem. Ustaja je počila leta 1802 v Požarevcu pred določenim rokom, pak so jo zato dahije hitro udušili. Tedaj no „cesarski Turki" začeli pripravljati novo borbo in dogovarjati se z valjevskim knezom Aleksom Nenadovićem, pak s Karagjorgjem ), da se pripravi skupna ustaja. Turki so se nadejali od izgnanja janičarjev, da se vspo-stavi mir in nemotjeno uživanje privilegijev, ki so jih imeli kakor lastniki zemlje : Srbi pa so se nadejali, da se jim povrne samouprava in da se jim ista za bodoče zagotovi. (Pride še.) *) Kava. turški = črn; Karagjorgje = < Vni Gjorgje. Struu II. ^EDINOST« šte\\ 10 V Trstu, dne 10. januvarja 1907 za tako ljubkovanje Italijanov in zapostavljanje Slovanov. Ali ne bi mogli bodoči naši državni poslanci podrezati, da pridemo enkrat do znanja razlogov, ki zahtevajo tako dvojno mero : tako za Italijane in drugačno za Slovane v Primorju?!! Ali. predno zaključimo, se moramo najodločneje zavarovati proti morebitnemu mnenju, kakor da bi mi hoteli, naj se Italijanom odtegne, kar vživajo. Ne ! Mi p r i v o š č a m o Italijanom polno pravo in vso svobodo. Kar zahtevamo najodločneje, je: enako mero ! Kar je Italijanom prav, je ijubo tudi nam. To bi bila vendar največa borniranoin zaslepljenost, ako bi se mi zadovoljevali s tem, da so Italijani enaki z nami v — brezpravnosti ! Enaki naj bodo z nami v polnopravnosti! Tudi na polju poštne uprave naj bodo poleg nas — kakor jednakopravni državljani. Ne zahtevamo, da bi se krivo merilo nam in njim — ampak pravično naj se meri nam in njim ! Proč z dvojno mero ! To je, kar zahtevamo ! Skrbi za Dalmacijo. Iz hrvatskih krogov : Prišel je čas, da se ustvari delno ujedinjenje hrvatskih dežel, kakor zahtevajo naravna in zgodovinska prava Hrvatov, ki jih sankcijoniral cesar Fran Josip I. sam. Dalmacija je na dnevnem redu. Za njeno pripojenje k materi-zemlji soglašajo Hrvatje in Srbi Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. pa tudi Madjari, ki imajo besedo v tej stvari, ker je tudi krona sv. Štefana skupna Ogrski in Hrvatski. Ali sedaj je glavno, da se čuje. kaj pravi Dunaj, kako mislijo svetovalci krone. Stvar je očitna, da se ti upirajo, da bi rešenje tega vprašanja odložili za kasneje čase, kajti, kakor stoje stvari, se nahajajo ti krogi v neugodnem položaju pred jedinstveno voljo naroda, ki zahteva, da se mu dade, kar mu zagotovlja zakon. V „Obzoru*" je Šime Mazzura napisal zanimiv članek o Dalmaciji, v katerem črta paralelo med avstrijsko politiko za Dalmacijo v šestdesetih letih in med sedanjo. Tudi tedaj je Avstrija našla generala, rodom Hrvata — Mamula —, da odvrne Dalmacijo od Hrvatske, prav tako, kakor je bila sedaj poverila slično nalogo generalu Varešaninu, Hrvatu. Ali danes ne vlada več — na srečo Dalmacije — duh nekdanjega spletskega župana Bajamontija in Galvanija, Potom šol in po neumornem delu patrijotov v Dalmaciji se je skoro popolnoma iztisnil italijanski duh in na njegovo mesto je stopila probujena hrvatska zavest. V šestdesetih letih ni bilo v Dalmaciji niti jedne hrvatske šole, po gimnazijah se je žalostno učil *ilirski« jezik, a v samem Dubrovniku je predaval o Guadulicu in Palmotiću italijanski iezuit Bononi. Trgovina, birokracija šole in inteligencija : vse to je bilo prožeto italijanskim duhom: Dalmacija se je borila za „avtonomijo" in ita-talijansko kulturo. Za zjedinjenje je bila le pest rodoljubov. In Avstriji se je posrečilo, ker Dalmacija je bila proti „Ličanom". Dane? pa general VareSanin ne more računati l vojsko Mamule. Dalmacija je preporojena v narodnem duhu ; ona dokazuje zopet, da je zibelka Hrvatske. Jedino orožje, s katerim se Avstrija more vspešno boriti za Dalmacijo, je ekonomska politika. O tej smo govorili opetovano, a drago nam je čuti resni glas v ^Obzoru-, da je že čas. da bi se za gospodarsko povzdigo Dalmacije vodilo nekoliko več računp tudi od strani hrvatske vlade, ki po zakonu zauteva iJaimacijo, da se ta povrne Hrvatski, oziroma kroni sv. Štefana. Res..! wJ. Uki proti u vedenju madjar-skega jezika na sodiščih. V ponedeljek so imeli reški odvetniki shos ua katerem so razpravljali o spremembah. ki jih namerava ogrska vlada uvesti na reških sodiščih. Shodu je predsedoval Barčić. Po daljši razpravi je bila vsprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da se na reškem sodišču ne morejo uvesti spremembe, izlasti, kar se tiče jezika in uvajanja novih predpisov brez spi razumnega dovoljenja ogrskega zbora, hrvatskega 6abora in reškega municipija in to glasom § 6t> točke 1 temeljnega državnega zakon.' iz leta 1864 in ministerskega odloka od 14. septembra 1871. s katerim je bilo reško sodišče urejeno. Drobne poiitsčne vesti. Cesarjeva izjava o ogrski neodvisni stranki. Teh dni je baje cerftr izjavil, da se neodvisna stranka vrlo kor* 'etno vede, in ako bi bil on to prej ve'1 1, hi bil tudi že prej rad ž njo skupno deloval. Ta vest še ni