40. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. febrnvarja. XVII. leto, 1884 Tzhaia vsak dan »vefcer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs trij sk o-oge rak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za '» i* "ii mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po J ' ' 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila, plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole1 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". UpravniŠtvunajse blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Izjemne naredbe za Dunaj. X. Državni zbor jo s 177 proti 137 glasom pritrdil izjemnim naredbam in vlada se ni varala, ko je računala, da tudi v tem kočljivem vprašanji ne bode zapuščena od veČine. Mi stojimo tedaj pred dovrSenim dejanjem in vprašati se moramo, kakšni nasledki utegnejo nastati za vlado in večino. O potrebi ali nepotrebi izjemnih uaredeb govoriti, nemamo več nobenega povoda, kajti prepričani smo, da desnica in naši poslanci ne bi pritrdili, ko bi jim ne bila dokazana neobhodna, neizogibna potreba. Iz ustavnega stališča, katero vedno zavzimamo, je morda obžalovati, da so se morale ustavne svoboščine ravno v glavnem mestu ustaviti, kajti prvi tak korak le prerad vodi k druzemu, pa politika se ne more vselej ravnati po lepi teoriji in na mesto idealov stopa trdo praktično življenje. In nasledki? Mi ne upamo samo, temveč smo preverjeni, da bodo ugodni za utrjenje večine, zlasti glede prihodnjih volitev v državni zbor. Po Bedanjem volilnem redu v Avstriji se večina dela ne le po volji narodov, ampak odločilen je še drugi faktor, in kamor se ta faktor nague, tam je tudi večina. S tem, da je desnica rada ali nerada brez ugovora in z malimi izjemami soglasno pritrdila naredbam, utrdila si je svoj položaj za prihodnjost na najuplivnpjšem mestu. Poleg tega pa je dosegla, kar bi se po nobenem drugem potu ne bi dalo, da ae je nekoliko in za nekaj časa poleglo brezmeroo hujskanje židovskega časopisja na Dunaji. S kako res peklensko hudobnostjo, lažmi in zavijačami so vsi ti židovski listi, posebno „N. Fr. Pr." in „N. W. Tagblatt" huj-skali in ščuvali Nemce, zlasti Dunajčane na Čehe in Slovence in na večino državnega zbora, s kako per-fidnostjo so zavijali vsako glasovanje, vsak predlog večine, o tem zna prav soditi le, kdor je v poslednjih štirih letih moral čitati njihove grde napade in psovke. Tiskovna svoboda uam je sveta, a take zlorabe, kakeršno smo doživeli na Dunaji, menda ni ge bilo na svetu. Pomoči proti tacim izrodkom pa ni bilo nikjer najti, ker so pri sicer redkih konfiskacijah sodniki pogostem liste oproščali (pri slovenskih kaj tacega nesmo doživeli), porotniki pa so le obsojali take liste, kateri so bili protivni njihovemu pclitiškemu mišljenju („Vaterland", „Tribune"), nikdar pa ne nemško-židovsko-liberalnih. Židovski žurnalisti nikdar neso bili pogumni, a ko človek vidi, kako so postali pohlevni in kako mirno zdaj pišejo, mora še le prav zaničevati tisto židovsko sodrgo, ki je dozdaj delala javno mnenje na Đunaji. Zdaj se prav spozna častni in velikanski razloček mej takimi najetimi pisači in mej navdušenimi, za svoj narod borečimi se žurnalisti na Češkem 1. 1868., ki se tudi po izjemnih naredbah niso dali upogniti in so rajši pretrpeli mnogoletoe zapore in nezaslišane globe, nego da bi molčali iu pesti stiskali v žepu. To so res junaci bili proti podlim dunajskim žurnalistom, ki bo pač vajeni pod zaščito anonimitete ščuvati in obrekovati, kedar jih nikdo ne more lopniti po prstih, a takoj postanejo krotki, kakor ovce, ko se jim je bati kake neprilike ali nevarnosti, ki vidijo, da položaj ni „koscher". — Zares levica sme biti ponosna na svoje časnikarje. In leta 1868. ni šlo proti anarhistom, ampak proti celemu češkemu narodu, ki ni zakrivil nobenih izgredov, mirno delal in mirno odrajtoval državi Bvoje davke. Tudi vlada taćas n i izrekla, da so naredbe le proti kacim za javno varnost nevarnim ljudem naperjene in da sicer časnikom nič žslega Btorila ne bode. Danes je vlada vse to slovesno obljubila in kakor jo poznamo, preveč eneržije gotovo ne bo pokazala. Ako je tedaj tiskovna svoboda omejena, sme se večina tolažiti, da se to ni zgodilo iz njene inicijative, temveč od btrani vlade. Sme se tudi tolažiti, da ni ona delala postave od 1. 1869. o izjemnem slami, ampak sedanja manjšina in sme konečno še celo kazati na to, da je tako rekoč le pogojno pritrdila, ker je v posebnoj resoluciji izrekla, da se naredbe tičejo le anarhističnih elementov. Grof Taaffe pa je zopet imel svojo staro srečo, katera mu je že iz toliko sitnih in nevarnih položajev pomagala in lahko zopet jadra naprej. Morda se bo marsikomu čudno zdelo, zakaj vender večina in zlasti tisti del večine, kateri se vedno pritožuje, da vlada niti v narodnem, niti v gospodarskem oziru njegovim pravičnim željam ne ustreza, vedno in dosledno glasuje za vlado, da si bi lahko v tacih momentih vse razmerje prevrgla In ko bi to storila in prouzročila krizo, kaj potem? Kdo hoče in more prevzeti odgovornost za negotovo bodočnost? Zdaj saj vemo, kaj imamo. In ko bi šlo samo za vlado? A gre tudi za večino. To pa si moramo utrditi, ako hočemo doseči večjih uspehov. Sedanja doba državnega zbora konča se prihodnje leto, kajti o razpustu zbora ni več govora, drugo leto se bode tedaj odločilo, ali preide državno krmilo zavsem v roke sedanje večine. Okrepčana gotova večina, ne pa sedanja slučajna, bo smela zahtevati, da se resnično po njenih načelih vlada, da ne delajo uradniki politike na svojo pest in ne najdejo za protivladno ravnanje še celo potuhe v ministerskih