ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerlcal Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI

Čilatelji v:	|
CHICAGL NEW YORKU,	p
DETROITU.	I
sploh po in izven	|
Amerike	i
VOL. XXXrX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 11, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 238
Zadnje vesti
Deževno vreme, pomešano s snegom, čez dan bo temperatura ^ stopinj, na noč bo padla na 20 stopinj. Za jutri je napovedalo mrzle je.
V Parizu se priznava, da gre Za močna, nasprotstva.med ameriško, angleško in francosko politiko in to ko gre za Egipt, za srednji vzhod, za otok Ciper in Za Madžarsko. V Parizu je zbranih 15 zunanjih ministrov držav, ki so članice Sevemo-atlant-zveze.
Na Madžarskem so se razvneli državljanski boji. Blizu Budimpešte se bojuje zoper rdečo ar-*^ado 10,000 gerilcev. V Budimpešti so vkljub izjemnemu sta-oju napovedali splošno stavko.
Velika Britanija je dobila pri •ftednarodnem denarnem fondu ^ Washingtonu $1,300,000,000 posojila. Angleži trdijo, da ne KTG za nobeno miloščino, ampak Za pravo posojilo, katerega bo tfeba vrniti.
Za razpoloženje nekaterih An-gležev do Amerikancev je značilen dogodek, ki se je pripetil Ameriškemu diplomatskemu Uradniku Eugene Sabatini. Saba-tini je stanoval v hiši v Lond^ nu, ki je bila last angleškega privatnika. Radi politike do Egipta In Srednjega vzhoda, ki da je nasprotna angleški, ga je hišni lastnik vrgel iz stanovanja.
Usoda velikega kanadskega letala, ki je vzletelo iz Vancouver ja, B. C. v Montrealu, ni znana. Vso noč so iskali sledove razbitega letala, pa brez uspeha, ^a letalu je bilo 62 potnikov, %ed temi osem Amerikancev.
Policija je prijela v Bostonu nekega 18-letnega mfcideniča, ki je pri zasliševanju priznal, da je k jeze zažgal tri cerkve, ker v eni od teh ni mogel vlomiti v ®erkveno pušico.
Slučaj kandidata za prometno komisijo mesta Cleveland, Gasparija Corso, je resen. Mestni občinski svet je njegovo imenovanje z večino 31 proti enemu Samemu glasu potrdil. Corso bo prejemal na leto $7,500 plače. Zaprisežen bo v četrtek.
Na Broadway v Garfield ^ightsu se je včeraj v poznih popoldanskih urah izvršila pro-•netna nesreča, ki je redka. Nad enim osebnim avtomobilom je Voznik izgubil oblast nad volai-lotni, avtomobil je šel preko ru-•Чепе črte, zadel v tri druge av-^mobile, končno v tovorni avto-niobil. Posledic—18-letna Sarah Vorhes je mrtva, šest dirugih ^je ali težje ranjenih.
V Clevelandu se je že izkazalo, ^ imamo v letošnjem letu sploh ^kordno število ubojev. Jih je Папмгес že 105.
V Newarku, Ohio, je porota spoznala Harolda Shackleforda, ®tarega 32 let, umora 51-letne ^ry Dunn, ki je šla v cerkev, ^ilo je dne 16. septembra ko je ^(arold napadel žensko. Hotel jo je posiliti in jo nazadnje zadavil. ^^*^vni tožilec je zahteval smrt-**0 kazen. Porota mu je pritrdila.
bo na električni stol. Harold je bil radi napada na ženske v ^Kfomiji že dvakrat obsojen; ^mo ena kazen je bila pet leta ^Pora.
Kupčije bodo dobre, zaposlenost velika, velika tudi draginja
WASHINGTON, 10. decembra—Ameriške trgovske zbornice imajo v prestolici svoj skupni sestanek. Ko so pregledali gospodarstvo na splošno, kaj se nam obeta za leto 1957, so ugotovili, da se bodo sedanje dobre kupčije nadaljevale tudi v letu 1957, da bo industrija delala, da bo zaposlenost ostala kot je, napoved je pa tudi ta, da bomo imeli v letu 1957 veliko draginjo.
Delničarji bodo prejemali di-vidende na svoje delnice, prav kakor so jih prejemali v letu 1956.
Z investicijami se bo nadaljevalo, morda še močneje in hitreje, kakor v letu 1956.
Gospodarstvo ima računati z višjimi mezdami, kar da bo povzročilo avtomatično višje cene in draginjo.
Trgovski svet si obljublja višji dobiček od leta 1956.
Produkcija avtomobilov
V New Yorku imajo veliko razstavo avtomobilov, po 16 letih prvo te vrste. Avtomobilska industrija je nadvse optimistično razpoložena. Leto 1955 je bilo za avtomobilsko industrijo rekordno in je vrgla na trg 9,300,-000 novih voz, od teh je bilo 1,-300,000 tovornih avtomobilov. V prodaji na drobno se je prodalo 7,920,000 novih voz.
Za leto 1957 je napoved, ta, da bo šlo na trg šest milijonov in pol osebnih in 1,200,000 tovornih avtomobilov, Z drugimi besedami,
okrog pol milijona več, kakor jih je šlo na trg v letu 1956, Iz tega računa je sklepati, da bo leto 1957 za avtomobilsko industrijo drugo najboljše leto. Kot povdarjeno, je bilo rekordno leto—1955.
Avtomobilska industrija je prepričana, da ima v novih modelih 1957 rekordno število interesentov—kupcev.
Čehi in Tito
Antonin Novotny, glavni tajnik češke komunistične stranke, je napadel Jugoslovana Tita in dal svoj govor razširiti tudi preko češke uradne časopisne agencije CTK. Novotny se bavi z izjavami Tita, posebno z njegovim zadnjim velikim govorom, v katerem se je pečal s politiko Sovjetske zveze, pa s polpžajem na Madžarskem. Tito da na eni strani zagovarja stališče, da naj se nobena država, nobena stranka ne vtika v življenje druge države. Novotny očita Titu, da je predlagal Poljakom posebno politično zvezo, ta pa naj pobija stalinizem. Stalinizem naj se pobija povsod, kjer se nanj naleti. Tito torej ne pusti drugih držav pri miru.
Tajnik Novotny se je odkrito izjavil za podporo Čehov Moskvi, Jugoslaviji pa očital, da pot-varja nauk komunizma. Češka komunistična stranka ostane slej ko prej na strani Moskve, čeprav si želi ohraniti dobre zveze tudi z Jugoslavijo. Toda Jugoslavija naj ne misli, da je njen nauk o komunizmu, kakor ga ona sama razlaga, edino zveličavni.
75. rojstni dan
Danes obhaja svoj 75. rojstni dan poznani Mr. FYank Razinger sephine in prijatelji mu izrekajo iz 7002 Becker Ct. Soproga Jo-svoje iskrene čestitke ter mu želijo ljubega zdravja in sreče, da bi vesel obhajal še mnogo, mnogo rojstnih dni!
Pri Fordu je dobro
Henry Ford II. je otvoril avtomobilsko razstavo v New Yorku. V tvojem govoru je pokazal na družbo Ford Motor Co. in p ostreči z naslednjimi podatki :
Pri Fordu je zaposlenih 200,-000 delavcev, ali 70,000 več, kot jih je bilo pred desetimi leti. Pri Fordu se dela 44.6 ur na teden, povprečna tedenska plača znaša $114.95. Pri Fordu je nadurno delo običajno.
Ford je tudi prepričan, da bodo šli njegovi avtomobili modela 1957 dobro na trg. Ford je celo optimist in je napovedal pomembno povečanje trga za svoje avtomobile.
Za produkte družbe General Motors je imel pohvalo ravnatelj te družbe Curtice, ki je izjavil, da je General Motors na trgu udeležena z več kot polovico avtomobilov.
IZSILJEVALCI SE POJAVLJAJO
Smo na višku nakupovanja za praznike. Vedno pogostejši so tisti, ki se spravljajo ob belem dnevu na glavnih ulicah navadno na starejše ženske, zahtevajo denar, ga tudi dobijo. Tudi so zelo pogosti slučaji, da lopovi vdirajo v trgovine, tudi v privatna stanovanja in zahtevajo denar ga tudi dobijo. Navadni pojav je tudi ta, da imajo v rokah nabite pištole. Vsekakor, pozor!
NOV RECORD—
UBOJI
V Clevelandu je bilo letošnjega leta že 104 ubojev, skoraj rekordno število. Zadnja dva, ki sta se pobila do smrti, sta bila Alexander Smith, star 53 let in Frank Conner, star 51 let. Igrala sta "poker" in sta se s pištolami v prepiru postrelila na stanovanju 3647 Scovill Avenue S. E. Leta 1952 je bilo v Clevelandu rekordno število ubojev.
DIPLOMAT USA UBIT V MOSKVI
Ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen je obvestil državno tajništvo v Washingtonu, 'đa je padel po stopnicah stanovanjske hiše v Moskvi, kjer so nastanjeni uradniki ameriškega poslaništva, diplomatski uradnik Ralph Jesky, doma iz države Massachusetts. Pri padcu se je tako močno poškodoval, da je kmalu nato izdihnil. Pokojni Jesky je bil star šele 28 let, je služil v diplomatski službi na Koreji, pa tudi na Filipinih.
Pozdravi
Pozdrave iz tople Arizone pošiljajo vsem prijateljem in znancem ter uredništvu "E," Mrs. Ančka Hocevar-Jurgek ter Mr. in Mrs. Frank Završnik, ki obenem želijo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Upamo, da jim bo toplo arizon-eko solnce ugodno vplivalo na njih zdravje ter da se bodo kar zopet zdravi vrnili domov.
GLAVOBOL, SPLOŠNA Ш MODERNA BOLEZEN
' V Ameriki so izsledili novo moderno bolezen. Je to glavobol. Našli so, da rada glava boli tiste, ki imajo veliko skrbi kako voditi podjetja; glavobol imajo tisti, ki izvršujejo pi^vatne poklice; tudi hišne gospodinje radia glava boli. Najmanj je glavobola med ameriškimi farmarji, pa tudi niied temi je vsak drugi bolan na glavobolu.
Dognali so, da samce bolj pogosto obišče glavobol kot poročene, razporočene, ali vdovele. Bolniki se radi poslužujejo aspirina . . .
So pa preiskali visokošol-ce, kako je z njihovim glavobolom. Našli so, da v Ameriki procentualno vzeto trpi na glavobolu največ—
študentov medicine.'
