Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 47 / Leto 78 / 23. november 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 22-23 MOZIRSKI GAJ Str. 9 GOSPODARSTVO Str. 4 NAŠA TEMA Str. 12-13 VELENJE Str. 3 SPORED DOBRODELNI HOKEJ Skupaj v boj za Aleša Aleš Satler, novi vremenar na POP TV Napovedi kažejo na toplo in mokro zimo ŠT. 47 23. NOVEMBER 2023 Jan Plestenjak: Kaj bo počel med enoletno pavzo? PET. 24. 11. SOB. 25. 11. NED. 26. 11. PON. 27. 11. TOR. 28. 11. SRE. 29. 11. ČET. 30. 11. Jan Plestenjak: Jan Plestenjak: Jan Plestenjak: počel med enoletno pavzo? počel med enoletno pavzo? počel med enoletno pavzo? počel med enoletno pavzo? Albin Apotekar, v. d. direktorja, in Anja Cvikl Planko, strokovna direktorica v Psihiatrični bolnišici Vojnik Premogovnik: veliko vprašanj, premalo odgovorov Iz blatnega brezna spet v bajko luči Engrotuš iz zelene v rdečo Mercator je uradu za varstvo konkurence že priglasil nakup 100-odstotnega deleža celjske družbe Engrotuš. Postopek preverjanja, ali je združitev podjetij skladna s pravili konkurence, bo najverjetneje trajal več mesecev, v tem času oziroma do odločbe urada v Mercatorju svojih nadaljnjih načrtov ne bodo razkrivali. Ob podpisu 30-milijonskega posla so predstavniki obeh trgovskih družb napovedali, da bo povezovanje utrdilo njun položaj ter slovenskim dobaviteljem in zaposlenim prineslo nove razvojne priložnosti. A vsi tega ne verjamejo. Foto: Andraž Purg Vetrnice med ljudmi razpihujejo dvome BSH seli del proizvodnje Str. 5 Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 47, 23. november 2023 AKTUALNO ZADETKI V Sloveniji je več kot 140 tisoč ljudi, ki imajo slad- korno bolezen. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v naši državi še 50 tisoč oseb, ki sploh ne vedo, da imajo diabetes. Vsako leto zboli tudi več deset otrok. Sladkorna bolezen je velik izziv za pri- hodnost zdravstva, saj število obolelih raste, obolenje lahko s seboj prinese tudi številne zaplete. SIMONA ŠOLINIČ Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Tiha in nevarna bolezen se počasi širi v družbi Družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Celje Katarina Skubec Moćić pravi, da sladkorno bolezen pri večini bolnikov odkrijejo med rutinskimi ali rednimi pregledi. Pri odkrivanju bo- lezni so posebej pozorni na dejavnike tveganja ali na že znano družinsko obreme- njenost. »Partnerski odnos z individualnim pristopom, ki ga gojimo z bolniki, je ključ- nega pomena,« še dodaja zdravnica. Kdaj je čas za alarm? Toda ljudje morajo biti pozorni na nekatere simpto- korna bolezen, če je to obo- lenje že prisotno v družini.« Sladkorna bolezen lahko povzroči okvaro drobnih žil in notranjih sten velikih žil. Tako poškoduje očesno »Oseba s sladkorno boleznijo tako poleg zdravljenja z zdra- vili potrebuje tudi vseživljenj- sko podporo zdravstvenega tima za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obrav- navo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob,« pravijo na NIJZ. Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preložimo na kasnejše obdobje oziroma jo prepre- čimo, pri čemer sta izjemno pomembna zgodnje pre- poznavanje in pravočasno zdravljenje. Prirojena hitrost propadanja t. i. beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba zbolela zaradi sladkor- ne bolezni tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme medicina še ne zna vplivati. Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in z rednim gibanjem, lahko po- jav sladkorne bolezni preloži- mo na čim poznejše življenj- sko obdobje, s čimer lahko preprečimo kasnejše zaplete pri razvoju bolezni. Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 zaenkrat medi- cina prav tako še ne pozna. Foto: Pixabay Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo. Krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo nestrokovno, pri tipu 2 sladkorne bolezni poraste zaradi okvare trebu- šne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Porast krvnega sladkorja se pojavlja počasi, zato lahko dolga leta ostane neopažena. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbu- janja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo, in do zdravljenja z zdravili, ki jih injiciramo v podkožje, npr. z inzulinom. Sladkorna bolezen v nosečnosti se pojavi, kadar trebušna slinavka ne uspe proizvajati do- volj inzulina za potrebe nosečnosti, še posebej v drugi polovici noseč- nosti. Za zdravljenje je večinoma potrebna pri- lagoditev prehrane in ka- dar je to možno, gibanja, pri nekaterih nosečnicah je potrebna inzulinska terapija. Zdravljenje po porodu ni več potrebno, nosečnostna sladkorna bolezen pa predstavlja za žensko tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju. kapi, okvare živcev ali slab- še delovanje ledvic. Zato je ključno, da bolnike med zdravljenjem s tem seznani- mo in opolnomočimo, prav tako je pomembno, da zdrav- niki takšne zaplete na podlagi rednih pregledov pravočasno prepoznamo.« Sladkorna bolezen je po- memben dejavnik pri nastan- ku bolezni srca in žilja, pri katerih je potek pri diabetikih težji kot pri ostalih. Dobra no- vica je, da lahko z ustreznim zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja ter hkrati povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob/holesterola bistveno zmanjšamo tveganje za pojav zapletov. Z rednim Pri sladkorni bolezni tipa 1 pride do hitrejšega propada tistih celic tre- bušne slinavke, ki izlo- čajo inzulin. Porast krv- nega sladkorja je hitrejši, težave so kmalu izrazite, kar osebo privede do zdravnika. Zdravljenje se takoj začne z inzulinom in je potrebno celotno življenjsko obdobje. me, na podlagi katerih lahko pravočasno sami poiščejo pomoč. »Gre za izgubo tele- sne teže, žejo, pogosto uri- niranje, srčno-žilne zaplete in pogoste uroinfekte. Kadar bolezen že napreduje, lahko bolniki občutijo tudi težave z živci, predvsem pekočo bole- čino v nogah. Posebej pozor- ni morajo biti tudi tisti, ka- terih starši imajo sladkorno bolezen. Kar pri 40 odstotkih ljudi se namreč razvije slad- ozadje, ledvice, živčenje ter zmanjša prekrvitev možga- nov, srčne mišice in nog. Te- žave s prekrvavitvijo in oživ- čenja nog z okužbo lahko privedejo do amputacije dela spodnje okončine. Sladkor- na bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok slepote, odpovedi delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Zelo pomembno je, da se bolniki zavedajo, da lahko sladkorna bolezen prinese tudi druge zdravstvene za- plete, pravi družinska zdrav- nica: »Ljudje poznajo, da sta lahko slepota ali amputacija uda zaplet pri sladkorni bo- lezni, manj se zavedajo, da so lahko zapleti tudi mo- žgan- s k e pregledovanjem očesnega ozadja, delovanja ledvic ter s preverjanjem oživčenja in prekrvitve nog ter s prever- janjem drugih znakov bole- zni srca in žilja lahko zaplete odkrijejo v tako zgodnji fazi, da z zdravljenjem preprečijo najhujše oblike. Podpora Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostosti in zahtevne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem in izziv za vse. Oseba s sladkorno boleznijo na svo- jo bolezen povprečno pomisli vsakih 20 minut vsak dan, in sicer vse življenje, zaradi če- sar sladkorna bolezen zanjo predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kako- vost njenega življenja in njene družine. »Starejšim bi radi ponudili možnost dnevne bolni- šnice, kajti nujno je, da krepijo svoje kognitivne sposobnosti v začetni fazi bolezni. Zapolnili bomo vsak prostor v bolnišnici, samo da bi ljudem poma- gali.« Anja Cvikl Planko, strokov- na direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik »Res rak odvzame del tebe, tvojega življenja, a ti obenem odpre toliko novih poti. Zdaj cenim čisto druge stvari kot včasih. Spoznal sem kopico novih ljudi, prevetril prioritete in čisto drugače gledam naprej.« Jan Fonda, 18-letnik, ki je prebolel kostnega raka »V šoštanjski lokalni sku- pnosti je kar 315 kilome- trov vodotokov. Do zdaj je občina v sodelovanju z direkcijo za vode očistila že 24 kilometrov vodotokov, zaščitili smo 18 plazov, tri saniramo, za sedem imamo pripravljen razpis.« Boris Goličnik, župan Ob- čine Šoštanj »Nesprejemljivo je, da ministrstvo kljub naspro- tovanju ljudi pri postavitvi vetrnic vlagatelju pomaga s pospešitvijo postopka.« Karmen Furman, poslanka SDS »Danes tradicionalni mediji ne pripravljajo več oddaj o glasbi, mladina to- vrstnih vsebin ne spremlja več. Ker so zamrli številni klubi, je marsikje usah- nilo koncertno dogajanje. Ponekod prirejajo le še veselice.« Gregor Počivalšek, organi- zator dogodkov na Grobel- nem 7 -2 9 -1 5 0 6 0 Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 47, 23. november 2023 AKTUALNO CELJE – Koncert pihalnega orkestra, sestavljenega iz nek- danjih dijakov celjske glasbene šole, je zaznamoval pone- deljkovo prireditev v Narodnem domu, posvečeno 30-letnici srednješolskega glasbenega izobraževanja v Celju. Trideset let srednjega glasbenega izobraževanja da bi težko uspeli brez po- moči takratnega ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra. Ta je v nagovoru izpostavil zlasti zasluge pokojnega sodelavca Francija Okorna. Ob tem je poudaril, da ne smemo dovoliti, da bi se to- vrstno izobraževanje znašlo v zasebni lasti in da bi mora- li mladi zanj plačevati. Vod- stvo Mestne občine Celje, v imenu katerega je zbrane pozdravil podžupan Samo Seničar, je pozval, naj to iz- obraževanje podpira tudi v prihodnje. Še ena prelomnica za Ce- lje je bila leta 1999, ko je pro- gram umetniške gimnazije glasbene smeri nadgradil srednješolsko glasbeno izo- braževanje. Postavljen je bil v sodelovanju s I. gimnazijo v Celju. To sodelovanje je še vedno zelo uspešno in je omogočilo, da so se odlični glasbeniki razsejali kot re- gratove lučke, je poetično dejal ravnatelj šole dr. Anton Šepetavc. TC Nekdanji dijaki šole, danes glasbeni učitelji ter člani raz- ličnih orkestrov, so zaigrali pod vodstvom Jureta Krajnca in obudili spomine na čase, ko so se za vedno zapisali glasbi. V orkestru sta zaigra- la tudi dijaka prve generacije srednješolskega glasbenega izobraževanja, sedanji ravna- telj Glasbene šole Celje Simon Mlakar in njegova pomočnica Metka Lipovšek. Med tistimi, ki ima največ zaslug, da je Celje pred 30 leti dobilo tovrstno izobraževanje, je nekdanji ravnatelj šole mag. Vid Marcen, ki je v nagovoru poudaril, da so Celjani takrat v Ljubljani »potegnili skupaj« in dosegli to, kar se je zdelo ne- mogoče. »Danes kadra v glas- benih šolah ne manjka tudi po zaslugi našega srednješolske- ga programa, veliko mladih deluje v različnih orkestrih in so uspešni doma ter v tujini,« je poudaril Marcen in dodal, V minulih desetletjih je glasbe- na znanja v srednješolskem pro- gramu pridobivalo več kot 700 mladih iz različnih krajev regije. Danes so uspešni glasbeniki in pedagogi doma in v tujini. Na fotografiji je pihalni orkester, sestavljen iz nekdanjih dijakov, ki je zaigral na prireditvi. Pod vod- stvom Jureta Krajnca je izvedel tudi deli mladih celjskih skladate- ljev prav tako nekdanjih dijakov, Leona Firšta in Petra Tovornika. (Foto: arhiv Glasbene šole Celje) Še vedno ni jasno, kdaj bo Premogovnik Velenje prenehal obratovati. Za zdaj je znano le, da naj bi na osnovi Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij Slovenija naj- pozneje do leta 2033 prenehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije. A se država pri sprejemanju Zakona o postopnem zapiranju Premo- govnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju regije obotavlja. Postopki potekajo prepočasi, negotovost pa med ljudmi v Šaleški regiji ustvarja zmedo in zaskr- bljenost. Danes je v družbah Skupine Premogovnik Velenje zaposlenih približno 2.500 ljudi, nanje je ve- zanih še približno štiri tisoč delovnih mest. Zato je načrtovano zaprtje premogovnika ne le ekonomski, okoljski in tehnični, ampak predvsem socialni izziv, so poudarjali udeleženci okrogle mize »Premogovnik Velenje: Kje smo in kaj nas čaka?« BARBARA FURMAN Glede načrtovanega zaprtja Premogovnika Velenje še veliko nedorečenosti Veliko vprašanj, (pre)malo odgovorov »Ukrepi za vsaj približno pravičen prehod zaposlenih v premogovništvu in termoenergetiki bodo zelo dragi. Potrebno bo poravnati račun zaposlenim, lokalni skupnosti in gospodarstvu. Zato mora biti vsebina Zakon o zapiranju Premogovnika, v delu, v katerem zagotavlja socialne pravice zaposlenih, usklajena s sindikatom. Od tega ne bomo odstopali,« je poudaril sindikalist Simon Lamot. Odločitev Evropske unije in Slovenije o razogljičenju energetike bo korenito spre- menila Šaleško dolino. Na osnovi Nacionalne strategije za izstop iz premoga in pre- strukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pra- vičnega prehoda naj bi Slo- venija najpozneje leta 2033 prenehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije. Sprejem strategije je podlaga za sprejem Zakona o postopnem zapiranju Pre- mogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju regije, s tem pa tudi pridobivanje fi- nančnih sredstev za njegovo zapiranje. Zakona bi morala biti sprejeta že lani, vendar se to ni zgodilo. Po besedah namestnika direktorja Direktorata za na- ravo Ministrstva za naravne vire in prostor dr. Marka Mavreta do zamud prihaja zaradi preoblikovanja mini- strstev: »Prej je bila priprava zakona v pristojnosti Ministr- stva za infrastrukturo, zdaj Ministrstva za naravne vire in prostor. V delovno skupino smo povabili še predstavni- ke pristojnih ministrstev, saj bomo oba zakona pripravlja- li sočasno. Predvidoma spo- mladi naslednje leto bosta osnutka zakona pripravljena za nadaljnjo obravnavo.« Premoga je dovolj Tudi če bodo leta 2033 v Velenju prenehali z odkopa- vanjem premoga, Premogov- nik Velenje še ne bo prene- hal delovati. Dejaven bo še od petnajst do dvajset let po zaključku odkopavanja, saj bo potrebno preurediti vse degradirane površine in za- preti več kot 50 kilometrov obstoječih podzemnih objek- tov. Direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je povedal, da imajo na deponiji trenutno več kot 800.000 ton premoga, do zaprtja premo- govnika, če se bo to zgodilo leta 2033, naj bi ga odkopali še približno 22 milijonov ton. Premoga pa je v pridobival- nem prostoru še skoraj 100 milijonov ton, torej dovolj do konca obratovanja. »Posebno pozornost bomo namenili ka- drovski problematiki, zato si želimo čim boljšega sodelo- vanja z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Velik pou- darek bo na ustvarjanju novih tržnih priložnosti in optimizi- ranju obstoječih programov za zagotavljanja večje konku- renčnosti.« Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj je izpostavil pomen varnosti in okoljske trajnosti. »Vse odgovorne pozivam, da delujejo hitro in odločno. Le tako bomo lahko zagotovili, da bo naša regija postala pri- mer uspešnega in pravičnega energetskega prehoda, ki ne bo prispeval le k nacionalnim ciljem zmanjšanja emisij in povečanja trajnostnih virov energije, ampak bo zagota- vljal tudi blaginjo in varnost za naše ljudi in gospodar- stvo.« Jasne zahteve sindikata Predsednik Sindikata pri- dobivanja energetskih suro- vin Slovenije Premogovnika Velenje Simon Lamot je do- dal: »Ukrepi za vsaj približno pravičen prehod zaposlenih v premogovništvu in termo- energetiki bodo zelo dragi. Potrebno bo poravnati račun zaposlenim, lokalni skupno- sti in gospodarstvu. Zato mora biti vsebina Zakona o zapiranju Premogovnika v delu, v katerem zagotavlja socialne pravice zaposlenih, usklajena s sindikatom. Od tega ne bomo odstopali.« Lamot je ob tem postregel s podatkom, da je na premo- govništvo in termoenergeti- ko neposredno vezanih 2.500 delovnih mest, posredno kar 4.000. »Nihče izmed zaposle- nih v Skupini Premogovnik Velenje in Termoelektrar- ni Šoštanj po prenehanju odkopavanja premoga ne sme ostati brez zaposlitve oziroma socialne varnosti. Potrebno bo zagotoviti nova Še vedno ni jasno, kdaj bo prišlo do zaprtja Premogovnika Velenje. Najpogosteje se omenja letnica 2033. Po besedah Marka Mavra bosta osnutka zakonov pripravljena na- slednje leto. delovna mesta, ki bodo zapo- slenim omogočala primerljivi življenjski standard.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 47, 23. november 2023 GOSPODARSTVO O selitvi dela proizvodnje resno razmišlja- jo tudi v podjetju KLS, kjer so ob poplavi voda, mulj in naplavine tako kot v BSH Hi- šnih aparatih popolnoma prekrili proizvo- dne prostore in za dlje časa ustavili delo. Kje in kdaj bi lahko postavili dodatno tovarno, bo odvisno od države, ki mora poskrbeti za primerna zazidalna zemljišča in skrajšati postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. Do sredine novembra so v ljubenski družbi, ki je med najbolj prizadetimi zaradi avgusto- vskih poplav, zagnali približno tretjino proi- zvodnih zmogljivosti. Zdaj lahko vsak teden izpolnijo 40 odstotkov naročil svojih kupcev. Zastoj v KLS, ki je vodilni svetovni proizvaja- lec zobatih obročev za vztrajnike avtomobil- skih motorjev, je povzročil zastoj kar nekaj proizvajalcev avtomobilov v Evropi. Zato se v podjetju trudijo, da bi čim prej usposobili proizvodnjo in obdržali čim več trga. Mnogi njihovi kupci so namreč že začeli iskati druge dobavitelje zobatih obročev po Evropi in tudi Aziji. V KLS, ki ima v Sloveniji največ robotov na število zaposlenih, pravijo, da bi sicer lah- ko naročili nove stroje, a so se raje odločili za popravilo teh, ki jih imajo. Dobava novih bi namreč trajala predolgo. V podjetju napovedujejo, da se bodo do konca leta približali količinam izdelkov, ki jih potrebujejo njihovi kupci. Njihov cilj je, da polno zmogljivost tovarne zagotovijo v prvem četrtletju prihodnjega leta. V nasprotnem pri- meru bodo izgubili preveč trga, na katerem je konkurenca zelo velika. Čeprav pričakujejo, da bo država poskrbela za protipoplavno za- ščito območja, na katerem je njihovo podjetje, iščejo prostor za novo tovarno, ki bi bila varna pred visokimi vodami in v katero bi preselili del proizvodnje. Po trenutnih ocenah, ki so jih prijavili tudi državi, znaša škoda 106 milijonov evrov. Koli- kšna bo končna škoda, bo znano šele leta 2025, ko bo sanacija končana in bodo vedeli, koliko strojev morajo nadomestiti z novimi. Takrat bo tudi znano, kolikšna bo zaradi zastoja proizvo- dnje poslovna škoda. Od države so že dobili 9,8 milijona evrov predplačila, na koliko denarja še lahko računajo, ne vedo. JI Družba BSH Hišni aparati bo preselila del proizvodnje Tri poplave so bile preveč Boštjan Gorjup: »Četrti avgust je bil šok za vse, ne samo za naše podjetje. Zdaj iščemo rešitve, da bomo ohranili delovna mesta ne samo v BSH Hišnih aparatih, ampak tudi v več kot sto slovenskih dobaviteljih, ki so povezani z nami, in zaposlujejo več kot 3 tisoč ljudi.« Podjetje KLS se po poplavi, ki je za več tednov popolnoma ohromila njegovo proizvodnjo, spet postavlja na noge. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Tudi KLS hiti z obnavljanjem proizvodnje KLS Ljubno, ki zaposluje 260 ljudi, je lani imel 59,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega jih je malo več kot 56 milijonov evrov ustvaril z izvozom. Čisti dobiček je znašal 10,9 milijona evrov. Podjetje je v letu 2022 za naložbe namenilo 9,6 milijona evrov. Tri mesece po poplavah v podjetju BSH Hišni aparati deluje že 70 odstotkov proizvodnje. Vodstvo tovarne pričakuje, da mu bo do konca leta uspelo zagnati še preostalih 30 odstotkov zmogljivosti. Čeprav jim je precej hitro uspelo postaviti na noge velik del proizvo- dnje, v podjetju napovedujejo, da bodo predvidoma do leta 2027 vsaj eno od linij za izdelavo posameznega gospodinjskega aparata preselili drugam. Radi bi ostali v Zgornji Savinjski dolini. »Če za del proizvodnje ne bomo sami poiskali bolj primernega, predvsem pa bolj varnega prostora, bo to storil naš lastnik. Jasno je, kako se bo odločil,« je ob obisku gospodarskega ministra Matjaža Hana povedal direktor Boštjan Gorjup. JANJA INTIHAR Popoln zagon proizvodnje že konec leta Prostore nazarske tovarne je 4. avgusta poplavila skoraj dva metra visoka voda, veliko stro- jev je prekril mulj. Takoj ko se je deževje umirilo, so zaposle- ni s civilno zaščito in z gasilci začeli čistiti proizvodne pro- store in odstranjevati uničeno opremo, vodstvo koncerna njihovemu podjetju, ampak tudi tistim, ki sicer niso bili poplavljeni, a so morali usta- viti proizvodnjo zaradi težav v BSH Hišnih aparatih. »Zelo je pomembno, da smo obdr- žali delovna mesta. Lahko bi bilo tudi drugače. Vsak dan smo se pogovarjali z dobavi- telji in s kupci, ki so razumeli težave in so se jim prilagajali. K sreči smo imeli drugod po Evropi nekaj zalog, ki so nam pomagale prebroditi težke čase. Zdaj zaradi hitrega za- gona proizvodnje pospešeno izpolnjujemo povpraševanje. Če na trgovskih policah ne bo naših izdelkov, jih bodo nadomestili konkurenčni iz drugih evropskih držav in Azije,« še pravi Gorjup. V BSH Hišnih aparatih zna- ša škoda zaradi poplave malo več kot 100 milijonov evrov. V tej številki je tudi izguba pri- hodka za čas, ko je tovarna stala. Škoda bo najverjetneje še višja, ocenjuje Gorjup, saj bo šele prihodnje leto jasno, koliko strojev, ki so jih po- novno usposobili, bo delova- lo na dolgi rok. »Po izkušnjah strokovnjakov, ki so nam pri tem pomagali, 10 odstotkov obnovljene strojne opreme dela le krajši čas. To pomeni, da bo treba kupiti nove stro- je in nanje čakati leto ali še več.« Foto: Andraž Purg Družba BSH Hišni apa- rati je v letu 2022 ustvari- la 501 milijon evrov čistih prihodkov od prodaje, či- sti dobiček je znašal 12 milijonov evrov. Za nalož- be je porabila 23 milijo- nov evrov. Ob koncu leta je nazarska tovarna imela 1.669 zaposlenih, od tega je bilo malo več kot 200 delavcev najetih. Razmišljanje lastnika je razumljivo, saj so BSH Hišni aparati največji proizvajalec malih gospodinjskih aparatov v Evropi in med najpomemb- nejšimi podjetji v koncernu BSH. V Nazarjah je tudi sre- dišče, iz katerega koncern upravlja svoje tovarne v deve- tih državah tako imenovane regije Adriatic East. V tovarni izdelajo skoraj polovico vseh malih gospodinjskih aparatov koncerna, po številu zaposle- nih ter obsegu prihodkov in fi zične proizvodnje se posta- vlja ob bok tudi največjim proizvajalcem gospodinjskih aparatov na svetovnem trgu. Z napredno tehnologijo, ki jo vgrajuje v aparate, mno- gokrat orje ledino. »Tovarna je bila že trikrat poplavljena in zavedamo se, ski dolini že iščemo prime- ren prostor, kamor bi lahko preselili del proizvodnje,« je povedal Boštjan Gorjup. Poja- snil je, da imajo za en izdelek tri proizvodne linije. Če pride do poplave, kakršna je bila av- gusta, se delo v tovarni ustavi za od tri do štiri mesece. Zato želijo eno od treh proizvodnih linij namestiti drugje, da bi v primeru naravne nesreče lah- ko delali nemoteno naprej in ne bi izgubili položaja na trgu. »Naš cilj je v razmeroma kratkem času najti primerno rešitev. Vemo, da procesi tra- jajo dve leti ali še dlje, zato pričakujemo, da bomo ta naš cilj dosegli do leta 2027,« je napovedal Gorjup in poudaril, da o selitvi celotne tovarne ne razmišljajo. BSH Hišni aparati nekaj dni po poplavi … …in danes. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je ob obisku BSH Hišnih aparatov poudaril, da je treba narediti vse, da bo tovarna ostala v Sloveniji. Napovedal je, da naj bi bil zakon o obnovi po poplavah sprejet 28. novembra. da tukaj nismo popolnoma varni. Zato moramo razmišlja- ti o selitvi. Zaradi zaposlenih, ki imajo veliko znanja in so zvesti podjetju, želimo ostati v Sloveniji. V Zgornji Savinj- pa je v Nazarje takoj poslalo svojega zunanjega partnerja, ki je specializiran za čiščenje proizvodenj in proizvodne opreme. Natanko mesec po poplavi so v podjetju zagnali proizvodni liniji za palične in za mini mešalnike. Vodstvo je takrat ocenilo, da se bo proi- zvodnja v celoti in v obsegu, kot je bila pred poplavo, lahko začela šele v prvem četrtletju prihodnjega leta. Zdaj napove- duje, da mu bo to uspelo že do konca tega leta. Na čakanju doma je še ve- dno nekaj zaposlenih, tisti, ki še ne delajo za stroji, nadalju- jejo čiščenje tovarne ali testi- rajo obnovljene proizvodne linije. »V zelo kratkem času smo vzpostavili večji del pro- izvodnje in zelo sem ponosen na zaposlene, ki z našimi par- tnerji že več mesecev požr- tvovalno delajo, da bi čim prej odpravili posledice poplave,« poudarja Boštjan Gorjup. Interventni zakon, ki ga je sprejela država, ocenjuje kot dober, saj ni pomagal samo Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 47, 23. november 2023 GOSPODARSTVO O selitvi dela proizvodnje resno razmišlja- jo tudi v podjetju KLS, kjer so ob poplavi voda, mulj in naplavine tako kot v BSH Hi- šnih aparatih popolnoma prekrili proizvo- dne prostore in za dlje časa ustavili delo. Kje in kdaj bi lahko postavili dodatno tovarno, bo odvisno od države, ki mora poskrbeti za primerna zazidalna zemljišča in skrajšati postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. Do sredine novembra so v ljubenski družbi, ki je med najbolj prizadetimi zaradi avgusto- vskih poplav, zagnali približno tretjino proi- zvodnih zmogljivosti. Zdaj lahko vsak teden izpolnijo 40 odstotkov naročil svojih kupcev. Zastoj v KLS, ki je vodilni svetovni proizvaja- lec zobatih obročev za vztrajnike avtomobil- skih motorjev, je povzročil zastoj kar nekaj proizvajalcev avtomobilov v Evropi. Zato se v podjetju trudijo, da bi čim prej usposobili proizvodnjo in obdržali čim več trga. Mnogi njihovi kupci so namreč že začeli iskati druge dobavitelje zobatih obročev po Evropi in tudi Aziji. V KLS, ki ima v Sloveniji največ robotov na število zaposlenih, pravijo, da bi sicer lah- ko naročili nove stroje, a so se raje odločili za popravilo teh, ki jih imajo. Dobava novih bi namreč trajala predolgo. V podjetju napovedujejo, da se bodo do konca leta približali količinam izdelkov, ki jih potrebujejo njihovi kupci. Njihov cilj je, da polno zmogljivost tovarne zagotovijo v prvem četrtletju prihodnjega leta. V nasprotnem pri- meru bodo izgubili preveč trga, na katerem je konkurenca zelo velika. Čeprav pričakujejo, da bo država poskrbela za protipoplavno za- ščito območja, na katerem je njihovo podjetje, iščejo prostor za novo tovarno, ki bi bila varna pred visokimi vodami in v katero bi preselili del proizvodnje. Po trenutnih ocenah, ki so jih prijavili tudi državi, znaša škoda 106 milijonov evrov. Koli- kšna bo končna škoda, bo znano šele leta 2025, ko bo sanacija končana in bodo vedeli, koliko strojev morajo nadomestiti z novimi. Takrat bo tudi znano, kolikšna bo zaradi zastoja proizvo- dnje poslovna škoda. Od države so že dobili 9,8 milijona evrov predplačila, na koliko denarja še lahko računajo, ne vedo. JI Družba BSH Hišni aparati bo preselila del proizvodnje Tri poplave so bile preveč Boštjan Gorjup: »Četrti avgust je bil šok za vse, ne samo za naše podjetje. Zdaj iščemo rešitve, da bomo ohranili delovna mesta ne samo v BSH Hišnih aparatih, ampak tudi v več kot sto slovenskih dobaviteljih, ki so povezani z nami, in zaposlujejo več kot 3 tisoč ljudi.« Podjetje KLS se po poplavi, ki je za več tednov popolnoma ohromila njegovo proizvodnjo, spet postavlja na noge. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Tudi KLS hiti z obnavljanjem proizvodnje KLS Ljubno, ki zaposluje 260 ljudi, je lani imel 59,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega jih je malo več kot 56 milijonov evrov ustvaril z izvozom. Čisti dobiček je znašal 10,9 milijona evrov. Podjetje je v letu 2022 za naložbe namenilo 9,6 milijona evrov. Tri mesece po poplavah v podjetju BSH Hišni aparati deluje že 70 odstotkov proizvodnje. Vodstvo tovarne pričakuje, da mu bo do konca leta uspelo zagnati še preostalih 30 odstotkov zmogljivosti. Čeprav jim je precej hitro uspelo postaviti na noge velik del proizvo- dnje, v podjetju napovedujejo, da bodo predvidoma do leta 2027 vsaj eno od linij za izdelavo posameznega gospodinjskega aparata preselili drugam. Radi bi ostali v Zgornji Savinjski dolini. »Če za del proizvodnje ne bomo sami poiskali bolj primernega, predvsem pa bolj varnega prostora, bo to storil naš lastnik. Jasno je, kako se bo odločil,« je ob obisku gospodarskega ministra Matjaža Hana povedal direktor Boštjan Gorjup. JANJA INTIHAR Popoln zagon proizvodnje že konec leta Prostore nazarske tovarne je 4. avgusta poplavila skoraj dva metra visoka voda, veliko stro- jev je prekril mulj. Takoj ko se je deževje umirilo, so zaposle- ni s civilno zaščito in z gasilci začeli čistiti proizvodne pro- store in odstranjevati uničeno opremo, vodstvo koncerna njihovemu podjetju, ampak tudi tistim, ki sicer niso bili poplavljeni, a so morali usta- viti proizvodnjo zaradi težav v BSH Hišnih aparatih. »Zelo je pomembno, da smo obdr- žali delovna mesta. Lahko bi bilo tudi drugače. Vsak dan smo se pogovarjali z dobavi- telji in s kupci, ki so razumeli težave in so se jim prilagajali. K sreči smo imeli drugod po Evropi nekaj zalog, ki so nam pomagale prebroditi težke čase. Zdaj zaradi hitrega za- gona proizvodnje pospešeno izpolnjujemo povpraševanje. Če na trgovskih policah ne bo naših izdelkov, jih bodo nadomestili konkurenčni iz drugih evropskih držav in Azije,« še pravi Gorjup. V BSH Hišnih aparatih zna- ša škoda zaradi poplave malo več kot 100 milijonov evrov. V tej številki je tudi izguba pri- hodka za čas, ko je tovarna stala. Škoda bo najverjetneje še višja, ocenjuje Gorjup, saj bo šele prihodnje leto jasno, koliko strojev, ki so jih po- novno usposobili, bo delova- lo na dolgi rok. »Po izkušnjah strokovnjakov, ki so nam pri tem pomagali, 10 odstotkov obnovljene strojne opreme dela le krajši čas. To pomeni, da bo treba kupiti nove stro- je in nanje čakati leto ali še več.« Foto: Andraž Purg Družba BSH Hišni apa- rati je v letu 2022 ustvari- la 501 milijon evrov čistih prihodkov od prodaje, či- sti dobiček je znašal 12 milijonov evrov. Za nalož- be je porabila 23 milijo- nov evrov. Ob koncu leta je nazarska tovarna imela 1.669 zaposlenih, od tega je bilo malo več kot 200 delavcev najetih. Razmišljanje lastnika je razumljivo, saj so BSH Hišni aparati največji proizvajalec malih gospodinjskih aparatov v Evropi in med najpomemb- nejšimi podjetji v koncernu BSH. V Nazarjah je tudi sre- dišče, iz katerega koncern upravlja svoje tovarne v deve- tih državah tako imenovane regije Adriatic East. V tovarni izdelajo skoraj polovico vseh malih gospodinjskih aparatov koncerna, po številu zaposle- nih ter obsegu prihodkov in fi zične proizvodnje se posta- vlja ob bok tudi največjim proizvajalcem gospodinjskih aparatov na svetovnem trgu. Z napredno tehnologijo, ki jo vgrajuje v aparate, mno- gokrat orje ledino. »Tovarna je bila že trikrat poplavljena in zavedamo se, ski dolini že iščemo prime- ren prostor, kamor bi lahko preselili del proizvodnje,« je povedal Boštjan Gorjup. Poja- snil je, da imajo za en izdelek tri proizvodne linije. Če pride do poplave, kakršna je bila av- gusta, se delo v tovarni ustavi za od tri do štiri mesece. Zato želijo eno od treh proizvodnih linij namestiti drugje, da bi v primeru naravne nesreče lah- ko delali nemoteno naprej in ne bi izgubili položaja na trgu. »Naš cilj je v razmeroma kratkem času najti primerno rešitev. Vemo, da procesi tra- jajo dve leti ali še dlje, zato pričakujemo, da bomo ta naš cilj dosegli do leta 2027,« je napovedal Gorjup in poudaril, da o selitvi celotne tovarne ne razmišljajo. BSH Hišni aparati nekaj dni po poplavi … …in danes. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je ob obisku BSH Hišnih aparatov poudaril, da je treba narediti vse, da bo tovarna ostala v Sloveniji. Napovedal je, da naj bi bil zakon o obnovi po poplavah sprejet 28. novembra. da tukaj nismo popolnoma varni. Zato moramo razmišlja- ti o selitvi. Zaradi zaposlenih, ki imajo veliko znanja in so zvesti podjetju, želimo ostati v Sloveniji. V Zgornji Savinj- pa je v Nazarje takoj poslalo svojega zunanjega partnerja, ki je specializiran za čiščenje proizvodenj in proizvodne opreme. Natanko mesec po poplavi so v podjetju zagnali proizvodni liniji za palične in za mini mešalnike. Vodstvo je takrat ocenilo, da se bo proi- zvodnja v celoti in v obsegu, kot je bila pred poplavo, lahko začela šele v prvem četrtletju prihodnjega leta. Zdaj napove- duje, da mu bo to uspelo že do konca tega leta. Na čakanju doma je še ve- dno nekaj zaposlenih, tisti, ki še ne delajo za stroji, nadalju- jejo čiščenje tovarne ali testi- rajo obnovljene proizvodne linije. »V zelo kratkem času smo vzpostavili večji del pro- izvodnje in zelo sem ponosen na zaposlene, ki z našimi par- tnerji že več mesecev požr- tvovalno delajo, da bi čim prej odpravili posledice poplave,« poudarja Boštjan Gorjup. Interventni zakon, ki ga je sprejela država, ocenjuje kot dober, saj ni pomagal samo Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 47, 23. november 2023 GOSPODARSTVO Letos bodo presegli mejo 100 milijonov Celjske mesnine, ki so šele v prvih dneh novembra javno objavile poročilo o lanskem poslovanju, so v letu 2022 ustvarile 92,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot predlani. Zaradi podražitve energentov in visokih cen osnovnih surovin so imele najmanj čistega dobička v zadnjih letih. Znašal je le malo več kot 54 tisoč evrov. Direktor Izidor Krivec pravi, da s stroški za energijo letos ni toliko težav kot lani, še ve- dno pa pomenijo velik problem za poslovanje podjetja visoke odkupne cene govejega in svinjskega mesa. Postopoma se sicer znižujejo, a bo podjetje kljub temu za nakup surovin letos porabilo 10 milijonov evrov več kot prejšnja leta. Zato tudi letos ne bo veliko dobička. Bodo pa Celjske mesnine letos prvič presegle 100 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Tolikšno rast so si zastavile tudi v načrtu poslovanja za leto 2023, kjer so tudi zapisale, da naj bi imele 1,5 milijona evrov dobička iz poslovanja. Delnice tudi za nagrajevanje zaposlenih Kovintrade je zaradi oblikovanja sklada lastnih delnic objavil poziv k prodaji rednih delnic družbe. Odkupiti namerava največ 55 tisoč delnic, za eno delnico ponuja 17,50 evra. Ponud- ba velja do 31. decembra letos. Kovintrade bo v skladu z zakonodajo lastne delnice prodajal zaposlenim v matični družbi in hčerinskih družbah, strateškim partnerjem in poslovni zadrugi Vizija, ki so jo v podjetju ustanovili pred dvema letoma, vanjo pa se včlanjujejo zaposleni, ki so s svojim denarjem kupili delnice. Zadruga je tre- nutno že več kot 5-odstotna lastnica Kovintrada. Celjsko podjetje bo lastne delnice namenilo tudi nagrajevanju zaposlenih. Slovenski lesarji v Egiptu Delegacija predstavnikov lesnih in pohištvenih podjetij je v začetku tedna odpotovala v Egipt, kjer želi utrditi poslovne stike v tej državi in tudi širši regiji. Države na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu predstavljajo za slovensko lesno in pohištveno industrijo zelo zanimiv trg. Člani delegacije, med katerimi so tudi predstav- niki podjetja Montpreis s Planine pri Sevnice, ki se ukvarja z odkupom hlodovine in s prodajo žaganega lesa, se bodo udeležili poslovnega foruma z egiptovskimi partnerji ter se seznanili z razmerami na področju gradnje ter opremljanja v tem delu sveta. JI Združevanje Mercatorja in Engrotuša Dobavitelji velikih sprememb ne pričakujejo Mercator je uradu za varstvo konkurence že priglasil nakup 100-odstotnega deleža celjske družbe Engrotuš. Postopek preverjanja, ali je združitev podjetij skladna s pravili konkurence, bo najverjetneje trajal več me- secev, v tem času oziroma do odločbe urada v Merca- torju svojih nadaljnjih načrtov ne bodo razkrivali. Ob podpisu 30-milijonskega posla so predstavniki obeh trgovskih družb napovedali, da bo povezovanje utrdilo njun položaj ter slovenskim dobaviteljem in zaposle- nim prineslo nove razvojne priložnosti. JANJA INTIHAR Po prevzemu Engrotuša bo na slovenskem trgu ostalo le še malo trgovcev, ki imajo slovenske lastnike. Največja med njimi bo družba Jagros, ki naj bi ji Sklad AH Invest novembra lani, ko je začel is- kati kupca za svoj 80-odstotni delež v Egrotušu, poslal pro- spekt s ponudbo, ali jo zani- ma nakup celjskega trgovca. V Jagrosu takrat o tem niso želeli dajati izjav, zdaj ko je Engrotuš kupil Mercator, je na naše vprašanje, kaj pričakuje- jo po združitvi obeh trgovcev, direktor Boštjan Jager odgo- voril: »Zaključek prodaje En- grotuša pomeni pričakovano konsolidacijo trga, saj je bilo ponudnikov preveč. Veseli nas, da se bo nakup izvedel v okviru Slovenije, mi pa bomo še naprej odprti za priložno- sti, ki jih bo ponudil trg.« V Celjskih mesninah, ki so pomemben dobavitelj Engrotu- ša, večjih sprememb ne priča- kujejo, čeprav se je na trgovskih policah Mercatorja, ko je pristal v rokah hrvaškega Agrokorja in kasneje Fortenove, znašlo zelo veliko mesa in mesnih izdelkov proizvajalcev iz Hrvaške. »For- tenova je v zadnjem obdobju veliko vlagala v živilsko indu- strijo in lahko se zgodi, da bo trgovski del svoje skupine loči- la od živilskega. To bi bilo za slovenske dobavitelje vsekakor bolj ugodno,« ocenjuje direktor Izidor Krivec. Na vprašanje, ali se bo po združitvi Mercatorja in Engrotuša pogajalska moč slo- venskih dobaviteljev zmanjšala, Krivec odgovarja, da se zagoto- vo bo, vendar hkrati poudarja, da živilska industrija v Sloveniji nima več prav nobenih rezerv, da bi lahko popuščala trgovcem in zniževala svoje cene. Enako najbrž velja tudi za tuje dobavi- telje. Sicer pa direktor Celjskih mesnin podpira Mercatorjev prevzem Engrotuša. »Bolje je, da je strateški lastnik Engrotu- ša druga trgovska veriga, kot da ostane v rokah finančnega sklada,« pravi. Vprašanje, kaj bo združitev pomenila zanje, smo poslali tudi vodstvu Mlekarne Cele- ia, saj je pomembna dobavi- teljica mlečnih izdelkov En- grotušu in zanj izdeluje tudi izdelke s Tuševo trgovsko znamko. Odgovorov nam iz mlekarne (še) niso poslali. Sindikat spet na okopih S trditvijo, da bo povezova- nje Mercatorja in Engrotuša prineslo nove razvojne prilo- žnosti tudi zaposlenim, se v sindikatu celjskega trgovca oči- tno ne strinjajo. Ko so izvedeli za novico, so ponovno opozo- rili na številne kršitve zakono- daje in izkoriščanje zaposlenih ter sporočili: »Naj bo zelena ali rdeča, naša zvezda je žareča.« Predsednica Sindikata Tuš Mirjana Janjić je spomnila na lansko sklenitev dogovora o vi- bolečin ter stresa. Še vedno se odrekamo času za malico, saj ni delavk in delavcev, ki bi nas me- njali. Naše hrbtenice in sklepi so uničeni od intenzivnega dela ter nepravilnega dvigovanja tež- kih bremen. Garamo za Tuše, Aldije, Fortenove, ni pomemb- no, ali so domači ali tuji – vsi nas izkoriščajo,« so zapisali v sindikatu. Zato pričakujejo takojšnja pogajanja, na katerih bodo zahtevali višje plače in višje božičnice za vse delavke in delavce, vrnitev vseh odvze- tih dodatkov, več delavcev v eni izmeni, zaščito starejših in krajši delovnik ob sobotah. Zahtevajo tudi, da poslovodje poslovalnic takoj prenehajo tr- pinčiti in šikanirati zaposlene. šini plač, beleženju delovnega časa in tudi o povračilu potnih stroškov, ki pa ga vodstvo En- grotuša ne izpolnjuje. »Dogovor v praksi živi in se uveljavlja le tam, kjer smo delavci prevzeli vajeti v svoje roke. Dovolj ima- mo enoletnega neupoštevanja pod pretvezo, da se bo vse reši- lo, medtem ko vodstvu ustreza- jo kršitve, ustrahovanja in raz- dori med delavci. Dovolj imamo sestankov in navideznega dialo- ga, ki ne pelje nikamor. Delavke in delavci smo izmučeni, znoj lije z nas od garanja, solze pa od NA KRATKO Nič več keramičnih ploščic iz Gorenja Podjetje Gorenje Keramika bo prihodnji mesec po skoraj pol stoletja prenehalo proizva- jati keramične ploščice. Vseh 87 zaposlenih je dobilo ponud- bo za zaposlitev v matičnem podjetju Gorenje, tovarno pa bo lastnik, to je Hisense Euro- pe, uporabil za druge namene. V družbi Hisense Europe so pojasnili, da tako majhno pod- jetje, kot je Gorenje Keramika, v dejavnosti, ki jo vedno bolj ob- vladujejo veliki proizvajalci in podjetja z drugih celin, ne more biti več konkurenčno na trgu. Ker je proizvodnja keramike energetsko intenzivna in je od- visna od razmer na svetovnem trgu, so dvig cen energentov in težave pri dobavi surovin zaradi vojne v Ukrajini pomenili šok za celotno keramično industrijo in tudi za velenjsko podjetje. Cena Bodo tudi Tuševe vrečke kmalu odšle v pozabo? (Foto: arhiv NT/SHERPA) zemeljskega plina namreč pred- stavlja od 30 do 40 odstotkov ce- lotne proizvodne cene keramič- nih ploščic in je temeljni dejavnik konkurenčnosti. Da bi zmanjšali porabo, so v Gorenju Keramika že v preteklosti ustavljali pro- izvodnjo v zimskih mesecih. V primerjavi z evropskimi pro- izvajalci in s proizvajalci z drugih celin cena ploščic velenjskega podjetja ni več konkurenčna, so še poudarili v Hisense Europe. Tovarna keramičnih ploščic v vasi Gorenje blizu Velenja je bila zgrajena leta 1974. Dolgo je bila edina slovenska proizvajal- ka keramičnih ploščic, ki so bile cenjene tudi na trgih jugovzho- dne Evrope. Podjetja Gorenje Keramika od 1. decembra ne bo več. (Foto: arhiv Hisense Europe) Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Prvo branje predloga proračuna za prihodnje leto so celjski svetniki pospremili s kar nekaj razpravami. V njih se je izkazalo, da imajo različne poglede na številke, ki so bile predstavljene. Če so eni ugotavljali, da je proračun vse prej kot naložbeno naravnan, so drugi z županom Matijo Kovačem na čelu menili, da je delež, ki naj bi bil prihodnje leto namenjen različ- nim naložbam, največji v zadnjih letih. TATJANA CVIRN Sadijo mlada drevesa CELJE – Delavci podjetja Zelenice sadijo te dni mlada drevesa na več krajih po mestu. Pri nogometnem stadionu Olimp so pred dnevi zasadili dvajset javorjev vrste maklen, v Novi vasi bo namesto v neurju podrtega stoletnega hrasta raslo pet mladih istovrstnih dreves, kot je predlagal zavod za varstvo narave. Javorje pri Olimpu so posadili župan Matija Kovač in učenci osnovnih šol Hudinja in Frana Roša. Otroci so pripravili tudi glasbeno točko in deklamacijo. To jesen naj bi mesto skupno dobilo 184 dreves, del jih bodo Zelenice posadile še ob zahodni obvoznici in na mestih, kjer jih je podrlo neurje. Kot je dejal Kovač, se je občina letos pridružila izzivu Drevesa v mestih, ki je pobuda ekonomske komisije združenih narodov za Evropo ter vabi župane in lokalne skupnosti po vsem svetu, naj si zastavijo cilje za bolj zelena in trajnostna mesta. TC CELJE – Obširna razprava o proračunu za prihodnje leto Naložbena naravnanost ali ne? Glede na rebalans proraču- na za letos bo prihodkov za približno 72 milijonov evrov, kar je za 7 milijonov manj od predvidenih sredstev, in to predvsem na račun večjih naložbenih projektov javnih podjetij občine, ki bodo kon- čani prihodnje leto. Dodatna sredstva države so predvidena za urejanje po letošnjih ujmah ter za preplastitev atletske steze na stadionu Kladivarja. Odhodkov bo malo več kot 76 milijonov. Manj izdatkov za naložbe gre na račun presta- vitve začetka nekaterih del v prihodnje leto. Odvisni od lastnih sredstev Potem ko so svetniki po- trdili ta rebalans letošnjega občinskega proračuna, so se v prvem branju lotili tudi proračuna za leto 2024. Ta je rezultat globalnih dogodkov, a tudi neurij in poplav v po- letnih mesecih, so povedali predlagatelji. »Kljub temu je proračun razvojno naravnan in višji za 7 odstotkov glede na letošnjega. Za naložbe in letu so predvidena tudi vla- ganja v stadion Z'dežele, da bo imel višjo raven glede na kategorizacijo Uefe. Odhodki so načrtovani v višini 81,4 milijona evrov. Za področje družbenih de- javnosti bo namenjenih 26 milijonov evrov. Več denar- ja je predvidenega za šport, tniki, bi bilo treba še enkrat prevetriti številke in v večji meri upoštevati želje mestnih četrti in krajevnih skupnosti, kjer želijo predvsem urejanje cest. Svetniki so tudi opozo- rili na zavezo, da bo občina zgradila prizidek k II. OŠ Celje, ki je bil zaradi gradnje pri OŠ Hudinja pred leti pre- stavljen. Največ pripomb je imel sve- tnik Bojan Šrot (CŽL), ki je pri pripravi proračuna priča- koval predhodno usklajeva- nje svetniških skupin glede najpomembnejših projektov v občini. »Namesto tega ima- mo dokument, ki je stvar žu- pana in občinske uprave in se ne strinjam, da je naložbeno naravnan.« Nekatere postav- ke so po njegovem mnenju nerealne, predvsem se ne strinja z dodatnim zadolževa- njem. »Pred nami so slabi časi in korektno je, da občanom povemo, da bomo ohranjali socialne programe, z nalož- bami pa počakali na boljše čase. Če se bomo zadolževali za pokrivanje tekočih zadev in poravnavanje starih poso- jil, ne bomo dobri gospodarji in bomo zmanjšali občinsko premoženje, namesto da bi ga povečali.