bureau-jih. Tisto vladanje nad strankami, katero ni druzega, nego tajno podpiranje naših nasprotnikov, mora ponehati, narodna ravnopravnost mora se pošteno izvesti in "lasti tudi kaj resnega storiti v povzdigo obrtuega in kmetskega stanu. Zato morajo slovenski poslanci ostati zvesti privrženci svojih zaveznikov na desni in skupno ž njimi delati, da se ohrani večina in se ne kali sloga, zato so morali tudi glede izjemnih naredeb glasovati za vlado. Govor g. dra. Vošnjaka v državnem zboru dne 12. febrnvarja 1884. (Po stenografičnein zapisniku.) (Konec.) Sodnikom nečem ničesar očitati, nečem trditi, da so vedoma krivico storili, tega ne mislim, a premisliti moramo, da so taki nesrečneži po takih obsodbah poškodovali se na premoženji, na časti in na življenji. Premisliti moramo, da so sodniki tudi ljudje, ljudje iz mesa in krvi, da so podvrženi zmoti, kakor drugi ljudje, mi moramo v sedanjih- po-političnih iu narodnih strastih razburkanih Časih pomisliti, da pripada sodnik tudi političnoj stranki in da pravica nema vsekdar tiste zaveze čez očij, katero bi morala imeti, temveč da se skozi to zavezo po malem vidi politično in narodno strankarsko stališče. Na svoje obžalovanje čul sem od gosp. vlad- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A.. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) IV*. Poglavje. Družina Andrejevič in njegova žena. Ko bi se čitatelj mogel prestaviti za tri Bto let nazaj, in pogledati z visokega zvonika tedanjo Moskvo, videl bi, da je bila malo podobna sedanjej. Po bregovih reke Moskve, Negline in Javze stalo mnogo v teku časa počrnelih, s slamo in deskami pokritih hiš. Sredi teh temnih streh beleli in rude-čeli so se zidovi Kremlja, Kitajskega mesta in drugih utrdb, ki so se uzdigoile v poslednjih dveh stoletjih. Mnogobrojne cerkve in zvoniki moleli so po zlačene vrhove proti nebu. Kakor zeleni in žolti pasovi videli so se mej hišami gosti gozdiči in z žitom pokrita polja. Čez reko Moskvo držali bo mostovi na čolnih in vrveh, ki so se silno tresli in pokrivali z vodo, ko so se po njih premikali vozovi in jezdeci. Na Javzi in Negliui vrtelo se je na desetine koles drugo poleg druzega. Ti gozdiči, polja in mlini prav v sredi mesta, dajali so mestu nekak slikovit obraz. Posebno lepo je bilo videti Bamostane, kateri so z belimi ograjami in s pobarvanimi in pozlačenimi kupljami bili podobui zasebnim mestom. Nad vso to zmesjo cerkev, gozdičev in samostanov uzdigovale so se ponosno kremeljske cerkve in nedavno dodelana cerkev Marijinega varstva, katero je pred nekaterimi leti začel zidati Ivan v spomin vzetja Kazana, katera je zdaj znana pod imenom Vasilija Blaženega. Veliko je bilo veselje Moskvičanov, ko so pali nazadnje gozdi, ki so zakrivali to cerkev, ter se je pokazala v vsej prečud-nej lepoti, blesketajoč se od zlata in srebra in vzbujajoč začudenje z raznoobrazuimi olepšavami. Dolgo ni nehal narod občudovati izvrstnega graditelja, hvaliti Boga in slaviti earja, ki je daroval pravoslavnim svetišče, kakeršnega še svet ni videl. Lepe so bile tudi druge moskovske cerkve. Moskvi-čani neso varovali niti denarja, niti truda za olepšan je božjih hiš. Povsod so se videle drage burve, zlato in lepe podobe človeške velikosti. Skrbno so pravoslavni lepšali hiše božje, a zato so se pa malo menili za vnanjost svojih hiš; njih stanovanja bila so trdno in priprosto postavljena iz smrekovih in hrastovih brunov, ki še obtesani neso bili, prav po ruskej poslovici: hiša ni lepa zbog voglov, a zbog pirogov (kolačev). Samo hiša bojarja Družine Andrejeviča Moro-zova odlikovala se je s posebno lepoto. Hrastovi bruni so bili izbrano ravni in lepo obtesani, vogli lepo zloženi, hiša bila je v tri nadstropja, če se ne šteje pritličje. Pristrešek nad okroglimi stopnicami bil je oprt na debelih in umetno izdelanih stebrih, in bil je polen drobnih rezbarij. Šaluzije bile so pomalane z barvami in cvetlicami; a okna neso spuščale Bvit-lobe skozi motne volovBke mrene, kakor skoraj v vseh Moskovskih hišah, temveč skozi Čista, prozorna stekla. Na širokem dvorišči stale so sobe za posle, shrambe, sušilnice in letna počivalnica bojarjeva. Dvorišča dotikala se je na jednej strani domača zidana cerkev, na drugej pa velik vrt, obdan s hrastovo ograjo, čez katero se je videla rudeča gugal-nica, ki je bila tudi olepšana z lepimi slikami. Z jedno besedo, hiša je bila slavno sezidana. Pa je bilo tudi s čim zidati. Bojar Družina Andrejevič, mož krepkega telesa in strogega nrava, poročil se je nedavno, da Bi je bil že prileten, z najlepšo Moskovsko krasotico. Vbi so se čudili, ko ga je vzela dvajsetletna Helena nega zastopnika, da vlada ne pripoznava pravice, tacim nesrečnežem dati zadostitev iu odškodovanje. No, gospoda moja, vlada morda ne more priznati te pravice, pa vsa človeška družba to priznava, in vlada bode nazadnje morala to storiti, kar je po vsej človeškej družbi za dobro in pravično pripo-znano. Če je vladoi zastopnik mislil, da se bude dal ta zakon le iz bumanitete, ne pa iz pravnega stališča, če se je slovesno zavaroval proti temu, da bi ta zakon veljal tudi za one, ki so bili v neopravičenem preiskovalnem zaporu, tedaj se jaz ne morem strinjati ž njim, kajti tudi neopravičen preiskovalen zapor je težek udarec. Če je kdo bil vsled obdolžeuja kakega pregreška ali hudodelstva v preiskovalnem zaporu, si težko pri ljudeh zopet pridobf prejšnjo veljavo, in tako trpi dotičnik škodo ua časti, morda tudi na premoženji. Moram Še ugovarjati nekej opazki častitega gospoda poročevalci, namreč tej, da je liberalizem, ki bode izvel ta zakon, iu da je, če sem prav razumel, po državi