*
Madžarski begunci so parola dneva. Iz Madžarske jih je pobeglo okrog 130,-000. Večina jih je še v Avstriji, ki ima skupaj sedem milijonov ljudi, raznih beguncev se je v letih po vojni znašlo v Avstriji 180,000, sedaj še 130,000 madžarskih beguncev. Ti naj gredo po raznih državah. Zanimivo je, da je na primer republika Finska d&la na razpolago nekaj denarne podpore, da pa osebno ne sprejme nobenega Madžara. V Zapadni Nemči^ je toliko vzhodno-nemških beguncev, da so ti ustanovili celo lastno politično stranko. V Zapadni Nemčiji je že 6,500 Madžarov in jim je delo preskrbljeno. V Ameriko jih pride 21,500,
Zanimivi sta dve d'ržavi— Velika Britanija in Italija. Velika Britanija je sprejela 11,000 madžarskih beguncev. Ko so se ozrli po gibanju prebivalstva, so z začudenjem ugotovili, d^ odhaja letno iz Velike Britanije v svet 80,000—40,000 Britancev — s trebuhom za kruhom. Večinoma gredo v britanske dominijone.
Italija ima dva milijona domačih brezposelnih. Povabila je 4,000 madžarskih beguncev, jih je tja prišlo 2,480, toda vzeti so morali na znanje, da kakega dela, službe, ne bodo mogli dobiti. Kdor hoče v Italiji delati, mora imeti posebno karto, Id ga upravičuje do dela in službe.
V Florido
Na par mesečni oddih v svrho zdravja so danes odpotovali v solnčno Florido poznani Mr. in Mrs. Steve in Leopoldina Vozel iz 18770 Newton Ave. ter Mr. in Mrs. Louis in Paula Rebol iz Dayton Rd., Madison, O. Želimo jim obilo razvedrila in počitka, da se bodo zopet dobro počutili ko se vrnejo domov.
Letna seja
Jutri, v sredo zvečer se vrši letna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. uri. Na dnevnem redu bodo volitve odbornikov in druge važne zadeve, zato se prosi članstvo, da se udeleži.
Preselitev
Poznana Mr. in Mrs. Rožanc, ki sta do sedaj bivala na 1178 Babbitt Rd., sta se preselila na dom svoje hčere na 27866 Hazel Ave., Wickliffe, O., kjer ju prijatelji sedaj lahko obiščejo.
ZAKAJ POMAGATI ANGLEŽEM IN FRANCOZOM; DULIES V PARIZU ZA AMERIŠKO POSOJILO
SOCIALNI POLOŽAJ FRANCOSKEGA DELAVCA
PARIZ, 10. decembra—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je naročil ameriškemu poslaništvu v Parizu naj mu predloži točen gospodarski pregled o francoskem standardu življenja, trgovcev, industrijcev, pa tudi delavcev. Dulles se hoče prepričati ali je Franciji potrebno novo ameriško posojilo, ali pa Francija s svojo davčno močjo lahko prenese tekoče državne stroške. Ko je ameriško poslaništvo Dullesjji ustreglo in mu predložilo zahtevane gospodarske podatke, je bil Dulles prepričan, da je francoski standard razmeroma nizek, da so prenizke delavske mezde, da bi krile vsaj povprečni standard življenja v Franciji in v Parizu.
Nekaj podatkov;	4--————
Dohodki francoskega delavca so različni, kakor pač dela ali v Parizu, ali v predmestjih Pariza, oziroma na deželi. Tedensko zasluži francoski delavec v Parizu H,420 francoskih frankov, kar znese v dolarski valuti $32.63; izven Pariza znaša tedenski zaslužek povprečno 9,930 francoskih frankov. Ta zaslužek ne zadostuje, da bi se vzdržal celo nizek standard francoskega delavca.
Francozi imajo posebno narodno zvezo družin, ta zveza pa ima za nalogo, da gleda na družinsko življenje, dohodke in .izdatke. Izračunala je, da bi moral dobiti francoski delavec, poročen, z družino četverih, ki živi v Г^-rizu, na mesec najmanj $190, to se pravi, da bi družini oskrbel zadostno hrano, obleko in streho. Imenovana zveza je morala pokazati na to, da so se začele Francozinje, delavske žene, zatekati v službe, da gredo enako po tovarnah, s svojim zaslužkom pa pomagajo k vzdrževanju gospodinjstva, si morda sčasoma kupijo radijski aparat, pralni stroj, sesalec za prah in podobne "luksbzne predmete."
Zveza družin je objavila nekaj številk koliko morajo Francozi plačati za pripomočke gospodinjstvu. Navadni pralni stroj, katerim se dela vse na roko, stane $205.35, televizijski aparat 19 inčev $340, mali hladilnik $488 za ameriškega delavca, tako pravijo Francozi, bi nakup teh predmetov ne pomenil tolikih težav, kot za Francoze. Po računu Francozov je povprečna mezda ameriškega delavca na teden $78.78, pariškega delavca $32.63.
Anglija—država drugega redia
Predsednik britanske vlade Anthony Eden je iz Jamaice, kjer se nahaja na dopustu, javil v London, da se bo vrnil v Anglijo v petek in da bo prevzel predsedstvo vlade. Eden je Angležem že v naprej povedal, da nima nobenega namena, da bi odstopil kot predsednik vlade.
Angleški list Sunday Observer je za konferenco Severno atlantske zveze, ki se vrši v Parizu in na kateri razpravljajo o ameriški pomoči Angležem in Francozom, napisal uvodnik, v katerem je postavil važno trditev, da naj si Angleži ne domiš-Ijujejo, da so še vedno velesila prvega reda. Naj se obratno sprijaznijo z dejstvom, da je Velika Britanija po drugi svetovni vojni postala država drugega reda popolnoma odvisna od ameriške pomoči.
Sueška kriza je pokazala, da Velika Britanija nima na razpo-
lago sredstev, da bi lahko nastopala zase in na svoj račun kot velesila, čeprav na zunaj povdar-jamo, da so britanski interesi v gotovem pogledu široki in skupni, tudi ljudem izven Velike Britanije.
Če očitamo, tako pravi list, da so Angležem metali polena pod noge Amerikanci, potem s tem samo priznavamo, da smo pač odvisni od Amerike. Ne moremo se založiti s potrebnim petrolejem, ne moremo izzvati Rusije brez ameriške pomoči. Mi skratka ne moremo upravljati naših domačih razmer na lastno pest in na lastno odgovornost. Najkasneje po koncu druge svetovne vojne je piišel čas, ko je Velika Britanija postala država drugega reda.
Dne 11. decembra 1936 se je bil pojavil pred mikrofonom takratni britanski kralj Edward VIII. in se odpovedal britanskemu prestolu.
LEPE BOŽIČNICE
V Clevelandu je podjetje Lincoln znano po tem, da svojemu delavstvu izplača najvišja božična darila. Ta gredo v milijone, gre pa v bistvu za izplačane prihranke.
Družba Ashland Oil & Refining Co. bo izplačala za božične praznike 3,800 nameščencem skupni ček $542,389. Ta ček pomeni, da družba porazdeljuje svojim nameščencem del dobička v kolikor ne presega šest odstotkov in v kolikor so izvršene amortizacije. Družba je začela z izplačevanjem tega bonusa leta 1947.
DAVICA V DETROITU
Davica med šolsko mladino v Detroitu še ni pojenjala. Skupno je obolelo na davici 156 šolarjev; pet jih je že umrlo. Lansko leto so imeli le 18 slučajev davice.
mCHAEL COLEMAN
V nedeljo zvečer je po dolgi bolezni preminil v St. Alexis bolnišnici Michael Coleman, p. d. Brownie. Star je bil 61 let in je stanoval na 1808 E. 26 St. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojena Yanovich, sestre: Mrs. Anna Lang, Mrs. Mary Davis in Mrs. Bertha Walters. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 30. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary.
En Lai-Eisenhower
v nedeljo dne 16. decembra prispe v Združene države predsednik indijske vlade Nehru. Obisk je bil napovedan že popre je, pa se je iz raznih razlogov odložil.
V Indiji se nahaja predsednik kitajs'ke vlade Chou En Lai, ki ima fel.iln*? konferei^cc z Nehrur jem. En Lai, ki potuje po azijskih državah, se je posebno dolgo zadržal v Indiji. V New Delhi so tuji diplomati prepričani, da hoče En Lai dati gotov pobude o čem naj bi se razgovarjalo v Washingtonu, ko bosta skupaj Nehru in Eisenhower. Pod hi-šim arestom ali pa v pravih zaporih, je na kitajskem še vedno deset Amerikancev. En Lai je v Indiji trdil, da so se ti Amerikanci pregrešili zoper kitajske postave in če naj gre vso skupaj svojo redno pot, bi morali celo kazen tudi odsedeti. Lahko pa se z Ameriko dogovorimo.
En Lai je govoril v mestu Calcutta in to pred zbrano množico več sto tisoč ljudi. Začel je in končal e stavkom, da si komunistična Kitajska želi boljših odno-šajev do Združenih držav.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil poznani Mr. Andy Kavčnik, ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, voščilne kartice* in darila, ki jih je prejel. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu na 1124 E. 76 St.
NOV MRZLI VAL PRIHAJA!
Iz skrajnega severa se pomika proti Ameriki nov mrzli val. Ameriko bo zajel v 24 urah in se bo občutil ob krajih ob Velikih jezerih, prav tja doli do juga Ohio. Ni se bati hudih snežnih žametov, nastopila bo mrzlejša temperatura, ki bo zajela skoraj vso Ameriko, razen Floride, kjer se še vedno sončijo v temperaturi 80 stopinj.
Snega je bilo zapadlo od dveh do pet inčev. Sprememba vremena se je poznala, ko so začele zmrzovati ulice in ceste. O slučaju, da je zdrknil na glavni cesti New York avtomobil in pokopal pod seboj vseh šest potnikov, smo na kratko poročali. V For-
syth v Montani se je peljala v avtomobilu družina Beals. Zakonca Beals, oba stara okrog 30 let, sta imela nesrečo, da je , spodrsnil njun avtomobil, Beals ni mogel obdržati kontrolo nad volanom, se je prevrnil in pokopal oba Beals pod seboj. Zakonca Beals sta pustila doma štiri otroke, vsi so postali sirote.
Mraz je zajel tudi Colorado. Ribniki so zmrznili. Trije bratje družine Halpin so se igrali na domačem ribniku, ko je popokal led in vsi trije so zginili pod vodo. Stari so bili od osem do dva-najst let.
Mraz je zajel tudi ostale dele Colorado in so imeli v Fraserju 37 stopinj pod ničlo.
STRAN 2
ENAKO:^AVNOST
11. decembra 1956
a
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Publislied by The American Jugoslav PrinHng & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEndcrson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. HoUdiiys and the First W^sek in July
"	SUBSCRIPTION RATES — iCENB NAROČNINI)
By Carrier and Mail m Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu ш po pošti v Clevelandu in izven mesta);
tor Une Year — (Za eno leto)------------
t or Six Montiis — (Za šest mesecev)----
t or i'liree Months — (Za tri mesece)-----------
,.$10.00 _ 6.00 _ 4.00
Jtoi UanaUa, Europe and Other Foreign Countries; fZa Kanado. Kviopo ш druge Inozemske države). For One Year — iZa eno leto) __
For Six Months — (Za šest mesecev) For Tiuee Months — (Za tri mesece)
_.$12.0U _ 7.00 _ 4.50
buierea as beeuiid Class iVlatter April 2<Jth, 1918 at tiie Post Oliice at cioveianu, Omo, under ihe Act of Congress of March 3, ie7U.