potrjena. Upor francoske republikanske g a r d e. Iz Pariza poročajo, da sta se uprl i dva eskadrona Francoske republikanske garde. Vojaki so demonstrativno zapeli internat i onalo ter se niso hoteli pokoriti, dokler jim niso obljubili izboljšanja plače. Ta garda i5i.oji iz samih podčastnikov, njihova dnevna plača pa znaša tri franke na dan. Novi tajni svetniki na O g r-s k m. Iz Budimpešte poročajo, da je mini-ster^ki predsednik \\ ekerle, predložil cesarju, naj imenuje tajnimi svetniki vse one člene njegovega ministerstva, ki nimajo še tega dostojanstva. Cesar je ta predlog baje vsprejeL Po tem takem bodo tajnimi svetniki imenovani ministri Košut, Polonvi. Zichv in hrvatski minister Josipovič. Isto dostojanstvo dobi baje tudi predsednik zbornice Justh. J^D emonstracije proti M a d j a r o m. Z Reke poročajo od 8. t. m.: Na prvem maskiranem plesu, ki se je včeraj tukaj vršil, jo italijanska in hrvatska mladina demonstrirala proti navzočim Madjarom. Ko je orkester pričel svirati neki madjarski komad, so členi mladoreškega kluba, oblečeni v italijanskih kostumih, pričeli kričati in razgrajati, kar je napravilo na navzoče Madjare mučen utis. Le energičnemu posiedovanju policijskega uradnika se je zahvaliti, da ni prišlo do spopada. _ Domače vesti. Volilna reforma in slovenska šola v Trstu. Čuden naslov, kaj ne? Kaj ima opraviti volilna neforma s slovensko šolo v Trstu, bo prašal marsikdo, ko bo čital gorenji naslov ? In vendar je sprejetje odnosno pri-puščenje volilne reforme od strani naših poslancev obeh strank v tesni zvezi s prašanjem omenjene slovenske šole. Mej rkoncesiiamii( Šusteršičevemu klubu za to, da je isti glasoval za volilno reformo, je bila slovenska šola v Trstu ; saj mi smo to tako čitali izmej vrst. ko nas je „Slovenec"4 o priliki polemike radi Šusteršičevega postopanja glede okoličanskega mandata, bahato nahrulil, da je „Slovenska zveza- v par dneh več storila za slovensko šolo v Trstu, nego tržaški voditelji v 20 letih, in tako so z nami tudi drugi v Trstu razu meli „Slovenčevo" ponosno tirado. Slovenski liberalni poslanci pa so vložili nekaj nujnih predlogov, da obstruirajo najprej volilno reformo, a potem budgetni provizorij ter se je zdelo, da izkoristijo te nujne predi«-ge mej drugim v prilog slovenski šoli v Trstu. Odstopili so od teh nujnih predlogov na korist budgetnega provizorija in kakor nam poroča brzojavka o včerajšnji seji državnega zbora, so dovolili prednost Gessmannovemu nuinemu predlogu glede numerus clausus pred svoiimi nujnimi predlogi. S tem so dali iz rok zadnje orožje proti volilni reformi, a vlada ima prosto roko glede tržaške slovenske šole. Volilna reforma se sprejme čim se bo sank cijonirala, parlament se razpusti koncem tega meseca in razpišejo se nove volitve, po katerih ni izključeno, da nastopi nova vlada — a prašanje slovenske šole v Trstu ostane nerešeno, kakor dosedaj. Ugodni moment za rešitev tega prašanja sta zamudili obe stranki in bogve, se li taka prilika vrne tako hitro. Dal bog. da se varamo, ali črna slutnja nam pravi, da se ne varamo ter da je lokavost avstrijske vlade, kakor je večkrat, tudi takrat preslepila zaupljivost naših poslancev. Vedererao ! Tržaško zdravniško društvo je imelo predsinočnjim svojo sejo, v kateri je predaval g. dr. Veronese o umrljivosti v našem mestu. Na podlagi statističnih podadtkov pokazal je, da se umrljivost v zadnjem petletju kakor drugje tako tudi v Trstu postopno zmanjšuje. Ta pojav je pripisati brezdvomno boljšemu spoznavanju nalezljivih bolezni in strožjemu izvrševanju obranilaih naredeb proti razširjenju istih. Srednja umrljivost tržaška od 25 slučajev smrti na vsakih tisoč prebivalcev je pa vsekako jako velika. Res je, da je tukaj 32 rojstev na tisoč prebivalcev. s Čemer se ne more ponašati no* beno drugo mesto v Avstriji vsled tega mora biti številka umrljivosti veča, nego drugod. Ali spoznava se jasno, da umrljivost zadevlje ravno otroška leta tako, da na tisoč porojenih umira že 423 otrok pred petim letom svojega življenja. Ta številka je izredno visoka najviša izmed vseh mest in pokrajin avstrijskih. Nasprotno umira se v kasnejih letih mnogo redkeje — tako redko, da se sme Trst ponašati z raz-merno največim številom starih ljudij. A vzrok izredni umrljivosti otrok ? Po mnenju predavatelja nimamo tu ne večega uboštva, niti veče nevednosti, nego druga mesta, niti da bi tu žene manje rade dojile svoiih otrok. Po spoznanju francozkih učenjakov je pa razven ubožnosti razkošno življenje starišev glavni vzrok umrljivosti otrok, ker taki otroci, porojeni oslabljeni, nimajo dovolj odporne sile proti boleznim. Ne dalo bi se sicer trditi, da je pri nas življenje bolj razkošno nego drugod, ali priznati treba, da nikjer drugje se ne popiva na teden toliko kakor v našem mestu. Drugih vzrokov ni najti. Da se nezmerno pijančevanje tako razširja za to je brezdvomno zopet iskati