izvedena humaniteta ravno liberalizem. Vse spoštovanje pred liberalizmom! Pa žalibog v teh dvajsetih letih, v katerih je od stranke gospoda poročevalca slavljeni liberalizem imel tukaj moč, uesmu nič slišali o kakem takem predlogu. Mtui oi nič znanega o tem, iu liberalizem bil je v tem vprašanji, ki se tiče toliko nesrečne-žev, popolnem pasi veo. Jaz mu to v nekem oziru tudi ne morem zameriti, kajti tako potegovanje za reveže iu zatirane preveč uasprotuje doktriuarno-li-beralnirn nazorom o vsej orgauizieiji človeške družbe, da bi se mogel brigati za uboge majhne iu nesrečne ljudi. Naša stran te visoke zbornice more sebi lastiti zaslugo, če bode ta predloga postala zakon, da se je to zgodila, ko je ona imela večino. Gospod poročevalec je prav umestno navel izrek nekega angleškega pravnika, kateri je gotovo nam vsem prav iz srca govoril, da je zmota pravosodja prava žalost za vse prijatelje človeštva, in ko smo videli, da se take zmote pravosodja jako po gostem dogajajo, mnogo gosteje, kakor je to navajal gospod poslanec dr. Roser, katerega številka se meni zdi jako prenizka, tedaj je naša dolžnost, na to misliti, da pomagamo tudi tem nesrečnežem, in prvi korak k temu bode vsprejem tega zakoua. (Dobro! ua desni) Rusi v Mervu. Mej tem, ko se vse zanima za čudne in nepričakovane dogodke ob meji gornjega Egipta, ko se ugiba, se h bode staremu poštenjaku Gladstonu posrečilu, na črnem kontinentu uapraviti mir in red in angleškemu orožju zopet pridobiti potrebno spoštovanje, šepeće nam električna žica nekako tihotuo, da je Ruska neizmernemu svojemu ozemlju priklopila vi-levažno in zgodovinsko znamenito zelenico Merv. V oticijalnem poročilu zakavkaškega poveljnika iz Aškabada je sicer le povedano, da so štirje rodovi Tekincev, stanujoči v Mijrvskej zelenici, prostovoljno izjavili, da žele biti podaniki „ belega carja", a vsak razumnik bode toliko Čital mej oficijaloimi vrstami, da je s tem činom Merv sam prišel v rusko oblast. Ta napredek Rusije je velevažen, kajti za velik korak približala se je divnej in bogatej Indiji in s tem pomnožila vero v svoje neizcrpljive sile in s tem tudi spoštovanje in potrebno pokorščino pri v omiki zaostalih prebivalcih azijskih puščav. Zelenica Merv ni posebno bogata, niti presilno obljudena. (Magjarski Žid Vamberv pravi, da ima Merv 280000 prebivalcev, ki prebivajo v bornih iz ila zmazanih kočah in v šotorih.) Tudi je mej Mer-vora in mej mejo Indije se veliko praznega prostora, a imenovana zelenica je tolike strategične važnosti, da se od nekdaj imenuje „ključ Indije". To utravno važnost pa pod vojuje bojevitost in izredna hrabrost njenih prebivalcev, kateri bodo odslej kot podauiki „belega caija" najboljša, najzanesljivejša predstraža proti Afganistanu in proti Indiji in v kratkem po svoje) orgaaizaciji :ti po svojem oboroženji le oddelek ogromne ruske „armije". V posesti te strategične postojanke je Rusija še le popolnem gospodar v osrednjej Aziji, s t^m si je zavarovala in utrdila svoje dosedanje pridobitve ter postavila siguren temelj novim podjetjem. Odkar Rusija in Angleška tekmujeta v Aziji in širita svoje ozemlje, opažalo se je dosledno, da ima „beli carw in sploh ruski narod več ujiiiva, več privlačne moči do azijskih narodov, nego li Angleži. Ime ruskega cara ima v on*h krajih nek poseben sijaj, ruski trgovci in veljaki, ki navadno vkupno gladijo pot ruskej trgovini in slavi, so mnogo simpatičneji tamošnjim narodom, nego Angleži. Vrhu tega pa tudi ruska jako rahlo in skrbno ravna z novo pridobljenimi deželami in prebivalci in pospešuje na vsak način njih omiko, pred vsem pa njih gmotno blagostanje. To je bilo povod, da si je angleška kraljica nadela naslov „Indijske carice", to je bil povod raznim naporom Angležev, pridobi si naklonjenost raznih gorskih rodov v Afganistanu in Heratu. Pravega vspeha Angleži kljubu dvakratnej vojni neso dosegli, ruski vojskovodje in diplomatje bili so sreč-neji. Ni misliti, da bi zaradi okupacije Merva mej Rusijo in Angleško nastala vojna — vsaj obestranski listi jako mirno razmotavajo ta dogodek — a vender Rusija je na šahovnej deski v Aziji za jedno važno potezo naprej, in ta nov položaj bode Angležem stalni opomin, da ne smejo dražiti in žaliti mogočnega soseda, ki se tako blizu utaboril. Okupacija Merva bode kolikor toliko uplivala tudi na politiko Angležev v Evropi in Afriki in sicer v tem smislu, da v raznih vprašanjih ne bodo stavili tacih ovir, kakor bivši Beaconsfield. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. februvarja. Gospodska zbornica državnega zbora bode ta teden imela jedno sejo. V tej bodo storili obljubo novi člani, in izjemne naredbe se bodo izročile posebnej pravno-političnej komisiji. Tudi zakon o odškodovanji nedolžno obsojenih pride kmalu pred gospodsko zbornico. Zbornica poslancev bode imela ta teden dve ali tri seje. Jutri pride na vrsto predlog poslanca Sehooererja o državni podpori onim rodovinam, katere so zadele izjemne naredbe. Ne ve se pa, ako bode desnica pripravljena izročiti ta predlog posebnemu odseku v pretres. Poleg tega bode prvo branje Lienbacherjevega predloga, da naj bodo prazno stoječa poslopja prosta davkov. Celil v Brnu so bili prošlo leto uložili prošnjo, da se v tretjem okraji ustanovi začetkom šolskega leta 1883/84 češka ljudska šola. Mestna občina, pri katerej gospodujejo levičarji, se je ustavila tej prošnji, češ, da te šole ni treba, ker otroci tega okraja lahko obiskujejo češko ljudsko šolo 2. okraja, in Češko ljudsko šolo, katero je ustanovila Matica školska in češko vadnico. Ko so Čehi se pritožili pri ministeratvu nauka, je to razsodilo, da