« Nekateri svetniki so se strinjali z izrečenim, tisti iz strank, ki podpirajo župana, so mu stopili v bran. Naza- dnje so svetniki potrdili pre- dlog proračuna v prvem bra- nju v pričakovanju nekaterih sprememb v drugem branju. Šolarji so pomagali pri sajenju novih dreves pri celjskem Olimpu. (Foto: Andraž Purg) naložbene odhodke je name- njenih približno 30 milijonov evrov, proračunski delež zanje je 37-odstoten, kar je največ v zadnjih letih,« je povedal di- rektor občinske uprave Gre- gor Deleja. Med večje naložbe sodijo začetek gradnje vrtca Čira čara, gradnja komunalne infrastrukture in cest v EPC Trnovlje – jug, projekt Grajske poti, ureditev novih cest na Ljubečni in Babnem, začetek drugega dela obnove ceste v Lokrovec, obnova Razlagove ulice in cest Zadobrova–Lju- bečna in Teharska–Zvodno, konec prenove stavb Zdra- vstvenega doma Celje, obno- ve in novogradnje otroških in športnih igrišč, nadaljevanje del v Stari grofi ji, ureditev vodooskrbe (vodovod Pepel- no–Rupe) in začetek naložbe v kondenzacijsko turbino v Toplarni Celje. V prihodnjem Mestni svetniki so sklenili, da se za 15 odstotkov dvigne vrednost točke za izračun nadomestila za uporabno stavb- nih zemljišč. Višja bo tudi obremenitev za nepozidana stavbna zemljišča, s čimer želi občina spodbuditi lastnike k pozidavi ali prodaji. socialno varstvo, za področje izobraževanja, višji bo tudi znesek sredstev za delova- nje kulturnih društev … MOC bo povečala kapitalski delež v družbi Celeia, ki upravlja Celjski dom v Baški. Prihodnje leto naj bi se tako v proračunu nabralo 77,5 milijona evrov, predviden je torej primanjkljaj v višini 3,9 milijona evrov. »Prihodnje leto bomo v veliki meri odvi- sni od lastnih proračunskih sredstev, saj se kohezijska po- litika nove fi nančne perspek- tive še ni začela. Povečuje se delež podfi nanciranosti obči- ne, na kar bo Celje z drugimi občinami še naprej opozarja- lo državo,« je povedal Deleja. V proračunu je tako predvi- deno zadolževanje v višini 7 milijonov evrov, Mestna obči- na Celje bo ob tem odplačala za 3,7 milijona evrov dolga, ki bo zapadel prihodnje leto. Brez zadolževanja? V drugem branju naj bi sli- ko sicer nekoliko spremenilo to, da bo takrat že upoštevan še prihodek od višje povpreč- nine. A kot so opozarjali sve- Tega vrtca že nekaj časa ni več, prihodnje leto naj bi na tem me- stu v Novi vasi začeli graditi nov vrtec Čira čara s šestimi oddelki. (Foto: TC) Hrana na krožnikih, ne v smeteh CELJE – Projekt Donirana hrana je bil leta 2013 prvi to- vrsten v Sloveniji in je spod- budil še druge organizacije, da so se lotile zbiranja hra- ne iz trgovin, ki bi se sicer znašla med odpadki. Danes je takšnih akcij že trideset in tudi celjska se uspešno nadaljuje. Projekt vodi Jav- ni zavod Socio v sodelova- nju z Lions klubi v Celju in Mestno občino Celje. Gre za darovanje sveže in predpakirane hrane, ki bi ji rok uporabe potekel opolnoči isti dan ali v prihodnjih dneh. Na začetku so članice Lions kluba Mozaik Celje vsak ve- čer dostavljale hrano v zave- tišče za brezdomce, kjer so jo naslednje jutro razdelili uporabnikom in otrokom iz različnih programov. Mestna občina Celje je JZ Socio v brezplačno uporabo dodeli- la prostor v nekdanji tehnič- ni šoli v Kidričevi ulici, kjer je bila leta 2014 odprta prva razdelilnica hrane v Sloveni- ji za razdeljevanje donirane hrane. Članice Lions kluba Mozaik Celje so zbrale denar in kupile dva rabljena avto- mobila za dostavo hrane v razdelilnico. Danes so v projektu zapo- sleni štirje javni delavci in vodja projekta, ki vsak večer prevzamejo hrano v štiri- najstih trgovinah. Pripravijo pakete hrane in jih naslednje in iz materinskega doma, te- renski delavci Socia jo razde- ljujejo tudi odvisnikom na te- renu. Občasno podarijo večje količine hrane zavetišču za brezdomce v Žalcu, društvu Generator, Mali hiši Pilštanj in Javni kuhinji Celje. V razdelilnici so lani raz- delili 130 ton hrane iz 13 trgovin. Sodelujejo trgovska podjetja Mercator, Tuš, Spar, Lidl in Hofer. Vrednost raz- deljene hrane je presegla 500 tisoč evrov. Pred kratkim se je projektu pridružila še nova mestna trgovina Spar, kar je že štirinajsta trgovina v Celju. Občasno poleg tega darujejo tudi nekatere manjše trgovi- ne in pekarne. TC V razdelilnici hrane pripravijo zaposleni pakete, ki jih razdelijo tistim, ki potrebujejo tovrstno pomoč. (Foto: arhiv MOC) jutro razdelijo upravičencem. Seznam pripravi strokovna služba CSD Celje in v začetku je bilo teh manj kot 60, danes jih je že 330. Med prejemniki so tudi begunci iz Ukrajine. Tako pomagajo vsem, katerih dohodki ne zadostujejo, da bi si lahko kupili dovolj hrane primerne kakovosti. Lani je JZ Socio s sred- stvi z razpisa ministrstva za kmetijstvo in z donacijo Lions kluba Mozaik Celje nabavil hladilno komoro, ki je pomembna za obstoj- nost živil. Po hrano prihajajo tudi lju- dje iz zavetišča za brezdomce Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Prvo branje predloga proračuna za prihodnje leto so celjski svetniki pospremili s kar nekaj razpravami. V njih se je izkazalo, da imajo različne poglede na številke, ki so bile predstavljene. Če so eni ugotavljali, da je proračun vse prej kot naložbeno naravnan, so drugi z županom Matijo Kovačem na čelu menili, da je delež, ki naj bi bil prihodnje leto namenjen različ- nim naložbam, največji v zadnjih letih. TATJANA CVIRN Sadijo mlada drevesa CELJE – Delavci podjetja Zelenice sadijo te dni mlada drevesa na več krajih po mestu. Pri nogometnem stadionu Olimp so pred dnevi zasadili dvajset javorjev vrste maklen, v Novi vasi bo namesto v neurju podrtega stoletnega hrasta raslo pet mladih istovrstnih dreves, kot je predlagal zavod za varstvo narave. Javorje pri Olimpu so posadili župan Matija Kovač in učenci osnovnih šol Hudinja in Frana Roša. Otroci so pripravili tudi glasbeno točko in deklamacijo. To jesen naj bi mesto skupno dobilo 184 dreves, del jih bodo Zelenice posadile še ob zahodni obvoznici in na mestih, kjer jih je podrlo neurje. Kot je dejal Kovač, se je občina letos pridružila izzivu Drevesa v mestih, ki je pobuda ekonomske komisije združenih narodov za Evropo ter vabi župane in lokalne skupnosti po vsem svetu, naj si zastavijo cilje za bolj zelena in trajnostna mesta. TC CELJE – Obširna razprava o proračunu za prihodnje leto Naložbena naravnanost ali ne? Glede na rebalans proraču- na za letos bo prihodkov za približno 72 milijonov evrov, kar je za 7 milijonov manj od predvidenih sredstev, in to predvsem na račun večjih naložbenih projektov javnih podjetij občine, ki bodo kon- čani prihodnje leto. Dodatna sredstva države so predvidena za urejanje po letošnjih ujmah ter za preplastitev atletske steze na stadionu Kladivarja. Odhodkov bo malo več kot 76 milijonov. Manj izdatkov za naložbe gre na račun presta- vitve začetka nekaterih del v prihodnje leto. Odvisni od lastnih sredstev Potem ko so svetniki po- trdili ta rebalans letošnjega občinskega proračuna, so se v prvem branju lotili tudi proračuna za leto 2024. Ta je rezultat globalnih dogodkov, a tudi neurij in poplav v po- letnih mesecih, so povedali predlagatelji. »Kljub temu je proračun razvojno naravnan in višji za 7 odstotkov glede na letošnjega. Za naložbe in letu so predvidena tudi vla- ganja v stadion Z'dežele, da bo imel višjo raven glede na kategorizacijo Uefe. Odhodki so načrtovani v višini 81,4 milijona evrov. Za področje družbenih de- javnosti bo namenjenih 26 milijonov evrov. Več denar- ja je predvidenega za šport, tniki, bi bilo treba še enkrat prevetriti številke in v večji meri upoštevati želje mestnih četrti in krajevnih skupnosti, kjer želijo predvsem urejanje cest. Svetniki so tudi opozo- rili na zavezo, da bo občina zgradila prizidek k II. OŠ Celje, ki je bil zaradi gradnje pri OŠ Hudinja pred leti pre- stavljen. Največ pripomb je imel sve- tnik Bojan Šrot (CŽL), ki je pri pripravi proračuna priča- koval predhodno usklajeva- nje svetniških skupin glede najpomembnejših projektov v občini. »Namesto tega ima- mo dokument, ki je stvar žu- pana in občinske uprave in se ne strinjam, da je naložbeno naravnan.« Nekatere postav- ke so po njegovem mnenju nerealne, predvsem se ne strinja z dodatnim zadolževa- njem. »Pred nami so slabi časi in korektno je, da občanom povemo, da bomo ohranjali socialne programe, z nalož- bami pa počakali na boljše čase. Če se bomo zadolževali za pokrivanje tekočih zadev in poravnavanje starih poso- jil, ne bomo dobri gospodarji in bomo zmanjšali občinsko premoženje, namesto da bi ga povečali.« Nekateri svetniki so se strinjali z izrečenim, tisti iz strank, ki podpirajo župana, so mu stopili v bran. Naza- dnje so svetniki potrdili pre- dlog proračuna v prvem bra- nju v pričakovanju nekaterih sprememb v drugem branju. Šolarji so pomagali pri sajenju novih dreves pri celjskem Olimpu. (Foto: Andraž Purg) naložbene odhodke je name- njenih približno 30 milijonov evrov, proračunski delež zanje je 37-odstoten, kar je največ v zadnjih letih,« je povedal di- rektor občinske uprave Gre- gor Deleja. Med večje naložbe sodijo začetek gradnje vrtca Čira čara, gradnja komunalne infrastrukture in cest v EPC Trnovlje – jug, projekt Grajske poti, ureditev novih cest na Ljubečni in Babnem, začetek drugega dela obnove ceste v Lokrovec, obnova Razlagove ulice in cest Zadobrova–Lju- bečna in Teharska–Zvodno, konec prenove stavb Zdra- vstvenega doma Celje, obno- ve in novogradnje otroških in športnih igrišč, nadaljevanje del v Stari grofi ji, ureditev vodooskrbe (vodovod Pepel- no–Rupe) in začetek naložbe v kondenzacijsko turbino v Toplarni Celje. V prihodnjem Mestni svetniki so sklenili, da se za 15 odstotkov dvigne vrednost točke za izračun nadomestila za uporabno stavb- nih zemljišč. Višja bo tudi obremenitev za nepozidana stavbna zemljišča, s čimer želi občina spodbuditi lastnike k pozidavi ali prodaji. socialno varstvo, za področje izobraževanja, višji bo tudi znesek sredstev za delova- nje kulturnih društev … MOC bo povečala kapitalski delež v družbi Celeia, ki upravlja Celjski dom v Baški. Prihodnje leto naj bi se tako v proračunu nabralo 77,5 milijona evrov, predviden je torej primanjkljaj v višini 3,9 milijona evrov. »Prihodnje leto bomo v veliki meri odvi- sni od lastnih proračunskih sredstev, saj se kohezijska po- litika nove fi nančne perspek- tive še ni začela. Povečuje se delež podfi nanciranosti obči- ne, na kar bo Celje z drugimi občinami še naprej opozarja- lo državo,« je povedal Deleja. V proračunu je tako predvi- deno zadolževanje v višini 7 milijonov evrov, Mestna obči- na Celje bo ob tem odplačala za 3,7 milijona evrov dolga, ki bo zapadel prihodnje leto. Brez zadolževanja? V drugem branju naj bi sli- ko sicer nekoliko spremenilo to, da bo takrat že upoštevan še prihodek od višje povpreč- nine. A kot so opozarjali sve- Tega vrtca že nekaj časa ni več, prihodnje leto naj bi na tem me- stu v Novi vasi začeli graditi nov vrtec Čira čara s šestimi oddelki. (Foto: TC) Hrana na krožnikih, ne v smeteh CELJE – Projekt Donirana hrana je bil leta 2013 prvi to- vrsten v Sloveniji in je spod- budil še druge organizacije, da so se lotile zbiranja hra- ne iz trgovin, ki bi se sicer znašla med odpadki. Danes je takšnih akcij že trideset in tudi celjska se uspešno nadaljuje. Projekt vodi Jav- ni zavod Socio v sodelova- nju z Lions klubi v Celju in Mestno občino Celje. Gre za darovanje sveže in predpakirane hrane, ki bi ji rok uporabe potekel opolnoči isti dan ali v prihodnjih dneh. Na začetku so članice Lions kluba Mozaik Celje vsak ve- čer dostavljale hrano v zave- tišče za brezdomce, kjer so jo naslednje jutro razdelili uporabnikom in otrokom iz različnih programov. Mestna občina Celje je JZ Socio v brezplačno uporabo dodeli- la prostor v nekdanji tehnič- ni šoli v Kidričevi ulici, kjer je bila leta 2014 odprta prva razdelilnica hrane v Sloveni- ji za razdeljevanje donirane hrane. Članice Lions kluba Mozaik Celje so zbrale denar in kupile dva rabljena avto- mobila za dostavo hrane v razdelilnico. Danes so v projektu zapo- sleni štirje javni delavci in vodja projekta, ki vsak večer prevzamejo hrano v štiri- najstih trgovinah. Pripravijo pakete hrane in jih naslednje in iz materinskega doma, te- renski delavci Socia jo razde- ljujejo tudi odvisnikom na te- renu. Občasno podarijo večje količine hrane zavetišču za brezdomce v Žalcu, društvu Generator, Mali hiši Pilštanj in Javni kuhinji Celje. V razdelilnici so lani raz- delili 130 ton hrane iz 13 trgovin. Sodelujejo trgovska podjetja Mercator, Tuš, Spar, Lidl in Hofer. Vrednost raz- deljene hrane je presegla 500 tisoč evrov. Pred kratkim se je projektu pridružila še nova mestna trgovina Spar, kar je že štirinajsta trgovina v Celju. Občasno poleg tega darujejo tudi nekatere manjše trgovi- ne in pekarne. TC V razdelilnici hrane pripravijo zaposleni pakete, ki jih razdelijo tistim, ki potrebujejo tovrstno pomoč. (Foto: arhiv MOC) jutro razdelijo upravičencem. Seznam pripravi strokovna služba CSD Celje in v začetku je bilo teh manj kot 60, danes jih je že 330. Med prejemniki so tudi begunci iz Ukrajine. Tako pomagajo vsem, katerih dohodki ne zadostujejo, da bi si lahko kupili dovolj hrane primerne kakovosti. Lani je JZ Socio s sred- stvi z razpisa ministrstva za kmetijstvo in z donacijo Lions kluba Mozaik Celje nabavil hladilno komoro, ki je pomembna za obstoj- nost živil. Po hrano prihajajo tudi lju- dje iz zavetišča za brezdomce Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Novo vozilo za hitrejše, varnejše in učinkovitejše posredovanje Zgodovinski dogodek za gasilce z Vrha Nepopisno veselje te dni spremlja gasilce z Vrha nad Laškim. Po več kot devetdesetih letih delovanja dru- štva so namreč dobili novo gasilsko vozilo za gašenje in reševanje, ki bo bistveno prispevalo k varnosti v skupnosti, saj je opremljeno z bogato opremo, ki je pri- merna za vse vrste požarov in tehnična posredovanja. » To je za naše društvo zgodovinski dogodek, saj imamo prvič povsem novo avtocisterno,« ni skrival navdušenja predsednik PGD Vrh nad Laškim Damjan Deželak, ko je z županom Občine Laško Markom Šantejem minuli teden svečano podpisal pogodbo o najemu vozila. BOJANA AVGUŠTINČIČ Novo vozilo, vredno pribli- žno 270 tisoč evrov, je v pre- težni meri fi nancirala Občina Laško, približno tretjino po- trebnega denarja so s pomočjo krajanov, botrov in donatorjev zbrali gasilci. »Iskreno se za- hvaljujem vsem, ki so kakor- koli pomagali in pokazali, da so v lokalnem okolju ljudje še vedno solidarni in pripravlje- ni priskočiti na pomoč. Hvala tudi Občini Laško, saj si brez nje tega vozila ne bi mogli pri- voščiti,« je hvaležen Damjan Deželak. Vozilo sprejme tri tisoč li- trov vode in bo gasilcem v izjemno pomoč pri različnih posredovanjih. Predvsem bo pripomoglo k hitrejšemu, var- nejšemu in učinkovitejšemu posredovanju. Vozilo je pri- merno tudi za prevoz pitne vode in za posredovanja v bolj hribovitih območjih, ka- kršno je Vrh nad Laškim. »Gre za najnovejše vozilo v našem voznem parku, na katero smo izredno ponosni. V vozilu je prostora za osem članov po- sadke, od tega se lahko štir- je že med vožnjo opremijo z izolirnimi dihalnimi aparati. Na vozilu sta nameščeni tudi vitel za izvlek vozil in pralno- -polivalna naprava za čiščenje cestišča,« pojasnjuje Deželak. Nova avtocisterna bo nado- mestila staro gasilsko cisterno letnik 1984, ki so jo gasilci pripeljali rabljeno iz Avstri- je. Slednjo bodo v društvu še nekaj časa obdržali, dokler se ne bodo navadili na novo. V voznem parku PGD Vrh nad Laškim sta sicer še šestnajst let staro poveljniško vozilo in dve leti mlajše gasilsko vozilo za prevoz moštva. Letos manj gasili in več prekrivali strehe Tako kot za večino gasilskih društev v državi je bilo tudi za gasilce z Vrha nad Laškim leto- šnje leto zelo pestro. Imeli so bistveno več posredovanj kot preteklo leto. »Že avgusta smo presegli število lanskih posre- dovanj. Požarov letos ni bilo ve- liko oziroma jih skoraj ni bilo. Je pa bilo ogromno posredovanj ob naravnih nesrečah, neurjih, vetrolomih. Tako smo veliko pomagali pri prekrivanju streh, odstranjevanju podrtih dre- ves …« pravi Damjan Deželak. Gasilci PGD Vrh nad Laškim so sodelovali tudi ob poplavah, ki so prizadele Laško. Na terenu so bili prisotni pet dni in noči. Pri tem so opravljali različne naloge. Postavljali so protipo- plavne barikade, črpali vodo iz stavb, reševali vozila iz narasle vode, pokrivali plazove in pre- usmerjali vodo, pomagali kraja- nom pri umikanju premoženja, evakuirali osebe, pomagali pri pranju podvozov, parkirišč, cest in kleti … Čeprav je bil to čas dopustov, je pri posredovanju sodelovalo 24 operativnih čla- nov PGD Vrh nad Laškim, ki so skupaj opravili več kot tisoč delovnih ur. Lani proslavili jubilej Prostovoljno gasilsko dru- štvo Vrh nad Laškim deluje že več kot 90 let. Uradno je bilo ustanovljeno 1. maja 1932. Po- budo za njegovo ustanovitev so dali štirje vaščani, in sicer Jože Zupanc, Franc Zapušek, Jože Tovornik in Janez Tovor- nik. Leto kasneje je društvo že imelo predstavnika, ki je bil za- dolžen za izobraževanje svojih članov. Prvo črpalko je društvo dobilo v letu 1935. Ker gasilci takrat še niso imeli svojih pro- storov, so prva orodja hranili v kleteh bližnjih sosedov. Prve samostojne prostore so člani društva dobili leta 1975, to je bila stavba nekdanje občine. Zaradi težav z vlažnostjo pro- storov ter želje po večji stavbi so se v PGD Vrh nad Laškim leta 1979 odločili, da bodo za- čeli priprave za gradnjo novega gasilskega doma. Z udarniškim delom in s pomočjo vseh kraja- nov so zgradili gasilski dom, ki so ga uradno predali namenu v letu 1984. Pred petnajstimi leti so k domu dogradili dodatno garažo. Z izboljšanjem cestnih pove- zav je dozorela tudi potreba po večji mobilnosti gasilcev, zato so se v društvu leta 1984 odlo- čili za nakup gasilskega vozi- la Land Rover. V letu 1990 so kupili tudi prvo avtocisterno, ki so jo nato leta 2000 podarili PGD Bunčani, medtem ko je društvo od PGD Maribor me- sto kupilo novejšo avtocister- no. Od leta 2000 so se tehnike v gasilstvu zelo spremenile, zato se je moralo društvo v vseh segmentih prilagoditi ter slediti temu trendu, tako pri iz- obraževanju, opremi kot tudi na področju voznega parka. Čeprav se je delo gasilcev za- radi razvoja tehnike do danes zelo razširilo in spremenilo, namen gasilstva ostaja isti, to je pomoč bližnjemu v nesre- či. Prav zaradi tega je treba v društvu tudi v prihodnje dati velik poudarek izobraževanju in znanju tako mladih kot tudi operativnih gasilcev, saj je le tako mogoče doseči nadaljnji razvoj gasilstva v kraju, pou- darjajo v PGD Vrh nad Laškim. Novo vozilo je v pretežni meri financirala Občina Laško. Pogodbo o najemu vozila sta župan Marko Šantej in predsednik PGD Vrh nad Laškim Damjan Deželak svečano podpisala minuli teden. (Foto: Občina Laško) Vozni park PGD Vrh nad Laškim je bogatejši za novo kombinirano gasilsko vozilo za gašenje in reševanje, ki bo zamenjalo avtocisterno, staro 39 let. (Foto: PGD Vrh nad Laškim) Gasilci z Vrha nad Laškim so zelo ponosni na novo prido- bitev. Po več kot devetdesetih letih delovanja društva so namreč dobili novo gasilsko vozilo za gašenje in reše- vanje, ki bo bistveno prispevalo k varnosti v skupnosti. (Foto: PGD Vrh nad Laškim) Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Članice Evropske unije konec prejšnjega tedna ponovno niso sprejele stališča o predlogu Evropske komisije, da se dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU podaljša za deset let. To pomeni, da bo komisija sama sprejela dokončno od- ločitev. Napovedala je podaljšanje dovoljenja ob nekaterih pogojih in omejitvah. JANŽE FRIC Za boljše opazovanje čebelarja KOZJANSKO – Kozjanski park je na gnezdišču čebelarja v Župjeku na Bizeljskem postavil novo opazovalnico. Slednja bo lažje opazovanje te ogrožene ptice omogočila naslednje leto v začetku maja, ko se bo čebelar vrnil s prezimovanja v južnih krajih. Upravljanje gnezdišča čebelarja je že nekaj let redna naloga Kozjanskega parka. Ta javni zavod je denar za postavitev nove opazovalnice, ki omogoča skrito opazovanje ptice, pre- jel v okviru Sklada za podnebne spremembe. Z denarjem iz tega vira si omenjeni zavod prizadeva še za odstranjevanje invazivnih vrst na gnezdišču in za ohranjanje primernega življenjskega prostora te ogrožene ptice. Kozjanski park je posodobil še usmerjevalne in informacijske table. Vse imajo besedilo tudi v angleškem jeziku, saj pride čebelarja po- gledat vedno več tujih obiskovalcev. Kozjanski park obiskovalce opozarja, da je treba pri opazovanju ptice upoštevati navodila. TS Nasvet strokovnjaka ŠENTJUR – Občina Šentjur občanom zagotavlja brezplačno svetovanje energetskega svetovalca. To je na voljo vsako prvo sredo v mesecu. Ker je izvedba energetskih obnov lahko velik finančni zalogaj, je treba izbrati primerne ukrepe za hišo ali stanovanje vsakega posameznika. Občina Šentjur omogoča svetovalno pisarno za občane. Pisarna je v prvem nadstropju upravne stavbe na Mestnem trgu 10. Energetski svetovalec Dušan Jug, s katerim lahko občani govorijo o stroških energetske oskrbe svoje nepremičnine, o toplotnih izgubah in svojih bivalnih navadah, ki vplivajo na porabo energije, je v času uradnih ur dosegljiv tudi na telefonski številki. TS Velik naložbeni val KOZJE – Na območju občine trenutno izvajajo več večjih projektov. Med drugim so že vidni obrisi enote doma starejših, medtem ko tako imenovana Mačkova hiša dobiva ostrešje. Novogradnjo enote doma starejših bo upravljal Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Gradnja enote doma se počasi končuje. Izvajalec po besedah županje Milence Krajnc že skrbi za strojne, elektro- in vodododne napeljave. Dobro napreduje tudi gradnja tako imenovane Mačkove hiše, v kateri bo občina uredila stanovanja. Hiša trenutno dobiva ostrešje. Občina je začela urejati tudi dodatne nočitvene zmogljivosti na gradu Podsreda, za obstoječe nočitvene zmogljivosti pa bo do božično-novoletnih praznikov uredila velnes. Krajnčeva je še omenila, da občina sanira tudi večji zemeljski plaz na odseku javne poti Glažuta–Vetrnik. TS Ukrotili bodo plaz ROGAŠKA SLATINA – Občina je izbrala izvajal- ca del, ki od začetka tega meseca sanira plaz in ob- navlja vozišče na odseku ceste Pristavica–Kamen- ce v naselju Pristavica. Vrednost gradbenih del znaša malo več kot pol milijona evrov z DDV. V sklopu sanacije pla- zovitega območja je pred- videna učvrstitev terena z izvedbo kamnitih zložb in drenažnih reber. Cesta bo po obnovi široka 4 metre, na obeh straneh vozišča bo urejena bankina. Na ce- lotnem odseku bo urejeno odvodnjavanje meteorne vode in podtalne drena- žne vode, poskrbljeno bo za zavarovanje erozijsko izpostavljenih vkopnih brežin. Občina je za učvr- stitev plazu pridobila sofi- nanciranje ministrstva za naravne vire in prostor v višini sto odstotkov stro- škov gradbenih del, sama bo zagotovila denar za pla- čilo davka na dodano vre- dnost, gradbenega nadzo- ra in drugih stroškov. Dela naj bi bila končana konec maja prihodnje leto. TS Vrtec še na plečih občine ROGATEC – Občina ni prejela nobene ponudbe za odkup stavbe nekdanjega vrtca. Izhodiščna cena za stavbo s površino 328 kvadratnih metrov in s funkcionalnim ze- mljiščem je znašala približno 160 tisoč evrov. Občina je za prostore starega vrtca naročila cenitev in je prvo javno zbiranje ponudb obja- vila konec oktobra. Župan Martin Mikolič je pojasnil, da bi bilo v stavbi možno opravljanje mirnih dejavnosti, na primer storitev. Zazidljivo zemljišče okoli stavbe, ki je veliko 1.500 kvadratnih metrov, bi občina rada še ohranila. »Takšna odločitev je posledica načrtovanja ureditve trškega jedra, kjer bo za predvidene vsebine, na primer za parkirišča ali kaj drugega, pomemben vsak kvadratnih meter,« je še dejal župan Občine Rogatec. TS SLOVENIJA – Glifosat najverjetneje ostaja v prodaji V EU bo glifosat najverjetneje ostal dovoljen. (Foto: Pexels) Na glasovanju prejšnji četrtek predlog ko- misije, da se dovoljenje za prodajo glifosata v EU podaljša do konca leta 2033, ponovno ni prejel kvalificirane večine, kar pomeni pod- poro najmanj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Prav tako ni kvalificirana ve- čina članic glasovala proti predlogu. Tako mora zdaj v skladu z evropsko za- konodajo komisija sama sprejeti dokončno odločitev, rok za to je 15. december, ko se bo izteklo trenutno podaljšanje. Podaljšanje dovoljenja za uporabo glifo- sata pri nas podpirajo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindi- kat kmetov Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Kmetijski inštitut Slovenije. Že drugo glasovanje Prvo glasovanje o prepovedi glifosata je bilo oktobra. Na obeh glasovanjih je Sloveni- ja podprla predlog. Kot so pojasnili na mini- strstvu za kmetijstvo, gre namreč predlog v smeri stališča slovenske vlade. Ta se zavzema za prepoved uporabe glifo- sata, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Pro- dajo in uporabo glifosata je treba po mnenju vlade čim bolj omejiti in jo dovoliti samo v kmetijstvu, kjer trenutno še ni ustreznih alter- »80 odstotkov vseh kmetijskih površin namenimo za krmo živali,« opozarja Stanko Valpatič. (Foto: Andraž Purg) Evropske države ponovno neodločne Izvajalec naj bi plaz in cestišče obnovil do maja prihodnje leto. (Foto: arhiv občine Rogaška Slatina) nativnih metod, so navedli. Dodali so, da bo Slovenija regulirala uporabo glifosata pri nas. Zbiranje podpisov za prepoved uporabe V začetku novembra sta gibanje Zdrava družba in mednarodno društvo za varstvo oko- lja in narave Alpe Adria Green začela zbirati podpise podpore volivcev k predlogu Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog zakona je pripra- vila skupina volivcev, ki temu herbicidu očita rakotvornost. Za obravnavo v državnem zboru bodo morali predlagatelji do 4. januarja nasle- dnje leto zbrati 5 tisoč podpisov. »Glifosat je nepotreben!« Stanko Valpatič z ekološke kmetije Vege & dobro pravi, da na njegovi kmetiji vedo, da so snovi, kot je glifosat, nepotrebne in da je kmetovanje mogoče tudi brez njih: »Opažam, in to potrjujejo tudi kolegi, ki obdelujejo več kot 100 hektarjev velike kmetije, da je ekolo- ško kmetijstvo mogoče. Pri tem je treba po- vedati, da bi ljudje morali zmanjšati uživanje živalskih izdelkov. 80 odstotkov vseh kme- tijskih površin namreč namenimo za krmo živali, hrana, neposredno namenjena ljudem, pa skoraj nima kje rasti.« Dodaja še, da se največ umetnih gojil, sintetičnih herbicidov in podobnega uporablja ravno na poljščinah, namenjenih krmi za živali. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV »Dokler je voda prekrivala park, sploh nismo vedeli, kaj nas čaka spodaj. Rastline so se dušile v blatu, ne- katera drevesa in grmovnice smo morali požagati, saj jih nismo mogli očistiti.« Tako razmere v Mozirskem gaju po avgustovskih poplavah opisuje vodja parka Elica Bele. Čeprav je bilo težko, s somišljeniki niso obupali. Pri tem so se zgledovali po nazoru Elicinega očeta Jožeta Skornška, ki je bil med pobudniki, da so domačini sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja krajevni odpad preuredili v gaj. TINA STRMČNIK »Pašnik pod streho« postal naj hlev Obiski se nadaljujejo REČICA OB SA VINJI, ŠMARTNO OB PAKI – Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefi c je prejšnji teden obiskal občini Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Šlo je za enega rednih terenskih obi- skov, katerih cilj je s pomočjo konstruktiv- nega dialoga s predstavniki občin in krajani zagotoviti varnost prebivalcev z izvajanjem ukrepov za odpravo posledic vodne ujme. Boštjan Šefi c se je z županom Šmartnega ob Paki Jankom Kopušarjem pogovarjal pred- vsem o morebitni nadomestni gradnji oziroma ogroženosti posameznih zgradb v občini. Kot je pojasnil Šefi c, bo državna tehnična pisarna zapisala vse objekte, ki predstavljajo neposre- dno grožnjo ljudem in njihovemu premoženju. Glede morebitnih selitev je napovedal pregled predlogov občine in oceno primernosti novih lokacij s stališča varnosti. Zagotovil je, da bodo z občani opravili skupinske in individualne pogo- vore. »Nekateri komaj čakajo, da gredo, nekateri imajo pomisleke, kar je logično,« je dejal. Po besedah Janka Kopušarja bo treba iz Re- čice ob Paki preseliti 22 zgradb, devet iz Pod- gore, preseliti bo treba tudi čistilno napravo. Na seznamu sta prav tako en objekt v Šmartnem ob Paki in en v Velikem Vrhu, ki ga ogroža plaz. Šefi c je ob tem zavrnil očitke, da je sanacija vodotokov prepočasna. Kot je dejal, dela na vo- dotokih izvaja veliko ekip, ki upoštevajo pred- nostne naloge za območja z najbolj kritičnimi razmerami. Na Rečici ob Savinji so obravnavali predvsem vprašanje nujne ureditve protipoplavnih ukre- pov. Z rečiško županjo Majdo Potočnik se je Še- fi c pogovarjal tudi o zgradbah, ki bi jih bilo treba preseliti, in nadomestnih mestih zanje. Dokler ne bodo prejeli vseh odgovorov glede protipoplav- ne ureditve, ne bodo imeli točnih odgovorov o preselitvi, je še dejal Šefi c. ŠO, STA MOZIRJE – Mozirski gaj bo decembra znova sprejel goste Iz blatnega brezna spet v bajko luči Vodja parka Elica Bele ob označbi, ki prikazuje, do kam je v avgusto- vskih poplavah segala voda. Savinja je avgusta brego- ve prestopila pri uničenem nasipu in s seboj prinesla ogromno desk in hlodovine. Rušilna moč reke je v bližini nasipa odnesla gredice, moč- no je poškodovala zeliščni in japonski vrt, oba bajerja, drugje so bile problematične predvsem izdatne naplavine mulja. Finančne posledice po- plave so precejšnje, po ocenah vodilnih znašajo približno mi- lijon evrov. Park je zabeležil izpad dohodka, saj ni mogel odpreti vrat za veliko avgusto- vsko razstavo. Poškodovana je bila infrastruktura, med dru- gim je bil uničen namakalni sistem, narava je velik udarec zadala še rastlinam. Ker jih je voda prekrivala še teden po poplavah, zdaj številne med njimi propadajo. Nekaterih vrst grmovja niso mogli rešiti iz blatnega oklepa, zato so jih morali posekati. »Septembra 2022 smo med drugim uredi- li nov nasad rododendronov, nasuli smo novo zemljo, za- sadili nove sadike, uredili ob- robe. Vse je bilo popolnoma uničeno, vse bomo morali na- rediti povsem na novo,« pravi Elica Bele. Vedno znova se poberejo Park je bil doslej že več- krat pod vodo. Zelo hudo je bilo 90. leta, ko se je v Lučah sprožil plaz in zajezil Savi- njo. Še ena poplava je bila leta 2012, ko je ob obilnih padavinah omenjena reka prestopila brežino. »Ko so domačini videli mojega oče- ta pri delu, so rekli ›mozirski vrtnar že nori, pojdimo mu pomagat‹. In tako je bilo tudi po letošnji poplavi, ko je sicer voda segala najvišje doslej,« je dejala Beletova. In dodala, da so člani ekološko-hortikul- turnega društva zanos dobili zaradi številnih prostovolj- cev, ki so pokazali, da jim ni vseeno. »Posameznik lahko dela cel dan, a se skoraj nič ne pozna. S skupnimi močmi smo uspešnejši. Ko so vsak dan prihajali ljudje dobre vo- lje, pripravljeni delati, je bilo veliko lažje.« V Mozirskem gaju so zelo hvaležni vsem, ki so prišli na pomoč s stroji in so do- slej opravili ogromno število strojnih ur. Neprecenljiva je bila pomoč številnih vrtnar- jev, nekateri so obljubili tudi donacije rastlin. Prostovoljci so prispevali približno dva tisoč ur pomoči. Po besedah vodje parka je bil izjemno ve- lik strošek že nakup semena za travo, čeprav so ga dobili po zelo ugodni ceni. »Kjer je bilo možno, smo želeli travo posejati septembra, sicer bi s tem opravilom morali čakati do pomladi prihodnje leto,« je pojasnila. In dodala, da bo nakup zemlje in rastlin ogromen denarni zalogaj še prihodnje leto. Od tulipanov do lučk V preteklih letih je v parku cvetelo v povprečju 150 ti- soč tulipanov. Sodelujoči pri urejanju parka, ki s parkom sodelujejo po pogodbi, so jih 60 tisoč posadili tudi letos. Z bagri in s kamioni so najprej odstranili nanesen material in ga sušili na bližnji depo- niji. Nato so material zvozili nazaj, ga razporedili in po- novno oblikovali gredice. Ker so posadili še čebulice drugih rastlin, bo prihodnjo pomlad tam zacvetelo približno 80 tisoč rastlin. Kljub zemelj- skim delom bodo ponekod iz zemlje po besedah Beletove morda pokukale še narcise, ki so bile pretekla leta prav tako zaščitni znak parka. V teh dneh so imeli sode- lujoči v gaju polne roke dela s pripravami na decembrsko odprtje parka. Čeprav bo ob- nova gaja še dolgotrajna, bodo obiskovalci od 2. decembra tam namreč lahko lahko spre- mljali že osmo Božično bajko Slovenije, ko bo zasvetilo kar 1,8 milijona lučk. Za urejanje Mozirskega gaja skrbi 12 ljudi, med nji- mi so med drugim upoko- jenci, ki poleti po pogodbi skrbijo za zasaditev in za zalivanje gredic. Za pripra- vo Božične bajke skrbi eki- pa približno desetih ljudi. Beletova je še povedala, da so ob zadnjih močnejših nalivih v Mozirskem gaju spet zaskrbljeno spremljali naraščanje gladine Savinje. Pristojni so nasip interven- tno nadgradili in ga zdaj še dodatno popravljajo. ŽALEC, LJUBLJANA – Spodnjesavinjsko podeželje se lahko v mesecu pohvali s kar dvema laskavima nazivoma. Hlev kmetije Čretnik s Pernovega pri Žalcu je ta teden postal naj hlev po izboru Ljubljanskih mle- karn. Približno mesec nazaj se je naziva inovativni kmet leta razveselil Toni Gro- belnik iz sosednje Galicije. Na kmetiji Čretnik v Pernovem imajo naj- sodobnejši »pašnik pod streho«. Gre za ino- vativen in edinstven hlev, vreden skoraj mi- lijon evrov, v katerem govedo ni privezano, najsodobnejša mehka tla prepuščajo vodo, robot ves čas čisti blato. V svojevrstnem po- kritem pašniku, ki si ga ogledujejo številni domači in tuji kmetijski poznavalci, mlad gospodar Simon Čretnik pa ga je razvil v sodelovanju z nizozemskim podjetjem, sta sodoben robot za molžo in masažni aparat, ki ga krave sprožijo kar same. Rezultati že vidni Prejšnji hlev, ki je bil star več kot 35 let in že povsem neprimeren, so spomladi 2021 nado- mestili z novim, velikim 600 kvadratnih me- trov. Trenutno imajo v njem 46 krav molznic in 45 telet. Število krav molznic želijo povečati na 60. Čeprav krave v novem sodobnem do- movanju bivajo šele dve leti, so rezultati že vidni, pravi Simon Čretnik. »Še vedno sem vsako jutro ob šesti uri v hlevu, a namesto da debelo uro čistim tla v ležalnih boksih, na računalniku pregledam podatke, ki jih je zbral robot, in iščem rešitve za še boljše počutje krav. Več časa imam za podrobno opazovanje živali in včasih spremembe opazim prej kot tehnologija. Zelo pomembni so vsi podatki, ki so nam na voljo, saj nam omogočajo res kakovostno pridelavo mleka. Dobro počutje živali pomeni manj zdravljenj in manjšo upo- rabo antibiotikov,« opisuje. Čista in mehka tla In zakaj je hlev pri Čretnikovih tako pose- ben? Največja novost so edinstvena tla, ki so ves čas suha in čista. »Sestavljena so iz treh plasti, ki so postavljene na betonsko ploščo z odtoki in s cevmi do jame. Prva plast je plastično satovje, nato je plast za udobje, povsem na vrhu je tkanina. Vse tri plasti pre- puščajo tekočino – urin, ki ga po posebnih ceveh zbiramo v ločeni jami. Trdi del, blato, ostane na površini in ga odstrani za ta hlev posebej prilagojen robot. Ločevanje opravi- mo že na ležalni površini, zaradi česar so iz- pusti amonijaka manjši za kar 80 odstotkov. Poleg tega suha tla zelo dobro vplivajo na zdravje krav, njihovih vimen in parkljev,« po- zitivne učinke našteva prevzemnik kmetije. Spodbujajo dobrobit živali Ljubljanske mlekarne s projektom izbora naj hlev želijo spodbuditi dobrobit živali. Slednja je namreč ena od treh ključnih druž- beno odgovornih zavez skupine Lactalis, del katere so Ljubljanske mlekarne že desetletja. Simonu Čretniku je priznanja na slavnostnem dogodku podelila strokovna žirija. Sestavljali so jo vodja Agrooskrbe v Ljubljanskih mlekar- nah Aleš Valenčič, specializirana novinarka Kmečkega glasa Klara Lovenjak, vodja Na- cionalnega centra za dobrobit živali pri Ve- terinarski fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan in strokovnjakinja za področje živali in okolju prijazne namesti- tve govedi iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Marija Klopčič. ŠO Simon Čretnik je naložbo, vredno 970 tisoč evrov, pod streho spravil s pomočjo bančnega posojila. Banka mu je za gradnjo hleva odobrila 950 tisoč evrov kredita, približno polovico ji bo Čretnik odplačal, ko bo dobil nepovratna sredstva države z razpisa ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerega se je uspešno prijavil leta 2019. »Poplava je zalila vse stroje, ki jih uporabljamo pri delu. Zato smo zelo hvaležni gasilcem in drugim organizacijam, ki so priskrbeli mehanizacijo in tudi orodje, s katerim so lahko delali prostovoljci. Slednji so prišli iz različnih krajev, nekateri so prišli večkrat. Dva prostovoljca še vedno prihajata vsak teden in sta zelo dobrodošla pomoč,« pravi Elica Bele. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Članice Evropske unije konec prejšnjega tedna ponovno niso sprejele stališča o predlogu Evropske komisije, da se dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU podaljša za deset let. To pomeni, da bo komisija sama sprejela dokončno od- ločitev. Napovedala je podaljšanje dovoljenja ob nekaterih pogojih in omejitvah. JANŽE FRIC Za boljše opazovanje čebelarja KOZJANSKO – Kozjanski park je na gnezdišču čebelarja v Župjeku na Bizeljskem postavil novo opazovalnico. Slednja bo lažje opazovanje te ogrožene ptice omogočila naslednje leto v začetku maja, ko se bo čebelar vrnil s prezimovanja v južnih krajih. Upravljanje gnezdišča čebelarja je že nekaj let redna naloga Kozjanskega parka. Ta javni zavod je denar za postavitev nove opazovalnice, ki omogoča skrito opazovanje ptice, pre- jel v okviru Sklada za podnebne spremembe. Z denarjem iz tega vira si omenjeni zavod prizadeva še za odstranjevanje invazivnih vrst na gnezdišču in za ohranjanje primernega življenjskega prostora te ogrožene ptice. Kozjanski park je posodobil še usmerjevalne in informacijske table. Vse imajo besedilo tudi v angleškem jeziku, saj pride čebelarja po- gledat vedno več tujih obiskovalcev. Kozjanski park obiskovalce opozarja, da je treba pri opazovanju ptice upoštevati navodila. TS Nasvet strokovnjaka ŠENTJUR – Občina Šentjur občanom zagotavlja brezplačno svetovanje energetskega svetovalca. To je na voljo vsako prvo sredo v mesecu. Ker je izvedba energetskih obnov lahko velik finančni zalogaj, je treba izbrati primerne ukrepe za hišo ali stanovanje vsakega posameznika. Občina Šentjur omogoča svetovalno pisarno za občane. Pisarna je v prvem nadstropju upravne stavbe na Mestnem trgu 10. Energetski svetovalec Dušan Jug, s katerim lahko občani govorijo o stroških energetske oskrbe svoje nepremičnine, o toplotnih izgubah in svojih bivalnih navadah, ki vplivajo na porabo energije, je v času uradnih ur dosegljiv tudi na telefonski številki. TS Velik naložbeni val KOZJE – Na območju občine trenutno izvajajo več večjih projektov. Med drugim so že vidni obrisi enote doma starejših, medtem ko tako imenovana Mačkova hiša dobiva ostrešje. Novogradnjo enote doma starejših bo upravljal Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Gradnja enote doma se počasi končuje. Izvajalec po besedah županje Milence Krajnc že skrbi za strojne, elektro- in vodododne napeljave. Dobro napreduje tudi gradnja tako imenovane Mačkove hiše, v kateri bo občina uredila stanovanja. Hiša trenutno dobiva ostrešje. Občina je začela urejati tudi dodatne nočitvene zmogljivosti na gradu Podsreda, za obstoječe nočitvene zmogljivosti pa bo do božično-novoletnih praznikov uredila velnes. Krajnčeva je še omenila, da občina sanira tudi večji zemeljski plaz na odseku javne poti Glažuta–Vetrnik. TS Ukrotili bodo plaz ROGAŠKA SLATINA – Občina je izbrala izvajal- ca del, ki od začetka tega meseca sanira plaz in ob- navlja vozišče na odseku ceste Pristavica–Kamen- ce v naselju Pristavica. Vrednost gradbenih del znaša malo več kot pol milijona evrov z DDV. V sklopu sanacije pla- zovitega območja je pred- videna učvrstitev terena z izvedbo kamnitih zložb in drenažnih reber. Cesta bo po obnovi široka 4 metre, na obeh straneh vozišča bo urejena bankina. Na ce- lotnem odseku bo urejeno odvodnjavanje meteorne vode in podtalne drena- žne vode, poskrbljeno bo za zavarovanje erozijsko izpostavljenih vkopnih brežin. Občina je za učvr- stitev plazu pridobila sofi- nanciranje ministrstva za naravne vire in prostor v višini sto odstotkov stro- škov gradbenih del, sama bo zagotovila denar za pla- čilo davka na dodano vre- dnost, gradbenega nadzo- ra in drugih stroškov. Dela naj bi bila končana konec maja prihodnje leto. TS Vrtec še na plečih občine ROGATEC – Občina ni prejela nobene ponudbe za odkup stavbe nekdanjega vrtca. Izhodiščna cena za stavbo s površino 328 kvadratnih metrov in s funkcionalnim ze- mljiščem je znašala približno 160 tisoč evrov. Občina je za prostore starega vrtca naročila cenitev in je prvo javno zbiranje ponudb obja- vila konec oktobra. Župan Martin Mikolič je pojasnil, da bi bilo v stavbi možno opravljanje mirnih dejavnosti, na primer storitev. Zazidljivo zemljišče okoli stavbe, ki je veliko 1.500 kvadratnih metrov, bi občina rada še ohranila. »Takšna odločitev je posledica načrtovanja ureditve trškega jedra, kjer bo za predvidene vsebine, na primer za parkirišča ali kaj drugega, pomemben vsak kvadratnih meter,« je še dejal župan Občine Rogatec. TS SLOVENIJA – Glifosat najverjetneje ostaja v prodaji V EU bo glifosat najverjetneje ostal dovoljen. (Foto: Pexels) Na glasovanju prejšnji četrtek predlog ko- misije, da se dovoljenje za prodajo glifosata v EU podaljša do konca leta 2033, ponovno ni prejel kvalificirane večine, kar pomeni pod- poro najmanj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Prav tako ni kvalificirana ve- čina članic glasovala proti predlogu. Tako mora zdaj v skladu z evropsko za- konodajo komisija sama sprejeti dokončno odločitev, rok za to je 15. december, ko se bo izteklo trenutno podaljšanje. Podaljšanje dovoljenja za uporabo glifo- sata pri nas podpirajo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindi- kat kmetov Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Kmetijski inštitut Slovenije. Že drugo glasovanje Prvo glasovanje o prepovedi glifosata je bilo oktobra. Na obeh glasovanjih je Sloveni- ja podprla predlog. Kot so pojasnili na mini- strstvu za kmetijstvo, gre namreč predlog v smeri stališča slovenske vlade. Ta se zavzema za prepoved uporabe glifo- sata, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Pro- dajo in uporabo glifosata je treba po mnenju vlade čim bolj omejiti in jo dovoliti samo v kmetijstvu, kjer trenutno še ni ustreznih alter- »80 odstotkov vseh kmetijskih površin namenimo za krmo živali,« opozarja Stanko Valpatič. (Foto: Andraž Purg) Evropske države ponovno neodločne Izvajalec naj bi plaz in cestišče obnovil do maja prihodnje leto. (Foto: arhiv občine Rogaška Slatina) nativnih metod, so navedli. Dodali so, da bo Slovenija regulirala uporabo glifosata pri nas. Zbiranje podpisov za prepoved uporabe V začetku novembra sta gibanje Zdrava družba in mednarodno društvo za varstvo oko- lja in narave Alpe Adria Green začela zbirati podpise podpore volivcev k predlogu Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog zakona je pripra- vila skupina volivcev, ki temu herbicidu očita rakotvornost. Za obravnavo v državnem zboru bodo morali predlagatelji do 4. januarja nasle- dnje leto zbrati 5 tisoč podpisov. »Glifosat je nepotreben!« Stanko Valpatič z ekološke kmetije Vege & dobro pravi, da na njegovi kmetiji vedo, da so snovi, kot je glifosat, nepotrebne in da je kmetovanje mogoče tudi brez njih: »Opažam, in to potrjujejo tudi kolegi, ki obdelujejo več kot 100 hektarjev velike kmetije, da je ekolo- ško kmetijstvo mogoče. Pri tem je treba po- vedati, da bi ljudje morali zmanjšati uživanje živalskih izdelkov. 80 odstotkov vseh kme- tijskih površin namreč namenimo za krmo živali, hrana, neposredno namenjena ljudem, pa skoraj nima kje rasti.« Dodaja še, da se največ umetnih gojil, sintetičnih herbicidov in podobnega uporablja ravno na poljščinah, namenjenih krmi za živali. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV »Dokler je voda prekrivala park, sploh nismo vedeli, kaj nas čaka spodaj. Rastline so se dušile v blatu, ne- katera drevesa in grmovnice smo morali požagati, saj jih nismo mogli očistiti.« Tako razmere v Mozirskem gaju po avgustovskih poplavah opisuje vodja parka Elica Bele. Čeprav je bilo težko, s somišljeniki niso obupali. Pri tem so se zgledovali po nazoru Elicinega očeta Jožeta Skornška, ki je bil med pobudniki, da so domačini sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja krajevni odpad preuredili v gaj. TINA STRMČNIK »Pašnik pod streho« postal naj hlev Obiski se nadaljujejo REČICA OB SA VINJI, ŠMARTNO OB PAKI – Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefi c je prejšnji teden obiskal občini Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Šlo je za enega rednih terenskih obi- skov, katerih cilj je s pomočjo konstruktiv- nega dialoga s predstavniki občin in krajani zagotoviti varnost prebivalcev z izvajanjem ukrepov za odpravo posledic vodne ujme. Boštjan Šefi c se je z županom Šmartnega ob Paki Jankom Kopušarjem pogovarjal pred- vsem o morebitni nadomestni gradnji oziroma ogroženosti posameznih zgradb v občini. Kot je pojasnil Šefi c, bo državna tehnična pisarna zapisala vse objekte, ki predstavljajo neposre- dno grožnjo ljudem in njihovemu premoženju. Glede morebitnih selitev je napovedal pregled predlogov občine in oceno primernosti novih lokacij s stališča varnosti. Zagotovil je, da bodo z občani opravili skupinske in individualne pogo- vore. »Nekateri komaj čakajo, da gredo, nekateri imajo pomisleke, kar je logično,« je dejal. Po besedah Janka Kopušarja bo treba iz Re- čice ob Paki preseliti 22 zgradb, devet iz Pod- gore, preseliti bo treba tudi čistilno napravo. Na seznamu sta prav tako en objekt v Šmartnem ob Paki in en v Velikem Vrhu, ki ga ogroža plaz. Šefi c je ob tem zavrnil očitke, da je sanacija vodotokov prepočasna. Kot je dejal, dela na vo- dotokih izvaja veliko ekip, ki upoštevajo pred- nostne naloge za območja z najbolj kritičnimi razmerami. Na Rečici ob Savinji so obravnavali predvsem vprašanje nujne ureditve protipoplavnih ukre- pov. Z rečiško županjo Majdo Potočnik se je Še- fi c pogovarjal tudi o zgradbah, ki bi jih bilo treba preseliti, in nadomestnih mestih zanje. Dokler ne bodo prejeli vseh odgovorov glede protipoplav- ne ureditve, ne bodo imeli točnih odgovorov o preselitvi, je še dejal Šefi c. ŠO, STA MOZIRJE – Mozirski gaj bo decembra znova sprejel goste Iz blatnega brezna spet v bajko luči Vodja parka Elica Bele ob označbi, ki prikazuje, do kam je v avgusto- vskih poplavah segala voda. Savinja je avgusta brego- ve prestopila pri uničenem nasipu in s seboj prinesla ogromno desk in hlodovine. Rušilna moč reke je v bližini nasipa odnesla gredice, moč- no je poškodovala zeliščni in japonski vrt, oba bajerja, drugje so bile problematične predvsem izdatne naplavine mulja. Finančne posledice po- plave so precejšnje, po ocenah vodilnih znašajo približno mi- lijon evrov. Park je zabeležil izpad dohodka, saj ni mogel odpreti vrat za veliko avgusto- vsko razstavo. Poškodovana je bila infrastruktura, med dru- gim je bil uničen namakalni sistem, narava je velik udarec zadala še rastlinam. Ker jih je voda prekrivala še teden po poplavah, zdaj številne med njimi propadajo. Nekaterih vrst grmovja niso mogli rešiti iz blatnega oklepa, zato so jih morali posekati. »Septembra 2022 smo med drugim uredi- li nov nasad rododendronov, nasuli smo novo zemljo, za- sadili nove sadike, uredili ob- robe. Vse je bilo popolnoma uničeno, vse bomo morali na- rediti povsem na novo,« pravi Elica Bele. Vedno znova se poberejo Park je bil doslej že več- krat pod vodo. Zelo hudo je bilo 90. leta, ko se je v Lučah sprožil plaz in zajezil Savi- njo. Še ena poplava je bila leta 2012, ko je ob obilnih padavinah omenjena reka prestopila brežino. »Ko so domačini videli mojega oče- ta pri delu, so rekli ›mozirski vrtnar že nori, pojdimo mu pomagat‹. In tako je bilo tudi po letošnji poplavi, ko je sicer voda segala najvišje doslej,« je dejala Beletova. In dodala, da so člani ekološko-hortikul- turnega društva zanos dobili zaradi številnih prostovolj- cev, ki so pokazali, da jim ni vseeno. »Posameznik lahko dela cel dan, a se skoraj nič ne pozna. S skupnimi močmi smo uspešnejši. Ko so vsak dan prihajali ljudje dobre vo- lje, pripravljeni delati, je bilo veliko lažje.