vzroka v pouličnem življenju naše mladine — mu-larije, ki je je smatrati za pravo šolo pohajkovanja. strasti in pijančevanja. In da se je moglo razviti to poulično življenje paglavcev, na tem so zopet krive slabe stanovanjske razmere mesta tržaškega. Vsled tega je go- vi znik povdarjal potrebo primernih reform izlasti glede udobnih in zdravih stanovanj. V isti seji je predaval tudi naš rojak, g. dr. Just Pertot o malariji. Naglašal je težave, ki jih stavlja ta bolezen proti napredovanju civilizacije izlasti v Afriki, katera je še dandanes vsled tega ostala najbolj zaostali kontinent, da-si se nahaja najbližje zibeli svetovne kulture. Predavatelj je pojasnil nadalje, kako se razvija provzroCevalec te bolezni v človeški krvi in potem v specifični mišici. Razlagal je noveje teorije o recidivah (ponavljanjih) mrzlice ter poročal o različnih vspehih državne protimalarične akcije na Primorskem, katera je doslej vspela povoljno le v Furlaniji in na otoku Krku. Naštel je slednjič nekaj zanimivih slučajev te bolezni tudi v našem mestu in okolici, kjer se celo dogaja, aa tu pa tam kedo na tej bolezni tudi umre, kar se je doslej vedelo le o jako inficiranih deželah. Na slikah in mikroskopičnih preparatih je predavatelj pojasnjeval svoje podatke. C. kr. avstrijske državne železnice. Dne 1. prosinca 1907. otvorila se je med postajama Volšan in Nepomuk na progi Dunaj-Heb ležeča postajica Nekvasov za osebni in omejeni prtljažni promet. Vozovnice se oddajajo na postajici; prtljaga se odpravlja potom doplačila na vlaku. O volitvah v Kopru. T nekem poročilu tukajšnjega socialističnega glasila „II Lavo-ratore* o občinskih volitvah v Kopru čitamo tudi trditev, da je Slovenec Poder dovedel gospodovalni italijanski stranki kakih 100 glasov. Iz tega bi se moglo sklepati, da so se koperski Slovenci združili z italijansko ca-morro. Stvar je važna, zbog česar bi želeli, da se nam stvar pojasni od zanesljive slovenske strani. Naše pošte. Te dni, ali točneje rečeno: dne 3. t. m. je nekdo poslal dopisnico na naslov posestnika v Sv. M. M. spodnji. Zapisal je pravo številko in dostavil: Poleg Trsta. Ker je na levi vogal dopisnice pritisnil svoj pečat — mu je pošta lepo vrnila dopisnico, na kateri je zaj»isano : Retour—Slog-giato (Nazaj. Se je preselil) ! Ker smo gotovi, da se gosp. Eodrič ne misli seliti iz svojepa lepega posestva in da se tudi ni selil, vprašamo dotične poštne uradnike : Kam ste gledali, da ste dopisnico izročili ljudem, ki ne vedo kje je „Sv. M. M. spod. štev. 229. poleg Trsta"?! Šolnina na srednjih šolah. V ..Omladini" čitamo ta le umestna izvajanja: „Ta nemoderni prispevek moderne šole spravlja marsikaterega sposobnega dijaka iz študij. Posebno kričeče so v tem oziru razmere v prvem tečaju prvega razreda. Tu obstaja od 1. 1890. „milostna" naredba, da naj se počaka na šolnino ; če ima dnak v prvih dveh mesecih iz vseh predmetov povoljno ; ako izdela tečaj s prvim redom, se mu ta šolnina definitivno odpusti. Kavno v začetku dela srednja šola vsled novosti največje težave tudi nadarjenim dijakom, ki pozneje prav dobro izhajajo, ko so se navadili. Pri najboljši volji ne more profesor v 6—8 tednih spoznati vsakega dijaka glede njegovih zmožnosti. Vkljub največji prizanesljivosti — katere pa včasih žalibog manjka — ne more dijak dobiti iz vseh predmetov takšnega reda, kakor ga zahteva ministerska naredba. Moral bi torej plačati šolnino Stariši večinoma ne vedo, da mora dijak v začetku za oproščenje šolnine imeti zelo dobre rede; mislijo, da vsled slabih redov ni oproščen, in ga vzamejo iz Šole. Seveda je to le pri revnejših slojih. Premožnejši plača šolnino in ostaja. Tako se dogaja leto za letom, da nadarje-nejši — toda revni — dijaki v tretjem mesecu izstopajo iz srednjih šol, premožni paglavci pa ostajajo! Dokler ni bilo te „milostne" naredbe, je moral vsak dijak za prvi tečaj prvega razreda plačati šolnino. — Stariši so s tem računali, tudi revnejši so si pripravili šolnino in dijak je ostal v šoli vsaj do konca prvega tečaja. Kdor potem ni izdelal z zadostnim vspehom, je moral za drugi tečaj plačati šolnino ali izstopiti. Za spoznanje di|aka so imeli profesorji dovolj časa, merilo za oproščenje šolnine za drugi tečaj je bilo za en red nižje : izstopali so torej res le nesposobni dijaki. — Sedaj pa posebno revni stariši ne računajo na Šolnino in so zelo presenečeni, ko se nenadoma zahteva plačilo, ker niso — pripravljeni. V svojih posledicah torej ista naredba, ki je imela namen revnejšim slojem olajšati vstop v srednje šole, povzroča izstop revnejših dijakov. Če se že šolnina ne more popolnoma odpraviti, naj se uredi vsaj tako, da bo spri--čevalo o prvem tečaju odločilno za oproščenje v obeh tečajih prvega razreda, da se torej Šolnina za prvi tečaj plača šele v drugem tečaju. Za nas Slovence je to vprašanje velevažnega pomena, ker imamo razmeroma mnogo revnih