mora mestna občina ustanoviti to šolo. Mestna občina se pa še ni hotela udati in uložila je pritožbo na višje državno sodišče, in to je odbilo pritožbo Broške mestne občine, ker privatna šola in vadnica še uikakor ne oproščujeti občine dolžnosti ustanoviti mestno Češko šolo, ker je za to dovoljno število čeških za šolo godnih otrok. Mestna občina je pa s svojim upiranjem vender toliko dosegla, da je to stvar za jedno leto zavlekla. Tajnika lirvatske trgovinske zbornice Kre-stiča imenoval je ban generalnim tajnikom hrvatsko-slavonske deželne komisije za Peštansko d'^elno razstavo. Kmetijska družba je izvolila poslanca Vu-kotinovića in tajnika Kuralta in Matica Hrvatska profesorja Smičiklasa svojimi zastopniki pri deželnej komisiji. Sodišče v Petrinji je izmej 99 zatožencev zaradi izgredov prošlega leta v banatskih okrajih obsodilo jib 43 od jedntga do treh let, 14 na šest do 10 mesecev, 27 k maujšim zaporovim kaznim, 15 pa oprostilo. T nanje države. V Srbiji je ministerska kriza. Povod tej krizi je dvomljivi rezultat volitev. Naprednj1 ki zahtevajo, kakor najmočnejša stranka, da se vseh 44 vladnih poslaucev imenuje iz njih stranke, da bode imela absolutno večino, vlada se pa temu ustavlja in hoče imenovati samo može brez politične barve, ter tako sklopiti posebno vladno stranko. Kralj Be še ni odločil, poklical je sicer že k sebi Garašinina, pa mu še ni naročil sestaviti nove vlade; vedno še omahuje mej Krističem in Garašininom. Če se odloči za Garašinina, bode vsa volilna komedija Krističeva zastonjski trud. Kakor je nek dunajski list izvedel od neke osebe, ki dobro pozna ruske politične razmere so v Rusiji sledeče politične stranke. Plemenitaška stranka pod vodstvom grofa Šuvalova, ki zahteva predpravice plemenitašev; liberalna dvorna stranka, ki goji nekatera svobodomiselna načela ; despotična dvorna stranka, ki misli, da le brezo zirne vladne naredbe morajo oteti vlado in prestol; konservativna stranka, ki hoče neko moderno reakcijo; slo-vanotili, ki hote zemski sabor; narodniki, ki hočejo, da narod zadobi vpliv na državne razmere, in ti se zopet dele v dve stranki, v stare in mlade, prvi so za počasno postopanje, poslednji pa menijo, da si narod mora to pravico izsiliti z vsemi sredstvi; nazadnje liberalna stranka, ki želi ust a, o. Razen teh strank, ki se bojujejo z postavnimi sredstvi so pa še n hilisti, ki se poslužujejo dinamita in drugih nepostavnih sredstev. Ti so pa zopet razdeljeni v kakih deset ali še več strank. Nekatere izmej njih hočejo nekak centralizem v Petrogradu, drugi so pa zopet odločno proti temu. Ta razcepljenost nihi-listov je uzrok, da njih predrzno delovanje nema nikakeršnega vspeha, in da še bolj ne škodujejo ruskej državi. — Knez Orlov je že imenovan poslanikom v Berolinu. Ta sprememba poslanikov pa v Petrogradu ni napravila tako ugodnega utiša, kakor v Berolinu. Rusi se nič posebno ne vesele tricarske zveze. „Novosti" se že boje, da bi ta zveza utegnila motiti dobre razmere z drugimi državami, katere želi Rusija obdržati. Dmitrijevua, hči okoluičnega Pleščeva Očina, ubitega pri Kazanu. Neso jej takega ženina primerjale Mo-Bkovske snubačice. Pa Helena je bila, ko je od-rastla za možitev, brez očeta in matere; in njena lepota bila jej je pri tedanjih spridenih nravih novih carskih ljubimcev večkrat v škodo, kakor v veselje. Ko je vzel Morozov Heleno, postal je njen varuh, in vsi v Moskvi so vedeli, da ni varno žaliti tega, kateri je pod varstvom bojarja Družine Andrejeviča. Mnogo carskih ljubimcev skušalo se je prikupiti Heleni, dokler se ni omožila, pa nikdo ne tako, kakor knez Afanasij Ivanovič Vjazemski. Pošiljal jej je darila, v cerkvah postavljal se je njej nasproti, skakal je na urnem konji mimo vrat, in bil ue je za njo v boji s pestmi. Pa on ni imel sreče! Snubačice prinašale so mu nazaj darila, in ko sta B6 srečala, obračala se je Helena proč od njega. Ali bo ga je branila za to, ker jej ni dopal, ali je pa Že bila druga ljubezen v njenem deviškem srci, naj bode, kakor koli, vse kneževo prizadevanje bilo je zaman. Nazadnje se je Afanasij Ivanovič osrčil in šel prosit pomoči carja Ivana Vasiljeviča. Car mu je obljubil poslati snubačice k Heleni Dmitrijevni. Ko je Helena to zvedela, zalile so jo solze. Šla je z botro v cerkev, pala je na kolena pred podobo Matere Božje, plakala je in globoko se priklanjala. V cerkvi ni bilo ljudij; pa ko je Helena ustala in pogledala okrog, stal je za njo bojar Morozov v odpetem zelenem baržunastem kaftanu. — Zakaj plačeš, Helena Dmitrijevna? vprašal jo je Morozov. Ko je spoznala Helena bojarja, se je jako razveselila. On je bil v prijateljstvu z njenimi stariši, pa tudi potem jo je večkrat obiskal in jo ljubil kakor sorodnico. Helena ga je spoštovala kakor očeta in zaupala mu je vse svoje misli, samo jednega mu ni zaupala, samo jedno mu je prikrivala, — sebi v gorje, njemu v pogubo 1 In tudi zdaj mu ni tega povedala, a rekla mu je samo, da plače, ker pridejo carske snubačice snubit jo za kneza Vjazemskega. — Helena Dmitrijevna, — rekel je bojar, — ali ti res ni všeč Vjazemski V Dobro premisli? Jaz vem, da ti zdaj ni pri srci; pa tvoje srce še ni mislilo na nikogar, a do tedaj je deviško Brce — mehko kakor vosek, so rado uda in vsega privadi! — Nikoli, — odgovorila je Helena, — jaz ga ne morem ljubiti. Rajši umrjem! Bojar jo je pogledal s pomilovanjem. — Helena Dmitrijevna, — rekel je malo po-mislivši, — še je jedno sredstvo, oteti te. Čuj: jaz sem star in siv, pa ljubim te, kakor svojo hčer. Pomisli, Helena, ali hočeš mene, starca? — Da, prav rada! — zakričala je Helena in pala k nogam Morozova. Ganila