)U4
NOV VETER IZ WASH1NGT0NA?
Eden 6d političnih komentarjev iz državnega tajništva v Washingtonu je tudi tale:
Madžarska tragedija bo najbrže zahtevala popolnoma novo smer, kako naj se izven Amerike vodi propagandna vojna. Državno tajništvo sicer zanika obtožbe, da so ameriški propagandists^ podžigali ljudstva v vzhodno evropskih sateltskih državah, da naj se upre jo. Na drugi strani pa je resnica, da so radijske oddaje, razni letaki, ki so se zunaj trosili, res govorili o skorajšnji osvoboditvi satelitov. Tudi je res, da je premnogo ljudi v teh državah bralo več, kakor pa je bilo v resnici na letakih napisanega, oziroma, da so slišali več, kakor je bilo povedanega. Vendar —žrtve so bile.
V	državnem tajništvu iščejo novih potov propagande, ki naj bo stvarna, ki ne bo pa zahtevala nepotrebnih žrtev. Vsekako zelo značilen komentar.
Ameriško propagando v satelitskih državah, ki so v sovjetskem bloku, dela uradni Glas Amerike, pomaga mu neuradni Radio za svobodno Evropo. Propaganda se širi naravno tudi z drugimi sredstvi. Mi smo s svoje strani gledali na propagando, tudi povdarjali, da je propaganda danes potrebna, prav tako v mirnem času, kakor v vojni. Vsakdo, ki vodi propagando, pa se mora zavedati posledic te propagande.
Ko smo osvetlili krvave dogodke na Madžarskem, smo takoj povdarili, da gre za madžarsko narodno stvar, ta pa je naperjena proti Rusom, seveda tudi režimu, zoper katerega da so Madžari. Ce povprašamo znance in prijatelje okrog sebe, nam bodo ti priznali, da imajo isti občutek tudi oni sami.
Danes, tudi na (o so pokazali dogodki, gre za drug zelo važen moment, ki se razbere med vrsticami. Združene države so v očeh Evropejcev še vedno obljubljena dežela. Koliko Evropejcev bi prišlo v Ameriko, če bi jim bilo mogoče!
V	Evropi lahko opazujemo znake nestalnosti. Komunisti se dajejo med seboj za Stalina in proti njemu, za zvezo z Moskvo in proti njej. Kjer so komunisti na vladi, imajo vso oblast, pa če se koljejo med seboj, jo lahko izrabijo drug proti drugemu, vsa dežela pa je v ognju.
Tudi posledice nestalnosti teh režimov čutijo vsi.
Prav resna, lahko rečemo kritična, je sedanja gospodarska nestalnost v Evropi. Povzročila jo je petrolej ska j^riza. Kdo bo dal dovolj petroleja, da bo lahko delala industrija, da bodo ljudje na zimo na gorkem. Petrolej ska kriza je opasna, posebno radi tega, ker ni omejena le na eno državo, marveč na zapadno Evropo sploh. Gospodarska nestalnost pritiska na človeka, kakor politična nestalnost in razumemo Evropejce, da si želijo tja, kjer je življenje vsaj relativno stalno, ni negotovosti, v našo Ameriko.
Koliko je bilo ravno med pobeglimi Madžari takih, ki so iznašli vsemogoče trike, so se igrali tudi z zakonom, poroko, samo, da bi dobili neko postavno obliko za vstop v Ameriko.
Propaganda gre naprej. Ta teden bodo ameriška vojaška transportna letala pripeljala v Ameriko iz Evrope 9,600 političnih beguncev, ameriške vojaške transportne ladje jih bodo prenesle 5,400. Madžarom je v Ameriki v naprej vso postlano. Ne bo pomanjkanja oblek, ne hrane, ne stanovanj, pa tudi ne dela in zaslužka. Če smo opazovali propagando po radiu in televiziji, smo lahko tudi videli, kako so preskrbeli za takojšnjo zaposlitev stotinam' in stotinam teh Madžarov. Prevozni stroški in kar je s tem v zvezi, gredo seveda na račun ameriškega davkoplačevalca.
Zanimiva je primera s Poljsko. Tudi na Poljskem so močne cerkvene, druge antikomunistične organizacij з, tudi na Poljskem gre za vrenje, trenje, iz katerega bo nastalo nekaj novega, zmernejšega, ne radikalnega. Tudi poljska cerkev ima na primer svoje zahteve, tudi Poljaki so narodni, za Ameriko gotovo vsaj toliko zaslužni, kot so Madžari. Toda Poljaki so si nadeli nalogo—pametnega presojanja, pametnih razgovorov, vse, kakor zahteva realna politika, kar se lahko da doseči, pa brez krvoprelitja.
Ce pa državno tajništvo, ki je nosilec ameriške zunanje politike, tudi propagande, sedaj napoveduje, da bo svojo propagando postavilo na druge noge, je mogoč zaključek le ta, da moramo imeti en cilj, ta pa,'da je do-
UREDNIKOVA POŠTA
KONCERT NAŠIH MLADIH SLAVČKOV IN BOŽIĆNICA
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 16. decembra bo zopet kulturni dan naših mladih članov Slovenske narodne podporne jednote v Clevelandu. Vršil se bo koncert, pri kateremu bodo nastopili v polnemu kulturnemu sporedu mladi pevci Mladinskega pevskega zbora S.N.P.J. pod vodstvom njihovega učitelja Antona šublja. Takoj po sporedu se bo ustavil tudi Miklavž, z namenom, da obdari nase mlade jednotarje in tudi starejše, ako "zasluga" tako doprinese.
Ta prireditev se bo vršila v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Začetek bo ob štirih popoldne. Zbor bo zapel več lepih slovenskih pesmi in podali bodo spevoigro "oPjoče božično drevo," plesali narodne in baletne plese in nastopi skupina harmonikarjev. Za vsem tem se bo pa razvila prijetna domača zabava, kjer se bomo lahko sestali s prijatelji in znanci.
Razumljivo, da je nam vsem pri srcu dobrobit vzgoje naše mladine. Starišem je znano, da
Pevski zbor Triglav
CLEVELAND, Ohio—Po dolgem času se zopet oglašam. Ker imamo pri pevskemu zboru Triglav le po en koncert na leto, to je prvo nedeljo v mesecu maju, v septembru pa piknik, nimam veliko o čemur bi lahko pisala. Novic ni kaj posebno veselih, tu in tam kdo zboli, in tako sem se tudi jaz nahajala nekaj časa v bolnišnici, kar je vzrok, da ne pose-čam naših pevskih vaj. Kje so pa ostali pevci, ki ne prihajajo več tako redno? Gotovo je, da ima vsak kak zadržek, največ je pa kriva moderna zabava s televizijo na domu, ki obdrži marsikoga doma.'Dobro bi bilo, da bi malo pomislili o tem, kajti če ne bi imeli petja in godbe, bi tudi predstav na televiziji ne bilo.
Če že ne morejo sedanji pevci prihajati na vaje, kaj ko bi dobili v svojo sredo kaj novih moči? Veste, samo uradniki ne morejo vzdrževati pevskega zbora. Mora se vsa naselbina tega zavedati in pomagati čim več. Kdor ima posluh za petje, naj bi pristopil k zboru, drugače ne bo mogoče voditi petja.
Pevski zbor Triglav je kar lepo napredoval v prvih 10 letih svojega obstoja. Veliko dela in skrbi ima pri tem predsednik, tajnica—blagajničarka pa imate skrb kako se bo plačevalo stroške, ki so z zborom vsaki mesec. Ker se petje goji v ponos narodu, katerega se potom narodne pesmi predstavi v splošni javnosti kot kulturni narod, bi se morali rojaki zavedati truda In žrtvovanja pevskega zbora. Ko pevci imajo svoje prireditve, bi se morali udeležiti jih v veli-^:om številu. Tako bi jim dali oriznanjo, da upoštevate njih lelo za našo kulturo. Priporočljivo bi pa tudi bilo, da bi postali "iodporni člani teh zborov. Pri zboru Triglav je članarina za nodporne člane le tri dolarje na 'eto, kar portiaga za kritje stroškov.
segljiv!
L. Č.
Leto se bliža koncu in tako ?redo tudi naša leta hitro na-•irej. P 'ihodnje leto bomo imeli 10-letnicn. Vabim vse člane in slanice, da se poprimete dela, da bo naša proslava vsaj tako obsežna kot je bila ob, petletnici. Naš pevovodja Mr. Anton Šubelj bo še z večjo, vnemo učil če bo večje število pevcev na vajah. Pripravlja posebno lep program s prizorom, kakršen je ve3no dobrodošel na naših prireditvah.
Res je, da. se zauadna stran mesta Cleveland veliko razločuje od vzhodne strani. Na vzhodni
je vzgoja otrok precej naporna in počasna učna zadeva. Ni pa obupna. S tem z lahkoto povda-rimo, da učenje slovenske izgovorjave in pesmi tem mladim ni lahka stvar tu v Ameriki. Vzgojitelji in učitelj petja Anton Šubelj ter direktorica krožka so premagali vse te težave in so tudi. za to prireditev pripravili naše mlade pevce, da bodo podali koncert in spevoigro ob zaključku naše pevske sezone v Clevelandu. Gotovo bo to nam vsem v veliko zadovoljstvo, ker opaziti je na teh mladinskih priredbah nekakšno posebno zadovoljstvo vsled čuta, ker to je nekaj našega^ zaželjivega in srce hrepeni po temu užitku in uspehu.
V zvezi z vzgojo in poukom naše mladine so seveda tudi gmotni stroški, ki so neizogljivi. Za kritje proračuna so odvisni dohodki koncertov, kjer je dana prilika nam vsem, da podpremo pevsko in-družabno vzgojo naše mladine. Zato pohitimo na koncert v nedeljo, 16. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. l^)uis Kaferle.
strani je veliko več Slovencev iz Slovenije kot tu rojenih, ki živijo bolj skupaj in imajo svoje trgovine ter urade. Tu na naši zapadni strani mesta pa smo bolj raztreseni in je težje priti skupaj, ampak če bi bilo malo več volje za sodelovanje za kulturo, bi bilo lažje delati in več uspeha.
