Stev. 7. V Ljubljani, 14. februarja 1908. XLVIII. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K ppl leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ >i i> i, trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Berite listnice upravništva! Proti reakciji. Mluvi se o kulturnim boji. My jsme ho nevyvolali, ale my jej prijimamev pevnem presVedSeni, že v boji tom koneene pokrok a pravda zvitezi t M a s a r y k. A Niso se še polegli valovi blamaže, ki so jo doživeli avstrijski klerikalci pri znanem vseučiliškem vprašanju v državnem zboru, že si hočejo nakopati drugo, še večjo blamažo. Znano je, da sta maloznani klerikalni ko-refeji, krščansko-socialna poslanca Jedek in Stčckler, stavila dne 21. decembra 1907 — tedaj tik pred zaključkom — v državnem zboru predlog, da naj se na kmetih skrči obvezni šolski pouk na eno leto, v zameno se naj pa osnuje enoletna nadaljevalna gospodarska šola. Kake posledice bi imela taka skrčitev šolskega pouka ravno na avstrijsko kmetiško ljudstvo, bo menda lahko vsak umel. Znano je, da je Avstrija ravno zaradi svojega manj izobraženega ljudstva zaostala v gospodarskem osiru daleč, daleč za drugimi državami, in da ravno ta gospodarska stagnacija provzroča ono grozovito izseljevanje avstrijskega ljudstva, ki utegne postati prejalislej usodepolno za vso Avstrijo. Toda faktorji, ki hočejo živeti in se rediti od nevednosti ljudstva, ne izprevidijo in nočejo izprevideti, da je temelj pravemu gospodarskemu napredku in temelj gospodarski blaginji edino le prava izobrazba; temveč le-ti faktorji stavijo vse mogoče zapreke pravemu napredku in pravi izobrazbi ljudstva, dobro vedoč, da se to ljudstvo postavi takoj na lastne noge, kakor hitro se pospne do one stopnje izobrazbe, ko bo vedelo ceniti svojo moč, ko bo vedelo ločiti prave prijatelje od samopaš-nežev. In takrat odklenka za vedno „kmeti-škim" prijateljem iz klerikalnega tabora. Živa priča tej naši trditvi je sedanjost in preteklost mnogih evropskih kulturno visoko izobraženih narodov. Da ne more svet očitati avstrijskemu klerikalstvu, da je protiven napredku sploh, je pa obesil svoji zahtevi po skrajšani učni dobi željo, da se osnuje takozvana enoletna nadaljevalna gospodarska šola. Radovedni smo le, kaj naj se uči otrok, kije izpolnil svoje dvanajsto leto, v tej gospodarski, ali kakor jo nekateri nazivajo, kmetijski šoli. Neverno, kako bi nas ravno ti ljudje gledali, ko bi pričeli t a k i m o t r o k o m r a z 1 a g a t i, kako se povzdigne živinorejo, namreč s križanjem dobrih plemenskih živalij, k o b i p r i č e 1 i r a z -lagati oplemenitev te ali one rastline itd., itd. — Največje svetopisemske mlinske kamene bi obešali na naše vratove in nas potapljali na dno najglobokejšega kraja Tihega ocena. Zaradi tega prosimo prvega krščanskega predlagalca take resolucije, da nam obenem sporoči vso učno t v a -rino, ki bi se poučevala na taki šoli. In menda se obračamo na pravo adreso, na adreso štajerske „Kmečke zveze", oziroma na državnega poslanca Iv. Roškerja, ki je pred- sedoval politiškemu shodu pri sv. Petru niže Ptuja dne 26. januarja t. 1, kjer se je sprejela slična resolucija, kakršna je resolucija poslancev Jedeka in Stocklerja, glaseča se: „Zbrani volilci zahtevajo skrajšanje Ijudsko-šolskega pouka na 7 let, odpravo poletnih počitnic in več gospodarskega pouka v zadnjih razredih ljudske šole." Ako nam pa tu ne vedo odgovora, se obračamo vljudno na kranjske zastopnike te najnovejše zahteve po ljudski izobrazbi, na zborovalce shoda v T r b o -j a h .. . Prvi odgovor, ki je prišel na predlog krščansko-socialnih poslancev Jedeka in Stocklerja, so poslali čuječi Čehi, zbrani na dveh velikanskih shodih v Brandysu in v Pragi. Na prvem shodu v Brandysu ob Labi se je sprejela ostra resolucija, ki poživlja vse svobodomiselne poslance, vsa napredna poli-tiška društva, sploh češko ljudstvo, da se z vso odločnostjo upre tej nakani. Resolucija končno zahteva, da naj češko ljudstvo voli le take može poslancem, ki bodo delovali z vsemi močmi za pravi napredek šolstva sploh. Impozanten je bil shod glavne skupščine „Jednote Komenskega", kjer je združeno češko, moravsko in šlesko učiteljstvo soglasno protestiralo proti nakanam črnega reakcijonarstva. Po otvoritvenem nagovoru predsednika „Jednote Komenskega", državnega poslanca prof. dr. Drtine, je razpravljal znani prvobo-rilec za svobodo vede, državni poslanec prof. dr. Masaryk, o šoli in vedi. — Prostor nam ne dopušča, da bi se natančneje bavili s sijajnim govorom tega učenjaka, pribiti hočemo le pasus, ki osvetljuje jasno, kako misli veliki mislec o reformi ljudskega šolstva po klerikalnem vzorcu. Glasi se: „Zahteva, da bi bil šolski obisk znižan na 7 let, je popolnoma neopravičena. Ko vidimo, kako se 7 letni šolski obisk vsiljuje ljudstvu na deželi, si moramo pred vsem staviti pred oči statistiko našega prebivalstva na deželi: pri nas ni mnogo veleposestnikov, tudi ne srednje velikih posestnikov, imamo temveč kmetiški proletarijat. Ali kako hočete pomoči proletarijatu, če mu zaprete vir izobrazbe? Z otroškim delom hočete pomagati kmetu in delavcu ? To bi bil pregrešek, ki so ga očitali že prvi socialistiški teoretiki delavcem. Tukaj je nujno potrebna pomoč, moramo klicati po socialnih reformah, kmetu je treba pomagati politiško in gospodarsko, ali ne s tem, da se stori njegove otroke za sužnje. Reforme gospodarske in politiške so nujne, ne pa znižanje ljudske izobrazbe." če veljajo te besede za ž i -1 a v e , s k o r o n a v r h u n c u kulturnega gospodarskega napredka stoječe Cehe, v koliko veči meri velja to za nas borni slovenski narod! — K protestu so se še oglasili v imenu društva čeških profesorjev prof. V. Appelt, Jos. Černy za češko učiteljstvo, dr. G. Novak za moravsko učiteljstvo, v imenu navzočih staršev J. Myslik in Pokorny.. Sprejela se je soglasno resolucija, zahtevajoč izpopolnitev ljudske izobrazbe, obstoj sedanje šolske dobe, a zahtevajoč obvezno pohajanje meščanske šole, odstranitev vpliva cerkve od šole, zahtevajoč svobodno šolo svobodnemu učiteljstvu. Slovensko učiteljstvo lahko s ponosom gleda na ta shod in lahko brez strahu zre v bodočnost, a s pomilovalnim nasmehom lahko opazuje prazno besedičenje slovenskih privržencev skrajšanja šolske dobe. Kakor so jim češki politiki, na čelu jim učenjak dr. Masaryk, prekrižali že enkrat račune, tako jim tudi sedaj vzemo veselje do podjarmljenja ljudskega šolstva. In slovensko učiteljstvo, pridruži se jim! mmwmmmmmmmmmmm Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Uei-e Ijskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do konca januarja: K 24.927'24. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. 0 šolski reformi. v. Namen srednje šole ne more biti samo splošna izobrazba in s tem obenem usposob-ljanje za študije na visokih šolah, marveč njena naloga je kakor sploh šole v prvi vrsti vzgoja, človek ni samo umsko bitje, poleg uma imamo tudi čut in voljo. In ravno čut in volja sta vodilni, gibni sili našega dejanja in nehanja. Z gojenjem uma, čuta in volje šele zadoščamo človeški prirojenosti, ki je družabna ali socialna. Zato mora biti glavni namen vsake šole soci-| alna vzgoja. Harmonija poedinca in celote, harmonija uma in vesti — to je prvi in zadnji cilj vse vzgoje. Ali izpolnjuje šola to svojo nalogo ? Današnja šola ne izvršuje svojega namena, ker je pod vplivom cerkvene in državne vzgoje. Cerkvena vzgoja se je preživela, ker stoji v nasprotju z moderno kulturo, z moderno vedo in z modernim življenjem. Gre za versko strpnost, za spoštovanje osebnosti kot take, gre za svobodo vesti. Cerkvena vzgoja nima potrebne objektivnosti za gmotne in duševne zahteve modernega človeka, zato njena vzgoja ne more biti cilj novodobne šole. Enako je pa tudi državna vzgoja kvarna razvoju in napredku šolstva. Posebno čutimo mi Slovenci dobrote državne vzgoje. Državni centralizem mori in duši samostojnost in individualnost posameznih narodov. Njegova šablon-ska, birokratična vzgoja tlači vsak svobodni polet, ker hoče imeti avtomate, a ne svobodnih državljanov. Državna vzgoja degradira šolstvo na politiško deklo, dasi bi moralo biti po svojem bistvu kulturna naprava in prav ničesar drugega. Iz teh razlogov se mora državna vzgoja zamenjati z narodno vzgojo, ki naj služi potrebam dotičnega naroda, obenem pa zbuja smisel in porazumevanje za humaniteto in solidarnost pri interesih, ki se tičejo kulturnega napredka vsega človeštva. Nujna zahteva je, da dosedanje disciplinarne rede zamenjamo z učnimi in hišnimi redi, ki odgovarjajo duhu časa, upoštevajoč, da imamo opraviti z živimi ljudmi, ki naj jih pripravljamo za življenje, pravo, resnično življenje. Ne hinavcev in klečeplazeev, marveč odkritih značajev, ljudi bistrega razuma, globokega čuta, trdne volje nam je treba; ne slabičev in sentimentalnih deklamatorjev, marveč mož produktivnega dela, zavedajočih se, da je delo življenje in življenje da je delo. Dosedanji disciplinarni redi odtegujejo mladino rodovini, narodu in človeštvu, da tava kakor v sanjah okrog po svetu. Dogajajo se celo slučaji, da se ji