je bojarja ta nepričakovana beseda, razveselil se je Helenine radosti; pa starec ni pomislil, da je to veselje utapljajočega se, kateri se je prijel za trnjev grm. Laskavo je on uzdignil Heleno in poljubil jo na čelo. — Dete moje, — rekel je on, — prisezi mi, da nikdar ne onečastiš moje sive glave! Prisezi ml tukaj pred odrešenikom. — Prisezam, prisezam! — Šepetala je Helena. Bojar je ukazal poklicati duhovnika, in hitro bila je končana zaroka; ko so prišle k Heleni carjeve snubačice, bila je ona že nevesta Družine Andrejeviča Morozova. Ni ga vzela iz ljubezni; pa prisegla mu je biti zvesta in sklonila je trdno držati prisego in ne grešiti proti gospodu niti z besedo niti z dejanjem. (Dalje prih.) Kako je Italijanski narod prijazen Avstriji, kaže to, da so prošli petek porotniki v Mlinu oprostili šest 03eb, ki so same obstale, da so delile mej vo]ake nek k usta|i ščuvalni manifest, katerega je ltdelalo Oberdankovo društvo. V večjih krajih na Angleškem bili so prošli teden tabori na katerih se je obsojevala vladna egiptovska politika. Tak tabor je bil v Guildhall-u v Londonu prošli petek. Udeleždo se ga je kakih 2500 ljudij mej njimi mnogo konservativnih članov parlamenta. Vsprejela se je resolucija, katera graja slabo in neodločno politiko vlade. V saboto je bil drugi tak meeting v Prince Hallu, v Piccad.llvji, katerega se je tudi udeleždo silno ljudij, mej njimi mnogo konservativnih Manov parlamenta, vsprejela se je resolucija, ki obsoja sedanjo vladino politiko v egiptovskem vprašanji in zahteva razpust parlamenta. Vendar se bode najbrž sedanja vlada obdržala, kar se da sklepati iz tega, da spodnja zbornica, katere glasovanje je v takih stvareh merodajno, vedno odlaša posvetovanje o nezaupnici proti vladi zaradi Egipta. Liberalci še ne marajo prepustiti vlade konservativcem, zato pa odlašajo to posvetovanje, da bode viada s svojo ekspedicijo, ali general Gordon 8 svojim posredovanjem kaj dosegel v Sudanu, tedaj bodo pa z dobro vestno zavrgli to nezaupnico, ne da bi se jim bilo treba bati, da se zamerijo volilcem. Za vlado je pa tudi to ugodno, da konservativci, od kar je umrl Beaconsfield nemajo moža ki bi se mogel kot govornik in politik meriti z GlHdstonom. Niti Northcote niti Salisbury nema teh lastnostij ; ki se na Angleškem zahtevajo od miuisterskega predsednika. General Gordon je že prišel v Šendi, sredi pota mej Berberom in Kartumom. On je poročil angleški vladi, da so prebivalci v tem delu Sudana veseli, da so se 'odločili od Mahdijevih borcev. Gordou je izdeial posebni načrt, kako uravnati zadeve v Sudanu. On objavlja, da je Mahdi emir kordotanski, in Sudan popolnem nekoristna dežela, toraj ima angleška vlada prav, do priporoča egip-tovskej ostaviti to deželo. Gordon priporoča, da se v sudanskih krogih nastavijo nasledniki prešniih sultanov, ko še Sudan ni pripadal Egiptu. Tem sultanom naj se da na prosto voljo, ako hočejo ohraniti samostojnost ali pa podvreči se Mahdiju. Gordon misli, da se bodo vsi izrekli za samostojnost. Egiptovske orožnice naj se pa prepuste dotičnim sultanom. V Kartumu, Dogoli, Kassali m sploh v tacih mestih, kjer ni več vladarskih rodovin, naj se odločitev prepusti prebivalcem. — Angleška vlada je zavrgla nasvet generala "VVooda, da naj se egiptovska vojska pridruži augleškej ekspediciji s tem, da se je ta vojska nabrala samo za varstvo Egipta, izključi vši Sudan. Danes je odšel general Graham, ki bode poveljnik angleškej ekspediciji, iz Sueca v Suakim. — Najveljavnejši načelniki nevtralnih rodov imeli so v nekem tri ure od Suakina oddaljenem kraji shod in so sklenili zahtevati od Osmaua Digme, da naj na miru pusti njih okrožje, če ne, bodo se vojevali proti njemu. Kassalo ustaši zasedli. — V petek je brzojavil admiral Hevrett iz Suakima, da je tam vse dobro ter je prišel že prvi oddelek pomorske iufanterije. Instrukcije, katere je dobil He-vrett od admiralitete se glase : „ Vam se s tem daje neomejeno pooblaščenje v vojaških in civilnih zadevah v Suakimu. Naznanite Arabom, da bodo vsak napad z njih strani odbile angleške čete. O vsem, kar boste storili iu kar se bo prigodilo poučite dobro Sir E. H i ringa in nas." Poročila iz Suakima Bi nasprotujejo; nekatera poročajo, da so se Sudanci razkropili na vse strani, druga pa, da Arabci stoje z veliko močjo pred Torkarjem iu hočejo to mesto napasti predno pride angleška pomoč. Neko poročilo javlja, da so ustajniki že zaseli Kassalo, kar se pa še ni potrdilo. Kakor nTimesu poročajo so ustaši strašno me-sarili v Sinkatu, poklali so nad 200 žensk in blizu toliko otrok. Dopisi. * Dunaja 15. februvarja. [Izv. dop.] Podžupan Steudl trdi, da so Dunajčani silno vznemirjeni zarad izjemnega stanja. Kdor pa zahaja v javne lokale, niti v krčmah niti v kavarnah ne opaža nikake vznemirjenosti. Seveda, b tem ni rečeno, da bi ne bilo tacih ljudij in mej take spadajo v prvi vrsti židovski žurnalisti. Bogati zidovi in teh je veliko na Dunaji, bo veseli pomnožene policije in bi najraje videli, da bi vsak teh bogatinov imel vsaj jednega policaja za stražo. Karakteristično za te nemško-židovske liberalce, katerim je N. Fr. Pr. evangelij, je bilo to, da v mestnem zboru noben žid ni glasoval proti izjemnim naredbam. Uboga levica ima zdaj hude dneve. Naj tudi ona skuša, kaj to pomeni, v opoziciji biti in vztrajati. Pri poslednjem glasovanji v državnem zboru jih je že precej odpadlo in le še 137 zvestih in neustrašenih je ostalo. In to po štirih letih take vlade, katera ves čaa opozicije ni nadlegovala, nasprotno svoje prijatelje pustila v oblasti opozicijo-nalnih uradnikov, take vlade, ki je mirno gledala rovanje