dijakov. Opozarjamo na to naše poslance in društvo slovenskih profesorjev! — Prizadete sta-riše pa opominjamo, da gredo na zavod, vprašat, kako stoji dijak, predno ga zaradi šolnine vzamejo iz šole. Če ne stoji odločno slabo, naj rajši žrtvujejo šolnino za prvi tečaj, da si pozneje ne bodo morali očitati da so odpeljali svojega otroka z namenjene poti življenja. Neverjetno sramotno! Kakor se nam poroča, je bilo minolo nedeljo zbranih v Ljub jani lepo število zastopnikov slovenskega trgovstva. Ugledne in zanesljive osebe nam poročajo. da jim je vratar hotela Union, na vprašanja, da-li ima sobe na razpolago odgovoril, dane zna slovenski ampak — samo nemški! Če je to resnica, če je v središču naroda slovenskega res možno kajtacegain celo še na takem podjetju, potem res nimamo besede, ki bi primerno označila takov škandal! Silvestrovo. V „Tržaškem podpor, in bralnem društvu" je bila, kakor vsako leto, tako tudi letos, lepa zabava. Členov in prijateljev društva je bilo toliko, da so bili vsi prostori prenapolnjeni. Slavnost je povečaval oddelek rojanske Čitalnice s primerno gledališko predstavo. Po polunoei je šlo mnogo gostov na predstavo v „Narodni Dom". Na progah tržaškega tramvaja se je meseca oktobra m. 1. vozilo 867.366 oseb, ki so uplačale 96.086 kron (nasproti 91,778 kron meseca oktobra 1905). „Democrazia Sociale Italiana'. Pod tem naslovom se snuje v Trstu nova stranka. Ustanovni shod se je vršil v nedeljo v dvo rani Mali}* oh obilni udeležbi. To povdarjata „Piccolo" in „Indipendente" z vidnim zadovoljstvom in po tem dejstvu bi mogli žr sklepati nekoliko o genesi in namenih te novt stranke. In da ima „Indipendente" razloga z,-zadovoljstvo, v tem uverjenju nas utrjajo razne okolnosti : navzočnost izvestnih oseb. besede, ki so jih te govorile, in pa nekateri akcenti v vspreietih dveh resolucijah. V prvi govorijo : da je za moralno«! vsake javne administracije pogoj splošnost volilne pravice, tako. da ista ne reprezentira le interesov enega razreda samega ; da ima občina tržaška še vedno statut, ki delavskim masam ne priznava glasovanja; da vsaka zamuda z uvedenjem volilne reforme zavlačuje uresničenje gospodarskih in upravnih reform po zastopstvu, ki je zares eksponent Ijudskt volje ; da je potrebno uvedenje splošne enake in tajne volilne pravice za tržaški mestni svet. Druga resolucija pa zahteva, da se » rRegione Giulia ustanove pokrajinsko federacije odpora, sodelovanja in vzajemne pod pore, in da se te zveze združijo, da v vsakem kraju Regione branijo zadružnega dulia iu sodelujejo za gospodarsko emancipacijo proletarijata**. Z boro valeč Artur Stembach je slaTil zmago idealov odrešenja socijalnega, političnega in narodnega. Znani odvetnik Geftei — W o n d r i c h (Dalmatinec češkega pokoljenja) je povdarjal potrebo evolucije misli nasproti najvišim konceptom socijalne transformacije, ali vedno pod pogojem neizogibne neodvisnosti in svobode domovine !4 Katere ? bi vprašali mi gosp. Gefter-Wondricha. A da so zliorovalci burno ploskali tem besedam in mu končno priredih ovacijo — to menda ima svoj pomen, ki g» ni težko umeti in ki ga „Indipendente*' najbolje pojasnuje s tem, da je — zadovolje« Imamo pač jedno stranko več z demokratično zastavo in italijansko-narodnimi cilji ! ! Solnce mrkne v nedeljo dne 13. t. m. Mrk bo videti pa le v Azi i. TUŽAŠKA MALA KRONIKA. Poskus samomora s hudimi posledicami. 20-letna tiskarska vslužbenka Marija Dostar, stanujoča v hiši št. 7 v ulici di Do-nota, je hotela včeraj popoludne na svoien stanovanju izvršiti samomor. Izpiti je hotela v to svrho precejšnjo množino karbolne ki sline. Neka ženska, ki je bila pri mej, jej j» pa to zabranila, zgrabivša jo za roko, ko je bila z isto že prinesla k ustom kozarec napolnjen se strupom. Pri tem se je pa kai -bolna kislina razlila po obrazu Marije Dostai in po roki one ženske. Seveda je razjedajoča tekočina grozno ožgula obraz ene in rok« druge, vsled česar je bil pozvan k njiion zdravnik se zdravniške postaje, ki jima je podelil najnujnnjo pomoč, in ju dal po tem odnesti v bolnišnico. Marijo Dostar so zaprli v opazovalnico za umobolne. Nezgode na delu. 40-letm težak Fran Kaković, stanujoči v ulici di Pozzaccheria št. 2, je včeraj na delu tako nesrečno pal, da je zlomil levo roko nad komolcem. Bil jc prenesen v mestno bolnišnico. — 57-letni podajač Cezar Ciperioni, stanujoči v ulici deli* Istituto št. 1, je tudi taku nesrečno pal na delu. da se je težko pobil pod desnim očesom. Tudi njega so spremili > bolnišnico. Obdukcija one Amalije Cillo. o kater: smo včeraj poročali, da je vrnila v bolnišnici, je bila izvršena včeraj v jutro. Obdukcija je pokazala, da je nesrečna žena vmrla vsled tura, ki se jej je bil napravil na možganih v>led ran, zadanih jej je od moža s streli / revolverjem. Pogreb nesretnice bo danes ob 9. nr: predpoludne. Aretovan je bil včeraj 38-letni čevljai Vid P., stanujoči v ulici Giulia. Aretovan je bil pa na zahtevo čevljarja Roka Palamaničt. o katerem smo včeraj poročali, da sta mu bila vkradena 2 para čevljev. (Ime okrade-nega smo včeraj po pomoti pisali: Palmesić.) Palamanič trdi namreč, da mu ni čevlje* ukral nihče drugi, nego Vid P. Tega so na policiii vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Žepna tatvina. 