« V Mozirskem gaju so zelo hvaležni vsem, ki so prišli na pomoč s stroji in so do- slej opravili ogromno število strojnih ur. Neprecenljiva je bila pomoč številnih vrtnar- jev, nekateri so obljubili tudi donacije rastlin. Prostovoljci so prispevali približno dva tisoč ur pomoči. Po besedah vodje parka je bil izjemno ve- lik strošek že nakup semena za travo, čeprav so ga dobili po zelo ugodni ceni. »Kjer je bilo možno, smo želeli travo posejati septembra, sicer bi s tem opravilom morali čakati do pomladi prihodnje leto,« je pojasnila. In dodala, da bo nakup zemlje in rastlin ogromen denarni zalogaj še prihodnje leto. Od tulipanov do lučk V preteklih letih je v parku cvetelo v povprečju 150 ti- soč tulipanov. Sodelujoči pri urejanju parka, ki s parkom sodelujejo po pogodbi, so jih 60 tisoč posadili tudi letos. Z bagri in s kamioni so najprej odstranili nanesen material in ga sušili na bližnji depo- niji. Nato so material zvozili nazaj, ga razporedili in po- novno oblikovali gredice. Ker so posadili še čebulice drugih rastlin, bo prihodnjo pomlad tam zacvetelo približno 80 tisoč rastlin. Kljub zemelj- skim delom bodo ponekod iz zemlje po besedah Beletove morda pokukale še narcise, ki so bile pretekla leta prav tako zaščitni znak parka. V teh dneh so imeli sode- lujoči v gaju polne roke dela s pripravami na decembrsko odprtje parka. Čeprav bo ob- nova gaja še dolgotrajna, bodo obiskovalci od 2. decembra tam namreč lahko lahko spre- mljali že osmo Božično bajko Slovenije, ko bo zasvetilo kar 1,8 milijona lučk. Za urejanje Mozirskega gaja skrbi 12 ljudi, med nji- mi so med drugim upoko- jenci, ki poleti po pogodbi skrbijo za zasaditev in za zalivanje gredic. Za pripra- vo Božične bajke skrbi eki- pa približno desetih ljudi. Beletova je še povedala, da so ob zadnjih močnejših nalivih v Mozirskem gaju spet zaskrbljeno spremljali naraščanje gladine Savinje. Pristojni so nasip interven- tno nadgradili in ga zdaj še dodatno popravljajo. ŽALEC, LJUBLJANA – Spodnjesavinjsko podeželje se lahko v mesecu pohvali s kar dvema laskavima nazivoma. Hlev kmetije Čretnik s Pernovega pri Žalcu je ta teden postal naj hlev po izboru Ljubljanskih mle- karn. Približno mesec nazaj se je naziva inovativni kmet leta razveselil Toni Gro- belnik iz sosednje Galicije. Na kmetiji Čretnik v Pernovem imajo naj- sodobnejši »pašnik pod streho«. Gre za ino- vativen in edinstven hlev, vreden skoraj mi- lijon evrov, v katerem govedo ni privezano, najsodobnejša mehka tla prepuščajo vodo, robot ves čas čisti blato. V svojevrstnem po- kritem pašniku, ki si ga ogledujejo številni domači in tuji kmetijski poznavalci, mlad gospodar Simon Čretnik pa ga je razvil v sodelovanju z nizozemskim podjetjem, sta sodoben robot za molžo in masažni aparat, ki ga krave sprožijo kar same. Rezultati že vidni Prejšnji hlev, ki je bil star več kot 35 let in že povsem neprimeren, so spomladi 2021 nado- mestili z novim, velikim 600 kvadratnih me- trov. Trenutno imajo v njem 46 krav molznic in 45 telet. Število krav molznic želijo povečati na 60. Čeprav krave v novem sodobnem do- movanju bivajo šele dve leti, so rezultati že vidni, pravi Simon Čretnik. »Še vedno sem vsako jutro ob šesti uri v hlevu, a namesto da debelo uro čistim tla v ležalnih boksih, na računalniku pregledam podatke, ki jih je zbral robot, in iščem rešitve za še boljše počutje krav. Več časa imam za podrobno opazovanje živali in včasih spremembe opazim prej kot tehnologija. Zelo pomembni so vsi podatki, ki so nam na voljo, saj nam omogočajo res kakovostno pridelavo mleka. Dobro počutje živali pomeni manj zdravljenj in manjšo upo- rabo antibiotikov,« opisuje. Čista in mehka tla In zakaj je hlev pri Čretnikovih tako pose- ben? Največja novost so edinstvena tla, ki so ves čas suha in čista. »Sestavljena so iz treh plasti, ki so postavljene na betonsko ploščo z odtoki in s cevmi do jame. Prva plast je plastično satovje, nato je plast za udobje, povsem na vrhu je tkanina. Vse tri plasti pre- puščajo tekočino – urin, ki ga po posebnih ceveh zbiramo v ločeni jami. Trdi del, blato, ostane na površini in ga odstrani za ta hlev posebej prilagojen robot. Ločevanje opravi- mo že na ležalni površini, zaradi česar so iz- pusti amonijaka manjši za kar 80 odstotkov. Poleg tega suha tla zelo dobro vplivajo na zdravje krav, njihovih vimen in parkljev,« po- zitivne učinke našteva prevzemnik kmetije. Spodbujajo dobrobit živali Ljubljanske mlekarne s projektom izbora naj hlev želijo spodbuditi dobrobit živali. Slednja je namreč ena od treh ključnih druž- beno odgovornih zavez skupine Lactalis, del katere so Ljubljanske mlekarne že desetletja. Simonu Čretniku je priznanja na slavnostnem dogodku podelila strokovna žirija. Sestavljali so jo vodja Agrooskrbe v Ljubljanskih mlekar- nah Aleš Valenčič, specializirana novinarka Kmečkega glasa Klara Lovenjak, vodja Na- cionalnega centra za dobrobit živali pri Ve- terinarski fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan in strokovnjakinja za področje živali in okolju prijazne namesti- tve govedi iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Marija Klopčič. ŠO Simon Čretnik je naložbo, vredno 970 tisoč evrov, pod streho spravil s pomočjo bančnega posojila. Banka mu je za gradnjo hleva odobrila 950 tisoč evrov kredita, približno polovico ji bo Čretnik odplačal, ko bo dobil nepovratna sredstva države z razpisa ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerega se je uspešno prijavil leta 2019. »Poplava je zalila vse stroje, ki jih uporabljamo pri delu. Zato smo zelo hvaležni gasilcem in drugim organizacijam, ki so priskrbeli mehanizacijo in tudi orodje, s katerim so lahko delali prostovoljci. Slednji so prišli iz različnih krajev, nekateri so prišli večkrat. Dva prostovoljca še vedno prihajata vsak teden in sta zelo dobrodošla pomoč,« pravi Elica Bele. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV »Ob močnejšem deževju vedno s strahom pogledujemo proti reki in ne more- mo mirno spati. V takšni negotovosti živimo že nekaj desetletij. V tem času smo bili poplavljeni trikrat. Zato od pristojnih zahtevamo čimprejšnjo protipoplavno ureditev vodotokov in razlivnega območja v zaselku Podhrastnik,« je poudarila Romana Kolenc, pobudnica sestanka, ki sta se ga udeležila tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefi c. Obljubila sta, da bo stroka do februarja pripravila konkretne rešitve. BARBARA FURMAN Lažji dostop do tržnice SLOVENSKE KONJICE – V konjiški občini so v jesen- skih mesecih prenovili cestna odseka na Koblah in v Škednju, v središču Slovenskih Konjic pa je nova pove- zovalna cesta do mestne tržnice. Središče Slovenskih Konjic je bogatejše za novo dostopno cesto, ki bo omogočila lažji promet do tržnice, ob kateri so urejena dodatna parkirna mesta ter tlakovan prehod z invalidsko zapornico. Za omenjene novosti je občina v proračunu zagotovila 190 tisoč evrov. Te dni je novo asfaltno prevleko dobil 800 metrov dolg odsek lokalne ceste Koble–Loče. Občina je za prenovo ce- ste zagotovila približno 187 tisoč evrov, za izvajalca del je izbrala podjetje VOC Celje. Cesta, ki je zdaj varnejša za promet, je bila med med obnovo mesec dni zaprta. Delovni stroji podjetja VOC Celje so brneli tudi na dru- gem koncu konjiške občine, saj je občina zagotovila 177 tisoč evrov tudi za obnovo ceste od Škednja do Suhadola. Nadgradili so konstrukcijo vozišča, prenovili sistem odvo- dnjavanja, zamenjali poškodovane prepuste ter betonske bankine na izpostavljenih mestih. BF Velenjski mestni svetniki so se seznanili z osnutkom občinskega proračuna za leto 2024. (Foto: MO Velenje) Velenjski proračun rekorden? VELENJE – Sodeč po osnutku proračuna za leto 2024, s katerim so se mestni svetniki seznanili na tokra- tni seji, bo proračun Mestne občine Velenje naslednje leto rekorden. Za 16 odstot- kov naj bi bil višji kot letos in bi tako znašal približno 70 milijonov evrov. Pribli- žno 40 odstotkov denarja je predvidenega za naložbe. Za sofi nanciranje različnih projektov je občina uspela pridobiti 14,7 milijona evrov državnih in evropskih sred- stev. Kot je še razvidno iz osnutka proračuna za leto 2024, je največ naložbenega denarja, 13 milijonov evrov, namenjenega za preobrazbo daljinskega ogrevanja Šale- ške doline, prenovo Stare elektrarne v center priho- dnosti, za ureditev Indu- strijsko-tehnološkega parka TecHub in Poslovne cone Pesje – vzhod. Občina bo tudi naslednje leto ohranila projekte iz socialne košarice v višini 1,7 milijona evrov, s čimer bo pomagala najbolj ranljivim skupinam in sofi - nancirala delovanje različ- nih družbenih skupin. Približno milijon evrov je predviden za sanacijo plazov, ki so se sprožili po avgusto- vskih poplavah. Plazove naj bi sanirali v Plešivcu (cesta Tone–Pusti potok), na cesti pri odcepu za naselji Lipni- kar in Juvan–Jovanov Vrh, v Šaleku (odcep Trbul), Pesju (Potrpinek–Mlačnik), v Ška- lah (Miklavžin–Grebinšek), Vinski Gori (Dobrna–Vinska Gora), Cirkovcah (Pik–Miga- lec) in Podkraju (Staro Ve- lenje–Podkraj). Za gradnjo komunalne infrastrukture v Vinski Gori je zagotovljenih 594 tisoč evrov. Velenjski župan Peter Dermol je ob predstavitvi osnutka proračuna na seji mestnega sveta izpostavil podpisan dogovor o višini povprečnine v letih 2024 in 2025. »Kot predsednik Zdru- ženja mestnih občin Sloveni- je sem aktivno sodeloval pri pogajanjih o povprečnini, ki bo v prihodnjih letih znašala 725 evrov. Občine bodo pre- jele še sredstva za kritje višjih stroškov dela. Zahteve in pri- čakovanja občin so bil glede na povečane odhodke zaradi infl acije veliko višji.« BF Prebivalci Podhrastnika so govorili o stiskah, ki jih doživljajo ob vsakem večjem deževju. (Foto: Občina Šoštanj) ŠOŠTANJ  Krajani Podhrastnika zahtevajo učinkovito protipoplavno zaščito »Selili so nas na poplavna območja« Državni sekretar Boštjan Še c: »Vlada želi zaščiti naselja in njihove prebivalce, vendar le pod pogojem, če je izvajanje ukrepov smiselno. Tudi selitev nekaterih prebivalcev ni izključena. Vendar je to skrajni ukrep.« območju ob Florjanščici in v soteski Penk. Pobudnica sestanka Ro- mana Kolenc je bila stara deset let, ko so se z družino morali iz vasi Družmirje, v kateri so se zaradi rudar- jenja pogreznila tla in jo je voda povsem zalila, preseliti v Podhrastnik. »To je bilo v osemdesetih letih. Preselila se ni le naša družina, am- pak tudi številne druge iz Družmirja in dela Gaberk. Spomnim se, da sta moja starša želela graditi hišo na višjem območju prav zaradi varnosti pred naraslimi vo- dami, ampak so jima rekli, da to ni mogoče, ker je treba najprej pozidati parcele na spodnjih območjih. Ponudila nam jih je velenjska občina, premogovnik jih je komunal- no opremil,« se spominja. Tako je z leti v Podhra- stniku zraslo stanovanjsko naselje 40 hiš, ob avgusto- vskih poplavah jih je bilo poplavljenih 31. Stanovalci zato zahtevajo konkretne re- šitve. Kot so povedali, priča- kujejo ureditev tamkajšnjih vodotokov in razlivnega ob- močja. Kakšne rešitve? Državni sekretar za koor- dinacijo ukrepov in aktivno- sti za obnovo po poplavah Boštjan Šefi c je dejal, da bo imela končno besedo pri Šoštanjska občina je bila v avgustovskih poplavah med bolj prizadetimi v Sloveniji. Narasle vode so sprožile več kot 300 plazov in poplavile skoraj 200 stavb, zelo poško- dovani sta cestna in komunal- na infrastruktura. Po besedah župana Borisa Goličnika je škoda ocenjena na 32 mili- jonov evrov, intervencijski stroški znašajo približno 3 milijone. »Do zdaj je občina v sodelovanju z direkcijo za vode očistila 24 kilometrov vodotokov, zaščitili smo 18 plazov, tri saniramo, za sedem imamo pripravljen razpis.« »V šoštanjski lokalni skupnosti je kar 315 kilometrov vodotokov. Do zdaj je občina v sodelovanju z direkcijo za vode očistila že 24 kilometrov vodotokov, zaščitili smo 18 plazov, tri saniramo, za sedem imamo pripravljen razpis,« je povedal župan Boris Goličnik. zagotavljanju protipoplavne zaščite stroka. »Vlada želi zaščiti naselja in njihove prebivalce, vendar le pod pogojem, če je izvajanje ukrepov smiselno. Tudi se- litev nekaterih prebivalcev ni izključena. Vendar je to skrajni ukrep.« Po besedah direktorice di- rekcije za vode Neže Kodre popolne poplavne varnosti nihče ne more zagotoviti, zato je po njenem mnenju smiselno govoriti le o zmanj- šanju poplavne ogroženosti. »Iz dneva v dan na terenu krepimo razpoložljivo me- hanizacijo za vzpostavitev pretočnosti vodotokov. Tre- nutno dela več kot 250 ekip s 1500 delavci in z več kot tisoč stroji.« Predloge, kako urediti to območje, bodo v direkciji za vode pripravili do febru- arja, ko se bodo s prebivalci Podhrastnika spet sestali. Po napovedih državnega se- kretarja Boštjana Šefi ca jim bodo takrat poleg konkretnih rešitev povedali tudi, kako in kdaj jih bodo lahko uresničili. Pobudnica sestanka Romana Kolenc je sicer zadovoljna, da je do prvega sestanka s predstavniki države sploh prišlo. »Njihova zagotovila nam vlivajo upanje, da smo po letih opozarjanja na težave z naraslimi vodami le stopili z mrtve točke.« Po prenovljenem odseku ce- ste od Škednja do Suhadola bo promet bolj varen. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Sporne selitve? Posebej hudo je bilo v za- selku Podhrastnik na sotočju Toplice, Florjanščice in Pake. Tamkajšnjim krajanom poje- nja potrpljenje, zato od pri- stojnih zahtevajo konkretne rešitve, saj ne želijo več skozi kalvarijo, ki so jo doživljali ob poplavah. Kot so poudarjali, razmere niso kritične le v Podhrastniku, ampak tudi na Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 47, 23. november 2023 IZ NAŠIH KRAJEV »Ob močnejšem deževju vedno s strahom pogledujemo proti reki in ne more- mo mirno spati. V takšni negotovosti živimo že nekaj desetletij. V tem času smo bili poplavljeni trikrat. Zato od pristojnih zahtevamo čimprejšnjo protipoplavno ureditev vodotokov in razlivnega območja v zaselku Podhrastnik,« je poudarila Romana Kolenc, pobudnica sestanka, ki sta se ga udeležila tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefi c. Obljubila sta, da bo stroka do februarja pripravila konkretne rešitve. BARBARA FURMAN Lažji dostop do tržnice SLOVENSKE KONJICE – V konjiški občini so v jesen- skih mesecih prenovili cestna odseka na Koblah in v Škednju, v središču Slovenskih Konjic pa je nova pove- zovalna cesta do mestne tržnice. Središče Slovenskih Konjic je bogatejše za novo dostopno cesto, ki bo omogočila lažji promet do tržnice, ob kateri so urejena dodatna parkirna mesta ter tlakovan prehod z invalidsko zapornico. Za omenjene novosti je občina v proračunu zagotovila 190 tisoč evrov. Te dni je novo asfaltno prevleko dobil 800 metrov dolg odsek lokalne ceste Koble–Loče. Občina je za prenovo ce- ste zagotovila približno 187 tisoč evrov, za izvajalca del je izbrala podjetje VOC Celje. Cesta, ki je zdaj varnejša za promet, je bila med med obnovo mesec dni zaprta. Delovni stroji podjetja VOC Celje so brneli tudi na dru- gem koncu konjiške občine, saj je občina zagotovila 177 tisoč evrov tudi za obnovo ceste od Škednja do Suhadola. Nadgradili so konstrukcijo vozišča, prenovili sistem odvo- dnjavanja, zamenjali poškodovane prepuste ter betonske bankine na izpostavljenih mestih. BF Velenjski mestni svetniki so se seznanili z osnutkom občinskega proračuna za leto 2024. (Foto: MO Velenje) Velenjski proračun rekorden? VELENJE – Sodeč po osnutku proračuna za leto 2024, s katerim so se mestni svetniki seznanili na tokra- tni seji, bo proračun Mestne občine Velenje naslednje leto rekorden. Za 16 odstot- kov naj bi bil višji kot letos in bi tako znašal približno 70 milijonov evrov. Pribli- žno 40 odstotkov denarja je predvidenega za naložbe. Za sofi nanciranje različnih projektov je občina uspela pridobiti 14,7 milijona evrov državnih in evropskih sred- stev. Kot je še razvidno iz osnutka proračuna za leto 2024, je največ naložbenega denarja, 13 milijonov evrov, namenjenega za preobrazbo daljinskega ogrevanja Šale- ške doline, prenovo Stare elektrarne v center priho- dnosti, za ureditev Indu- strijsko-tehnološkega parka TecHub in Poslovne cone Pesje – vzhod. Občina bo tudi naslednje leto ohranila projekte iz socialne košarice v višini 1,7 milijona evrov, s čimer bo pomagala najbolj ranljivim skupinam in sofi - nancirala delovanje različ- nih družbenih skupin. Približno milijon evrov je predviden za sanacijo plazov, ki so se sprožili po avgusto- vskih poplavah. Plazove naj bi sanirali v Plešivcu (cesta Tone–Pusti potok), na cesti pri odcepu za naselji Lipni- kar in Juvan–Jovanov Vrh, v Šaleku (odcep Trbul), Pesju (Potrpinek–Mlačnik), v Ška- lah (Miklavžin–Grebinšek), Vinski Gori (Dobrna–Vinska Gora), Cirkovcah (Pik–Miga- lec) in Podkraju (Staro Ve- lenje–Podkraj). Za gradnjo komunalne infrastrukture v Vinski Gori je zagotovljenih 594 tisoč evrov. Velenjski župan Peter Dermol je ob predstavitvi osnutka proračuna na seji mestnega sveta izpostavil podpisan dogovor o višini povprečnine v letih 2024 in 2025. »Kot predsednik Zdru- ženja mestnih občin Sloveni- je sem aktivno sodeloval pri pogajanjih o povprečnini, ki bo v prihodnjih letih znašala 725 evrov. Občine bodo pre- jele še sredstva za kritje višjih stroškov dela. Zahteve in pri- čakovanja občin so bil glede na povečane odhodke zaradi infl acije veliko višji.« BF Prebivalci Podhrastnika so govorili o stiskah, ki jih doživljajo ob vsakem večjem deževju. (Foto: Občina Šoštanj) ŠOŠTANJ  Krajani Podhrastnika zahtevajo učinkovito protipoplavno zaščito »Selili so nas na poplavna območja« Državni sekretar Boštjan Še c: »Vlada želi zaščiti naselja in njihove prebivalce, vendar le pod pogojem, če je izvajanje ukrepov smiselno. Tudi selitev nekaterih prebivalcev ni izključena. Vendar je to skrajni ukrep.« območju ob Florjanščici in v soteski Penk. Pobudnica sestanka Ro- mana Kolenc je bila stara deset let, ko so se z družino morali iz vasi Družmirje, v kateri so se zaradi rudar- jenja pogreznila tla in jo je voda povsem zalila, preseliti v Podhrastnik. »To je bilo v osemdesetih letih. Preselila se ni le naša družina, am- pak tudi številne druge iz Družmirja in dela Gaberk. Spomnim se, da sta moja starša želela graditi hišo na višjem območju prav zaradi varnosti pred naraslimi vo- dami, ampak so jima rekli, da to ni mogoče, ker je treba najprej pozidati parcele na spodnjih območjih. Ponudila nam jih je velenjska občina, premogovnik jih je komunal- no opremil,« se spominja. Tako je z leti v Podhra- stniku zraslo stanovanjsko naselje 40 hiš, ob avgusto- vskih poplavah jih je bilo poplavljenih 31. Stanovalci zato zahtevajo konkretne re- šitve. Kot so povedali, priča- kujejo ureditev tamkajšnjih vodotokov in razlivnega ob- močja. Kakšne rešitve? Državni sekretar za koor- dinacijo ukrepov in aktivno- sti za obnovo po poplavah Boštjan Šefi c je dejal, da bo imela končno besedo pri Šoštanjska občina je bila v avgustovskih poplavah med bolj prizadetimi v Sloveniji. Narasle vode so sprožile več kot 300 plazov in poplavile skoraj 200 stavb, zelo poško- dovani sta cestna in komunal- na infrastruktura. Po besedah župana Borisa Goličnika je škoda ocenjena na 32 mili- jonov evrov, intervencijski stroški znašajo približno 3 milijone. »Do zdaj je občina v sodelovanju z direkcijo za vode očistila 24 kilometrov vodotokov, zaščitili smo 18 plazov, tri saniramo, za sedem imamo pripravljen razpis.« »V šoštanjski lokalni skupnosti je kar 315 kilometrov vodotokov. Do zdaj je občina v sodelovanju z direkcijo za vode očistila že 24 kilometrov vodotokov, zaščitili smo 18 plazov, tri saniramo, za sedem imamo pripravljen razpis,« je povedal župan Boris Goličnik. zagotavljanju protipoplavne zaščite stroka. »Vlada želi zaščiti naselja in njihove prebivalce, vendar le pod pogojem, če je izvajanje ukrepov smiselno. Tudi se- litev nekaterih prebivalcev ni izključena. Vendar je to skrajni ukrep.« Po besedah direktorice di- rekcije za vode Neže Kodre popolne poplavne varnosti nihče ne more zagotoviti, zato je po njenem mnenju smiselno govoriti le o zmanj- šanju poplavne ogroženosti. »Iz dneva v dan na terenu krepimo razpoložljivo me- hanizacijo za vzpostavitev pretočnosti vodotokov. Tre- nutno dela več kot 250 ekip s 1500 delavci in z več kot tisoč stroji.« Predloge, kako urediti to območje, bodo v direkciji za vode pripravili do febru- arja, ko se bodo s prebivalci Podhrastnika spet sestali. Po napovedih državnega se- kretarja Boštjana Šefi ca jim bodo takrat poleg konkretnih rešitev povedali tudi, kako in kdaj jih bodo lahko uresničili. Pobudnica sestanka Romana Kolenc je sicer zadovoljna, da je do prvega sestanka s predstavniki države sploh prišlo. »Njihova zagotovila nam vlivajo upanje, da smo po letih opozarjanja na težave z naraslimi vodami le stopili z mrtve točke.« Po prenovljenem odseku ce- ste od Škednja do Suhadola bo promet bolj varen. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Sporne selitve? Posebej hudo je bilo v za- selku Podhrastnik na sotočju Toplice, Florjanščice in Pake. Tamkajšnjim krajanom poje- nja potrpljenje, zato od pri- stojnih zahtevajo konkretne rešitve, saj ne želijo več skozi kalvarijo, ki so jo doživljali ob poplavah. Kot so poudarjali, razmere niso kritične le v Podhrastniku, ampak tudi na Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 47, 23. november 2023 KULTURA Da je na odprtje razstave intarzij Francija Rateja Frenka prišlo veliko sokrajanov, ni presenečenje, saj je v domačih Slovenskih Konjicah s svojo srčnostjo stkal veliko prijatelj- stev. Tokratno razstavo, ki bo v avli konjiškega doma kulture na ogled do konca januarja, je naslovil Moj kraj, moj les. Za vse generacije V tem tednu splošnih knjižnic se v njih vrstijo različni dogodki, s katerimi knjižni- čarji sporočajo uporabnikom, da so to ustanove, ki nudijo ključ do širokih obzorij. Knjižnice niso namenjene le spodbujanju branja, ampak postaja njihova dejavnost vedno širša: omogočajo učenje in pridobivanje znanja, iskanje informacij in virov v strokovni literaturi, spodbujajo ustvarjalnost in različne dejavnosti ljudi v lokalnem okolju … V Osrednji knjižnici Celje so v tem tednu pripravili različne brezplačne dogodke za vse gene- racije. V ponedeljek je igralka Tina Gorenjak predstavila knjižni prvenec Najti ljubezen. V sredo so si najmlajši lahko ogledali gledališko predstavo Kdo je heroj. Uprizorili so jo dijaki programa predšolske vzgoje Gimnazije Celje – Center. Osnovnošolci so se danes dopoldne družili s pisa- teljem Igorjem Plohlom. Nocoj bo še bralno-pogovorna urica s knjižničarjem Silvom Purom. V soboto dopoldne bo mlad celjski avtor Kristjan Veber (prvenec je bila knjiga Košček mojega srca) predstavil svojo novo slikanico Orija in zlata lestev, ki je nastala s pomočjo ilustratorke Pavline Stropnik. Knjiga govori o tem, da se je za nekatere stvari v življenju vredno potruditi. TC V Stari grofi ji Pokrajinskega muzeja Celje je na ogled občasna pregledna razstava likovnih del slikarja, vedutista in grafi ka Avgusta Friderika Seebacherja. Likovni kritika ustvarjalcu, ki se je leta 1887 rodil v Celju in kjer je leta 1940 umrl, sicer ne pripisuje posebne umetniške vrednosti, kljub temu pa njegov opus predstavlja pomemben doku- ment za razumevanje določenega obdobja v zgodovini. Prevod šolske kronike I. gimnazije v Celju iz 19. stoletja Arhivski dragulj v knjižni obliki Zgodovinski arhiv in I. gimnazija v Celju sta v knji- žni obliki izdala obsežen prevod šolske kronike z naslovom Historia: zgodovina celjske gimnazije od leta 1809. Gre za arhivski dragulj, kot je na predsta- vitvi knjige dejal direktor arhiva dr. Borut Batagelj, ravnatelj šole dr. Anton Šepetavc pa je dodal, da so na delo lahko ponosni tako njeni sodelavci kot vsi Celja- ni, saj predstavlja pomemben prikaz zgodovine šole, ki je bila dolgo prva in edina gimnazija, ter mesta. TATJANA CVIRN Kronika zajema obdobje med letoma 1809 in 1890. V začetnem delu, do leta 1826, je bila pisana v latinščini, ka- sneje v nemščini. Da gre za enega osrednjih projektov arhiva v tem letu, ki presega raven običajnega sodelovanja z drugimi usta- novami, je poudaril Batagelj in ob tem izpostavil še to, da so tako rekoč vsi sodelujoči v njem Celjani. Urednik in pre- vajalec nemškega dela kroni- ke je dr. Aleksander Žižek iz celjskega arhiva, latinski del zapisov je prevedel prof. dr. Matej Hriberšek, Celjan, ki dela na fi lozofski fakulteti. Za fotografi je je poskrbel Tomaž Črnej, za oblikovanje Filter urbane rešitve in za tisk Grafi ka Gracer. Knjiga o šoli in mestu Prevod kronike spremlja uvodna študija prof. ddr. Igorja Grdine. Aleksander Žižek je pripravil besedilo o ustanovitvi gimnazije, okoliščinah njenega delovanja v obravnavanem ob- dobju in posameznih vidnejših ljudeh, povezanih z njo. Ob tem je poskrbel za več kot 400 opomb s pojasnili o dogodkih in osebah, ki so omenjene. Lažjemu iskanju po besedilu je namenjeno osebno kazalo. V knjigi so tudi številne fotografi - je, ki bralcu približajo original, skupaj z drugimi fotografi jami, ki so dokument časa, v kate- rem je kronika nastala. Več kot leto je Žižek bdel nad pripravo knjige, ki je po njego- vem mnenju tudi izpolnitev njegovega osebnega dolga do Knjiga bo nagrada zlatim maturantom in vsem, ki si zaslužijo posebno priznanje za delo v I. gimnaziji v Celju. Na voljo je tudi v spletni trgovini ZAC. Z leve: Anton Šepetavc, Aleksander Žižek in Borut Batagelj ob izvirni šolski kroniki I. gimnazije v Celju in njenem sodobnem prevodu. (Foto: TC) Ko les navdihuje Na odprtje razstave je prišlo veliko Francijevih prijateljev. (Foto: Matej Nareks) Franci Ratej, prijatelji ga kli- čejo Frenk, ustvarja iz lesa že vse življenje in velja za spre- tnega ter nadarjenega intarzi- sta. Prvo intarzijo je ustvaril že v osnovni šoli, upodobil je domačijo. Končal je lesno industrijsko šolo, vrsto let je kot aranžer služboval v nek- danjem podjetju Dravinjski dom. Pri devetnajstih letih je v okviru nekdanjega delavsko- -prosvetnega društva v Sloven- skih Konjicah ustanovil likov- no sekcijo, ki jo je vodil 28 let. Sekcija je sčasoma prerasla v uspešno Društvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice. Do danes je ustvaril številne intarzije različnih velikosti in motivov ter več kosov intar- zijskega pohištva. Še posebej je ponosen na opus dvajsetih podob v lesu, furnirju Doma- če obrti na Slovenskem, ki je svojevrsten zapis dela naših prednikov. Franci je v lesu upodobil tudi mnoge Konjiča- ne, tako prijatelje kot najbliž- je. Na njegovih intarzijah po- gosto najdemo podobe mesta Slovenske Konjice, ki ga ima, kot pravi, neizmerno rad. Franci razstavlja doma in v tujini, predstavlja se na skupin- skih in samostojnih razstavah. Razstavljal je tudi v državnem zboru. Leta 2020 je za uspešno delo na likovnem natečaju pre- jel občinsko priznanje ob slo- venskem kulturnem prazniku. Svojih del ne prodaja, po- darja jih v dobrodelne name- ne in prijateljem. BF Nekoliko pozabljen celjski slikar Kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje Gabrijela Kovačič je v pritličju Stare grofije postavila na ogled osemdeset Seebacherjevih del. (Foto: Andraž Purg) V Pokrajinskem muzeju Celje hranijo približno sto njegovih del, za ogled jih je avtorica razstave kustosinja muzeja Gabrijela Kovačič iz- brala osemdeset. Eno je poso- dil zasebni zbiratelj iz Domžal. Slikar je ustvarjal portrete, tihožitja in še posebej je slikal Celje z okolico. Prav po sle- dnjem je najbolj znan, saj je v različnih tehnikah upodabljal vedute Celja s poudarkom na kulturnozgodovinskih moti- vih. Vrhunec njegovega dela predstavlja grafi čni ciklus v dveh delih, ki nosi naslov Ce- leja antiqua et nova. V dru- gem delu, ki je izšel leta 1930, je z 12 radirankami upodobil zgodovino slavnega rodu Celj- skih, predvsem njihov drama- tični vzpon in propad. V muzejski zbirki hranijo tudi 32 klišejev, plošč za odtis jedkanic, nekatere od teh so razstavljene. Ilustrator Alminih del Družina je živela v Gaberju, Seebacher je bil dijak celjske gimnazije, potem naj bi odšel na Dunaj izpolnjevat svoje sli- karsko znanje. »A dokumen- tacije o tem nismo našli, kar pomeni, da je najverjetneje imel zasebne ure pri znanih slikarjih. Vemo pa, da je do konca življenja ustvarjal v Celju,« je povedala kustosinja. Priznan je bil zlasti v tridese- tih letih prejšnjega stoletja, in sicer vse do smrti. Imel je tudi svojo zasebno slikarsko šolo in pri njem se je slikati učila tudi Alma M. Karlin. Zato ni naključje, da je ilustriral nje- na literarna dela. Osrednja knjižnica Celje je za razstavo posodila prve Almine izvode knjig, ki jih je ilustriral, to so na primer dela Moj mali Kita- jec, Medved Rjavček in Misti- ka Južnega morja. Avtor je dela podpisoval na razne načine, ni pa jih označil z datumom, zato je kronološko težko določiti, kdaj so nasta- la. Ob tem je avtorica razstave pozvala vse, ki bi morda imeli doma še kakšno njegovo delo, naj ga prinesejo pokazat v mu- zej, da ga lahko evidentirajo, saj za nekatere slike strokov- njaki ne vedo, kje so. Odprtje razstave sta z glas- benim delom popestrila člana dua Fortimile. TC mentorice dr. Ivanke Zajc Ci- zelj, ki je leta 2005 izdala inven- tar fonda šole iz sredine 20. sto- letja. Ta je bil razgrabljen, saj so bili zapisi duhoviti in zabavni. »V novi knjigi se bodo sicer Ce- ljani težje našli, je pa to zgodo- vina šole, ki je ena najstarejših v Sloveniji,« je poudaril Žižek. Zanimivo je, da šola do leta 1812 ni imela svojih pro- storov, ampak je delovala v raznih hišah, v prostorih mi- noritskega samostana … Prva gimnazijska stavba je bila na Slomškovem trgu, kjer je do- movala več kot sto let. V obdobju, ki ga zajema kronika, je iz gimnazije izšlo veliko znamenitih osebnosti, ki so delovale tako v cerkve- nih kot drugih krogih. Najbolj znani so bili lavantinski škofi Anton Martin Slomšek, Jakob Maksimilijan Stepišnik in Mi- hael Napotnik, med drugimi pa tudi pesnik Janez Vesel Koseski, državnozborski po- slanec Richard Foregger, di- nastija skladateljev Ipavcev … »V kroniki najdemo tudi zanimivosti iz splošnega življenja, na primer o leti- ni vina, pridelkih, naravnih ujmah, boleznih. Učitelji so bili zelo politično anga- žirani in zvesti režimu ter so v tem duhu tudi vzgaja- li dijake. Nanje so gledali z naklonjenostjo in v zapisih so pogoste omembe bolezni in smrti, saj so otroci takrat precej bolj množično umirali kot danes,« je pojasnil Ale- ksander Žižek. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 47, 23. november 2023 NAŠA TEMA Nov Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo ele- ktrične energije iz obnovlji- vih virov energije predstavlja podlago za določitev predno- stnih območij za postavitev vetrnih elektrarn ter hitrejše pridobivanje dovoljenja za gradnjo vetrnic. Prav tako je država vlagateljem zago- tovila nepovratna sredstva za nove proizvodne napra- ve, ki izkoriščajo obnovljive vire energije za proizvodnjo električne energije in toplo- te. Podjetje Energija na veter namerava vetrne elektrarne postaviti na Pohorju, in si- cer na Rogli, Treh kraljih in Arehu. Zrečani: Vetrnice na Pohorje ne sodijo! »Če bomo dopustili gradnjo vetrnih elektrarn, nam grozi okoljska katastrofa. Pohorje je naravni biser z bogatimi gozdnimi površinami, ki ga je treba zavarovati. Svojo pri- hodnost na podeželju želimo graditi na osnovi trajnostne- ga turizma in sonaravnega življenja,« je poudarjalo več kot sto udeležencev okrogle mize v Zrečah. Bojijo se za vodo Predstavniki zreških kra- jevnih skupnosti, naravo- varstveniki, gozdarji, lovci, kmeti in planinci so poudar- jali, da je Pohorje prepredeno s površinskim ter podtalnim vodnim sistemom. Ta zagota- Civilne iniciative in pohorske občine odločno proti postavitvi vetrnic na Pohorju Vetrnice med ljudmi razpihujejo dvome V Sloveniji trenutno stojita le dve večji vetrni elektrarni, iz vetra tako pridobivamo manj kot odstotek vse proizvedene električne energije. Da bi povečali delež obnovljivih virov, je vlada predvidela več deset milijonov evrov nepovratnih sredstev za naložbe v vetrne, sončne in hidroelektrarne. Za nepovratna sredstva se poteguje tudi podjetje Energija na veter, ki želi postaviti 56 vetrnih elek- trarn na Pohorju, tudi na Rogli. To je naletelo na močan upor predstavnikov lokalnega okolja, saj menijo, da bi ogrozile življenjsko okolje na Pohorju. »Svojo prihodnost želimo graditi na temeljih sonaravnega življenja in trajnostnega turizma,« poudarjajo. Da je strah ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne v Evropi in svetu v štiridesetih letih uporabe dokazale, da so okolju prijazne in ob ustrezni umestitvi v prostor za prebivalce neškodljiv vir zelene elektrike. BARBARA FURMAN vlja dragocen vir pitne vode za kmetije in zaselke na Po- horju in vasi v dolini. Najbolj problematična naj bi bila de- montaža vetrnice po izteku njenega obratovanja, ki traja dvanajst let. »Reciklaža elips namreč ni mogoča. Kot kaže praksa iz tujine, elipse vetrnic za- kopljejo v zemljo. Pred tem jih razrežejo. Vsaka tehta 17 ton, pri njihovem razrezu se ustvari 50 ton mikroplastike, ki je obremenjujoča za oko- lje in podtalnico,« je poudaril Diego Loredan, eden najbolj glasnih nasprotnikov vetrnih elektrarn pri nas. Njegovim navedbam je pritrdil direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksi- milijan Tramšek in dodal, da je postavitev šestih od 56 vetrnih elektrarn pred- videna na območju vodnih virov. »To predstavlja veliko tveganje za ljudi, ki se s teh območij oskrbujejo s pitno vodo. Nevarnost predstavlja tudi morebitno razlivanje olj in maziv, ki jih uporabljajo pri delovanju vetrnih elek- trarn.« Ker so nad Vitanjem na Pohorju zajetja pitne vode, iz katerih se oskrbujejo pre- bivalci celjske občine, smo za komentar prosili pred- stavnike javnega podjetja VO-KA Celje. Njihov odziv je bil skromen. »Zaenkrat še nimamo informacij, kje je predviden poseg za gradnjo vetrnih elektrarn. Ne vemo, ali so, če sploh, predvidene na vodovarstvenem obmo- čju,« so zapisali. Gozdovi in kmetije Gozdovi Pohorja predsta- vljajo pljuča za več kot 300 tisoč okoliških prebivalcev. S posegi za gradnjo vetrnic bi po besedah predstavnikov za- voda za gozdove uničili stole- tne gozdove, ki dajejo kisik, čistijo zrak, zadržujejo prst in v času vedno pogostejših ujm varujejo pred plazovi, akumulirajo vodo in zadržu- jejo vetrove. Poleg tega daje- jo les za preživetje pohorskih domačij, omogočajo razvoj rekreacije, športa, pohodni- štva in zelenega turizma, v katerega so bila doslej vlože- na znatna fi nančna sredstva države, podjetij in lokalnih skupnosti. Na okroglo mizo v Zreče so prišli tudi kmetje z visokogor- skih kmetij, ki se bojijo, da bi bili prisiljeni opustili kmeto- vanje in se odseliti s Pohorja. Zato postavitvi vetrnic tudi oni nasprotujejo. Pobude niso nove Po besedah zreškega žu- pana Borisa Podvršnika je na območju Rogle za takšne projekte že v preteklosti ob- stajalo precejšnje zanima- nje. Predstavniki vlagateljev so pogosto trkali na njegova vrata. Ker je ta del Pohorja uvrščen v varstveno območje Natura 2000, do nadaljnjih korakov nikoli ni prišlo. »Zdaj država za naložbe v obnovljive vire energije po- novno namenja visoke sub- vencije, zato so se pojavile nove pobude vlagateljev za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor z državnimi pro- storskimi načrti, pri čemer je treba izdelati predhodno presojo vplivov na okolje. A do zdaj nam niti predstavni- ki države niti vlagatelji niso predstavili verodostojnih po- datkov o vplivih na okolje.« Po županovih besedah tako megalomanski objekti, kot so vetrnice, na Pohorje ne sodi- jo. Tudi zato, ker bi bile po- stavljene preblizu avtohtonih kmetij. »Strokovnjaki so nas opo- zorili, da delovanje vetrnic ustvarja nizkofrekvenčni zvok, ki po navedbah Svetov- ne zdravstvene organizacije negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Razočaran sem, ker se okrogle mize v Zrečah niso udeležili pred- stavniki vlagateljev.« Kaj pravijo na Rogli? Pohorje predstavlja po- membno zeleno turistično destinacijo, zato postavitvi vetrnih elektrarn nasprotu- jejo tudi v podjetju Unitur, ki upravlja turistični center Rogla in Terme Zreče. Z zemljevida načrtovanih lo- kacij za postavitev vetrnih elektrarn je razvidno, da so predvidene v neposredni bli- žini smučišča Jurgovo na Ro- gli. »Naravno okolje želimo v največji možni meri ohraniti nespremenjeno, avtohtono in pristno. Morda vetrnice ne bi motile smučarjev, za- gotovo pa bi bile moteče za številne obiskovalce, ki na Roglo prihajajo v pomla- dnih, poletnih in jesenskih mesecih zaradi neokrnjene narave,« je pojasnil tehnični direktor v podjetju Unitur Aleš Slapar. Veliki vložki, mali učinki Diego Loredan, ki zadnjih štirinajst let spremlja projek- te vetrnih elektrarn v tujini, pravi, da številne države v sisteme obnovljivih virov energije vlagajo več milijard evrov, količine proizvedene zelene električne energije pa niso tako velike, kot so pričakovali. Po njegovem mnenju so vetrne elektrar- ne globalna zabloda, saj ne rešujejo problematike podnebnih sprememb. »Za našo državo so vetrnice ne- primerne, ker nimamo zado- stnih količin vetra. Podjetja, ki želijo graditi vetrnice, so premamile večmilijonske državne subvencije. V tem vidijo zgolj priložnost za la- hek zaslužek. Ko pridobijo nepovratna sredstva, države izpeljejo projekt le do faze pridobitve gradbenega do- voljenja. Potem ga predajo drugemu podjetju. To pod- jetje si zagotovi korist tako, da sklene pogodbo za proi- zvodnjo električne energije za dvajset let po ceni, ki je za 70 odstotkov višja od cen na evropski borzi električne energije.« Kot je povedal Drago Mo- harko iz civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elek- trarn, so znani primeri iz tu- jine, ko vlagatelji niso poskr- beli za odstranitev vetrnic po izteku njihovega obratovanja. »Temu se izognejo tako, da podjetje zaprejo ali ga spravijo v stečaj, za odstranitev vetrne elektrarne pa mora poskrbeti lastnik zemljišča. Strošek od- stranitve ene vetrnice se giblje od 150 do 300 tisoč evrov.« ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne v Evropi in svetu v štiridesetih letih uporabe dokazale, da so okolju prijazne in v Evropi in svetu v štiridesetih letih uporabe dokazale, da so okolju prijazne in ob ustrezni umestitvi v prostor za prebivalce neškodljiv vir zelene elektrike. ob ustrezni umestitvi v prostor za prebivalce neškodljiv vir zelene elektrike. BARBARA FURMAN Poleg večje vetrne elektrarne v Dolenji vasi se v Sloveniji trenutno vrti le še ena večja vetrnica pri Razdrtem, in sicer ob vznožju Nanosa. Druge štiri so manjše. (Foto: Profimedia) V nekaterih državah so rešitve za proizvodnjo električne energije našli v manjših modularnih reaktorjih. To so male nuklearke, ki jih že uporabljajo na Japonskem, Švedskem in Škotskem. Niso večje od ladijskega zabojnika, ena proizvede električno energijo za 30 tisoč gospodinjstev. Kot gorivo uporabljajo iztrošeno gorivo iz večjih nukleark. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 47, 23. november 2023 NAŠA TEMA Dejan Mazej, Celje: »Mislim, da je zares pravi obnovljivi vir energije le jedrska energija. Zato tudi mislim, da je to najboljša pot za prihodnost in bi v Slove- niji morali postaviti drugi blok nuklearke. Načeloma podpiram tudi hidroelektrarne, ampak le tam, kjer so smiselne. Glede vetrnih elektrarn nisem prepri- čan. Mislim, da pri nas nimamo ustreznih pogojev zanje.« Zdi se, da so polemike o (ne)smiselno- sti postavitve vetrnih elektrarn v Slove- niji razklale javno mnenje na dve barvi – poživljajočo zeleno in ubijajočo sivo. A bistvo se najbrž skriva v odtenkih. Kakorkoli, dejstvo je, da se pri iska- nju nadomestnih virov energije vedno več držav usmerja tudi k vetru in soncu. Čeprav vetrna energija danes zadovoljuje manj kot odstotek svetovnih energetskih potreb, spada med energetske vire, ki hitro naraščajo. Tudi v Evropi. Slovenija je svetlobna leta zadaj – tako po količini vetrne energije kot po naklonjenosti javnega mnenja. V Nemčiji, kjer so se pred leti po katastrofi v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem odločili za zapiranje nukleark in so pospešeno iskali nove vire energije, imajo danes približno 300 velikih vetrnih elektrarn, pri nas imamo dve. Vlada si po odločitvi o zaprtju Premogovnika Velenje in iskanju nadomestnih ener- getskih virov prizadeva, da bi bilo vetrnic tudi pri nas več, a ljudje kričijo: »Ne!« Tako se ustvarja idealen teren za manipulacije in potvarjanje dejstev tako nasprotnikov kot zagovornikov vetrnih elektrarn. In ko se vrneš s terena s kopico nasprotujočih si informacij od ljudi, stroke in vlagateljev, ti tudi prebiranje okoljskih analiz in najrazličnejših podatkov na spletu ne olajša priprave članka. Vsak zagovarja svoj prav, premalo je poslušanja, pogovarjanja in sodelovanja pri iskanju najboljših rešitev. Žal. Zeleno-sive vetrnice Ob rObu anketa Od vetra do nuklearke Mimoidoče na celjskih ulicah smo vprašali, kaj menijo o obnovljivih virih energije. Načeloma jih podpirajo, pri čemer od odgovornih pričakujejo bolj domišljen pristop. Nekateri stavijo na jedrsko energijo. Janže Fric, foto: Nik Jarh BARBARA FURMAN Po mnenju udeležencev zbora krajanov v Zrečah vetrnice ne sodijo na Pohorje. (Foto: B. F.) Energija na veter: »Ljudje so zavedeni« Ker se iz podjetja Energija na veter niso udeležili okro- gle mize v Zrečah, smo jih vprašali, zakaj niso prišli. Pravijo, da so bili večkrat prisotni na terenu, a na- sprotniki projekta vetrnih elektrarn niso pripravljeni poslušati njihovih argu- mentov, kaj šele, da bi se pogovarjali in dogovarjali. »Opažamo, da so ljudje z in- formacijami zavedeni. Dej- stvo je, da vetrnice ne bodo ogrozile zelenega Pohorja.« Po mnenju predstavnikov vlagatelja, podjetja Energija na veter, je vnaprejšnja ob- sodba vetrnih elektrarn neu- temeljena. Izkušnje minulih štirih desetletij v Evropi in sve- tu so po njihovem prepriča- nju dokazale, da vetrnice ob ustrezni umestitvi v okolje za prebivalce niso obremenjujoč vir zelene elektrike. Vetra je dovolj »Vsak poseg v okolje, bodi- si ko gre za gradnjo cest, tu- nelov, stavbe ali energetskih objektov, sproža med lokalnim prebivalstvom tudi negativne odzive. Za razliko od mnogih primerov po svetu se v Slove- niji soočamo z zelo močnim odporom, ki v večjem delu temelji na neresničnih oziro- ma zavajajočih informacijah. Predstavniki civilnih iniciativ vztrajno ponavljajo, da na Po- horju ni na voljo dovolj vetra, da bomo s postavitvijo vetrnic ogrozili vir čiste vode in uničili gozdove. To ne drži! Meritve so pokazale, da je na Pohorju na voljo dovolj vetra. Postavi- tev in obratovanje vetrnic ne bosta obremenila pohorske či- ste vode. Za vsako posekano drevo bomo zasadili novo,« so še zapisali. Minimalen vpliv na okolje V podjetju Energija na ve- ter so prepričani, da je po- stavitev 56 vetrnih elektrarn na Pohorju eden najboljših projektov obnovljivih virov energije v Sloveniji. Pri tem se sklicujejo na mnenja tako domačih kot tujih strokovnja- kov. »Študije so pokazale, da je vpliv na okolje minimalen in da bo Pohorje še vedno zeleno. Vetrne elektrarne so priložnost, ki jo velja izkori- stiti v dobrobit vseh. Z njimi lahko zagotovimo obnovljiv vir energije, ki bo občinam na Pohorju zagotovil znatna ra- zvojna sredstva, prebivalcem pa poceni ali celo brezplačno zeleno energijo. Obenem bi Slovenijo postavili na zemlje- vid držav, ki znajo in zmorejo uresničiti velike vetrne pro- jekte,« so še prepričani vla- gatelji. Presoja ustavnosti Drago Mahorko je napo- vedal, da bodo predstavniki civilne iniciative in pohor- skih občin podali negativna mnenja o projektu 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, s čimer bodo predstavnike države in vlagateljev opozorili na številne njegove pomanjklji- vosti. Z odvetniki se bodo posvetovali tudi, kakšne so možnosti za vložitev zahteve za presojo ustavnosti nedav- no sprejetega Zakona o uva- janju naprav za proizvodnjo O vetrnicah tudi poslanci O načrtovani postavitvi vetrnih elektrarn na Pohor- ju bodo razpravljali v držav- nem zboru, saj je Slovenska demokratska stranka (SDS) zahtevala sklic izredne seje odbora državnega zbora za infrastrukturo. Po besedah poslanke SDS Karmen Furman postopek za izdajo gradbenega dovo- ljenja za postavitev 35 od skupno 56 vetrnih elektrarn na Pohorju vodi sektor za dovoljenja na ministrstvu za naravne vire in prostor po hitrem postopku. »Nespre- jemljivo je, da ministrstvo Poslanska skupina SDS je zaradi načrtovane postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju zahtevala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo z zahtevo za ustavitev postopkov za umestitev vetrnic v okolje. Na Mi- nistrstvu za naravne vire in prostor medtem poudarjajo, da ne bodo preslišali volje ljudi, saj morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja vsa pridobljena mnenja pristojnih mnenjedajalcev pozitivna. Poslanka Slovenske demokratske stranke Karmen Furman (Foto: Facebook) kljub nasprotovanju ljudi pri postavitvi vetrnic vlagatelju pomaga s pospešitvijo po- stopka. Zato smo v naši stran- ki zahtevali sklic izredne seje odbora za infrastrukturo.« Na odboru bodo ministr- stvo za naravne vire in prostor pozvali, naj postopek izdaje gradbenega dovoljenja zara- di nesprejemljivega posega v eno najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Slo- veniji nemudoma ustavi. Mini- strstvo bodo prav tako pozvali, naj ustavi že začete in načrto- vane postopke umeščanja vetr- nih elektrarn na Pohorju. električne energije iz obno- vljivih virov. »Ob tem želim poudariti, da je ministrstvo za naravne vire in prostor ugotovilo, da je vlagatelj poročilo o vplivih na okolje tako slabo pripravil, da so postopek ustavili. Do sredine decembra mora pripraviti novo. A to ni prava rešitev. Prebivalci Pohorja so jasno povedali, da postavitvi vetrnic nasprotujejo. Poenotila se je tudi stroka. Zato bi pristojne državne ustanove morale upoštevati njihovo od- ločitev,« še dodaja Mohorko. Tjaša Mikluš, Celje: »Sem za vetrno, sončno in druge oblike obnovljivih virov energije. A se moramo zavedati, da nam te oblike prodajajo kot zelene, če pa pogledamo na tisti konec sveta, kjer proizvajajo sončne celice in vetrnice, je ta energija vse prej kot zelena. Tako da sem za obnovljive vire energije, a mislim, da bi se vsega skupaj morali lotiti bolj premišljeno.« Erna Mazej, Celje: »Splošno gledano sem za obnovljive vire energije, saj me motita premog in les, ko ju kurimo. Doma kurimo na drva, ki sicer res dajo prijetno toploto, a mi ni všeč, kako zadimijo zrak v bližnji okolici. Mislim, da je najbolj pomembno, da smo preskrbljeni z električno energijo. To lahko verjetno najbolj zanesljivo zago- tovimo z jedrsko energijo.« Rok Mikluš, Celje: »Sem za vetrne elektrarne, mislim, da so dobre. Po mojem mnenju je večina obnovljivih virov energije dobrih, imam pa pomisleke gle- de jedrske energije. Mislim, da je še veliko drugih virov energi- je, ki bi jih morali prej izkoristiti in ki za sabo ne pustijo radio- aktivnih odpadkov. Podpiram tudi sončno energijo, mislim, da lahko soncu najbolj zaupamo.« Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 47, 23. november 2023 NAŠA TEMA Nov Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo ele- ktrične energije iz obnovlji- vih virov energije predstavlja podlago za določitev predno- stnih območij za postavitev vetrnih elektrarn ter hitrejše pridobivanje dovoljenja za gradnjo vetrnic. Prav tako je država vlagateljem zago- tovila nepovratna sredstva za nove proizvodne napra- ve, ki izkoriščajo obnovljive vire energije za proizvodnjo električne energije in toplo- te. Podjetje Energija na veter namerava vetrne elektrarne postaviti na Pohorju, in si- cer na Rogli, Treh kraljih in Arehu. Zrečani: Vetrnice na Pohorje ne sodijo! »Če bomo dopustili gradnjo vetrnih elektrarn, nam grozi okoljska katastrofa. Pohorje je naravni biser z bogatimi gozdnimi površinami, ki ga je treba zavarovati. Svojo pri- hodnost na podeželju želimo graditi na osnovi trajnostne- ga turizma in sonaravnega življenja,« je poudarjalo več kot sto udeležencev okrogle mize v Zrečah. Bojijo se za vodo Predstavniki zreških kra- jevnih skupnosti, naravo- varstveniki, gozdarji, lovci, kmeti in planinci so poudar- jali, da je Pohorje prepredeno s površinskim ter podtalnim vodnim sistemom. Ta zagota- Civilne iniciative in pohorske občine odločno proti postavitvi vetrnic na Pohorju Vetrnice med ljudmi razpihujejo dvome V Sloveniji trenutno stojita le dve večji vetrni elektrarni, iz vetra tako pridobivamo manj kot odstotek vse proizvedene električne energije. Da bi povečali delež obnovljivih virov, je vlada predvidela več deset milijonov evrov nepovratnih sredstev za naložbe v vetrne, sončne in hidroelektrarne. Za nepovratna sredstva se poteguje tudi podjetje Energija na veter, ki želi postaviti 56 vetrnih elek- trarn na Pohorju, tudi na Rogli. To je naletelo na močan upor predstavnikov lokalnega okolja, saj menijo, da bi ogrozile življenjsko okolje na Pohorju. »Svojo prihodnost želimo graditi na temeljih sonaravnega življenja in trajnostnega turizma,« poudarjajo. Da je strah ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne v Evropi in svetu v štiridesetih letih uporabe dokazale, da so okolju prijazne in ob ustrezni umestitvi v prostor za prebivalce neškodljiv vir zelene elektrike. BARBARA FURMAN vlja dragocen vir pitne vode za kmetije in zaselke na Po- horju in vasi v dolini. Najbolj problematična naj bi bila de- montaža vetrnice po izteku njenega obratovanja, ki traja dvanajst let. »Reciklaža elips namreč ni mogoča. Kot kaže praksa iz tujine, elipse vetrnic za- kopljejo v zemljo. Pred tem jih razrežejo. Vsaka tehta 17 ton, pri njihovem razrezu se ustvari 50 ton mikroplastike, ki je obremenjujoča za oko- lje in podtalnico,« je poudaril Diego Loredan, eden najbolj glasnih nasprotnikov vetrnih elektrarn pri nas. Njegovim navedbam je pritrdil direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksi- milijan Tramšek in dodal, da je postavitev šestih od 56 vetrnih elektrarn pred- videna na območju vodnih virov. »To predstavlja veliko tveganje za ljudi, ki se s teh območij oskrbujejo s pitno vodo. Nevarnost predstavlja tudi morebitno razlivanje olj in maziv, ki jih uporabljajo pri delovanju vetrnih elek- trarn.« Ker so nad Vitanjem na Pohorju zajetja pitne vode, iz katerih se oskrbujejo pre- bivalci celjske občine, smo za komentar prosili pred- stavnike javnega podjetja VO-KA Celje. Njihov odziv je bil skromen. »Zaenkrat še nimamo informacij, kje je predviden poseg za gradnjo vetrnih elektrarn. Ne vemo, ali so, če sploh, predvidene na vodovarstvenem obmo- čju,« so zapisali. Gozdovi in kmetije Gozdovi Pohorja predsta- vljajo pljuča za več kot 300 tisoč okoliških prebivalcev. S posegi za gradnjo vetrnic bi po besedah predstavnikov za- voda za gozdove uničili stole- tne gozdove, ki dajejo kisik, čistijo zrak, zadržujejo prst in v času vedno pogostejših ujm varujejo pred plazovi, akumulirajo vodo in zadržu- jejo vetrove. Poleg tega daje- jo les za preživetje pohorskih domačij, omogočajo razvoj rekreacije, športa, pohodni- štva in zelenega turizma, v katerega so bila doslej vlože- na znatna fi nančna sredstva države, podjetij in lokalnih skupnosti. Na okroglo mizo v Zreče so prišli tudi kmetje z visokogor- skih kmetij, ki se bojijo, da bi bili prisiljeni opustili kmeto- vanje in se odseliti s Pohorja. Zato postavitvi vetrnic tudi oni nasprotujejo. Pobude niso nove Po besedah zreškega žu- pana Borisa Podvršnika je na območju Rogle za takšne projekte že v preteklosti ob- stajalo precejšnje zanima- nje. Predstavniki vlagateljev so pogosto trkali na njegova vrata. Ker je ta del Pohorja uvrščen v varstveno območje Natura 2000, do nadaljnjih korakov nikoli ni prišlo. »Zdaj država za naložbe v obnovljive vire energije po- novno namenja visoke sub- vencije, zato so se pojavile nove pobude vlagateljev za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor z državnimi pro- storskimi načrti, pri čemer je treba izdelati predhodno presojo vplivov na okolje. A do zdaj nam niti predstavni- ki države niti vlagatelji niso predstavili verodostojnih po- datkov o vplivih na okolje.« Po županovih besedah tako megalomanski objekti, kot so vetrnice, na Pohorje ne sodi- jo. Tudi zato, ker bi bile po- stavljene preblizu avtohtonih kmetij. »Strokovnjaki so nas opo- zorili, da delovanje vetrnic ustvarja nizkofrekvenčni zvok, ki po navedbah Svetov- ne zdravstvene organizacije negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Razočaran sem, ker se okrogle mize v Zrečah niso udeležili pred- stavniki vlagateljev.« Kaj pravijo na Rogli? Pohorje predstavlja po- membno zeleno turistično destinacijo, zato postavitvi vetrnih elektrarn nasprotu- jejo tudi v podjetju Unitur, ki upravlja turistični center Rogla in Terme Zreče. Z zemljevida načrtovanih lo- kacij za postavitev vetrnih elektrarn je razvidno, da so predvidene v neposredni bli- žini smučišča Jurgovo na Ro- gli. »Naravno okolje želimo v največji možni meri ohraniti nespremenjeno, avtohtono in pristno. Morda vetrnice ne bi motile smučarjev, za- gotovo pa bi bile moteče za številne obiskovalce, ki na Roglo prihajajo v pomla- dnih, poletnih in jesenskih mesecih zaradi neokrnjene narave,« je pojasnil tehnični direktor v podjetju Unitur Aleš Slapar. Veliki vložki, mali učinki Diego Loredan, ki zadnjih štirinajst let spremlja projek- te vetrnih elektrarn v tujini, pravi, da številne države v sisteme obnovljivih virov energije vlagajo več milijard evrov, količine proizvedene zelene električne energije pa niso tako velike, kot so pričakovali. Po njegovem mnenju so vetrne elektrar- ne globalna zabloda, saj ne rešujejo problematike podnebnih sprememb. »Za našo državo so vetrnice ne- primerne, ker nimamo zado- stnih količin vetra. Podjetja, ki želijo graditi vetrnice, so premamile večmilijonske državne subvencije. V tem vidijo zgolj priložnost za la- hek zaslužek. Ko pridobijo nepovratna sredstva, države izpeljejo projekt le do faze pridobitve gradbenega do- voljenja. Potem ga predajo drugemu podjetju. To pod- jetje si zagotovi korist tako, da sklene pogodbo za proi- zvodnjo električne energije za dvajset let po ceni, ki je za 70 odstotkov višja od cen na evropski borzi električne energije.« Kot je povedal Drago Mo- harko iz civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elek- trarn, so znani primeri iz tu- jine, ko vlagatelji niso poskr- beli za odstranitev vetrnic po izteku njihovega obratovanja. »Temu se izognejo tako, da podjetje zaprejo ali ga spravijo v stečaj, za odstranitev vetrne elektrarne pa mora poskrbeti lastnik zemljišča. Strošek od- stranitve ene vetrnice se giblje od 150 do 300 tisoč evrov.« ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne ljudi povsem odveč, trdijo v podjetju Energija na veter, saj da so vetrne elektrarne v Evropi in svetu v štiridesetih letih uporabe dokazale, da so okolju prijazne in v Evropi in svetu v štiridesetih letih uporabe dokazale, da so okolju prijazne in ob ustrezni umestitvi v prostor za prebivalce neškodljiv vir zelene elektrike. ob ustrezni umestitvi v prostor za prebivalce neškodljiv vir zelene elektrike. BARBARA FURMAN Poleg večje vetrne elektrarne v Dolenji vasi se v Sloveniji trenutno vrti le še ena večja vetrnica pri Razdrtem, in sicer ob vznožju Nanosa. Druge štiri so manjše. (Foto: Profimedia) V nekaterih državah so rešitve za proizvodnjo električne energije našli v manjših modularnih reaktorjih. To so male nuklearke, ki jih že uporabljajo na Japonskem, Švedskem in Škotskem. Niso večje od ladijskega zabojnika, ena proizvede električno energijo za 30 tisoč gospodinjstev. Kot gorivo uporabljajo iztrošeno gorivo iz večjih nukleark. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 47, 23. november 2023 NAŠA TEMA Dejan Mazej, Celje: »Mislim, da je zares pravi obnovljivi vir energije le jedrska energija. Zato tudi mislim, da je to najboljša pot za prihodnost in bi v Slove- niji morali postaviti drugi blok nuklearke. Načeloma podpiram tudi hidroelektrarne, ampak le tam, kjer so smiselne. Glede vetrnih elektrarn nisem prepri- čan. Mislim, da pri nas nimamo ustreznih pogojev zanje.« Zdi se, da so polemike o (ne)smiselno- sti postavitve vetrnih elektrarn v Slove- niji razklale javno mnenje na dve barvi – poživljajočo zeleno in ubijajočo sivo. A bistvo se najbrž skriva v odtenkih. Kakorkoli, dejstvo je, da se pri iska- nju nadomestnih virov energije vedno več držav usmerja tudi k vetru in soncu. Čeprav vetrna energija danes zadovoljuje manj kot odstotek svetovnih energetskih potreb, spada med energetske vire, ki hitro naraščajo. Tudi v Evropi. Slovenija je svetlobna leta zadaj – tako po količini vetrne energije kot po naklonjenosti javnega mnenja. V Nemčiji, kjer so se pred leti po katastrofi v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem odločili za zapiranje nukleark in so pospešeno iskali nove vire energije, imajo danes približno 300 velikih vetrnih elektrarn, pri nas imamo dve. Vlada si po odločitvi o zaprtju Premogovnika Velenje in iskanju nadomestnih ener- getskih virov prizadeva, da bi bilo vetrnic tudi pri nas več, a ljudje kričijo: »Ne!« Tako se ustvarja idealen teren za manipulacije in potvarjanje dejstev tako nasprotnikov kot zagovornikov vetrnih elektrarn. In ko se vrneš s terena s kopico nasprotujočih si informacij od ljudi, stroke in vlagateljev, ti tudi prebiranje okoljskih analiz in najrazličnejših podatkov na spletu ne olajša priprave članka. Vsak zagovarja svoj prav, premalo je poslušanja, pogovarjanja in sodelovanja pri iskanju najboljših rešitev. Žal. Zeleno-sive vetrnice Ob rObu anketa Od vetra do nuklearke Mimoidoče na celjskih ulicah smo vprašali, kaj menijo o obnovljivih virih energije. Načeloma jih podpirajo, pri čemer od odgovornih pričakujejo bolj domišljen pristop. Nekateri stavijo na jedrsko energijo. Janže Fric, foto: Nik Jarh BARBARA FURMAN Po mnenju udeležencev zbora krajanov v Zrečah vetrnice ne sodijo na Pohorje. (Foto: B. F.) Energija na veter: »Ljudje so zavedeni« Ker se iz podjetja Energija na veter niso udeležili okro- gle mize v Zrečah, smo jih vprašali, zakaj niso prišli. Pravijo, da so bili večkrat prisotni na terenu, a na- sprotniki projekta vetrnih elektrarn niso pripravljeni poslušati njihovih argu- mentov, kaj šele, da bi se pogovarjali in dogovarjali. »Opažamo, da so ljudje z in- formacijami zavedeni. Dej- stvo je, da vetrnice ne bodo ogrozile zelenega Pohorja.« Po mnenju predstavnikov vlagatelja, podjetja Energija na veter, je vnaprejšnja ob- sodba vetrnih elektrarn neu- temeljena. Izkušnje minulih štirih desetletij v Evropi in sve- tu so po njihovem prepriča- nju dokazale, da vetrnice ob ustrezni umestitvi v okolje za prebivalce niso obremenjujoč vir zelene elektrike. Vetra je dovolj »Vsak poseg v okolje, bodi- si ko gre za gradnjo cest, tu- nelov, stavbe ali energetskih objektov, sproža med lokalnim prebivalstvom tudi negativne odzive. Za razliko od mnogih primerov po svetu se v Slove- niji soočamo z zelo močnim odporom, ki v večjem delu temelji na neresničnih oziro- ma zavajajočih informacijah. Predstavniki civilnih iniciativ vztrajno ponavljajo, da na Po- horju ni na voljo dovolj vetra, da bomo s postavitvijo vetrnic ogrozili vir čiste vode in uničili gozdove. To ne drži! Meritve so pokazale, da je na Pohorju na voljo dovolj vetra. Postavi- tev in obratovanje vetrnic ne bosta obremenila pohorske či- ste vode. Za vsako posekano drevo bomo zasadili novo,« so še zapisali. Minimalen vpliv na okolje V podjetju Energija na ve- ter so prepričani, da je po- stavitev 56 vetrnih elektrarn na Pohorju eden najboljših projektov obnovljivih virov energije v Sloveniji. Pri tem se sklicujejo na mnenja tako domačih kot tujih strokovnja- kov. »Študije so pokazale, da je vpliv na okolje minimalen in da bo Pohorje še vedno zeleno. Vetrne elektrarne so priložnost, ki jo velja izkori- stiti v dobrobit vseh. Z njimi lahko zagotovimo obnovljiv vir energije, ki bo občinam na Pohorju zagotovil znatna ra- zvojna sredstva, prebivalcem pa poceni ali celo brezplačno zeleno energijo. Obenem bi Slovenijo postavili na zemlje- vid držav, ki znajo in zmorejo uresničiti velike vetrne pro- jekte,« so še prepričani vla- gatelji. Presoja ustavnosti Drago Mahorko je napo- vedal, da bodo predstavniki civilne iniciative in pohor- skih občin podali negativna mnenja o projektu 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, s čimer bodo predstavnike države in vlagateljev opozorili na številne njegove pomanjklji- vosti. Z odvetniki se bodo posvetovali tudi, kakšne so možnosti za vložitev zahteve za presojo ustavnosti nedav- no sprejetega Zakona o uva- janju naprav za proizvodnjo O vetrnicah tudi poslanci O načrtovani postavitvi vetrnih elektrarn na Pohor- ju bodo razpravljali v držav- nem zboru, saj je Slovenska demokratska stranka (SDS) zahtevala sklic izredne seje odbora državnega zbora za infrastrukturo. Po besedah poslanke SDS Karmen Furman postopek za izdajo gradbenega dovo- ljenja za postavitev 35 od skupno 56 vetrnih elektrarn na Pohorju vodi sektor za dovoljenja na ministrstvu za naravne vire in prostor po hitrem postopku. »Nespre- jemljivo je, da ministrstvo Poslanska skupina SDS je zaradi načrtovane postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju zahtevala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo z zahtevo za ustavitev postopkov za umestitev vetrnic v okolje. Na Mi- nistrstvu za naravne vire in prostor medtem poudarjajo, da ne bodo preslišali volje ljudi, saj morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja vsa pridobljena mnenja pristojnih mnenjedajalcev pozitivna. Poslanka Slovenske demokratske stranke Karmen Furman (Foto: Facebook) kljub nasprotovanju ljudi pri postavitvi vetrnic vlagatelju pomaga s pospešitvijo po- stopka. Zato smo v naši stran- ki zahtevali sklic izredne seje odbora za infrastrukturo.« Na odboru bodo ministr- stvo za naravne vire in prostor pozvali, naj postopek izdaje gradbenega dovoljenja zara- di nesprejemljivega posega v eno najvrednejših naravnih in vodovarstvenih območij v Slo- veniji nemudoma ustavi. Mini- strstvo bodo prav tako pozvali, naj ustavi že začete in načrto- vane postopke umeščanja vetr- nih elektrarn na Pohorju. električne energije iz obno- vljivih virov. »Ob tem želim poudariti, da je ministrstvo za naravne vire in prostor ugotovilo, da je vlagatelj poročilo o vplivih na okolje tako slabo pripravil, da so postopek ustavili. Do sredine decembra mora pripraviti novo. A to ni prava rešitev. Prebivalci Pohorja so jasno povedali, da postavitvi vetrnic nasprotujejo. Poenotila se je tudi stroka. Zato bi pristojne državne ustanove morale upoštevati njihovo od- ločitev,« še dodaja Mohorko. Tjaša Mikluš, Celje: »Sem za vetrno, sončno in druge oblike obnovljivih virov energije. A se moramo zavedati, da nam te oblike prodajajo kot zelene, če pa pogledamo na tisti konec sveta, kjer proizvajajo sončne celice in vetrnice, je ta energija vse prej kot zelena. Tako da sem za obnovljive vire energije, a mislim, da bi se vsega skupaj morali lotiti bolj premišljeno.« Erna Mazej, Celje: »Splošno gledano sem za obnovljive vire energije, saj me motita premog in les, ko ju kurimo. Doma kurimo na drva, ki sicer res dajo prijetno toploto, a mi ni všeč, kako zadimijo zrak v bližnji okolici. Mislim, da je najbolj pomembno, da smo preskrbljeni z električno energijo. To lahko verjetno najbolj zanesljivo zago- tovimo z jedrsko energijo.« Rok Mikluš, Celje: »Sem za vetrne elektrarne, mislim, da so dobre. Po mojem mnenju je večina obnovljivih virov energije dobrih, imam pa pomisleke gle- de jedrske energije. Mislim, da je še veliko drugih virov energi- je, ki bi jih morali prej izkoristiti in ki za sabo ne pustijo radio- aktivnih odpadkov. Podpiram tudi sončno energijo, mislim, da lahko soncu najbolj zaupamo.« Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 47, 23. november 2023 KRONIKA K sreči samo vaja Napaka, ki je vodila do eksplozije in požara Minuli konec tedna je Gasilska zveza Žalec v sodelovanju s celjsko poklicno gasilsko enoto izvedla požarno vajo v logi- stičnem centru Lidl Slovenija v Arji vasi. Glavni namen vaje je bil, da se gasilci spoznajo z največjim objektom v lokalnem okolju in se pripravijo na čim bolj učinkovito posredovanje v primeru požara. Na vaji je sodelovalo kar 262 gasilcev. SIMONA ŠOLINIČ Dan spomina na žrtve prometnih nesreč Mestna občina Celje in Zavod Vozim že od leta 2015 sodelujeta v projektu Mestna občina Celje: Varna in mla- dim prijazna od leta 2015. V tem obdobju so skupaj izvedli 202 delavnici za 13.613 mla- dih. Delavnice varnosti v pro- metu so namenjene dijakom tretjih letnikov srednjih šol in osmim ter devetim razredom celjskih osnovnih šol. Ambasador Zavoda Vozim Janez Hudej je zaradi posledic prometne nesreče že dolga leta na invalidskem vozičku: »Delitev lastne zgodbe o prometni nesreči in posledicah, ki sem jih doživel, omogoča mladim, da bolje razumejo resničnost in pomembnost varne vožnje. Pozitiven odziv mladih na naše zgodbe kaže, da se dotika njihovih čustev in jih spodbuja k razmišljanju o ravnanju v cestnem prometu. Verjetno so prepoznali močno sporočilo, ki ga nosi naša izkušnja, in se zavedajo, kako majhna dejanja lahko vplivajo na njihovo lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.« Predpostavka vaje je bila, da je zaradi napake pri pol- njenju viličarja v sistemu baterij nastala zelo visoka temperatura, kar je privedlo do eksplozije in požara. Ta se je zelo hitro razširil na druge električne viličarje, ki so se polnili v bližini. Sistem za avtomatsko gašenje se je si- cer aktiviral, vendar je zaradi izpada protipožarnih siste- mov kmalu prenehal gasiti. Obenem se niso aktivirala nekatera protipožarna vrata v smeri delavnice in dvižna vrata, ki vodijo v skladišče. V objektu se je začel širiti dim, ki je skozi prezračeval- ne kanale iz polnilnice pre- hajal tudi na prosto. Visoka temperatura in dim sta se razširila v prostore delavnice in tam zajela del opreme. Po scenariju sta sledili aktivacija gasilskih enot ter evakuacija zaposlenih. »Gasilska vaja je prinesla pomemben vpogled v nadzor in ukrepanje ob nepredvidlji- vi situaciji. Za vajo smo ime- li več scenarijev, od požara skladišča, tehnične pomoči in reševanja poškodovanih ter situacije nezgode z nevarno snovjo, za kar smo zaprosili za posredovanje PGE Celje, kateri so nosilci koncesije za posredovanje ob nezgo- dah z nevarnimi snovmi,« je povedal Ludvik Meklav, po- veljnik Gasilske zveze Žalec. Vsako tretjo nedeljo v novembru svet obeležuje dan spomina na žrtve prometnih nesreč. T udi v Celju so tako minulo nedeljo celjska občina, policija in Zavod Vozim ob spominskem obe- ležju v Levstikovi ulici prižgali sveče, v Osnovni šoli Ljubečna pa so pripravili slovesnost. Z njo so spomnili družbo, da mora narediti vse, kar je v njeni moči, da bodo ceste bolj varne. »Kljub vsem trudu in osve- ščanju o prometni varnosti je letos v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Ce- lje umrlo 10 ljudi, in sicer 6 vo- znikov osebnih vozil, dva vo- znika električnih koles, pešec in motorist. Malo manj kot 100 ljudi se je v letošnjih prometnih nesrečah huje poškodovalo. Lani v enakem obdobju je na našem območju v prometnih nesrečah umrlo 14 ljudi, 112 se jih je huje poškodovalo,« pravi inšpektor v Oddelku za cestni promet Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje Edi Baumkirher. »Prometne nesreče ne izbirajo. Zgodijo se nenadno, v resničnost zareže- Da so bili z vajo zadovoljni, je dejal tudi pooblaščenec za varnost in zdravje pri delu v Lidlu Slovenija Matej Žižek: »Čeprav je naš logistični cen- ter največji objekt v lokalnem okolju, so se gasilci odlično znašli, verjamem, da so tudi pridobili dragocena znanja in izkušnje za delo na terenu. Za nas požarna vaja predstavlja zagotovilo, da smo naredili vse, kar je v naši moči, da bi gasilcem v primeru požara omogočili hitro in uspešno in- tervencijo ter hkrati poskrbeli za varnost zaposlenih, lokal- nih prebivalcev in okoliških objektov.« Foto: MP produkcija Vaja je potekala v enem največjih skladišč v Sloveniji. jo s hudo bolečino in pustijo posledice. Domačim, prijate- ljem in družbi kot celoti. Stanje prometne varnosti na našem območju se je v primerjavi s preteklim letom izboljšalo, česar smo veseli, a je vsaka smrtna žrtev prometnih nesreč preveč,« je še dodal. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje je tudi letos v sodelovanju z Zavodom Vo- zim, ZŠAM in s policijo izva- jal preventivno-izobraževalne dejavnosti. Posebno pozornost je namenjal mladim, ki so na začetku svoje življenjske poti in še nimajo dragocenih iz- kušenj na področju prometa. Zavod Varna pot iz Ljubljane si že od leta 2007 na različne načine prizadeva za zmanjša- nje števila umrlih in poškodo- vanih v prometnih nesrečah. S somišljeniki in strokovnjaki nudi psihosocialno pomoč osebam, ki so jih prometne ne- sreče zaznamovale, izvaja pre- ventivno-izobraževalne delav- nice in različne prireditve, ki spodbujajo k varni mobilnosti. Zavod Varna pot je vsako leto tudi koordinator dejavnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Nekdanji lastnik družbe Sol Intercontinental v likvi- daciji Peter Kotar kot eden od obtoženih v zadevi Teš 6 ostaja zaradi ugotovlje- nih nevroloških motenj še naprej začasno izločen iz sodnega postopka, je na za- dnji sodni obravnavi v pri- meru Teš 6 dejala sodnica Mojca Turinek. Izvedenci bodo morali ugotoviti, ali je Kotar procesno sposoben spremljati sojenje. Obtožnica sicer prvoobtože- nemu nekdanjemu direktor- ju Termoelektrarne Šoštanj Urošu Rotniku, ki se tokra- tnega sojenja zaradi bolezni ni udeležil, in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje nepo- trebnih meritev za peti blok. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega bloka Teša in gradnjo šestega bloka. Vsi obtoženi so doslej kriv- do zanikali, priznal jo je le pravni naslednik Alstoma, to je ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem ob tem sklenilo dogovor o poravnavi. Sodišče je nato na oktobrskem naroku ameriškemu velikanu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni, ki jo bo prejel državni proračun, in plačilo sodnih stroškov v vi- šini 50 tisoč evrov. Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 mili- jonov evrov premoženjske ko- risti, ki jih bo vrnil. V skladu z dogovorom o poravnavi je moral Tešu leta 2021 izplača- ti 138,7 milijona evrov, poleg tega bo prispeval še 110 milijo- nov evrov za servisne storitve ter 12 milijonov evrov drugih stroškov in prihrankov. Na zadnji obravnavi je bil po videokonferenci zaslišan tudi nekdanji višji podpred- sednik prodaje in trženja za energetski sektor francoske družbe Alstom Denis Cochet, ki je povedal, da je za Teš 6 prvič slišal leta 2007. Zatrdil je, da ni bil nikdar v Slove- niji in da se ni nikoli srečal s predstavniki Termoelektrarne Šoštanj. Začasno izločen s sojenja Divjaka so kaznovali Kazen za prehitro vožnjo ni bila nizka. (Foto: PUC) Policisti Postaje prometne policije Celje so pri ponedelj- kovem nadzoru zaznali 48 kršitev zaradi vožnje na pre- kratki varnostni razdalji, in sicer 37 kršitev pri voznikih osebnih vozil in 11 kršitev pri voznikih tovornih vozil ter dve prekoračitvi hitrosti. Med izvajanjem meritev hitrosti na avtocesti zunaj na- selja Gotovlje, iz smeri Šentru- perta proti Celju, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 130 km/h, so ustavili romunskega voznika, ki je vozil kar 202 km/h. Za storjen prekršek sledi plačilni nalog v višini 1.200 evrov in izrek 9 kazenskih točk. Prav tako so ustavili voznika vlečnega vozila, sicer državlja- na Madžarske. Ker je imelo vozilo na 4. in 5. osi popolno- ma uničeni desni pnevmatiki, so ga izločili iz prometa. Prav tako voznik ni imel pravilno zavarovanega tovora v priklo- pnem vozilu. Voznik je prejel plačilni nalog v znesku 520 evrov, ki ga je poravnal na kraju. Prav tako so mu izdali plačilni nalog za pravno osebo v višini 3.000 evrov. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 47, 23. november 2023 ŠPORT Plavali v Mariboru in Kranju Zadnji konec tedna so plavalci celjskega Neptuna na- stopili z vsemi tremi tekmovalnimi ekipami. V dopoldanskem delu Memoriala Toneta Božiča v Maribo- ru so tekmovali mlajši dečki in mlajše deklice iz tretje ekipe. V popoldanskem delu je tretje mesto med dečki osvojil Miha Čujež (200 mešano). Zelo uspešni so bili predstavniki prve in druge ekipe, ki so se udeležili mednarodnega mitinga v Kranju, 39. Špelinega in Vesninega memoriala. Osvojili so 19 medalj. Gašper Pevec je zmagal dvakrat v absolutni kategoriji (200 prsno, 400 mešano). Med kadeti je Julijan Pevec zmagal trikrat (50 in 200 prsno, 400 mešano). Jakob Lesjak je bil na 800 metrov najboljši med mladinci in tudi absolutno. V mladinski kategoriji je Izabela Pakiž Rumpf osvojila tri medalje, Laura Knez dve, Domen Vihernik pa je domov odnesel eno. Tretja sta bila v kadetski kategoriji Vid Čujež in Taya Čanžek. V bazenu Golovec bo v soboto in nedeljo tekmovanje Pokal mesta Celje, ki bo že 37. po vrsti. DŠ Svojo pripravljenost bodo mladi celjski plavalci pokazali pred polno tribuno bazena Golovec. (Foto: Andraž Purg) Pet državnih prvakov v krosu iz Kladivarja V Murski Soboti je bilo še zadnje letošnje atletsko dr- žavno prvenstvo. Predstavniki celjskega Kladivarja so v krosu osvojili pet zlatih medalj. V sončnem vremenu brez vetra je med člani v teku na osem kilometrov zmagal Vid Botolin: »Letos je imela proga še nekaj dodatnih ovinkov, kar je zahtevnost še povečalo, a to mi ustreza. Tudi če bi bilo blata še več, ne bi imel nič proti. Zelo dobro sem pripravljen. Odšel bom na priprave na Ciper, nastop na evropskem prvenstvu v krosu bom letos izpustil in se bom raje pripravil na dvoransko sezono. Naslednje leto bi se rad uvrstil na evropsko prvenstvo v Rimu.« Drugi je bil s trinajstimi sekundami zaostanka Botolinov klubski kolega Jan Kokalj. V kategoriji mlajših mladink je pričako- vano zmagala letošnja dobitnica medalje na olimpijskem festivalu evropske mladine Tia Tanja Živko. Uspeh celjskega kluba so z zmagami dopolnili še Brina Vogrin Cingesar, Jaša Pilih (oba v kategoriji U14) in Lovro Obrez (U12). Srebrno medaljo je osvojila Tinkara Gajšek (U12), tretja sta bila Matic Krašovec (U16) in Hana Jost (U20). Domača atletska sezona se bo uradno končala jutri s slavnostjo v Šentjerneju, kjer bo vodstvo atletske zveze podelilo priznanja najboljšim tek- movalkam in tekmovalcem v letu 2023. DŠ Desno je Vid Botolin, levo Jan Kokalj. (Foto: Peter Kastelic) Slovenska nogometna reprezen- tanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Nemčiji. Na zadnji kvalifi kacijski tekmi je v Ljubljani premagala Ka- zahstan z 2 : 1. Do 86. minute je bilo 1 : 1 in obstajala je nevarnost, da go- stje zadenejo še drugič in pahnejo našo izbrano vrsto v brezno. DEAN ŠUSTER Takrat je na veliko sceno stopil Vojničan Benjamin Verbič. Šampion, Celje, Danska … Beniju je po prodoru z leve strani proti sredini uspel izje- men strel in šestnajsttisočglava množica se je veselila zadetka, ki je pomenil drugo uvrstitev na Euro po 23 letih. Verbič je igral za celjski Šampion, uve- ljavil se je pri Nogometnem klubu Celje, od koder je za tedaj rekordno odškodnino prestopil v Köbenhavn. Ka- sneje se je moral spopasti z zasebnimi težavami. V pone- deljek je vse tegobe potisnil v kot, sprejel vlogo rezervista in se po prihodu na zelenico (v 72. minuti) prelevil v junaka. Celotno tekmo je odigral bočni branilec NK Ce- lje Žan Karničnik. Poljak Marciniak je enajstmetrovko za Slovenijo dosodil šele Benjamin Verbič razblinil vse dvome glede uvrstitve na EP Vojničan popeljal ljubljanski stadion v ekstazo Vojničan popeljal ljubljanski stadion v ekstazo Vojničan popeljal ljubljanski stadion v ekstazo Slovenska nogometna reprezen- tanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Nemčiji. Na zadnji kvalifi kacijski tekmi je v Ljubljani premagala Ka- zahstan z 2 : 1. Do 86. minute je bilo 1 : 1 in obstajala je nevarnost, da go- stje zadenejo še drugič in pahnejo našo izbrano vrsto v brezno. Takrat je na veliko sceno Benjamin Šampion, Celje, Beniju je po prodoru z leve strani proti sredini uspel izje- men strel in šestnajsttisočglava množica se je veselila zadetka, ki je pomenil drugo uvrstitev na Euro po 23 letih. Verbič je igral za celjski Šampion, uve- ljavil se je pri Nogometnem klubu Celje, od koder je za tedaj rekordno odškodnino prestopil v Köbenhavn. Ka- sneje se je moral spopasti z zasebnimi težavami. V pone- deljek je vse tegobe potisnil v kot, sprejel vlogo rezervista in se po prihodu na zelenico (v 72. minuti) prelevil v junaka. Celotno tekmo je odigral bočni branilec NK Ce- po ogledu posnetka, prekršek je bil storjen nad Petrom Stojanovićem. Žogo je pred koncem prvega polčasa na beli krogec postavil Benjamin Šeško iz Radeč – 1 : 0. V uvodu drugega dela so gostje izid izenačili. »Verbič dovolj nor« Tri dni prej je naša izbrana vrsta za- mudila lepo priložnost, da bi si že na Danskem zagotovila preboj na EP. Toda prestolnico je zapustila tako rekoč brez izstreljenega metka. Zato je bil Verbičev za- detek še toliko pomembnejši, tudi za pragmatičnega Keka: »Takrat sem vedel, da je ko- nec, da smo na cilju. Takrat nismo mogli več niti pod ra- zno izgubiti tekme. In vide- lo se je, kakšno breme smo nosili, predvsem po tistem šoku v 46. minuti. Mislim, da smo v prvem polčasu igrali dovolj agresivno, na- padalno. Hoteli smo držati visok ritem. Treba se je za- vedati, da Kazahstan ni kar tako zbral 18 točk v tej sku- pini.« Selektor se je dotaknil tudi gola, ki je razblinil vse dvome: »O Verbiču pa tole. Nor je dovolj, da je dal takšen gol, kot ga je dal danes. Nagradilo je njega, nagradilo je nas. Vesel sem, da so danes Stožice pokazale, da je zelo malo potrebno, da se združimo, da ni pomembno, ali si zelen ali vijoličast.« Žreb šestih skupin s po štirimi reprezentancami bo 2. decembra v Hambur- gu. Turnir 24 reprezentanc se bo začel 14. junija in bo trajal en mesec. Beni Verbič je v 86. minuti spretno sprejel podajo Petra Stojanovića in se nato podal v nepozabni prodor. (Foto: Luka Vovk) V zadnjem času so mnogi dvomili o Verbičevi kakovosti, a selektor Matjaž Kek je še naprej verjel vanj. (Foto: Martin Metelko) Odstopi vodilnih V torek je bila v prostorih Kajak-kanu kluba Nivo Celje skupščina Športne zveze Ce- lje. Navzoči predstavniki klubov so sprejeli napovedane odstope treh članov izvršnega odbora, predsednice zveze Saše Jeram, podpredsednika Branka Črepin- ška ter Igorja Topoleta. Sekretar ŠZC Marko Božiček mora skli- cati izredno skupščino, ki naj bi bila 10. januarja. Prireditev Športnik leta bo 29. januarja. DŠ Ni prav veliko manjkalo, da bi celjski hokejisti povezali dve zmagi na gostovanjih v Alpski ligi. V petek so s 4 : 2 premagali Lustenau. Jaša Jenko je dosegel dva uvodna gola, po enega sta dodala Nik Širovnik in Mikus Mintautiškis. To je nov mejnik celjskega kluba, kajti prvič je obakrat premagal enega izmed tekmecev. Naslednji dan so Ce- ljani proti Bregenzerwaldu vodili s 3 : 0 in 4 : 3, nato pa prejeli štiri gole zapovrstjo. Ostali so brez po- škodovanega Jaše Jenka, žal jih je zapustil odlični Luka Kalan, ki bo igral v prvi francoski ligi. »Fantastični Brandner« V torek so varovanci trener- ja Gala Korena v tekmi drugega dela državnega prvenstva gostili Olimpijo, ki nastopa v ligi Icehl. Z izjemno prizadevno in srčno igro so prijetno presenetili, saj so bili vse do konca rednega dela in nato podaljška v igri za zmago. Zasluge gre pripisati predvsem izjemnemu vratarju Jakobu Bran- dnerju. »Bil je res fantastičen,« je poudaril strelec edinega gola za Celje Mikus Mintautiškis. Na 1 : 1 je izenačil na začetku zadnje tretjine po akciji Nika Širovnika in podaji Jureta Sotlarja: »Nihče ni pričakoval, da bomo klonili šele po dodatnih strelih. Lahko smo ponosni na našo predstavo, ki jo je krasil ekipni duh.« Zelo zadovo- ljen je bil tudi trener Gal Koren: »Bravo, fantje. S tem sem povedal vse. V času največje premoči go- stov so se naši igralci metali na led in blokirali strele.« Razmerje v strelih je bilo po 60 minutah 17- 42, v podaljšku pa 0-2. Zdaj so se želje povečale: dvakrat premagati Triglav in doma Jesenice … Danes bodo celjski vitezi v Alpski ligi pri- čakali ekipo iz italijanskega Vipi- tena. RST Pellet Celje je trenutno na 14. mestu med 16 klubi. DŠ Veliki Olimpiji odščipnili točko! Luka Kalan je v celjskem dresu odigral šest tekem v Alpski ligi. Zbral je se- dem točk – tri gole in štiri podaje. (Foto: HK Celje) Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 47, 23. november 2023 ŠPORT Že danes »povratni« obračun ob Blatnem jezeru Rdeča armada iz Veszprema se je sprehodila skozi Zlatorog Po pričakovanjih so rokometaši Celja Pivovarne Laško doživeli še sedmi poraz v ligi prvakov. Pred 3.500 gledalci je bil v Zlatorogu Veszprem boljši s 40 : 33. Vodil je že za deset golov, šele potem, v 49. minuti, sta sodnika prvič za dve minuti izključila gostujočega igralca. V prvem polčasu ni bilo niti ene kazni, tudi rumenega kartona ne; takšne »prijateljske tekme« v ligi prvakov ne pomnimo. DEAN ŠUSTER Obeležil jo je tudi bratski dvoboj. Na domači strani je s petimi goli navdušil 17-letni desni zunanji napadalec Mai Marguč. Toskićeva kurja polt »Bil sem zelo motiviran. Ko sem stopil na parket, sem ču- til nekaj strahu, a sem se ga kmalu otresel in sproščeno igral,« je dejal 17-letni igralec. Že danes bo spet moral zaradi odsotnosti Žige Mlakarja pre- vzeti velik del odgovornosti v igri v napadu. »Ne sme nas biti strah. Ponoviti moramo igro iz drugega polčasa, predvsem pa moramo igrati bolj odločno v obrambi, se pravočasno vračati po izgubljenih žogah in izko- ristiti priložnosti iz ugodnih položajev,« se ne predaja mla- denič. Domači strateg Alem Toskić ga je pogledal med iz- javo in pokazal roko, saj se mu je naježila koža: »Včasih težko gledam svoje fante proti ta- kšnim nasprotnikom. Poglejte tega otroka, našega Maia. V ligi prvakov so nekateri dvakrat starejši od njega. Trudili smo se, garali, potem pa pogledali na semafor in je razlika že zna- šala štiri, pet golov.« Manj golov, a z zmago Tim Cokan, ki ni zapravil strela, je dosegel sedem go- lov, pet iz sedemmetrovk. Pet jih je enako kot Marguč dodal Mitja Janc. Uradni napovedo- valec je v zadnjih sekundah uspel domače navijače dvigni- ti na noge. Maievega polbrata Gašperja Marguča smo vpra- šali, kdo je bil boljši: »On je dal več golov, a zmagal sem jaz. Proti bratoma še nisem izgubil.« Mislil je seveda še na Gala, ki se je poleti prese- lil v Nexe iz Našic. »Imamo eno najboljših ekip v zadnjih letih, tudi igramo dobro. A vso kakovost bo treba prene- sti v spomladanske mesece, ki bodo prinesli odločitve na več frontah. Celjani so se trudili, Mai Marguč je izkoristil svoje hitre noge in nekajkrat prelisičil presenečene Veszpremove orjake. Celjska klop na čelu s trenerjem Alemom Toskićem, ko je ob robu igrišča na desno krilo tekel Gašper Marguč. To ni navijačica Veszprema, temveč Celjanka Dragana Jusupović, ki je zgradila projekt vključevanja prostovoljcev na pomembnejših tekmah celjskega rokome- tnega kluba in je mentorica številnih prostovoljcev v Rokometni zvezi Slovenije. Obrambe Roka Zaponška v prvem polčasu (ena več od tekmeca na drugi strani) so ostale neizkoriščene, kajti Madžari so na odmor odšli s prednostjo 22 : 17. »Celje ima mlado, odlično ekipo, ki je zelo dobro vodena. Veliko tekem je igralo celo fenomenalno, a se ni znašlo v zaključkih,« je dejal trener Veszprema Momir Ilić. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 47, 23. november 2023 ŠPORT Po koncu sezone 2023/24 se bo število ekip v elitnem slovenskem moškem rokome- tnem tekmovanju s sedanjih 14 skrčilo na 12. Združenje klubov je sprejelo spremem- bo tekmovalnega sistema za prihodnjo sezono. Novost naj bi vnesla pestrejše dogajanje in še bolj negotov boj za dr- žavnega prvaka. »Vesel sem, da vsi skupaj razmišljamo, kako proizvod slovenskega li- gaškega rokometa narediti še boljši. To je v prvi vrsti želja klubov, ki so v tem primeru pokazali izjemno enotnost. Odločili smo se za sistem, ki je nekakšna prilagojena razli- čica sistema, ki ga uporabljajo na Danskem. Prepričan sem, da bomo dobili izjemno za- nimive tekme, še večjo raz- burljivost, še več gledalcev in nadaljnji razvoj naše panoge,« je dejal Miha Pantelič, direk- tor tekmovanj v RZS, sicer pa nekdanji »šef« za odnose z javnostmi in marketinške dejavnosti pri celjskem klu- bu. Menda je želel postati direktor, a ga niso uslišali. V prvem delu nove sezone se bo ducat moštev merilo v dvokro- žnem sistemu, a za razliko od zadnjih let po zaključku tega prvak še ne bo znan. Tek- movanje se bo nadaljevalo z drugim delom, v katerem bodo moštva razdeljena v tri skupine s po štirimi udeležen- ci. Najboljša osmerica prvega dela bo znotraj dveh skupin ostala v boju za prvaka. V prvi bodo nastopala moštva, ki so v prvem delu zasedla 1., 4., 5., 8. mesto, v drugi pa tista z 2., 3., 6. in 7 . mesta. Preostala Nov sistem, privlačnejši od sedanjega Tekmo so obiskale tudi igralke Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. Pred njimi je sedel nekdanji dolgoletni vratar Nogometnega kluba Celje Amel Mujčinović, ki je abrahama srečal v ponedeljek. Natančno šest let je od njega mlajši že vrsto let najboljši trener slovenskih košarkaric Damir Grgić. Zelo opazen je bil nastop skupine iz Plesne šole Kattan Celje. Fanatični navijači Veszprema še niso obupali glede osvojitve naslova evropskega prvaka. Novi krožni napadalec Celja Pivovarne Laško Rok Marić je po prvem dotiku žoge dosegel svoj krstni gol v ligi prvakov. četverica se bo v tretji skupini podala v boj za obstanek. Dru- gi del tekmovanja bo ponovno potekal po dvokrožnem siste- mu, kar vsaki ekipi prinaša še šest tekem. Glede na uvrstitev v prvem delu sezone bodo v vsako skupino ekipe vstopile z nekim številom točk. Najvišje uvrščena bo prejela šest, dru- ga štiri, tretja dve, četrta pa bo ostala brez točk. Najboljši eki- pi obeh skupin lige za prvaka se bosta uvrstili v polfinale. V njem se bosta prvouvrščeni moštvi obeh skupin pomerili z drugouvrščenima ekipama nasprotne skupine, in sicer na dve dobljeni tekmi. Po istem vzorcu bosta sledila še finale za naslov prvaka in obračun za bron. Iz lige za obstanek bo po šestih krogih zadnjeuvršče- na ekipa neposredno izpadla iz lige NLB, predzadnja bo v dodatnih kvalifikacijskih tek- mah v gosteh in doma iskala pot do obstanka med elito z drugouvrščeno ekipo 1. B-lige. a mi smo brez težav pripeljali tekmo do želenega razpleta.« Ponosni so bili obe mami, oče Matjaž in dedek Ernest, legendarni vratar, ki je blestel ob odprtju dvorane Golovec leta 1976. Najlepše gostovanje Navijačem iz bližine Blatne- ga jezera je od gostovanj daleč najljubše celjsko. Oddaljenost ni velika, cene so približno enake, v dvorani Zlatorog (sko- raj na las podobno imajo tudi sami) so toplo sprejeti, saj že vrsto let prijateljujejo s Florija- ni, in še za razplet tekme se jim ni treba bati. Skratka, počutijo se kot doma. In tako je bilo tudi tokrat. Ko je bilo vsega konec, je eden od gostujočih navijačev potarnal: »Imamo ogromno denarja, imamo izjemno eki- po, imamo odlično vzdušje. Vi zdaj nimate nič od tega, toda v svojih vitrinah imate pokal, ki ste ga dobili ob osvojitvi naslova evropskega prvaka. Nam to še ni uspelo …« Leta 2016 je Veszprem v finalu za- ključnega turnirja približno 15 minut pred koncem obračuna s Kielcami imel prednost de- vetih golov. Devetih. A jih je zapravil. To je bilo 29. maja 2016 v Kölnu, ko je Momir Ilič za Veszprem dosegel 7 golov, legenda madžarskega rokome- ta Laszlo Nagy pa 5. Oba sta bila v sredo v Zlatorogu, a v drugačnih vlogah. Očitna razlika v kakovosti Gostujoči trener Momir Ilić, nekdanji rokometaš Go- renja, je bil nejevoljen med odmorom zaradi slabe igre v zadnjih desetih minutah prve- ga polčasa, zelo zadovoljen pa z nadaljevanjem in obrambo 5-1: »Lahko sem zadovoljen s 40 doseženimi goli, ne mo- rem pa biti srečen zaradi 33 prejetih zadetkov. Povsem razumljivo je, da smo tudi mi doživljali padce v igri. Najhuje je bilo v zadnjih desetih minu- tah prvega dela. To se nam ne sme dogajati, kar sem pouda- ril med odmorom. V drugem polčasu smo izjemno odigrali obrambo 5-1. Nekajkrat smo odvzeli žogo in to je napravi- lo razliko.« Privilegij je imeti navijače, ki se jih na gostova- nju zbere več kot 600. »To je zaščitni znak našega kluba. In to sem dejal igralcem pred tekmo. Ljudje so si plačali po- tovanje in vstopnice, da vidijo vašo bojevitost, ne pa igro s polovico moči. Če hočemo biti resni, nimamo pravice do daljših kriznih obdobij.« In če bo Veszprem resen, kje se bo ustavil v ligi prvakov? »To je vprašanje, ki ga slišim skoraj vsak dan. Zelo daleč lahko pridemo. Bil bi najsrečnejši, če bi Veszprem končno uspel osvojiti ligo prvakov. Toda na to bo vplivalo mnogo de- javnikov.« Zanimivo je, da je »druga« celjska postava držala korak z gostujočo v drugi po- lovici prvega polčasa. »Celje ima mlado, odlično ekipo, ki je zelo dobro vodena. Veliko tekem je igralo celo fenome- nalno, a se ni znašlo v zaključ- kih. Tudi danes se je dobro za- gnalo, toda razlika v kakovosti je očitna,« je govoril Ilić. Ne gre brez nosilcev V desetem krogu 1. sloven- ske rokometne lige je bilo najbolj napeto tam, kjer smo najmanj pričakovali. Rokome- taši Celja Pivovarne Laško so doma premagali Loko s 34 : 32. Trikrat so vodili s prednostjo sedmih golov in trener Alem Toskić je med dvema obra- čunoma z Veszpremom želel spočiti nekaj svojih načetih adutov. Na srečo se ni opekel, a je nakazal, kakšno je dejansko stanje ekipe v napornem ritmu tekem: »Moj namen je bil spo- čiti nekaj ključnih igralcev, ki imajo zdravstvene težave. Toda izkazalo se je, da ko jih ni na igrišču, stvari ne gredo v pravo smer. Lahko jih držim 60 minut na parketu, zmagamo s 15 goli razlike in imam mir do naslednje tekme. A hočem ponuditi priložnost tudi dru- gim. No, potem smo trepetali zadnjih deset minut za točke. Očitno bodo tisti, ki so poško- dovani, morali stisniti zobe in vleči voz.« Bodo pripravljeni za današnjo tekmo na Madžar- skem? » T ežko je reči. V nedeljo je imel Stefan Žabić povišano telesno temperaturo, Tadeja Mazeja muči poškodba, tudi Mitja Janc ni stoodstoten. Na desni strani imamo velike te- žave. Videli smo, da Mai še ne zmore postati nosilec igre v na- padu. Presenetil je Madžare, v nedeljo so ga gostje vzeli resno in so ga zaustavili.« Trimo ima še naprej točko prednosti pred Celjem in Gorenjem. Foto: Andraž Purg Na tribuni za posebne goste je bil tudi Slavko Goluža. dvakratni olimpijski prvak s Hrvaško. Direktor celjskega kluba Miroslav Benicky je zanikal vsa namigovanja, da naj bi nekdanji trener slovaškega Tatrana prevzel vlogo trenerja pri Celju Pivovarni Laško. Poraja se vprašanje: kaj lahko storijo danes v Veszpremu (z desne) Tim Cokan, Mitja Janc, Uroš Miličević in drugi Toskićevi aduti? Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 47, 23. november 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 23. 11. 18.00 Savinov likovni salon Žalec Sublimno v podobi Odprtje razstave Jane Vizjak 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Koncert Glasbene šole Rogaška Slatina Nastop učencev violončela 19.00 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert 9. tekmovanja fOKS Koncert učencev in dijakov pihalnih inštrumentov v komornih zasedbah 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Jeannette Koncert ob 10. letnici delovanja 19.19 Knjižnica Velenje Gustav Šilih (1893-1961) znameniti Velenjčan Odprtje razstave 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Strast, dojenček in rompompom Stand-up komedija Vida Valiča PETEK, 24. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 1. in 2. razred, sledita 3. in 4. razred 18.00 Gasilski dom Kozje Štirje … Koncert ob 10. obletnici zbora MePZ Vinea Kozje 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Ko ti gre na mljask … Odprtje razstave Foto kluba Štore Steel 21.00 Celjski mladinski center Rotomotor Koncert SOBOTA, 25. 11. 15.00, 18.30 in 21.00 Glasbena šola Velenje Od Celja do Koroške Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb 2023 17.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Srce poleti! Premiera plesne predstave Plesnega društva Harlekin 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Note po naročilu Koncert ob 10-letnici Vokalne skupine 7de'ci 19.00 Cmerška Gorca, Pristava pri Mestinju 1. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Ana Semič Bursać Za abonente in izven 19.30 Kulturni center Laško Kriza srednjih let Komedija z Rankom Babičem, Špas teater 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Kar želiš, to dobiš Komedija, SiTi Teater BTC, za gledališki abonma in izven 20.00 Dom kulture Velenje Samotni zahod Premiera gledališke predstave ob rojstnem dnevu Doma kulture Velenje, KD Gledališče Velenje NEDELJA, 26. 11. 10.30 Dom kulture Velenje Južni tečaj, pingvinji raj Premiera Lutkovnega gledališča Velenje ob rojstnem dnevu Doma kulture Velenje 15.00 in 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije Dalmacije Koncert 17.00 Kulturni dom Škofja vas Moška voda Avtorska komedija humorista Pohorskega klateža Gojka Jevšenaka PONEDELJEK, 27. 11. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Laponska Božična komedija; tudi v torek ob istem času 19.30 Kulturni center Laško Nikoli ni prepozno Monokomedija z Mojco Fatur TOREK, 28. 11. 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Javna bralna vaja Kajuhove drame Mati Dramo bodo predstavili člani Gledališča Velenje. SREDA, 29. 11. 17.00 Zasavski muzej Trbovlje Trgovina v Trbovljah nekoč Odprtje razstave 19.00 Vrt hiše Wambrechtsamer Planina pri Sevnici MoPZ Planina pri Sevnici v počastitev 90. obletnice smrti Ane Wambrechtsamer Koncert 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha Druge prireditve ČETRTEK, 23. 11. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Lev Rogi se predstavi V tednu splošnih knjižnic bo gost pisatelj Igor Plohl, primerno za šolarje II. triade 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Legende in miti o Rogaški Slatini Predstavitev domoznanske zbirke 10.00 Razvojna agencija Kozjansko Vence delamo! Izdelovanje adventnih vencev s Kvirino Martino Zupanc 12.00 Tehnopark Celje Moj dan z manj embalaže Zaključni dogodek nagradnega natečaja, za zabavo bo poskrbel slovenski komik Aleš Novak. 16.00 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Občinska knjižnica Polzela Tanzanija, Ruanda – Gorile v megli Potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay 18.00 Celjski mladinski center Delavnica magičnost gibanja 20.00 Mladinski center Žalec Kavarniški večer 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večeri novo nastale glasbe PETEK, 24. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov kulturni teden Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 17.00 Celjski sejem Sloverotika Erotični šov SOBOTA, 25. 11. 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Gasilski dom Šalek Adventna delavnica TD Šalek Delavnica za vse starosti. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Orija in zlata lestev Ob izidu slikanice srečanje z avtorjema Kristjanom Vebrom in Pavlino Stropnik 10.00 Celjski mladinski center Iz stresne umetnosti v umetnost stresa Delavnica je namenjena osebam, mlajšim od 12 let. 11.00 Tehnopark Celje Ročna izdelava papirja Delavnica 11.00 Medgeneracijski center Kozje Izdelovanje adventnega venčka 19.00 Zadružni dom Ponikva Večer na vasi Prireditev ob 40. obletnici KD Ponikva NEDELJA, 26. 