To se ne tiče samo zboi a Triglav, prizadeti so tudi drugi. Na-primer naj omenim, da se je pred kratkim v Domu za^adnih Slovencev kazalo slike pod vodstvom društva št. 135 S.N.P.J. Slike sta kazala Mr. J. Kaučič in Mr. Carl Samanich. Slike so bile v barvah, zelo zanimive posebno za nas, ki nimamo priliko potovati veliko, vidimo pa kako živi svet drugje. S takimi slikani je veliko dela in stroškov, za-.0 je žalostno, da ko se jih predstavi javnosti, da je tako malo obiskovalcev. Kaj je temu vzrok, ne vem. Vseeno, čestitke Mr. Kaučiču in prijatelju, ki sta sc navzela, da sta posnela slike čudovitih krajev. Torej, za danes laj bo dovolj. Imela sem nekaj več časa na razpolago pa se mi je dopis malo zavlekel.
V imenu zbora želim vsem pevcem in pevkam drugih zborov vesel Božič in srečno Novo 'eto, tako tudi osobju Enako-)ravnosti, in hvala za objavljanje dopisov skozi celo leto.
Anna Jesenko, poročevalka.
Letna seja
CLEVELAND, Ohio—V četr-':ek, 31. decembra se vrši letna leja društva Waterloo Camp št. 281 W.O.W. v navadnih prosto-•ih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Seja se prične točno ob 7.30 uri zvečer. Prosi se vse člane, da se gotovo udeležijo.
Na dnevnem redu bodo volitve uradnikov za prihodnje leto in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah.
Z bratskim pozdravom
Frank Fende.
ŽAJKC S KRPLJAMI
V kanadskih stepah živi zajec ki mu to ime povsem upravičeno pripada, še preden pade sneg na širne ravnine, mu zrasteta na podplatih zadnjih nog dva velika šopa dlake. Te blazine iz dlake so dolge do 17 centimetrov in tvorijo dovolj veliko površino, 'П prenesejo zajčevo težo na sneg, ne da bi se mu pri tem vdrl. S tem pripomočkom lahko j beži po mehkem snegu in mu i sovražniki le težko pridejo do j živega. Tako je narava tudi te-' mu revčku pomagala.
Letna seja podr.
št. 5 S.M.Z.
CLEVELAND, Ohio — Leto 1956 se hitro pomika h koncu. Mesec december je že tu in v njem naša letna seja, ki se vrši v soboto, 15. decembra.
Vabimo vse brate, da pridete na to sejo, ker bo dosti stvari za rešiti v korist podružnice prihodnje leto, ker kar boste sklenili na glavni seji, bo obveljalo, torej, da se ne boste pozneje jezili na tajnika, ko se bo držal sklepov.
Posebno vabimo vse one člane, kateri se tekom leta ne udeležujejo sej, da gotovo pridejo vsaj na letno sejo. Enako vabimo tudi naše mlajše člane, da pridejo m prevzamejo kakšen urad. Člani, ki redno prihajate na seje, veste, da vaš sedanji tajnik ne bo pod nobenim pogojem prevzel tajniškega urada za prihodnje le^o. Zato pridite vsi, in če boste nominirani, sprejmite eno ali drugo odborniško mesto, saj veste, da imamo vsi enake dolžnosti kot pravice pri podružnici.
Torej," še enkrat, pridite vsi člani na letno sejo v soboto, 15. iecembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek seje ob 7. uri zvečer, po seji bomo pa imeli malo domače zabave in se nalo pogovorili.
Prosim vse tiste člane, kateri niso še plačali svojega asesmen-ta, da ga gotovo poravnajo v decembru, da mi bo mogoče zaključiti knjige. Kdor ne bo imel plačanega asesmenta, bo suspendiran. Vas vse bratsko pozdravljam in kličem—na veselo svidenje v soboto, 15. dec. v navadnih orostorih S.N.D."
Tony Krampel, tajnik.
IZUMITELJ V 'JECI
V lizbonski kaziiilnici prestaja kazen 18 let Španec Amate Maestro, po poklicu kemik. Portugalsko sodišče ga je obsodilo ie leta 1949 zaradi velikih poneverb. Dolgo časa je prosil in prepričeval upravnika kaznilnice, preden so mu dovolili, da si je uredil majhen laboratorij. Obljubljal je, da bo praktično lokazal svojo teorijo, ki jo je lapovedal že pred obsodbo. Gre sa pridobivanje bencina z no-/im postopkom iz bituminozne-ja škriljevca. Najprej so misli-i, da mož laže in hoče tako na poceni način dobiti prostost ali pomilostitev, vendar so poskusi jspeli.
Stvar se je brž razvedela. Posebna komisija strokovnjakov je po naročilu vlade prisostvova-a v kaznilnici in dognala, da je nogoče s postopkom Amata vTaestra dobiti iz dveh stotov ega škriljevca sedem litrov bencina visoke kakovosti. Na Portugalskem, v Španiji in Braziliji imajo velike količine te su-ovine, zato je izum zbudil iz-•edno zanimanje, Španija pa celo po diplomatski poti zahteva izročitev svojega državljana.
Amate zatrjuje, da bi z izboljšanim tovarniškim proizvodnim Jostopkom lahko takoj podvojil o količmo. Velike skrbi ima za-adi njegove zadeve prevosodm ninistrstvo, ki sku.n a" ' /sak načhi ra:log procesa ali za amnestijo, ker pri /sem tem gre za "alkimista" iz 3rednjega veka, namreč resničnega izumitelja koristnega in praktičnega postopka za pridobivanje bencina..
—Kako pa, da ležiš pii belem dnevu, fante? Saj imajo oče bolniški dopust^ ne ti!
—Ja, pa so šli seno kosit, ležim naj pa jest namest nih—so reki—-k mam bi cajt, če b glih kdo pugledat pršu.
—Ali ne veste, da med bolniškim dopustom tudi doma ne smete delati?
—To vem, pa se bojim, da se potem ne bi mogel več navaditi delati...
BOGOMIR MAGAJNA:
Lepi Juri
(Odlomek iz partizanske humoreske)
Juri je bil suh kot trlica in visok dva metra. Precej bujno domišljijo bi moral imeti tisti, ki bi trdil, da je res lep. Toda to je bil vzdevek, ki se ga Je prijel.
Lahko pa bi Jurija imenovali kralja gozdov. Med Snežnikom in Rogom ni bilo kotička, ki ga ne bi poznal. Razumel je govorico dreves in živali, poznal pravljična in nenavadna bitja gozda.
V svojih bajnih sanjah je bil prepričan, da živi v gozdu prelepa vila Rusalka in da jo je že večkrat srečal. Nekoč pa je Juri doživel tole;
Prava sreča, da so dodelili Jurija za kurirja naše postojanke. Temu človeku je bila utrujenost nepoznana stvar. Prav vse-ЗПО je bilo, ali si mu ukazal, naj gre dvajset ali sto kilometrov daleč, prav vseeno, ali je tedaj žgala vročina ali divjal najhujši snežni vihar. Ves nesrečen je bil, če je moral ostati v baraki več kot dan ali dva. Postal bi nemiren, kot bi orla zaprl v kletko. Kakor hitro je dobil nalogo, se je napravil v par minutah in že smo videli, kako so njegovi velikanski koraki drveli skozi gozd. Predolgo bi bilo, če bi hotel opisati premnoge naloge, ki jih je Izvršil, kot bi vse skupaj ne bilo nič. In vedno sam, le sam, kajti nevoljen je bil, če smo mu včasih dodelili spremljevalca, bodisi zaradi nevarnosti, bodisi, da je moral nekomu kazati pot, kajti spremljevalec ga je motil v fantazijah, ki bi se jim, ko bi sam drvel skozi gozdove, po vsem predal, brez ozira na to, da so bili taki spremljevalci večinoma ljudje, ki so začeli omahovati v snegu že po tridesetem kilometru in je bilo treba drveti je zmanjšati vsaj na polovico. Nekoč se je na taki samotni poti pripetila Juriju kaj nenavadna stvar.
Drvel je skozi širne gozdove od Prezida tja proti Staremu trgu ob Kolpi. Lica so mu gorela v mrazu, toda tulenje burje ga je navdajalo s tolikim veseljem, da je začel prepevati svojo: "Živel nekoč je lepi Juri, Juri, Juri, Juri...", čeprav mu je burja odnašala besede izpred ust, ali mu od časa do časa popolnoma zaprla sapo. Včasih se je tako zagnala vanj, da je moral nekaj hipov obstati in se loviti z rokami. Vzkliknil je tedaj: "Ne boŠ me, stam," in že je drvel naprej. Dospel je do kraja, kjer se je neka druga steza spojila 6 njegovo stezo in zagledal pred seboj stopinje v snegu. Takoj je spoznal, da te stopinje ne morejo biti več kot uro stare, kajti sicer bi jih burja že povsem zasula. To ga je navdalo z velikim začudenjem in radovednostjo in ko je korakal naprej, je skrbno opazoval stopinje pred seboj. Po par kilometrih pa je opazil, da te stopinje ne gredo več v ravni 5rti, ampak da se črta spreminja vedno bolj v cikcak in da postajajo presledki med njimi /edno bolj kratki. "Ha," si je mislil Juri, "deček pred menoj ;o za'icl omagovati. Ni vsak s'.va'j n za burjo in sneg v teh gozdovih." In še bolj je pohitel 3e po nekaj sto metrih je zagledal za skalo pred seboj ležati na tleh Rusalko.
Ne pravim, da je bila parti-zanka, ki je omagala v snegu in že skoraj zmrznila, tako lepa kot prava Rusalka, dosti manj pa tudi ne, kajti sicer bi Juri ne za-strmel tako 'zelo zavzet nanjo. Preden je deklica zaspala, si je podložila glavo z nahrbtnikom. Puško je krčevito stiskala na prsi. Burja ji je odnesla kapo z glave in se sedaj živahno igrala z njenimi kodri. Obraz ni bil dosti manj bel kot sneg. Čez lica so visele dolge košate trepalnice ,ne sicer čez vsa lica, ampak precej globoko do njih. Več kot osemnajst let ni mogla imeti.
Juri je bil pameten človek in se je zavedel takoj, da ne gre sedaj predolgo zijati. Vedel je tudi, da ni daleč od tam veliko pečevje, ki daje precej zavetja pred burjo. Nič ni premišljeval. Naložil si je še en nahrbtnik na hrbet, še eno puško čez rame, potem pa je zagrabil deklico v svoje naročje in odhitel z njo proti pečinam, kjer je takoj našel varen kot pred burjo. Hitro je pogrnil po snegu svojo suknjo, na suknjo pa položil Rusalko. Bil je pameten človek, vedel je, da ne gre predolgo čakati in je začel deklico masirati po licih, po prsih itd. Zatrdno je bil prepričan, da deklca m mrtva. Res še ni bila mrtva, vendar je trajalo več kot pol ure, preden so začela bela Hca zopet rdeti. Sedaj se je spomnil, da bi bilo dobro tudi dihati na njen obraz, pri čemur se je samo po sebi pripetilo, 30 se njegove ustnice od časa do časa dotaknile njenih. To so bili v njegovem življenju prvi "P®" ljubi" z žensko. Toda saj ta ženska ni bila ženska, ampak Rusalka in Juri je postajal od hipa do -lipa vedno bolj poln blaženosti, takorekoč nepopisne sreče. Vendar ga to ni motilo, da bi nf masiral in dihal vanjo še naprej' Končno je doživel največji trenutek v svojem življenju. Rus^* ka je odprla velike opojne oči^n se mu rahlo, rahlo nasmehnila in ni nič protestirala, ko jo J® masiral še naprej toliko časa, je spregovorila prve besede, se dvignila iz vodoravne lege v dečo in mu naslonila glavo prsi. Sedaj je hitro privlekel čutaro in ukazal: "Srkni, a ne рГ®' več!" In deklica je srknila ru#' čeprav ne preveč.
