Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (18/30 °C) in soboto (18/25 °C) bo pretežno oblačno. Možne nevihte. V nedeljo (14/28 °C) bo sončno. Četrtek, 9. avgusta 2018 številka 32 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € Prvi slovanski grobovi na območju Velenja? Velenje - Konec julija se je začela celovita prenova župnijske cerkve sv. Martina, ki jo spremljajo tudi arheološke raziskave, saj so pri odstranjevanju tlaka nepričakovano naleteli na arheološke ostanke - grobne jame in ostanke starejših zidov. Medtem ko so arheologi pričakovali, da bodo med prenovo cerkve našli ostanke obrambnega obzidja iz časov turških vpadov in grobove na zunanji strani cer- kve, so do sedaj našli tudi skoraj trideset grobov v osrednjem delu cerkve, ki nakazujejo možnost obstoja do sedaj še ne poznane kripte. Starost morebitne kripte ali čas njene destrukcije bodo določili na podlagi analize lesenih ostankov krst. Posebno pa so se razveselili odkritja do sedaj štirih grobov pod tlakom najstarejšega dela cerkve. Kaže, da gre za prve slovanske grobove na območju Velenja, ki sežejo v 9. ali 10. stoletje. Najdbe bodo dale nove informacije o območju, na katerem danes stoji cerkev, morda pa tudi o življenju v Šaleški dolini v srednjem veku. Smernice nadaljnjih izkopavanj, raziskovanj in prenove cerkve bo podala celjska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. • tf TAKO mislim Poletje dobro dene Mira Zakošek Prav zanimivo je tole letošnje poletje, ko se je čas dobesedno ustavil, pa to sploh ne moti. Najbrž bi kar glasovali, da bi tako tudi ostalo. Očitno večini že presega nenehno hitenje, potrošniško hlastanje, kri-tizerstvo in izražanje nezadovoljstva. V teh dneh je vse bolj umirjeno, pa tudi bolj zadovoljno. Morda pa se bomo iz tega kaj naučili in spoznali, da je svet in naše življenje na njem, če ga pogledamo malo bolj poglobljeno, vendar lep in da je vsak svoje sreče kovač. Morda nam uspe v tem času opaziti, kako lepi sta recimo Saša regija in Šaleška dolina v njej, koliko priložnosti ponujata in kako odlične so tudi tu možnosti za preživljanje počitniških dni. Pa ne zgolj na velenjski plaži, ki je v teh vročih dneh oblegana tako, da je že težko najti kakšen svoj kotiček. Tu je zdravilišče Topolšica, tu so odlične sprehajalne, pohodne in vse bolj tudi kolesarke poti, da o bližnjih vršacih Paškem Kozjaku, Smrekovcu, Golteh, prekrasni Logarski dolini, kjer se je mogoče ohladiti v soparnih dneh, sploh ne govorimo. Seveda vabijo tudi kulturni hrami, pa Festival Velenje s svojim bogatim programom poletnih kulturnih prireditev, vabijo številne narodopisne prireditve, ki jih je v regiji, kljub dopustom polno te dni. Vabijo prijazne in nadvse zanimive turistične domačije in razni drugi prijetno urejeni lokali, predvsem pa vas v teh dneh skoraj povsod nagovarjajo prijazni ljudje. Moram priznati, da sem bila ob vsem tem opažanju še posebej prijetno presenečena ob ugotovitvi, da v teh poletnih dneh tudi s svojimi mobilniki nismo obremenjeni. Mame in očetje na igriščih ali na sprehodih ne opletajo z mobilniki v roki, ampak se spet raje ukvarjajo s svojimi nadobudneži, tudi v lokalih med ljudmi spet teče pogovor. Prav želim si, da bi tako tudi ostalo, ko bo tole vroče poletje zdrsnilo v jesen. Življenje je lahko veliko lepše, če se otresemo vsakodnevne navlake, kar mobilnik vsekakor velikokrat je. Pa še privarčevati se da. Ti stroški niso majhni in nad njimi najpogosteje tarnamo, a se nič ne zamislimo nad tem. Tako ni čudno, da povprečna štiričlanska družina za mobilnike potroši več kot za elektriko. In zaradi njih izgublja stik s seboj in z okoljem okoli nje. Morda pa nas trend poletja le vrača v realni svet. ■ -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO DO "A / ROBA SVETA „_ 2S Pred dopustom pokličite na 041 686 1 77 ali pišite na roman.kavsak@agencija-as.si Tujina V Gorenju bodo zaposlovali Za delavce Gorenja se končuje kolektivni dopust, v ponedeljek se vračajo za stroje, naročil je veliko, tako da bodo dodatno zaposlovali, in to za daljše časovno obdobje. Počasi prevzema podjetje novi lastnik Hisense, ki ima v lasti več kot 95 odstotkov delnic, pridobil pa je tudi že dovoljenje za prevzem Gorenja od Evropske komisije. a mz www.as.si 1 Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 12 2 (r. OD SREDE DO TORKA «"^CAS Dela dovolj, zanimanja manj 9. avgusta 2018 LOKALNE novice Dvigalo v občinsko stavbo Šoštanj - V občini Šoštanj so v zadnjih letih precej postorili za to, da bi gibalno oviranim osebam omogočili dostop do tistega, kar potrebujejo v življenju. Še vedno pa invalidom veliko zadrego ali pa nepremostljivo oviro predstavlja dostop do uradov, služb, institucij, ki domujejo v nadstropjih občinske stavbe na Trgu svobode. Do pritlične etaže še gre (uredili so klančino), naprej pa ne več. Še letos pa bo drugače. V občinski stavbi bodo poskrbeli za dvigalo, ki bo prilagojeno za osebe na invalidskih vozičkih in osebe z otroškimi vozički, obenem pa posodobili tudi notranjost zgradbe. To so že imeli v načrtu, a se ni izšlo. Vedno se jim je počez postavila kakšna stvar, ki je bila nujnejša in so bili prisiljeni proračunska sredstva preusmeriti drugam. a mkp Višja socialna denarna pomoč Ljubljana, 1. avgusta - Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta zaradi redne letne uskladitve s 1. avgustom višja za dva odstotka. Osnovni znesek minimalnega dohodka tako zdaj znaša 392,75 evra, varstveni dodatek pa 577,34 evra, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dvostarševska družina z dvema mladoletnima otrokoma brez dohodkov in premoženja bo tako lahko prejela 1.125,79 evra, pri čemer sta vključena denarna socialna pomoč in otroški dodatek skupaj. Denarno socialno pomoč v Sloveniji trenutno prejema več kot 53.000 prejemnikov. a mkp Mladi predstavili projekte v Velenju Šest mladih s področja arhitekture, krajinske arhitekture in grafičnega oblikovanja je na Mestni občini Velenje predstavilo dva idejna projekta in celostno grafično podobo predvidenega objekta Doma kulture Podkraj pri Velenju. Mladi so v sklopu 104 ur trajajočega usposabljanja v okviru projekta Mladinske kreativne produkcije (MKP), ki ga izvaja Mladinski center Dravinjske doline, pripravljali projekte pod strokovnim mentorstvom lokalne arhitektke Mie Crnič. Na tak način so pridobivali delovne izkušnje in reference, ki jim bodo koristile pri iskanju zaposlitve. Predstavniki Mestne občine Velenje so bili z nastalimi projekti zadovoljni: »Mladi so nas presenetili s svojo kreativnostjo, vztrajnostjo in dobrim medsebojnim sodelovanjem.