11. 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Mladi muzealci: Zima na Grilovi domačiji Delavnica izdelave adventnih venčkov. 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov – ta nora znanost Zanimivi znanstveni poskusi za vse generacije 15.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Izkušnja portugalske Jakobove poti – Camina Potopisno predavanje Viljema Kaučiča PONEDELJEK, 27. 11. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem. 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Izdelava stripa Dvodnevna delavnica s Katjo Kovše; tudi v torek ob istem času 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kamnolom Pečovnik in podjetje Apneni Predstavitev raziskovalne naloge, ki je bila letos na državnem srečanju nagrajena z zlatim priznanjem. 19.19 Knjižnica Velenje Vidim. Vidi! Vidiš? (Iz) kontekst(a) Šaleške doline Artikulirani zapisi Bojana Pavška in fotografske refleksije Ksenije Mikor; z avtorjema se bo o zborniku pogovarjala Tina Felicijan TOREK, 28. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tiste štiri čarobne besede Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Pingvin, moj zimski prijatelj Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače Gost: Jan Bolha SREDA, 29. 11. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 9.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Pletenje adventnih venčkov 9.30 V Sušilnici Bistrica ob Sotli Sočutje: do drugih da, kaj pa do sebe? Pogovorna delavnica z dr. Mihaelo Kežman 15.00 do 18.00 MC Šmartno ob Paki Adventno-božična ustvarjalna delavnica 10.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznična ustvarjalnica z Majdo Primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Knjižnica Velenje Skrivnost škrata Bisera Pravljična ustvarjalnica 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Je kir ke reku? Predvajanje filma Pohorska komedija. 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zvočna kopel – gong Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 23. 11. 19.30 Športna dvorana Kajuh ob I. Gimnaziji v Celju Za mojo deželo Tradicionalni dobrodelni koncert v organizaciji Rotary klub Celje Barbara Celjska PETEK, 24. 11. 19.00 Športna dvorana Vransko Dobrodelni koncert Žarek upanja za otroški nasmeh Organizacija Rotary club Žalec Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Pokrajinski muzej Celje –Knežji dvorec: 100 let celjske filatelije; do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023; spletne razstave: Biti žen- ska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Obso- teljski pejšaži in vedute, razstava Rada Romiha; do 10. 12. Knjižnica Rogaška Slatina: 100- let smrti Josipa Stritarja, razstava literarni del; do 1. 12. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 11. Galerija Velenje: razstava Ideo- loška sestavljanka, avtorice Hu- iquin Wang; do 25. 11. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov- nika; do 30. 11. Atrij Velenjskega gradu: Časov- ni stroj, Pikina fotografska razsta- va; do 30. 11. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do maja 2024 Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 12. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Gustav Šilih (1893- 1961), znameniti Velenjčan, raz- stava ob 130. obletnici rojstva; do 30. 11.; Sončna stena: Ko si star 70 let, si starejši mladinec, razstava ob 70. obletnici Društva Kažipot; do 30. 11.; Domoznan- ski oddelek: razstava prvih tiskov in razglednic Antona Aškerca iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11.; Mladinska soba: Živali in prosto- ri, razstava del učencev OŠ Šalek; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bral- ca meseca: Ana Anita Lekše in Martin Pustatičnik, člana UNI3 Velenje; do 30. 11.; Otroški od- delek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 11.; Oddelek za odrasle: Lutke praznujejo, razsta- va Lutkovnega gledališča Velenje ob 20-letnem delovanju; do 30. 11. in Čas spominov, razstava gradiva ob prebolevanju izgube; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev sa- lon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – po- ezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Avla Mestne občine Velenje: Svet glasbe in filma v risbah, raz- stava risb ljubiteljske ustvarjalke Lidije Zagoričnik; do 4. 12. Osrednja knjižnica Mozirje: 29. slikarski študijski dnevi Ex tem- pore Mozirski gaj 2023; do 24. 11. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 47, 23. november 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek FRANC HROVAT iz Prožinske vasi (18. 11. 1932–22. 11. 2022) Iskrena hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi p »Odšel si, dragi, v širni svet, v suknjič večnosti odet. Boš z angeli ljubezen nam sejal, nas ljubil večno, kot si znal. So srca žalostna, je praznina, v duši bije bolečina. Poišči duše, na krilih večnosti potuj, tam ni bolečine, tam svet ti ni tuj.« ZAHVALA Ob prezgodnjemu slovesu ljubljenega moža, očeta, dedka, sina, brata, strica, bratranca, nečaka, srčnega prijatelja, rudarskega kamerata in dragega soseda IVANA JERANA (po domače Kanirčevega Janka) iz Zgornje Rečice pri Laškem (20. 8. 1966–28. 10. 2023) se zahvaljujemo za vse besede podpore, izraženo sočutje in velikodušno darovano pomoč. Iz srca hvala, ker ste bili z nami v težkih trenutkih, naša povezava naj bo večna. Globoka hvala osebju Oddelka za intenzivno interno medi- cino Splošne bolnišnice Celje za vso oskrbo in sočutje ter širšemu krogu zdravnikov za podporo. Hvala Rudarskemu- etnološkemu društvu Brezno-Huda Jama za spremstvo k večnemu počitku in kaplanu Lovru Slejku za darovano sveto mašo. Hvala prijatelju Matjažu Piklu za lepe besede in pevcem za odpete pesmi slovesa. Hvaležni smo tudi pod- jetjem Turnaplast, d. o. o., Darko Trbovc, s. p., in Damjan Trbovc, s. p., ter Institutu »Jožef Stefan« Ljubljana za vso podporo in razumevanje na vseh ravneh. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ker se boste našega Janka spominjali in ga nosili v svojih srcih. Njegovi najdražji ga zelo pogrešamo, za vedno bo ostal v naših srcih, njegova duša pa bo v nas živela večno. Mama Marija, žena Danica ter sinova Marko in Matej s Tajdo ter vnukinjo Tio p V SPOMIN Dnevi in leta hitro bežijo … Minilo je že dvajset let od takrat, ko bila je gora močnejša od tebe. Za vedno smo te izgubili, a vendar z nami še vedno živiš. Hvala vsem, ki ga še vedno pogrešate in se ga spominjate. Ati 718 DAMJAN SLEMENŠEK (13. 2. 1974–23. 11. 2003) Poroke Velenje Poročili so se: Alma MU- RATOVIĆ iz Srbije in Faruk PIJUKOVIĆ iz Velenja, Milu- na GAVRIĆA in Amel KARA- HODŽIĆ, oba iz BIH. Laško Poročila sta se: Matejka SMODEJ in Dejan KLEZIN, oba iz Laškega. POSEST PRODAM V OKOLICI Vojnika prodam parcelo. Telefon 070 169-797. 710 KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje v Celju, približno 50 m², oddam najraje samski osebi ali mir- nemu paru. Telefon 041 364-140. 717 STROJI KUPIM TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v ka- kršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO simentalko, brejo, prodam. Telefon 041 783-116. 713 NEMŠKE ovčarje, čistokrvne, z rodovnikom, stare dva meseca, odličnih staršev, pro- dam. Telefon 030 608-670. p ŽREBIČKA hafl inger, starega 8 mesecev, pri- meren je za šport, pleme, prodam. Telefon 031 202-859. 714 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 064 281-550. 716 LAŽJO kravo simentalko, teličko, težko 150 kg in bikca, težkega 120 kg, prodam. Telefon 041 596-475. 722 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p BIKA, mesnata pasma, težkega od 300 do 350 kg, kupim. Telefon 041 530-885. 709 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino, po 1 EUR/liter, prodam. Telefon 031 251-363. 692 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p TRAČNI obračalnik Sip 200 in tehtnico Libela, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 715 KUPIM HLODOVINO iglavcev in lubadarja, dolžina 4,10 m, 5,20 m, 6,20 m, 8,20 m in 9,20 m, kupim. Telefon 068 681-374. 719 Smrti Žalec Umrli so: Vito NAJVIRT iz Ločice ob Savinji, 42 let, Marjan ŽNIDAR iz Gotovelj, 73 let, Alojzija OBLAK iz Šešč pri Preboldu, 90 let, Mateja GLAVNIK iz Latkove vasi, 49 let. Celje Umrli so: Marija UGOVŠEK iz Žalca, 82 let, Dušan KOVAČ iz Ljubečne, 69 let, Karel BRI- LEJ iz Celja, 85 let, Gizela FIJAVŽ iz Celja, 91 let, Mara JAGAR iz Celja, 82 let, Hedvi- ka RAVNIKAR iz Celja, 81 let, Drago NOVAK iz Velenja, 68 let, Ivan ŽOHAR iz Prebolda, 76 let, Zdenko VRAN iz Pre- bolda, 54 let, Eduard Franc JARMŠEK iz Celja, 83 let, Emilija ŠMID iz Celja, 80 let, Simon ZGOJZNIK iz Šošta- nja, 65 let, Gjurgjica BEŠVIR s Polzele, 84 let, Adolf Franc GABRIEL z Dobrne, 89 let. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 47, 23. november 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 23. 11. 18.00 Savinov likovni salon Žalec Sublimno v podobi Odprtje razstave Jane Vizjak 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Koncert Glasbene šole Rogaška Slatina Nastop učencev violončela 19.00 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert 9. tekmovanja fOKS Koncert učencev in dijakov pihalnih inštrumentov v komornih zasedbah 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Jeannette Koncert ob 10. letnici delovanja 19.19 Knjižnica Velenje Gustav Šilih (1893-1961) znameniti Velenjčan Odprtje razstave 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Strast, dojenček in rompompom Stand-up komedija Vida Valiča PETEK, 24. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 1. in 2. razred, sledita 3. in 4. razred 18.00 Gasilski dom Kozje Štirje … Koncert ob 10. obletnici zbora MePZ Vinea Kozje 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Ko ti gre na mljask … Odprtje razstave Foto kluba Štore Steel 21.00 Celjski mladinski center Rotomotor Koncert SOBOTA, 25. 11. 15.00, 18.30 in 21.00 Glasbena šola Velenje Od Celja do Koroške Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb 2023 17.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Srce poleti! Premiera plesne predstave Plesnega društva Harlekin 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Note po naročilu Koncert ob 10-letnici Vokalne skupine 7de'ci 19.00 Cmerška Gorca, Pristava pri Mestinju 1. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Ana Semič Bursać Za abonente in izven 19.30 Kulturni center Laško Kriza srednjih let Komedija z Rankom Babičem, Špas teater 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Kar želiš, to dobiš Komedija, SiTi Teater BTC, za gledališki abonma in izven 20.00 Dom kulture Velenje Samotni zahod Premiera gledališke predstave ob rojstnem dnevu Doma kulture Velenje, KD Gledališče Velenje NEDELJA, 26. 11. 10.30 Dom kulture Velenje Južni tečaj, pingvinji raj Premiera Lutkovnega gledališča Velenje ob rojstnem dnevu Doma kulture Velenje 15.00 in 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije Dalmacije Koncert 17.00 Kulturni dom Škofja vas Moška voda Avtorska komedija humorista Pohorskega klateža Gojka Jevšenaka PONEDELJEK, 27. 11. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Laponska Božična komedija; tudi v torek ob istem času 19.30 Kulturni center Laško Nikoli ni prepozno Monokomedija z Mojco Fatur TOREK, 28. 11. 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Javna bralna vaja Kajuhove drame Mati Dramo bodo predstavili člani Gledališča Velenje. SREDA, 29. 11. 17.00 Zasavski muzej Trbovlje Trgovina v Trbovljah nekoč Odprtje razstave 19.00 Vrt hiše Wambrechtsamer Planina pri Sevnici MoPZ Planina pri Sevnici v počastitev 90. obletnice smrti Ane Wambrechtsamer Koncert 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha Druge prireditve ČETRTEK, 23. 11. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Lev Rogi se predstavi V tednu splošnih knjižnic bo gost pisatelj Igor Plohl, primerno za šolarje II. triade 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Legende in miti o Rogaški Slatini Predstavitev domoznanske zbirke 10.00 Razvojna agencija Kozjansko Vence delamo! Izdelovanje adventnih vencev s Kvirino Martino Zupanc 12.00 Tehnopark Celje Moj dan z manj embalaže Zaključni dogodek nagradnega natečaja, za zabavo bo poskrbel slovenski komik Aleš Novak. 16.00 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Občinska knjižnica Polzela Tanzanija, Ruanda – Gorile v megli Potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay 18.00 Celjski mladinski center Delavnica magičnost gibanja 20.00 Mladinski center Žalec Kavarniški večer 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večeri novo nastale glasbe PETEK, 24. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov kulturni teden Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 17.00 Celjski sejem Sloverotika Erotični šov SOBOTA, 25. 11. 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Gasilski dom Šalek Adventna delavnica TD Šalek Delavnica za vse starosti. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Orija in zlata lestev Ob izidu slikanice srečanje z avtorjema Kristjanom Vebrom in Pavlino Stropnik 10.00 Celjski mladinski center Iz stresne umetnosti v umetnost stresa Delavnica je namenjena osebam, mlajšim od 12 let. 11.00 Tehnopark Celje Ročna izdelava papirja Delavnica 11.00 Medgeneracijski center Kozje Izdelovanje adventnega venčka 19.00 Zadružni dom Ponikva Večer na vasi Prireditev ob 40. obletnici KD Ponikva NEDELJA, 26. 11. 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Mladi muzealci: Zima na Grilovi domačiji Delavnica izdelave adventnih venčkov. 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov – ta nora znanost Zanimivi znanstveni poskusi za vse generacije 15.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Izkušnja portugalske Jakobove poti – Camina Potopisno predavanje Viljema Kaučiča PONEDELJEK, 27. 11. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem. 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Izdelava stripa Dvodnevna delavnica s Katjo Kovše; tudi v torek ob istem času 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kamnolom Pečovnik in podjetje Apneni Predstavitev raziskovalne naloge, ki je bila letos na državnem srečanju nagrajena z zlatim priznanjem. 19.19 Knjižnica Velenje Vidim. Vidi! Vidiš? (Iz) kontekst(a) Šaleške doline Artikulirani zapisi Bojana Pavška in fotografske refleksije Ksenije Mikor; z avtorjema se bo o zborniku pogovarjala Tina Felicijan TOREK, 28. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tiste štiri čarobne besede Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Pingvin, moj zimski prijatelj Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače Gost: Jan Bolha SREDA, 29. 11. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 9.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Pletenje adventnih venčkov 9.30 V Sušilnici Bistrica ob Sotli Sočutje: do drugih da, kaj pa do sebe? Pogovorna delavnica z dr. Mihaelo Kežman 15.00 do 18.00 MC Šmartno ob Paki Adventno-božična ustvarjalna delavnica 10.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznična ustvarjalnica z Majdo Primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Knjižnica Velenje Skrivnost škrata Bisera Pravljična ustvarjalnica 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Je kir ke reku? Predvajanje filma Pohorska komedija. 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zvočna kopel – gong Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 23. 11. 19.30 Športna dvorana Kajuh ob I. Gimnaziji v Celju Za mojo deželo Tradicionalni dobrodelni koncert v organizaciji Rotary klub Celje Barbara Celjska PETEK, 24. 11. 19.00 Športna dvorana Vransko Dobrodelni koncert Žarek upanja za otroški nasmeh Organizacija Rotary club Žalec Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Pokrajinski muzej Celje –Knežji dvorec: 100 let celjske filatelije; do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023; spletne razstave: Biti žen- ska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šen- tjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadaljnjega Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Obso- teljski pejšaži in vedute, razstava Rada Romiha; do 10. 12. Knjižnica Rogaška Slatina: 100- let smrti Josipa Stritarja, razstava literarni del; do 1. 12. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 11. Galerija Velenje: razstava Ideo- loška sestavljanka, avtorice Hu- iquin Wang; do 25. 11. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov- nika; do 30. 11. Atrij Velenjskega gradu: Časov- ni stroj, Pikina fotografska razsta- va; do 30. 11. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do maja 2024 Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 12. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Gustav Šilih (1893- 1961), znameniti Velenjčan, raz- stava ob 130. obletnici rojstva; do 30. 11.; Sončna stena: Ko si star 70 let, si starejši mladinec, razstava ob 70. obletnici Društva Kažipot; do 30. 11.; Domoznan- ski oddelek: razstava prvih tiskov in razglednic Antona Aškerca iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11.; Mladinska soba: Živali in prosto- ri, razstava del učencev OŠ Šalek; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bral- ca meseca: Ana Anita Lekše in Martin Pustatičnik, člana UNI3 Velenje; do 30. 11.; Otroški od- delek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 11.; Oddelek za odrasle: Lutke praznujejo, razsta- va Lutkovnega gledališča Velenje ob 20-letnem delovanju; do 30. 11. in Čas spominov, razstava gradiva ob prebolevanju izgube; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev sa- lon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – po- ezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Avla Mestne občine Velenje: Svet glasbe in filma v risbah, raz- stava risb ljubiteljske ustvarjalke Lidije Zagoričnik; do 4. 12. Osrednja knjižnica Mozirje: 29. slikarski študijski dnevi Ex tem- pore Mozirski gaj 2023; do 24. 11. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 47, 23. november 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek FRANC HROVAT iz Prožinske vasi (18. 11. 1932–22. 11. 2022) Iskrena hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi p »Odšel si, dragi, v širni svet, v suknjič večnosti odet. Boš z angeli ljubezen nam sejal, nas ljubil večno, kot si znal. So srca žalostna, je praznina, v duši bije bolečina. Poišči duše, na krilih večnosti potuj, tam ni bolečine, tam svet ti ni tuj.« ZAHVALA Ob prezgodnjemu slovesu ljubljenega moža, očeta, dedka, sina, brata, strica, bratranca, nečaka, srčnega prijatelja, rudarskega kamerata in dragega soseda IVANA JERANA (po domače Kanirčevega Janka) iz Zgornje Rečice pri Laškem (20. 8. 1966–28. 10. 2023) se zahvaljujemo za vse besede podpore, izraženo sočutje in velikodušno darovano pomoč. Iz srca hvala, ker ste bili z nami v težkih trenutkih, naša povezava naj bo večna. Globoka hvala osebju Oddelka za intenzivno interno medi- cino Splošne bolnišnice Celje za vso oskrbo in sočutje ter širšemu krogu zdravnikov za podporo. Hvala Rudarskemu- etnološkemu društvu Brezno-Huda Jama za spremstvo k večnemu počitku in kaplanu Lovru Slejku za darovano sveto mašo. Hvala prijatelju Matjažu Piklu za lepe besede in pevcem za odpete pesmi slovesa. Hvaležni smo tudi pod- jetjem Turnaplast, d. o. o., Darko Trbovc, s. p., in Damjan Trbovc, s. p., ter Institutu »Jožef Stefan« Ljubljana za vso podporo in razumevanje na vseh ravneh. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ker se boste našega Janka spominjali in ga nosili v svojih srcih. Njegovi najdražji ga zelo pogrešamo, za vedno bo ostal v naših srcih, njegova duša pa bo v nas živela večno. Mama Marija, žena Danica ter sinova Marko in Matej s Tajdo ter vnukinjo Tio p V SPOMIN Dnevi in leta hitro bežijo … Minilo je že dvajset let od takrat, ko bila je gora močnejša od tebe. Za vedno smo te izgubili, a vendar z nami še vedno živiš. Hvala vsem, ki ga še vedno pogrešate in se ga spominjate. Ati 718 DAMJAN SLEMENŠEK (13. 2. 1974–23. 11. 2003) Poroke Velenje Poročili so se: Alma MU- RATOVIĆ iz Srbije in Faruk PIJUKOVIĆ iz Velenja, Milu- na GAVRIĆA in Amel KARA- HODŽIĆ, oba iz BIH. Laško Poročila sta se: Matejka SMODEJ in Dejan KLEZIN, oba iz Laškega. POSEST PRODAM V OKOLICI Vojnika prodam parcelo. Telefon 070 169-797. 710 KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje v Celju, približno 50 m², oddam najraje samski osebi ali mir- nemu paru. Telefon 041 364-140. 717 STROJI KUPIM TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v ka- kršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVO simentalko, brejo, prodam. Telefon 041 783-116. 713 NEMŠKE ovčarje, čistokrvne, z rodovnikom, stare dva meseca, odličnih staršev, pro- dam. Telefon 030 608-670. p ŽREBIČKA hafl inger, starega 8 mesecev, pri- meren je za šport, pleme, prodam. Telefon 031 202-859. 714 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 064 281-550. 716 LAŽJO kravo simentalko, teličko, težko 150 kg in bikca, težkega 120 kg, prodam. Telefon 041 596-475. 722 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p BIKA, mesnata pasma, težkega od 300 do 350 kg, kupim. Telefon 041 530-885. 709 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino, po 1 EUR/liter, prodam. Telefon 031 251-363. 692 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p TRAČNI obračalnik Sip 200 in tehtnico Libela, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 715 KUPIM HLODOVINO iglavcev in lubadarja, dolžina 4,10 m, 5,20 m, 6,20 m, 8,20 m in 9,20 m, kupim. Telefon 068 681-374. 719 Smrti Žalec Umrli so: Vito NAJVIRT iz Ločice ob Savinji, 42 let, Marjan ŽNIDAR iz Gotovelj, 73 let, Alojzija OBLAK iz Šešč pri Preboldu, 90 let, Mateja GLAVNIK iz Latkove vasi, 49 let. Celje Umrli so: Marija UGOVŠEK iz Žalca, 82 let, Dušan KOVAČ iz Ljubečne, 69 let, Karel BRI- LEJ iz Celja, 85 let, Gizela FIJAVŽ iz Celja, 91 let, Mara JAGAR iz Celja, 82 let, Hedvi- ka RAVNIKAR iz Celja, 81 let, Drago NOVAK iz Velenja, 68 let, Ivan ŽOHAR iz Prebolda, 76 let, Zdenko VRAN iz Pre- bolda, 54 let, Eduard Franc JARMŠEK iz Celja, 83 let, Emilija ŠMID iz Celja, 80 let, Simon ZGOJZNIK iz Šošta- nja, 65 let, Gjurgjica BEŠVIR s Polzele, 84 let, Adolf Franc GABRIEL z Dobrne, 89 let. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 47, 23. november 2023 INFORMACIJE Stabilnost, spoštovanje in zeleni prehod. EVROPA SI TI. europa.eu/youareeu Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 XXXX Št. 47, 23. november 2023 Optimistična in očarljiva, s pozitivnim pogledom na življenje.   Takole bi lahko na kratko opisali Andrejo Dušanić, vodjo pošte v Velenju, ki svoje delo opravlja s posluhom za ljudi. V Pošti Slovenije je zaposlena skoraj 40 let, od tega v Velenju že 13. leto. Energična in vedno nasmejana oseba, ki ji je, kot pove sama, delo na pošti pisano na kožo, saj zelo rada dela s strankami. Oranžni odtenek las ni bil vedno njen prepoznavni znak, a si jo po tem, ko jo spoznaš, težko predstavljaš drugačno. Tako kot oranžna barva izžareva toplino in veselje, Andreja s svojo predanostjo delu in načinom, kako skrbi za svoje stranke, jih posluša in jim svetuje, ustvarja pristen in prisrčen odnos ter gradi medsebojno zaupanje.   Andreja rada deli nasmehe in s strankami gradi odnose, polne topline in zaupanja.   Pridruži se nam   Info: Če tudi tebe mika razgibano delo na tere- nu, preveri prosta delovna mesta in se prijavi!   Prednosti zaposlitve: fleksibilno delo, redno plačilo, izpopolnjevanja in usposabljanja, mo- žnosti napredovanja, aktivnosti za ohranjanje zdravja v času delovne aktivnosti, počitnikova- nja v nastanitvenih kapacitetah Pošte Sloveni- je.  Več na: www.posta.si/zaposlitev    www.posta.si je kar 96 % prejemnikov s postopkom dostave paketa zadovoljnih, kar potrjuje prizadevanja Pošte Slovenije, da paketne pošiljke varno in za- nesljivo dostavi na pravo mesto ob pravem času.    Zaupanje je temelj vsakega dobrega odnosa, tako zasebnega kot poslovnega. Po raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Valicon, stranke dostavo paketov najbolj zaupajo prav Pošti Slovenije.     Tudi Andreji zaupanje veliko pomeni. Kot pove, je zelo čustven človek, zato se je zgodbe njenih strank vedno dotaknejo. Poskuša se postaviti v njihovo kožo ter jim po svojih močeh pomagati vsaj z nasvetom, spodbudno besedo ali nasme- hom. Da stranke čutijo njeno iskrenost ter ji zau- pajo, se je lahko avgusta letos, ko so njen dom v Mozirju prizadele poplave, prepričala tudi sama. V najhujših trenutkih so ji na pomoč nesebično priskočili tako sodelavci kot tudi njene stranke s pošte.   Pošta in poštne storitve so od nekdaj pomem- ben del kakovosti življenja ljudi. Andreja s svojim delom in odnosom do soljudi dokazuje, da sta osebni stik in pristen medčloveški odnos ključ do uspeha tako v poslovnem kot privatnem ži- vljenju ter da je možno tudi v sodobnem svetu ohranjati zaupanje, človečnost, toplino in pri- stne medsebojne odnose.   Andreja - PR https://www.posta.si/andreja?utm_source=tisk&utm_medi- um=pr_clanek&utm_campaign=stevilka1_ambasadorji&utm_ content=Andreja Poskenirajte QR kodo in spoznajte Andrejo ter njene sodelavce prek video predstavitev.  Nasvet za pravočasno oddajo pošiljk v predprazničnem obdobju:   • priporočen rok za paketne pošiljke: za naslovnike v Sloveniji do 11. decembra, za tujino pa do 4. decembra, • priporočen rok oddaje pisemskih pošiljk za naslovnike v Sloveniji do 18. decembra, za naslovnike v tujini pa do 8. decembra.   Prijaznost in osebni stik gradita ZAUPANJE. Vedno več nakupov prek spleta.   Pred nami so črni petek, spletni ponedeljek in božično-novoletni prazniki – torej čas, ko ljudje več nakupujejo tudi prek spleta. Spletni nakupi so povsod v porastu in tudi na območju Velenja je opaziti ta trend, zato Andreja svoje stranke poduči, kako pomembno je, da pri spletnem nakupu navedejo tudi svojo mobilno številko, saj jih lahko tako poštar zjutraj pred dostavo pokliče. Mobilna telefonska številka pa je po- membna tudi zato, da lahko stranke spremenijo dostavo pošiljke, ko je ta že na poti k njim. Ko v SMS-sporočilu prejmejo povezavo do spletne aplikacije Moja dostava – moja izbira, lahko za paket določijo drug naslov ali način dosta- ve. Dejstvo je, da življenjski slog ljudi vpliva na različne preference pri prevzemu paketov. An- dreja ugotavlja, da vedno več strank uporablja možnost preusmeritve paketne pošiljke, ko je ta že na poti, saj poleg rednih strank prihajajo na njeno pošto v Velenju prevzemat pakete tudi stranke, ki so npr. v službi v bližini te pošte, sicer pa stanujejo drugje.    Pošta Slovenije ima sicer največjo paketno- logistično mrežo, ki obsega več kot 1.300 pre- vzemno-oddajnih točk. Ta mreža vključuje po- leg vseh poštnih poslovalnic tudi 100 paketo- matov po vsej Sloveniji, paketnike ter prevzeme na bencinskih servisih Petrol in Mol. Tako lahko posameznik sam izbere, kje bo prevzel svojo po- šiljko. Še vedno pa kar trije od štirih Slovencev svoje pakete najraje prevzemajo doma. Po za- dnjih raziskavah zadovoljstva podjetja Valicon 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Vsak del vitezove opreme ima svojo zgodbo Vitez najemnik v 21. stoletju Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 47 / Leto 78 / Celje, 23. november 2023 Str. 30-31 Str. 24 Str. 26-27 Kleti napolnili s hrano, srca z upanjem Z novo protezo življenju naproti Rokenrol je doma tudi na vasi Srednjeveško zgodovinsko in kulturno društvo Vitezi najemniki grofov Celjskih obstaja že pet let, v torek zvečer pa je njegov predsednik Peter Koželj na Teharjah predstavil sre- dnjeveške viteze ter spregovoril o opremi, ki so jo uporabljali, od oklepa do orožja. V pred- stavitvi so se prepletali zgodovinska dejstva o vitezih s tem, kaj pomeni biti vitez danes in v 21. stoletju nositi tudi do 30 kilogramov težek oklep. »Ko oblečeš oklep, postaneš nekdo drug,« je na kratko razložil. JANŽE FRIC Srednjeveško zgodovinsko in kulturno društvo Vitezi najemniki grofov Celjskih obstaja že pet let, v torek zvečer pa je njegov predsednik Peter Koželj na Teharjah predstavil sre- dnjeveške viteze ter spregovoril o opremi, ki so jo uporabljali, od oklepa do orožja. V pred- stavitvi so se prepletali zgodovinska dejstva o vitezih s tem, kaj pomeni biti vitez danes in v 21. stoletju nositi tudi do 30 kilogramov težek oklep. »Ko oblečeš oklep, postaneš nekdo »Pogosta predstava o srednjeve- škem oklepu je, da je bil zelo oko- ren. A to ni res,« je med predstavitvijo povedal Peter Koželj, medtem ko je v roki držal jeklen čevelj, del enega izmed dveh oklepov, ki ju je pripeljal s sabo. Poimenoval ga je kar plesni čevelj, saj se lahko upogne skoraj bolj kot sodobni športni copat. Seveda je to rekel v šali z nasmehom na obrazu, saj je ne glede na kakovost izdelave čevelj še vedno jeklen. Viteški oklep Med tri in pet tisoč evrov je danes potrebo odšteti za oklep, kot ga upora- bljajo v društvu Vitezi najemniki gro- fov Celjskih. Tudi obleči ga ni prepro- sto, zato so vitezi v srednjem veku imeli oprode. Obleče se ga pa od pet do glave. Najprej spodnji del telesa, čisto na koncu pa pride na vrsto čelada. Oklep je vitezu nudil dobro zašči- to, a moški pod jeklom vseeno ni bil popolnoma varen. Peter Koželj je razkazal tudi zbirko orožja, ki so ga pred več kot pol tisočletja uporabljali v bitkah. Med njim je bilo tudi bojno kla- divo, posebej namenjeno boju s tistimi, ki so nosili jeklen oklep. Poleg njega je predstavil tudi meče različnih dolžin, sulice, helebarde, sekiro, lok in še kaj ter vsak kos orožja pospremil s slikovito zgodbo o srednjeveških bojih in bitkah. Najemniki tudi v tujini Društvo se udejstvuje tudi zu- naj Slovenije, predvsem v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. »Nasle- dnje leto bomo imeli prikaz srednje- veškega boja v Brežah, ki so drugo največje srednjeveško mesto v Avstriji. Izjemno ponosni smo, da bomo lahko zgodovino Celjskih grofov prikazali na- šim severnim sosedom.« To priložnost pa je predsednik izkoristil tudi za vabilo vsem, ki jih zanimajo srednji vek, vitezi, zgodovina in podobno, da se pridružijo društvu: »Ve- dno iščemo mlajše viteze.« Oklepi in orožje pa so le najbolj slikovit del društva. Njegovi člani se ljubiteljsko ukvarjajo tudi z raziskovanjem zgodo- vine srednjega veka, še posebej v naši okolici. Peter Koželj zna povedati tudi marsikatero bolj »sočno« zgodbo. Foto: Nik Jarh Peter Koželj v oklepu pred dobrim mesecem dni na gradu Žovnek. Na sprednjem delu oklepa je vidna tudi posušena umetna kri. Peter Koželj z enim izmed svojih mečev, ki je izvorno bil še nekoliko daljši. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 47, 23. november 2023 INFORMACIJE Stabilnost, spoštovanje in zeleni prehod. EVROPA SI TI. europa.eu/youareeu Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 XXXX Št. 47, 23. november 2023 Optimistična in očarljiva, s pozitivnim pogledom na življenje.   Takole bi lahko na kratko opisali Andrejo Dušanić, vodjo pošte v Velenju, ki svoje delo opravlja s posluhom za ljudi. V Pošti Slovenije je zaposlena skoraj 40 let, od tega v Velenju že 13. leto. Energična in vedno nasmejana oseba, ki ji je, kot pove sama, delo na pošti pisano na kožo, saj zelo rada dela s strankami. Oranžni odtenek las ni bil vedno njen prepoznavni znak, a si jo po tem, ko jo spoznaš, težko predstavljaš drugačno. Tako kot oranžna barva izžareva toplino in veselje, Andreja s svojo predanostjo delu in načinom, kako skrbi za svoje stranke, jih posluša in jim svetuje, ustvarja pristen in prisrčen odnos ter gradi medsebojno zaupanje.   Andreja rada deli nasmehe in s strankami gradi odnose, polne topline in zaupanja.   Pridruži se nam   Info: Če tudi tebe mika razgibano delo na tere- nu, preveri prosta delovna mesta in se prijavi!   Prednosti zaposlitve: fleksibilno delo, redno plačilo, izpopolnjevanja in usposabljanja, mo- žnosti napredovanja, aktivnosti za ohranjanje zdravja v času delovne aktivnosti, počitnikova- nja v nastanitvenih kapacitetah Pošte Sloveni- je.  Več na: www.posta.si/zaposlitev    www.posta.si je kar 96 % prejemnikov s postopkom dostave paketa zadovoljnih, kar potrjuje prizadevanja Pošte Slovenije, da paketne pošiljke varno in za- nesljivo dostavi na pravo mesto ob pravem času.    Zaupanje je temelj vsakega dobrega odnosa, tako zasebnega kot poslovnega. Po raziskavi, ki jo je izvedlo podjetje Valicon, stranke dostavo paketov najbolj zaupajo prav Pošti Slovenije.     Tudi Andreji zaupanje veliko pomeni. Kot pove, je zelo čustven človek, zato se je zgodbe njenih strank vedno dotaknejo. Poskuša se postaviti v njihovo kožo ter jim po svojih močeh pomagati vsaj z nasvetom, spodbudno besedo ali nasme- hom. Da stranke čutijo njeno iskrenost ter ji zau- pajo, se je lahko avgusta letos, ko so njen dom v Mozirju prizadele poplave, prepričala tudi sama. V najhujših trenutkih so ji na pomoč nesebično priskočili tako sodelavci kot tudi njene stranke s pošte.   Pošta in poštne storitve so od nekdaj pomem- ben del kakovosti življenja ljudi. Andreja s svojim delom in odnosom do soljudi dokazuje, da sta osebni stik in pristen medčloveški odnos ključ do uspeha tako v poslovnem kot privatnem ži- vljenju ter da je možno tudi v sodobnem svetu ohranjati zaupanje, človečnost, toplino in pri- stne medsebojne odnose.   Andreja - PR https://www.posta.si/andreja?utm_source=tisk&utm_medi- um=pr_clanek&utm_campaign=stevilka1_ambasadorji&utm_ content=Andreja Poskenirajte QR kodo in spoznajte Andrejo ter njene sodelavce prek video predstavitev.  Nasvet za pravočasno oddajo pošiljk v predprazničnem obdobju:   • priporočen rok za paketne pošiljke: za naslovnike v Sloveniji do 11. decembra, za tujino pa do 4. decembra, • priporočen rok oddaje pisemskih pošiljk za naslovnike v Sloveniji do 18. decembra, za naslovnike v tujini pa do 8. decembra.   Prijaznost in osebni stik gradita ZAUPANJE. Vedno več nakupov prek spleta.   Pred nami so črni petek, spletni ponedeljek in božično-novoletni prazniki – torej čas, ko ljudje več nakupujejo tudi prek spleta. Spletni nakupi so povsod v porastu in tudi na območju Velenja je opaziti ta trend, zato Andreja svoje stranke poduči, kako pomembno je, da pri spletnem nakupu navedejo tudi svojo mobilno številko, saj jih lahko tako poštar zjutraj pred dostavo pokliče. Mobilna telefonska številka pa je po- membna tudi zato, da lahko stranke spremenijo dostavo pošiljke, ko je ta že na poti k njim. Ko v SMS-sporočilu prejmejo povezavo do spletne aplikacije Moja dostava – moja izbira, lahko za paket določijo drug naslov ali način dosta- ve. Dejstvo je, da življenjski slog ljudi vpliva na različne preference pri prevzemu paketov. An- dreja ugotavlja, da vedno več strank uporablja možnost preusmeritve paketne pošiljke, ko je ta že na poti, saj poleg rednih strank prihajajo na njeno pošto v Velenju prevzemat pakete tudi stranke, ki so npr. v službi v bližini te pošte, sicer pa stanujejo drugje.    Pošta Slovenije ima sicer največjo paketno- logistično mrežo, ki obsega več kot 1.300 pre- vzemno-oddajnih točk. Ta mreža vključuje po- leg vseh poštnih poslovalnic tudi 100 paketo- matov po vsej Sloveniji, paketnike ter prevzeme na bencinskih servisih Petrol in Mol. Tako lahko posameznik sam izbere, kje bo prevzel svojo po- šiljko. Še vedno pa kar trije od štirih Slovencev svoje pakete najraje prevzemajo doma. Po za- dnjih raziskavah zadovoljstva podjetja Valicon 21 XXXX Št. 40, 5. oktober 2023 Vsak del vitezove opreme ima svojo zgodbo Vitez najemnik v 21. stoletju Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 47 / Leto 78 / Celje, 23. november 2023 Str. 30-31 Str. 24 Str. 26-27 Kleti napolnili s hrano, srca z upanjem Z novo protezo življenju naproti Rokenrol je doma tudi na vasi Srednjeveško zgodovinsko in kulturno društvo Vitezi najemniki grofov Celjskih obstaja že pet let, v torek zvečer pa je njegov predsednik Peter Koželj na Teharjah predstavil sre- dnjeveške viteze ter spregovoril o opremi, ki so jo uporabljali, od oklepa do orožja. V pred- stavitvi so se prepletali zgodovinska dejstva o vitezih s tem, kaj pomeni biti vitez danes in v 21. stoletju nositi tudi do 30 kilogramov težek oklep. »Ko oblečeš oklep, postaneš nekdo drug,« je na kratko razložil. JANŽE FRIC Srednjeveško zgodovinsko in kulturno društvo Vitezi najemniki grofov Celjskih obstaja že pet let, v torek zvečer pa je njegov predsednik Peter Koželj na Teharjah predstavil sre- dnjeveške viteze ter spregovoril o opremi, ki so jo uporabljali, od oklepa do orožja. V pred- stavitvi so se prepletali zgodovinska dejstva o vitezih s tem, kaj pomeni biti vitez danes in v 21. stoletju nositi tudi do 30 kilogramov težek oklep. »Ko oblečeš oklep, postaneš nekdo »Pogosta predstava o srednjeve- škem oklepu je, da je bil zelo oko- ren. A to ni res,« je med predstavitvijo povedal Peter Koželj, medtem ko je v roki držal jeklen čevelj, del enega izmed dveh oklepov, ki ju je pripeljal s sabo. Poimenoval ga je kar plesni čevelj, saj se lahko upogne skoraj bolj kot sodobni športni copat. Seveda je to rekel v šali z nasmehom na obrazu, saj je ne glede na kakovost izdelave čevelj še vedno jeklen. Viteški oklep Med tri in pet tisoč evrov je danes potrebo odšteti za oklep, kot ga upora- bljajo v društvu Vitezi najemniki gro- fov Celjskih. Tudi obleči ga ni prepro- sto, zato so vitezi v srednjem veku imeli oprode. Obleče se ga pa od pet do glave. Najprej spodnji del telesa, čisto na koncu pa pride na vrsto čelada. Oklep je vitezu nudil dobro zašči- to, a moški pod jeklom vseeno ni bil popolnoma varen. Peter Koželj je razkazal tudi zbirko orožja, ki so ga pred več kot pol tisočletja uporabljali v bitkah. Med njim je bilo tudi bojno kla- divo, posebej namenjeno boju s tistimi, ki so nosili jeklen oklep. Poleg njega je predstavil tudi meče različnih dolžin, sulice, helebarde, sekiro, lok in še kaj ter vsak kos orožja pospremil s slikovito zgodbo o srednjeveških bojih in bitkah. Najemniki tudi v tujini Društvo se udejstvuje tudi zu- naj Slovenije, predvsem v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. »Nasle- dnje leto bomo imeli prikaz srednje- veškega boja v Brežah, ki so drugo največje srednjeveško mesto v Avstriji. Izjemno ponosni smo, da bomo lahko zgodovino Celjskih grofov prikazali na- šim severnim sosedom.« To priložnost pa je predsednik izkoristil tudi za vabilo vsem, ki jih zanimajo srednji vek, vitezi, zgodovina in podobno, da se pridružijo društvu: »Ve- dno iščemo mlajše viteze.« Oklepi in orožje pa so le najbolj slikovit del društva. Njegovi člani se ljubiteljsko ukvarjajo tudi z raziskovanjem zgodo- vine srednjega veka, še posebej v naši okolici. Peter Koželj zna povedati tudi marsikatero bolj »sočno« zgodbo. Foto: Nik Jarh Peter Koželj v oklepu pred dobrim mesecem dni na gradu Žovnek. Na sprednjem delu oklepa je vidna tudi posušena umetna kri. Peter Koželj z enim izmed svojih mečev, ki je izvorno bil še nekoliko daljši. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 47, 23. november 2023 INTERVJU Psihiatrična bolnišnica Vojnik praznuje letos 30 let dela in razvoja. Vstop vanjo in pogovor z vodilnimi odkriva izjemno vizijo, nove cilje in še več pove- zovanja z lokalno skupnostjo. Imeti duševno stisko, predvsem pa si to priznati danes ni več takšen tabu kot včasih. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici ne pomeni nič slabega. Pomeni zdravljenje svoje duše, da bo pripravljena na izzive sodobne družbe. Psihiatrično bolnišnico Vojnik s 183 zaposlenimi od lanskega junija vodi v. d. direktorja Albin Apotekar, mag. menedžmenta. Ob njem bolnišnico vodi tudi strokovna direktorica Anja Cvikl Planko, dr. med., spec. psih. V intervjuju tokrat nastopata oba, v njunem vodstvenem timu pa je tudi v. d. pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege Mario Drem- šak, mag. menedž., dipl. zn. Tudi bolniki, ne samo zaposleni, čutijo, da je v psihiatrični bolnišnici zapihal svež veter. Če bo le uspelo, bo ta prinesel tudi sodobno novogradnjo. Kmalu. SIMONA ŠOLINIČ Psihiatrična bolnišnica Vojnik pokriva regijo s 320 tisoč prebivalci. Trenutno ima na voljo 148 postelj na šestih oddelkih. Na letni ravni ima povprečno tisoč dvesto bolnišničnih primerov in približno 13 tisoč ambulantnih pregledov. V slovenskem prostoru se kaže tudi potreba po podporni obravnavi oseb z rakavimi obolenji. Tudi takšno pomoč želijo uvesti v Vojniku, kot tudi program pomoči pri nekemičnih odvisnostih. Trideset let psihiatrične bolnišnice v Vojniku Bivanje v psihiatrični bolnišnici ni več tabu A najprej k duševnim stiskam. Teh je v za- dnjem času veliko. Dobra stvar je, da ljudje hitreje poiščejo pomoč. Cvikl Planko: Res je. V zadnjem obdobju v naši bolnišnici opažamo predvsem pove- čanje hospitaliziranih bolnikov, ki imajo anksiozno ali depresivno epizodo oziroma se ti dve stanji prepletata. Tudi zaradi na- čina življenja je vedno več psihičnih stisk, prilagoditvenih motenj, stresnih situacij, ki se pri nekaterih stopnjujejo v anksioznost ali depresijo. Ravno zato smo razširili dnev- no bolnišnico, kamor lahko pridejo bolniki zjutraj ob 8. uri in so tukaj do 13. ure, kjer Cvikl Planko: Morda bi tu poudarila pomen povezovanja primarne ravni in bolnišnice. V tej regiji smo edina bolnišnica, ki se ukvarja z zdravljenjem duševnih bolezni. Povezova- nje s centri na primarni ravni je nujno, da bomo tudi kot družba presegli stigmatizacijo bolnikov in da bodo ti še hitreje prišli k nam po pomoč. Nič ni slabega, če greš v bolni- šnico. Država bi morala še bolj okrepiti to sodelovanje. Mi smo samoiniciativno vzpo- stavili stik s Centri za duševno zdravje, tudi z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, se pogovarjali z njihovimi predstavniki, ki so bili presenečeni nad programi, ki jih ponuja- nejo. Nek starejši zdravnik mi je dejal, da je bila vojniška psihiatrična bolnišnica nekoč kalilnica kadrov, ki so nato odšli drugam. Zdaj želimo, da pridejo kadri k nam, da prepoznajo, da imajo tu dovolj možnosti in dovolj potenciala za delo. Cvikl Planko: Resnično imamo nove izzi- ve in nove programe ter spodbudno delovno okolje, predvsem pa skrbimo za medosebne odnose. Naši zaposleni imajo občutek, da ima bolnišnica vizijo, zato so ji pripadni. To želimo nadaljevati, saj vidimo, da to daje delkih, a smo glede na staranje generacij in potrebe v družbi želeli uvesti ta program. In smo ga. Cilj je bil timsko sodelovanje na tem področju, ker ljudje potrebujejo pomoč. Imamo sodobno opremo, prostore, oddelek je kadrovsko primerno zaseden, kar me iz- redno veseli. Tudi varuh človekovih pravic je bil letos pri nas zaradi tega oddelka, dobili smo tudi pozitivno poročilo od ministrstva. Gre za posebno obravnavo starostnikov. Pričakujete, da se bo glede na potrebe in povečanje števila starejših v družbi ta oddelek moral še dodatno razširiti? Cvikl Planko: Da. Življenjska doba se dalj- ša, starejši imajo več pridruženih bolezni, več je demence. Dostopnost do pomoči je zdaj boljša. Delamo na tem, da bi ponudili možnost dnevne bolnišnice, kajti za starejše bolnike je nujno, da krepijo svoje kognitivne sposobnosti v začetni fazi bolezni. Denimo delovna terapija se izkaže za zelo dobro v teh primerih. Ta oddelek želimo še nadgraditi. Zapolnili bomo vsak prostor v bolnišnici, samo da bi ljudem pomagali. Tudi svojci opa- žajo, da je to dobrodošlo. Imamo delovne te- rapevte, diplomirane medicinske sestre, naši strokovnjaki sodelujejo tudi s Spominčico. Imamo znanje in izkušnje, radi bi samo še večje in svetlejše prostore, da se bodo bolniki še bolje počutili. Apotekar: Na tej točki smo pri prostorski stiski. Odkar sem v psihiatrični bolnišnici, že- limo glavno stavbo dograditi. Nekatere stvari smo uredili na različne načine, imamo idejne Psihiatrična bolnišnica Vojnik obletnice svojega delovanja ne bo posebej praznovala. Izvaja pa ob tej priložnosti ciklus izobraževanja za vse zaposlene, s katerim želi vodstvo še bolj povezati ves kader v bolnišnici. S takšnim izobraževanjem želi bolnišnica še bolj dvigniti tako profesionalno in odnosno raven vseh zaposlenih. imajo psihoterapevtsko obravnavo. Terapija z zdravili pri tem ni pogoj. Ali glede na kadrovsko sliko obvladujete povečanje števila ljudi s stiskami? Cvikl Planko: Trudimo se in zaenkrat lahko potrdim, da nam uspeva. V zadnjih dveh oziroma treh letih smo pridobili malo več specialistov in specializantov psihiatrije, enako tudi na področju klinične psihologije. Veseli smo, da se je v zadnjih letih zvišalo tudi število psihiatrov, ki so se odločili za do- daten študij psihoterapije različnih modali- tet, od realitetne, integrativne, transakcijske, analitske do vedenjsko-kognitivne psihote- rapije. Psihoterapija je izredno pomembna pri pomoči ljudem. Začne se pri obravnavi v bolnišnici in jo nadaljujemo, ko bolnika od- pustimo. Prav tako sem vesela, ker vodstvo podpira takšno izobraževanje. Kadra je dovolj. Kako je s stroški? Apotekar: Težava priznavanja stroškov dela v storitvah se pokaže v praksi. Letno ima naša bolnišnica 10 milijonov prometa, podobno kot Občina Vojnik. Približno 80 odstotkov tega je strošek plač. Menim, da vse to ni v zadostni meri upoštevano v ce- nah storitev, ki jih določata zavarovalnica in državna politika, na kar mi kot bolnišnica nimamo vpliva. Konec leta dobimo izhodišče za pripravo fi nančnega načrta in časovni rok zanj. Načrt mora biti uravnotežen. V njem je zajet tudi ves kader. Če vemo, da so tu še naložbe in da so se nekatere stvari podražile, na primer energenti, je težko vse to uravno- težiti. Včasih je to prava umetnost. Se vam zdi, da je področje psihiatrije s stališča fi nanc zapostavljeno v primerjavi z drugo medicino? Apotekar: Res je, da država v zadnjem času vlaga več v področje ohranjanja dušev- nega zdravja, odpirajo se centri za duševno zdravje na primarni ravni zdravstva. Ta del je okrepljen, vendar so na primarni ravni drugačni pogoji, tudi cene storitev niso ena- ke kot pri nas. V tem delu smo na področju psihiatrije zapostavljeni pri fi nanciranju, ne pa po strokovnosti. mo. Na voljo je veliko različnih možnosti za lajšanje stisk, zato poskušamo to povezovanje s primarno ravnjo okrepiti sami. Pred kratkim smo v Vojniku odprli dislocirano enoto dnev- ne bolnišnice za obravnavo oseb s fi bromi- algijo in z bolečinskim sindromom, saj smo ugotovili, da je primerov fi bromialgije vedno več in da ljudje potrebujejo strokovno pomoč. Telo in duša sta povezana. Tudi URI Soča ima program za te vrste motenj, pomembno pa se nam zdi, da nekaj podobnega ponudimo tudi v lokalnem okolju, kar je za ljudi bolj dostopno in se lažje odločijo za vključitev. Poudarek v našem programu je na funkcio- nalnosti in obravnavi duševih stisk, ki jih tak bolnik doživlja. Ta razvoj povezovanja s centri v lokalni skupnosti želimo nadaljevati in do- polnjevati, saj vse to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Čeprav država rada poudarja multidisci- plinarnost … Cvikl Planko: … jo mi pogrešamo. Apotekar: In tudi prilagajanje pri fi nan- ciranju. Pred kratkim sem se pogovarjal z zdravnikom, ki dela v tej enoti in pravi, da že imajo čakalne vrste. Torej se čakalne vr- ste