Bilo je še precej daleč do Sta* rega trga, a to Jurija ni motilOi ia bi ne nosil na hrbtu dveh nahrbtnikov, na rami dve puški' v naročju pa lepo Rusalko. bi ne imel proti temu, če bi moral nositi ves dan, kajti tako 1фо seje z rokami oklepala ије-^ovega vratu, tako lepo mu 3*^ stiskala lica ali celo usta na oJ®" govo hce.—"Kaka škoda, da ■lisem v Prezidu obril," je P®" mislil Juri. Nesmiselno bi bii^ dosti govoriti o popolni sreči, tnu je prevzemala dušo, saj Ј® to samo po sebi umevno. Ko s® je končno pred njima pokazal Stari trg, je postajal Jurije^ korak vedno bolj počasen, toliko zaradi sladkega bremena, kot iz želje, da bi te blažene trenutke podaljšal čimdelj mogoč«' Ko pa sta le dospela v trg in 3® hotel Juri nesti to lepo Rusalk^ v hišo, v kateri se je ponavadi ustavljal, je Rusalka pokazala * roko v neko drugo hišo, kjer d^ biva njena edinica. Ubogal 3® predano in jo prinesel sko^' "krčmarske duri" v veliko sobO' kjer je bilo vse polno partiz&' nov. Tam mu je Rusalka plan^' la iz naročja in pohitela, kot da bi še nikoli v življenju ne bii^ zmrznila, k lepemu črnolascii' se mu hipoma vrgla v naročje ^ ga poljubila najprej na Uca, to na ustnice, potem pa je vzkli' kala: "Dragi Jože, malo je manj' kalo, pa bi se ne videla vec-Zmrznila sem že, pa me je ta dobri dolgi tovariš rešil smrt' in me prinesel sem. Dajte žganja, dajte mu vina!"'
Lepi črnolasec je stopil k riju in mu stisnil roko. Potem s" res prinesli žganja in vina, cig®' ret pa niso imeli. Zato je odprl svojo dozo in razdelil tiste cigarete, ki jih je izprosil v Pr®' zidu za tovarše v naši baraki-Ne strpi Juri dolgo na enem mestu, zato se je kmalu poslovil i" se napotil po pobočjih Roga ^ našo barako. Ko sem mu nali' žganja v konservno škatljo, 3® spil na mah, potem pa mi je kel: "Tam blizu Starega tr^^ sem našel neko že skoraj zmrznjeno žensko; zbudil sePi" jo in jo potem spremljal v tr^g-škoda, da je le iz mesa in kosti!
(Po ''Slovenskem	)
—NEW ERA, glasilo
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVAN LAH
Knjiga Spominov
(Nadaljevanje)
To je bilo važno, kajti v takih časih bi človek pel cigareti sla-Vospev.
Posegel sem po knjigah, ki eem jih prinesel s seboj. Bila so Wolffova "Prolegomena" in Se-necov spis "O srečnem življenju." Moje življenje zadnjih let je bilo tako, da ni bilo v njem ^3-sa za Čitanje. Koliko knjig je ležalo s svojimi darovi doma na ^izi in čakalo, da posežem po Zdaj je prišel čas.
Gospod Bergant je bil res prijazen. Kmalu me je zopet obiskal.) Bil je iz tistih poštenih slovenskih ljudi, ki so bili v srcu z nami. Prinesel mi je par cigaret in kozarec vina, katerega je bila prinesla za menoj gospodinja. Zapori so bili skoraj prazni. V Sosednji celici je bila neka da-^a, bivša ljubica nekega nadpo-^očnika. Bila je sumljiva: v zapor je s seboj prinesla svojo punčko iz cunj in se je z njo igrala; ko so jo ji hoteli vzeti, je jokala na glas. Ta jok je bil groben, skoraj otročji. Gospodu Bergantu seje zdelo nerazumljivo, da se odrasla ženska igra s punčko in da joka za tako malenkost.
"A kaj ste storili z njo?"
"Pustil sem ji. Skrila jo je v posteljo—a joka še zdaj."
"To je zanimivo."
"Pa ne joka samo zaradi tega. Sog ve, kaj je imela s tistim oficirjem. Zdaj dobivamo sploh sa-Kie take čudne ljudi. Včasih smo imeU pijance, tatove, razgrajače, zdaj so se časi izpremenili. Za vas bi bilo najbolje, ko bi se prostovoljno javili v vojsko. Tam bi avanzirali in vse bi bilo dobro. Kaj hočete zdaj, ko je tako ? Saj sem čital 'Dan,' dobro ste pisali, ampak prehudi ste bili. Zdaj se sode resne stvari. Ko bi ostali tu pri meni, bi še bilo, a tu ne boste dolgo pojdete na drugo stran, na sodnijo. Tam je strožje."
Tako sva se pogovarjala. K^malu je zopet odšel; jaz sem Sedel h knjigi in muha je brenčala okoli glave. Zunaj se je za-cul hud krik gospoda stražnika. ^ sosednji sobi je bil deček, ki 3e bil rojen tat. Bik je še liilad— In ker je nagajal mojstru, so ga Za čas spravili sem. Ker ni hotel pometati, se je stražnik razjezil nanj.
Popoldne se je nebo pomračilo. Zunaj nekje je divjala nevihta. Kmalu se je vlil dež, pomešan s točo. Popoldne se je vleklo dolgo dolgo ... En dan! In koliko §e ? Premišljal sem o bodočnosti m sem se počasi prepustil dru-
Real Estate For Sale
BY OWNER
Immediate possession, must sell ' bedroom single, one bath, two 'avatories, new gas furnaće, hot ^ater tank, bar in basement, com-• Plete Youngstdwii kitchen. Must interior to appreciate. $14,500.
AT 1-1730
BY QWNER — SOLON
3 bedroom brick ranch, 13x23 liv^g room, 2 car attached garage, full cement drive, basement, disposal, dishwasher, and carpeting.
CH 8-6819
Business Notices
C-2 AND STORE FIXTURES FOR SALE JVLVKE OFFER
D1 1-8547 3860 EAST 65th
CAFE D - 5
, Will trade for single or double JJome. Modern fixtures, air con-^Jitioned, good business. South East Section. Gross $2000. Selling due to "1 owner. Ask for Walter.
MI 1-9952
gim mishm. Kako je bilo danes na grobovih? Ali jih je kdo obiskal?
Padla je temna noč—kakor ona prva noč po 20. septembru. Jaz sem torej v ječi. Prvi trenutek sem se komaj zavedel, da je res. Saj končno to ni nič čudjae-ga; in vendar: kako in zakaj sem prišel sem? In kam vodi ta pot, ki se je na videz začela brez posebnih težav? Kajti gospod Bergant je prijazen človek in razume moj položaj ...
Legel sem na trdo blazino, in skozi široko temo, ki me je obdajala, sem pogledal nazaj; zagledal sem svojo pot . . .
Moja pot
Kako se je to zgodilo ? Kje naj začnem? Nekoč, bilo je menda nekega pomladanskega jutra, je šel po Dolenjski cesti proti Ljubljani mlad deček z zajčkom pod pazduho. V Ljubljani je namreč živela teta. Teta je bila dobra in je imela gostilno v stari hiši v Židovski stezi. Kadar je prihajala domov, je pripovedovala o študentih, o šolah in o mestnem življenju. Rekla je, da je tudi mnogo revnih študentov, ki se prežive bogve kako. Mislila je, la bi bilo prav, če bi prišel ta deček v Ljubljano, ker je pravil učitelj, da je nadarjen in da se iobro uči. Toda šole so se začele vsako jesen in tisti deček je ostal doma, ларо1 otrok, napol gospodar, kajti oče je bil odšel v Ameriko. Tako je preživljal v negotovosti svoje mlade dni, dokler ni nekega dne razprodal zajce, ki so se bili razpasli v hlevu, in z zadnjim lepo rejenim zajčkom odšel peš proti Ljubljani. Teta je rada sprejela ta dar in tudi njega je sprejela v svoje varstvo, češ, da potrebuje nekoga, ki bi ji pomagal v gostilni. Tako se je torej začelo. Ali pa že prej ? Mogoče že takrat na kraških skalah v podnožju Sv. Petra v Trnovem, vem, ko je bila huda zima in strašna burja, da je prevrnila vlak, ki je vozil iz Ljubljane na
Female Help Wanted
CLERK - TYPIST
General clerical, telephone, counter work, 5 day week. Free tuition in evening school.
FENN COLLEGE
MR. DOTSON	PR 1-0250
TYPIST - . STENOGRAPHER
Sihall friendly office; interesting, varied duties; 5-day week.
HAVENS and EMERSON Consulting Engineers 640 Leader Bldg.	MA 1-2407
GIRLS
Must Have Power Sewing Machine Experience
Hourly Rate. Steady Work.*
H. LEVINE CO. 2530 Superior Ave.
GENERAL CLERICAL
Accounting department. Experience not necessary. Will teach use of office equipment.
MR. KAY 11910 Harvard Ave. WA 1-3700
DIETARY SUPERVISOR
Needed at Highland View Hospital to begin immediately.
Modern Hospital Treating patients with long-term illnesses.
DAY NURSERY
AVAILABLE FOR PRE-SCHOOL CHILDREN
Apply in person
HIGHLAND VIEW
HOSPITAL
WY 1-7100
Reko. Takrat se je rodil ubožne-mu pomožnemu uradniku tretji otrok in drugi sin, ki so gk kmalu odpeljali s seboj v tiho zeleno dolenjsko vas: tam se je zgodba nadaljevala do tistega dne, ko je odšel z zajčkom pod pazduho proti Ljubljani. Kajti usoda je žapisala Človeku pot življenja v njegovo srce; sam ne ve, kdaj in kako ga je zaneslo na to pot, samo to ve, da mora hoditi po nji, ker je usojeno tako. In tudi to čuti, da bi ne bilo sreče izven te poti, tudi če je pot s kamenjem nasuta in s trnjem prepletena. Tako se je torej začelo.
"Nekaj bo že iz tebe," je rekla teta, "ali komi ali organist ali učitelj. Treba se je naučiti nemščine, potem bo že kako."