18-letna Ivanka Perčić, doma iz Komna, je prijavila včeraj predpoludne na policiji, da sta ji dva njej nepoznana človeka, približavša se jej na trgu della Barriera vecchia, ukradla iz žepa novčarko. v kateri je imela 24 kron denarja. Zlat prstan iz medenine. Predsinot njim ob 7. uri in pol je bil na prehodu t trga sv. Ivana na ulico del Torrente aretovan 38-letni težak Feliks T., ki prenočuje aa ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozssi. Aretovan je bil pa zato, ker je dvema že»-skama ponujal na prodaj prstan iz medenine, o katerem je pa on trdil, da je zlat. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Tat v kavarni. Neki Josip Goia je predsinočnjim. nahajajoči se v kavarni „Al Fedele Triestino'*, nekoliko zadremal. Ti priliko je vporabil neki Karo! S., da je spečemu Josipu ukral iz žepa 10 kron. T» so pa zapazili drugi gostje kavarne, ki to Goia takoj obvestili o tem. Goia je pa d*i tatu aretovati. Razgrajač v kavarni. Neki Ivan 1. je bil predvčerajšnjim v jutro ob 4. uri ar« tovan v kavarni Fabris, ker je tam grozn« razgrajal in pri tem pobi1 več kozarcev « V Trstu, tint- 10. januvarija 1907 »EDINOST« štev. 10. Stran LIT Stj. Figuric : obrtnega muzeja, ki se ima na troške dežele irugih kavarniških priprav, napravivši za ! in Metodij. Dne 17. marca ih 10 kron škode. Na policiji so ga vzeli j V prosveti moč naroda. | kranjske v bližnji nrifaodtajostTakaditi s3ai na zapisnik m ga potem izpustili. ; Prva vrsta predavanj začenja dostojno. | se vrši v Liubliani strokovnih ™ Tatvina v kavarni pri sv. Ivanu. Velikemu Dobnli rospod Anton Zgur, lastnik kavarne pri sv. tvanu, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, da so mu predsinočnjim štirje neznani uzmoviči _ _ a kratili plahto, s katero je bil pokrit biljard, P^ega narodnega prosvetitelja ima buditi in ki je vredna 16 kron. tudl to ljudsko predavanje. 80 stotink oglja. Predvčerajšnjim po- Predavanje vsake nedelje bo trajalo pri w , , ^ . ... . * .. T .; Ljubljani strokovni tečaj za kroiaike Velikemu Dobnli m se pestavljen v Istri mojstre. Vodi ga naš rojak g. Matija K u n c spomenik ne iz kamena ne iz železa, a morda strokovni učitelj osrednjega urada za posneto tudi ni potrebno: spoznavajmo ga in ce- sevanje obrta. Udeležuje se ga 36 mojstrov nimo, pak mu / svoiih srcih postavimo spo-1 in pomočnikov, menik trajne ljubavi. To ljubezen do našega polu dne je bil aretovan na obrežju Grumula 43-letni čevljar Anton G., stanujoči v klancu t-v. Klare. Aretovan je bil pa zato, ker je ukral 20 kg. oglja kok na škodo tvrdke Evgen Chierini. Na policiji je bil vzet na zapisnik in potem izpuščen. Okraden v pretepu? 24-letni brivec rr&n Pignatelli, stanujoči v ulici del Solitario »t. 6, se je predsinočnjim v ulici di Cavana toprl s 24-letnim železničarjem Gregorjem F., ti stanuje v hiši št. 16 v ulici del Solitario, •li z nekim prijateljem tega poslednjega. Prepir se je kmalu spremenil v pretep. A po pretepu je Pignatelli opazil, da nima več na pr.-iu leve roke zlat prstan, ki je bil vredan V« kron. Vsled tega je dal aretovati Gregorja P.. češ, da mu ga je ta snel s prsta mej pretepom. Gregor se je mirno pustil aretovati, a ko so ga na policiji preiskali, niso našli pri njem brivčevega prstana. Tedaj je pa brivec dejal, da mu je vzel prstan Gregorjev prijatelj, ki je bil pobegnil še mej pretepom. .Seveda je bil Gregor F. izpuščen. Smešnlca. Na kazenski razpravi se je to-.eur-c jako nespretno zagovarjal. IHkratu je vstal jegov branitelj ter mu dejal: Če imate tak^ h trije govoriti, potem raje molćite, ker za to sem «» ta kaj ! * Zamenjava začetnice. če s k jo zapišeš, beseda pove koristne domače živali ime. Živali tej hrana prav tečna pa je kar a t ti beseda pove. Rešitev prejšnje: OGLAS, GLAS, LAS, AS. f-. Društvene vesti in zabave. Koncert g. Srečka Bartel-u na čast, iriredi ,.Slov. pevsko društvo", kakor že :.nano. v nedeljo dne 13. t. m. v gledališčni Ivorani rNarodnega doma". Zasluge gospoda Javljenca, ki je bil več let pevovodja „Slovanskega pevskega društva" so splošno znane. Znano je. da se je on mnogo trudil z gojenjem mile slovanske pesmi na obalih naše bližno eno uro. V lepi in veliki dvorani „Narodnega doma" bo prostora dovolj. Zato seje nadejati, da bo ljudstvo iz Pazina in okolice v velikem številu dohajalo na svoja ljudska predavanja. V prijetno dolžnost nam je, da iskreno pohvalimo rodoljubni odbor „Narodnega doma** na tem, da širom odpira vrata svoje dvorane istrskemu svetu, kjer se isti uveri, da je