« Projekt MKP je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada Prispevajte svoje mnenje Velenje, 3. avgusta - Zavod za turizem Šaleške doline je v sodelovanju z Mestno občino Velenje, skladno s Strategijo razvoja in trženja turizma 2017-2021, pristopil k oblikovanju in nadaljnem razvoju turistične znamke Velenje. V ta namen vas vabijo, da sodelujete v anketi »Turistična znamka Velenje« na sledeči povezavi: https://www.1ka.si/a/179426 in prispevate svoje mnenje o Velenju kot turistični destinaciji in njegovi ponudbi. Z vašo pomočjo bodo pridobili pomembne informacije o tem, kako vidijo Velenje obiskovalci, turisti in kaj o turistični podobi Velenja menijo pomembni deležniki, ki delujejo na tem področju. Šolski stadion z novim tartanom Šoštanj - Čas počitnic je čas, ko v šolah postorijo vzdrževalna in obnovitvena dela. Občina Šoštanj bo na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, v času počitnic obnovila oziroma zamenjala zunanjo vodo prepustno varovalno in športno gumeno podlago (tartan) na zunanjem športnem igrišču oziroma športnem stadionu. Šola je stara dvanajst let in v tem času, se je ta že precej uničil. Z zamenjavo oziroma obnovo bodo preprečili možne poškodbe med športnimi aktivnostmi. Za zamenjavo tartana bodo namenili blizu 100.000 evrov, stroške si bosta delili občina in šola. a mkp Kakšna je letos ponudba počitniških del za dijake in študente v Šaleški dolini? - Kakšno je povpraševanje po počitniškem ali po dijaškem in študentskem delu za daljše obdobje? Tina Felicijan Največji ponudnik počitniškega dela za dijake in študente v Šaleški dolini je tudi letos Mestna občina Velenje, ki je ponovno organizirala delovno akcijo Čisto moje Velenje. Počitniško delo v obliki urejanja javnega prostora je prav tako organizirala Občina Šoštanj. Tu gre za delo v tedenskih terminih, ki ga predvsem dijaki opravljajo od konca junija do konca avgusta. Nekaj priložnosti za počitniško delo pa je ponudilo tudi Komunalno podjetje, a predvsem otrokom zaposlenih, nekaj prostih delovnih mest je v proizvodnji Gorenja in pri Plastiki Skaza. To poletje je bilo veliko delovnih mest odprtih v trgovinah, strežbi in tudi administraciji. Sicer pa prevladujejo ponudbe za študentsko delo za daljše obdobje. Urne postavke so večinoma minimalne. polnijo počasi. Predvsem v času šolskega leta je težko najti dijaški ali študentski kader, saj so dijaki dopoldne v šoli, obvezna prisotnost na predavanjih pa je tudi vse bolj pogosta praksa fakultet. Delodajalci pa velikokrat iščejo sodelavce za bolj reden delovni čas in daljše obdobje. Tudi poleti je vse manj zanimanja Morda pa manjšemu zanimanju za študentsko delo botrujejo nizke urne postavke. Čeprav se je minimalna urna postavka za študentsko delo 1. aprila zvišala na 4,73 evra bruto, znaša neto urna postavka po odvedbi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 4 evre. Redki delodajalci ponujajo boljši zaslužek. Višje urne postavke tradicionalno veljajo le za priložnostna in kratkotrajna dela. Dijaško in študentsko delo je sicer odlična priložnost za poglabljanje strokovnega znanja, ki ga mladi pridobivajo med izobraževanjem, pridobivanje izkušenj, poslovnih stikov in referenc, ki marsikomu pomagajo premostiti Študentski servis Maribor stranke sprejema v pisarni v poslovni stavbi Farmin, poslovanje pa poteka tudi prek telefona in spleta. Delovna mesta se polnijo počasi »Žal ugotavljamo, da je kandidatov za delo v Gorenju vedno manj in s študentskim delom ne zadostimo potrebam, ki jih podjetje v tem trenutku ima,« pravi vodja velenjske izpostave Študentskega servisa Maribor Bojana Pocajt in dodaja, da se tudi druga delovna mesta za delo. Delodajalci prejemajo manj prošenj, nekateri kandidati se ne odzovejo na vabilo na razgovor, drugi si hitro najdejo drugo delo, tretji pa se odločijo, da bodo počitnice raje izkoristili za počitek. »Bojim se, da je tudi na področju študentskega dela vse težje najti dober kader,« pravi vodja servisa. zahtevno obdobje med zaključkom izobraževanja in prvo zaposlitvijo. Zato je počitniško delo ter priložnostno dijaško in študentsko delo še kako dobrodošlo, je še povedala Bojana Pocajt (na fotografiji desno). Savinjsko-šaleška naveza Bo ali ne bo - to zdaj še vedno je vprašanje! Koliko je 5 plus 1? - Vroče prireditve - Invalidi v jezeru - Krotenje voda -Konjiško letališče V letošnjem poletju nam res ni dolg čas. Ne zaradi vremena ali različnih poletno-kulturnih prireditev, dolg čas nam ni zaradi pestrega političnega dogajanja. Na medijskem področju ne morejo iti z njim v korak niti dnevniki, komaj elektronski mediji. »Pomembni« dogodki si sledijo skoraj iz ure v uro, marsikaj se dogaja celo ponoči. Zato bi lahko bila »novička«, ki bi jo objavili v tedniku, že stara in »politično mrtva«. Tako naj bi se nekaj pomembnega zgodilo tudi včeraj, danes vam tega še ne moremo ponuditi v branje. Saj so že včasih rekli: novica je hitro pokvarljivo blago! In ob takem dogajanju še posebno velja: dokler ni konca - ni konca. Morda pa danes že vemo, da že zares »imamo vlado«. Če bi bilo res tako, bi si eni oddahnili, drugi bi bili še bolj zaskrbljeni. Na političnem nebu je bilo zadnje dni torej še vedno precej oblačno, toplo in malo bolj stanovitno vreme pa je omogočilo poletno uživanje ob rekah, jezerih ter bazenih. »Pod streho« so lahko spravili tudi več načrtovanih prireditev. V Šmarju pri Jelšah je že prvič uspel festival družine in kulinarike, z njim je svoj prvi rojstni dan proslavil organizator, Zavod za turizem, šport in mladino. Kot se za ime kraja spodobi, so pripravili tudi kuhno pod jelšami pa tržnico z domačimi dobrotami in še marsikaj drugega. Daljšo »kilometrino« ima Lovrenčevo, ki ga v Podčetrtku pripravljajo ob občinskem prazniku in je tudi