Iz predlaganih treh stanov je bil tretji dečku najbolj po volji, dasi se mu je zdelo, da mu je usojeno drugače. V prvem nadstropju so stanovali študentje. Velike lase so imeli, lepo osnaže-ne obleke in z velikim kupom knjig pod pazduho so hodili vsak dan skozi vežo. Teta je rekla, da so večinoma reveži in da si sami služijo kruh z instruiranjem, z ministiranjem, s petjem in z raznimi drugimi opravki :'~3edo po hišah, pri nunah, pri frančiškanih, v ljudski kuhinji in bogve kje. Teta je poznala velike može, ki so tako študirali. Najela je
Help Wanted Male
DIE POLISHER
Carboloy and cold heading dies. Day shift. Full welfare benefits.
TRIPLEX SCREW CO.
Division of Murray Corp. 5319 Grant Ave.	VU 3-3801
TYPIST
37VŽ Hour Week - 5 Days. Permanent — Salary Employment Benefits ^ ^ Apply in Person Or ^11 SU 1-6696 for Appointment Hartford Fire Insuirance Co. __335 Euclid Ave.
DESIGNER -DRAFTSMEN
Piping, equipment layout, and structural for consulting engineering firm. Permanent employment. All benefits.
Hate and Kullgren, Inc.
613 E. Tallmadge Ave. Akron 9, O.	Franklin 6-7161
automatic
screw machine operators
Some experience necessary.
Apply at employment office 9 to 5 weekdays 9 to 12 Saturdays.
Or call 2291 Elyria for interview appointment.
the couch-uthe co.
140 S. OLIVE ST.
Elyria, Ohio
Valve Division
Thompson Products Machine Operators
Trainees and Skilled Men
Machine Repair
Pipefitter
Meter Repair Electrician
VALVE DIVISION
1455 E. 185 St.
(1 Block S. of St. Clair) IV 6-1000, Extension 3d5
študenta za nemščino in šola se je začela . . .
Kam sem se zamislil? Da, časa imam dovolj, da premerim vso to dolgo pot od začetka do tega trenutka, kajti nekje se je morala zgoditi usodna napaka, ki je odločila nadaljnjo pot proti ječi.
Na gimnaziji smo preživljali vesele dneve svoje mladosti in smo se kmalu začeli zavedati svojega dijaškega poklica.
Ko smo premagali prve začet-niške težave v težki borbi z latinščino in nemščino, smo se seznanili s slovensko literaturo, prebirali zbrane spise raznih pisateljev. "Ljubljanski Zvon" ter "Dom in Svet" in čitali vse, kar nam je prišlo pod roke. Kmalu smo razširili svoje obzorje preko ozkih kranjskih mej. Dobivali smo pisma s Sušaka o novem ju-goslovanstvu. Po razredih je krožila "Nova Nada." Slišali smo nekaj o novih, modernih pesnikih. V Alojzijevišču sem našel Šenoo in razne hrvatske pisatelje, čitali smo Martićeve "Osvet-nike," in sploh marsikaj, o čemer naši sošolci niso imeli pojma.
V	literaturi sd začeli nastopati modemi in mnogo se je govorilo o ruščini. Posebno Kette, ki smo ga najbolj občudovali in je umrl, ko smo bili v četrti šoli, je bil, kakor so pravili, navdušen Rus. Lotili smo se torej ruščine.
V	Ljubljani se je ustanovil "Ruski kružok" pod vodstvom idealnega drja. Jenka in po naših knjigarnah so se pojavile prve ruske knjige. Govorili so, da 'Ruski kružok" in vse tisto slo-vanstvo, ki se je pojavljalo v Ljubljani z raznimi slovanskimi kongresi, nista posebno po volji vladi, toda mi smo peli pesem mladine in v Aškerčevem "Pavlih! na Jutrovem" iskali odgovore na razna vprašanja, ki so se nehote stavila pred nas. Že v prvih počitnicah po četrti šoli sem užival doma vso nebeško krasoto "Demona" v originalu.
Na višji gimnaziji, ki je bila popolnoma nemška, smo tembolj začutili nemški pritisk, in slovanski svet nas je vabil z magično silo. Bilo nas je mnogo, in česar nam ni dala šola, smo našli sami. Hodili smo zvečer v 'Ruski kružok" morebiti ravno zato, ker je bilo prepovedano, in odkrival se nam je sam po sebi veliki slovanski svet, dasi naš učitelj nikoli ni govoril o čem drugem nego—o ruski gramatiki. Tudi dr. Krek je imel takrat večerne sestanke z dijaštvom, kjer se je pitalo v raznih slovanskih jezikih. Na gimnaziji pa se je začela organizacija narodno-radikalnega dijaštva.
Revolucijonarstva, onega pravega, odločnega, proti-državne-ga, še takrat ni bilo v nas. Bilo je še vse predaleč, da bi bili mogli pojmovati, kod vodi pot v popolno svobodo. Zemljepis in zgodovino Afrike smo poznali mnogo bolje nego zemljepis in zgodovino Balkana; vsa javna in šol-
ska vzgoja je gledala z nekakim preziranjem na nekulturni Balkan. V tem ozini tudi pesmi Stritarjev, Gregorčičev, Aškerčev niso prinesle novega spoznanja. Na osvobodilne boje na Balkanu smo gledali le s stališča kulturnih ljudi, ki pozdravljajo boj proti turški nekulturi; nismo niti zapazili, da je to nas boj, z& našo svobodo. V šoli se je sicer čitalo "Kosovo" in "Smrt Smail-age čengića," toda v vsem tem je bil samo boj proti Turkom in nismo čutili svoje lastne sužno-sti. Morebiti smo celo mislili, da smo prav za prav—svobodni in da je vse drugo, kar se godi z nami, le politična borba za tako zvane narodne pravice. Čutili smo sicer nemški "Drang nach Osten," toda upali smo na boljše čase in strogo pazili, da smo kupovali blago naše šolske družbe, kajti gospodarska osamosvojitev—so rekli — bo rešitev za nas. V resnici smo živeli v strašni zmoti in nejasnosti. Govorili smo sicer proti državi, a nihče se ni lotil vprašanja, kako bi prišli 'Z nje. Iz nje ven! Toda kam? Srbija je bila še tako daleči
Leta 1903. spornladi se je razvnel nov boj v Macedoniji. Vsta-ški vodja Sarafov je pisal v Ljubljano pisma, pisana v slabi ruščini. Prevajal sem ta pisma za naše liste in iskal po zemljevidu neznanih krajev. Zemljevid je kazal samo ozemlje turške države v rdeči barvi, poleg njega sta se tiščali dve mali državici: Bolgarija in Srbija, in tam ob morju osamljena Črna gora kot nekaka štirikotna trdnjava, oddeljena od Srbije z no-vopazarsko zarezo. Tam nekje
Female Help Wanted
STENOGRAPHER
Shorthand, typing, and varied office duties, 5-day week, salary. HI-VOLTAGE EQUIPMENT CO. 4000 E. 116
Clerk - Stenographer
National manufacturer moving to new offices. Brookpark-Schaaf location. Light dictation. P.B.X. and diversified activities; all benefits; 5-day week; permanent.
Mr. TERRY MA 1-5732
STENOGRAPHER
Intelligent, accurate typist for interesting position in our export department; light shorthand and ability to compose replies to routine correspondence required. Good working conditions, paid vacation, hospitalization, pension, discount on purchases, many other company benefits. Apply
Westinghouse Electric Supply Co.
1809 E. 22 St.
Corner of Chester Ave.
LET Sf EXPLORE OHIO
STATE PARKS
SOHIO

Visitors to the Logan Elm State Memorial Park five miles south of Circleville And it difficult to believe that this was one of Ohio's famous cross roads of history in the days of the Indians and the early pioneers. This gen-fe eral area was known as the jtPlckaway Plains. On both sides
■	of the Scioto River were Indian
■	'llages when Lord Dunmore led
Ws expedition against these towns in August, 1774.
It was at Logan's Elm that the Indian Chief Logan delivered his famous speech in protest of the treatment of his family by Oie white men in that same year.
Today the Ohio Historical Society maintains this live-acre State Memorial Park at Logan's Elm. Many families use the picnic facilittes la this ptak.
so ae torej borili neki vstaši, in trpljenje ljudi, o katerem je pisal Sarafov, je bilo nečloveško. Vse to je vplivalo na nas, da smo mnogo mislili na bojevnike za balkansko svobodo, nismo pa mogli najti v teh dogodkih ni-kakega zmisla za nas, kajti mislili smo, da živimo v kulturni državi, in morebiti bi bili v svoji zaslepljenosti celo pozdravili— našo državno pomoč proti Turkom. Toda nekdo nam je nekaj zafeepetal o Bosni in Hercegovini, o Rusiji in Angliji in neki list le celo napisal, da taki upori na Balkanu niso nič posebnega in da se ponavljajo vsako pomlad. (Dalje prihodnjič)
Help Wanted Male
PLATER
. for nickel and chrome on plumbing, brass goods.
Part time shifts, 5 p.m. to 9 p.m.
CENTRAL BRASS MFG. CO.
2950 E. 55 Si.
CHIPPERS GRINDERS SAW MAN
Experienced in aluminum: piece work and hourly rate.
Schmeller Aluminum Foundry Co. 3300 E. 87 (off Bessemer)
ELECTRON ICS INSTRUCTOR
Must have good knowledge of radio, mathematics and theory Previous instructing experience not essential. Excellent salary, depending upon qualifications. Free life, sickness and hospitalization insurance. No night work. Excellent opportunity with growing organi-tion. Call Mr. Geiger, EX 1-8887
GENERAL OFFICE
Young man for accounting position in our district office. Must have knowledge of bookkeeping and light typing. Advancement possibilities; 5-day week.
INTERNATIONAL, HARVESTER CO. MR. NIST	2811 CHESTER
Help Wanted Male
2 PUNCH PRESS SET UP MEN
ON TEMPORARY DIES.
Must have experience. High hourly rate plus overtime.
ACE METAL
STAMPING, INC.
16630 Miles Ave. SK 1-3100
ELECTRICIAN HELPER
Young man, must have one year experience in electrical maintenance.
Good Hourly Rate
NELMOR-LAKE ERIE 26420 LAKELAND BLVD. RE 2-8300 /
BORING MILL OPERATOR
FIRST CLASS ONLY MAKE OWN SETUP 45-hour week, day and second shift, high hourly rate, vacation plan, paid hospitalization and insurance, new machines, pleasant working conditions.
See MR. SCHUDEL
VISrONEEHING CO.
1800 E 27 ST.
MACHINE OPERATORS
Experienced'	|
MILLING MACHINES DRILL PRESSES
Must do own set up work. 9921 Clinton Road AT 1-4636
AUTOMATIC
•Earner and Swasey Five Spindle Chucking Automatic
Must make own set up and do Tool Grinding.
9921 dinton Road AT 1-4636
STEAM HAMMERMEN
BLACK SMITH
HAMMER DRIVERS
MANIPULATOR OPERATORS
We have many excellent permanent positions now available for those qualified in the above fields. High starting hourly rate. All employee benefits.