zabranjuje izkazovanje pietete mrtvim svojim učiteljem ! Osvobodimo učenca in učitelja, da se približata drug drugemu, oba pa današnjemu življenju! Gojitev vseh sil, ki so v človeku, uma, čuta in volje, vzgoja zahteva koncentracije v eni roki. Zato poučuje ljudskošolski učitelj v svojem razredu skoro vse predmete. Na srednjih šolah se je pa namesto prejšnje uredbe razrednikov ali razrednih učiteljev uvedel sistem strokovnih učiteljev. Ta sistem ne vzgaja, marveč dresira. Kar eden zida, to morebiti drugi podira. Značaji poedinih učiteljev so jako različni, njih umske in nravne zmožnosti neenake. Ni mogoča soglasna vzgoja, kjer se učitelji drug za drugim menjavajo, kjer poučuje posameznik v mnogih razredih. Kakšna je to vzgoja, ko učitelj pri številnih razredih in pri malo urah, ki jih ima, niti ne more spoznati po imenu svojih gojencev ! Učenec ne pozna učitelja, učitelj ne prodre v duševnost in socialni položaj učencev. Iz tega se ne more razviti vzajemno zaupanje, ki je podlaga vzgoje, če koga ne poznam, kako mu naj zaupam, in če mu ne zaupam, kako naj ga poslušam in se dam od njega voditi ? Ne more biti drugače, da namesto vzgoje nastopa dresura. Ako učenec sluša, stori to zato, ker se boji kazni. Na njegov čut in njegovo voljo deluje le zunanja sila, strah ; v svoji notranjosti ostaja, kakršen je bil, dostikrat je celo slabejši, ker se v strahu pred kaznijo laže in hlini. Tako se vzgajajo tiste dvoživke v človeškem življenju, o katerih nikdar ne veš, kako mislijo. Ako je pa učenec odkritega značaja, toda nagle in hude jeze, pa naleti pri tem na učitelja, ki se tudi ne zna ali ne more premagovati, potem je konflikt med obema neizogiben in utegne imeti slabe posledice za oba, skoro gotovo pa za učenca. Mnogo nadebudnih eksistenc se na ta način pogublja dan na dan, dočim neodkrito-srčneži in lizuni uspevajo. Sistem strokovnih učiteljev, kakor jih imamo dandanes, ni škodljiv samo vzgoji, marveč tudi splošni izobrazbi, ki naj jo podaja srednja šola. Vsi predpisi o tem, naj posamezni učitelji delajo sporazumno, ostanejo na papirju pred neizprosnimi fakti realnosti. Učitelji so ljudje in kot taki podvrženi človeškim slabostim. Pri najboljši volji ni mogoče, da bi recimo 5—10 učiteljev, ki poučujejo v enem razredu, uspešno izvrševalo svoj poklic, ko si takorekoč kar roke podajajo pri vratih, prihajajoč vsak s svojo metodo, svojimi zahtevami, pa tudi s svojimi slabostmi. Zdi se, kakor bi bil učenec eksperiment, na katerem poizkušajo razni učitelji svoje metode ter dobre in slabe učinke svoje osebnosti. Tako vedno menjavanje učitelja od ure do ure, ti psihološko povsem napačni prehodi, ko ne ve nastopajoči učitelj, kakšna je dispozicija učencev, koliko duševne energije so že porabili in koliko je še morajo ta dan, imajo to posledico, da se pač veliko tvarine jemlje, a jako malo temeljito predela, da so učenci nepazljivi, raztreseni in učitelj zaradi tega razdražljiv in nervozen. Učni uspehi sedanje srednje šole morajo biti potem minimalni. Sistem strokovnih učiteljev deluje jako slabo tudi na zdravje učiteljstva. Dannadan, leto za letom se peča strokovni učitelj vedno z isto tvarino. Ta enoličnost mora vplivati kvarno na njegov duševni stan, posebno če pomislimo še na korekture. Ali je potem čuda, ako se polagoma izcimijo abnormalnosti, ki postanejo tipične za ves stan in ki seveda nikakor niso v prid pouku in vzgoji. Poleg tega vpliva to neugodno na izobrazbo učiteljstva. To šolsko strokovnjaštvo postane dostikrat samo vase tako zaljubljeno, da ne priznava mimo sebe nobene druge vede. Iz strokovnjaštva se razvije zagrizena enostra-nost, ki ni daleč od nevednosti. Izgublja se v najmanjše podrobnosti in zanemarja pri tem to, kar je res treba vedeti. Pravi strokovnjak je vendar tisti, ki pozna vse relacije svoje specialne vede do drugih ; zato pa mora obvladati te znanosti in ne more obzidati svoje stroke s kitajskim zidom. Ako bi znal kdo n. pr. vse višine gora do podrobnosti, ali ga moremo že zato imenovati strokovnjaka v geografiji ? Jasno je, da ne. Saj mu nedostaje temeljnega pogoja: on ne pozna organične zveze geografije z drugimi vedami, njenega bistva in njene naloge. Strokovnjaštvo, kakor se je razvilo zaradi nezadostnega splošnega znanja, ki ga je zakrivila sedanja srednja šola, je dovedlo do te absurdnosti, da mora srednješolski učenec znati, kar je smel njegov učitelj pozabiti, oziroma učenec naj bi vedel, česar učitelju ni treba vedeti, če ne — ni zrel! V tej bridki resnici, ki jo čutimo srednješolski učitelji dannadan, tiči veliko pedagoško zlo, ki jasno dokazuje, da je v ustrojstvu sedanjega srednje-šolstva nekaj gnilega in nezdravega. Vtem oziruso ljudski učitelji pred nami. Marsikdo izmed nas, ki gleda morebiti postrani svojega tovariša iz ljudske šole, ne pomisli, da more imeti vesten, za svoje delo in izobrazbo vnet ljudskošolski učitelj višjo splošno izobrazbo nego mi; zakaj on poučuje vse predmete in se ne more učencem izgovarjati na svoje strokovnjaštvo, da tega ali onega ne ve. Vsaj toliko mora vedeti iz vseh predmetov, kolikor se zahteva od učencev, dočim vemo mi, strokovnjaki, o drugih predmetih iz-večine jako malo, ker smo vse srečno pozabili. Zato zahteva enotna srednja šola iz di-daktiških in pedagoških razlogov popolno pre-ustrojitev ne samo učnega načrta, marveč tudi učne metode. Namesto strokovnih učiteljev se zopet uvedo razredni učitelji, ki vzgajajo in uče svoje učence od prvega do šestega razreda toliko razredov bi štela po mojem načrtu enotna srednja šola — v vseh humanističnih in realnih predmetih. Eisanje, telovadba in igre z ročnimi deli v botaničnem vrtu se izroče posebnemu strokovnemu učitelju. Za začetek, da bi prehod ne bil tako nagel in težak, bi bilo morebiti potrebno, da se pripustita vsaj dva učitelja: eden za humanistične, drugi za realistične predmete, da bi bili potem v vsakem razredu trije, dokler se ne bi reforma popolnoma izvedla. Naskok agrarcev. (Dopis iz Istre.) Uboga šola ! Že od 1. 1869. sem se pogosto oglašajo poklicani in nepoklicani reformatorji ter hočejo premeniti zakon, s katerim se je oprostila šola konkordata in s tem iz farovških krempljev. Kakšna je bila ljudska šola do istega časa, nočemo tu opisovati, nje žalostne razmere so vsakemu znane. In vendar stranke, ki se sedaj najpridnejše oglašajo, niso takrat niti črhnile za izpremembo, za izboljšanje ljudske šole. Naši šoli najhujši sovražniki so klerikalci. Do šolskega zakona 1869. je bila ljudska šola v popolni oblasti farovških gospodov, in s tem je povedano, da je bila šola zasužnjena klerikalcem. Ker so ti gospodje izgubili oblast nad šolo in učiteljstvom, to jih je peklo in jih še peče, in že papež Pij IX. je proklel avstrijski šolski zakon. Klerikalna stranka je nastopila že7pf>d raznovrstnimi imeni. Sedaj jo vidiš pod imenom konservativne, sedaj pod imenom krščansko-socialne in kot se kaže sedaj, je nastopila pod imenom agrarne stranke. Naj dela že pod ka- terokoli firmo, nje glavni namen je naskok na ljudsko šolo; vselej pa pod pretvezo, da hoče pomagati ubogemu ljudstvu. Minister Hartel, dasiravno je bil sam klerikalnega mišljenja, je vendar rekel v državnem zboru: „Pustite ljudsko šolo na miru, ker se lepo razvija in deluje plodonosno v korist ljudstvu in bi se še lepše razvijala, ako bi je ne ovirale razne stranke." In vendar tudi to ne pomaga, že zopet so tu nepoklicani reformatorji. Poprej so hoteli vselej odgrizniti od šolske dobe kar 2 leti, a to jim ni šlo, zdaj pa so se odločili za manjši grižljaj, za 1 leto. Ees so jo tako mojstrsko zvili, da bi lahko mislili posebno po slovenskih deželah, da bo za ljudsko šolo še bolje, ker odpadle naj bi olajšave, zaradi katerih obiskuje otrok zadnji dve leti le po 2krat na teden šolo. Vendar pa se ne moremo ogreti za to okrajšanje. Mnogokrat se čuje, da ljudstvo ne more napredovati, ker ima premalo pouka in omike. In ali bo potem bolj izobraženo, bolj poučeno, ako se šolska doba še skrajša? Vsak treznomisleč človek bo priznal, da bo potem še manj pouka, še manj izobrazbe. Vemo, da porečejo agrarci, da se pri nas še zdaljša šolska doba, ker potem ne bo olajšav. Tem pa bodi povedano, da veljajo olajšave le za one otroke, ki so dosegli smoter, predpisan po šolskih načrtih, vsi drugi morajo obiskovati vsakdanjo šolo celih osem let. Agrarci hočejo s tem pomagati malemu posestniku, a ta pomoč bo bore majhna, ako mislijo, da bodo pomagali pri delu lBletni otroci. Mi učitelji na deželi vidimo, da takšni otroci skoraj nič ne pomagajo kmetovalcu. Za težka dela niso, a lahkega ni vselej na malem posestvu in tako se uče postopanja in lenobe, oni, ki ne zalezejo v slabe družbe, a drugače pa se učijo iz dolgega časa še raznih iger, zapravljanja in drugih pregreh. Kako bo naš kmetovalec tekmoval z drugimi, ako mu skrajšamo še to malo pouka? Ako se hoče kmetu res pomagati, naj se odpravijo vse olajšave. Otroci naj hodijo vseh 8 let vsak dan v šolo, a za one v starosti od 14.