ena od prireditev Poletja v Podčetrtku. To osrednjo sejemsko prireditev v tem kraju, ki ima bogato tradicijo, so letos pripravili v nedeljo. Tradicionalno - prvo nedeljo v avgustu. Tradicionalno je bilo tudi tekmovanje v kuhanju bučne juhe. Sicer pa tudi to poletne velja, da za vse ni počitka. Tako v Celju že pospešeno potekajo dela na Šmartinskem jezeru. Ob obnovi ene bodo tu postavili še eno novo skakalnico, s tem pa bodo obogatili ponudbo tega jezera. To ne bo le obogatitev turistične ponudbe, tudi športne. Skakalnici bosta nudila tudi možnost za treninge tekmovalcev. Poleti jih je doslej moralo veliko iskati take naprave v tujini. Pri tem projektu bodo sodelovali tudi invalidi potapljači Med- narodne zveze društev IAHD Adriatic. Saj, kot pravi Konjičan Branko Ravnak, predsednik te zveze, je ta projekt še ena od priložnosti, da invalidi potapljači pridobijo izkušnje pri aktivnostih v jezerih. V Celju se bodo torej po skakalnicah spuščali v Šmartinsko jezero, v Žalcu pa se zagotovo kmalu še ne bodo po toboganu spuščali z njihove najvišje stavbe, skoraj 60 metrov visokega »Hmezadovega nebotičnika«. To idejo bodo pustili za kasnejši čas. »Živ« pa je projekt razgledne ploščadi na vrhu tega objekta. V Šentjurju in Slovenskih Konjicah se bodo lotili vode na drugačen način. Sprotipoplavnimi ukrepi bodo zavarovali dele teh občin. V obeh primerih gre za naložbe, ki jih bosta občini zmogli s pomočjo države. Na Konjiškem bodo ukrotili Dravinjo, ki tudi ob malo večjih nalivih rada poplavlja. Najbolj na udaru sta območji Mlač in Zbelovega. To območje bodo celovito uredili, zgradili bodo tudi nov most prek Dravinje. Sedanji ima lesene podpornike, na katerih se nabirajo odpadki in zmanjšujejo pretočnost. Na Šentjurskem pa bodo protipoplavna dela opravljali na vodotoku Voglajne. Veliko del za celovito rešitev so že naredili. Tudi tu so zgradili nov most. Preko Voglajne. Zaradi njegove gradnje je nekaj časa potekal promet po nadomestnem mostu, zdaj, čeprav most še ni povsem gotov, že nekaj časa poteka po novem. Še vedno pa je oviran promet med Šentjurjem in Grobelnim. Tam, v Stopčah, gradijo pločnik in kolesarsko stezo. Čeprav so to novost že težko pričakovali, so v tej vročini zaradi oviranega prometa nekateri vseeno nejevoljni. »Promet« pa že tudi poteka po novi skoraj 800 metrov dolgi asfaltirani vzletno-pristajalni letališki stezi v Senožečah pri Ločah v konjiški občini. Zanjo so si v konjiškem aero klubu prizadevali veliko let, ob 40-letnici delovanja jim je to uspelo in v soboto so jo tudi uradno odprli. Pa še to: zdaj gre pa zares. Po tem, ko varovanje celjskega mestnega pokopališča ni šlo s kemijo, bo vsiljive obiskovalce ustavljala žična ograja. V primeru celjskega pokopališča so vsiljivke srne, ki so pustošile po grobovih in zelenicah. Posebni »lovski« pripravki, ki naj bi srne odganjali, niso bili uspešni in občina je morala poseči po preverjenem receptu. Žičnate ograje so očitno vsestransko uporabne! a k ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 3 9. avgusta 2018 AKTUALNO »»WAS 15 Kdo bodo letošnji občinski nagrajenci? Svet Mestne občine Velenje je na svoji pred dopustniški seji že potrdil letošnje občinske nagrajence. Naziva častnega občana občine tokrat ne bodo podelili, bodo pa tri grbe in tri plakete Mestne občine Velenje Mira Zakošek Priznanja vsako leto podeljujejo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Letos bo ta na predvečer praznika, v sredo, 19. septembra. In kdo bodo letošnji nagrajenci? Skupina Veplas Skupina Veplas beleži letos 40-letnico delovanja, sodi pa med vodilna slovenska podjetja na področju kompozitnih materialov. Svetniki so ocenili, si za svoj prispevek h gospodarskemu razvoju Šaleške doline zaslužijo grb mestne občine Velenje. To še posebej, ker so z visoko kakovostjo izdelkov, uporabo in razvojem najsodobnejših tehnologij, utrdili svoj položaj na najzahtevnejših evropskih trgih. Njihovi izdelki razveseljujejo otroke na otroških igriščih doma in na tujem. Njihovi produkti (pogosto to niti ne vemo) pa so tudi kadi, tobogani, cvetlični lonci. Pri proizvodnji vseh teh izdelkov postavljajo v ospredje skrb za okolje. Nogometni klub Rudar Velenje Grb Mestne občine Velenje bo prejel tudi Nogometni klub Rudar Velenje, ki razveseljuje (pa seveda kdaj tudi žalosti, tako je pač v športu) ljubitelje Skupina Veplas - s slovesnosti ob štiridesetletnici delovanja nogometa že vse od leta 1948, ko so jih ustanovili v okviru premogovniškega sindikata. Beležili so vzpone in padce, a kot so zapisali v obrazložitvi »zaradi srčnosti, borbenosti in nogometnega zanesenjaštva, so se vedno ohranjali«. Najpomembnejšo prelomnico so doživeli leta 1961, ko so se prvič uvrstili v slovensko ligo, leta 1975 pa v 2. zvezno jugoslovansko ligo. Leta 1991 so osvojili naslov republiških prvakov. Leta 1998 pa naslov pokalnih prvakov Slovenije. Med večje uspehe zadnjih let štejejo 3. mesto v ligi Telekom (2014) in kvalifikacije za UEFA (2015). Čebelarsko društvo Mlinšek Grb mestne občine Velenje bodo prejeli, ker že 90 let združujejo čebelarje velenjske občine in skrbijo za promocijo in razvoj čebelarstva. Za člane pripravljajo strokovne ekskurzije, predavanja, terenska izobraževanja in usposabljanja za rejo čebel in pridelavo medu. Skupaj z veterinarsko službo skrbijo za zdravje čebel. Veliko pozornosti namenjajo delu z mladimi. Seznanjajo jih s pomenom čebelarstva. Posebej Lojzka Stropnik skrbno pripravljajo v šolah in vrtcih slovenski zajtrk, na katerem otroke neposredno seznanjajo s pomenom čebelarstva. Mladi raziskovalci Šaleške doline Že 35 let je staro gibanje Mladi raziskovalci Šaleške doline, ki mu letos Mestna občina Velenje podeljuje plaketo. Oblikovano je bilo zato, da mlade spodbudi k raziskovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti. K sodelovanju ves čas vabijo nadarjene učence, dijake in študente, da bi razvili Gibanje Mladi raziskovalci - z zadnje podelitve priznanj Čebelarska družina Vinska gora - s slovesnosti ob 90-letnici delovanja Čebelarsko društvo Mlinšek se vsako leto vključi v akcijo Slovenski zajtrk. NK Rudar in nadgradili svoje sposobnosti, pridobili nova znanja in izkušnje. Doslej