v prosveti moč naroda. Razsvetlimo se in delujmo po prosvetljenem razumu. Iz Podgrada. Dne 29. decembra m. 1. priredilo je pevsko in tamburaško društvo „Gorska Vila** v Podgradu veselico v krasni gledališčni dvorani „Narodnega doma". Pri največji udeležbi domačega razumništva, kakor tudi priprostega ljudstva, vspela je veselica nepričakovano dobro. Petje, pod vodstvom vrlega pevovodje g. Grma, je moralo presenetiti vsakega. Da, presenetiti ! Pomisliti treba, da je društvo še-le stopilo v življenje in da proizvajajo petje kmetski mladeniči in možje. V trdni volji, da se povspnejo više, proslavijo lahko ti pevci svoj zbor, ker glasove imajo izborne. Zato naprej po začrtani poti! V šaloigri „Vaški skopuh" so se izkazali na svojih mestih vsi igralci. Hvala jim za vžitek. Da občinstvo kaj rado prisostvuje enakim prireditvam, dokazala je udeležba na dan sv. Treh kraljev, ko se je ponavljala igra „Vaški skopuhin petje. Dodala sta se tudi samospev „Občinski tepček'4, proizvajan kaj srečno s spremljevanjem glasovirja po gosp. Slavku Grm, in šaloigrica, „Fotografirati ne zna". Udeleženci so za točke in enake prireditve društvu „Gorska Vila" hvaležni in želijo, da bi se še večkrat sešli v prelepi dvorani „Narodnega douia", da bi se v složnosti razveseljevali in v teh urah radosti pozabljali na enakomerno, pusto in trudapolno vsakdanje življenje. Iz Dekanov. Moj sosed, mlad kmet, Dalje mi 4. strani. Rudolf stcrrf( c. kr. notar je otvori! svojo pisarno v TRSTU via Ponterosso št. j, II. TELEFON št. 1885. ■ LEDI na Blejskem jezeru 1 vagon, 10.000 kg stane 36 Kron Odpošljem na dan 5o 5 vagonov, -mm AIMTON PRETNAR _iflsestmtnaBIeđn (Kranjsko) UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez ZZ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. Čermak»g. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Kdor i3re predmete itd. iti! naj «e posluži »ALIH OGLASOV » ,,E d i n o h t ki «.<> nafeeneji. največ čitani la najbolj pripravni t dosego namena, "^SE Tovarna pohištva jfllmMii ulica della Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. i Katalogi načrti in proračuni povedal mi je sledečo dogodbico : Šel je plačevat davke v Koper. Urad Adrije. Prepričani smo torej, da bo naše'je prestavljen iz starih prostorov. Nekdo mu bčinstvo v nedeljo zvečer njemu na čast na- je kazal, naj gre na tisto stran, kjer raste polnilo gledališčno dvorano v „Narodnem drevje. Mož je šel ter iskal novo davkarijo, lomu". Program tega koncerta je pa sestav- pa je ni našel. Vprašal je zopet nekega dru-'jen tako. da bo imelo občinstvo v resnici gega kmeta, a ta mu je pokazal hišo, na ep umetniški vžitek. katerej je nekak napis, katerega je razumel Slovansko pevsko društvo ima danes kakor ,.i. r. poste" (imposte davki). Kmet se » čer ob 8. uri v gledališčni dvorani ,.Na- ie razsrdil, meneč, da ga hoče drugi kmet :nega doma" glavno vajo za koncert, ki gu »vleči" ter sta se sprla. Ali nazadnje sta se . 'redi v nedeljo. res podala oba na to čudno rpošto", kjer so Novi društvi C. k. namestništvo je tudi res sprejemali davke. • -elo na znanje pravila novih društev God- Pa še sedaj ne gre našemu kmetiču v >£;io društvo Lira'' s sedežem v Dekanih in glavo, zakaj se imenuje ta hiša — »poste« .Bralno društvo" v Otaležu (politič. okr. namesto ..davkarija". M min). Naj hodijo laški koperčani na pošto Pevsko društvo ..Zarja" v Rojanu plačevati davek, nam pa razvesite velik napis riredi v nedeljo dne 27. t. m. veliki koncert „davkarija" da bodemo znali, kam nositi lramatično predstavo, ki jo uprizori „Dra- davek. Pa tudi znotraj nam razvesite slovenske am 3 atično društvo v Trstu". Ta bo prvi koncert napise na vse oddelke! j n vo sezidani dvorani „Konsumnega društva Staroslovenska akademija v Krku W Rojanu". bo imela dne 23. t. m. svojo glavno letno V nedeljo dne 20. t. m. bo pa slovesno skupščino, merjenje nove dvorane na katerem bo sode- Svedrovci so v nedeljo 30. decembra »a!o tudi pev. društvo „Zarja". Vspored in 1906 po noči prevrtali velika cerkvena vrata -e potrebno se objavi pravočasno. na Gročani. S trikratnim vrtanjem napravih Odbor pekovskih mladeničev v Trstu so precejšnjo luknjo. Vendar so opustili na-,iiredi dne 26. januarja t. 1. v krasni dvo- daljno vrtanje in luknjo zamašili z listjem. ■ (Ridotto) Politeama Rossetti ulica Chiozza Alije bilo vrtanje pretežavno. ali pa je kast« -. 