—18. leta naj se napravi dvakrat ali trikrat na teden ponavljalno šolo, v kateri naj se uče tudi kmetijstva. Da se bo kmetijstvo bolj uspešno poučevalo, naj država skrbi, da se učiteljstvo bolj izuči v kmetijstvu že na učiteljiščih in da bo imela vsaka ljudska šola vrt, na katerem se bo poučevalo nazorno. Ako bi agrarci hoteli koristiti kmetovalcu, bi morali to zahtevati, ker pa ravno nasprotno zahtevajo, so pokazali le svoje klerikalno kopito. Avstrijski šolski zakon pravi, da določuje cerkvena oblast sama glede pouka veronauka, a poleg tega ima cerkev svoje zastopnike v vseh šolskih korporacijah. In vendar klerikalci niso zadovoljni s tem, zato je moral biti celo proklet avstrijski šolski zakon. Poglejmo v nam bližnjo Italijo ! Tam pusti šolski zakon pouk veronauka cerkvi, a cerkev nima v nobeni šolski korporaciji svojega zastopnika. In vendar proti italijanskemu šolskemu zakonu se ne re-penčijo klerikalci! Zakaj to ? Italijanski šolski zakon obvezuje le 3 leta otroke k šolskemu obisku, zato je v Italiji toliko analfabetov, in tega si želi klerikalizem. Zato se ne gane proti italijanskemu šolskemu zakonu in v tak stan bi rad spravil tudi avstrijsko ljudsko šolstvo, misleč, ker nismo mogli naenkrat odgrizniti, bomo pa večkrat pomalem tako, da vendar do-ženemo svoj namen, da ostane ljudstvo nepoučeno, ker takšno se nam da ložje voditi. Pri takem ljudstvu obvelja vsaka naša misel, ker samo ni sposobno razsodbe. Nam je znano, da ljudstvo, kjer količkaj samo misli in preudarja, ne želi skrajšanja učne dobe, pač pa še podaljšanja te. To so nam pokazali roditeljski shodi. Pisec teh vrst je mislil napraviti v tekoči zimi nekoliko roditeljskih shodov. Napravil je prvega, in takoj na tem se je oglasilo ljudstvo s prošnjo, naj se napravi vsak teden vsaj po tri poučne večere. Ustreglo se je tej želji, in tako je nastal nadaljevalni tečaj za odrasle ljudi. Kmetovalci in drugi delavci delajo ves dan, a zvečer pridejo v šolo poslušat pouk in to ne v malem številu. Ti gotovo niso za skrajšanje šolske dobe, ker drugače bi si je ne podaljševali sami. Že zgoraj smo omenili, da veljajo olajšave le za otroke, ki so zadostili učnim načrtom. Prigodilo se je piscu, da je imel otroke v šoli, ki se jim ni smelo dovoliti te olajšave. V takih slučajih je vselej že poprej opozoril starše na to, a največkrat so starši izrazili željo, da bi hodil otrok vsak dan v šolo, ne le do 14. leta, pač pa še do 16. Taki starši so spoznali korist, ki jo donaša šola, in taki starši gotovo niso za skrajšanje šolske dobe. Za skraj- šanje šolske dobe je ljudstvo le tam, kjer ga kateri klerikalni zelot drži na brzdi in mu vsak dan prigovorja, da je ljudska šola prokletstvo za ljudstvo. Že mnogokrat se je reorganiziralo vojaštvo, a nikdar niso povprašali za svet ni agrarcev ni učiteljstva, pač pa so reorganizirali na podlagi izkušenj, ki so jih napravili vojaški izvedenci. Sedaj se misli reorganizirati srednje šolstvo, a minister ni poklical v posvetovanje agrarcev, pač pa može, ki so dosegli izkušnje s svojim službovanjem na srednjih šolah. Enako bo moralo biti tudi, ako se bo reorganiziralo ljudsko šolo. Edini, ki more v tem kaj svetovati, je ljudsko učiteljstvo, ker le ono si je pridobilo v tem izkušenj. Zato mora zahtevati ljudskošolsko učiteljstvo, da se klerikalcem odločno pove, da nimajo nič nasvetovati glede reorganizacije ljudske šole in tudi ne pod agrarno firmo. To nam morajo dovoliti tudi klerikalci, ker kakor hitro bi mi hoteli nasvetovati glede reorganizacije cerkve, rečemo cerkve in ne vere, bi se oni oglasili in takoj bi nam povedali, da so poklicani za to le oni. Zaradi tega je jako umestno, da se je oglasilo proti temu agrarnemu naskoku češko učiteljstvo, ki ga naj posnema vse avstrijsko ljudskošolsko učiteljstvo. Shod zastopnikov učiteljstva v okrajnih šolskih svetih na slovenskem Štajerskem. Na vabilo predsednika „Zveze 'slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" se je zbralo dne 2. svečna 1.1. v Celju 17 zastopnikov spodnje-štajerskega slovenskega učiteljstva v okrajnih šolskih svetih, da se pogovore o složnem nastopu v tej korporaciji. Po daljši stvarni razpravi so se storili večinoma enaki sklepi, kakršne so predložili zastopniki učiteljstva v nemških okrajnih šolskih svetih deželnemu šolskemu svetu in ki jih je že lanski „Učiteljski Tovariš" v svoji 51. ševilki prinesel. Zaradi boljšega pregleda naj slede še tu enkrat: 1. Zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu ni le strokovnjak v pedagoških zadevah, ampak tudi Lagovornik interesov učiteljstva. Eavnopraven je drugim udom okrajnega šolskega sveta ter se ima prilagoditi le opravilnemu redu kakor drugi udje. 2. Eeferati: a) Kako naj postopa strokovnjak glede posla zapisnikarja v okrajnem šolskem svetu, prepusti se taktu posameznega zastopnika; izreka se pa vendar proti temu, da bi opravljal ta posel kak najet pisar. b) Odločno se zavrača namera, da bi se strokovnjaku izročila obravnava šolskih zamud vseh šol v okraju, ker bi se mu s tem naložilo preveč posla. C. kr. deželni šolski svet se prosi, da ukrene potrebno, naj se pri okrajnih šolskih svetih nastavi potrebno število pomožnih uradnikov, vzetih iz vrst upokojenih učiteljev, ki se jim poveri ta posel proti primerni odškodnini. 3. Predlogi za nameščenje učiteljskega osobja: Zastopniku učiteljstva naj se dovoli, pregledati akte kompetentov in se mu v to svrho za vsak slučaj pošlje akt vsaj 24 ur pred sejo v vpogled. 4. Uradna tajnost: Ista naj velja le v osebnih in disciplinarnih zadevah ter glede nadzorni kovih poročil. V kompetenčnih zadevah pa se naj uradna tajnost opusti. 5. Odgovornost zastopnikova napram učiteljstvu : Zastopnik učiteljstva ima o svojem delovanju poročati svojim volilcem, kolikor mu to dovoljuje uradna tajnost. 6. Zastopnik učiteljstva in učiteljska organizacija : Zastopnik naj bo ud učit. organizacije dotičnega okraja. Organizovano učiteljstvo (učit. društvo) naj se vselej pred volitvijo posvetuje, koga hoče poslati v okrajni šolski svet. Zastopnik pa se mora vselej in povsod truditi, da se sklepi in želje učit. organizacije uvažujejo. 7. Zastopnik in disciplinarna preiskava: Dovoljeno naj bo zastopniku pregledati vse dotične akte, da more zatožencu dati nasvet, katerih po disciplinarnem zakonu dovoljenih pravic se more posluževati. 8. Sodelovanje v obrambnih zadevah: V okrajih, kjer ima učiteljska organizacija svoj obrambni odsek, naj bo zastopnik — ako ni ud imenovanega odseka — vedna t stiku z njim. Sklenilo se je, da se le sklepa 2. b) i» 3. potom „Zveze" predložita v obliki spomenic« c. kr. dež. šolskemu svetu, ker je drugi« sklepom štajerski deželui šolski svet i« ugodil. Nato se sklene zadaj stoječa izjava proti napadom „Slov. Gospodarja" na šolo in slor. učiteljstvo. Naposled se poverijo zastopniki učiteljstva Kocbek, Mešiček in Gnus, da skličejo za dre leti enak shod, na katerem naj zastopniki na podlagi lastnih izkušenj stavijo šolstvo in stanovske zadeve pospeševajoče nasvete. Izjava.* Zastopniki spodnje-štajerskega slovenskega učiteljstva v okrajnih šolskih svetih protestu-jemo proti neosnovani pisavi „Slov. Gospodarja", ki sicer zatrjuje, da spoštuje šolo in učiteljski stan, zaeno pa učitelje pavšalno napada in obrekuje, predbacivajoč jim, da „z lenim ln pomanjkljivim poučevanjem spravljajo šolo ob dobro ime, da prihajajo od leta do leta iz njih razredov manj poučeni šolarji (analfabeti)" jih psuje in žali, da so širokoustneži, domišljavi, predrzni itd. Proti takemu hujskanju, ki ima prozo-ren namen, spraviti slovensko učiteljstvo pri nerazsodnem ljudstvu ob dobro ime in ugled, ugovarjamo z vso odločnostjo in se nadejamo, da se slovensko ljudstvo na te izbruhe poii-tiške strasti ne bo oziralo, marveč bo učiteljstvo v njegovi teški nalogi krepko podpiralo t blagor in korist učeče se mladine. Zastopniki učiteljstva v 17 okrajnih šolskih svetih. Shod tirolskega učiteljstva v Sterzingu. A 18. novembra preteklega leta je zborovalo tirolsko nemško učiteljstvo v Sterzingn, tedaj skoro istočasno, kakor se je vršil znani katoliški shod na Dunaju. In menda nihče ne more zanikati, da ni prelepa tirolska dežela prava domena pravega pravcatega klerikalizma. Usoda je menda hotela, da je ravno ta shod — v Sterzingu namreč — pokazal v bengalični luči, kako idilične razmere bi zavladale v širni Avstriji, posebno na šolskem polju vobče, ako dobi klerikalizem tisto moč v roke, ki jo ima ravno v gorati Tirolski. V nastopnem podajamo obširneje poročilo o tem velepoučnem shodu, ki bodi obenem izpolnitev naše obljube, ki smo jo izrekli t poročilu o katoliškem shodu na Dunaju. — Učiteljskega shoda v Sterzingu se je udeležilo poleg skoro polnoštevilnega nemškega učiteljstva še odposlanstvo laškega tirolskega učiteljstva in sledeči c. kr. ljudje iz šolske stroke: dvorni svetnik dr. H. Hausotter, c. kr. dež. šol. nadzornik, in c. kr. okr. šol. nadzorniki : prof. Peter, prof. Fleisch, prof. Egg*r, Lisch, Steger, Zeller, Zabalder, Bonell, Stecher, Pertmer, Maschler in Lezur. Brzojavno so shod pozdravili c. kr. okr. šol. nadzorniki Kaittei, Knopfer in Zoderer. I. Gmotni položaj. Poročevalec Filip Leitner iz Merana je izvajal sledeče: Ako se v mojem poročilu ne nahaja ime učiteljica, je vzrok ta, ker jas smatram koleginje enakopravne z nami, zakaj te imajo enake študije, vrše enako delo, torej naj uživajo enake pravice. Skoro pred desetimi leti se je zbralo ravno v tej dvorani tirolsko učiteljstvo k zborovanju, katerega namen je bil, podati jasno slilco o bednem stanju tirolskega učiteljstva ter obenem nasvetovati, kako naj se najhitreje in najizdatneje pomaga temu nedostatku. Tovariš Siber iz Schvvaza je v svojem izbornem referata dokazal, da je tirolsko učiteljstvo najslabše plačano, da je njega gmotni položaj slabši kakor navadnih poslov. Tovarišu Siberju bodi še enkrat izrečena na tem mestu najiskreneja zahvala za njegov referat, ki je svetu pokazal ▼ vsi celoti žalostni gmotni položaj tirolskega učiteljstva, za referat, ki je zbudil t vsem tirolskem učiteljstvu samozavest, da ae *) Soli in u&iteljstvu prijazni listi se prosijo, d» ponatisnejo to izjavo. Dalje v prilogi. Priloga k 7. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 14. februarja 1908. zaveda, da je tudi ono državljan, ki mu gredo vse pravice avstr. državljanov. Oni znani učiteljski shod v Sterzingu 1. 1898. je zahteval, da se tirolsko učiteljstvo plača tako, kakor je plačano c. kr. uradništvo štirih najnižjih plačilnih razredov, in je to svojo zahtevo tudi temeljito podprlo. Marsikateri učitelj je zapustil ta shod v nadeji, da mu najbližja bodočnost prinese lepše dneve. Od tega leta dalje so bila vsako leto učit. zborovanja, kjer je bilo edino dnevno vprašanje: Naš gmotni položaj. — Na podlagi štatistike se je dokazalo, da naši dohodki ne zadostujejo za najpotrebneje v življenju ; sklepale so se resolucije na one korpo-racije, ki imajo našo usodo v rokah. In kaj smo dosegli ? Resolucijam so sledile lepe besede, in leta 1904. se je naš gmotni položaj celo reguliral. Naše delo je imelo tedaj uspeh! ? Seveda je nerazsodno ljudstvo mislilo, da se je naš gmotni položaj z ono regulacijo v istini poboljšal, in merodajni faktorji nas vedno in vedno opozarjajo na ono regulacijo. Toda naš deželni zbor je bil drugačnega mnenja. Ta korporacija nam ni dala nikakega priboljška z ozirom na današnjo draginjo, in nikakršne regulacije, temveč ta korporacija nam je prizadela prav občuten udarec. Zakaj zaradi te „regulacije" je deželni zbor črtal vsemu učitelj-stvu, ki služi manj kakor 7 let, oni donesek, ki ga je dobivalo že od pamtiveka za kurjavo. In kako je z ostalo regulacijo ? Po preteku 30 službenih letih dosežemo plačo 2000 K, tedaj oni znesek, ki ga dobi c. kr. uradnik v prvem letu definitivnosti, namreč 1960 K. Ko je država povišala svojemu uradništvu njih plačo, je vsakdo to odobraval in nihče ni dolžil države, da razmeta svoj denar. Mi sicer zahtevamo enake plače kakor jih ima naše c. kr. uradništvo štirih najnižjih kategorij, a dobimo to, kar dobi uradništvo početkom svoje definitivnosti — šele koncem svojega službovanja, času primerna regulacija I ? Seveda, največje težkoče pri vsaki naši regulaciji je pokritje. L. 1903. so našli to pokritje, a to pokritje so porabili za svoje namene, zakaj od tega pokritja so porabili 200.000 K v svoje namene. Naravna posledica takemu postopanju je bila, da smo pri vsakem nadaljnem zborovanju zopet in zopet zahtevali regulacije naših plač, sprejemali in odpošiljali peticije o izboljšanju našega gmotnega položaja. In smo li dosegli kaj s tem večnim moledovanjem ? Ne! Temveč naš gmotni položaj je ravno zaradi neznosne draginje postal naravnost obupen. Drugim stanovom se je v tem času izboljšal njih gmotni položaj 1 do 2 krat, a merodajni faktorji niso tarnali, kje dobe pokritje. Nam seveda so ponujali le lepe besede, tolažeč nas z boljšo bodočnostjo. In ravno zaradi obče znane draginje nisem hotel v svoje poročilo vplesti štatistike o podraženju vseh živil. Kakor rečeno, učiteljstvo je bilo primorano vsako leto moledovati za izboljšanje svojega gmotnega položaja. A vkljub večni prošnji se ni hotel izpolniti znani svetopisemski rek: „Trkajte in odprlo se vam bo .. ." Neki nižje-avstrijski dež. poslanec je imenoval učiteljstvo nadležne berače. Da smo siromaki, je resnica, to lahko uvidi vsakdo, a berači vendar nismo, temveč pošteni delavci, ki zahtevamo za pošteno delo pošteno plačilo! Neki poslanec iz Šlezije je rekel, da bo učiteljstvo izgubilo vse svoje simpatije zaradi tega svojega večnega moledovanja za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Katere li? Mogoče te, ki jih uživamo pri merodajnih faktorjih? Ako te izgubimo, naj jih le izgubimo! Ako pa menijo ti ljudje, da izgubimo zaradi teh svojih opravičenih zahtev obče simpatije, rečemo le toliko: Stavimo to vprašanje javno! — Toda mislim, da danes nismo prišli tu sem, da rešujemo to vprašanje, temveč da povemo jasno in glasno, kaj hočemo. Pripravljeni smo, te svoje zahteve ponesti v zadnji kotiček naše domovine. Svoj smoter hočemo doseči. Dolgo smo čakali in struna prenapeta — poči. Oni lepi nauki o učiteljski skromnosti in zadovolj-nosti, ki smo jih prejeli v pripravnicah, so pač hitro izginili iz naših duš, ker nimajo prave podlage. Da je naš gmotni položaj obupen, naravnost neznosen, čutimo vsi. A to našo Bkupnost hočemo pokazati in dokazati na podlagi suhih številk, primerjajoč učiteljske dohodke naših sosedov na Koroškem in Solnograškem. Evo jih: >o a> > o M «O © |H O e >00 «s h S»D O a o OD O O • al a 'S ii ji Jz a> o OQ ^ "O oooirsooioiop ooooc-ioio 00 O 0000000 HrtrtrtHflelS oooooooo o-xinooooooooco o o o o o o o I I CD 00 00 00 00 OD I I r-c m -o« «o oo o o I I+ + + + + + + ooooooooo ooCOOoooo oooireooinuso at-oo r~oot-t<3*icoir3coooo -H ,-1 —I -H r-t —< I I I I I I o 1C o »O t- i- o _ . CO CO tO + + + + + o o o o o O O o o o rH CO CO to iC a> t> • rt '2S • 17 <35 a ~ » © lO O iO o samo utrdil. Ne zabite „Učiteljskega konvikta !" Kulturno delo. + Akademija. V soboto je predaval v „Mestnem domu" v Ljubljani vseučiliški profesor dr. Albert B a z a 1 a o etiki in nacionalni ekonomiji. G. predavatelj je povedal v kratkih, toda temeljitih orisih domalega vse, kar se da povedati aktualnega o teh predmetih, pri tem pa tako zanimivo in poljudno, da se niti čutiti ni dalo, da obravnava samonasebi kratkočasno gradivo. Prostor nam ne pripušča, da bi se pobliže bavili s predavateljevemi temeljitimi izvajanji, kako je prej prevladovala etika vsaj v teoriji, pozneje pa jo je začela izpodrivati nacionalna ekonomija, ki je hotela pred vsem zagotoviti človeštvu materialnih koristi — kruha. Moje kraljestvo ni od tega sveta, je učil Kristus, in tudi cerkev je vseskozi učila ta nauk ter je skoro do 13. veka smatrala trgovino za posel.% ki se ne sklada 8 cerkvenimi nauki ter celo jemanje obresti smatrala za goljufijo, vendar je ravno v tisti dobi nadebelo grabila materijalno blago. ; Tako si egoizem in altruizem časih nasprotujeta, časih hodita vzporedno ali pa se dopolnjujeta. In ako se etiki da očitati, da je preveč optimi-stiška, da smatra vse ljudi za dobre, je pa nacionalna ekonomija zopet preveč egoistiška. Treba je zatorej hoditi pravo pot med obema tema nazoroma, in prav značilne so besede, ki je z njimi končal g. predavatelj: „Dobriljudje nam prineso dobre čase!" + Akademija V nedeljo, 16. t. m., ob 8. zvečer je v „Mestnem domu" v Ljubljani tretje vseučiliško predavanje v tem tečaju. Predava profesor na zagrebškem vseučilišču g. dr. Gjuro Šurmin o predmetu „Slovenci i Hrvati u prvoj polovini XIX. vijeka." + Četrto letno poročilo javne šolske narodne knjižnice na Gorici (Kokarje). Knjižnica ima štiri leta svojega obstanka za seboj. Odprta je bila samo v zimskem času. V letu 1907 se je izposodilo 45B knjig deloma proti plačilu po 2, 4, 6 in 8 h za komad, deloma tudi brezplačno. — Dohodkov je imela 43 K, stroškov 33 45 K, torej je ostalo koncem 1907. leta 9 K 55 h gotovine. Z ozirom na dohodke je treba posebej s hvaležnostjo omeniti knjižničnega dobrotnika, slavno „Posojilnico" v Gornjem gradu, ki ji je od svojega čistega dobička darovala 10 K. Bodi ji na tem mestu izrečena javna zahvala.