nemškega Schulvereina. £J Neki konsorcij bode te dni predložil trgovinskemu ministru načrt o železnici od južne želez- nice do Slatine in prosil, da tretjino delnic prevzame država. Ako se to podjetje posreči, namerava dotični konsorcij napraviti društvo za zidanje lokalnih železnic na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Potem bi društvo zidalo zaporedoma tiste proge, pri katerih je upati, da se kapital rentira in sicer: od Konjic do južne železnice, progo Celj e - Šoš tanj, Ljubljana-Kamnik in tako dalje. G. trgovinski minister je baje za državne podpore, ker se sploh močno zanima za zidanje novih železniških prog. Iz Celjske okolice 16. febr. [Izv. dop.] („Nachklange" občinske volitve.) Sedem občinskih odbornikov je podpisalo ovadbo in jo vložilo pri državnem pravdništvu, da je nemška liberalna stranka volila s ponarejenimi in krivičnimi pooblastili. Ovadba se opira na pet izjav tistih žensk, za katere je ta stranka volila in katere odločno izjavljajo, da neso nikoli dale pooblastil omenjeni stranki. Izjave teh petih žensk so pri rekurzu v Gradci. Drugi moj „Kmetski prijatelj", „hodie mihi, cras tibi". In častivredna „Deutsche Wachta! „Tam leži resnobna bridkost — Dort liegt der bittere Ernst," — mit dem blamirten Hirtenbrief! Domače stvari. — (Naš rojak g. Josip Vrečko), odvet-vetniški koneip-jent v Celji, bil je 12. dan t. m. doktorjem promoviran. Čestitamo. — (Himen) G. Ivan Gogola, c. kr. notar v Ljubljani poročil se je včeraj z gospico Antonijo K ueze v o iz Šiške. — (Umrl) je dne 16. februvarja Simon Strel, tajnik kr. katastalnega ravnateljstva v Zagrebu 42 let star. Pokojnik je rojen Idrijčan. — (Trgovski ples) je bil zadnjo soboto v lepo okrašenih in bogato razsvetljenih prostorih sta rega strelišča. Obisk bil je izredno mnogobrojen, Plesalk gospij in gospic je bilo nad sto vse v krasnih in bogatih toaletah Narodne gospe in go-spodičine so bde jako mnogobrojno zastopane in ko bi se bile ravnale tako, kakor lansko leto nemške gospe in gospodičine, da neso šle na ples, ker je bil odbor slovensk, bila bi dvorana zelo prazna. Plesni redi, ki so se plesalkam delili, so bili krasno izdelani. Ples je počastil s svojo navzočnostjo deželni predsednik baron Winkler, F. Z. M. baron Purker, F. M. L. pl. Mtiller, general Groller, deželni glavar grof Thurn, župan g. Grasselli, kupčij ske zbornice predsedoik g. Kušar itd. — (Ples narednikov) Ljubljanske garni-zije, je preteklo soboto v salonu kazinBke restavracije bil je prav dobro obiskan. Salon bil je krasno dekoriran z cesarskimi in narodnimi preprogami in vojaškimi emblemi. Posebno okusno in umetno izdelan je bil po g. Šimpetu avstrijski grb iz samih delov pušk in bajonetov. Počastili so ples s svojo navzočnosti vsi prej pri trgovskem plesu omenjeni vojaški in civilni dostojanstveniki in posebno mnogo Častnikov. Plesalo se je do ranega jutra. — (Krajnskega obrtnega društva) letni občni zbor zadnjo nedeljo bil je prav mnogoštevilno obiskan. Pri dopolnilnej volitvi bili so voljeni v odbor gospodje: F. A. Supančič, Klein, Zelene, Jager, Petrin in Krimer. — (^Kmetovalca"), kmetijske priloge k „Novicam", katero bode izdajala c. kr. kmetijska družba prvo številko so zaplenili. Uzrok je ta, da izdavanje lista ni postavno naznanil odgovorni urednik lista tajnik g. Pire. — (O dr. Flappu), poreško-puljskem škofu in spe, piše nam prijatelj našemu listu: Dr. Flapp je meni dobro znan; gimnazijo je študiral v Gorici in je bil jedno leto za našim pesnikom Simonom Gregorčičem. Dobro poznati sošolci Flappovi so: dr. Nikolaj Tonkli, dr. Rafael Rojic v Gorici in prof. Borghi v Ljubljani. Mož je dobro študiral; pa trdijo, da posebnih talentov nema, nego le pridnosti ima se zahvaliti za svoje uspehe. Po Stu-dentovsko rečeno: bil je zmerom dober „hititi-'4. Kar je „Slovenski Narod" v poprejšnjih listih pisal o njem, to je istinito: mož ni prijatelj našemu narodu in le za silo slovenski lomi. Doma je baje iz Fare na Furlanskem in gotovo mu še nekaj let manjka do štiridesetih. Ker se je od nekdaj rad visoko nosil, misliti si je lehko, da bo še po-nosneje stopal, če pri tej mladosti postane škofi Dr. Flapp je izvrsten glasovirec, a kot organist ni kaj posebnega. V Gorici menda še zdaj orgija v bo-goslovski kapeli; pa tudi k sv. Antonu novemu hodi orgljat v adventu. Pokojni nadškof Golima yr je pošiljal svoj čas štiri gimnazijalce — malosemeni-ščane — k pokojnemu goriškemu orgauietu Scbrei-berju generalbasa se učit; mej to četvorico je bil tudi sedanji dr. Flapp in pokojni skladatelj Avgust Leban. A poslednji se je kasneje — 1877. I. — Flappu hudo bil zameril, ker je v „Sočo" pisal, da je Flapp pri nekej maši na orgijah „žlobudral" Takoj je dr. Flappa vzel pod svoje krilo takratni* goriški slovenski kaplan ki je surovo na- padal bil pokojnega Bkladatelja v Ljubljanskem „Slovenci". A znamenito je, kaj je takrat v odgovor pisal pokojni Leban: „Jaz preč. gospoda organista dr. Flappa, poznam, dobro poznam Že od mladih nog; on je prav dober, ako hočete, izvrsten glasovirec, kot organist pa ničla, ravno ker ne ume preludovati, česar je v prvi vrsti krivo njegovo pomanjkljivo poznanje vsaj glavnih potez v harmoniji. Ali niste še nikdar slišali ali ali brali, da je to, kar Vi (namreč kaplan * * #, Flappov zagovornik) porogljivo zovete „pogrevanje štirih ali več taktov pred pesnijo in po pesni" vrhunec umetnosti organistoveV In vam je brezpomembno preludovanje „iz glave" večje vrednosti? Pri pravem preludo-vanji organistu prav nič ne pomaga, ako mu prsti „teko"; to je celo krivo, da začne „žlo bo drat iu, meneč, da — glasoviri. „Žlobodra" pa