je 2.640 mladih raziskovalcev izdelalo 1.358 raziskovalnih nalog. Čebelarska družina Vinska Gora S plaketo želijo nadgraditi njihovo uspešno 90 letno delo, ki je dokumentirano v sicer skromnih zapisih. Poleg tega, da so glavno skrb namenjali zdravemu razvoju čebeljih družin in s tem tudi uspešnemu opraševanju rastlin, so bili aktivni tudi v svojem kraju, pohvalijo pa se lahko, da so eni redkih, ki imajo čebelarski krožek (na osnovni šoli Gorica). Lojzka Stropnik Plaketo Mestne občine Velenje bo letos prejela tudi krajanka Konovega Lojzka Stropnik. V obrazložitvi so zapisali, da je s predanim delom, poštenostjo in iskrenostjo dosegla, da je zelo cenjena krajanka, njeno delo, med drugim tudi v prostovoljnih organizacijah pa je znano tudi širše. Med drugim je bila od leta 1977 članica in predsednica sekcije za družbeno aktivnost žena v občini, deluje v Rdečem križu, je članica odbora za socialna vprašanja otrok, pobudnica za ustanovitev krajevnega odbora Rdečega križa Konovo ... Začetek gradnje je treba prijaviti! Gradnja brez prijave pričetka del se šteje za prekršek - Posameznika lahko stane od 1.000 do 3.000 evrov, pravno osebo pa še več Milena Krstič - Planine Ljubljana, Velenje - 1. julija se je začel uporabljati nov gradbeni zakon. Ta določa, da morajo investitorji pred začetkom izvajanja gradnje objektov, ki so pridobili gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje. Edina izjema je sprememba namembnosti objektov. Prijavo začetka gradnje lahko investitorji oddajo na upravni enoti, ki je izdala gradbeno dovoljenje, oziroma v primeru gradnje objektov državnega pomena in objektov z vplivi na okolje na ministrstvu za okolje in prostor. Na Upravni enoti Velenje so tik pred začetkom uporabe novega zakona prejeli zelo veliko vlog za gradbeno dovoljenje, samo v mesecu maju toliko, kot jih običajno prejmejo v pol leta. Razlogov za 'strah' investitorjev pred novimi predpisi je bilo verjetno več, vsekakor pa je k temu prispevalo dejstvo, da je pristojna ministrica skorajda do zadnjega dne usklajevala podza- konske predpise, zlasti Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, menijo na UE Velenje. Kasneje se je izkazalo, da so merila za razvrščanje objektov po zahtevnosti ostala precej podobna starim, nova obveznost prijave začetka gradnje pa je vezana na gradnjo samo in ni odvisna od tega, kdaj je bila vložena vloga za gradbeno dovoljenje. To pomeni, da morajo vsi investitorji, ki so oziroma bodo objekte začeli graditi po letošnjem 1. juniju, gradnjo prijaviti osem dni pred dejanskim začetkom. »Šele s pravilno izvedeno prijavo začetka gradnje namreč gradbeno dovoljenje sploh stopi v veljavo. Časa za prijavo pa je točno pet let po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Po preteku petletnega roka gradbenega dovoljenja ni več možno izkoristiti,« pojasnjuje mag. Franja Tevž, načelnica UE Velenje. Pri UE Velenje je bilo v juliju vloženih okoli 10 prijav začetka gradnje, gradbenih dovoljenj pa je bilo izdanih precej več. To lahko pomeni, da investitorji gradnje še niso začeli, ali pa so na obveznost prijave pozabili. Zato velja še enkrat opomniti, da je pred začetkom gradnje obvezno prijaviti vse gradnje, začete po 1. juniju. Na to velja biti pozoren, saj vas sicer lahko obišče gradbeni inšpektor, kar pa ne bo prijetno in bo vas še dodatno udarilo po žepu. Gradnja brez prijave pričetka del se šteje za prekršek, ki posameznika lahko stane od 1.000 do 3.000 evrov, pravno osebo pa še precej več. ) Na UE Velenje julija beležijo okoli 10prijav začetka gradnje, gradbenih dovoljenj pa je bilo izdanih precej več. Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 9. avgusta 2018 Polepšane hale pričakujejo delavce GOSPODARSKE novice Delavcem Gorenja se s konec tega tedna izteka kolektivni dopust, ki je trajal kar tri tedne - Ekipe Vzdrževanja in Investicij so v tem času poskrbele za vsa popravila in nekatere izboljšave, še posebej pa so se posvetile energetskim sanacijam. Mira Zakošek Med vzdrževalci in ekipo investicij Gorenja smo bili v začetku tega tedna v družbi direktorjev Skupnega vzdrževanja Evgenom Vršnakom in Investicij Antonom Turinekom. Vzdrževalna in investicijska dela so bila na višku, z nekaterimi so že zaključevali, ponekod so že pospravljali. Vsekakor pa sta bila Vršnak in Turi-nek prepričana, da bo do konca tedna vse opravljeno in da bodo proizvodne hale pričakale delavce v ponedeljek posodobljene, da bo opravljeno vse, kar so si s planom vzdrževanja in investicij tudi zastavili. > > preureditev visečega transporterja v Pralno sušilnih aparatih. Na področju naložb pa so se letos usmerili predvsem v prenovo energetskih sistemov. Lotili so se prenove dveh hladilnih sistemov v Kuhalnih aparatih in Pralno sušilnih aparatih. Oba sistema sta bila zastarela, energetsko potratna, uporabljala pa sta tudi pline, ki na trgu niso več dovoljeni. Z naložbo bodo zmanjšali porabo energije. Prav tako so se letos lotili obnove kompresorske postaje. Izdelali so stavbo za boljšo izvedbo sušenja komprimiranega zraka, dogradili dva nova kompresorja, eden je frekvenčno voden ter pet novih sušilcev zraka. S tem Direktor Investicij Anton Turinek: »Največ pozornosti smo v teh treh tednih namenili energetski sanaciji, optimiranju in izboljšanju delovanja nove tehnološke opreme, kije še v garancijski dobi, ter pripravam na naložbe, ki jih nameravamo začeti konec leta. Za investicijska vzdrževalna dela, ki so jih opravili v času kolektivnega dopusta, so porabili dober milijon in 200 tisočakov, iz naslova vzdrževanja pa 428 tisoč evrov. Skupno službo Investicij in vzdrževanja so pred tremi leti reorganizirali na tri področja, Investicije, Skupno vzdrževanje in vzdrževanje po programih. Skupno vzdrževanje izvaja dela za celotno Gorenje (skrbi za nabavo rezervnih delov, energetsko področje, zunanji red ter izvedbo posodobitev na strojih), vsak posamezni program pa ima še svoje vzdrževalce, ki zelo dobro poznajo posamezni delovni proces in so usposobljeni, da napake hitro in učinkovito odpravijo kar med samim delovnim procesom. Pri večjih popravilih pa se vključi Skupno vzdrževanje. Tudi ta redni letni remont, ki je že tradicionalno največji, poteka po tem principu. Področje Investicij je ob tem tisto, ki največjo pozornost namenja novim naložbam v celotni skupini Gorenja. Direktor skupnega vzdrževanja Evgen Vršnak: »Dela potekajo dobro, nekatere naprave smo začeli zaganjati že včeraj, druge bomo danes, jutri pa je predviden poskusen zagon celotne proizvodnje, tako da nam ostaneta še sobota in nedelja, če bi se slučajno kje pokazala še kakšna napaka.