— Knjižnica je vsakomur pristopna. Izposojuje se le vezane knjige. Vseh knjig šteje nad 900. Namenjena je izobrazbi naroda, zato je njeno ime „Narodna knjižnica" namenu primerno ali obratno, njeno delo ustreza svojemu namenu. + Proračun družbe sv. Cirila In Metoda znaša za bodoče leto okroglo 100.000 K, sicer so potrebe še veliko večje, toda zaradi gmotnih razlogov se ne more ustreči vsem zahtevam, saj družba še tako ne ve, kako bo spravila to vsoto skupaj, 16.000 K ima čisto nepokritih. Ako pomislimo, s kako silo delajo naši družbi nasprotne družbe, razvidimo, da je pri nas zanimanje še veliko premajhno, Potrebe so vedno večje, ker sili se more ubraniti le sila, toda družba nima sredstev, da bi mogla uspešno nastopiti; to ji bo pa le takrat mogoče, ako se bo zavedal vsak Slovenec, kako važno nalogo ima družba sv. Cirila in Metoda. Družba je izdala narodni kolek, računske listke, razglednice itd., a žali-bog koliko je v resnici dobrih gostilnic, ki ne poznajo, oziroma nečejo poznati računskih listkov ; koliko se piše pisem, ki nimajo narodnega kolka in koliko se pošlje razglednic, ki pričajo, da je pošiljalec pozabil na družbo, na edino obrambo, ki jo imamo Slovenci. Dobro bi bilo, da bi se zavedale podružnice svoje važne naloge in bi širile narodno blago med slovenskim občinstvom. Jako bi se pomagalo ? gmotnem oziru tudi s tem, če bi podružnice priredile samo po eno veselico ali predstavo družbi na korist. Ako pa je že podružnica sama ne priredi, naj pa vsaj izkuša vplivati na razna društva, da bi dala pri {prirejanju veselic vsaj nekaj čistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda. Tudi družbin nabiralnik naj bi opominjal veselo omizje na važno nalogo, ki jo ima naša družba in da jo je vsled tega dolžan podpirati vsak zaveden Slovenec po svoji moči. Zanimanje za družbo sicer raste od dne do dne, a upamo, da ko spozna slovensko občinstvo, kaka je ta šolska družba, bo zanimanje zanje še veliko večje. In prav zato je sklenil poseben konsorcij izdajati svoj mesečnik „Slovenski Branik", ki naj bi pokazal Slovencem delovanje in potrebe naše družbe, delovanje nam nasprotnih družb, sploh boje Slovencev proti potujčevanju. Žato priporočamo ta list kar najtopleje. Politiški pregled. * V proračunskem odseka državnega zbora se je pričela v torek 4. t. m. razprava o postavki „sol". Agrarni zastopniki so zahtevali znižanje cen za živinsko in jedilno sol, vlada je pa po finančnem ministru Korytowskem temu odločno nasprotovala. * Domnevanja glede novega ministrstva. Ker za krčansko-socialnega ministra brez portfelja dr. Gessmanna ne morejo najti kakega ministrstva se sedaj zopet sliši, da na- meravajo verske zadeve izločiti iz naučnega ministrstva in ustvariti posebno ministrstvo za bogoslužje, katero naj bi dobil dr. Gessmann. Kako veselje bo za njega imeti tudi verske zadeve Židov in protestantov v svojih rokah! * Y armaduem odseka je v torek govoril soc. dem. poslanec Schuhmeier za to, naj bi se odločitev o vojski in miru prepustila ljudskemu zastopstvu. * Kandidaturi se je odpovedal tovariš K r i ž m a n , ker kandiduje učitelj Josip Š t r e k e l j na Krasu. * Splošna volilna pravica na Hrvaškem. Ako bi se na Hrvaškem uvedla splošna volilna pravica, bi bilo 535.000 volil-cev, od teh okolo 330 000 Hrvatov, 170.000 Srbov, 30.000 Nemcev in 20.000 Madjarov. Ako bi se Hrvaška razdelila v sto volilnih okrajev, bi odpadlo na vsak okraj 5300 volilcev, a po narodnosti bi dobili Hrvatje najmanj 64 mandatov, Srbi 25, Madjari največ 2 do 3, Nemci 3 do 4. * Bolgarska in makedonsko vprašanje. „Preporce", glavno glasilo današnje de-mokraške bolgarske vlade, pravi glede makedonskega vprašanja, da ga je možno rešiti samo z vojno med Bolgarsko in Turčijo. * Proti modernistom. Papežev nuncij v Monakovem je zahteval od Bavarske vlade, da vseučiliškemu profesorju dr. Schuitzerju prepove predavati, ker je modernistiških nazorov. Bazni škofje so že prepovedali svojim bogo-slovcem, da ne smejo poslušati predavanj Schnitzerjevih. * Reforma pravoslavne cerkve. Iz Sofije poročajo: Buski duhovnik Gregor Petrov, ki je bil člen dume, a potem izobčen iz ruske cerkve, je dospel semkaj ter priredi predavanja za reformo pravoslavne cerkve. Odtod odide z istim namenom v Srbijo in na Hrvaško. * Vseruski kongres žensk v Petro-gradu. Eusko žensko društvo misli sklicati za 14. junija t. 1. vseruski kongres žensk v Pe-trogad in je že meseca decembra 1907 poslalo ministrskemu predsedniku Stolipinu prošnjo, da vlada dovoli tak kongres. Ali do sedaj ni društvo dobilo nikakega odgovora. Na čelu organizacije odbora, ki obstoji iz 24 žensk, je A. N. Sabanova. Odbor je sestavil nastopna vprašanja, ki bi jih imel kongres rešiti: Sodelovanje društva na mednarodnem kongresu žensk; organizacija ženskega narodnega sveta; delovanje žensk na poedinih kulturnih poljih; gospodarski in politiški položaj ruske ženske in njihova borba za državljansko ravnopravnost; ženska v rodovini in v društvu; znanstveni odgoj ženske. * Portugalska. Do sedaj je vse mirno v deželi. Kralj je slovesno obljubil, da hoče spoštovati ustavo in da nikdar ne seže po diktaturi. Komisija, ki je pod Francovo diktaturo upravljala občino lizbonsko, je dala svojo ostavko. Temu zgledu bodo sledile tudi upravne komisije v drugih mestih in bržkone bodo po vsi deželi kmalu razpisane občinske volitve. — Listi pišejo, da bi bila dolžnost raznih ministrov umorjenega kralja, opozoriti vladarja na dejanske razmere v državi. A nihče ni tega storil, še najmanj pa diktator Franco, ki je mislil, da bo z brutalno brezobzirnostjo zatrl vsako opozicijo, vse težnje po ustavi in zakonitosti. Zapiral je šole in zatiral liste — v deželi je 75% analfabetov — siromaštvo je nepopisno, vlade pa se niso brigale za to, kako bi ljudstvo dvignile moralno in materialno. Zato je prišlo do tega poloma — odgovornost za vse pa nosijo oni, ki so dosedaj vladali v deželi. — Izkazalo se je, da oni trije možje, ki so bili pri atentatu ustreljeni niso kraljevi morilci. (To novico je priobčil pariški list „Matin" takoj po umoru.) Kje so pravzaprav pravi morilci, se ne ve. — Nekateri list, zlasti „O Seculo" in „Iudependente", pišejo, da je popolna politiška amnestija edino sredstvo za kralja Manuela, da pomiri deželo in si pridobi srca vseh državljanov. — V Lizaboni se je konstituiral republičanski direktorij, ki bo izvrševal vse priprave, da se na Portugalskem proglasi republika. Jubilejski dar. Učiteljstvo — sebi: tov. Janko Ž i r o v n i k , iz Št. Vida nad Ljubljano, izkupiček za „Narodne pesmi" v januarju 203-24 K; tov. Josip K o b a 1 iz Dolenjevasi pri Senožečah 2 K; Andrej Kmet iz Cer-kelj na Gorenjskem, za januar 2 K; Metodek T r o š t, nadučiteljev sinček z Iga, za januar 2 K; tov. F. E x e 1 iz Vojuika, 5 K; tov. Ivan Sohmeidek iz Bovov pri Badomljah, za ianuar 2 K; tov. Teodor B e t r i a n i iz Ribnice, za januar 2 K; tov. Ivan S t u -p i c a iz Dražgoš, 24 K za 1. 1908.; tov. Ljudevit Fettich-Frankheim iz Mokronoga za januar 1K; Kmetska posojilnica na Vrhniki 30 K; tov. Fran Jamšek 4 K; tov. Peter Jankovi H K, tov. Amalija P i u k 4 K, tov. Štefanija S c h e 1 i g o 4 K, vsi iz Rajhenburga; tov. Josip Svetlin 1 K; tov. Amalija Martelanc 1 K, tov. Josipina M a i s e 1 1 K, tov. Friderik Lešnik 2 K, in tov. Ludovik V a r 1 1 K, vsi iz Poljčan na Štajerskem ; tov. Fran Silvester iz Ornega vrha, prva četrtina 5 K za 1. 1908.; skupaj 293 K 24 h; zadnjič izkazanih 216 K; doslej darovanih 509 K 24 h. Bog plati I Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali : v veseli d r u ž b i pri g. Leskošeku v Kozjem nabral tov. Miloš Germovšek 22 K 20 li; g. Alojzij M i n a 11 i, trgovec na Igu, 2 K ; g. Ivan G e r b e c , trgovec na Igu, 1 K in g. Josip J a ni n i k iz Pijave-gorice 1 K; g. Ivan K 1 u n , trgovec v Ribnici, 2 K ; g. Anton F a b i j a n , c. kr. davčni kontrolor v Ribnici, 3 K ; g. dr. Ivan V u 1 c , c. kr. sodni pristav v Ribnici, 1 K ; učiteljstvo kozjanskega okraja, zbrano pri pogrebu kranjskega tovariša Ivana Hočevarja, nadučitelja v Zagorju pri Planini, namesto venca na grob tovarišu 32 K 30 h. K temu znesku so prispevali tudi deželni poslanec g. dr. J a n k o v i č : c. kr. sodni pristav g. dr. Ž i h e.r ter tovariša Iv. R o š k e r in Pavel F 1 e r e iz šmarskega okraja ; g. Janez Smole, posestnik v Preserju iz kazenske poravnave z nadučiteljem Avgust Kor-barjem iz Preserja, globo 10 K ; Posojilnica za Loškipotok, Drago, Travo in sosedstvo v Travniku 20 K. Hranilnica in posojilnica „učiteljskega konvikta" v Ljubljani, 100 K; g. Ljudevit S t i a s n y , c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem, dividendo zadružnega deleža pri Hranilnici in posojilnici učiteljskega konvikta 2 K 50 h; gdč. Malči K o b a u iz Kostanjevice, nabrala ob priliki zabavnega sestanka učiteljstvu naklonjenih prijateljev v Kostanjevici 20 K; L j u b 1 j ansko učiteljsko društvo namesto venca na grob blagopokojnemu ravnatelju in nadučitelju Frančišku R a k t e 1 j u v Ljubljani, 20 K ; pri učiteljskih prijateljih na Breznici na Gorenjskem nabral tov. Jos. A ž -m a n 20 K ; g. Fr. T r o j a r iz Preserja izročil nadučitelju A. K o r b a r j u 15 K, ker mu je odpustil žalitev. G. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik tu, 10 K, v spomin pokojne g. Ane Spindler. G. Iv. Kruleč, c. kr. vad. učitelj, 10 K mesto venca na krsto šol. ravnatelju Fr. Baktelju. G. Ferdo W i g e 1 e , učitelj v Starem trgu pri Bakeku, 21 K, katere so darovali g. M e 1 i w a , gozdar na Uncu pri Rakeku 10 K, g. Oepernič, zemljemerec v Postojni 5 K v spomin umrli svakinji učiteljici Ivanki Pe-rušek. G. Hinko Paternost, učitelj, nabral po pogrebu pri prijateljih pokojnice 6 K, skupaj torej 21 K. Živeli darovalci! Letnino za učiteljski konvlkt so plačati ti-le tovariši in tovarišice : Fran T r o š t, Jerica Zemljanova, Erna Jamškova in Josip P o t r a t o , vsi iz Iga ; Ignacij K r i ž m a n , Amalija J e 1 š e k , Rožica Bizjak in Rudolf Ž n i d a r š i č , vsi iz Doruberga; Hinko Paternost, Evgenija L a p a i n e , Katarina S m r d u in Pavla D e ž m a n , vsi iz Senožeč ; Hinko L egi ša iz Škofelj ; Janko G a r v a s iz Fare vasi; Anton Sila iz Ajdovca pri Žužemberku ; Marija B 1 a h n a, Ana Krašovec, Štefanija Boje, Viljelmina B e n i g e r , Leopol-dina Tomšič, Viktor G r č a r , Ludovik M i k o 1 i č , Božidar B e t r i a n i in Štefan Tomšič, in Ana Š i š k a , vsi iz Ribnice na Dolenjskem, s pripomnjo : „Deset nas je v Ribnici in vsi smo plačali ; menda bo radovedni stavec zadovoljen z nami ter nam priza-nesel svoje zbadljivo očitanje !" (Vsa čast zavednemu in naprednemu ribniškemu učitejstvu! Stavec.) M. B a j c in M. L o k a r iz Banja-loke na Dolenjskem ; A. O a n j k o iz Raz-bora ; Ivan Štrukelj in Ana V a v k e n iz Bučke ; Marija Antončič iz Borovnice ; Fran Jamšek, Peter J a n k o v i č, Mel-hijor R i s m a 1, Amalija P i u k ; Angela Schubert in Štefanija S c h e 1 i g o , vsi iz Rajhenburga ; Fran B o 11 6 iz Mislič pri Divači; Leopold A r k o , Marija K e n d a in Alojzij H r e š č a k , vsi iz Lokev pri Divači; Vincenc J u r m a n iz Kuželja na Dolenjskem; Antonija K a d u n c iz Prežganj pri Litiji; Gregor Leonardis iz Krvavega potoka na Primorskem ; Ivan K a 1 a n iz Velesovega ; Fran L u n d e r , Fani L u n d e r , Gusti L u n d e r in Emilija V o u k , vsi iz Rake na Dolenjskem ; Pavel P 1 e s n i č a r iz Rihem-berka na Goriškem ; Ignacij T r a m t e in Marija K r a t n e r iz Kamnika : Tomo P e -t r o v e c in Angela Janša iz Jarš; Anton K r m a c iz Vipolž pri Kozani. Anton Gru n-t a r iz Vršnega ; Vinko Gregorič iz Opatjega sela ; Ivau P e t r i č iz Rudnika ; Anton Berginec in Karel G r u n t a r iz Sežane ; Ivan G r a h 1 i iz Štanjela ; Fran V e r b i č iz Slavine ; Ana P r i m č i č iz Kozane na Goriškem ; Rudolf Horvat in Marica D o v g a n iz Zagorja na Notranjskem; M. Kavčič, M. R u p n i k , Ana T o m e c, P. Lapa j ne, M. Gostiša, J. Tauses, K. Burnik, M. Lapajne, P. B u h , M. Pleskovič-Črček in J. K r a p š , vse na dekliški šoli v Idriji (živele 1); F. E x e 1 iz Vojnika pri Celju ; Julij č e n č i č iz Vrem ; Leopold F e r j a n iz Olševka ; Rozina V i d a 1 i in Jos. P u r k h a r t iz Zi-bike : Avgust K o r b a r in Lona D o 1 i n š e k iz Preserja; Ivan Zupan in Matilda P o-ž e n e 1 iz Dolskega ; Andrej S a 111 e r iz Ljubinja pri Tolminu. Hvala ! Proti učiteljstvn. Zadnjo nedeljo so imeli klerikalci v „Unionu" v Ljubljani shod. Šlo je za volitve v deželni zbor kranjski. Govorila sta dr. Šusteršič in dr. Lampe. Zadnji je razvnel črno armado kaplanov do navdušenja in odobravanja s tem, da je zabavljal čez učiteljstvo. Dr. Lampe nima zadnje čase pod milim Bogom drugega posla, nego da se zaganja vjučiteljstvo. To je alfa in ornega vse njegove politiške modrosti in morale. Mož nekaj prosi. Učiteljstvo je sicer mirno in potrpežljivo, a končno utegne biti tudi še tolike pohlevnosii konec. Dr. Lampe samo preti in žuga. Sedaj vemo : on je tisti junak, ki strelja s slavno-znano pištolo „Slovenčeve" redakcije. Kar tam skuhajo nesramnega in podlega, vsemu temu je kuhar ta fanatiški sovražnik učiteljstva. Bili bi strahopetni zajci, če bi pustili, da bi nam maziljenec neženirano glodal na časti in poštenju. Ker vedno izziva in dreza, pa naj ima boj, odkrit in možki ! A on izziva in drega v imenu stranke, zato boj vsem tistim, ki soglašajo z njim ! Mi nismo krivi, ako je tako. Nobene cene ni, da bi zanjo prodali svoje dobro ime. Ako smo lačni in brezpravni, pa smo vsaj pošteni. Oasti in dobrega imena pa nam ne bo jemal nihče in če bi bil sam rimski papež! O našem listu simpatično poroča v zadnji številki puljska „Narodna P r o -sveta". Takisto priznalno pišejo o „Učiteljskem Tovarišu" praške „Učitelske N o-v i n y". Sedaj gre po vsem slovanskem svetu o nas samo dober glas. To nam je v veselje in v bodrilo. Slava cesarju Francu Jožefu I.! Ta najnovejša Emil Adamičeva skladba se že stavi v Učiteljski tiskarni in utegne biti dovršena v dobrih dveh mesecih. Obsezala bo cela partitura z besedilom vred 36 strani. Pričakujemo, da si bo vsaka šola nabavila vsaj po en izvod. Tudi v nobeni okrajni učiteljski knjižnici ne sme manjkati tega patriotiškega dela. Za učence in učenke se bo natisnilo besedilo v posebnih zvezkih, ki ne bodo dragi. Drugi ljubljanski učiteljski krožek ima sestanek v sredo, dne 19. februarja zvečer pri „Z 1 a t i kaplji" na Sv. Petra cesti. Pristop ima vsak učitelj in vsaka učiteljica. Tovariši in tovarišice z dežele dobro došli. Prihodnji sestanek in lokal se bo določil ta dan. — Prvi ljubljanski učiteljski krožek ima svoje redne sestanke vsako soboto zvečer pri „S e i d 1 u" (hotel Južni kolodvor). Osebne vesti na Kranjskem. Učiteljica Marija Novakova v Polhovem gradcu je dobila zaradi bolezni dopust in jo nadomešča absolvirana učiteljska kandidatinja Marija K o-š a k o v a. Suplentinja Viljemina B e n i g a r-j e v a v Ribnici je imenovana za provizoiično učiteljico istotam, kamor pride kot suplentinja absolvirana učiteljska kandidatinja Ana Šiška. Odlikovanje. Minister za bogočastje in pouk je podelil z odlokom z dne 13. januarja 1908 1., štev. 54.435, tov. Antonu B e n i -g a r j u , nadučitelju v pokoju, sedaj učitelju na zasebni šoli v „Šolskem Domu" v Gorici, že odlikovanemu s častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje, v priznanje njegovega dolgoletnega in uspešnega delovanja v šolski službi naslov ravnatelja. Osebne vesti v tržaški okolici. V II. plačilno vrsto so bili pomaknjeni v tržaški okolici Emil P a k i ž , nadučitelj v Sv. Križu poleg morja, Andrej G o d i n a , učitelj v Skednju, ter Marija P i ž o n o v a , učiteljica istotam in Ivanka Sabadinova. Tovarišu Silvestru, nadučitelju na črnem vrhu pri Idriji, se je kot volilcu in državljanu zgodila od okrajnega glavarstva, oz. od okrajnega šol. sveta v Logatcu velika krivica. O tem protizakonitem postopanju cesarske kraljeve oblasti izpregovorimo prihodnjič resno besedo. Umrl je dne 9. t. m. v Ljubljani tov. Fran R a k t e 1 j , šol. ravnatelj v pokoju, star 74 let. R. i. p. — Dne 7. t. m. je umrla to-varišica Ivanka Peruškova, učiteljica v Starem trgu pri Ložu. N. v m. p. ! — Na Bregu pri Polzeli je dne 7. t. m. umrl upokojeni šol. voditelj Blaž 0 e b u 1, star 82 let. Lahka mu zemlja! Namesto venca f g. Fr. Raktelju, nadučit. v p, je darovalo učiteljstvo II. mestne deške ljudske šole v Ljubljani 24 kron za „Učit. konvikt". Nesreča. Tov. Emerik M o r i c , nadučitelj pri Sv. Petrti pod Sv. gorami, si je zlomil nogo. Pevsko zvezo moravskili učiteljev, ki je priredila o božiču* koncert v Ljubljani, je lepo sprejelo slovensko učiteljstvo na kolodvoru, pri koncertu pa je poklonila Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev umetniško izdelano diplomo. Za lep sprejem in diplomo se zahvaljuje Pevska zveza s sledečim lepim pismom, ki se glasi v prevodu: Dragi stanovski bratje! V minulem Božiču prišli smo v Vašo belo Ljubljano, da priredimo tam koncert. Neznan nam je bil kraj, a vedeli smo, da biva tam dragi bratski narod; upali smo na prijateljski stisk rok, na ljubeči pogled oko v oko. A resnica je daleč nadstižila naša pričakovanja. Vi ste nam nudili toliko dokazov prijateljstva in odkritosrčnih simpatij, da se bodo svetili trenutki med Vami nepozabljeni in neoveneli v naših spominih. Za presrčni sprejem na kolodvoru, za lepo diplomo, za velik obisk na koncertu, za vse se zahvaljujemo prijateljsko in srčno! Dvojno vzajemnost smo proslavili tako lepo, učiteljsko in slovansko in v to Vam kličemo glasni nazdar! Jožef Dovrtel t. č. predsednik, Hubert Mahna, t. č. tajnik. V Lip-niku n/B. 12. januarja 1908. Iz Toplic pri Zagorju ob Savi nam pišejo : Tudi učiteljstvo naše romantiške in divne zagorske doline se vrlo zanima za napredek in strujo modernega časa. Po prizadevanju nadučitelja tov. Franca K o z j a k a se je sklenilo prirejati tudi v tej prijazni in zgodovinsko pomembni okolici krožke, katerih prvi bo v Toplicah pri Zagorju ob Savi v prostorih g. J. S t e p i š n i k a dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne. Prvega tega sestanka se udeleži tudi naš nadzornik g. Ljudevit S t i -a s n y , ki bo na našo prošnjo v topliški šoli popisal in s skioptiškimi slikami ponazoroval svoje potovanje na Severni rtič in na Spitz-bergen, za kar je že v Ljubljani žel obilo zaslužene pohvale. — Zavedni in napredni prijatelji tovariši in čislane tovarišice iz bližnje okolice, s Kranjske sosednje zelene Štajerske, pohitite k nam in videli boste, da vam za ta trud ne bo žal! Vsaj od bližnjih sosedov se pričakuje gotovega poseta. Pričakujoč vsestransko veselega snidenja, vam vsem kličem že naprej krepki: „Na zdar !" 