54 veliki ples s prosto zabavo. Sviral zalo premalo koristi, se ne ve. Vd vojaški orkester pešpolka 97. Ples prične >b uri zvečer. Planinski sokoli! Kaj pa je to ? Pri- Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Frovgro6> voljo do jedi, ntrjuja želodec I In oj&čuje crgasizein. "^Ei S Priporočeno od najsioveših zdravnikov, v vseh n7 j jih, kadar Je treba se po bolezni ojaeiti. Ci&fce^ia • IS ktlmjnami na raznih raztavah li z aatf 309G zdravaišUal spričevali. L SERRAVALLO = trst. = Olg iz Kranjske. Komercijalni svetnik Povše. Državni, danes ob 8. uri zvečer na Konkonelj v in deželni poslanec g. Fran Povše je ime-^rčrno pri Vincenciju. Xe vsi Slovenci, ampak novan členom permanentne komisije za trgov- : isti ki radi hodijo, ljubijo sveži zrak ; ki «ke vrednote prometne Statistike. V tem svoj-aocejo v Trstu zrjoveti in so dobre volje. BtVu se mu jc ob enem podelil naslov „c. kr. tam bo razgovor o ustanovitvi družbice, komercijalni svetnik"'. Dosedaj menda še no-uitere členi se zavežejo, redno vsaki teden beden Slovenec ni dosegel tega dostojanstva. krat poleteti na deželo. Sklicatelj A. j Urad za pospeševanje obrta. Po ini-^fcfelc. # | cijativi trgovske in obrtne zbornice v Lju- DaroVi. ;bljani snuje se za Kranjsko poseben urad za za moško podružnico dr. sv. Cir. Met. so j pospeševanje obrta. Dotični organizacijski šta-ve^eli družbi darovali sledeči pismonoše: Jakl.č'tut je že odobren in je torej upati, da se ta l K :J.J st., Dekleva. Ivan 1 K, Uaučer Peter d ei ; ustanovi Trojki 7n i* urad K 4>J st.. Rapotec Ivan 1 K. Gerbec Vekoslav ur<,a , P, J usranmi- . AroSti za ta urad • j rt., Lakovič Miha 4o st., Batič Dragotin I K, so Pro 1907 proracunam na 25.000 kron.. •'ciijavšček Anton 30 rt. Denar hrani uprava h katerim prispeva vlada, dežela, mestna <'->orti■*. občina ljubljanska in nekoliko tudi trgovska Za Božićnico so nadale poslaU: gg. Janko j obrtna z5ornica> Qb enem se j sklenilo, s ović, Pariz o K, lerd. Hrdv zup. bv. Jjovrec . . . > , : K. Ivo Sprackmann Koper 2 K. Ema Ćampa naJ ^ omenjeni urad namesti v poslopju Ireta l'j K., Fran Bukovec župn Trviž 4 K. Blaž ————— Okleva Župn. Kazlje 2 K. Mja Jficinla JSaltin - 6acao prirejen na patentiran način iz kakaovega boba in slada, združuje v sebi različne dobre lastnosti obeh sadov. Prijetni okus, ki ga ima kakao, se združi z redilno silo slada ter provzroča okusno živilo. — Opazovanja, ki so jih zdravniki napravili pri uživanju MALTIN-CACAO. so res najbolja. MALTIN-CACAO nadomešča popolnoma dragocena zdravljenja z železom, isti je zanesljivo sredstvo pri slabostih in pomanjkanju krvi, telesne moči se pri tem povzdignejo. MALTIN-CACAO povspešuje tek. je lahko prebavljiv in ne zagaten. — Nizka cena ga priporoča za ljudsko živilo. — V, kg MALTIN-CACAO extra-kakovo8t 90 stot. Na stotine prizuanj in zahvalnih pisem. Dobiva se v vseh bo'jih prodajalnicah. Giuseppe Gertler & Co.3 Via paBuina 4 Vesti \t. Istre. Profesorji pazinske gimnazije bodo' •nre;ali vsako nedeljo ob 10. uri predpoludne ; • dvorani ^Narodnega doma*4 ljudska preda- i »anja. Red predavani do Velike noči bo ta le : | Dne 13. januvarija, to je povodom pet- j r:d vaisetletnice smrti biskupa Dob rile bodo iiijtl prigodne govore prof. Figuridr, Fran-^ola, dr Kević in Novljan. Dne 20. jauuvaria : F. Novljan : Vzduh ali zrak (s poskusi). One 27 januvarja : dr. Kevič : Andrej K*č)č-»liošić in narodna pesem. Dne 3. februvarja : A. >lučalo : 0 človeku. Dne 17. februvarja: Zavarovalnica uw živine t Lomonn vabi na DNEVNI EED: 1. Nagovor predsednika. , 2. Poročilo tajnika in blagajnika. V. Zic : Znameniti istrski Hrvatje pros ita 3. Volitev načelništva, oglednikov m nadzornikov. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih gosp. Andreja Čok hit. 104 v Lonjerju. stoletij. 24. februvarja : Fr. Frankola : Namdi, posebno slovanski. Dne 3. marca : M. Zgra-blii : Noveje naselbine v Istri. Dne 10. marca: lr. M. Kevič : Slovenska prosvetitelja sv. Ciril 4. iosamezm nasveti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asf.ilt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karholinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare _ plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ____ ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, leani cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drngi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane n najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za koze, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Tovarna iu pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trsta. fctran IV »EDINOST« štev. 10 V Trstu, dne 10. januvarija H*07 Nemški uradniki med Slovenci. Na Hlesk« m kolodvoru je nastavljen za skladi-ićarja trd Nemec. Tako se je zgodilo, da ie napačno razumel oddajatelja, napačno izpolnil listine in se je vsled tega izgubilo blago. Škode je čez 1000 kron. Gorjanska mlekarna je proti železniški upravi vložila tožbo. Take razmere so naravnost škandalozne ! Vesti iz Goriške. Koncert goriških slovenskih dijakov. Iz Gorice nam pišejo : ^Goriški slovenski ■rednješolci nameravajo prirediti tudi letos •b sklepu prvega semestra koncert, pri katerem nastopita dijaški pevski in tamburaški zbor. To je že tretji koncert goriških slovenskih dijakov. Občinstvu so ti znaki izven-šolskega gibanja dijakov zelo simpatični, kar je pokazalo pri obeh lanskih