pojavijo takoj, ko se pojavi nov program pomoči. Včasih družba čakalne vrste narobe interpretira, saj so sestavni del zdravstva. Kaj nam povedo? Da je takšen program v družbi nujen in potreben. Vam bo ob večjem številu programov uspelo obdržati zaposlene? Vemo, da se mnogi odločajo za prehod v zasebni del zdravstva. Apotekar: Mislim, da naša bolnišnica po- nudi zaposlenim vse, kar je zanje dobro. Primerne delovne pogoje in tudi primerne obremenitve, zato tudi kadri pri nas osta- zaposlenim zagon in veselje. Nimamo ka- drovskih odlivov, na kar smo res ponosni. Apotekar: Ta energija se čuti. Nekatere bol- nišnice se morajo zelo »oglaševati«, vidite, da mi tega ne počnemo, ker nam je pomembno delo na vsebini. In rezultati so vidni. Je eden takšnih rezultatov lani odprt oddelek za gerontopsihiatrijo, ki obrav- nava starejše osebe s težavami v duševnem zdravju? Cvikl Planko: Da. Program so izvajale tudi druge bolnišnice, vendar so te oddelke za- radi kadrovskih težav zapirale. Mi smo pred časom imeli starostnike na intenzivnih od- Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 47, 23. november 2023 INTERVJU Leta 2009 je bolnišnica izdala posebno monogra jo. Prejela je tudi srebrni grb Občine Vojnik, nato še priznanje za urejeno okolico. V letih 2010 in 2011 je kot druga bolnišnica v Sloveniji uspešno zaključila energetsko sanacijo stavb. Dislocirana enota Ravne pri Šoštanju pa je bila leta 2013 preseljena v Vojnik. To leto je bolnišnica pridobila tudi certi kat kakovosti, ki ga ohranja še danes. Lani je bolnišnica odprla Oddelek za gerontopsihiatrijo, ki obravnava starejše osebe s težavami v duševnem zdravju. Začel je delovati tudi oddelek za dnevno bolnišnično oskrbo, kjer bolniki dnevno prihajajo na dejavnosti v programu, vendar bivajo v domačem okolju. Dnevna bolnišnica je namenjena zdravljenju anksiozno-depresivnih stanj, po epidemiji so zdravniki obravnavali tudi postcovidni sindrom. rešitve, tudi projekt za izkoristek podstrešja, nekaj smo že pridobili. Vendar ves čas opaža- mo, da so vse to le delne rešitve. Tudi preteklo vodstvo je v strategiji razvoja ugotovilo enako – potrebujemo novogradnjo. Imamo lokacijo, je na našem zemljišču in novogradnja je pred- videna med naložbenimi ukrepi v zdravstvu do leta 2031. V Vojniku bi za novogradnjo potrebovali od 10 do 12 milijonov evrov. So- dobna stavba je idejno zasnovana na 4 tisoč kvadratnih metrih in v treh nadstropjih, kar pomeni, da bi se zelo dobro prostorsko ujela v to okolje, in tega se veselimo. Verjamete, da bo glede na fi nančne raz- mere v državi to resnično uspelo do leta 2031? Apotekar: Ne gre le za upanje, ampak za ljubezen do tega dela in do tega, da bi sku- paj uspeli. Uporabili bomo vse vzvode, tudi lobiranje, ko bo čas za to. Prepričan sem, da bo politika uvidela, da je to pomembna rešitev. Ti postopki so neke vrste proces, ki ima svoje zakonitosti in pasti ter ovire, ven- dar verjamem, da bo uspelo. To je tudi moja želja, preden se bom upokojil. V naslednjih 6 ali 7 letih se mora zgodba novogradnje kon- čati. Tudi zaradi zaposlenih, da bodo dobili še boljše prostore. Nove tehnične smernice v novogradnji predvidevajo bistveno večje površine za ambulante. Zdaj jih imamo na 300 kvadratnih metrih, potrebovali bi jih na 900 kvadratnih metrih. Novogradnja bo večnamenska, kar bo vplivalo na boljšo or- ganizacijo dela, boljše delovanje oddelkov, med prvimi. Res pa je, da pričakujemo od države, če želi uvesti digitalizacijo na raz- ličnih področjih, da bo temu namenila tudi namenska sredstva, ne da bodo ta sredstva iz naših obstoječih fi nanc, ker že tako ali tako nimamo dovolj denarja za vse naložbe. Cvikl Planko: Med našimi cilji sta tudi vr- stomat in DMS-modul (programska oprema za upravljanje dokumentov, o. p.), prepozna- vanje glasu, da bi lahko zdravnik narekoval in bi se zapis računalniško prenesel na papir. Ciljev je kar nekaj, vendar smo zaenkrat pri tem prepuščeni sami sebi. Ko smo za te na- prednejše tehnologije spraševali pristojne za digitalizacijo, smo dobili odgovor, da za to bolnišnice poskrbijo same. Občutek je, da je v Psihiatrični bolnišni- ci Vojnik v zadnjih letih zavel nov veter … Apotekar: To se čuti, da. Vendar želim povedati, da so tudi vsa pretekla vodstva delala dobro. Nekateri smo tu 30 let in smo rasli s to hišo. Morda se je včasih opazilo, da vodilni kdaj niso razumeli, da niso vedno pomembni samo stroški. Moraš prisluhniti tudi zaposlenim, njihovim potrebam, ker je res pomembno, da so ljudje na delovnem mestu zadovoljni. Včasih zaradi tega pri fi - nancah nastane kakšen minus, vendar veš, da se zaposleni počutijo dobro. Da. Delamo nekoliko drugače. Cvikl Planko: Ko sem prevzela ta položaj, sem naredila načrte, želela sem več timskega sodelovanja, ker to delo potrebuje dinamiko, izzive, spremembe, ideje. Če je tim dober, so Sodobna psihiatrija sledi deinstituciona- lizaciji. Tudi vojniška bolnišnica? Cvikl Planko: Da. V družbi se razvijajo različne psihiatrične obravnave, tudi sku- pnostne, centri za krepitev zdravja skrbijo za pomoč ob blažjih duševnih motnjah. Bi pa omenila, da ko so v Italiji sledili deinstitucio- nalizaciji, se to ni izkazalo kot dober recept. Deinstitucionalizacija pomeni, da mora ob- stajati dobro razvita mreža zunanje pomoči bolnikom. Bolnišnice pomagajo pozdraviti ali ki bodo imeli tudi svoje prostore za delov- ne terapije, predviden je poseben prostor za obiske bolnikov in podobno. Cvikl Planko: To slednje je prav tako zelo pomembno, kajti zdaj pogosto improvizira- mo. Zdravniki, klinični psihologi potrebujejo ustrezne prostore tudi za terapije, svojci za obiske. Zdaj imamo vsak centimeter prosto- rov izkoriščen in prostorski stiski se ves čas prilagajamo. Novogradnja potrebuje tudi opremo. Smo v dobi digitalizacije. Kako se ta zrcali v vašem delu? Apotekar: Psi- hiatrična bolni- šnica Vojnik je bila ena prvih bolnišnic v Slo- veniji, kjer smo že pred 20 leti uredili digitalno registracijo delov- nega časa, med prvimi v državi smo imeli raču- nalniško omrežje. Na tem področju ne zaostajamo in še naprej želi- mo biti spremembe vedno pozitivne za vse. Osrednji cilj je prilagajanje bolnikom, saj smo zanje tu. Apotekar: Včasih si moramo samo upati. Takšen primer je dislocirana enota za fi bro- mialgijo. Prostore je bilo treba najeti pravo- časno, saj bi bili drugače prepozni in bi jih najel kdo drug. Svet zavoda nas je pri tem podprl. Pravočasno smo vložili tudi vlogo za soglasje na Ministrstvo RS za zdravje, vendar še ni odgovora. Torej mi delamo, izvajamo program, državo še čakamo. Na drugi strani pa, ko državne ustanove kaj potrebujejo, mo- ramo to urediti v nekaj dneh. Ko mi potre- bujemo nekaj za dobro ljudi, ne dobimo niti povratne informacije. Vršilec dolžnosti direktorja Psihiatrične bol- nišnice Vojnik Albin Apotekar: »Vizija je sku- pna dobra zgodba še naprej. Smo osrednja bolnišnica v regiji s področja duševnega zdravja in pri tem bomo vztrajali. Radi bi še naprej sodelovali tako z lokalno skupno- stjo kot z državo, da bomo še naprej v kora- ku s časom in da bi se drugi pri nas naučili veliko, ker se lahko. Tisto, česar se bojim, je, da država še ni pripravljena na porast števila hiperaktivnih otrok. Ker to so poten- cialni uporabniki naših storitev in na to se moramo pripraviti, predvsem na področju pedopsihiatrije. In država sto- ri ravno na tem področju prema- lo.« Strokovna direktorica Anja Cvikl Planko, dr. med., spec. psih.: »Če je tim dober, so spremembe vedno pozitivne za vse. Osrednji cilj je prilagajanje bolnikom, saj smo zanje tu.« dem skozi leta spreminja, več je oblik po- moči, bolj poudarjamo destigmatizacijo. Lju- dem vedno rečem, da jim nič ne piše na čelu, s svojim vedenjem se predstavljajo v okolici. Bolezen ne izbira, imamo tudi visoko funkci- onalne bolnike z uspešno kariero, družino, nekateri med njimi imajo težjo duševno mo- tnjo, in zmorejo. Izredno pomembno je, da bolezen sprejmejo in se ustrezno zdravijo. Področje psihoterapije in pomoči ljudem ni sistemsko urejeno, kot bi moralo biti. Po- zazdraviti bolezen, ljudje pa potem zunaj, v svojem okolju, potrebujejo nadaljnjo pomoč. Obstajajo društva, centri. Vendar nekaj še manjka. Vse te točke pomoči moramo pove- zati, saj tako bolniku ponudimo več. Ko pride bolnik iz bolnišnice, mora imeti podporo, ker je samo tako to zgodba o uspehu. Če ob tem potrebuje terapijo z zdravili, jih mora jemati, to je optimalno, vendar je pri zdravilih treba odločati za vsak primer posebej. So zdravila pri psihičnih stiskah vedno rešitev? Se kaže v odnosu do predpisova- nja zdravil razlika med mlajšo in starejšo generacijo psihiatrov? Je stroka tu enotna? Cvikl Planko: Na tem področju so razlike vidne kot v vseh poklicih. Morda so mlaj- še generacije bolj naklonjene novostim. Za našo bolnišnico velja, da se o tem redno pogovarjamo na skupnih sestankih, kjer razpravljamo o možnostih, ki jih posame- zni bolniki imajo. Če ima bolnik psihozo, ki ne pojenja, če ni v stiku z resničnostjo, se timsko pogovorimo o tem, kako mu še pomagati. Ta timski posvet je ključen. Tudi na področju predpisovanja zdravil je več strokovnega razvoja, seveda se kdaj zgodi, da imajo starejši strokovnjaki več izkušenj s predpisovanjem nekaterih zdravil, ki jim bolj zaupajo kot novostim. Vedno ocenjuje- mo individualno glede na značilnosti bol- nika, simptome, pričakovanja, a tudi glede na pogovor z bolniki o stranskih učinkih in delovanju. Morate vedeti, da gre tudi za hude duševne motnje, kjer so zdravila pomembna. Je teh hudih duševnih motenj več kot v preteklosti? Cvikl Planko: Ne. Zelo hu- dih motenj je približno enako. Več duševnih stisk je kot pred 20 leti tudi zato, ker ljudje o tem prej spregovorijo in se zaupajo. Težji motnji sta na primer shizofrenija in bipolarna motnja. Več je, kot je že znano, demence z vedenjskimi odkloni, kjer so osebe lahko tudi agresivne. Torej spregovoriti o psihič- nih stiskah danes ni več tabu? Cvikl Planko: Ko je govora o anksio- znosti in de- presiji, ve- dno manj. Res je tudi, da se pro- gram po- moči lju- javljajo se šarlatani, neizobraženi, ki niso nikoli študirali psihologije, psihoterapije, ponujajo pa razne »energetske in duhovne terapije«, zanje računajo krepko več kot psihoterapevti, psihiatri, a storijo ogromno škode … Zakaj se stroka tu ne odzove? Cvikl Planko: Ker to področje ni zakonsko urejeno. Nimamo ne pravnih ne drugih me- hanizmov, da bi jih ustavili. Če kdaj kdo koga opozori, dobi opozorilo o tožbi. Priznam, da se čutimo nemočni v takšnih primerih. Imeli smo situacije, ko so k nam prišli bolniki, ki so bili pred tem ravno na takšnih »terapijah« in je pri njih prišlo do hudega poslabšanja duševnega stanja, v posameznih primerih celo do psihoze. Pri nekaterih ljudeh, pred- vsem pri šibkeje osebnostno strukturiranih, je namreč potrebna posebna previdnost pri uporabi psihoterapevtskih tehnik in orodij. Za delo s takimi posamezniki je zato zelo pomembno tudi poznavanje psihopatologije oziroma poznavanje duševnih procesov in duševnih motenj, kajti v nasprotnem prime- ru lahko pride celo do poslabšanja stanja, npr. pojava simptomatike, kot so prisilne misli, prisluhi ipd. Torej bolniku lahko tak kvazi terapevt povzročil samo še več škode? Cvikl Planko: Da. To področje bi morala država urediti. V stroki vemo, kdaj in kako se odzvati v pogovorih z bolniki. Iz razgovora znamo razbrati, koliko je posameznikova osebnostna struktura trdna. To, kar počnejo nekateri, ki nimajo ustreznega znanja, je zelo sporno. In država bi mo- rala nekaj storiti. Vemo, da je učinek placeba zelo velik. Če na za- četku verjameš, da gre na bolje, je dobro. Kaj pa kasneje, ko se stvari zapletejo? Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 47, 23. november 2023 INTERVJU Leta 2009 je bolnišnica izdala posebno monogra jo. Prejela je tudi srebrni grb Občine Vojnik, nato še priznanje za urejeno okolico. V letih 2010 in 2011 je kot druga bolnišnica v Sloveniji uspešno zaključila energetsko sanacijo stavb. Dislocirana enota Ravne pri Šoštanju pa je bila leta 2013 preseljena v Vojnik. To leto je bolnišnica pridobila tudi certi kat kakovosti, ki ga ohranja še danes. Lani je bolnišnica odprla Oddelek za gerontopsihiatrijo, ki obravnava starejše osebe s težavami v duševnem zdravju. Začel je delovati tudi oddelek za dnevno bolnišnično oskrbo, kjer bolniki dnevno prihajajo na dejavnosti v programu, vendar bivajo v domačem okolju. Dnevna bolnišnica je namenjena zdravljenju anksiozno-depresivnih stanj, po epidemiji so zdravniki obravnavali tudi postcovidni sindrom. rešitve, tudi projekt za izkoristek podstrešja, nekaj smo že pridobili. Vendar ves čas opaža- mo, da so vse to le delne rešitve. Tudi preteklo vodstvo je v strategiji razvoja ugotovilo enako – potrebujemo novogradnjo. Imamo lokacijo, je na našem zemljišču in novogradnja je pred- videna med naložbenimi ukrepi v zdravstvu do leta 2031. V Vojniku bi za novogradnjo potrebovali od 10 do 12 milijonov evrov. So- dobna stavba je idejno zasnovana na 4 tisoč kvadratnih metrih in v treh nadstropjih, kar pomeni, da bi se zelo dobro prostorsko ujela v to okolje, in tega se veselimo. Verjamete, da bo glede na fi nančne raz- mere v državi to resnično uspelo do leta 2031? Apotekar: Ne gre le za upanje, ampak za ljubezen do tega dela in do tega, da bi sku- paj uspeli. Uporabili bomo vse vzvode, tudi lobiranje, ko bo čas za to. Prepričan sem, da bo politika uvidela, da je to pomembna rešitev. Ti postopki so neke vrste proces, ki ima svoje zakonitosti in pasti ter ovire, ven- dar verjamem, da bo uspelo. To je tudi moja želja, preden se bom upokojil. V naslednjih 6 ali 7 letih se mora zgodba novogradnje kon- čati. Tudi zaradi zaposlenih, da bodo dobili še boljše prostore. Nove tehnične smernice v novogradnji predvidevajo bistveno večje površine za ambulante. Zdaj jih imamo na 300 kvadratnih metrih, potrebovali bi jih na 900 kvadratnih metrih. Novogradnja bo večnamenska, kar bo vplivalo na boljšo or- ganizacijo dela, boljše delovanje oddelkov, med prvimi. Res pa je, da pričakujemo od države, če želi uvesti digitalizacijo na raz- ličnih področjih, da bo temu namenila tudi namenska sredstva, ne da bodo ta sredstva iz naših obstoječih fi nanc, ker že tako ali tako nimamo dovolj denarja za vse naložbe. Cvikl Planko: Med našimi cilji sta tudi vr- stomat in DMS-modul (programska oprema za upravljanje dokumentov, o. p.), prepozna- vanje glasu, da bi lahko zdravnik narekoval in bi se zapis računalniško prenesel na papir. Ciljev je kar nekaj, vendar smo zaenkrat pri tem prepuščeni sami sebi. Ko smo za te na- prednejše tehnologije spraševali pristojne za digitalizacijo, smo dobili odgovor, da za to bolnišnice poskrbijo same. Občutek je, da je v Psihiatrični bolnišni- ci Vojnik v zadnjih letih zavel nov veter … Apotekar: To se čuti, da. Vendar želim povedati, da so tudi vsa pretekla vodstva delala dobro. Nekateri smo tu 30 let in smo rasli s to hišo. Morda se je včasih opazilo, da vodilni kdaj niso razumeli, da niso vedno pomembni samo stroški. Moraš prisluhniti tudi zaposlenim, njihovim potrebam, ker je res pomembno, da so ljudje na delovnem mestu zadovoljni. Včasih zaradi tega pri fi - nancah nastane kakšen minus, vendar veš, da se zaposleni počutijo dobro. Da. Delamo nekoliko drugače. Cvikl Planko: Ko sem prevzela ta položaj, sem naredila načrte, želela sem več timskega sodelovanja, ker to delo potrebuje dinamiko, izzive, spremembe, ideje. Če je tim dober, so Sodobna psihiatrija sledi deinstituciona- lizaciji. Tudi vojniška bolnišnica? Cvikl Planko: Da. V družbi se razvijajo različne psihiatrične obravnave, tudi sku- pnostne, centri za krepitev zdravja skrbijo za pomoč ob blažjih duševnih motnjah. Bi pa omenila, da ko so v Italiji sledili deinstitucio- nalizaciji, se to ni izkazalo kot dober recept. Deinstitucionalizacija pomeni, da mora ob- stajati dobro razvita mreža zunanje pomoči bolnikom. Bolnišnice pomagajo pozdraviti ali ki bodo imeli tudi svoje prostore za delov- ne terapije, predviden je poseben prostor za obiske bolnikov in podobno. Cvikl Planko: To slednje je prav tako zelo pomembno, kajti zdaj pogosto improvizira- mo. Zdravniki, klinični psihologi potrebujejo ustrezne prostore tudi za terapije, svojci za obiske. Zdaj imamo vsak centimeter prosto- rov izkoriščen in prostorski stiski se ves čas prilagajamo. Novogradnja potrebuje tudi opremo. Smo v dobi digitalizacije. Kako se ta zrcali v vašem delu? Apotekar: Psi- hiatrična bolni- šnica Vojnik je bila ena prvih bolnišnic v Slo- veniji, kjer smo že pred 20 leti uredili digitalno registracijo delov- nega časa, med prvimi v državi smo imeli raču- nalniško omrežje. Na tem področju ne zaostajamo in še naprej želi- mo biti spremembe vedno pozitivne za vse. Osrednji cilj je prilagajanje bolnikom, saj smo zanje tu. Apotekar: Včasih si moramo samo upati. Takšen primer je dislocirana enota za fi bro- mialgijo. Prostore je bilo treba najeti pravo- časno, saj bi bili drugače prepozni in bi jih najel kdo drug. Svet zavoda nas je pri tem podprl. Pravočasno smo vložili tudi vlogo za soglasje na Ministrstvo RS za zdravje, vendar še ni odgovora. Torej mi delamo, izvajamo program, državo še čakamo. Na drugi strani pa, ko državne ustanove kaj potrebujejo, mo- ramo to urediti v nekaj dneh. Ko mi potre- bujemo nekaj za dobro ljudi, ne dobimo niti povratne informacije. Vršilec dolžnosti direktorja Psihiatrične bol- nišnice Vojnik Albin Apotekar: »Vizija je sku- pna dobra zgodba še naprej. Smo osrednja bolnišnica v regiji s področja duševnega zdravja in pri tem bomo vztrajali. Radi bi še naprej sodelovali tako z lokalno skupno- stjo kot z državo, da bomo še naprej v kora- ku s časom in da bi se drugi pri nas naučili veliko, ker se lahko. Tisto, česar se bojim, je, da država še ni pripravljena na porast števila hiperaktivnih otrok. Ker to so poten- cialni uporabniki naših storitev in na to se moramo pripraviti, predvsem na področju pedopsihiatrije. In država sto- ri ravno na tem področju prema- lo.« Strokovna direktorica Anja Cvikl Planko, dr. med., spec. psih.: »Če je tim dober, so spremembe vedno pozitivne za vse. Osrednji cilj je prilagajanje bolnikom, saj smo zanje tu.« dem skozi leta spreminja, več je oblik po- moči, bolj poudarjamo destigmatizacijo. Lju- dem vedno rečem, da jim nič ne piše na čelu, s svojim vedenjem se predstavljajo v okolici. Bolezen ne izbira, imamo tudi visoko funkci- onalne bolnike z uspešno kariero, družino, nekateri med njimi imajo težjo duševno mo- tnjo, in zmorejo. Izredno pomembno je, da bolezen sprejmejo in se ustrezno zdravijo. Področje psihoterapije in pomoči ljudem ni sistemsko urejeno, kot bi moralo biti. Po- zazdraviti bolezen, ljudje pa potem zunaj, v svojem okolju, potrebujejo nadaljnjo pomoč. Obstajajo društva, centri. Vendar nekaj še manjka. Vse te točke pomoči moramo pove- zati, saj tako bolniku ponudimo več. Ko pride bolnik iz bolnišnice, mora imeti podporo, ker je samo tako to zgodba o uspehu. Če ob tem potrebuje terapijo z zdravili, jih mora jemati, to je optimalno, vendar je pri zdravilih treba odločati za vsak primer posebej. So zdravila pri psihičnih stiskah vedno rešitev? Se kaže v odnosu do predpisova- nja zdravil razlika med mlajšo in starejšo generacijo psihiatrov? Je stroka tu enotna? Cvikl Planko: Na tem področju so razlike vidne kot v vseh poklicih. Morda so mlaj- še generacije bolj naklonjene novostim. Za našo bolnišnico velja, da se o tem redno pogovarjamo na skupnih sestankih, kjer razpravljamo o možnostih, ki jih posame- zni bolniki imajo. Če ima bolnik psihozo, ki ne pojenja, če ni v stiku z resničnostjo, se timsko pogovorimo o tem, kako mu še pomagati. Ta timski posvet je ključen. Tudi na področju predpisovanja zdravil je več strokovnega razvoja, seveda se kdaj zgodi, da imajo starejši strokovnjaki več izkušenj s predpisovanjem nekaterih zdravil, ki jim bolj zaupajo kot novostim. Vedno ocenjuje- mo individualno glede na značilnosti bol- nika, simptome, pričakovanja, a tudi glede na pogovor z bolniki o stranskih učinkih in delovanju. Morate vedeti, da gre tudi za hude duševne motnje, kjer so zdravila pomembna. Je teh hudih duševnih motenj več kot v preteklosti? Cvikl Planko: Ne. Zelo hu- dih motenj je približno enako. Več duševnih stisk je kot pred 20 leti tudi zato, ker ljudje o tem prej spregovorijo in se zaupajo. Težji motnji sta na primer shizofrenija in bipolarna motnja. Več je, kot je že znano, demence z vedenjskimi odkloni, kjer so osebe lahko tudi agresivne. Torej spregovoriti o psihič- nih stiskah danes ni več tabu? Cvikl Planko: Ko je govora o anksio- znosti in de- presiji, ve- dno manj. Res je tudi, da se pro- gram po- moči lju- javljajo se šarlatani, neizobraženi, ki niso nikoli študirali psihologije, psihoterapije, ponujajo pa razne »energetske in duhovne terapije«, zanje računajo krepko več kot psihoterapevti, psihiatri, a storijo ogromno škode … Zakaj se stroka tu ne odzove? Cvikl Planko: Ker to področje ni zakonsko urejeno. Nimamo ne pravnih ne drugih me- hanizmov, da bi jih ustavili. Če kdaj kdo koga opozori, dobi opozorilo o tožbi. Priznam, da se čutimo nemočni v takšnih primerih. Imeli smo situacije, ko so k nam prišli bolniki, ki so bili pred tem ravno na takšnih »terapijah« in je pri njih prišlo do hudega poslabšanja duševnega stanja, v posameznih primerih celo do psihoze. Pri nekaterih ljudeh, pred- vsem pri šibkeje osebnostno strukturiranih, je namreč potrebna posebna previdnost pri uporabi psihoterapevtskih tehnik in orodij. Za delo s takimi posamezniki je zato zelo pomembno tudi poznavanje psihopatologije oziroma poznavanje duševnih procesov in duševnih motenj, kajti v nasprotnem prime- ru lahko pride celo do poslabšanja stanja, npr. pojava simptomatike, kot so prisilne misli, prisluhi ipd. Torej bolniku lahko tak kvazi terapevt povzročil samo še več škode? Cvikl Planko: Da. To področje bi morala država urediti. V stroki vemo, kdaj in kako se odzvati v pogovorih z bolniki. Iz razgovora znamo razbrati, koliko je posameznikova osebnostna struktura trdna. To, kar počnejo nekateri, ki nimajo ustreznega znanja, je zelo sporno. In država bi mo- rala nekaj storiti. Vemo, da je učinek placeba zelo velik. Če na za- četku verjameš, da gre na bolje, je dobro. Kaj pa kasneje, ko se stvari zapletejo? Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 47, 23. november 2023 PO POPLAVAH Stanka Hren je vsem, ki so s svojo pomočjo domačine v Okonini in Radmirju spet navdali z upanjem, podarila kvačkano srce. Ambrož Vahen je Okonino po poplavah prvič obiskal, ko je tja pripeljal belo tehniko, nato je občanom pomagal priskrbeti ozimnico in druge dobrine. Kmetije, ki sodelujejo s po- tujočo tržnico Mali plac, so donirale ogromno zelenjave za ozimnico. Avgustovske poplave so krajane Okonine močno pri- zadele. Skoraj vsem je voda v kleteh segala do višine 1,8 metra, nekaterim je deroča Savinja opustošila tudi bival- ne prostore. Ko je voda odte- kla, so za njo ostali mulj, bale sena, ostanki dreves in druga nesnaga. Domačini so prva dva tedna čistili svoje domo- ve, iz kleti odnašali uničene gospodinjske aparate. Rešiti so skušali, kar je ostalo nepo- škodovano, zato niso uspeli oditi po hrano v skladišča do- brodelnih organizacij. V prvih dneh po poplavi pravzaprav sploh niso mogli zapustiti svo- »Poplave so nam veliko odnesle, a k sreči so nam na pomoč priskočili številni srčni ljudje, zaradi katerih so nas spet preplavili dobri občutki,« je dejala Stanka Hren. »Grozna je misel na to, koliko je še takšnih zaselkov, ki nimajo svoje Stanke, ki bi se zavzela za starejše,« pravi prostovoljka Živa Voga iz Šentjurja. »Ljudje so dobili informacijo, da lahko belo tehniko ali pohištvo poiščejo v kateri od skupin na družbenih omrežjih. Kaj pa bodo starejši ljudje, na primer 80- in 90-letniki, ki nimajo računalnika?« se sprašujejo prostovoljci. Stanka Hren ob stiskah sosedov ni pogledala stran Kleti napolnili s hrano, srca z upanjem Če se ljudje povežemo in delamo s srcem, lahko naredimo velikanske spremembe. To je v zadnjih tednih občutilo več družin iz vasi Okonina in Radmirje v občini Ljubno. Ljudje iz različnih krajev so namreč združili moči in krajanom, ki jim je avgustovska poplava zalila kleti, odplaknila ozi- mnico in uničila vrtove, priskrbeli dobrine, s katerimi bodo lažje prebrodili jesen in zimo. »Izjemno smo hvaležni vsem prostovoljcem, ki so nam pomagali pri zbiranju donacij, prevozih in razdeljevanju,« pravi Stanka Hren, ki ob stiski svojih sosedov ni pogledala stran. Prostovoljci pa se spra- šujejo, kako težko mora biti ljudem v prizadetih krajih, ki nimajo »svoje Stanke«. TINA STRMČNIK jih domov, saj je bila cesta do njihovega kraja neprevozna. Stanka Hren, ki se je s svojo družino v Okonino preselila pred dvema letoma, je v po- govoru z domačini zaznala, da jih je večina ostala brez ozimnice in zalog hrane. Krajani so denar namenili obnovi domovanj, številnim pa ga je za nakup novih pre- hrambenih zalog zmanjkalo, je dejala. »Najtežje je bilo sta- rejšim ljudem, saj jim je bilo zelo neprijetno povedati, da kaj potrebujejo. Spomnim se gospoda, ki je odšel k ženi na obisk v bolnišnico kar v sob- nih copatih, saj mu je bilo ne- rodno tarnati, da mu je voda odnesla čevlje. Čez čas sem ga nagovorila, naj mi prosim po pravici prizna, kaj potrebuje. Le stežka je spregovoril, da jima je z ženo poplava uničila skrinjo in pralni stroj.« Od obupa do solz sreče Starejši ljudje iz vasi po besedah Hrenove nimajo ra- čunalnikov in niso dejavni na družbenih omrežjih, kjer so se osnovale skupine, ki so ponu- jale pohištvo in belo tehniko. Zato so bili toliko bolj veseli, ko sta njihovo naselje nekega dne obiskala prostovoljca Am- brož Vahen iz Šentjurja in Ta- nja Šeligo Drame iz Šentvida pri Grobelnem. Domačinom sta pripeljala belo tehniko in nekaj ozimnice. Stanka je med sosedi zaznala, da tudi drugi krajani potrebujejo ži- vila, zato je o njihovi stiski pripravila zapis in ga delila na družbenih omrežjih. Nato je izvedela, da podobno uso- do delijo še krajani Radmirja. Sporočilo o prošnji po pomo- či je bliskovito zaokrožilo in odzvali so se mnogi ljudje dobrega srca. Šentjurčani Živa Voga, Saša Rojak in Ambrož Vahen so se povezali z ustanoviteljico po- tujoče tržnice Mali plac Ano Ljubojević, ki je k sodelova- nju pritegnila številne kmetije. Slednje so podarile krompir, čebulo, zelje, repo, peso, špi- načo … Neizmerno veselje so prinesli zvrhani zabojčki mandarin. Prostovoljci so s prošnjo po pomoči nagovorili podjetnike, ki so prispevali vložnine, namaze, sadje, či- stila, higienske pripomočke in še kaj. Pri zbiranju in razdelje- vanju pomoči so pomembno vlogo odigrale Meta Kovač, Bernarda Volovlek in Sabina B. Ambrož. Na drugem koncu Slovenije je za stisko krajanov v ome- njeni zgornjesavinjski občini slišal Bogdan Kladnik in prav tako takoj stopil v akcijo. Še eno donacijo krompirja sta priskrbela Boštjan in Saša Zrimšek iz Cerknice. Spletna vplivnica Teja Jugovic je pri- skrbela pomoč večjega živil- skega podjetja, ki je krajanom Okonine in Radmirja doniralo dve paleti hrane. »Ko sem so- sedom povedala, da lahko pri- dejo po ozimnico, niso mogli verjeti svojim očem. Številnim so solze privrele iz oči,« je po- vedala Stanka. In dodala, da je ena od srčnih prostovoljk krajanom, ki so ostali brez čevljev, priskrbela tudi več parov nove tople obutve. Zla- ta vredni so prevozi, ki jih še vedno omogoča Primož Pla- novšek s svojo ekipo. Številni ljudje so za krajane Okonine in Radmirja prispevali denar- ne prispevke. Medtem ko je Moto klub Šparon Riders s pomočjo dobrodelnega sre- čelova zbral denar za nakup drv za kurjavo. Občutek za skupnost Kot mama petih otrok se Stanka zaveda, da lahko ne- predvidene razmere človeka hitro pahnejo v stisko. Ljudje iz soseske po njenih bese- dah živijo zelo skromno, ob silnem udarcu narave pa se niso kar tako pobrali. »Celo poletje so delali na njivah in vrtovih, da bi si kaj pridelali, nato so čez noč ostali brez vsega. Ko smo se pogovarja- li, so bili solzni, začutila sem njihov strah, hudo mi je bilo zanje … Zavedala sem se, da bodo ostali pozabljeni, če ne bom ukrepala.« V zaselku, ki je približno sto metrov oddaljen od Savinje, prebivalci ob vsakem deževju sicer še vedno trepetajo pred poplavami. Po besedah sogo- vornice v tamkajšnji okolici ni bilo niti enega tovornjaka ali kopača, ki bi izvedel kakr- šnekoli sanacijske ukrepe. Če bi padavine konec oktobra pa- dale še nekoliko dlje, bi reka spet prestopila bregove. »Smo stran od središča in naš maj- hen kraj je ostal pozabljen. Ni- kogar od pristojnih ni blizu, da bi se z nami vsaj pogovoril in nam povedal svoje načrte,« je razočarana. In upa, da se bo to vendarle spremenilo. Foto: arhiv prostovoljcev Od leve: prostovoljca Živa Voga in Saša Rojak ob Stanki Hren z njenim možem in sinom. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 47, 23. november 2023 POGLED OD ZGORAJ V času, ko je Slovenska vojska na celjskem sejmi- šču razkazovala svojo opremo na dogodku V službi domovine, smo predstavniki medijev dobili možnost pogleda na del Savinjske doline iz zraka, od koder so še vedno vidni vplivi avgustovskih poplav ter sana- cijska dela, ki potekajo, odkar se je voda umaknila nazaj v svojo strugo. Leteli smo iz Celja nad Letuško Gmajno in Letušem, nad Mozirjem in Nazarjam ter vse do Ljubnega ob Savinji. JANŽE FRIC Pogled iz zraka S helikopterjem nad Savinjsko dolino Tako smo dobili vpogled v delo helikopterskih ekip, ki so avgusta evakuirale po- moči potrebne in prve pripe- ljale hrano, zdravila, gorivo in drugo pomoč v kraje, ki so bili popolnoma odrezani od preostanka države. Pov- prečno je vojska na območju poplav na dan aktivirala pet helikopterjev, ki so v tem času evakuirali 500 ljudi in prepeljali več kot sto ton različnega tovora, hkrati so helikopterske ekipe zago- tavljale tudi dodatno nujno medicinsko pomoč, dokler se niso tudi do najbolj od- ročnih krajev prebile ekipe po tleh. Več kot tri mesece po ka- tastrofalnih poplavah so nji- hove posledice ponekod še vedno opazne, najbolj v oči padejo obsežna sanacijska dela, predvsem na tistih ob- močjih, kjer je deroča voda odnesla največ brežine. Bolj izpostavljeni bregovi rek in potokov, predvsem Savinje, so izgubili veliko dreves in grmovja, ki so še letos poleti rasli tam. Velik del Savinjske doline, vsaj do Ljubnega, je, vsaj iz helikopterja, videti tako, kot je bil videti lanskega novembra. Foto: Andraž Purg Pogled iz helikopterja Slovenske vojske čez rame pilotov Savinja malo nad Letušem, kjer so povodenj preživela le redka drevesa. Savinja v bližini krožišča za Gornji Grad Sanacija brežine na sotočju Savinje in Pake v Letuški Gmajni Pogled na Ljubno ob Savinji. V ospredju je potok Ljubnica. Ljubno ob Savinji, kjer so še vedno vidne posledice avgustovskih poplav. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 47, 23. november 2023 ŽIVLJENJSKA ZMAGA Skuštran, s toplimi, zamišljenimi očmi, globokim pogledom. Neverjetno moder in zrel. Še pred dvema letoma je bil Jan razigran kot njegovi vrstniki na srednji medijski šoli v Celju. Ukvarjal se je s športom, družil s prijatelji, zaigral kakšno igrico. Potem pa se mu je pojavila bulica na levem gležnju. Mislil je, da je posledica udarca. Ker ga je čedalje bolj bolela, je šel na preglede. Sledila je pretresljiva diagnoza: kostni rak. Zdravniki na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so mu predlagali tri rešitve, izbral je najbolj drastično – odstranitev noge, saj je ta obenem pomenila tudi najmanjšo nevarnost za ponovitev bolezni. Za marsiko- ga bi bil to hud udarec, za Jana pa je bila to obljuba življenja. Hitro se je privadil hoje s protezo, pred kratkim pa je dobil še športno protezo, s katero bo lahko skoraj tako aktiven kot pred diagnozo. ANDREJA COMINO 18-letni Jan Fonda je izbral življenje Z novo protezo bo tekel življenju naproti Kljub vsemu, kar mu je na- menila usoda, poskuša Jan živeti kot vsi drugi in je vse- stransko aktiven. Najprej je bil s sošolci na maturantskem izletu v Nici in Monaku, nato se je kot posebni gost sprehodil po modni brvi Ljubljanskega tedna mode, kasneje se je udeležil evrop- skega prvenstva sedečih odbojkarjev, ki so ga nedavno vzeli v ekipo. »Hva- ležen sem, da se je vse razpletlo, kot se je. Seveda ni bilo prepro- sto, a res nisem nikoli pomislil, da bi obupal, temveč sem se za ozdravitev trudil storiti vse, kar je v moji moči,« skromno pove simpatični Jan. Pri tem je imel seveda vso podporo staršev Ro- mana in Goge ter tri leta starejšega brata Troya, ki študira medicino. »Do šestnajstega leta sem imel čisto običajno življenje. Presežek energije sem usmerjal v različ- ne športe. Treniral sem atletiko, košarko in karate, zdaj pa sem navdušen tudi nad fi tnesom,« razlaga mlajši sin legendarnega celjskega fotografa in glasbenika Romana Fonde, v katerega stu- diu že desetletja nastajajo dobre portretne in druge fotografi je, v zadnjih letih pa tudi videopro- dukcija. Jan je tako rekoč odrasel v fotografskem ateljeju, kamor je hodil k staršem vsak dan po šoli. Opazoval ju je pri delu in srečeval nadvse zanimive ljudi, ki so prihajali na fotografi ranje. V ateljeju je tudi naredil domačo nalogo, včasih pa si je čas kraj- S protezo je zaživel novo življenje. »Devet mesecev sem bil na onkološkem oddelku pediatrične klinike. Zdravniki, sestre,  zioterapevti in drugo osebje so bili res krasni, izrekam jim globok poklon. Boljših ne bi mogel najti.« šal z igranjem igric. Ko je malo zrasel, je z veseljem priskočil na pomoč in si tako služil žepnino. To delo je tudi odločilno vplivalo na njegovo izbiro nadaljnje poti. Vpisal se je na srednjo medijsko šolo in užival tako v njej kot zunaj nje. Z užitkom je obiskoval glasbeno šolo, smer klarinet, ter muziciral z očetom, dirigentom big banda Žabe, in bratom, ki obo- žuje saksofon. Usodna diagnoza Oktobra 2021 je bil star šestnajst let in brez- skrben dijak drugega letnika. Neki večer, bil je ravno zunaj s prijateljico, ga je začelo boleti v levem gležnju. Mislil je, da je to zaradi te- snih čevljev, in bolečini ni pripisoval večjega pomena, temveč je šel na brezskrbne počitni- ce. Ker pa bolečina ni hotela izzveneti, je šel k zdravniku. Ta ga je poslal na rentgen in na sliki se je videla razmazana bula, a nihče ni vedel, kaj bi lahko bila. Namestili so mu povoj in ga poslali domov. Ker ga je še vedno bolelo, so z družino začeli sami raziskovati. Domne- val je tudi, da bi bila bula lahko posledica udarca z električnim skirojem. Vozili so ga k različnim zdravnikom, vsak je dejal, da verje- tno ni nič, da gre za kalcifi kacijo hematoma. Po treh mesecih so sklenili narediti biopsijo. Sledil je šok, saj je imel v nogi tumor, polovica bule je bila rakasta, polovica pa nekrozna. Naredili so še eno biopsijo, tkivo so poslali v Ameriko, v Boston, in tam so ugotovili, da gre za površinski osteosarkom visokega gradusa, ki se mu po domače reče kostni rak. »Seveda sem začel brskati po spletu, kaj to pomeni. Najprej je bil šok, pa panika, prevze- la so me čustva, nisem vedel, kaj bi naredil. Ko izveš za diagnozo, je nekoliko laže, saj se lahko lotiš ukrepanja. Pogovarjali smo se z zdravniki in kirurgi, ki so naredili načrt zdra- vljenja. Razložili so, da zadeva ni preprosta, da Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 47, 23. november 2023 ŽIVLJENJSKA ZMAGA »Proteza ti da vedeti, da si drugačen od preostalih, a ne v slabem smislu. Malo pa se ti tudi dvigne ego – si pač človek, ki si prebolel raka.« bo trajalo devet mesecev. Predlagali so mi tri možne operacije: lahko bi mi zamenjali kost, vendar se v takih primerih zelo rado zgodi, da se mišična tkiva ne prilagodijo; lahko bi mi od- stranili tumor in na poseben način zablokirali gleženj, ki ga skoraj ne bi mogel premikati, ostala pa bi še približno dvajsetodstotna ne- varnost, da se rak ponovi – običajno v hujši obliki. Tretja, najbolj drastična možnost, pa je bila amputacija, vse skupaj seveda dopolnjeno s kemoterapijo. Izbiral sem med življenjem in ohranjanjem noge. Ni bilo dileme, odločil sem se za življenje. Pomagalo mi je tudi to, da sem imel čas za razmislek,« pripoveduje Jan. Poleg tega je spoznal fanta s podobno diagnozo, To- mija Jakšo iz Velikih Lašč. Tri dni pred Janovo operacijo sta se srečala, povedal mu je, kako je sam sprejel bolezen, se odločil za amputacijo, kako se je navadil na »življenje potem«, kako živi zdaj, pet let po posegu. To ga je potolažilo in mu dalo upanje. Rojstni dan v bolnišnici Na ortopedski kliniki so mu torej odstra- nili nogo pod kolenom. Nato je imel še dve operaciji – prvič so mu sanirali nepretekanje krvi v mišico, zaradi česar je noga odmirala, drugič pa so mu odstranili tkivo zaradi okuž- be z bakterijo. »Prve štiri dni, ko sem imel še epiduralno analgezijo, nisem čutil ne boleči- ne ne noge, nič. Ko pa so zdravila popustila, je bilo peklensko. Fantomska bolečina je res hudič. Bolijo prerezani živci, možgani, ki ne znajo odreagirati drugače, pošiljajo signale v nogo, ki je ni. Čutiš, kot da ti nogo seka- jo, žgejo, režejo … To je bila najhujša možna bolečina. Še zdaj ne vem, kako sem zdržal tistih sedem ur, dokler mi niso dali blokade za živce. Potem je popustilo,« pripoveduje Jan, ki je na kliniki preležal mesec dni in tudi pra- znoval sedemnajsti rojstni dan ter se zdravil s kemoterapijo, o kateri pravi, da ga je uničila bolj kot karkoli drugega. Pobrala mu je vso energijo, vendar ne volje do življenja. Ko si je malce opomogel, je začel z rehabilitacijo. »Devet mesecev sem bil na onkološkem oddelku pediatrične klinike. Zdravniki, se- stre, fi zioterapevti in drugo osebje so bili res krasni, izrekam jim globok poklon. Boljših ne bi mogel najti. Vsakič, ko sem pozvonil, so mi takoj priskočili na pomoč. Potem sem moral še za mesec in pol na rehabilitacijo na URI Soča. Po enem tednu rehabilitacije in te- lovadbe, s katero se je okrepila mišica nad od- rezano nogo, sem najprej vadil z blazino, da sem dobil občutek, kako je hoditi s protezo, nato pa še z njo. Vaje iz hoje sem imel dvakrat dnevno, vadil pa sem tudi doma,« pripove- duje Jan, ki je kljub zahtevnem zdravljenju pridno opravljal šolske obveznosti. Polovico drugega in polovico tretjega letnika je naredil na daljavo. Čeprav je bil velikokrat šibak za- radi kemoterapije in mu je mama prepustila odločitev, kako bo s šolo, je vztrajal in redno nadaljeval šolanje. Hvaležen je učiteljicam iz bolnišnične šole za inštrukcije, ob strani pa so mu stali tudi sošolci in učitelji na njegovi šoli. »Velikokrat je bilo naporno, saj sem se slabo počutil, vendar nisem obupal. Moja diagnoza je bila velik šok za sošolce in prijatelje. Bili so pretreseni in so se vsak po svoje spoprijemali z njo. Nekako smo zmogli tudi čez to. Veliko mi jih je pisalo, mi želelo pogum in čimprej- šnje okrevanje. Zdaj, ko sem spet v razredu, pa je, kot da se ne bi zgodilo nič,« pravi Jan, ki se je hitro privadil življenju s protezo. Znova vsestransko aktiven Res je, da nič ne more nadomestiti odrezane noge, vendar sta zdravje in življenje najdra- gocenejša. Zdaj po vsakodnevnih opravkih hodi s protezo. Ima različne, med drugim dve stopali, zdaj pa ima na preizkušnji še športno. Telesna aktivnost veliko prispeva k psihični, zato pridno obiskuje fi tnes, nedavno pa so ga povabili še v ekipo odbojke sede v Braslovčah. »Rad imam nove stvari, rad se družim z lju- dmi, in ko sem prejel to vabilo, sem se nanj z veseljem odzval. Vendar če se želiš ukvarjati s športom, potrebuješ športno protezo, to pa je nadstandard, ki ga zavarovalnica ne krije. Sam moraš kupiti protezo, ki stane več kot de- set tisoč evrov. To pa je za marsikoga prevelik zalogaj. Zato sem bil silno vesel akcije dru- štva Zlata pentljica, da mi podarijo športno protezo in njeno servisiranje. Izročili so mi jo na ljubljanskem maratonu. Omogočala mi bo aktivno življenje. Počasi sem že začel pridobi- vati kondicijo. Poleg treningov odbojke sede, ki so bili na začetku zame precej zahtevni, saj se je bilo treba privaditi novemu načinu gibanja in športu, grem nekajkrat na teden teč. Nisem še meril, koliko sem pretekel, se mi je pa zdelo zanimivo usvajati nov občutek gibanja. Enkrat pa si seveda želim preteči tudi daljše razdalje na maratonu,« je optimističen mladenič. »Res rak odvzame del tebe, tvojega življe- nja, a ti obenem odpre toliko novih poti, kot se ti jih verjetno ne bi nikoli. Meni je življenje spremenil na boljše. Zdaj cenim čisto druge stvari kot včasih. Spoznal sem kopico novih ljudi, prevetril prioritete in čisto drugače gle- dam naprej. Verjetno tudi tega intervjuja ne bi bilo brez moje diagnoze, pa ne nastopa na tednu mode, prireditev, na katere me vabijo, da povem svojo zgodbo in navdihnem druge ljudi, in še marsikaj bi se našlo. Proteza ti da vedeti, da si drugačen od preostalih, a ne v sla- bem smislu. Malo pa se ti tudi dvigne ego – si pač človek, ki si prebolel raka,« se pošali Jan, ki ne razmišlja o strahu in se ne obremenjuje z bojaznijo, da bi se mu diagnoza ponovila. Foto: Mateja J. Potočnik »Res rak odvzame del tebe, tvojega življenja, a ti obenem odpre toliko novih poti, kot se ti jih verjetno ne bi nikoli. Meni je življenje spremenil na boljše.« Najprej je vadil hojo z blazino, nato s pro- tezo. Ima tri različne. Odločal se je med nogo in življenjem. Izbral je slednje. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 47, 23. november 2023 ŽIVLJENJSKA ZMAGA Skuštran, s toplimi, zamišljenimi očmi, globokim pogledom. Neverjetno moder in zrel. Še pred dvema letoma je bil Jan razigran kot njegovi vrstniki na srednji medijski šoli v Celju. Ukvarjal se je s športom, družil s prijatelji, zaigral kakšno igrico. Potem pa se mu je pojavila bulica na levem gležnju. Mislil je, da je posledica udarca. Ker ga je čedalje bolj bolela, je šel na preglede. Sledila je pretresljiva diagnoza: kostni rak. Zdravniki na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so mu predlagali tri rešitve, izbral je najbolj drastično – odstranitev noge, saj je ta obenem pomenila tudi najmanjšo nevarnost za ponovitev bolezni. Za marsiko- ga bi bil to hud udarec, za Jana pa je bila to obljuba življenja. Hitro se je privadil hoje s protezo, pred kratkim pa je dobil še športno protezo, s katero bo lahko skoraj tako aktiven kot pred diagnozo. ANDREJA COMINO 18-letni Jan Fonda je izbral življenje Z novo protezo bo tekel življenju naproti Kljub vsemu, kar mu je na- menila usoda, poskuša Jan živeti kot vsi drugi in je vse- stransko aktiven. Najprej je bil s sošolci na maturantskem izletu v Nici in Monaku, nato se je kot posebni gost sprehodil po modni brvi Ljubljanskega tedna mode, kasneje se je udeležil evrop- skega prvenstva sedečih odbojkarjev, ki so ga nedavno vzeli v ekipo. »Hva- ležen sem, da se je vse razpletlo, kot se je. Seveda ni bilo prepro- sto, a res nisem nikoli pomislil, da bi obupal, temveč sem se za ozdravitev trudil storiti vse, kar je v moji moči,« skromno pove simpatični Jan. Pri tem je imel seveda vso podporo staršev Ro- mana in Goge ter tri leta starejšega brata Troya, ki študira medicino. »Do šestnajstega leta sem imel čisto običajno življenje. Presežek energije sem usmerjal v različ- ne športe. Treniral sem atletiko, košarko in karate, zdaj pa sem navdušen tudi nad fi tnesom,« razlaga mlajši sin legendarnega celjskega fotografa in glasbenika Romana Fonde, v katerega stu- diu že desetletja nastajajo dobre portretne in druge fotografi je, v zadnjih letih pa tudi videopro- dukcija. Jan je tako rekoč odrasel v fotografskem ateljeju, kamor je hodil k staršem vsak dan po šoli. Opazoval ju je pri delu in srečeval nadvse zanimive ljudi, ki so prihajali na fotografi ranje. V ateljeju je tudi naredil domačo nalogo, včasih pa si je čas kraj- S protezo je zaživel novo življenje. »Devet mesecev sem bil na onkološkem oddelku pediatrične klinike. Zdravniki, sestre,  zioterapevti in drugo osebje so bili res krasni, izrekam jim globok poklon. Boljših ne bi mogel najti.« šal z igranjem igric. Ko je malo zrasel, je z veseljem priskočil na pomoč in si tako služil žepnino. To delo je tudi odločilno vplivalo na njegovo izbiro nadaljnje poti. Vpisal se je na srednjo medijsko šolo in užival tako v njej kot zunaj nje. Z užitkom je obiskoval glasbeno šolo, smer klarinet, ter muziciral z očetom, dirigentom big banda Žabe, in bratom, ki obo- žuje saksofon. Usodna diagnoza Oktobra 2021 je bil star šestnajst let in brez- skrben dijak drugega letnika. Neki večer, bil je ravno zunaj s prijateljico, ga je začelo boleti v levem gležnju. Mislil je, da je to zaradi te- snih čevljev, in bolečini ni pripisoval večjega pomena, temveč je šel na brezskrbne počitni- ce. Ker pa bolečina ni hotela izzveneti, je šel k zdravniku. Ta ga je poslal na rentgen in na sliki se je videla razmazana bula, a nihče ni vedel, kaj bi lahko bila. Namestili so mu povoj in ga poslali domov. Ker ga je še vedno bolelo, so z družino začeli sami raziskovati. Domne- val je tudi, da bi bila bula lahko posledica udarca z električnim skirojem. Vozili so ga k različnim zdravnikom, vsak je dejal, da verje- tno ni nič, da gre za kalcifi kacijo hematoma. Po treh mesecih so sklenili narediti biopsijo. Sledil je šok, saj je imel v nogi tumor, polovica bule je bila rakasta, polovica pa nekrozna. Naredili so še eno biopsijo, tkivo so poslali v Ameriko, v Boston, in tam so ugotovili, da gre za površinski osteosarkom visokega gradusa, ki se mu po domače reče kostni rak. »Seveda sem začel brskati po spletu, kaj to pomeni. Najprej je bil šok, pa panika, prevze- la so me čustva, nisem vedel, kaj bi naredil. Ko izveš za diagnozo, je nekoliko laže, saj se lahko lotiš ukrepanja. Pogovarjali smo se z zdravniki in kirurgi, ki so naredili načrt zdra- vljenja. Razložili so, da zadeva ni preprosta, da Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 47, 23. november 2023 ŽIVLJENJSKA ZMAGA »Proteza ti da vedeti, da si drugačen od preostalih, a ne v slabem smislu. Malo pa se ti tudi dvigne ego – si pač človek, ki si prebolel raka.