« V Skupnem vzdrževanju je zaposlenih 94 vzdrževalcev, po posameznih programih 121 in 12 na investicijah. V Skupnem vzdrževanju je zaposlenih 94 vzdrževalcev, po posameznih programih 121 in 12 v Investicijah. Remonte skrbno načrtujejo že v začetku leta, vse kar je mogoče pripravijo že prej, v času intenzivnih del pa se jim pridružijo še mnogi zunanji strokovnjaki. In kaj vse so opravili med letošnjim kolektivnim dopustom? Med drugim so zaradi novih tipov ležajev predelali stroj za brizganje kadi v plastiki, preuredili delovna mesta na montažni liniji v Pralno sušilnih aparatih, uredili oddelek lepljenja in stiroporne embalaže v Kuhalnih aparatih ter pripravili vse potrebno za Gorenje že nekaj let sistematično zmanjšuje porabo toplotne energije, tako da so kupljene količine od Komunalnega podjetja že več kot prepolovili. Gorenje je konec lanskega in v začetku letošnjega leta zaključilo obsežnejši cikel investiranja na področju novih izdelkov in tako na trg lansiralo več novih izdelčnih skupin. Gorenje že nekaj let sistematično zmanjšuje tudi porabo toplotne energije, tako da so kupljene količine od Komunalnega podjetja že več kot prepolovili. Za investicijska vzdrževalna dela, ki so jih opravili v času kolektivnega dopusta bodo porabili dober milijon in 200 tisočakov, iz naslova vzdrževanja 428 tisoč evrov. V službi Investicij pa so se posvetili tudi pripravi novih projektov, ki jih bodo izvajali konec leta. Energetske sisteme v celoti posodabljajo, zastarele cevi pa zamenjujejo z inox izvedbo. so znižali stroške porabe električne energije, prav tako pa so zamenjali cevovode, ki so zdaj v inox izvedbi, s čimer so zmanjšali upor zraka. Lotili so se tudi energetske sanacije posameznih objektov, preuredili nekaj pisarniških prostorov, inštalirali novo montažno linijo za sestavo vrat pomivalnih strojev, izvedli pa še nekaj izboljšav na tehnološki opremi, ki je bila v tem letu instalirana za potrebe projektov za nove izdelke. V Gorenju se izteka kolektivni dopust Velenje - Delavcem Gorenja se izteka kolektivni dopust, večina se jih za stroje vrača v ponedeljek, 13. avgusta. Čaka jih očitno zelo delovna jesen, naročil je namreč veliko, tako da bodo na novo zaposlili večje število delavcev. Seveda bodo pred njih nove zahteve postavljali tudi novi lastniki. Končna cena bloka šest 1.412.655.460 € Šoštanj - Končno poročilo o gradnji šestega bloka Teš razkriva, da je končna cena projekta dosegla 1.412.655.460 evrov. HSE, ki je lastnik Teša, je poročilo konec aprila poslal vladi, ki ga še ni potrdila. Teš naj bi po teh ocenah še več let ustvarjal izgubo. Ta pa je seveda odvisna predvsem od cene elektrike na trgu v prihodnjih letih. Preiskava o TEŠ 6 stoji že tri leta Šoštanj, Celje - Več kot tri leta po tožilski zahtevi za preiskavo korupcije v primeru TEŠ 6 postopki na celjskem okrožnem sodišču še vedno stojijo. Pravosodni minister Goran Klemenčič je spomladi zahteval pregled poteka dela, predvsem z vidika, ali je bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in ali so bili spoštovani zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo odločb. Višje sodišče Celje je potek preiskave pregledalo in poročilo posredovalo ministrstvu. Ker morajo poročilo še dopolniti, dokončnih odločitev še ne razkrivajo. Za STA pa so pojasnili, da so ukrepi usmerjeni v zagotovitev pospešenega in kontinuiranega dela na zadevi. Veliko prošenj za neprofitna stanovanja Velenje - Velenjska občina je na razpis, objavljen maja, prejela 408 prošenj za neprofitna stanovanja, kar je več, kot je na voljo stanovanj. Kot je povedal Gašper Hostnik z velenjske občine, prošnje trenutno preverjajo, računajo pa, da bodo predvidoma decembra izdali odločbe upravičencem do teh stanovanj, ki jih bodo začeli deliti prihodnje leto. Po oceni Hostnika bodo v letu 2019 lahko podelili med 50 in 60 stanovanj. Novih stanovanj pa občina trenutno nima na voljo. Kljub temu računajo, da bodo v dveh letih lahko rešili okoli polovico prošenj Terme Topolšica tudi letos dobro Topolšica - Terme Topolšica tudi letos dobro poslujejo. Število nočitev ter prihodki in dobiček so skladni s pričakovanji, nekoliko slabši je bil zaradi slabega vremena v juniju in juliju le obisk bazenov. Terme Topolšica so lani ustvarile 6,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 220 tisoč evrov čistega dobička. Del Term Dobrna naj bi kupil Sors Dobrna - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je sporočila, da je prodala 23,38-odstotni delež Term Dobrna, kupca pa niso razkrili. Po poročanju Financ gre za mariborsko družbo Sors, ki je v lasti podjetnika Marka Arsenoviča. Terme Dobrna so sicer v 72-odstotni lasti družbe Alea družine Korošec. Posel naj bi sklenili po dopustih. Unitor zadovoljen s poletno sezono Zreče - V zreškem podjetju Unitur so zadovoljni s poletno sezono na Rogli. Julija so namreč zabeležili štiri odstotke več nočitev kot lanskega julija, napovedi za ta mesec pa se zaenkrat gibljejo na ravni lanskega avgusta. Letos bo Rogla gostila čez 60 odstotkov slovenskih in okoli 40 odstotkov tujih gostov. Med gosti je največ vrhunskih športnikov in družin, med tujci pa prevladujejo Hrvati, Italijani, Nemci, Poljaki, Bosanci in Srbi. Javno povabilo Delovni preizkus Ljubljana, 2. avgusta - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Delovni preizkus za obdobje 2018/2019. Na voljo je 1,8 milijona evrov proračunskih sredstev, kar naj bi zadoščalo za vključitev 2.000 brezposelnih oseb. Z vključitvijo v Delovni preizkus lahko brezposelni preizkusijo svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu, delodajalci pa brezposelne spoznajo in tudi preizkusijo še pred sklenitvijo delovnega razmerja. Se bosta Dnevnik in Večer združila? Družbi Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik in Večer, sta napovedali združitev. Za to sta na pristojne organe že naslovili vloge za potrebna soglasja. Kot sta ocenili, nujo po združevanju narekujejo razmere na trgu. Prepričani sta, da je lahko le s tem in skupnim razvojem zagotovljen obstoj obeh časopisnih družb. Vinski kleti Puklavec 13 zlatih medalj Gornja Radgona - Vinska klet Puklavec Family Wines je na tradicionalnem 44. ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona dosegla izjemne rezultate in osvojila največ medalj doslej. V močni konkurenci domačih in tujih vinarjev so prejeli 13 zlatih medalj ter enega šampiona - Chardonnay 2017 Jeruzalem Ormož, ki je osvojil tudi naziv prvaka Jeruzalemske vinske turistične ceste ter veliko zlato medaljo, ki pripada arhivskemu Laškemu rizlingu 2006. a mkp, mz ■ Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 5 KULTURA 5 zvezde 9. avgusta 2018 »»WAS 15 Kino Velenje zvezde seli pod Kino Velenje se uveljavlja s prikazovanjem kakovostne kinematografske produkcije ter številnimi cikli in programi - Festival Velenje jih oblikuje z namenom gojenja filmske kulture Tina Felicijan Pomemben segment delovanja Festivala Velenje na področju zagotavljanja pestre ponudbe kulturnih vsebin v mestu je tudi skrb za edini kinematograf v Savinjsko-Šaleški regiji - Kino Velenje, ki je tudi član mednarodnega združenja kino operaterjev Europa Cinemas ter Art kino mreže Slovenije, zato 60 odstotkov njegovega programa zajema kakovostne umetniške filme slovenske, evropske in svetovne produkcije, ki niso na ogled le v sklopu rednega sporeda, pač pa tudi ob posebnih priložnostih, v okviru raznih ciklov in programov. Obisk kina vztrajno narašča Tradicija velenjskega kina sega v leto 1948 s premiero prvega slovenskega celovečerca Na svoji zemlji v prvi velenjski kino dvorani, ki so jo domačinke in domačini zgradili s prostovoljnim delom v Sončnem parku. »Kinematografska dejavnost je bila v takratnih okoliščinah medijske krajine edino okno v svet in je privabljala zares veliko obiskovalcev. Zaradi nesrečnega požara v 80-ih letih se je ta dejavnost za krajše obdobje prekinila, nekaj časa delovala v Domu kulture, s prenovo Hotela Paka pa se je selila v novo moderno kino dvorano, ki je dolgo uspešno privabljala gledalce s t filmskimi hiti. Titanic, denimo, je v Velenju pritegnil več kot 14 tisoč gledalcev. Nato se je zaradi pojava novih medijev in tehnologij obisk kina začel zmanjševati. Ko dejavnost ni bila več donosna, je kino zaprl vrata in jih ponovno odprl pred desetimi leti ter prešel pod kulturne dejavnosti Festivala Velenje. Zdaj beležimo izjemen porast kakovosti filmske produkcije ter kontinuirano rast števila gledalcev,« je dinamiko velenjskega kinematografa povzel ii^'l n sodelavec Festivala Velenje Peter Groznik in dodal, da je porast obiskovalcev najbolj strm od leta 2013, ko se je kino digitaliziral in s tem omogočil doživljanje najsodobnejše kinematografske produkcije. Danes ga na leto obišče do 25 tisoč ljudi. »Za te številke je treba veliko delati na vsebinah in promociji. Imamo dva filmska abonmaja, veliko brezplačnih predstav, akcij in ciklov. V slovenskem merilu imamo občinstvu zelo prijazne cene,« V dobro obiskanem in prijetnem druženju z zvezdami pod zvezdami bodo do konca cikla na ogled še psihološka drama Obupani (14. avgusta), slovenska komična drama Slovenija, Avstralija in jutri ves svet (20. avgusta) in romantična komedija Ljubezen na prvo bolezen (27. avgusta). Foto: Arhiv Festivala Velenje pa poudarja sodelavka Festivala Velenje Ana Godec. V ospredju je kakovostna sedma umetnost Festival Velenje si z oblikovanjem različnih tematskih in priložnostnih filmskih projekcij, ciklov ter programov (Pikin kino, Filmska četrt Pikinega festivala, Noč kratkih filmov, Novi novi filmi AGRFT, Dan evropskega filma, Z dedkom in babico v kino, abonmaji, počitniške predstave, brezplačne projekcije ob posebnih priložnostih ...) prizadeva za vsegeneracijsko kulturno vzgojo na področju gibljive slike. V sklopu ponedeljkovega Filmskega gledališča spremljajo vrhunce domače, slovenske, svetovne produkcije. Dobro sodelujejo z domačimi ustvarjalci in produ-centi, ki jih redno umeščajo v program in organizirajo premiere. V projektu Kinozaver pa se s procesi nastajanja filma vsako leto seznanjajo najstarejše generacije predšolskih otrok, ki se preizkusijo v risanju filmskih pri- zorov in snemanju ter spoznajo tehnologijo predvajanja filmov in si ogledajo projekcijo. »Tako si prizadevamo vzgajati bodoče občinstvo našega kinematografa. Za filmsko vzgojo odraslih pa so različni tematski cikli, velenjske premiere slovenskih filmov s pogovori z ustvarjalci in drugi programi,« je povedala Ana Godec in dodala, da so podobni programi namenjeni tudi osnovno- in srednješolski populaciji. V poletnem času pa med vzgoj-no-izobraževalnimi programi na področju filmske kulture izstopa cikel julijskih in avgustovskih filmskih projekcij na pred Domom kulture Zvezde pod zvezdami, katerega programsko vodilo je nabor žanrsko raznolikih, a kakovostnih filmov. »Z brezplačnimi predstavami se zahvalimo obiskovalcem za oglede v kinematografski sezoni. Kompakten in strukturiran program odslikava vodila našega kina. Še vedno prikazujemo tudi komercialne naslove velike studijske produkcije, ki pa so v manjšini. Prevladujejo umetniški filmi, ki so v preteklem letu privabili več kot 45 odstotkov obiskovalcev rednih in drugih predstav, kar nakazuje na krepitev tistega segmenta občinstva, ki prisega na zahtevnejši film. Tudi v cikel Zvezde pod zvezdami smo vključili nekaj izjemno kvalitetnih naslovov evropskih avtorjev in veseli me, da si je njihova dela ogledalo toliko ljudi,« je še povedal Peter Groznik. Rekli so ) Ana Godec: »V poplavi raznih vizualnih vsebin, ki jih predvsem mladi sprejemajo nekritično, želimo, da se čim več ljudi seznani s kakovostnim umetniškim filmom in se nauči razločevati zrno od pleva, kar je tudi največji izziv Kina Velenje.« Peter Groznik: »Kino Velenje je že vrsto let uspešen pri pripravi premier slovenskih filmov in upam si trditi, da velenjski kino med slovenskimi ustvarjalci in producenti uživa velik ugled, saj se vedno radi odzovejo našim vabilom.