koncertih. Slišimo, da poprašujejo po letošnjem koncertu •slo na deželi. Ker je namenjen čisti dobiček v dobrodelne svrhe, se nadejamo, da je zagotovljen najbolji vspeh tudi letošnjemu nastopu goriške srednješolske mladine. Razne vesti. Srbski časnikarji v Ameriki so •»ovali svojo časnikarsko zvezo. V Bosni je letos toliko snega in taka -ima, kakoršne ni bilo že davno. Na več nestih so se pojavili tudi volkovi. „Dreadnought" na potovanju. V soboto je največa nova angležka vojna ladija ^Dreadnoughf odplula iz Portsmoutha na vežbeno potovanje. Z ladijo se je odpeljalo Hidi več viših uradnikov admiralitete. Fonarejalci bankovcev aretovani. T Vespnmuje policija te dni aretovala družbo ponarejalcev denarja, sestoječe iz treh Členov, ki eo ponarejali bankovce od 50 in 10 kron. Pomanjkanje premoga. V Budimpešti je nastalo pomanjkanje premoga. Dočim je še pred tednom stal kubični meter pre-Moga 3 K, stane sedaj 5 K, in najbrž mu cena ue poraste, ker je radi velikega snega dovažanje silno težavno. Št i ajkovci, ki so hoteli zastrupiti kruh, Iz New-Yorka poročajo : Štraj-kujoči peki v Cikagu so vrgli v testo kar-bolno kislino, preden so zapustili delo. Zločin je prišel še pravočasno na dan in gospodarji so na to opozorili občinstvo. Nekoliko štraj-kovcev je bilo aretovani h. Pekarije straži policija. Zakonska sreča< Leopolda Wol-fiinga Dunajska „Zeitw poroča, da se Leopold W6ltiing, bivši avstrijski nadvojvoda Leopold, nahaja sedaj v Niči, od koder je pred nekoliko dnevi obiskal v Florenci svojo sestro, grofico Montignoso. Wiriing bo na spomlad prepotoval Italijo. Sneg zafeul tri ženske. V mestu Neustadtu v Krkonošah je nedaleč od carin-*ke stražnice sneg zasul tri ženske, mater in ive hčeri. Z veliko muko so jih izvlekli, toda bile so vse tri že mrtve. Na Tiroltfkem zopet sneži. Iz Ino-ittosta poročajo od 8. t. m. : Tukaj sneži nepretrgoma že 48 ur. Vlaki imajo velike zamude. Tramvaj ne vozi in telefonska zveza z Monako vem je pretrgana. Haisuli. o katerem je v zadnjih dneh toliko govora, je potomec ene najplemenite-jih maroških rodbin. Njegovo pravo ime je Mulai ben Mohamed er Rai^uli. Raisuli je „Šerif"4, direkten potomec preroka Mohameda, ▼žival je dobro vzgojo v Tetuanu, kjer se je učil priivoslovlja. V Josip Foerster. V Pragi je teh dni umrl kapelnik stolne cerkve in vpokojeni profesor konservatorija Jožef Foerster, brat sloverilj;.mo list. Će ga torej ne pobirate, redno, izvolite reklamirati na c. kr. pošti. ■Januarjeva števika „Dom in Sveta4 je izšia. Mesečnik se nam predstavlja letos v prenov- j ljeni povečani in jako elegantni obliki. Iz bogate ' in simpatične vsebine predležečega zvezka omenjamo : „Brat E d v a r d, zgodba iz sanj" Ivana Cankarja, ki tigurira na prvem mestu, začetek drugega dela velike zgodovinske povesti F. Finžgarja rFo trdno delane v lastni delainiei. Posebna izbera kuhinjske oprave. Specijaliteta: OMARE-LEDENICE Sprejemlje kakoršno-koli naroČilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave. Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud, Z£EQUENI I ulica Lnifi t PalestUiia 2 (opl nI Coroiieo) Poshusite in priporočite = izdelke = 1 TydroDe tooarne hranil | v?rae\ Vili. Cenoonil?zastonj Ifmtot er-. TZST - ni. Paseo nuov. t \ pripoioča velik izb r or: J Schaflhause. Lenginee, Tavane s : . j kakor tud: ilate, srebrne in kovin i ure za ges^e. Izbor ur z-ife... , Sprejema popravljanja po ni?kih . i Odlikovana tovarna glasovirjei E, Warbiri8k Trst, Piazza Carlo Gohloni 1 ' (vogel Corso - Via Nuovi) Specijaliteta pianinov, glasovir-]ev/ svetovnih tvrdk 5teinwey i r, ]ons v flcw-Yorku, Sch^eighofer \ t €lekh pianini, orkestroni, harmo:.iji I/. pi< soj uje. — Menjaje. — Daje na o »rwkt>. Popravlja. —Akord'ra po zmernih ceuuh. ^ Sf DROGERIJA ili. C[ Filijalka na Prošeku štev. pgr Izbor drog:, barv, čopićov, pol:ostl parfumov, fiu. mile. — Zalega mineralno v a do. vos-ka aa parkato, na mrzlo pripravljenog sirupa t&m&rindo, malinovcr. Itd. it. . ■ T I 1 n I r I 1 i I fcr— A1 I nI Masrio operater krnjih očes — Speeljali-t štev. 23, li. natSstr odprto od 8.—12. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kurja < ;e -tudi zastarela po nsi; po- jj Ambuiator — CORSO sebni metodi, ki TU* f.i. vz>-«>ea uifcakih bolečin. Zagotovlja ozd iv 2 in rašćenih nohtov t J : t-j.h jc za oiOravljenje, jednostavna brez i". 1 Ea^r'.Jlva dezinfekcija. — Cono z: _cr Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsa a ese' dobila navodi o higigijer'ičnega ravnanja z ANTON SKER.L tnohanlk, znpris >2onl zveden c. Trst - Carlo Goldpaijev trg it. - Zastopnik tavarae teles in moMoi s. rs t SKT Napeljav.«, in zaloga električnih zv n"! in prodaja gramofonov, zonofonov in io:v Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna m- : delavnica za popravljanje Šivalnih str >jev. motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po io\>arnisl