« bo trajalo devet mesecev. Predlagali so mi tri možne operacije: lahko bi mi zamenjali kost, vendar se v takih primerih zelo rado zgodi, da se mišična tkiva ne prilagodijo; lahko bi mi od- stranili tumor in na poseben način zablokirali gleženj, ki ga skoraj ne bi mogel premikati, ostala pa bi še približno dvajsetodstotna ne- varnost, da se rak ponovi – običajno v hujši obliki. Tretja, najbolj drastična možnost, pa je bila amputacija, vse skupaj seveda dopolnjeno s kemoterapijo. Izbiral sem med življenjem in ohranjanjem noge. Ni bilo dileme, odločil sem se za življenje. Pomagalo mi je tudi to, da sem imel čas za razmislek,« pripoveduje Jan. Poleg tega je spoznal fanta s podobno diagnozo, To- mija Jakšo iz Velikih Lašč. Tri dni pred Janovo operacijo sta se srečala, povedal mu je, kako je sam sprejel bolezen, se odločil za amputacijo, kako se je navadil na »življenje potem«, kako živi zdaj, pet let po posegu. To ga je potolažilo in mu dalo upanje. Rojstni dan v bolnišnici Na ortopedski kliniki so mu torej odstra- nili nogo pod kolenom. Nato je imel še dve operaciji – prvič so mu sanirali nepretekanje krvi v mišico, zaradi česar je noga odmirala, drugič pa so mu odstranili tkivo zaradi okuž- be z bakterijo. »Prve štiri dni, ko sem imel še epiduralno analgezijo, nisem čutil ne boleči- ne ne noge, nič. Ko pa so zdravila popustila, je bilo peklensko. Fantomska bolečina je res hudič. Bolijo prerezani živci, možgani, ki ne znajo odreagirati drugače, pošiljajo signale v nogo, ki je ni. Čutiš, kot da ti nogo seka- jo, žgejo, režejo … To je bila najhujša možna bolečina. Še zdaj ne vem, kako sem zdržal tistih sedem ur, dokler mi niso dali blokade za živce. Potem je popustilo,« pripoveduje Jan, ki je na kliniki preležal mesec dni in tudi pra- znoval sedemnajsti rojstni dan ter se zdravil s kemoterapijo, o kateri pravi, da ga je uničila bolj kot karkoli drugega. Pobrala mu je vso energijo, vendar ne volje do življenja. Ko si je malce opomogel, je začel z rehabilitacijo. »Devet mesecev sem bil na onkološkem oddelku pediatrične klinike. Zdravniki, se- stre, fi zioterapevti in drugo osebje so bili res krasni, izrekam jim globok poklon. Boljših ne bi mogel najti. Vsakič, ko sem pozvonil, so mi takoj priskočili na pomoč. Potem sem moral še za mesec in pol na rehabilitacijo na URI Soča. Po enem tednu rehabilitacije in te- lovadbe, s katero se je okrepila mišica nad od- rezano nogo, sem najprej vadil z blazino, da sem dobil občutek, kako je hoditi s protezo, nato pa še z njo. Vaje iz hoje sem imel dvakrat dnevno, vadil pa sem tudi doma,« pripove- duje Jan, ki je kljub zahtevnem zdravljenju pridno opravljal šolske obveznosti. Polovico drugega in polovico tretjega letnika je naredil na daljavo. Čeprav je bil velikokrat šibak za- radi kemoterapije in mu je mama prepustila odločitev, kako bo s šolo, je vztrajal in redno nadaljeval šolanje. Hvaležen je učiteljicam iz bolnišnične šole za inštrukcije, ob strani pa so mu stali tudi sošolci in učitelji na njegovi šoli. »Velikokrat je bilo naporno, saj sem se slabo počutil, vendar nisem obupal. Moja diagnoza je bila velik šok za sošolce in prijatelje. Bili so pretreseni in so se vsak po svoje spoprijemali z njo. Nekako smo zmogli tudi čez to. Veliko mi jih je pisalo, mi želelo pogum in čimprej- šnje okrevanje. Zdaj, ko sem spet v razredu, pa je, kot da se ne bi zgodilo nič,« pravi Jan, ki se je hitro privadil življenju s protezo. Znova vsestransko aktiven Res je, da nič ne more nadomestiti odrezane noge, vendar sta zdravje in življenje najdra- gocenejša. Zdaj po vsakodnevnih opravkih hodi s protezo. Ima različne, med drugim dve stopali, zdaj pa ima na preizkušnji še športno. Telesna aktivnost veliko prispeva k psihični, zato pridno obiskuje fi tnes, nedavno pa so ga povabili še v ekipo odbojke sede v Braslovčah. »Rad imam nove stvari, rad se družim z lju- dmi, in ko sem prejel to vabilo, sem se nanj z veseljem odzval. Vendar če se želiš ukvarjati s športom, potrebuješ športno protezo, to pa je nadstandard, ki ga zavarovalnica ne krije. Sam moraš kupiti protezo, ki stane več kot de- set tisoč evrov. To pa je za marsikoga prevelik zalogaj. Zato sem bil silno vesel akcije dru- štva Zlata pentljica, da mi podarijo športno protezo in njeno servisiranje. Izročili so mi jo na ljubljanskem maratonu. Omogočala mi bo aktivno življenje. Počasi sem že začel pridobi- vati kondicijo. Poleg treningov odbojke sede, ki so bili na začetku zame precej zahtevni, saj se je bilo treba privaditi novemu načinu gibanja in športu, grem nekajkrat na teden teč. Nisem še meril, koliko sem pretekel, se mi je pa zdelo zanimivo usvajati nov občutek gibanja. Enkrat pa si seveda želim preteči tudi daljše razdalje na maratonu,« je optimističen mladenič. »Res rak odvzame del tebe, tvojega življe- nja, a ti obenem odpre toliko novih poti, kot se ti jih verjetno ne bi nikoli. Meni je življenje spremenil na boljše. Zdaj cenim čisto druge stvari kot včasih. Spoznal sem kopico novih ljudi, prevetril prioritete in čisto drugače gle- dam naprej. Verjetno tudi tega intervjuja ne bi bilo brez moje diagnoze, pa ne nastopa na tednu mode, prireditev, na katere me vabijo, da povem svojo zgodbo in navdihnem druge ljudi, in še marsikaj bi se našlo. Proteza ti da vedeti, da si drugačen od preostalih, a ne v sla- bem smislu. Malo pa se ti tudi dvigne ego – si pač človek, ki si prebolel raka,« se pošali Jan, ki ne razmišlja o strahu in se ne obremenjuje z bojaznijo, da bi se mu diagnoza ponovila. Foto: Mateja J. Potočnik »Res rak odvzame del tebe, tvojega življenja, a ti obenem odpre toliko novih poti, kot se ti jih verjetno ne bi nikoli. Meni je življenje spremenil na boljše.« Najprej je vadil hojo z blazino, nato s pro- tezo. Ima tri različne. Odločal se je med nogo in življenjem. Izbral je slednje. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 47, 23. november 2023 NOVOSTI V MESTU Kavarniški večer ob knjigi dr. Mateje Ratej Noži in sekire namesto arzenika Mehanska riba potuje čez mesto Na zanimivem pogovornem večeru v muzejski ka- varni je direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar pred tednom gostil dr. Matejo Ratej, zgodovinarko, raziskovalko, urednico in avtorico več znanstvenih monografi j. Večino časa sta posvetila pogovoru o njenem zadnjem delu z naslovom Rožen- grunt: žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. TATJANA CVIRN Knjiga je letos izšla pri za- ložbi Beletrina in čeprav so v ospredju umori, ki so jih zakrivile ženske in si pri tem skušale pomagale tudi z arze- nikom, ne gre za kriminalko v slogu Agathe Christie. Pri uporabi arzenika sicer niso bile najbolj uspešne, zato so raje posegle po nožu, sekiri, vilah … »Gre za študijo o življenj- skih usodah posameznikov, s pomočjo katere je mogoče predstaviti način razmišlja- nja, življenja in čutenja v nekem času in prostoru ter razumeti širšo družbo v ti- stem času,« je dejal Tonček Kregar. V knjigi je tako avtorica na osnovi sodnih spisov sodišča v Mariboru, ki so shranjeni v tamkajšnjem pokrajinskem arhivu, predstavila skoraj trideset primerov žensk iz kočarskih družin, ki so med obema vojnama v zaledju Maribora in Ptuja umorile svoje može. Razlogi zanje so bili seveda tudi družbeni, politični ter socialni in kot je povedala Mateja Ratej, želi te pojave analizirati, jih opazo- vati in nikakor ne obtoževati. Za razumevanje zgodovine so pomembne tudi zgodbe, kakršne je preučevala v ome- njenem delu. Beda in posurovelost Kregar je poudaril, da je težko verjeti, da so bili še pred manj kot sto leti dru- žinski odnosi na nerazvi- tem slovenskem podeželju, kakršno je bilo tudi obmo- čje Kozjanskega in še kje v regiji, tako izjemno surovi. »Iz teh primerov veje poži- vinjenost ljudi. Fizično izži- vljanje nad ženskami, otroki in domačimi živalmi je bilo nekaj samoumevnega.« Knji- ga po njegovem mnenju ruši zmotno gledanje na tradicio- nalno družbo, ki je bila vse prej kot idilična, na kar se po njegovem rado pozablja pri poveličevanju arhaičnega slovenstva. »Idealizirane sta- re dobre čase lahko iščemo kvečjemu na Gorenjskem ali v Savinjski dolini, torej v bo- gatejših predelih, ne pa v oko- lju, o katerem piše avtorica.« V tistem času je bilo med milijonom prebivalstva kar 700 tisoč kmetov. Najnižji sloj tega prebivalstva je živel brez svoje lastnine ali le z ne- kaj hektarji zemlje in mnoge družine so morale preživeti številne otroke. Ženske niso imele možnosti izhoda iz ta- kšnih razmer in nekatere so kot rešitev videle umor moža, Potem ko je celjski slikar Tomaž Milač lani poslikal steno na Muzejskem trgu in z njo požel nemalo pohval ter občudovanja mimoido- čih, se je letos lotil še stene v bližnjem atriju Gosposke ulice. Poslikavo so slovesno odprli v soboto. Kot je povedal lani jeseni ob svoji prvi stenski poslikavi – muralu, želi tako praznim površinam na legalen način dodati svojevrstno identiteto in s tem prispevati k oživitvi podobe mesta. Mestna obči- na Celje je tudi letos podprla njegovo zamisel, ki jo je pri- javil na javni razpis za izbiro kulturnih projektov, in za iz- vedbo namenila nekaj več kot tisoč evrov. Za poslikavo je moral najti primerno steno. »Izbira stene za zidno poslikavo mora biti nadvse premišljena. V sredi- šču mesta je treba veliko za- dev usklajevati z zavodom za varstvo kulturne dediščine.« Ob tem je hvaležen tudi lastni- kom zgradbe v Gosposki ulici 9a, da so soglašali s poslikavo. Če je lanski mural živahen preplet preteklosti in sodob- nosti, domišljijskega sveta in likov iz resničnega življenja, nekakšna mešanica med zgo- dovino in reklamnimi sporo- čili, je tokrat izbral le motiv mehanske ribe. »Zdi se, da potuje čez mesto in nas opo- minja na ekološka vprašanja, tehnološke izzive in se z nami sprašuje, kam nas pelje ume- tna inteligenca. Sicer pa je razumevanje poslikave stvar vsakega gledalca, ki lahko prepozna različna sporočila.« Po njegovem mnenju so murali kot galerije na prostem in po izkušnjah iz tujine so to prostori, kjer se ljudje usta- vljajo, fotografi rajo in tako po- stanejo turistične zanimivosti. V Mestni občini Celje podpi- rajo tovrstne projekte in pripra- vljajo seznam mest, ki jih bo še mogoče poslikati. TC Tomaž Milač in njegova mehanska riba na steni v atriju Gosposke ulice bosta zagotovo pritegnila mnoge poglede, podobno kot je bilo pri prvi poslikavi na Muzejskem trgu. (Foto: Andraž Purg, arhiv NT/SHERPA) Dr. Mateja Ratej je znanstvena sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino pri ZRC Sazu, urednica zbornika Osebnosti druge svetovne vojne, ki je tudi izšel letos. Je tudi področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu. Znana je kot publi- cistka in plodovita avtorica. ki je bil redko načrtovan, po- gosteje storjen v trenutku si- lovitih čustev. Alkohol kot pomemben dejavnik »Vidimo, da so bile razmere v okolici Celja podobne, a ne povsem, saj ni bilo stalnega dostopa do alkohola. Tam, kjer ga ni bilo v tako velikih količinah, kot je bilo to v Slo- venskih goricah ali Halozah, na sodišču ni bilo mogoče zaslediti podobnih primerov nasilja,« je opozorila Mateja Ratej in poudarila, da žrtve v teh primerih niso bile le žen- ske, ki so bile za svoje deja- nje strogo kaznovane in so morale prestajati dolgoletne zaporne kazni. Prva svetovna vojna je zaznamovala številne može, njihova življenja niso bila vredna nič, potem ko niso več mogli delati. Zanje niso veljale pravice, kot so osemurni delovnik, bolniška odsotnost, starostno zavaro- vanje … »V njih se je kopičila jeza in v tridesetih letih, ko je nastopila še svetovna go- spodarska kriza, so komu- nisti to jezo ljudi pretvorili v politično gibanje. Človek bi pričakoval, da bo ta sloj ljudi zelo dovzeten za te ideje, a so se revni v tem okolju bolj nagibali k nacizmu, saj so verjeli, da jim bo Hitler omo- gočil boljše življenje,« je še na en vidik opozoril Kregar. Ob tem je šlo po besedah Rateje- ve tudi za tradicionalno nave- zanost ljudi na nemški pro- stor, medtem ko slovenska narodna zavest med revnimi sloji ni bila posebej razvita. »Ko se sprašuješ, kaj boš na- slednji dan dal jesti otrokom, se ne sprašuješ, ali si Nemec ali Slovenec,« je nazorno opi- sala avtorica. Rožengrunt je ime pose- stva, kamor se je iz pridobi- tnih razlogov poročila ena od žensk, ki je nato umorila pre- cej starejšega moža in katere zgodba je prikazana v knjigi. Tonček Kregar je v pogovoru z Matejo Ratej predstavil njeno najnovejše delo Rožengrunt: žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama in opozoril še na zanimiv zbornik Osebnosti druge svetovne vojne, kjer je bila urednica. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 47, 23. november 2023 NA LEDU Tudi letošnje tekmovanje Skate Celje je štelo za evropski kriterij. Od četrtka do nedelje, od jutra do večera, se je na celjskem ledu zvr- stilo kar 300 tekmovalcev iz 24 držav, kar je pomenilo zelo zahteven organizacijski zalogaj. DEAN ŠUSTER Z leve stojijo Kasja Minić, Tijana Kaligaro, Gaja Šepec, Lina Ivanjko, Luna Rozman, Tinea Kaligaro, Tinkara Poklič, Lana Škalički, Iva Čmer, Izabela Nendl, Nika Ožek Bela, Sara Drobne in trenerka Teodora Poštič, v spodnji vrsti pa so Patricija Raznožnik, Zarja Iva Kerner, Zarja Laznik, Pavlina Laznik, Zoja Podergajs, Zoja Drobne, Vita Blažič, Ana Cvetrežnik, Ksenija Savanović in Tena Evelyn Škalički. Dobro razpoloženi predstavniki sodniškega zbora pred odhodom na odmor. Uvrstitve celjskih umetnostnih drsalk na Skate Celje 2023: 13. mesto Julija Krpač Laščak (chicks 2), 13. mesto Eva Grahut (cubs 2), 13. mesto Ksenija Savanovič, 15. Izabela Nendl, 18. Pavlina Laznik (cubs 1), 8. mesto Tena Evelyn Škalički (basic novice 3), 12. Gaja Šepec, 14. Lina Ivanjko, 17 . Tinea Kaligaro, 18. Tinkara Poklič (basic novice 2), 4. Kasja Minič (basic novice 1), 28. Tiana Kaligaro (intermediate novice), 32. Nika Ožek Bela, 37 . Lana Škalički (junior). Pod zastavami udeleženk so stoli s pre- vlekami za udobnejše spremljanje tekme. Sestanek pred začetkom snovanja predstave Kraljestvo risanih junakov, ki ga je vodila Tamara Dorofejev. Teodora Poštič Tena Evelyn Škalički je osvojila osmo mesto v svoji starostni kategoriji. (Foto: arhiv DK Celje) Tudi letošnje tekmovanje Skate Celje je štelo za evropski kriterij. Od četrtka do nedelje, od jutra do večera, se je na celjskem ledu zvr- stilo kar 300 tekmovalcev iz 24 držav, kar je pomenilo zelo zahteven organizacijski zalogaj. DEAN ŠUSTER Uvrstitve celjskih umetnostnih drsalk na Skate Celje 2023: 13. mesto Julija Krpač Laščak (chicks 2), 13. mesto Eva Grahut (cubs 2), 13. mesto Ksenija Savanovič, 15. Izabela Nendl, 18. Pavlina Laznik (cubs 1), 8. mesto Tena Evelyn Škalički (basic novice 3), 12. Gaja Šepec, 14. Lina Ivanjko, 17 . Tinea Kaligaro, 18. Tinkara Poklič (basic novice 2), 4. Kasja Minič (basic novice 1), 28. Tiana Kaligaro (intermediate novice), 32. Nika Ožek Bela, 37 . Lana Škalički (junior). Sestanek pred začetkom snovanja predstave Kraljestvo risanih junakov, ki ga je vodila Tamara Dorofejev. Tena Evelyn Škalički je osvojila osmo mesto v svoji starostni kategoriji. (Foto: arhiv DK Celje) Izjemno množično tekmovanje umetnostnih drsalcev v celjskem mestnem parku Davek na poplavo celjski led še zaračunava Drsalni klub Celje bo tudi letos v predprazničnem času pripravil predstavo Kraljestvo risanih juna- kov. Priprava na viške sezone Predsednica DK Celje Polona Čmer je poudarila: »Dotaknili smo se meja svojih organizacijskih sposobnosti. S svojo izvedbo smo zelo zadovoljni, prav tako z nasto- pi vseh naših tekmovalk. Moramo se zavedati, v kakšnih pogojih so delovali naši tekmovalci. Čestitam tako dekletom kot tudi našim tre- nerkam. Sezona se je tako rekoč šele začela. Sredi naslednjega me- seca bo državno prvenstvo, sledila bo kopica nastopov na mednaro- dnih tekmovanjih. V marcu bomo gostili tekmo za slovenski pokal. Imamo odlične pogoje za vadbo in kakovosten strokovni kader.« Dolgoletna državna prvakinja in večkratna udeleženka svetovnih in evropskih prvenstev Daša Grm celjskemu klubu pomaga že vrsto let, predvsem z nasveti mladim tekmovalkam: »Močno se pozna dogajanje v avgustu in septembru, ko smo bili brez leda. Okoliščine so bile zelo zahtevne. Najhuje je bilo v septembru, saj se je začel pouk in trenin- gi v Mariboru ali na Bledu za- radi izgu- be časa skoraj niso bili več možni. Pripravljenost zato še ni na ustrezni ravni, kar je logič- no. Toda upam, da se bo s prizadevno- stjo to kmalu izboljšalo.« Grmova ni tekmovala, na spletu je možno za- slediti, da je športno pot končala že v marcu. Najbrž vedno manj koleba. Vrača se Kraljestvo risanih junakov Pred mesecem je glavna trenerka pri DK Celje postala Teodora Po- štič, leta 2010 olimpijka v Vanco- uvru: »V kratkem času še nisem uspela povsem spoznati sposob- nosti in značajev celjskih tek- movalk,« je dejala trenerka iz Žirovnice, ki je začela drsati na Jesenicah, kasneje pa je na- stopala za lju- bljanski klub Stanka Blo- udka. Dr- salni klub Celje je s svo- jimi trenerka celjskih umetnostnih drsal- cev in bo kmalu pridobila slovensko državljanstvo. Foto: Andraž Purg umetnostnimi drsal- kami lani pripravil predstavo Kraljestvo risanih junakov. Glavna koreografi nja in vodja produkcije je tudi letos Tama- ra Dorofejev: »Spet bomo imeli štiri prizore, novosti pa so povezovalec predstave, točka iz risanke Madagaskar, ki bo zelo za- nimiva in smešna, ter sodelovanje hitrostnih drsalcev na kratke proge. Ohranili smo točko iz risanke Harry Potter, ki je bila zelo dobro sprejeta.« Dorofejeva je nekdanja dolgoletna Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 47, 23. november 2023 Gregor Počivalšek, gonilna sila Kulturne postaje KDG »Rokenrol je bil vedno doma tudi na vasi« Gregor Počivalšek, gonilna sila Kulturne postaje KDG »Rokenrol je bil vedno doma tudi na vasi« PORTRET Grobelno je mali kraj na meji med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah, med drugim poznan po vozlišču železniških povezav in po prometnih oznakah, ki spominjajo na smerokaze kakšnih prestolnic. Po zaslugi Gregorja Počivalška pa tamkajšnji dom krajanov postaja vse bolj poznano koncertno prizorišče, kjer lahko poslušalci glasbo začutijo zaradi klubskega vzdušja. Mali oder v malem kraju že 13 let gosti tudi festival, namenjen kantavtorski glasbi. Pod njegovim okriljem je doslej nastopilo približno 65 kantavtorjev iz desetih držav. TINA STRMČNIK »Doslej nihče ni rekel, da v tako malem kra- ju, na tako malem odru ne bo igral. Program seveda sestavljam tako, da ustreza danim pogojem. To ne pomeni, da kakšna zasedba pri nas ne more nastopati, ampak je treba prilagoditi način izvedbe. Na Grobelnem ne moremo pričakovati stadionskih koncertov, lahko pa zasedbe gostimo v kakšnem dru- gačnem formatu,« pravi Gregor Počivalšek, ki je prepričan, da se da dobro glasbo vedno umestiti v prostor. Septembra je na Grobelno pripeljal Orlek, Barni band ter Zorana Predina in njegov trio, poleti je stene doma krajanov na njegovo povabilo zatresla zasedba Niet. »Čeprav se morda sliši čudno, je bil rokenrol vedno doma tudi na vasi. Zdi se mi, da mo- rala biti dobra koncertna ponudba na voljo povsod, primanjkuje je namreč tudi v mestih. Prizadevam si, da na naši kulturni postaji, kot v povezavi z bližnjo železniško postajo imenujem naše prizorišče, ustvarjamo dobre pogoje za kakovostno glasbeno ponudbo in omogočimo kritičnim poslušalcem, da pri- dejo na svoj račun. Tisti, ki še niso kritični poslušalci, lahko na naših dogodkih širijo svoja glasbena obzorja. Tako se rojevajo novi ljubitelji dobre glasbe.« Tista kitara v izložbi … Z glasbo je povezan od malega in kot pra- vi, je bilo povsem naravno, da se je navdušil nad to vejo ustvarjalnosti. Kot otroka ga je najbolj nagovoril zvok kitare. »Moja mama je delala nasproti trgovine z glasbili v Gospo- ski ulici v Celju, kjer so imeli v izložbi zelo lepo kitaro. Mamo sem kar naprej prosil, naj mi jo kupi,« se spominja. V srednji šoli ga je zanimal rok, sodeloval je v glasbeni skupini Hipoteza. Ker je skozi leta zaznaval nazado- vanje ponudbe glasbenih dogodkov v regiji, kar je po njegovem opažanju povezano tudi s propadom nekaterih klubov, je želel ta voz obrniti v drugo smer. Ko večje izvajalce prosi, da bi prišli nasto- pat v dom krajanov na Grobelnem, jih je ve- čina navdušena. Radi se odzovejo povabilu. Prvi pogoj so fi nance, glede česar se seveda uskladijo. »Pravim ›muzičarjem‹ in nam, ki ustvarjamo kakovosten program, je najpo- membnejša vsebina. Na slednjo morda po- zabljajo marsikateri organizatorji dogodkov, ki imajo morda na voljo višje proračune. Mislim, da ustvarjalci v primeru Kultur- ne postaje KDG prepoznajo prav to, da je program zastavljen na visoki ravni.« Kot še eno prednost prirejanja dogodkov v malem kraju je omenil to, da tovrstni koncerti v klubskem, intimnem vzduš- ju omogočajo pristen stik glasbenikov s poslušalci. Ko zazveni zadnji ton, se obiskovalci družijo z nastopajočimi in z njimi izmenjajo kakšno besedo. »Ko sem na Grobelno začel privabljati izvajalce, je bilo nekoliko težje kot danes. Moral sem pridobiti njihovo zaupanje. Počasi prihajam do te točke, da si glasbeniki že sami želijo nastopiti na našem odru.« »Glasba je živa stvar in to je najlepše pri tej zvrsti umetnosti. Ko jo izvajalci izvajajo v živo, mi je najbolj všeč to, da vedno poskrbijo za nekoliko drugačno doživetje,« pravi. Gregor Počivalšek ni le organizator dogodkov, navdušen obiskovalec kon- certov in strasten poslušalec glasbe. Že 23 let igra v Orke- stru Akord. »Ustvarjanje v tej zasedbi mi daje širino. Zelo rad imam klasično glasbo. Prav- zaprav imam rad glasbo nasploh. Z žanri se ne omejujem. Delim jo le na dve zvrsti – na kakovostno in nekakovostno.‹« »Danes tradicionalni mediji ne pripravljajo več oddaj o glasbi, mladina tovrstnih vsebin ne spremlja več. Radijska krajina se je zelo spremenila. Ker so zamrli številni klubi, je marsikje usahnilo koncertno dogajanje. Ponekod prirejajo le še veselice. Zaradi vsega tega je na področju ustvarjalcev in poslušalcev glasbe nastal velik primanjkljaj.« »Rad bi, da bi bil Dom krajanov Grobelno deležen kakšne posodobitve, vendar tako, da bi še vedno ohranil svoj značaj. Zelo pomembna se mi zdi sproščenost, ki vlada na prizorišču, zato si nikakor ne želim sterilnega okolja.« Zakaj kantavorji? Ko je odraščal, je Počivalšek med dru- ženji s prijatelji ob kitari velikokrat tudi zapel in tako širil svojo razgledanost o jeziku glasbe. Poistovetil se je z izvajal- ci, kot so Nick Cave, Johnny Cash, Bob Dylan in Leonard Cohen. Med domačimi avtorji so ga pritegnili Tomaž Pengov, Marko Brecelj in Vlado Kreslin. Kot posluša- lec je zaznal, da na domačem koncertnem prizorišču ni veliko po- udarka namenjenega kantavtorjem. Za razvoj takšne glasbe je vrsto let Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 47, 23. november 2023 PORTRET Utrinek z letošnjega Grobelnofesta – zaključka niza prireditev pod imenom Šentjursko poletje. Grobelno- fest je osredotočen predvsem na rok glasbo, včasih se na Grobelnem predstavijo tudi izvajalci drugih ža- nrov, kot sta na primer folk ali funk. (Foto: Žan Beti) Študiral je teologijo. V SLG Celje je zaposlen kot del eki- pe, ki skrbi za zvok in svetlo- bo predstav. Izkušnje s tega področja mu pridejo prav tudi pri organizaciji koncertov, saj zna predvideti morebitne teh- nične težave in se jim izogniti. Gregor z nastopa- jočimi na medna- rodnem festivalu XIII Mladi avtor kant. (Foto: Lea Remic Valenti) »Kljub temu, da koncerte prirejam v malem kraju, med domačini nikoli ne slišim očitkov o tem, da bomo spet glasni. Nad kulturnim domom živijo celo stanovalci, a so vsi zelo razumevajoči. Z vsemi imam dobre odnose in sem jim hvaležen za podporo.« skrbel predvsem KantFest v Rušah. Poči, kot ga kličejo njegovi znanci, je sčasoma prišel na idejo, da bi lahko kantavtorji zavzeli tudi oder na Grobelnem. Rodil se je festival Mladi avtor kant (MAK), ki mladim kantavtorjem omogo- ča, da se s svojimi avtorskimi deli predstavijo občinstvu in delijo oder z že uveljavljenimi glasbenimi kolegi. Festival, ki je že po nekaj prvih izvedbah dobil mednaroden značaj, ni miroval niti v času epidemije koronavirusa. »Takrat smo obeleževali deseto obletnico dogodka in me- nil sem, da nas virus ne sme ustaviti. Kan- tavtorska glasba namreč ni glasba za širše množice. Če bi med korono stali križem rok, bi lahko hitro izgubil rdečo nit in pozornost javnosti.« Ob deseti obletnici festivala so na- stopili trije kantavtorji, ki nastopajo z bendi, in sicer Jure Lesar, Martin Ramoveš in Jakob Kobal. Gregor jih je povabil v Ipavčev kul- turni center v Šentjurju, kjer je ekipa njihove nastope snemala ves dan. Koncert je bil nato predvajan na božični večer. Tudi ob elektronskih glasbilih Čeprav si morda marsikdo pod besedo kan- tavtor predstavlja glasbenika, ki svojo glasbo izvaja ob kitari, je zasedba tovrstnih ustvar- jalcev veliko bolj raznolika. Med drugim sta na Grobelnem ob spremljavi svojega elektron- skega glasbila pred leti nastopila Zala Kralj in Gašper Šantl, ki sta Slovenijo čez nekaj mesecev nato zastopala na izboru za pesem Evrovizije. »Bistveno je, da je ustvarjalec avtor glasbe in besedila, način izvajanja pa je prost. V kolektivnem spominu ljudi velikokrat velja, da je kantavtor ponavadi moški, vendar so na tem področju zelo uspešne tudi ženske,« je pojasnil sogovornik, ki se vsako leto trudi za čim bolj raznolik program. Ker je festival zasnovan kot maraton, saj se v eni izdaji zvrsti približno štiri ure avtorske glasbe, pri organizaciji dogodka skrbi tudi za to, da ljudje pozabijo na čas. »Nazadnje so pri nas nastopili Severa Gjurin in Dejan Lapanja, pa Balladero in drugi. Obiskovalci so pozor- nost ohranjali vse do zadnjega tona. Prav to je namen festivala – da se ljudje sprostijo, slišijo dobro glasbo in ob njej uživajo.« Kantavtorski glasbi že tradicionalno posveti še dogodek Kantvember, ko oder zavzamejo slovenske kantavtorske legende, kot so Vlado Kreslin, Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj, Adi Smolar in podobni. To soboto v goste prihaja Aleksander Mežek, ki je večino časa deloval v Angliji. Boj z mlini na veter Pridobivanje denarja za prirejanje kulturnih dogodkov v lokalnem okolju je po besedah so- govornika boj z mlini na veter. Gregor skuša podporo pridobivati z vseh strani. Hvaležen je, da svoj delež glede na zmožnosti prispeva- jo lokalna podjetja, delovanje društva podpi- rata občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah. »Je pa dejstvo, da je podpora občin približno takšna, kot je bila v letih 2016 in 2017. Ostajamo pri približno istih vatlih. Želim si, da bi občini in različne kulturne ustanove za tovrstne dogod- ke imele več posluha.« Kulturno ministrstvo je v preteklosti le en- krat podprlo festival Mladi avtor kant (MAK). »Takrat sem mislil, da smo na konju in da bo organizacija v prihodnje lažja. A v naši državi je vse zelo centralizirano, tudi denar kulturnega ministrstva žal ostaja predvsem v večjih središčih. Državna podpora je usahni- la, upam, da bo prihodnje leto kaj drugače.« Festival, ki je izrazito nekomercialno narav- nan, se je po besedah Počivalška sicer doslej dobro usidral, z državno podporo pa bi lahko postal še bolj kakovosten. Gostov več kot domačinov Kako pa Počivalšek ocenjuje podporo po- slušalcev? Koncertov na Grobelnem se udele- žujejo glasbeni navdušenci iz vse Slovenije. Včasih je med njimi več kot pol prišlekov, gonilna sila dogajanja pa pogreša več do- mačinov, občanov občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Zakaj se domačini v manjši meri odzovejo vabilom, medtem ko se po drugi strani številnim ni težko pripeljati iz Kranja, Kamnika, Kopra ali na primer iz Maribora, je zanj uganka. Koncertov se radi udeležujejo tudi nekdanji Grobelčani, ki sedaj živijo v Ljubljani ali kje drugje. Ambasador kakovo- stne in raznolike glasbene ponudbe si želi, da bi se v tem pogledu še bolj prebudilo domače občinstvo. »Na dogodke bi lahko gledalo kot na dodano vrednost v svojem okolju, saj ima vse na dosegu svoje roke,« je zaključil. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 47, 23. november 2023 Gregor Počivalšek, gonilna sila Kulturne postaje KDG »Rokenrol je bil vedno doma tudi na vasi« Gregor Počivalšek, gonilna sila Kulturne postaje KDG »Rokenrol je bil vedno doma tudi na vasi« PORTRET Grobelno je mali kraj na meji med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah, med drugim poznan po vozlišču železniških povezav in po prometnih oznakah, ki spominjajo na smerokaze kakšnih prestolnic. Po zaslugi Gregorja Počivalška pa tamkajšnji dom krajanov postaja vse bolj poznano koncertno prizorišče, kjer lahko poslušalci glasbo začutijo zaradi klubskega vzdušja. Mali oder v malem kraju že 13 let gosti tudi festival, namenjen kantavtorski glasbi. Pod njegovim okriljem je doslej nastopilo približno 65 kantavtorjev iz desetih držav. TINA STRMČNIK »Doslej nihče ni rekel, da v tako malem kra- ju, na tako malem odru ne bo igral. Program seveda sestavljam tako, da ustreza danim pogojem. To ne pomeni, da kakšna zasedba pri nas ne more nastopati, ampak je treba prilagoditi način izvedbe. Na Grobelnem ne moremo pričakovati stadionskih koncertov, lahko pa zasedbe gostimo v kakšnem dru- gačnem formatu,« pravi Gregor Počivalšek, ki je prepričan, da se da dobro glasbo vedno umestiti v prostor. Septembra je na Grobelno pripeljal Orlek, Barni band ter Zorana Predina in njegov trio, poleti je stene doma krajanov na njegovo povabilo zatresla zasedba Niet. »Čeprav se morda sliši čudno, je bil rokenrol vedno doma tudi na vasi. Zdi se mi, da mo- rala biti dobra koncertna ponudba na voljo povsod, primanjkuje je namreč tudi v mestih. Prizadevam si, da na naši kulturni postaji, kot v povezavi z bližnjo železniško postajo imenujem naše prizorišče, ustvarjamo dobre pogoje za kakovostno glasbeno ponudbo in omogočimo kritičnim poslušalcem, da pri- dejo na svoj račun. Tisti, ki še niso kritični poslušalci, lahko na naših dogodkih širijo svoja glasbena obzorja. Tako se rojevajo novi ljubitelji dobre glasbe.« Tista kitara v izložbi … Z glasbo je povezan od malega in kot pra- vi, je bilo povsem naravno, da se je navdušil nad to vejo ustvarjalnosti. Kot otroka ga je najbolj nagovoril zvok kitare. »Moja mama je delala nasproti trgovine z glasbili v Gospo- ski ulici v Celju, kjer so imeli v izložbi zelo lepo kitaro. Mamo sem kar naprej prosil, naj mi jo kupi,« se spominja. V srednji šoli ga je zanimal rok, sodeloval je v glasbeni skupini Hipoteza. Ker je skozi leta zaznaval nazado- vanje ponudbe glasbenih dogodkov v regiji, kar je po njegovem opažanju povezano tudi s propadom nekaterih klubov, je želel ta voz obrniti v drugo smer. Ko večje izvajalce prosi, da bi prišli nasto- pat v dom krajanov na Grobelnem, jih je ve- čina navdušena. Radi se odzovejo povabilu. Prvi pogoj so fi nance, glede česar se seveda uskladijo. »Pravim ›muzičarjem‹ in nam, ki ustvarjamo kakovosten program, je najpo- membnejša vsebina. Na slednjo morda po- zabljajo marsikateri organizatorji dogodkov, ki imajo morda na voljo višje proračune. Mislim, da ustvarjalci v primeru Kultur- ne postaje KDG prepoznajo prav to, da je program zastavljen na visoki ravni.« Kot še eno prednost prirejanja dogodkov v malem kraju je omenil to, da tovrstni koncerti v klubskem, intimnem vzduš- ju omogočajo pristen stik glasbenikov s poslušalci. Ko zazveni zadnji ton, se obiskovalci družijo z nastopajočimi in z njimi izmenjajo kakšno besedo. »Ko sem na Grobelno začel privabljati izvajalce, je bilo nekoliko težje kot danes. Moral sem pridobiti njihovo zaupanje. Počasi prihajam do te točke, da si glasbeniki že sami želijo nastopiti na našem odru.« »Glasba je živa stvar in to je najlepše pri tej zvrsti umetnosti. Ko jo izvajalci izvajajo v živo, mi je najbolj všeč to, da vedno poskrbijo za nekoliko drugačno doživetje,« pravi. Gregor Počivalšek ni le organizator dogodkov, navdušen obiskovalec kon- certov in strasten poslušalec glasbe. Že 23 let igra v Orke- stru Akord. »Ustvarjanje v tej zasedbi mi daje širino. Zelo rad imam klasično glasbo. Prav- zaprav imam rad glasbo nasploh. Z žanri se ne omejujem. Delim jo le na dve zvrsti – na kakovostno in nekakovostno.‹« »Danes tradicionalni mediji ne pripravljajo več oddaj o glasbi, mladina tovrstnih vsebin ne spremlja več. Radijska krajina se je zelo spremenila. Ker so zamrli številni klubi, je marsikje usahnilo koncertno dogajanje. Ponekod prirejajo le še veselice. Zaradi vsega tega je na področju ustvarjalcev in poslušalcev glasbe nastal velik primanjkljaj.« »Rad bi, da bi bil Dom krajanov Grobelno deležen kakšne posodobitve, vendar tako, da bi še vedno ohranil svoj značaj. Zelo pomembna se mi zdi sproščenost, ki vlada na prizorišču, zato si nikakor ne želim sterilnega okolja.« Zakaj kantavorji? Ko je odraščal, je Počivalšek med dru- ženji s prijatelji ob kitari velikokrat tudi zapel in tako širil svojo razgledanost o jeziku glasbe. Poistovetil se je z izvajal- ci, kot so Nick Cave, Johnny Cash, Bob Dylan in Leonard Cohen. Med domačimi avtorji so ga pritegnili Tomaž Pengov, Marko Brecelj in Vlado Kreslin. Kot posluša- lec je zaznal, da na domačem koncertnem prizorišču ni veliko po- udarka namenjenega kantavtorjem. Za razvoj takšne glasbe je vrsto let Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 47, 23. november 2023 PORTRET Utrinek z letošnjega Grobelnofesta – zaključka niza prireditev pod imenom Šentjursko poletje. Grobelno- fest je osredotočen predvsem na rok glasbo, včasih se na Grobelnem predstavijo tudi izvajalci drugih ža- nrov, kot sta na primer folk ali funk. (Foto: Žan Beti) Študiral je teologijo. V SLG Celje je zaposlen kot del eki- pe, ki skrbi za zvok in svetlo- bo predstav. Izkušnje s tega področja mu pridejo prav tudi pri organizaciji koncertov, saj zna predvideti morebitne teh- nične težave in se jim izogniti. Gregor z nastopa- jočimi na medna- rodnem festivalu XIII Mladi avtor kant. (Foto: Lea Remic Valenti) »Kljub temu, da koncerte prirejam v malem kraju, med domačini nikoli ne slišim očitkov o tem, da bomo spet glasni. Nad kulturnim domom živijo celo stanovalci, a so vsi zelo razumevajoči. Z vsemi imam dobre odnose in sem jim hvaležen za podporo.« skrbel predvsem KantFest v Rušah. Poči, kot ga kličejo njegovi znanci, je sčasoma prišel na idejo, da bi lahko kantavtorji zavzeli tudi oder na Grobelnem. Rodil se je festival Mladi avtor kant (MAK), ki mladim kantavtorjem omogo- ča, da se s svojimi avtorskimi deli predstavijo občinstvu in delijo oder z že uveljavljenimi glasbenimi kolegi. Festival, ki je že po nekaj prvih izvedbah dobil mednaroden značaj, ni miroval niti v času epidemije koronavirusa. »Takrat smo obeleževali deseto obletnico dogodka in me- nil sem, da nas virus ne sme ustaviti. Kan- tavtorska glasba namreč ni glasba za širše množice. Če bi med korono stali križem rok, bi lahko hitro izgubil rdečo nit in pozornost javnosti.« Ob deseti obletnici festivala so na- stopili trije kantavtorji, ki nastopajo z bendi, in sicer Jure Lesar, Martin Ramoveš in Jakob Kobal. Gregor jih je povabil v Ipavčev kul- turni center v Šentjurju, kjer je ekipa njihove nastope snemala ves dan. Koncert je bil nato predvajan na božični večer. Tudi ob elektronskih glasbilih Čeprav si morda marsikdo pod besedo kan- tavtor predstavlja glasbenika, ki svojo glasbo izvaja ob kitari, je zasedba tovrstnih ustvar- jalcev veliko bolj raznolika. Med drugim sta na Grobelnem ob spremljavi svojega elektron- skega glasbila pred leti nastopila Zala Kralj in Gašper Šantl, ki sta Slovenijo čez nekaj mesecev nato zastopala na izboru za pesem Evrovizije. »Bistveno je, da je ustvarjalec avtor glasbe in besedila, način izvajanja pa je prost. V kolektivnem spominu ljudi velikokrat velja, da je kantavtor ponavadi moški, vendar so na tem področju zelo uspešne tudi ženske,« je pojasnil sogovornik, ki se vsako leto trudi za čim bolj raznolik program. Ker je festival zasnovan kot maraton, saj se v eni izdaji zvrsti približno štiri ure avtorske glasbe, pri organizaciji dogodka skrbi tudi za to, da ljudje pozabijo na čas. »Nazadnje so pri nas nastopili Severa Gjurin in Dejan Lapanja, pa Balladero in drugi. Obiskovalci so pozor- nost ohranjali vse do zadnjega tona. Prav to je namen festivala – da se ljudje sprostijo, slišijo dobro glasbo in ob njej uživajo.« Kantavtorski glasbi že tradicionalno posveti še dogodek Kantvember, ko oder zavzamejo slovenske kantavtorske legende, kot so Vlado Kreslin, Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj, Adi Smolar in podobni. To soboto v goste prihaja Aleksander Mežek, ki je večino časa deloval v Angliji. Boj z mlini na veter Pridobivanje denarja za prirejanje kulturnih dogodkov v lokalnem okolju je po besedah so- govornika boj z mlini na veter. Gregor skuša podporo pridobivati z vseh strani. Hvaležen je, da svoj delež glede na zmožnosti prispeva- jo lokalna podjetja, delovanje društva podpi- rata občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah. »Je pa dejstvo, da je podpora občin približno takšna, kot je bila v letih 2016 in 2017. Ostajamo pri približno istih vatlih. Želim si, da bi občini in različne kulturne ustanove za tovrstne dogod- ke imele več posluha.« Kulturno ministrstvo je v preteklosti le en- krat podprlo festival Mladi avtor kant (MAK). »Takrat sem mislil, da smo na konju in da bo organizacija v prihodnje lažja. A v naši državi je vse zelo centralizirano, tudi denar kulturnega ministrstva žal ostaja predvsem v večjih središčih. Državna podpora je usahni- la, upam, da bo prihodnje leto kaj drugače.« Festival, ki je izrazito nekomercialno narav- nan, se je po besedah Počivalška sicer doslej dobro usidral, z državno podporo pa bi lahko postal še bolj kakovosten. Gostov več kot domačinov Kako pa Počivalšek ocenjuje podporo po- slušalcev? Koncertov na Grobelnem se udele- žujejo glasbeni navdušenci iz vse Slovenije. Včasih je med njimi več kot pol prišlekov, gonilna sila dogajanja pa pogreša več do- mačinov, občanov občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Zakaj se domačini v manjši meri odzovejo vabilom, medtem ko se po drugi strani številnim ni težko pripeljati iz Kranja, Kamnika, Kopra ali na primer iz Maribora, je zanj uganka. Koncertov se radi udeležujejo tudi nekdanji Grobelčani, ki sedaj živijo v Ljubljani ali kje drugje. Ambasador kakovo- stne in raznolike glasbene ponudbe si želi, da bi se v tem pogledu še bolj prebudilo domače občinstvo. »Na dogodke bi lahko gledalo kot na dodano vrednost v svojem okolju, saj ima vse na dosegu svoje roke,« je zaključil. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 47, 23. november 2023 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE še st 14 16 enajst 25 Božiče enajst 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 16 15 17 20 štiriindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiriindvajset štiriindvajset 23 štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset štiriindvajset 25 Božiče štiriindvajset Božiče 21 21 Prijavite se na www.radiocelje.si 16 Strokovni delavec II v nadzoru kakovosti (m/ž) (Štore) Nudimo: zaposlitev za do- ločen čas šest mesecev s po- skusnim delom in z možno- stjo zaposlitve za nedoločen čas. Možnost izpopolnjeva- nja in napredovanja. Delo v urejenem in odgovornem podjetju. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 30. 11. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja strežbe (m/ž) (Žalec) Ponujamo ti edinstveno priložnost, da postaneš del naše kulinarične zgodbe. Z nami boš sodeloval z izkuše- nimi kuharji in natakarji ter prispeval svojo ustvarjalnost k našemu jedilniku. Skupaj bomo ustvarjali nepozabne kulinarične izkušnje, ki bodo gostom ostale v spominu. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 20. 12. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Iščemo podjetne, pozitivne in proaktivne ljudi, ki imajo radi delo z ljudmi ter nove iz- zive. S pomočjo preverjenega izobraževalnega programa Re/Max univerze usposa- bljamo novo generacijo ne- premičninskih posrednikov. Re/Max, nepremičninska družba, d.o.o., Štihova ulica 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 12. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Sestavljalec BRP- izdelkov (m/ž) (Polzela) Dela in naloge obsegajo: se- stavljanje enot po navodilih iz načrta ter pripravo novih enot za prodajo in prevzem, servisiranje ter popravila adrenalinsko-rekreativnih proizvodov blagovne znam- ke BRP, kot so: štirikolesniki, motorne sani, vodni skuterji in zunajkrmni motorji … Ski & Sea, d.o.o., Ob Savinji 12, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 15. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev za francosko govoreče trge (m/ž) (Prebold) Ambiciozni, bistri in de- lavni sodelavci so ključni za vsako uspešno podjetje, da mu omogočajo rast in širitev na nove trge z novimi izdelki. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 12. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Kmetijski delavec – oskrbovalec kokoši (m/ž) (Šentjur) Opis delovnega mesta: delo z živalmi in delo v hle- vu, opravlja razna ročna in strojna dela v sadjarstvu, ra- stlinski proizvodnji, hladilni- ci, mešalnici, perutninarski proizvodnji, sortirnici, su- šilnici … Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 6. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektro projektant – hardware (ž/m) (Celje) Elektro projektant; zaposli- tev za nedoločen čas po pred- hodnem poskusnem delu; končana VII. ali VI/2 stopnja ustrezne smeri; strokovno znanje uporabe orodja Eplan; varna in stabilna zaposlitev v družbeno odgovornem pod- jetju Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir strojništva – projektant industrijskih peči in pralnih linij (ž/m) (Celje) Inženir strojništva – pro- jektant industrijskih peči in pralnih linij; zaposlitev za nedoločen čas po pred- hodnem poskusnem delu; končana VII. ali VI/2 stopnja ustrezne smeri; poznavanje programskih orodij Iventor, Acad, MS-Offi ce; varna in stabilna zaposlitev v druž- beno odgovornem podjetju Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni prodajalec (m/ž) v Centru tehnike in gradnje Žalec K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Zaže- leno je, da imate izkušnje z delom v trgovini, vas veseli delo z ljudmi, ste vestni in zanesljivi, ste pozitivno na- ravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, ste pri- pravljeni na učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Mercator, d.o.o., Du- najska cesta 107, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 28. 11. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni tehnolog (m/ž) v PE vzdrževanje in energetika (Celje) Od kandidatov/kandidatk pričakujemo, da imajo naj- manj visokošolsko izobraz- bo smeri diplomirani inženir elektrotehnike, zaželeno ma- gister inženir elektrotehnike ali univerzitetni diplomiran inženir elektrotehnike ali drug ustrezen program s področja elektrotehnike, aktivno znanje angleškega jezika, sposobnost učinko- vitega timskega dela … Cin- karna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 11. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vzdrževalec (m/ž) (Arja vas) Naloge vzdrževalca: izvaja- nje preventivnih in korektiv- nih vzdrževalnih del na opre- mi, napravah in zgradbah, vzdrževanje strojne in elektro opreme, obvladovanje meril- ne opreme … Mlekarna Ce- leia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 26. 11. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja skladišča (m/ž) (Slovenske Konjice) Vaše glavne naloge: ure- janje evidenc skladiščne de- javnosti, izdelava ustrezne dokumentacije (etikete, se- znami »packing« …) v skladu s standardi in navodili kup- ca. Isokon, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prija- ve zbiramo do 16. 12. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Prodajalec (m/ž) (Žalec) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge smeri, poznavanje dela v tr- govini. Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 30. 11. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Kuhar (m/ž) (Podčetrtek) Vaše naloge bodo: samo- stojna strokovna, kakovostna in okusna priprava jedi, deko- riranje jedi in prostora ter po- stavitev jedi na bifejsko mizo, skrb za pravilno skladiščenje živil, pripravo mesa in zele- njave … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 14. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer (m/ž) (Vojnik) Opis delovnega mesta: vzdrževanje obstoječih in izdelava novih tehtalnih in nadzornih programov za na- ročnike iz različnih industrij- skih branž in za potrebe pod- jetja, pisanje dokumentacije, kot so uporabniške zahteve, uporabniška navodila, pro- jektna dokumentacija za naročnike in potrebe pod- jetja … Alba, d.o.o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 14. 12. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Komercialist (m/ž) (Celje) Pego, d.o.o., družinsko podjetje iz Celja z več kot 30-letno tradicijo v prodaji varovalne in zaščitne opre- me, išče novega člana ekipe. Pego d.o.o., Lava 2b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Griže C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_19.11.2023.pdf 1 19. 11. 2023 23:35:46 Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 47, 23. november 2023 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 47, 23. november 2023 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 47, 23. november 2023 BRALCI POROČEVALCI Da je običaj šranganja še vedno živ v slovenskem pro- storu, so se ženin in svati prepričali na zadnjo okto- brsko soboto v Radegundi, ko so fantje izpod Golt po- stavili šrango ženinu Žigi Volavšku iz Pečovja, ko je prišel po svojo nevesto Moj- co Brezovnik iz Radegunde. Ko je ženin Žiga od doma- čih že dobil nevesto Mojco in se je s svati odpravil k cerkve- ni poroki, se je moral poročni sprevod ustaviti v Radegundi, kjer so mu vaški fantje z okra- šenim hlodom čez cesto za- prli pot. Fantje so za nevesto zahtevali visoko odkupnino, saj so med drugim zaraču- Dijakinje blestele v vlogah grozljivih likov Jesenske počitnice so potrkale na šolska vrata in na- mesto krompirja smo izdolbli buče, katerih sikajoča svetloba je še poudarila krike izpod silhuete Šaleškega gradu. Skupina dijakinj je v sodelovanju s Turističnim društvom Šalek v zelo prepričljivih vlogah čarovnic, vampirk in drugih nesmrtnih duš soustvarjala strašljivo noč. Lija Škarja, dijakinja 2. letnika programa gastronomija in turizem, je povzela dogajanje te prav posebne noči: »Ne- katere smo prišle že našemljene v bele dame, demonske hčere, zombije in druge strašljive like, druge je naličila stilistka v gasilskem domu v Šaleku. Sodelovanje je bilo odlična izkušnja, všeč so nam bili maske in druženje s prijatelji, še posebej smo se naučile animirati številne obi- skovalce na pravem dogodku.« PV Obeležili rožnati oktober Občina Tabor se je odzvala na prijazno povabilo Zdru- ženja Europa Donna vsem slovenskim občinam, da se mu pridružijo in postanejo njegov partner pri osvešča- nju o raku dojk v lokalnem okolju. S tem namenom je združenje doniralo drevesa, s katerimi opozarja na pomen zdravja. Odločili smo se za japonsko češnjo, znano po bujnih cvetovih, in jo zasadili na vidno mesto, to je pri kapelici v Ojstriški vasi. Želja združenja in nas vseh je, da bi »rožnato drevo« mimoidoče občane opozarjalo na pomen skrbi za svoje zdravje. Z zasaditvijo drevesa smo hkrati pozitivno vplivali na okolje, prispevali h kakovosti bivalnega okolja in po smer- nicah združenja prebivalcem ponudili opomnik o pomenu zdravega načina življenja ter zgodnjega odkrivanja raka. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA Srečanje sodelavcev po 30 letih Nekdanji sodelavci servi- sa Emo Celje smo se po pri- bližno 30 letih srečali 9. no- vembra v gostišču Amerika. Nepozabno, neponovljivo, neprecenljivo je po toliko letih zagledati sodelavce, s kateri- mi smo skupaj preživeli 10, 20 ali več let. Z nekaterimi se v vseh teh letih sploh nismo videli. Nekaterih sploh nisem spoznala, a ko je kdo sprego- voril, sem po barvi glasu takoj vedela, kdo je. Veseli smo bili srečanja in kmalu je pogovor stekel v obujanju spominov. Večina našega kolektiva so bili serviserji elektro- in kovinske stroke. Montira- li in servisirali so kotle za centralno kurjavo (na olje in premog), ki so ogrevali sta- novanjske bloke, manjše to- varne in druge večje zgradbe po celi Jugoslaviji. Večji del delovne dobe so preživeli na terenu, daleč od družin, veliko v Srbiji in Makedoni- ji, in sicer po cele tedne. V najboljših časih nas je bilo z režijskimi delavci 35. Danes nas je še živih 28, od teh nas je prišlo na srečanje 19. Potem smo doživeli osa- mosvojitev in tovarne so druga za drugo propadale. Tako je bilo tudi s tovarno kotlov, za katero smo delali. Jugoslovanski trg je postal tujina in kmalu smo si mo- rali poiskati druge službe. Serviserji so večinoma od- prli obrtne delavnice in na- daljevali delo po Sloveniji, »režijci« so se znašli vsak po svoje. Še najlažje se je bilo predčasno upokojiti, kdor je imel za to pogoje. In smo se razšli. Ko zdaj gledamo nazaj na tiste čase, so spomini zelo lepi. Razumeli smo se med sabo, pomagali drug druge- mu, rivalstva skoraj ni bilo, skratka radi smo hodili v službo. Vsako leto smo or- ganizirali piknik, se malo družili in poveselili in leta so minevala. Zdaj gledamo stare fotogra- fije, kolikor jih kdo ima. Vsak se spomni kakšne anekdote, ki jih ni bilo malo. Težav in drobnih zamer nismo pogre- vali. Kar govorili smo drug čez drugega, se skupinsko fotografirali za spomin in dan je prehitro minil. Obljubili smo si, da se bomo kmalu ponovno sreča- li. Upam, da res. METKA BOŽIČ Šranga v Radegundi nali tudi dihanje mozirskega zraka, dvigovanje prahu na cestah, po katerih se je ženin vozil do neveste, vznemirja- nje psov in mačk … Odkupni- na za nevesto je tako znašala pol milijona evrov. Ženin se je moral soočiti z lažno nevesto Marjetico in odgovarjati na zvita vprašanja vaških fantov. Pri tem mu je dobro pomagal Marko Žagar, ki je bil njegova priča, in skupaj sta zelo uspe- šno nižala znesek odkupnine. Pri pogajanjih ni manjkalo zabavnih preizkušenj, šal in smeha na obeh straneh šran- ge. Ker sta se ženin in priča dobro odrezala pri pogajanjih za nevesto in plačala dogovor- jen znesek zanjo, sta lahko prežagala šrango. Potem so lahko svati z mladoporočen- cema in s pričama na čelu nadaljevali pot proti cerkvi na Svetini. PV Srečanje nekdanjih delavcev servisa Emo Celje Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 47, 23. november 2023 BRALCI POROČEVALCI Da je običaj šranganja še vedno živ v slovenskem pro- storu, so se ženin in svati prepričali na zadnjo okto- brsko soboto v Radegundi, ko so fantje izpod Golt po- stavili šrango ženinu Žigi Volavšku iz Pečovja, ko je prišel po svojo nevesto Moj- co Brezovnik iz Radegunde. Ko je ženin Žiga od doma- čih že dobil nevesto Mojco in se je s svati odpravil k cerkve- ni poroki, se je moral poročni sprevod ustaviti v Radegundi, kjer so mu vaški fantje z okra- šenim hlodom čez cesto za- prli pot. Fantje so za nevesto zahtevali visoko odkupnino, saj so med drugim zaraču- Dijakinje blestele v vlogah grozljivih likov Jesenske počitnice so potrkale na šolska vrata in na- mesto krompirja smo izdolbli buče, katerih sikajoča svetloba je še poudarila krike izpod silhuete Šaleškega gradu. Skupina dijakinj je v sodelovanju s Turističnim društvom Šalek v zelo prepričljivih vlogah čarovnic, vampirk in drugih nesmrtnih duš soustvarjala strašljivo noč. Lija Škarja, dijakinja 2. letnika programa gastronomija in turizem, je povzela dogajanje te prav posebne noči: »Ne- katere smo prišle že našemljene v bele dame, demonske hčere, zombije in druge strašljive like, druge je naličila stilistka v gasilskem domu v Šaleku. Sodelovanje je bilo odlična izkušnja, všeč so nam bili maske in druženje s prijatelji, še posebej smo se naučile animirati številne obi- skovalce na pravem dogodku.« PV Obeležili rožnati oktober Občina Tabor se je odzvala na prijazno povabilo Zdru- ženja Europa Donna vsem slovenskim občinam, da se mu pridružijo in postanejo njegov partner pri osvešča- nju o raku dojk v lokalnem okolju. S tem namenom je združenje doniralo drevesa, s katerimi opozarja na pomen zdravja. Odločili smo se za japonsko češnjo, znano po bujnih cvetovih, in jo zasadili na vidno mesto, to je pri kapelici v Ojstriški vasi. Želja združenja in nas vseh je, da bi »rožnato drevo« mimoidoče občane opozarjalo na pomen skrbi za svoje zdravje. Z zasaditvijo drevesa smo hkrati pozitivno vplivali na okolje, prispevali h kakovosti bivalnega okolja in po smer- nicah združenja prebivalcem ponudili opomnik o pomenu zdravega načina življenja ter zgodnjega odkrivanja raka. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA Srečanje sodelavcev po 30 letih Nekdanji sodelavci servi- sa Emo Celje smo se po pri- bližno 30 letih srečali 9. no- vembra v gostišču Amerika. Nepozabno, neponovljivo, neprecenljivo je po toliko letih zagledati sodelavce, s kateri- mi smo skupaj preživeli 10, 20 ali več let. Z nekaterimi se v vseh teh letih sploh nismo videli. Nekaterih sploh nisem spoznala, a ko je kdo sprego- voril, sem po barvi glasu takoj vedela, kdo je. Veseli smo bili srečanja in kmalu je pogovor stekel v obujanju spominov. Večina našega kolektiva so bili serviserji elektro- in kovinske stroke. Montira- li in servisirali so kotle za centralno kurjavo (na olje in premog), ki so ogrevali sta- novanjske bloke, manjše to- varne in druge večje zgradbe po celi Jugoslaviji. Večji del delovne dobe so preživeli na terenu, daleč od družin, veliko v Srbiji in Makedoni- ji, in sicer po cele tedne. V najboljših časih nas je bilo z režijskimi delavci 35. Danes nas je še živih 28, od teh nas je prišlo na srečanje 19. Potem smo doživeli osa- mosvojitev in tovarne so druga za drugo propadale. Tako je bilo tudi s tovarno kotlov, za katero smo delali. Jugoslovanski trg je postal tujina in kmalu smo si mo- rali poiskati druge službe. Serviserji so večinoma od- prli obrtne delavnice in na- daljevali delo po Sloveniji, »režijci« so se znašli vsak po svoje. Še najlažje se je bilo predčasno upokojiti, kdor je imel za to pogoje. In smo se razšli. Ko zdaj gledamo nazaj na tiste čase, so spomini zelo lepi. Razumeli smo se med sabo, pomagali drug druge- mu, rivalstva skoraj ni bilo, skratka radi smo hodili v službo. Vsako leto smo or- ganizirali piknik, se malo družili in poveselili in leta so minevala. Zdaj gledamo stare fotogra- fije, kolikor jih kdo ima. Vsak se spomni kakšne anekdote, ki jih ni bilo malo. Težav in drobnih zamer nismo pogre- vali. Kar govorili smo drug čez drugega, se skupinsko fotografirali za spomin in dan je prehitro minil. Obljubili smo si, da se bomo kmalu ponovno sreča- li. Upam, da res. METKA BOŽIČ Šranga v Radegundi nali tudi dihanje mozirskega zraka, dvigovanje prahu na cestah, po katerih se je ženin vozil do neveste, vznemirja- nje psov in mačk … Odkupni- na za nevesto je tako znašala pol milijona evrov. Ženin se je moral soočiti z lažno nevesto Marjetico in odgovarjati na zvita vprašanja vaških fantov. Pri tem mu je dobro pomagal Marko Žagar, ki je bil njegova priča, in skupaj sta zelo uspe- šno nižala znesek odkupnine. Pri pogajanjih ni manjkalo zabavnih preizkušenj, šal in smeha na obeh straneh šran- ge. Ker sta se ženin in priča dobro odrezala pri pogajanjih za nevesto in plačala dogovor- jen znesek zanjo, sta lahko prežagala šrango. Potem so lahko svati z mladoporočen- cema in s pričama na čelu nadaljevali pot proti cerkvi na Svetini. PV Srečanje nekdanjih delavcev servisa Emo Celje Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 47, 23. november 2023 BRALCI POROČEVALCI Promocija poklicev, kariernih poti in podjetništva v lokalnem okolju Martinovanje na Ponikvi ima dolgo- letno tradicijo, saj je naša lepa cerkev posvečena sv. Martinu. Nekoč se je pra- znovala le Martinova nedelja s slovesno sveto mašo, saj je bil to velik župnijski praznik, ki so ga popestrili mnogi kro- šnjarji in različne stojnice. Zadnjih trideset let se je z župnijo povezalo še Turistično-olepševalno društvo Ponikva, ki v sodelovanju z OŠ Blaža Kocena Ponikva in drugimi dru- štvi pripravlja tridnevno praznovanje s posebnim izobraževalnim programom. Letošnji gostje so bili člani Kluba staro- dobnikov Večno mladi Šentjur. Z veliko vnemo, bogatim znanjem in s prijaznostjo so pripravili razstavo sta- rodobnih vozil s predavanjem. Učenci naše šole so pripravili razstavo likovnih izdelkov, učenci predmeta turistične vzgoje so prodajali praktične izdelke, ki so jih sami naredili, mladinski pev- ski zbor je veselo prepeval, Slomškovi tradicionalni liki Blaže in Nežica ter so- dobna Blaž in Neža pa so povezovali kulturni program. Podelili so priznanja za najbolj urejene hiše in kmetije ter pripravili pokušino letošnjega mošta domačih vinogradnikov. V soboto je bilo organizirano predavanje o nekda- nji tovarni Tomos, gasilci PGD Ponikva so organizirali dan odprtih vrat s pri- kazom gašenja in oživljanja ponesre- čencev, zvečer je bil v cerkvi koncert Fantov z Jožefovega hriba. Slovesno sveto mašo v nedeljo je ob somaševa- nju domačega župnika Jožefa Planinca vodil pater dr. Edvard Kovač, profesor in velik poznavalec sv. Martina. Po maši je sledil še blagoslov letošnjega vina. Razstavo starodobnih vozil je bilo v kulturnem domu možno obiskati vse tri dni. Marsikdo se je lahko celo malo popeljal s starodobnim vozilom. V po- nedeljek so člani Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur na zelo poučen in konkreten način pokazali njihovo raz- stavo še vsem učencem naše šole. Vsi smo bili zelo navdušeni in hvaležni. Naj ostanejo takšni, kot so – večno mladi! IRENA ZEVNIK Vrbenčani praznovali Z novim kovčkom Kovček je Alex predal direktor medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Drago Slameršak. (Foto: ŠO) Tradicionalna akcija No- vega tednika Navdušite nas s potopisom je že res nekaj časa zaključena, a še vedno odmeva. Letošnja avtorica najboljšega potopisa Polo- na Kuzman z Dobrne je svoj kovček podarila dijakinji Alex iz Laškega. Polona Kuzman, ki je z bralci Novega tednika delila potopis V Sibirijo po svobodo ali vse pozabljeno, potuje že od njenega 19 leta, a zanimi- vo še nikoli v življenju ni ime- la kovčka, zato se je nagrade zelo veselila. Vmes se je zgo- dila naravna katastrofa, ki se jo je kot prostovoljko na tere- nu zelo dotaknila, zato se je odločila, da še naprej ostane zvesta svojemu nahrbtniku in kovček podari maturant- ki s poplavljenega območja. Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje (v nadaljevanju OOZ Celje) končuje 16. leto izvajanja projektov, s katerimi si prizadeva osnovnošolcem in njihovim star- šem približati pomembnost pridobivanja informacij, ki so pomembne pri odločitvah učencev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali, in o izbiri nadaljevanja izobraževa- nja. Dejavnosti projekta, ki jih fi nančno podpi- ra Mestna občina Celje, so letos potekale v različnih oblikah izvedb. Glede na to, da se vsi zavedamo, da je 40 let aktivnega življenja posameznika po trenutni pokojninski zako- nodaji res dolga doba za opravljanje dela, se je treba odločati tako, da bomo z delom in življenjem čim bolj zadovoljni. Izbira poklica v mnogih primerih poleg opravljanja strokov- nega dela vpliva na način življenja posame- znika, zato so vse dejavnosti projekta name- njene prav temu, da osnovnošolcem olajšamo odločitev, kam po osnovni šoli. Leta 2023 so v projektu sodelovali obrtni- ki, podjetniki in ZRSZ OS Celje. Na območju mestne občine Celje smo za osnovnošolce in njihove starše izvajali dogodke v obliki preda- vanj in okroglih miz, na katerih so sodelovali gosti – obrtniki in podjetniki člani OOZ Celje, ki so predstavili svoje karierne poti in poklice, ter predstavnice ZRSZ OS Celje. Udeležence dogodkov smo seznanili z mo- žnostmi štipendiranja, s kariernimi potmi, potrebnimi znanji, z veščinami, s sposobnost- mi ter kompetencami ljudi današnjega časa, s trgom dela, trendi na področju zaposlovanja in samozaposlovanja, z defi citarnimi poklici in dejavniki odločanja za nadaljevanje izo- braževanja. Podjetnik, podpredsednik OZS in predse- dnik OOZ Celje Peter Pišek, je izpostavil, da se njihova dolgoletna prizadevanja na področju promocije poklicev kažejo tudi pri povečanem številu vpisov v srednje poklicne in strokovne šole. »Veseli smo, da je Mestna občina Celje prepoznala potrebe po tovrstnih vsebinah in nas podpira pri izvajanju naših dejavnosti.« Janko Trobiš iz Mestne občine Celje je do- dal, da pokazatelji za prihodnja leta še naprej kažejo na nadaljnjo pomanjkanje delovne sile, predvsem na defi citarnih področjih. »Tako je projekt promocije defi citarnih poklicev v osnovnih šolah izjemno dober ukrep v okvi- ru izvajanja strategije za razvoj gospodarstva v mestni občini Celje. Občina ga z veseljem sofi nancira, saj mladi tako pridobijo veliko kakovostnih informacij o defi citarnih pokli- cih. Marsikdo (tudi starši) po predstavitvi spremeni mnenje o nekem poklicu, saj vidi v njem možnost svojega izpopolnjevanja. S tem se v prihodnosti obeta, da se bo vedno več mladih začelo odločati za defi citarne poklice in da jih bodo k temu spodbujali tudi starši.« Udeležba na dogodkih je bila velika, kar dokazuje, da je zanimanje za obravnavano tematiko veliko. Mag. TATJANA ŠTINEK V Krajevni skupnosti Vrbje praznujejo 11. novembra krajevni praznik, in sicer v spomin na ta dan leta 1979, ko so se na referendumu odločili za samostojno kra- jevno skupnost. Slavnostne seje, ki so jo pripravili dan pred praznikom, so se udeležili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, podžupana Ro- man Virant in Tanja Basle ter predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti. Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik sveta KS Vrbje Gašper Mastnak. V nadaljevanju seje so po- delili priznanje Alenu Štamparju, ki od leta 2000 uspešno sodeluje s Športnim društvom Vrbje. Plaketo je prejelo PGD Vrbje, ki deluje že od leta 1930. V imenu Občine Žalec je besede zahvale izrekal župan Janko Kos, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi poplav in krajanom za- želel, da bi se čim prej uredilo vse potrebno, da do poplav v takšnem obsegu ne bi prišlo več. V kulturnem programu sta nastopili učen- ki Glasbene šole Rista Savina Žalec Lana Banovič in Ena Vućković pod mentorstvom Vesne Pobežin – Roš. Med tednom so gostili monokomedijo Moje kulturno življenje v izvedbi Jožeta Krajnca, PGD Vrbje je pripravilo prikaz ukre- pov za ravnaje ob poplavah, Športno društvo je organiziralo namiznoteniški turnir. Kra- jevna skupnost je organizirala srečanje sta- rejših krajanov, Društvo upokojencev Vrbje pa je pripravilo predavanja z naslovom Var- nost v prometu in Zvišanje maščob v krvi. TT »Vedno potujem na ›divje‹ na- čine, z nahrbtnikom, visečo mrežo, s šotorom. Očitno mi je usojeno, da bo tako ostalo še nekaj časa. Kovček podar- jam maturantki s poplavlje- nega območja, da bo upala v boljši svet,« je takrat povedala Kuzmanova. Uradna predaja kovčka je bila prejšnji teden v uredni- štvu Novega tednika. Alex se ga je zelo razveselila, saj le še malo manjka, da bo zaklju- čila srednjo šolo v Celju in imela več časa za potovanja. Še posebno je navdušena nad glasbenimi festivali, zato ji bo kovček prišel več kot prav. Ni pa zgolj poslušalka, temveč tudi izvajalka. Je članica kar treh glasbenih zasedb, v ka- terih poje in igra. ŠO Martinovi dnevi v znamenju starodobnikov Dobitnika letošnjih priznanj z županom in s predsednikom Krajevne skupnosti Vrbje 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 23. november 2023 Novi TEDNIK 23. 11. 2023 št. 47  COLOR CMYK stran 36 Spoštovani, naša zgodba izhaja iz otroške strasti do inženi- ringa, ustvarjalnosti in odkrivanja. Skozi leta izobraževanja in strokovnega razvoja sem prepoznal moč pridobljenega znanja. Z željo po deljenju te moči z otroki sem ustanovil podjetje Krugozor, d. o. o. Otrok je kreativno bitje, ki ne pozna ne meja ne zakonov. To je tudi razlog naše drugačnosti – otroku želi- mo sproščen tok misli, razvoj ustvarjalnosti in domišljije brez omejitev. Otroci so lahko zelo vztrajni in uspešni, če jim le na primeren način prikažemo dosegljiv cilj. Menim, da v našem podjetju to zmoremo in znamo. Verjamem, da je robotika več kot le mehanske sestavljanke. Gre za spodbujanje razmišljanja zunaj okvirov, kreativnost, razi- skovanje in razumevanje delovanja kompleksnih sistemov. V tem duhu gradijo Mali tehnovedi boljšo sedanjost, kjer vodimo pot do novega sveta znanja, ustvarjalnosti in robotike, obenem pa spod- bujamo razvoj ročnih spretnosti v današnjem digitalnem svetu. Hvala za zaupanje, Dmitrii Ainutdinov. Dobrodošli v svetu robotike Raznolikost: Na svojih policah odkrivamo širok spekter izdelkov, ki odpirajo vra- ta svetu robotike, mehanike in strojništva skozi oči Malih tehnovedov. Ponosni smo, da lahko predstavimo pestro paleto izdelkov različnih proizvajalcev. Vsak je zasnovan za sestavljanje na edinstven način. Nekateri od teh izdelkov spodbujajo izjemno ustvarjalnost, omogo- čajo otrokom, da svobodno raziskujejo svojo domišljijo ter razvijajo edinstvene konstrukcije. Drugi izdelki so zasnovani za raziskovanje Beseda direktorja: Naši začetki Izobraževanje in tekmovanja: navdušujemo male tehnovede s praktičnimi učenji Mali Tehnoved ni le trgovina, temveč tudi prostor navdiha in učenja. Na naših delavnicah robotike za otroke spodbujamo razi- skovanje, reševanje problemov in sodelovanje. Skozi te interaktivne delavnice se otroci ne le učijo sestavljati igrače, temveč tudi osnove robotike, mehanike in strojništva. Hkrati ustvarjamo priložnosti za sodelovanje v robotskih tekmovanjih, kjer imajo otroci možnost preizkusiti svoje izdelke in ideje ter se pomeriti s svojimi vrstniki. mehanskih sistemov, pri čemer se otroci potopijo v delovanje stro- jev, spoznavajo osnove robotike in razvijajo tehnično razumevanje. Želimo, da otroci doživijo, kako lahko sestavljajo in razstavljajo te igrače, razvijajoč spretnosti, ter pridobivajo znanje o delovanju me- hanskih komponent. S temi raznolikimi izdelki spodbujamo otroško kreativnost brez meja, kjer je proces sestavljanja lahko razmišljanje zunaj okvirov ali brez navodil za sestavljanje. Naša misija in vizija Naša misija je preprosta: deliti pridobljeno znanje s področja tehničnih, strojnih in konstrukcijskih ved z otroki in mladino današnjega sveta. Verjamemo, da vsaka od teh igrač prispeva k razvoju občutka za robo- tiko, ki je več kot le sestavljanje – gre za spodbujanje razmišljanja zunaj okvirov, kreativnost, raziskovanje in razumevanje delovanja kompleksnih sistemov. Želimo ustvariti dodano vrednost s spodbujanjem otrokove inovativnosti, ustvarjalnosti in domišljije skozi igro in izziv. S tehnološkim znanjem ter povezovanjem si pri- zadevamo približati svet konstrukcijskih in ustvarjalnih igrač vsem otrokom ne glede na starostno skupino. Vrednote, ki nas vodijo Naše vrednote so odlič- nost, radovednost, napredek in raznolikost. Zavezani smo k ustvarjanju izjemnih izkušenj, ki spodbujajo željo po učenju, razvoju ter spoštovanju različ- nosti v svetu robotike. www.mali-tehnoved.com Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 47, 23. november 2023 PODLISTEK Drugo Higiensko kopališče v Rogaški Slatini, zgrajeno sredi 19. stoletja v t. i. bizan- tinskem slogu, je svojemu namenu služilo vse do leta 1904, ko so stavbo preuredili v zdraviliško pralnico, pred njo pa istega leta zgradili današnjo Hidroterapijo secesijskega videza, ki je upodobljena tudi na številnih starih razglednicah z začetka 20. stoletja. ALBUM S CELJSKEGA – OB TEDNU SPLOŠNIH KNJIŽNIC V Mestni ljudski knjižnici na Gledališkem trgu v Celju, okrog 1970 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Higiensko kopališče v Rogaški Slatini Higiensko kopališče v Rogaški Slatini - foto- reprodukcija barvne litografije Higiensko kopališče v Rogaški Slatini - fotore- produkcija gravure C. Reicherta Med slednje lahko uvrsti- mo tudi črno-beli fotografski reprodukciji gravure C. Rei- cherta in barvne litografije neznanega avtorja, ki pri- kazujeta nekdanje slatinsko Higiensko kopališče (drugo po vrsti gradnje), zgrajeno leta 1855 pod Tržaškim hri- bom (ob strugi Ratanskega potoka, na lokaciji prvotne- ga Higienskega kopališča iz leta 1841), poimenovano tudi Hiša št. 16. Na reprodukciji barvne litografije lahko levo od stavbe kopališča prepo- znamo nekdanji zdraviliški mlin, zgrajen v letih 1850 – 1851, in ob njem zdraviliško pekarno (Hiša št. 17). Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Poleg bogate zbirke starih razglednic v Knjižnici Ro- gaška Slatina hranimo tudi nekaj starejših fotografij, med katerimi se najdejo tudi takšne brez kakršnihkoli po- datkov o provenienci, katerih avtorstvo in čas nastanka tež- je z gotovostjo določimo. Ivanka Smola (na levi), mama lastnice prispe- vane fotografije, je bila v knjižnici zaposlena od začetka leta 1949 do jeseni 1974 in nato vse do upokojitve v Ljubljanski banki. Mestna ljudska knjižnica, kasneje Oddelek za odrasle in mladino Osrednje knjižnice, je bila pri celjskem gledališču od leta 1962 do začetka leta 2010, ko so se zaposleni in gradivo preselili v sodobno knjižnico na sedanjo skupno lokacijo na Muzejskem trgu. Knjižnica je bila za tisti čas zelo sodobno urejena; knjige so si člani lah- ko ogledovali sami, saj je bila večina gradiva postavljena v prostem pristopu, skladišče je bilo ustrezno veliko, čitalni- ca pa svetla in prostorna. Ob teh izboljšavah je knjižničarje skrbelo le, kako se bo obnesla »sodobnejša oblika knjižnične izposoje« – bali so se namreč kraj knjig in njihove hitrejše obrabe zaradi pogostejšega listanja. Besedilo pripravila: Janja Jedlovčnik in Srečko Maček Fotografijo prispevala: Vanja Bertossi Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 25. n Ovem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 47, 23. november 2023 Novi TEDNIK 23. 11. 2023 št. 47  COLOR CMYK stran 36 Spoštovani, naša zgodba izhaja iz otroške strasti do inženi- ringa, ustvarjalnosti in odkrivanja. Skozi leta izobraževanja in strokovnega razvoja sem prepoznal moč pridobljenega znanja. Z željo po deljenju te moči z otroki sem ustanovil podjetje Krugozor, d. o. o. Otrok je kreativno bitje, ki ne pozna ne meja ne zakonov. To je tudi razlog naše drugačnosti – otroku želi- mo sproščen tok misli, razvoj ustvarjalnosti in domišljije brez omejitev. Otroci so lahko zelo vztrajni in uspešni, če jim le na primeren način prikažemo dosegljiv cilj. Menim, da v našem podjetju to zmoremo in znamo. Verjamem, da je robotika več kot le mehanske sestavljanke. Gre za spodbujanje razmišljanja zunaj okvirov, kreativnost, razi- skovanje in razumevanje delovanja kompleksnih sistemov. V tem duhu gradijo Mali tehnovedi boljšo sedanjost, kjer vodimo pot do novega sveta znanja, ustvarjalnosti in robotike, obenem pa spod- bujamo razvoj ročnih spretnosti v današnjem digitalnem svetu. Hvala za zaupanje, Dmitrii Ainutdinov. Dobrodošli v svetu robotike Raznolikost: Na svojih policah odkrivamo širok spekter izdelkov, ki odpirajo vra- ta svetu robotike, mehanike in strojništva skozi oči Malih tehnovedov. Ponosni smo, da lahko predstavimo pestro paleto izdelkov različnih proizvajalcev. Vsak je zasnovan za sestavljanje na edinstven način. Nekateri od teh izdelkov spodbujajo izjemno ustvarjalnost, omogo- čajo otrokom, da svobodno raziskujejo svojo domišljijo ter razvijajo edinstvene konstrukcije. Drugi izdelki so zasnovani za raziskovanje Beseda direktorja: Naši začetki Izobraževanje in tekmovanja: navdušujemo male tehnovede s praktičnimi učenji Mali Tehnoved ni le trgovina, temveč tudi prostor navdiha in učenja. Na naših delavnicah robotike za otroke spodbujamo razi- skovanje, reševanje problemov in sodelovanje. Skozi te interaktivne delavnice se otroci ne le učijo sestavljati igrače, temveč tudi osnove robotike, mehanike in strojništva. Hkrati ustvarjamo priložnosti za sodelovanje v robotskih tekmovanjih, kjer imajo otroci možnost preizkusiti svoje izdelke in ideje ter se pomeriti s svojimi vrstniki. mehanskih sistemov, pri čemer se otroci potopijo v delovanje stro- jev, spoznavajo osnove robotike in razvijajo tehnično razumevanje. Želimo, da otroci doživijo, kako lahko sestavljajo in razstavljajo te igrače, razvijajoč spretnosti, ter pridobivajo znanje o delovanju me- hanskih komponent. S temi raznolikimi izdelki spodbujamo otroško kreativnost brez meja, kjer je proces sestavljanja lahko razmišljanje zunaj okvirov ali brez navodil za sestavljanje. Naša misija in vizija Naša misija je preprosta: deliti pridobljeno znanje s področja tehničnih, strojnih in konstrukcijskih ved z otroki in mladino današnjega sveta. Verjamemo, da vsaka od teh igrač prispeva k razvoju občutka za robo- tiko, ki je več kot le sestavljanje – gre za spodbujanje razmišljanja zunaj okvirov, kreativnost, raziskovanje in razumevanje delovanja kompleksnih sistemov. Želimo ustvariti dodano vrednost s spodbujanjem otrokove inovativnosti, ustvarjalnosti in domišljije skozi igro in izziv. S tehnološkim znanjem ter povezovanjem si pri- zadevamo približati svet konstrukcijskih in ustvarjalnih igrač vsem otrokom ne glede na starostno skupino. Vrednote, ki nas vodijo Naše vrednote so odlič- nost, radovednost, napredek in raznolikost. Zavezani smo k ustvarjanju izjemnih izkušenj, ki spodbujajo željo po učenju, razvoju ter spoštovanju različ- nosti v svetu robotike. www.mali-tehnoved.com Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 47, 23. november 2023 PODLISTEK Drugo Higiensko kopališče v Rogaški Slatini, zgrajeno sredi 19. stoletja v t. i. bizan- tinskem slogu, je svojemu namenu služilo vse do leta 1904, ko so stavbo preuredili v zdraviliško pralnico, pred njo pa istega leta zgradili današnjo Hidroterapijo secesijskega videza, ki je upodobljena tudi na številnih starih razglednicah z začetka 20. stoletja. ALBUM S CELJSKEGA – OB TEDNU SPLOŠNIH KNJIŽNIC V Mestni ljudski knjižnici na Gledališkem trgu v Celju, okrog 1970 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Higiensko kopališče v Rogaški Slatini Higiensko kopališče v Rogaški Slatini - foto- reprodukcija barvne litografije Higiensko kopališče v Rogaški Slatini - fotore- produkcija gravure C. Reicherta Med slednje lahko uvrsti- mo tudi črno-beli fotografski reprodukciji gravure C. Rei- cherta in barvne litografije neznanega avtorja, ki pri- kazujeta nekdanje slatinsko Higiensko kopališče (drugo po vrsti gradnje), zgrajeno leta 1855 pod Tržaškim hri- bom (ob strugi Ratanskega potoka, na lokaciji prvotne- ga Higienskega kopališča iz leta 1841), poimenovano tudi Hiša št. 16. Na reprodukciji barvne litografije lahko levo od stavbe kopališča prepo- znamo nekdanji zdraviliški mlin, zgrajen v letih 1850 – 1851, in ob njem zdraviliško pekarno (Hiša št. 17). Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Poleg bogate zbirke starih razglednic v Knjižnici Ro- gaška Slatina hranimo tudi nekaj starejših fotografij, med katerimi se najdejo tudi takšne brez kakršnihkoli po- datkov o provenienci, katerih avtorstvo in čas nastanka tež- je z gotovostjo določimo. Ivanka Smola (na levi), mama lastnice prispe- vane fotografije, je bila v knjižnici zaposlena od začetka leta 1949 do jeseni 1974 in nato vse do upokojitve v Ljubljanski banki. Mestna ljudska knjižnica, kasneje Oddelek za odrasle in mladino Osrednje knjižnice, je bila pri celjskem gledališču od leta 1962 do začetka leta 2010, ko so se zaposleni in gradivo preselili v sodobno knjižnico na sedanjo skupno lokacijo na Muzejskem trgu. Knjižnica je bila za tisti čas zelo sodobno urejena; knjige so si člani lah- ko ogledovali sami, saj je bila večina gradiva postavljena v prostem pristopu, skladišče je bilo ustrezno veliko, čitalni- ca pa svetla in prostorna. Ob teh izboljšavah je knjižničarje skrbelo le, kako se bo obnesla »sodobnejša oblika knjižnične izposoje« – bali so se namreč kraj knjig in njihove hitrejše obrabe zaradi pogostejšega listanja. Besedilo pripravila: Janja Jedlovčnik in Srečko Maček Fotografijo prispevala: Vanja Bertossi Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 25. n Ovem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 47, 23. november 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Zanimiv teden je pred vami, še zlasti ob začetku novega te- dna, ko bo veliko dogodkov. Finančno stanje bo solidno, vendar pazite na denar. Pone- deljek bo za vas dan ugodnih nakupov, izkoristite ga. Več pozornosti in razumevanja boste morali vložiti v odnose s starejšimi člani družine. Na enem področju boste lepo na- predovali, kar vas bo aktiviralo tudi za druga. Imate občutek, da se je ži- vljenje obrnilo na glavo in da se je veliko spremenilo. Priho- dnosti se lahko samo veselite. Več energije kot boste vlagali v vse, bolj boste nadzorovali ra- zvoj dogodkov. Tako boste imeli dober občutek, da ste gospodar položaja. V pričakovanju ljube- zenske idile boste preživljali te dneve. Veliko drobnih pozor- nosti vam bo polepšalo mar- sikatere urice. Prepustite se in preprosto uživajte. Sonce, ki je že vstopilo v vaše znamenje, vam v prihodnjih dneh prinaša veliko energije. Izredno množico ognjenih ener- gij boste čutili v teh dneh. Poleg Sonca bo tudi Luna v sorodnem ognjenem znaku, v petek bo vstopil v vaš znak tudi planet akcije Mars. Nekdo bo pokazal pretirano skrb za vaše težave. Pravzaprav se vam bo vse sku- paj zdelo celo odveč. Kljub temu boste cenili to pozornost. Čas hitro teče in nikogar ne čaka. Občutek, da gre vse mimo vas in da ste večno v za- mudi, vas bo spremljal tudi v teh dneh. Ne bodite tako strogi do sebe in si ne jemljite energi- je. Nasprotno. Osredotočite se na pozitiven pristop. Družina vas bo napolnila s pozitivno energijo. Večkrat na obisk pova- bite prijatelje, priredite zabavo in se sprostite. Družba vam bo dobro dela. Zaradi prevelikega hitenja ste se kar precej oddaljili od ljudi v svoji okolici. Z najbližjimi niste v najboljših odnosih, zato čim prej nekaj storite, da se bodo stvari obrnile na bolje. Pomisli- te, s čim boste nekoga najbolj razveselili. Pred vami so večji izdatki, pazite, kako ravnate z denarjem. Veseli december, ki je pred vrati, bo tudi mesec, ko bo denar hitro kopnel. Veliko dela vas čaka, ker ste nekaj časa preveč počivali. Potovanje, družba ali vaš avto vam lahko kar precej stanjšajo denarnico. Kljub temu boste za- dovoljno zrli prihodnjim dnem naproti. Veliko načrtov imate in kar nekaj jih boste uresničili že v prihodnjih dneh. Pretirano razmišljanje o partnerju tokrat ne bo v redu, pustite mu diha- ti. Neka situacija se bo nepri- čakovano obrnila čisto v drugo smer, kar vam prinaša veliko olajšanje. Že od petka, ko vstopi vaš planet vladar Mars v sorodno ognjeno znamenje, boste žareli od energije. Izredno dinamič- ni, zgovorni in dejavni boste, povsod vas bo dovolj. Po drugi strani bo drugače na čustve- nem področju. V ljubezni ste zaplavali v mirnejše vode, se- veda je odvisno od vas, koliko časa boste ostali tam. Mogoče ne bo vse tako, kot ste si zami- slili, vendar bo zelo zanimivo. Od petka zvečer do nedelje boste gostili Luno v svojem znaku. Čas bo odličen za na- predovanje. Mogoče ne boste pokazali, vendar boste zelo zadovoljni z razvojem dogaja- nja. V reševanju težav z okolico uporabite svoj šarm in nasmeh. Zaradi partnerjeve nemirnosti se resnično ni treba prepirati. Nemiren je predvsem zaradi situacije v službi. Dovolite, da vam pojasni zakaj je tako, kot je. V ponedeljek bo polna luna v vašem znamenju, zato se obe- ta izredno živahno, pestro in zanimivo dogajanje. Vsekakor velja tudi povečana previdnost na vseh ravneh, prehitro lahko sklepate, prehitro se lahko od- zivate. Zaradi vpliva kvadra- ta Merkurja in Neptuna boste v »megli«. Na ljubezenskem področju bo kmalu prišlo do pozitivne in dobrodošle spre- membe. Do takrat se ukvarjaj- te in rešujte drugo, kar se vam je nagrmadilo. Dela bo dovolj. V sredo bo izredno živahno, zaradi vpliva Lune v vašem znaku in njenega položaja lahko pridete do zelo zanimivih sklepov. T udi sprejem pomemb- nejših odločitev ni izključen. Razum bo usklajen s čustvi, kar je odlično vodilo za delo- vanje. Ti dnevi meseca vam lahko prinesejo veliko sreče v ljubezni. Tisti, ki ste že vezani, si lahko obetate prijetne dni v dvoje. Lačni boste zabave in družbe. Iz dneva v dan boste imeli več energije, nič vam ne bo tež- ko narediti. Bistveno je samo to, zakaj in za koga se boste pripravljeni potruditi. Za sebe zagotovo, za druge se pojavi vprašanje. Tokrat boste zago- varjali pravično delitev dela, kar je edino prav. Vaš zakonski partner bi vam lahko pomagal z nasveti. Ne odločajte se za hi- tre in nepremišljene poteze, saj vam lahko prinesejo več škode kot koristi. Previdnost je mati modrosti, zato se v nobeni situaciji ne prenaglite. Dnevi pred vami so zatišje pred burjo. Ne preo- stane vam drugega, kot da se sprostite in uživate. Nekdo od vaših najbližjih bo zelo nemi- ren, skušali se boste pogovori- ti in ga razvedriti. Ne bo vam najbolj uspevalo, vendar boste vsaj poskusili. Poskrbite za več gibanja in delujte preventivno glede zdravja. Dodatki vitami- nov in mineralov so nujnost. Za to zimo še bodo… Zakaj riba ne more govoriti? Če bi vi imeli glavo v vodi, tudi ne bi mogli. Danes boš ostal doma. Nič ne bo z golfom, lije kot iz tuša. Veš, dragi, pri tebi mi je najbolj všeč, ker me vedno tako pozorno poslušaš. Redko kaj spečem, ko se lotim, je to v več plasteh. Odločil sem se, da bom v skledo vrgel kovanec vsakič, ko se bom razburil. Začel sem zjutraj… Kaj te pri meni najbolj vznemirja: moj obraz ali moje lepo telo? Tvoj smisel za humor… Podarim psa. P . S.: Ne puščajte ga samega doma … Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 47, 23. november 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Zanimiv teden je pred vami, še zlasti ob začetku novega te- dna, ko bo veliko dogodkov. Finančno stanje bo solidno, vendar pazite na denar. Pone- deljek bo za vas dan ugodnih nakupov, izkoristite ga. Več pozornosti in razumevanja boste morali vložiti v odnose s starejšimi člani družine. Na enem področju boste lepo na- predovali, kar vas bo aktiviralo tudi za druga. Imate občutek, da se je ži- vljenje obrnilo na glavo in da se je veliko spremenilo. Priho- dnosti se lahko samo veselite. Več energije kot boste vlagali v vse, bolj boste nadzorovali ra- zvoj dogodkov. Tako boste imeli dober občutek, da ste gospodar položaja. V pričakovanju ljube- zenske idile boste preživljali te dneve. Veliko drobnih pozor- nosti vam bo polepšalo mar- sikatere urice. Prepustite se in preprosto uživajte. Sonce, ki je že vstopilo v vaše znamenje, vam v prihodnjih dneh prinaša veliko energije. Izredno množico ognjenih ener- gij boste čutili v teh dneh. Poleg Sonca bo tudi Luna v sorodnem ognjenem znaku, v petek bo vstopil v vaš znak tudi planet akcije Mars. Nekdo bo pokazal pretirano skrb za vaše težave. Pravzaprav se vam bo vse sku- paj zdelo celo odveč. Kljub temu boste cenili to pozornost. Čas hitro teče in nikogar ne čaka. Občutek, da gre vse mimo vas in da ste večno v za- mudi, vas bo spremljal tudi v teh dneh. Ne bodite tako strogi do sebe in si ne jemljite energi- je. Nasprotno. Osredotočite se na pozitiven pristop. Družina vas bo napolnila s pozitivno energijo. Večkrat na obisk pova- bite prijatelje, priredite zabavo in se sprostite. Družba vam bo dobro dela. Zaradi prevelikega hitenja ste se kar precej oddaljili od ljudi v svoji okolici. Z najbližjimi niste v najboljših odnosih, zato čim prej nekaj storite, da se bodo stvari obrnile na bolje. Pomisli- te, s čim boste nekoga najbolj razveselili. Pred vami so večji izdatki, pazite, kako ravnate z denarjem. Veseli december, ki je pred vrati, bo tudi mesec, ko bo denar hitro kopnel. Veliko dela vas čaka, ker ste nekaj časa preveč počivali. Potovanje, družba ali vaš avto vam lahko kar precej stanjšajo denarnico. Kljub temu boste za- dovoljno zrli prihodnjim dnem naproti. Veliko načrtov imate in kar nekaj jih boste uresničili že v prihodnjih dneh. Pretirano razmišljanje o partnerju tokrat ne bo v redu, pustite mu diha- ti. Neka situacija se bo nepri- čakovano obrnila čisto v drugo smer, kar vam prinaša veliko olajšanje. Že od petka, ko vstopi vaš planet vladar Mars v sorodno ognjeno znamenje, boste žareli od energije. Izredno dinamič- ni, zgovorni in dejavni boste, povsod vas bo dovolj. Po drugi strani bo drugače na čustve- nem področju. V ljubezni ste zaplavali v mirnejše vode, se- veda je odvisno od vas, koliko časa boste ostali tam. Mogoče ne bo vse tako, kot ste si zami- slili, vendar bo zelo zanimivo. Od petka zvečer do nedelje boste gostili Luno v svojem znaku. Čas bo odličen za na- predovanje. Mogoče ne boste pokazali, vendar boste zelo zadovoljni z razvojem dogaja- nja. V reševanju težav z okolico uporabite svoj šarm in nasmeh. Zaradi partnerjeve nemirnosti se resnično ni treba prepirati. Nemiren je predvsem zaradi situacije v službi. Dovolite, da vam pojasni zakaj je tako, kot je. V ponedeljek bo polna luna v vašem znamenju, zato se obe- ta izredno živahno, pestro in zanimivo dogajanje. Vsekakor velja tudi povečana previdnost na vseh ravneh, prehitro lahko sklepate, prehitro se lahko od- zivate. Zaradi vpliva kvadra- ta Merkurja in Neptuna boste v »megli«. Na ljubezenskem področju bo kmalu prišlo do pozitivne in dobrodošle spre- membe. Do takrat se ukvarjaj- te in rešujte drugo, kar se vam je nagrmadilo. Dela bo dovolj. V sredo bo izredno živahno, zaradi vpliva Lune v vašem znaku in njenega položaja lahko pridete do zelo zanimivih sklepov. T udi sprejem pomemb- nejših odločitev ni izključen. Razum bo usklajen s čustvi, kar je odlično vodilo za delo- vanje. Ti dnevi meseca vam lahko prinesejo veliko sreče v ljubezni. Tisti, ki ste že vezani, si lahko obetate prijetne dni v dvoje. Lačni boste zabave in družbe. Iz dneva v dan boste imeli več energije, nič vam ne bo tež- ko narediti. Bistveno je samo to, zakaj in za koga se boste pripravljeni potruditi. Za sebe zagotovo, za druge se pojavi vprašanje. Tokrat boste zago- varjali pravično delitev dela, kar je edino prav. Vaš zakonski partner bi vam lahko pomagal z nasveti. Ne odločajte se za hi- tre in nepremišljene poteze, saj vam lahko prinesejo več škode kot koristi. Previdnost je mati modrosti, zato se v nobeni situaciji ne prenaglite. Dnevi pred vami so zatišje pred burjo. Ne preo- stane vam drugega, kot da se sprostite in uživate. Nekdo od vaših najbližjih bo zelo nemi- ren, skušali se boste pogovori- ti in ga razvedriti. Ne bo vam najbolj uspevalo, vendar boste vsaj poskusili. Poskrbite za več gibanja in delujte preventivno glede zdravja. Dodatki vitami- nov in mineralov so nujnost. Za to zimo še bodo… Zakaj riba ne more govoriti? Če bi vi imeli glavo v vodi, tudi ne bi mogli. Danes boš ostal doma. Nič ne bo z golfom, lije kot iz tuša. Veš, dragi, pri tebi mi je najbolj všeč, ker me vedno tako pozorno poslušaš. Redko kaj spečem, ko se lotim, je to v več plasteh. Odločil sem se, da bom v skledo vrgel kovanec vsakič, ko se bom razburil. Začel sem zjutraj… Kaj te pri meni najbolj vznemirja: moj obraz ali moje lepo telo? Tvoj smisel za humor… Podarim psa. P . S.: Ne puščajte ga samega doma … Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 47, 23. november 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Komaj čakam, da vidim ... 3K SLOVENSKI PESNIK (IGO) JADRAN (NEM.) V NJEM HRANIJO RELIKVIJE ANJA ČARMAN SNAŽILKE Povsod z vami ZASTAVA S SIMBOLI DRUŠTVA PROIZVAJA- LEC MONTAŽ- NIH HIŠ IZ RIBNICE … KOT LIMONA ZELO VELIKO IN NAPORNO DELA … ET CONTRA OBLIKA OBLEKE HUMANITAR- NA ORGA- NIZACIJA SPLETNI NASLOV KRADEJO KOT … RIMSKA 502 PRINCE: PURPLE … GLAS KONJ- SKIH KOPIT ZNAMKA KAVE OBSTANEJO OBVLADA STATIKO OČE (LJUBK.) POVEZUJE PONUDNIKA STORITVE IN STRANKO ZGODBA (STAR.) KIP BREZ GLAVE IN UDOV IDENTIFIK. ŠT. IZDELKA PISATELJ TAVČAR SKOPLJEN SAMEC GOVEDA PETER ILJIČ ČAJKOVSKI PRIMESI NAFTNIH DERIVATOV AMERIŠKI ASTRONAVT (BUZZ) ISLANDSKA KRONA IN PODOBNO SLOVENIJA TRANSPLANT PRAZNOVATI TISOV LES NE VERJAMETA V BOGA DREVORED VINO IZ ISTRE SLOVENSKA PEVKA BARUCA BIJEJO … ZVONA NASPROTNO OD ZGODNO VZDRŽNOST OD HRANE RIMSKA 551 PRI KLJU- ČITEV POZORNOST VZBUJAJOČI NEČEDNOSTI DANES ZJUTRAJ (STAR.) NALIVNO, GOSJE ANGLEŠKI IGRALEC HOLM SPREDENA NIT POTOVANJE (ANG.) IZOBRAZBA, VZGOJA PREDEL LJUBLJANE BO GO- SLUŽEN … IMA NA PECLJIH LAHKA KOVINA (SIMBOL Y) MEGAJOULE TANEK KOVINSKI LIST PRISTOJBINA ZA PROSTOR NA SEJMU ODDAJA ELEKTRONE APNO BREZ VOKALOV BANČNI TRAJNI NALOG ANGLEŠKI IGRALEC (LAURENCE) TLAK BERILA Moje dekle je bilo manekenka. Potem pa je padlo skozi razpoko v ... EMIL ADAMIČ IZTEGOVATI ROKO (V VREČO) OLIVER (LJUBK.) PIHALO Z DVOJNIM JEZIČKOM LJUBLJAN- SKA GALERIJA POK OP A LIŠ- ČE (STAR.) OZKA REČNA DOLINA S STRMIMI POBOČJI SLOVENSKA SLIKARKA POLANEC ORJAŠKA KAČA MESTNE ČETRTI NIŽJIH SLOJEV PRI POMO- ČEK ZA LOV SKUPNOST NEODVISNIH DRŽAV KRUHA IN … … SIN JE VNUK ZA VSE VEČNE … LOVSKA DRUŽINA TRAJAJOČ NEKAJ LET DR. … JE AMERIŠKI RAPER SLOVNIČNO ŠTEVILO 10 5 23 14 11 6 1 7 24 26 25 13 15 2 8 17 12 20 16 27 22 18 4 3 21 19 9 REŠITEV SUDOKU 596 SUDOKU 597 SUDOKU 288 REŠITEV SUDOKU 287 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 Vstopnice za Miklavžev gala koncert Big Banda Žabe z vokalnimi solistkami: Aniko Horvat, Sandro Feketija, Nežo Zevnik, ki bo 7 . decembra ob 19.30 v Celjskem domu. 1. nagrada: 2 vstopnici, 2. nagrada: 1 vstopnica, 3. nagrada: 1 vstopnica. Nagradni razpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 28. novembra. Novi TEDNIK št. 47 23. 11. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 47, 23. november 2023 PISANI SVET Črna moč Ribič po jabolka na Kozjansko Tretji novembrski petek smo obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk, ko na krožniku ne smejo manjkati kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Na to temo je bila posneta tudi priljubljena otroška oddaja RTV Slovenija, v kateri je glavni lik Ribič Pepe po jabolka prišel v Kozjanski park. Posebna tematska oddaja je bila delno posneta v sadovnjaku Kozjanskega parka na Gradišču v Podsredi. Glavne zvezde oddaje so bili drugošolci in tretješolci iz Osnovne šole Kozje, ki so z nastopanjem v oddaji nabrali nepozabne spomine. Na snemanju so se zabavali ob navihanem Kakaduduju, Luciji Ćirović in profesionalni ekipi javne televizije. V Kozjanskem parku upajo, da so s sodelovanjem v oddaji vsaj malce pripomogli k zavedanju javnosti o tem, kako pomembna je lokalno pridelana hrana. TS »Zacvetele« papirnate rože Pred nabito polno dvorano Celjskega doma so člani Celjske folklorne skupine v soboto proslavili 50-letnico delovanja. S svojimi nastopi so navdušili občinstvo, ki je lahko spre- mljalo plesne točke skoraj 60 sedanjih in nekdanjih članov skupine. Pripravili so bogat program različnih plesov sloven- skih pokrajin in delov nekdanje skupne države. Tudi zato se je koncert imenoval Skup – narazen – skup. Pevski točki je imel kvartet Grmada. Celjska folklorna skupina, ki ohranja plesno, pevsko in glas- beno ljudsko izročilo in si želi čim več novih članov, je ena najboljših v Sloveniji, saj se je letos v močni konkurenci mlajših skupin uvrstila v polfi nale državnega Maroltovega srečanja odraslih folklornih skupin v Žalcu. Njena glasbena zasedba je prejela še posebno priznanje za najbolj muzikalno izvedbo. TC Skup – narazen – skup Sekcija Vranske rož'ce, ki deluje pod okriljem univerze za tretje življenjsko obdobje, vsako leto pripravi vseslo- vensko razstavo rož iz krep papirja. Letošnja je bila na Vranskem pretekli konec tedna. Običaj je pred leti obudila Martina Felicijan, ki je ljubiteljice tovrstne ročne spretnosti povezala v sekcijo. To zdaj vodi Dragica Ropas. Otroci iz OŠ Kozje so uživali ob Ribiču Pepetu. (Foto: arhiv RTV Slovenija) Za prizadete v neurjih 100 tisočakov VELENJE – Številna podjetja in posamezniki so v sklopu dobrodelnega dogodka skupaj prispevali 100 tisoč evrov za ljudi, prizadete v poplavah, iz Šaleške in Savinjske doline ter koroške regije. Zbran denar bo humanitarni odbor Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje razdelil med družine, ki so jih letos poleti prizadela neurja. Višina pomoči bo odvisna od višine škode, ki jo je utrpela posamezna družina. Zaradi želje, da bi zbrana sredstva prišla v prave roke, je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje županom najbolj prizadetih občin iz Šaleške, Spodnje ter Zgornje Savinjske doline ter iz koro- ške regije poslala obrazec za vključitev občanov v razdelitev zbranih sredstev. Humanitarni odbor bo zbrane vloge ocenil in zbran denar tudi razdelil. BF Utrinek s septembrske prireditve Velenje pomaga (Foto: Matej Žagar) Pol stoletja delovanja je Celjska folklorna skupina proslavila v polni dvorani Celjskega doma. (Foto: Nik Jarh) Zima bo živobarvna Že 26. Modni navdihi so bili pred dnevi priložnost za predstavitev ustvarjalnosti oblikovalcev modnih kolekcij iz regije. Predstavili so svoje novosti za le- tošnjo jesen in zimo. V Celjskem domu je prireditev kot vsakič tudi tokrat odlično izpeljala Vladimira Skale ob podpori modnih ustvarjalcev, modnih hiš, blagovnih znamk, izobraže- valnih ustanov in uspešnih podjetnikov. Modni navdi- hi združujejo predstavitev aktualnih modnih smernic, kulinaričnega druženja in napovedi v avtomobilizmu. Prepoznavnih blagovnih znamk v regiji ne manjka in Modni navdihi jih dvakrat letno, spomladi in jeseni, postavijo v ospredje. Če sklepamo po stvaritvah na modni brvi tokratne prireditve, naj bi v prihajajočih mesecih razbijali sivino dnevov s kosi oblačil intenzivnih barv, kot so modra, vijolična, oranžna, rdeča, ter v barvah dragih kovin. Ker bo december poln praznovanj, je bilo mogoče za navdih, kako poskrbeti za modno urejenost, na ogled tudi nekaj izbranih modelov za praznične dni. TC Modni navdihi združujejo modo, kulinari- ko in druženje. (Foto: Andraž Purg) Pozdrav vsem je namenila tudi Dragica Ropas in jih obenem povabila že na naslednjo, de- veto razstavo. Zbrane sta nago- vorili še dr. Sabina Šegula, ki jo javnost najbolj pozna po tem, da skrbi za božično okrasitev vatikanske bazilike, ter Metka Leljak iz Rogaške Slatine, ki je predstavila pobudo za ustano- vitev Zveze slovenskih ustvar- jalk in ustvarjalcev cvetja iz papirja. ŠO Športna dvorana Vransko se je v dveh dneh spremenila v en sam cvetlični vrt, ki so ga krasi- li rože in aranžmaji iz več tisoč cvetov. Na dvodnevni razstavi je svoje izdelke predstavilo 28 skupin oziroma približno sto razstavljavk in razstavljavcev iz vse Slovenije. Uradno od- prtje s kulturnim programom je bilo v soboto dopoldne v Športni dvorani Vransko, ko je zbrane pozdravila županja Občine Vransko Nataša Juhart. Rože iz krep papirja so vranski športni dvo- rani nadele mavrično podobo. (Foto: TT) Glavni trg 8 je preteklo nedeljo gostil modni spektakel z naslovom Črna moč, črna noč. Barbara Repinšek je vse leto pripravljala različne modne kose v črni barvi, ki jih je konec tedna predstavila v Celju. Avtorica je bila z obiskom zelo zadovoljna. »Obiskovalci so komaj čakali trenutek, ko so smeli pomeriti moje modne poslastice,« je povedala. »Rada bi, da se ženske v mojih oblačilih počutijo edinstvene. Vedno izbi- ram naravne materiale, kot so svila, volna bombaž in viskoza. Ker smo ves čas obkroženi večinoma samo s sintetičnimi, opažam, da smo pozabili, kako prije- tno se je oviti v naravne materiale, pa četudi se rahlo pomečkajo in potre- bujejo malo več nege pri vzdrževanju,« je še doda- la modna oblikovalka, ki črno barvo, ki je prevlado- vala, razume kot sinonim za eleganco, ekstravagan- co in futurizem. JF