« Bliža se tradicionalni festival na Graški Gori Na Graški Gori bo letos potekal že 43. mednarodni festival narodnozabavne glasbe Graška Gora poje in igra 2018. Festival s častitljivo tradicijo bo letos v dveh festivalskih dneh, v petek, 17. avgusta, in v nedeljo, 19. avgusta, gostil znana imena domače in tuje narodnozabavne glasbe. Na petkovem tekmovanju bo v tekmovalnem programu nastopilo dvanajst (12) glasbenih skupin, od tega dva ansambla iz tujine. Po festivalu bo v nedeljo, 19. avgusta, ob zaključku festivalskega dogajanja in pestrega poletja na Graški Gori, med Mislinjsko in Šaleško dolino, še velika glasbena prireditev pod imenom Popoldne z glasbenimi gosti. Kulturno društvo Graška Gora v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Mestno občino Slovenj Gradec, Občino Mislinja, ZKD Šaleške doline, ZKD Slovenj Gradec in Festivalom Velenje, že vsa leta opravlja to veliko promocijo »domače« glasbe. Letošnje festivalsko dogajanje bo obsegalo dva dni. V petek, 17. avgusta, bo potekalo od 20. ure dalje tradicionalno festivalsko tekmovanje Graška Gora poje in igra, za katerega je strokovna komisija izbrala 12 ansamblov iz Slovenije in dva iz tujine (Avstrija, Hrvaška) ter se bodo pomerili za prestižne nagrade: zlatega, srebrnega in bronastega pastirčka. Ob teh nagradah bo svojega najboljšega izvajalca izbrala tudi publika, podelili bodo nagrado za najboljše besedilo pesmi, strokovna komisija bo razglasila nagrado za najboljšo priredbo (aranžma), nagrado za najbolj izvirno melodijo, podeljena bo plaketa organizatorja in seveda najpomembnejša nagrada - za absolutnega zmagovalca festivala. V tekmovalnem dogajanju se bodo predstavile skupine oziroma ansambli: ansambel Jerneja Kolarja, ansambel Stanka Fajsa, Dečki z bregov (Hrvaška), Juhej, Kozjanski lumpi, Krainersch-wung (Avstrija), Lun'ca, Mladi godci, Norost, Savinjski kvintet, SOS kvintet in Srčni muzikanti. Pester in izjemno zanimiv bo tudi spremljevalni program. Ob tekmovalnem delu festivala »Graška Gora poje in igra« se bo kot gost na petkovem večeru predstavila priznana zasedba iz tujine, odlični ansambel Die Lungauer iz sosednje Avstrije. Drugi festivalski dan bo nedelja, 19. avgusta. Graška Gora bo zaigrala, zapela in zaplesala ob številnih prepoznavnih domačih vižah na Popoldne z glasbenimi gosti. Mozirski gaj skozi čas V Parku cvetja - Mozirskem gaju tudi v teh vročih dneh niso počivali, ampak so se pripravljali na pozno poletno cvetlično razstavo, ki iz leta v leto preseneča številne obiskovalce. Vrtnarji pač postajajo vse večji umetniki, cvetlični aranžmaji pa umetnine, ob katerih zastaja dih. Letošnja razstava bo potekala prihodnjo soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta. Kot ugotavlja predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri slovenski obrtni zbornici Simon Ogrizek, bo zagotovo spet nekaj posebnega, saj to navsezadnje od vrhunskih cvetličarjev tudi pričakujejo številni obiskovalci. Tokrat računajo, da bodo dobili tudi 1,5 milijontega obiskovalca, ki mu bodo namenili lepo nagrado, bon v vrednosti tisoč evrov, s katerim mu bodo delavci PUP Velenje uredili vrt, teraso ali balkon. Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 6 6 OD SREDE DO TORKA 9. avgusta 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 1. avgusta Številne evropske države se soočajo z vročinskim valom. Naj-topleje je na Iberskem polotoku, kjer se je živo srebro povzpelo na 40 stopinj Celzija. Na Hrvaškem in v Italiji velja rdeče opozorilo zaradi vročine. Visoke temperature se nadaljujejo tudi v Nemčiji in Skandinaviji. Vroče bo vsaj še nekaj dni. Vročinski valje zadel Evropo. Koordinator Levice Luka Mesec je petorčku LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS sporočil, da Levica ne bo vstopila v koalicijo z njimi, jim je pa ponudil podporo njihovih poslancev pri oblikovanju manjšinske vlade. Družbi Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik oz. Večer, sta napovedali združitev. Za to sta na pristojne organe že naslovili vloge za potrebna soglasja. Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je opozoril, da v panogi po 25 letih ni več veljavne kolektivne pogodbe, saj pogajanja z delodajalci niso bila uspešna. Na Bavarskem so začeli delovati sporni sidrni centri za migrante. Njihov glavni namen je pospešiti azilni postopek in izgon oz. vračanje tistih tujcev, ki nimajo pravice ostati v Nemčiji. Tudi francoski parlament je sprejel zakon, ki zaostruje pogoje za pridobitev azila ali preselitev v državo. Na Danskem pa je začela veljati prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih, ki jo je maja sprejel tamkajšnji parlament. Četrtek, 2. avgusta Prvak SMC Miro Cerar je v pismu članom sveta stranke vnovič izrazil pomislek o tem, ali je mogoče sestaviti učinkovito vlado le s podporo šeste stranke od zunaj, kar predlaga Levica. V pastirskem naselju na Veliki planini je strela udarila v neposredno bližino skupine štirih oseb. Tri so bile poškodovane. Slovenjgraške večere so do sobote zaznamovali kratki filmi, ki jih prikazujejo na tretjem mednarodnem festivalu kratkih neodvisnih filmov Shots. Na festival se je prijavilo 1350 filmov iz 110 držav. Nacisti so na večer 2. avgusta 1944 v taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnji Zigeunerlager (cigansko taborišče) in usmrtili več kot 3000 Romov. Gre za največjo usmrtitev Romov naenkrat. Med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 so nacisti po novejših ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol. Papež Frančišek je v posodobitvi katekizma označil smrtno ka- Papež Frančišek je v posodobitvi katekizma označil smrtno kazen za nedopustno. zen za nedopustno, saj je «napad na nedotakljivost in dostojanstvo osebe». Ameriški tehnološki velikan Apple je postal prvo podjetje iz zasebnega sektorja s tržno kapitalizacijo, višjo od 1000 milijard dolarjev. Petek, 3. avgusta Stranka Levica je strankam LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS poslala predlog sporazuma o projektnem partnerstvu za podporo manjšinski vladi. Svet Levice je sicer v torek zavrnil vstop v vladno