30 let — mnogo je let. Dne 1. februarja je minilo 30 let, odkar je prišel učiteljevat v sežanski okraj Anton Leban, nadučitelj na petrazrednici in predsednik krajnega šolskega sveta v Komnu na Krasu. Tov. Anton Leban (bivši „Mozirski") je prišel pred 30 leti za učitelja v Sežano. Tam je učiteljeval 3 leta in sedaj je že 27 let voditelj komenske šole. Za njegovega delovanja se je komenska štirirazred-nica razširila v petrazrednico, ustanovila se je enorazrednica v Svetem pri Komnu in tej šoli se je oddalo iz komenske šole nad 100 otrok. Nadalje se je otroke iz Zagrajca in Ivanjigrada, ki so obiskovali komensko šolo, všolalo v tri-razrednico na Gorjanskem. S tem je pridobila Gorjanska šola okolo 50 otrok. — Ker je bila komenska šola s tem razbremenjena, se je uvedel v to šolo celodnevni pouk. A. Leban je ustanovil še pred 25 leti prvo primorsko slov, učiteljsko društvo in to društvo je „Sežansko učiteljsko društvo" ki mu je bil Leban prvi predsednik. — Šele potem so se pojavila druga slovenska učiteljska društva na Primorskem. In ta so: goriško, tolminsko, kopersko, tržaško itd. učiteljsko društvo. Pred 25 leti je cesar odlikoval tov. Anton Lebana s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Ker je bil tov. Leban še pred svojim dohodom v Sežano že več let učitelj, bo kmalu praznoval 40 letnico svojega učiteljevanja. Še mnogo let vrlemu tovarišu! Ivan Kranjc. Dne 28. prosinca je umrl na Dunaju g. Ivan Kranjc, bivši mestni učitelj v Mariboru, v 91. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojen v Eajhenburgu ob Savi. Dlje časa je bil učitelj v Celju, potem v Mariboru, kjer je bil tudi imenovan okrajnim šolskim nadzornikom. Zanimino je, da je bil Kranjc tako-zvani vzor-učitelj pod Slomškom, ki se je bil z njim seznanil kot opat in šolski ogleda v Celju. V zapuščini Kranjčevi je mnogo pohvalnih, lastnoročnih Slomškovih pisem. Kranjc je svoj čas mnogo sodeloval pri „Drobtinicah". Donesek k našemu socialnemu vprašanju. Tri pomožne učiteljice bodo na Kranjskem brezplačno poučevale. To dejstvo so oblasti akceptirale. — Rečemo le: Mati domovina, zakrij si oči, ne glej te sramote ! Ni jim dovolj, da so te uko-vali v verige, tvoji trinogi ti delajo še hujši gorje. Tvoje najmlajše dete so zasužnili, da ti brezplačno snaži črevlje ! — Zakrij si oči in plakaj ! Tako strežejo tvojim bednim otrokom, a sami se maste ob tvojem, tebi ugrabljenem imetju. Kje je morala ? Aoh ! — . — Krško učiteljstvo je priredilo v soboto, dne 1. t. m., drugi roditeljski sestanek v telovadnici meščanske šole. Prvi je predaval tov. nadučitelj Jurij Adlešič o vzgoji v Ameriki. Povedal nam je mnogo zanimivega. Amerika je tudi v tem pogledu veliko pred nami. Vzgoja za poznejše praktiško življenje, javne knjižnice itd. vse je veliko bolje uravnano kakor pri nas. Strok, učitelj tov. Fran M a -r i n č e k je nato govoril o pridobivanju in uporabi železa. Predavanje je pojasnil s 50 skioptiškimi slikami, ki so dokaj pomogle k razumevanju tvarine. Zbrano občinstvo je obema predavateljema izrazilo svoje odobravanje s ploskanjem. Gornjegrajski in vranski okraj imata skupno uradno konferenco dne 24. junija t. 1. v dvorani hotela „Avstrija" v Mozirju. Razpravljale se bodo teme : 1. Važnost šolskih izletov, 2. Kako se naj oblikoslovje v ljudski šoli obravnavala koristi kmetijstvu in obrtništvu?3 Sestava vzornih razredeb učnega časa za eno-razredne do šestrazredne ljudske šole v smislu § 17, izvršilne naredbekdef. šolsk. in učnemu redu. Vadnica mariborskega moškega učiteljišča je mariborskim Slovencem nekako nadomestilo za slovenske šole. Nekdaj za ravnatelja Kaasa, se je poučevalo na tej šoli slovensko. Bili so nameščeni na nji Miklošič, Koprivnik in Majcen — torej trije Slovenci. Danes sta nameščena na nji dva Nemca in dva Slovenca. Najnovejša pridobitev za vad-nico je nemški Kočevar Herbst. Ta ne zna slovenski — a vkljub temu poučuje slovenski! Kakor znano, je Herbst kompenzacija za imenovanje Majcnovo — in nosi tedaj težko odgo- vornost za poneumnevanje slovenskih fantov na vadnici dr. Korošec. Od tega pa tudi lahko kaj takega pričakujemo: saj je izjavil, da mu narodnost, torej tudi naše narodne pravice, nič ne veljajo. Spodnještajcrski učiteljski dan.„Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic" priredi na letošnji velikonočni pondeljek svoja zborovanja v Celju. Ob 8. uri zjutraj se vrši vodstvena seja, ob 9. uri seja upravnega odbora, ob 11. uri občni zbor, na katerem predavata gospoda dr. Fr. Ilešič in Ljudevit i/ernej. Popoldne ob treh je ustanovni shod „Narodne socialne zveze" in zvečer pa koncert slovenskoštajerskega učiteljstva v proslavo GOlet-nega vladanja cesarjevega. Koncert proizvaja učiteljstvo in zapoje skupno po en moški, mešan in ženski zbor, tudi nastopi učiteljica solisiinja in učitelj solist, solistinja na klavir in solist na gosli. Več o teh prireditvah pri-✓ hodnjič. Ženski zbor pevskega in glasbenega društva t Gorici priredi v soboto, dne 15. februarja 1908 v dvorani „Trgovskega doma" pevski večer s plesom z jako bogatim vzporedom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po končanem vzporedu ples. Pri Sv. Bolfanku blizu Središča je razpisana nadučiteljska služba do 8. sušca 1.1. Šola je v drugem plačilnem razredu. — Bazen lepega stanovanja (3 sobe i. dr.), ima šolski voditelj tudi še nov šolski vinograd ter sadovnjak in vrt za zelenjad, — Oženjene učitelje na ta razpis posebno opozarjamo. Šolsko zdravstvo. Pijte mleko! E. I. H o f f e r , referent o mlekarnah deželnega kulturnega sveta na ■Češkem (nemški oddelek), je v dnevnikih pozival ljudstvo, naj namesto alkohola uživa več mleka. V svojih izvajanjih se sklicuje Hoffer na izborne uspehe neke družbe ob Benu, ki je uvedla javne pivnice mleka. Profesor Kamp je v renski provinciji ustanovil v 38 mestih 102 pivnici mleka, ki so jako dobro obiskane in zlasti tudi odrasli moški delavci radi zahajajo vanje. Tudi v nekaterih tvornicah so napravili že take pivnice, v katerih se dobi kozarec dobrega mleka po nizki ceni. V nekaterih krajih 80 postavili avtomate za mleko, ki dobro uspevajo. To je dobro; zakaj v nobenem drugem živežu ni toliko glavnih redilnih snovi tako poceni in v taki obliki dobiti kot v mleku. t Dr. med. Rudolf Blasius. Med šolskimi higijeniki je bil pokojnik znana oseba. Učil je higieno na tehniški visoki šoli v Braun-schvveigu. Pisal je jako mnogo, zlasti so njegova higienična dela o statistiki zdravja, o žolski higieni, o snaženju mest i. t. d. napravila velik vtisk. Blasius je potoval mnogo in večinoma peš. Prepotoval je skoro vso Evropo. Umrl je 21. septembra 1907. — ij— ; Šolski zdravniki na Rumunskem. Občinski odbor v Bukareštu je sklenil, da se razdeli mesto v pet šolskih okrajev. V vsakem okraju bodo postavili po enega ali pozneje tudi po več šolskih zdravnikov. Za poizkušnjo so za sedaj to storilili v treh okrajih. — Dolžnost šolskih zdravnikov je, vse v njihovem okraju ee nahajajoče javne in privatne šole inšpicirati po določenem turnusu. Za vsako šolsko poslopje je poseben protokol, kamor ima šolski zdravnik vpisati vse, kar je pri poslopju važnega z ozirom na higieno. Šolski zdravnik ima nadzorovati zdravstveno stanje učiteljstva in učencev in ima voditi za vsakega učenca posebej posebni zdravstveni list. Začetkom bolezni ima obvestiti o tem stanju roditelje, uboge bolne učence in učenke ima brezplačno zdraviti na »jihovem domu. Naloga njegova je tudi roditelje, učitelje in učence poučevati v higienič-nih vednostih in to s popularno-zdravstvenimi predavanji. — Ako se ta poizkus obnese, potem ee aprila 1908 uvedejo šolski zdravniki v vseh petih okrajih, in sicer se definitivno nastavijo. Razgled po šolskem svetu. — Učiteljstvo na Kranjskem. Koncem leta 1906. je bilo na javnih meščanskih šolah 8 strokovnih učiteljev, na javnih ljudskih šolah pa 494 učiteljev in 425 učiteljic. Na ljudskih in meščanskih privatnih šolah je bilo 19 učiteljev in 108 učiteljic. Na eno učno oaebo je prišlo v deželi povprečno 96 šolo-obiskujočih otrok. — Tečaj za meščanske učitelje se vrši vse šolsko leto 1908/9. v Ljubljani na učiteljišču. Vodil ga bo ravnatelj Ornivec, poučevali bodo pedagogiko, slovenščino in nemščino prof. dr. Ilešič, zemljepis prof. Orožen, zgodovino prof. Pajk. — Statistika ljudskega in meščanskega šolstva na Kranjskem. 31. decembra 1906 je bilo 2 meščanski šoli (nemška v Krškem, slovenska v Postojni) in 389 javnih ljudskih šol, med njimi 186 enorazrednic, 103 dvorazrednic, 40 trorazrednic, 38 četveroraz-rednic, 16 petrazrednic in 2 šestrazrednici, nadalje 1 sedemrazrednica in 3 osemrazred-nice. Vseh razredov je bilo 893. 349 šol je bilo slovenskih, 30 nemških in 10 dvojezičnih. — V pokoj gre koncem tega šolskega leta slavist dunajskega vseučilišča dvorni svetnik dr. J a g i <5, ki doseže 6. julija 70. leto. Povodom njegovega umirovljenja izda „Slovenska Matica" „Knezovi knjižici" poseben spis o njegovem delovanju. — „Schulvereinu" je zapustil neki F. Leithe v Waidhofnu 17.000 K. — Ženska — vseučiliški profesor. Prvikrat so sedaj podelili v Italiji ženski vse-učiliško profesorsko mesto. Gospodična Monti, ki je bila dosedaj privatna docentinja v Paviji, je bila pred kratkim imenovana profesorjem za zoologijo na vseučilišču Sassari. . Listnica uredništva. I. S.: Porabimo, a nas sodite krivo! — Odlok štajerskega dež, šol. sveta prihodnjič. — O starostnih dokladah prihodnjič. — V sežanski okraj: Porabimo danes teden. Listnica upravništva. Opozarjam tiste naročnike, ki že dolgujejo dve in več let, ter se vkljub tolikim mojim pozivom nise odzvali, da se ustavi prva marčeva številka vsakemu, ki ne dopošlje do 3. marca vsaj enoletne naročnine. Tem načinom se vsaj zmanjšajo stroški za list, ki jih taki itak nočejo pokrivati, s samimi obeti pa lista vzdrževati ne moremo. Takisto svetujem takim, ki povprašujejo po dopisnicah, koliko so na dolgu, naj ne tratijo s tem časa in plačujejo dopisnic. Kdor dolguje le za tekoče leto gotovo ve, in tem te listnice tudi ne veljajo. Starim dolžnikom sem pa že povedal v zadnjih listnicah, kako naj store. Na vsa vprašanja mi sedaj še ni moči odgovarjati, ter bi predvsem tratil dragi čas. Tovariški pozdrav. Upravnik. Uradni razpisi učiteljskih služb. Št. 273. Kranjsko. 