CHAMPION DIV.
Steel Improvement & Forge Cd MI 1-5804	3685 E. 78 St
TOOL
AND
CUTTER GRINDER
Experienced; day or night shifts; overtime, paid holidays, vacations, hospitalization, insurance and other benefits; clean modern shop.
MPM, Inc.
9110 GEORGE AVE. Near E. 93 - Union Ave. BR 1-4456
ENGINEERS DESIGNERS DETAILERS
Experience is Preferred on Automation Special and Transfer Machinery
Permanent position with good rates, hospitalization, bonus, annual vacation and diversified work. This is your opportunity if you are not making progress in your present position.
FELLOWS, INC.
4616 Prospect HE 2-1860
Tool Designers
Special Machine Designers
Process Engineers
Checker
EXPERIENCED ONLY
High hourly rate plus overtime. Paid holidays.
ACCURATE DESIGN SERVICE, INC. 3130 E. 93 St.
MECHANICAL TRAINING COURSE
boys between 18 and 20 years ... up to 23 years if you have had military training. High-School-Education by a school in the Cleveland metropolitan area required. College courses provided with allied shop training. Four years course. Hourly rate and profit sharing. $3,000 bonus when you graduate.
See Mr. Meichriet at 1557 E. 27 St.
Turret Lathe Operator Multiple Spindle Automatic Operator Internal and External Grinders
Apply Mr. LUCAS 1557 E. 27th ST.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Marija Kmetova
HELENA
(Nadaljevanje)
Sedela sem v vagonu in tak mir, taka dobrota je bila v meni, da nisem čutila ne sebe in ne Jožete pred seboj. Vzela sem bila knjigo s seboj, da bi bila brala; a ničesar nisem razumela, pa sem jo zaprla in položila kraj sebe.
Nobene misli ni bilo, ne želje in ne žalosti. Hiteli so kraji mimo mene: sivkasto-modre pokrajine in belo kamenje kakor ovčice. Cerkev, z nizkim, širokim kraškim zvonikom, s kamenjem obložene strehe in potem ograde krog rdečkastih ilovnatih minijatur od njiv. Vijugasta, kamenenasta pot, nizki borovci, vsi skrivljeni in onemogli od burje—in griček, preprost in otroški. V svetem pričakovanju sem zrla skozi okno. Zdaj—še malo—zdaj: in ležalo je pred menoj v skrivnostnem mraku morje—^in lučke in lučke so se iskrile ob njem. Globoko sem zavzdihnila, odprla okno in se sklonila daleč vun. Tako širno, tako prostrano je bilo vse; čutila sem, kako me zapuščajo vse vezi na prošlost. Globoko sem vdihavala neko posebno, mehko, kakor v volno zavito ozračje. Zadišalo je po morju: slano, oljnato, prenasičeno, kakor v omotici sem zaslišala Jožetov glas, kakor v omotici sem se oblekla in kakor v omotici sem stopila na ulico—Trst: šum, ro-potanje, zvonjenje, brnenje, svr-ščanje, topotanje, drdranje. Neznana govorica, tuja melodija besed.
7.
Še skoraj mračno je bilo, ko sem vstala drugo jutro in se naglo oblekla: kakor bi se bila bala, da so vse to le sanje, da se bom prebudila in bom spet doma v Bukovici. Jože je imel svoja pota in prosta sem bila in sama zase.
Ceste so že živele, tramvaj je brnel in na prostranem trgu sem obstala in se nasmehnila. Takrat mi je bilo, da bi bila objela ves svet.
Šla sem kar tjavendan po ulicah in sem prišla pred neko cerkev. Po stopnicah sem šla počasi do cerkvenih vrat in sem se zagledala : pred menoj široka cesta kalne vode in čolni in jadrnice
CHICAGO, ILL.	x-	
FOR BEST		i;
RESULTS IN		
ADVERTISING		,
CALL		
DEarborn 2-3179		
FOR SALE
CLEANING & TAILOR SHOP — North West excellent location. Well equipped, steady trade.
BRunswick 8-3630
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - DELICATESSEN and MARKET — Excellent location in new Niles home area. No competition. FuUy equipped. Ready to come in and continue. Good profitable business.
Call TAlcott 3-7952
LIQUOR & BAR COMBINATION —Must sell quickly due to serious illness. Good moneymaker.
Call after 4 p.m. BRunswick 8-9654
so zibaje se sanjali na njej. To je bil kanal in zadaj je bilo morje: sivo, mračno in polno skrivnosti. Zapiskala je sirena, velikanska senca se je motovilila po morju in potem je zašumelo in zahropelo; klic s te strani, z one strani; črn dim kakor strah in ladja je odplula kdo ve kam. Morda v Afriko, morda v Azijo, morda v Ameriko, Avstralijo; kdo ve kam. In potem se je zableščalo po široki poti sredi morja; solnce je prodrlo skozi sive mrene in kakor nebo je bilo morje: svetlo na tej strani, mračno na oni, a prav tam ob obrežju zelenkasto-modro in skoro črno. Kakor v sanjah sem hodila ob kanWu in sem se ustavila na trgu: rože, rože, same rože. Polne košare, polni jerbasi samih rož, rož in rož. In množica je valovila bolj in bolj in zdelo se mi je, da se pregibljem v taktu z njo dalje in dalje. Solnce je sijalo in luči je bilo več in več. Po korzu so hitele postave: lahke, gibčne, temnopolte. Veliko-mestni dih je zaplal krog mene; sama sem bila v vsem šumenju košček tega mesta, majhen drobec. 2jašuštela je svila, zable-stelo zlato in vozovi so švigali mimo v lahnem diru in topotu. Izložbe so se ponujale oberoč, kavarne so vabile. In ne vem kdaj in ne vem kako sem bila prišla na pomol k morju. Šla sem po tej kameniti roki, ki te vodi na morje in zadišalo je po ribah. Obstala sem na koncu pomola in se naslonila na kameniti steber. Zdaj je bilo morje sivo, zdaj zeleno; zdaj spet modro, zdaj rumenkasto. Kakor velika solnčna roža je vzcvetelo jadro iznad gladine; zibalo se je nalahno, pripogibalo se in se bližalo z dostojanstveno kretnjo. Galebi so se zaiskrili, potemneli, izginili; se spet prikazali in od-frfotali na obrežje s čudno neznanim, kakor iz daljnih, tujih svetov privabljenim krikom. Vse je drhtelo v meni.
Tam v dalji so se bleščale skale v solncu; na oni strani so sanjali hribčki; ne hribčki, komaj slutnja od njih; kakor mo-dričaste risbe na japonskih vazah. "Kaj je več, zemlja ali morje?" mi je šinila misel. Nisem vedela odgovora.
Zazvonilo je nekje in glas se je potopil v te nerazrešene vode, pa se je spet dvignil in se ozrl vame; pa je spet odhitel po gladki, zeleni cesti morja in se je spet porazgubil med visokimi hišami.
"Ali si ali nisi?"
Ozrla sem se, preplašile so me bile te besede. Kdo, odkod, kaj je?
"Helena, kaj si res ti ?"
"Ah, poglej, Mina!"
In še vsa začudena in spet vesela sem segla v roko Mini, sošolki iz učiteljišča.
"Pa kako?"
"Pa odkod?"
Obe sva vprašali hkrati in obe sva se zasmejali.
"No, tak povej, povej Helena, kako je to, da te vidim v Trstu ?"
"Kar tako, prišla sva."
"Kdo—sva?"
"Z možem."
"Z možem? Ti si poročena?"
"Pa seveda! Kaj nisi vedela?"
"Ne.—S kom? Dobro? Lepo?"
"Ah, moj Bog! Koliko vprašanj v eni sapi!—Pa ti?"
"Sem že precej časa v neki banki tu."
"Ah, prav, prav. To je dobro, zelo dobro."
"Da, dobro."
Pogledali sva si iz oči v oči in videla sem, da je Mina elegantna in velikomestna in je videti mlajša od mene. Hodili sva po pomolu in se pogovarjali.
"No, zdaj pa povej!" me je spet vprašala Mina.
In povedala sem ji o Jožetu in o življenju v Bukovici. Pogledala me je in čutila sem, da z obžalovanjem.
"In koliko časa meniš ostati v Trstu?"
"Tako—dva dni."
"Ah, beži, beži!—Dva dni— seveda! Ne izpustim te zlepa. Povabim te k sebi in ostati bos morala najmanj štirinajst dni, da veš!"
"O, Mina, to pa ne bo šlo!"
"Pa zakaj ne?"
"Ker sem poročena; ker me čaka delo doma, gospodinjstvo, skrb
"Seveda, seveda, seveda. Saj ste vendar bogati! Saj imate vendar koga, ki bi delal?"
"Imamo, kajpa. Toda jaz v resnici ..."
"No, je že dobro. Prvikrat si v Trstu, zdi se mi, da nisi zdrava, južni zrak ti do del dobro in s tvojim gospodom možem bom že jaz govorila le, brez skrbi bodi."
"Ne bo šlo."
"Bo šlo. še k zdravniku te pošljem."
V meni je kar plalo od veselja, a bala sem se vendarle, kaj bo rekel Jože.
Ali Mina je govorila tako vneto zame in jaz sama sem prosila z očmi in besedami, da se je vendarle odločil in mi dovolil, da ostanem še v Trstu. In ko je odhajal iz Trsta in sva si segla v roke, sem bila Jožetu v resnici in iz dna srca hvaležna.
8.
Morda bi bila prav tako utegnila živeti kje drugje, v trgu, majhnem mestu, morda celo v vasi. Zakaj pri Mini ni bilo velikega mesta.
Izven Trsta, v bližnji okolici je imela stanovanje in svoje gospodinjstvo v navadni preprosti, skoraj kmetiški hiši. Velik vrt pred hišo, vila in park na desni, ciprese in borovci in oljke; a prav, pred teboj mesto—streha poleg strehe, kupole in zvoniki in zadaj morje kakor veUkanska plošča: zdaj srebrna, zdaj zelena; zdaj modra in siva in spet čisto zlata. Ves dan so bile sobe
Hiše naprodoj
Hiša za dve družini na E. Park Dr.—5 sob, sprejemna soba, jedilnica, dve spalnici in modema kuhinja spodaj in zgoraj. Ognjišče, fornez na plin, dve garaži. Vse v dobrem stanju in v lepi okolici. Oglejte si jo—vam bo ugajala. Cena $28,500.
Štiri nove hiše bungalow tipa, v Euclidu. Vse imajo po dve spalnici in klet. Prostor na podstrešju, kjer lahko napravite sobe. Izberite si eno, ki vam bo služila kot prijeten dom.
Dve zidani hiši "ranch" tipa, na 25085 Highland Rd. in Hill-crest Dr. Vsaka ima po 6 sob, fomez na plin, mestna voda, velika lota. Vzamemo vašo hišo v nakup. Lepa izbera. Vredno, da jih vidite.