organist, kedar otrobe veže, t. j. ako orgija brez pomenu, brez zveze, brez takta, ne oziraje se na pesen, ki ima slediti itd. — Dopolnjevaje to svoje sporočilo, povem še, da je kasneje omenjeni slovenski kaplan » * * „poskočil" do dekana; aber fraget wohl nicht warum und wie! Mogoče je, če g. Flapp postane škof, potem vzame iz hvaležnosti svojega nekdanjega zagovornika saboj v svojo škofijo, kjer mu nakloni še ru-deče „kalcete" (nogovice). Prositi — (Gospod Tdnnies) bode najbrže dobil izgotovljenje notranje oprave v novozidanem poslopji za žeusko in moško izobraževališče, kajti njegova ponudba je najceneja, 13% nižja, nego razpisana. Pravico javne dražbe se udeležiti ima sicer vsak, a g. Tdnnies nema mizarskega patenta, zatorej bode dela moral po novej obrtniškej postavi izročiti mizarjem. Ako bi tega ne storil in hotel v svoje j tovarni mizarska dela izvrševati, skrbeli bodo mizarji za to, da mu obrtniška gosposka v smislu nove obrtne postave delo ustavi in ga tudi lahko tožijo za odškodovanje. Drugi ponudniki za to delo so bili mizarski mojstri, a njih ponudba je bila višja, nego g. Tdnnies-a. — (Socijalistične spise) v škatlji, pla-vajočej po Ljubljanici, ujeli so delalei v Vevčah. Žandarjem se je posrečilo dobiti le jeden iztis teh nemških prekucijskih spisov, druge so delalei zažgali in raztrgali. Ker bi se bila škatlja, da je v Ljubljani vržena v vodo, ob skalah pri fužinah gotovo razbila, ali pa tiskovine se zmočile, je misliti, da je dotičnik nesel škatljo v Vevče in jo tam vrgel v Ljubljanico. — (Obrtne šole) so še le od leta 1883 zopet na novo organizovane. Koliko je obrtni pouk v tem času napredoval, se najbolj vidi iz številk. V šolskem letu 1872—73 bilo je vsega vkupo 87 obrtnih šol z 11.600 učenci. V teku 10 let pa je število učilnic narastlo na 345, število učencev pa na 37.754. Ta napredek pa je v raznih kronovinah jako različen. Na 10 000 prebivalcev je obrtnih učencev: Na Spodnjem Avstrijskem 585, v Trstu 45 8, na Češkem 16*4, na Gornjem Avstrijskem 13 5, na Solnogradskem 13*2, na Štajerskem 8 5, na Koroškem 138, na Kranjskem :i 'J, na Goriškem iu v Gradiški 2 8, na Tirolskem 9.1, na Predarelskem 125, na Moravskom 7*8, v Šleziji 192, v Galiciji, 24, v Bukovini 22, v Istri 1-6. — Po narodnOBti je 51'8°/0 Nemcev, 8430/0 Čehov, deleži dr uzi h narod nos t ij so tedaj le mali. — (Imenik ljudskih učilnic in učiteljev na Kranjskem) je sklenilo „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani začeti dajati na Bvetlo. „Učiteljski Tovariš14 poroča, da bodo to delo uredovali gg. J. Predika, profesor na učiteljskoj pripravnici Ljubljanskoj in pa c. kr. okrajna šolska nadzornika A. Žumer v Ljubljani in J. Lapa j ne v Krškem. Rečeni list tudi opozarja, če bi kdo imel že pripravljenega kaj dotičnega gradiva, naj bi to uredništvu doposlal. Takov imenik učilnic in sotova-rišev bode učiteljem za marsikaj dobro došel, pospeševal bode tudi meJBebojno spoznavanje iu jedi-njenje — se ve, da le učiteljev iz Kranjske. Še veliko ljubše pa bi nam bilo, če bi v novem imeniku imeli zbrano vse u5iteljstvo iz vseh pokrajin slovenskih, in take želje goje gotovo z nami vred tudi učitelji slovenski. Ali smemo torej upati že jeden korak naprej iu to za kateri čas? — (Na deželskej sadje- in vinorej-8kej šoli pri Mariboru) vršita se vsako leto po dva vinicarska kursa. Prvi letošnji kurs bo spomladi trajal 2 tedna. Dan, ko se kurs začne, naznani se posebej. Kurs namerava viničarje poučevati praktično in teoretično v najvažnejših spomladnih opravilih sadja- in vinorejstva. Sprejemajo se le takšni, ki sami v vinogradih delajo in so najmanje 16 let stari in dovoljno poučeni v predmetih ljudske šole. V prvej vrsti jemlje se ozir na prošnike, ki sami skrbijo za hrano in stanovanje. LTbužnejšim viničarjem se dovoli štipendija 1 gld. na dan iz deželne blagajnice. Kdor hoče tega kursa udeležiti se in še prositi za deželno štipendijo, naj se oglasi konci do 1. marca 1884 pri ravnateljstvu sadje- in vinorejske šole, kjer se jim tudi več pove. — (Velikanski pretep) mej rudarji bil je včeraj v Trbovljah, ko je bil plačilen dan. Kramarji iz Ljubljane in od drugod so morali kar hitro svoje blago pobrati in oditi, kajti rudarji bo kar lomili rante od štantov. Osem rudarjev je bolj ali manj ranjenih obležalo na prostoru, kjer je bil pretep. Na bojišči bilo je vse krvavo. — (Na Hrvatskem) začno se letos graditi h krati tri železnice: 1. Zagorska železnica se bode gradila od Zaboka do Podsuseda — ker je zveza z južno železnico — na Krapine levem bregu. 2. Pak-rac-Barška proga, glede katere ni nikakeršnih ovir več; 3. Železnica v Granici. Te proge bode so dogradilo toliko, kolikor je v graničuih fondih v ta namen novcev na razpolaganje. — (Na Reko) dovozilo se je pretekli mesec 76.593-60 kvintalov ogerske moke, v Trst pa 5787*40 kv. V primeri z istim mesecem prostega leta se je uvažanje na Reki pomnožilo za 10.273 kvintalov, v Tistu pa zmanjšalo za 1)955 kvintalov. — („Slovanstvo ve Bvych zpčvech.") Po tem naslovom je začel izdavati g. Ljudevit Kuba, učitelj v Kutni gori zbirko narodnih pesnij vm'Ii slovanskih plemen. Prvi zvezek pošlje se na ogled vsaeemu, kdor se zanj oglasi. Cena za jeden verek s postov pri izdajatelju 35 kr., v knjigopro-' dajalnicah 40 kr., na velinovem papirji 60 k;. Oblika je velika osmerka. Vsak vezek ima 32 stranij. Vse delo je proračunjeuo na deset zvezkov, vsak zvezek prinašal bode proizvode jednega slovanskega plemena. — (Slovenska Čitalnica vCelovci) priredi 20. t. m. „veseli večer" v svoji sobani pri „Jelenu" s sledečim sporedom: 1. Uboj. pl. Zaje; 2. Jadransko morje, Hajdnch; 3. Kranjska dežela, Nedved, samospev; 4. Variacije na citre; 5. Dalmatinski šajkaš, duet; 6. Kam? Kocijančič; 7. Venec narodnih pesnij, Kocijančič; 8. Mihova ženitev. K tej veselici najuljudnejši vabi odbor. — (Akad. društvo Slovenija" na Dunaj i) ima 20. t. m. redni občni zbor. Spored: 1. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo odborovo; 3. „J. S. Turgenjev" čita g. K. Štrekelj, drd. phil.;u 4. Slučajnosti. Lokal: Gusterschutz Rest. I. Auerspergstr-6. Začetek ob l/%St uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor. — (Razpisano je mesto) državnega pravd-nika namestnika v Celovd. Prošnje do 6. msrca t. 1. na c. kr. višje državno pravdništvo v Gradci. Telegrama »Slovenskemu Narodu": Rim 18. februvarja. Ko se je železniČni vlak, v katerem se je vračal kralj z lova, vozil mirno Montaldo Corneto, streljale so štiri oborožene osebe na „carabiniera", ki je stražil železniško progo ter vrgli proti njemu s smodnikom napolneno z gorečim netilom opravljeno steklenico. Carabiniere strelil je šestkrat in ranil jednega napadovalcev, ki so ubežali. „Po-polo Romano" in „Opinione" objavljata brzojavko župana Corneta, po katerej so v noči mej 16. in 17. neznane osobe nameravale atentat na kraljevi vlak, a bile po karabinjeru Varicchiu zadržane. Beligrad 18. februvarja. Kabinet Ga-rašaninov definitivno sestavljen. KLajira 18. febiuvarja. Baring dobil brzojavko iz Kartuma, v katerej se javlja, da Gordon v proklamaciji priznava Mahdi-ja sultanom Kordofana. i/dit t tli in odgovorni urednik Makso Armič. Meteorologično poročilo. S o Čas opazovanja Stanje 1 harometra ' v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Sfo-krina v mm. 16. febr. 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer 740 12 bdi. 740-24 mm. 74114 m«. — 0 6JC + 12 0 4 0 4" C al. vzh. z. vzh. z. vzh. obl. obi obL 080 um. snega. 17. febr. —■ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-80 nit. 74270 mm. 744 50 mu. - 10° C + 0 8'C - 2 2" C si. jvz. m. vzh. m. vzh. obl. d. jas. obl. 0 00 mm. snega. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -4- in — 0-8°, za 0-(J° nad in 0'5° pod norinalom. dne* 18. februvarja t. 1. (Izvirno tolejrrHfično poročilo.) Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... Zlata rt* 11 u........ r>" ,. marčna renta......... Akcije narodno banke ..... Kreditne akcije...... London ........ Srebro ......... Napol............ C. kr. cekini . ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. •t avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... a m n n p -,. .... „ papirna rentu 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/l°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizahetiue zupad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. 79 eld. 70 kr 80 i 50 101 40 95 — 842 ■ _ 307 * 30 101 * 55 r 'J i 61 t 70 "•9 n 30 123 • — 172 n 25 101 ■ 70 121 75 n 90 25 87 » 80 104 n _ 117 n 25 120 n 25 105 Ti 80 105 t 25 173 * — „ Št. 2105. Posnšene zdravilne zelišča, korenine in cvetje, kakor tudi (107—6) suhe borove mladike kupu|«j» se po visok ef ceni v vsakej količini. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu tega lista pod A. R. H. 107. 3000 2 (788—16) »^ostankov preprog-« (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po :t gui. Hi) kr. ■ i. Slorcll, lavami k v Krnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zameniti. ..... NAJBOLJŠI ^VR ZA CIGAff^ LE HOUBLGNI Franoosk fabrikat. I PEED PONAREJANJEM SE SVARI!!! | Pravi je ta papir za cigarete samo i tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLiON in vsak karton nosi vnratveno znamko in sie-natnro oawi -đlhj|l rihrikmtan, P aRIS Razglas. (102—3) Opiraje se na § 34 provizoričnega občinskega reda za mesto Ljubljana, magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev za dopolnilno volitev mestnega zastopa, ki se ima letos vršiti, od «lno lO. fe-bruvarja «lo vštetega «1 n«; H. marca t. I. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovori zoper te imenike, bodi si, da je vanje vpisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo. ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ni v pravem razredu vpisan, morajo vložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega dne, t. j. do «ln«; 8, marca t. I. Ta razglas se hišnim posestnikom, da svoje za volitev opravičene stranke nanj opomnejo, naznanje daje. Mastni magistrat v Ljubljani, v 6. dan februvarja 1884. Za župana: Perona. Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežuo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdooo sapo, naplhnc-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavua senioru,: Lekar C. Rradj. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane y/kW~ 't* ^ret-v© ima ssiam.©: V Ljubljani: lekarna Gabriol Piccoli, na dirnaiskej cesti; lekarna JoBip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: Jekama Michael Guglielmo. V Cel ji: Ickur J. Kunferschmied. VKranj: lekar D r a g. Šav n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: leUar A. Roblek. V Sežani: leka- Ph Ritsche). VČrnomlji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: 'ekar Karol Fabiani. Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlie in ponareja, ZHto prosimo, naj se kupuie samo v zgoraj navedenih zalogi*h in pazi naj Be osobiro na ta znamenja: Prave Marij inceljske ksp-lji<-e za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariuzeller Magentropfen — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pcčjitorn, na navodilu za rabo in na zavitku, na kpterem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti po'e