58 1—1 Na dvorazredni ljudski šoli v Vremah se razpisuje s tem drugo učno mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 8. m a r c a 1908. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z drž&vno-zdravniškim izpri-čevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 7. februarja 1908. St. 173. Štajersko. 59 1 — Na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Bolfanku pri Središču se bode stalno namestila nadučiteljska služba z dohodki po II. krajnem razredu in prostim stanovanjem. Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v ob°h deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, z izpričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Bolfan&u pri Središču do 8. marca 1908. C. kr. okrajni šolski svet Ormož, 4. februarja 1908. St. 174. 60 1—1 Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Lenartu se stalno ali začasno namesti služba učiteljice z dohodki po krajnem razredu in s prosto izbo. Prosilke za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 8. marca t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Lenartu pošta Velika Nedelja. Okrajni šolski svet Ormož, dne 4. februarja 1908. V šolskem okraju Gornja Radgona se o Veliki noči 1908 namestijo stalno, ali tudi začasno sledeče učiteljske službe: 1. na štirirazredni v drugem krajnem razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Duhu, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici, služba učitelja, oziroma učiteljice s prostim stanovanjem in sicer stalno. 2. na petrazredni v III. krajnem razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Juriju na Ščavnici služba učitelja, oziroma učiteljice s prostim stanovanjem in sicer stalno. 3. na petrazredni v II. krajnem razredu stoječi ljudski šoli pri Eapeli, pošta Badenci, mesto učitelja, stalno oziroma začasno. 4. na trirazredni v II. krajnem razredu stoječi ljudski šoli na Ščavnioi, pošta Badgona, služba učitelja oziroma učiteljice s prostim stanovanjem in sicer stalno ali začasno. Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prosilci, oziroma prosilke za eno teh mest naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 10. marca 1908 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet Gornja .Radgona, dne 8. februarja 1908. 61 1—1 VERONIKA KENDA v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20 priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin. Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. 14 52—24 Postrežba točna in solidna. _ G-lavna zaloga [los. Petričevih zvezkov. Naprednemu učiteljstvu! Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' listov, ki so: Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče. Blaž Jesenko Ljubljana Stari trg štev. 11 priporoča (154) 12—4 i K«, cilindre, cepice e najnovejše faijone po najnižji ceni. p Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Največja in najbogatejša tvorniška zaloga priznano pravih švicarskih Union-ur katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur SeliafF-hausen, Klassig in Glashutte. Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov, kakor blaga od srebra in kinasrebra Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu. Franc Kollmann Ljubljana na, Mestnem trg"u. priporoča slavnemu učiteljstvu svojo bogato zalogo stekla, porcelana in podob, ^ kakor tudi svetilk za petrolej in elektriko. (148) 12 5 Prevzema tudi vsa steklarska dela in zagotavlja najcenejšo postrežbo. Anton Sare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne oene. Gg. učiteljem in njih rodbinam 57o popusta. Svetlolikalnica: ^arodna 12 62 15 knjigarna v Ljubljani, združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin. Odlikovana Prva kranj. tvornica klavirjev Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča Rili i priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tadi samoigralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—8 Največja tvornica na jngu Avstrije Jamstvo 6 let Eksport v vse dežele. Jernej Bahovec trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-4 I—»•—» Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus? ,, ■ (8) 26-8 "1 15 52-23 Kolodvorske ulice št. 8. kavina primes. Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja". priporoča svoj angleški plinov koks kot kurivo prosto dima, saj in smradu, pripravno za kurjavo v šolah in stanovanjih. Cenjeno učiteljstvo in slavne Šolske oblasti vabimo, da si ogledajo v ljubljanski plinarni naše plinove peči in aparate za kuhanje katere imamo vedno v najbogatejši izberi na razpolago. 137 12_4 ■ Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. r Ortopedično zdravilni zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno «krivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. se nahaja na Turjaškem trgu št. 4, I. nadstropje. Zavod je otvoijen tudi med počitnicami julij in avgust. Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dopoldne in od 2.-3. popoldne v Wolfovih nlicah št. 12. 185 12—3 HiiiHSiS^^ Odlikovane z zlatim zaslužnim križem 8 krono. C. kr. privil. tovarne orgel] in harmonijev Jan Tuček, Kutna gora (ČeSko) 25 26-4 stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottaye-orglje), klavirje in planine najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene 1.1869. Nizke cene. Tudi na obroke. Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko. Učiteljska tiskarna priporoča vizitke. Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154. BRATA EBERL tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani. Miklošičeve ulice 6 naeproti Ih-otela, „"0"zxion.* priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli 19 52—6 lak za šolske table. „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene zaloge..... Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva..... Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 V vsem pa doslej. . . V letu 1905 se je premoženje pomnožilo za V 37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . . „ 87.176.383-75 Vsa pojasnila daje 22 26~3 General, zastop banke .Slavije1 v Ljubljani, (S-osposOse "ulice št- ±2. K 1053,737.339 88 8,090.621-62 4,361.283-89 „ 34,791.584-99 2,188.391-24 34,087.781-48 206.296-40 1,606.893-21 3,004.509-80 C. in kr. flvorni zalužnik: papežev flvorni odlikovani lekarnar Gabrijel Piccoli v LJubljani, lekarna „pri angelju", Dunajska ceste priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa. 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 1-50. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko. Naročila se izvršujejo točno po povzetju. 16 26—7 PANORAMA KOSMORAMA v Ljubljani, Dvorski trg št. 3 (pod Narodno kavarno). 6 52—7 Od 16. februarja do vštetega 22. februarja: Tržaška okolica in morska kopališča na Primorskem. P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča Kavarna Evropa v Ljubljani, na Dunajski cesti. Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno. Anton Tonejc, 27 26-4 kavarn ar. Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev Anton Černe Ljubljana, Sv. Petra cesta 6» Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, št am bilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 9; Ceniki gratis in franko. za Štajersko (od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča 63 52—2 A.Umek v Brežicah, in Krškem. Uzorce na zahtevanje zastonj in franko. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart- Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. — Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. 5 52—20 Stanje hranilnih vlog koncem oktobra 1007: K 12,258.277-33. Pošt. hran. rač. št. 828.406. Telefon 185. Stanje upravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-08. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Dunajskacestal8, v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 41/ brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 V*0/, z t '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 V/o brez amortizacije. Na menice po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 10 načrt glede amortizacije dolga. 12 6 l estna = hranilnica = ljubljanska = v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. - Stanje hranilnih vlog: nad 24 milijonov kron. = Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. = sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo- letnih otrok in varovancev. 4 12-6 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.