Prijazna lota, en aker zemlje, dosti lepega drevja. Sega v Metropolitan park. Krasen prostor za vaš bodoči dom. Voda, plin, tlakovana cesta, vse plačano. Cena $5,000.
Za te in druge dobre nakupe, se obrnite na
STREKAL REALTY
405 East 200th St. IV 1-1100
Parkwood Home Furnishings
7110 ST. CLAIR AVE.
ZAVESE, DRAPES, POSTELJNA PREGRINJALA Pnomtmi blago po praddnlh cenah "Nail odjemalci и vidno vrnejo"
V solncu. Tiho in lepo je bilo v teh sobah. Slike in pohištvo in knjige: kakor da je vse to del tebe samega in te ne moti nikdar in te objame in si ves ti: v stenah, stolih in V solncu. Če sem sedela pri mizi, sem videla na morje; še ko sem bila v postelji, sem videla na morje.
Veliko sem bila sama doma.
Sedela sem pri oknu na solncu in nisem čutila sebe in ne priro-de zunaj. Kakor da sem in da nisem. To je bil mir.
Prišel je časih Milan Potočnik, profesor, ki je stanoval v istem nastropju v isti hiši.
Ko sva se bila videla prvikrat in je bila Mina zraven, smo govorili in se smejali kar tako tjavendan. Ni mi bil kdove kako blizu, tudi mi ni bil zoprn, človek pač, ki se srečaš ž njim in ti je vseeno, če ga boš še kdaj videl ali ne. Ko je bil prišel v drugič, sem bila sama doma, pa sem zapazila, da ima nekaj, kar ni, da bi šel človek mimo tega.
Prihajal je ob popoldnevih tiho in preprosto, s cigareto v roki in je obstal pri vratih.
"Motim, gospa?"
"Prosim, ne."
Izpočetka me je spravljal njegov prihod v slabo voljo, zakaj dostikrat bi bila rajša sama. Ali potem so mi bili popoldnevi nekako prazni, če ni bilo Potočnika. Že sem se bila zalotila pri tem, kako sem nestrpno pogledovala na vrata, prisluškovala in razjezilo me je to. "Kaj hočem pravzaprav?"
To je bil večer . . .
Po zavesah se je spenjala mesečina in je razpredala svetlobne niti po preprogi. Zelenkasto-bele lučke so sanjale na tleh, na steni in še zgenile se niso. Zdaj pa zdaj je z razprtim očesom pogledala cigareta v roki, na-mežiknila je in spet potemnela.
Sedeli smo. Mina, Potočnik in jaz v kotu na zofi in trenutek za
trenutkom se je utrnila beseda in je spet ugasnila, kakor bi jo bilo sram.
"Ah, ta romantična mesečina, nič več ni moderna, v slabo ime je že prišla, pa je vendar lepa," je dejala Mina.
"Ne da se," sem povzela jaz, "ne da se, da bi polagali čustva v škatlice in jim prilepljali naslove."
"Čeprav bi bilo to zdravo," je odvrnil Potočnik.
"Kako?" je vprašala Mina.
"Tako, da bi jih navsezadnje spravili v omaro in jo zaklenili."
"Omara s čustvi," sem dejala in se nasmehnila.
"Kaj bi ostalo?" je vprašala Miha.
"Razum," je odgovoril Potočnik, "in bolje bi bilo."
"A ne tako lepo," je odvrnila Mina.
"Kdo ve," je končal Potočnik in molčali smo spet.
Čez nekaj časa je izpregovo rila Mina:
"Sicer pa, kako, zakaj, čemu?"
"Bežite, to so vprašanja kakor mesečina: v slabo ime so že prišla in nič niso moderna," je govoril Potočnik. "Kako? Zakaj ? Ali veste pravzaprav, če ste sploh na svetu?"
"No!" se je začudila Mina.
"Kdo ve! Morda nas ni."
"Oh, gospod Potočnik, želodec —le tega vprašajte!" In Mina se je zasmejala.
"To je dobro—radi tega se človek celo oženi," je obrnil tudi Potočnik smer besed in je prižgal cigareto. V ozkem plamen-čku sem videla njegov obraz, ki ga je preprezala lahna ironija. V tem hipu sem zagledala v duhu Jožeta in prestrašila sem se, zakaj bilo mi je, kakor da on ni bil človek, ki je kdaj živel z menoj.
"Ali ste se vi le radi tega oženili?" je vprašala Mina.
"Oženjem ste?" Kar planilo
LETNA DELNIČARSKA SEJA
SLOVENSKE DELAVSKE DVORANE
na 10814 PRINCE AVE.
SE VRŠI V
nedeljo, 16. decembra
v NAVADNIH PROSTORIH
I
ob 2. uri popoldne.
Vabi se vsa društva-delničarje in posameznike' delničarje, da se te letne delničarske seje udeleže.
Za direktorij Slovenske delavske dvorane
ANTON MIKLAVČIČ, tajnik
SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ — $1.00
Ako Vas muči ZAPRTJE, poslužite se SLOVENSKEGA ODVAJALNEGA ČAJA. Slovenski Odvajalni Čaj se rabi uspešno proti ŽELODČNIM PLINOM. NAPETOSTJO in ZAPRTJU. Slovenski Odvajalni čaj odvaja lahno toda sigurno.
SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ — $1.00
Za boljše zdravje pijte SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ. Slovenski Planinski Čaj vsebuje domače rastline, katere ugodno delujejo na človeški organizem ter obenem so pripomoč k fpanju.
SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ in SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ se lahko dobi po POŠTI.
Pokličite HE 1-5296 ali pa pošljite ček ali money order na
TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
čaj se dobi tudi pri
Mandel Drug Co. — 15702 Waterloo Road
NAROČITE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE
KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE ter FINE RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE
pri
RUDY SPEHAR'S MARKET
19807 CHEROKEE AVE. - KE 1-1021
Dovažamo tudi na dom kjerkoli v Clevelandu. Sprejemamo tudi poštna naročila in vam točno in pošteno odpošljemo po pošti naročila.
mi je vprašanje iz ust in čutila sem, kako mi je zaplala kri v obrazu. Zdelo se mi je, da je celo mesečina prisluhnila in nalahno vztrepetala.
"Kaj nisi vedela?" je povzela Mina in kakor bi jo videla, kako me pogleda.
"Saj je vseeno," sem dejala nekako s tresočim se glasom in udarila bi se bila, tako sem bila jezna nase. Potočnik pa je odvrnil čisto mimo: "Oženjen, da. In človek je vendarle sam, če pomislite, tako neskončno sam. Imaš družbo, imaš najbližjega človeka; ali prav do dna ti ne vidi nihče. Sam si, kakor boš sam v grobu." Utihnil je in pristavil :
"Ta sam je grenak."
"Kako smo sentimentalni!" je nenadoma vzkliknila Mina.
"Saj res," je odvrnil Potočnik.
"Pogovor v temi je vedno nevaren," je spet dejala Mina. "Prižgimo luč!"
In zažarel je lilast senčnik in mesečina je izginila.
"Malo čaja bi ne bilo napak, ali ne?" in je že odšla v kuhinjo.
(Dalje prihodnjič)
DRUŠTVENI KOLEDAR
DECEMBRA
15.	decembra, sobota—Ples Bon-navets kluba v 8.N.D., St. Clair Ave.
16.	decembra, nedelja—Božični-ca Cleve. federacije S.N.P.J, v S.N.D., St. Clair Ave.
22. decembra, soboto—Božičnica za Mladinski oddelek društva Kras, št. 8 S.D.Z. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
22. decembra, sobota — Ples Maccabees Red Jackets kluba v S.N.D., St.,Clair Ave.
25. decembra, torek (Božič) — Ples Jolly Jesters kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
29. decembra, sobota — Ples
VAS MUCI GLAVOBOL?
Nabavile si najboljše tablele prof glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c,
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Glav. odbora Prog. Slov. V S.N.D., St. Clair Ave.
31. decembra, ponedelja ^ rektorij S.D.D., Waterloo Rd-. priredi 30-letnico in Silvestrov večer z večerjo.
31. decembra, ponedeljek (Sta^ rega leta večer)—Silvestre* večer Slov. nar. doma in Kli> ba društev S.N.D. na St. Clait Ave.	^
JAJVTJARY 1957 19. januarja, sobota—^Veselica
društva Glas clevelandsfei"
delavcev, št. 9 S.D.Z. v Slovenskem narodnem domu.
MARCA —1957
17. .marca, .nedelja^Koncert
zbora Zarja v Slov. nar. do-mu, St. Clair Ave. 31. marca, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Water* loo Rd.
14.
APRILA — 1957 L aprila, nedelja — Gla?bena Matica poda "Marijo Magda-" v S.N.D., St. Clair Ave.
MAJA —1957 5. maja, nedelja — 10-letni®® zbora Triglav v Sachsenbeii® dvorani, 7001 Denison Ave* Domača zabava v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave.
NOVEMBRA — 1957 17. novembra, nedelja—Oper®" ta zbora Jadran v S.D-D' Waterloo Rd,
ŽELIM DOBITI ŽENSKO,
ki bi mi pomagala s snaženje^ hiše nekaj dni. Slovenka ali tica. Plača $10 na dan.
Pokličite IV 1-0551
SLOVENSKA PEKAROA
/ NA PROMETNEM KRAJU SE PRODA. POPOLNOMA opremljena. Pokličite med 2. in 8. uro zvece^. UT 1-4527
Slovensko dekle ali ženska,
ki dela, dobi v najem opremljen® sobo, na zapadni strani mesta. Pokličite ME 1-4145 ali WO 1-7815
V NAJEM
se odda stanovanje s 5 sobami i® kopalnico, zgoraj. Prednost odrasla dnižina. Najemnina $60. Vpraša se na 1262 NORWOOD RD. UT 1-4006
V blag spomin
druge obletnice smrti ljubljenega soproga in očeta ter brata

Mathias L. (Matija)
JAKLICH
ki je umrl dne 2. decembra 1954.
Dve leti je že minilo,
kar nas si, predragi, zapustil,
v hladni zemlji zdaj počivaš,
večni mir sedaj uživaš.
V tihem grobu tam počivaš,
in večno, smrtno spanje spiš,
ne mile prošnje, ne solze Te s tega sna več ne zbude.
Utihnil je Tvoj glas mili,
a v srcih naših trajni so spomini,
neizbrisni spomini do konca dni,
ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalujoči:
JEAN, soproga LEONARD, sin
ROSELLA COLWELL in JEAN MILLER. Meri ROSE MARVICH v Yukon, Pa.,
ANGELA VALENCAK in MARIA STROHMEIER v Jugoslaviji, ter KRISTINA VENE v Argentini, sestre LOJZE JAKLIČ v Jugoslaviji, biat
Cleveland, Ohio, dne 11. decembra 1956.