koalicijo. Predsednik SDS Janez Janša misli, da morebitna leva vlada ne bo obstala dolgo. Predsednik SDS Janez Janša pa v pogovoru za Radio Ognjišče ni zanikal možnosti, da bo Slovenija vlado dobila, „zagotovo pa ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike". Strelec Boštjan Maček je na evropskem prvenstvu v avstrijskem Leobersdorfu osvojil zlato kolajno v trapu in s tem dosegel svoj največji uspeh. V boju proti nezakonitim migracijam namerava Italija za razvoj Afrike prispevati milijardo evrov. Ameriška administracija je nekaj mesecev pred kongresnimi volitvami v ZDA v četrtek obtožila Rusijo, da izvaja vsiljivo kampanjo, s katero želi vplivati na volitve in javno mnenje. Sobota, 4. avgusta Redno patruljo 24. kontingenta Slovenske vojske (SV) na mirovni misiji v Libanonu je zjutraj napadla večja oborožena skupina. V prvem napadu so patruljo obkolili in poškodovali vozilo, v drugem napadu pa so vozilo polili z bencinom in ga zažgali. Pripadniki SV so bili nepoškodovani. V Marezigah pri Kopru je v petek umrl Matija Barl, ki je leta 1951 na velikih platnih takrat kot enajstletnik navdušil z naslovno vlogo Kekca. V švicarskih Alpah je strmoglavilo starodobno letalo iz druge svetovne vojne. V nesreči je bilo umrlo vseh 20 ljudi na krovu. Vzrok nesreče še ni znan. Srbski predsednik Aleksandar Vučic je v soboto operacijo Nevihta primerjal s holokavstom. Hitler je hotel svet brez judov, Hrvaška, njena politika, pa je hotela Hrvaško brez Srbov, je Umrl je Matija Barl, ki je leta 1951 navdušil z naslovno vlogo Kekca. menil in izzval veliko nasprotovanje Hrvatov. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil v soboto med govorom med vojaško parado v Caracasu tarča poskusa atentata z letalniki, ki so nosili eksploziv. Maduro v napadu ni bil poškodovan. Število zaposlenih pri časopisnih hišah v ZDA je v zadnjem desetletju upadlo za 45 odstotkov, kaže raziskava tamkajšnje agencije za delo. Nedelja, 5. avgusta Na Svetih Višarjah je potekalo 30. tradicionalno romanje matičnih, zamejskih in izseljenskih Slovencev k cerkvi Matere Božje. Osrednji govornik je bil pravnik in politolog Dejan Valentinčič, ki je med drugim izpostavil, da je za rojake v zamejstvu materni jezik življenjskega pomena. SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica razkril, da so se dogovorili, da bo peterica strank v sredo v DZ vložila njegovo kandidaturo za mandatarja. Obenem bodo predlagali, naj predsednik DZ postane prvak SD Dejan Zidan. Šarec ob tem pričakuje tudi podporo Levice. Koordinator Levice Luka Mesec je opozoril, da protokol o sodelovanju s peterico strank ni usklajen. Ameriški predsednik Donald Trump je priznal, da se je njegov sin Donald mlajši junija 2016 pred predsedniškimi volitvami sestal z rusko odvetnico, da bi dobil morebitne sporne informacije o nasprotnici Hillary Clinton. Kot pravi to ni sporno, ampak povsem legalno. Na Svetih Višarjah je potekalo jubilejno romanje matičnih, zamejskih in izseljenskih Slovencev k cerkvi Matere Božje. V Kninu na Hrvaškem so potekale slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter ob 23. obletnici vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. V Ljutomeru pa so proslavili 150. obletnico prvega slovenskega tabora in, kot je bilo v navadi na taborih, oblastem poslali zahteve za izboljšanje razmer. Med drugim so izrazili zahtevo po nižji obdavčitvi plač, boljšem poslovnem okolju, prilagoditvi šolskih programov, ureditev statusov gasilcev, podporo kmetijstvu in zavarovanje reke Mure. S spustom flosa, povorko in flosarskim krstom je na Ljubnem vrhunec dosegla ena najstarejših turističnih prireditev v Sloveniji -Flosarski bal, ki ohranja spomin na splavarjenje lesa Močan potresu z magnitudo 7,0 je stresel indonezijski otok Lombok. Po informacijah lokalnih oblasti je umrlo najmanj 142 ljudi, več sto jih je ranjenih. Ponedeljek, 6. avgusta Prvak LMŠ Marjan Šarec je po pogovorih s predstavniki strank Na Japonskem so se spomnili žrtev prvega napada z jedrsko bombo. Na Japonskem so se spomnili žrtev prvega napada z jedrsko bombo na svetu, ko so ZDA pred 73 leti odvrgle atomsko bombo na Hirošimo. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Tri dni kasneje je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Za posledicami eksplozije je tu takoj umrlo še okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice terjale več kot 70.000 žrtev. Torek, 7. avgusta Evropska komisija je odobrila Hisensejev prevzem družbe Gorenje. Ugotovila je, da koncentracija ni vprašljiva z vidika omejevanja konkurence. Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo znova poslalo predlog resolucije o energetskem konceptu Slovenije. Zainteresirana javnost lahko pripombe na predlog resolucije v času javne obravnave pošlje vključno do 7. septembra. Po odstopu ZDA od iranskega jedrskega sporazuma v maju je začel veljati prvi sveženj sankcij ZDA proti Iranu. Prepovedano je poslovanje z iranskimi finančnimi ustanovami, trgovina z dragocenimi kovinami ter sodelovanje z iranskim avtomobilski sektorjem. Zaostrujejo se odnosi med Srbijo in Hrvaško. Razlog je sobotna primerjava predsednika Srbije Aleksandra Vučica hrvaške osvobodilne operacije Nevihta s holokavstom. Robert -.^i/ Redford Legendarni ameriški filmski igralec, oskarjevec in ustanovitelj filmskega festivala Sundance Robert Redford se pri 81 letih poslavlja od igralskega poklica. Špela Kožar Domoljup, domoljub Franci, ti pač nisi domoljup. Domoljupci očitajo Kučanu ... Po srcu izjemno velik slovenec, domoljup... Vsak domoljup mora to prebrati. To je transkripcija le peščice čivkov na družbenem omrežju twitter, v katerih najdemo besedo domoljup. Zapisi nastajajo »pod tipkovnico« desničarsko usmerjenih volivcev, v katerih nasprotnemu političnemu taboru očitajo pomanjkanje le-tega, domoljupja namreč. Da, tudi domoljupje je beseda, ki je vedno bolj prisotna v tovrstni komunikaciji. Tisti ki, upoštevajoč čivke in zapise na facebooku, najbolj prisegajo na ljubezen do doma in domovine, kot je opredeljen pomen tega slovarskega pojma, očitno ne vedo, kako to, kar občutijo, pravilno pišemo v slovenskem knjižnem jeziku. Dragi domoljupi, pravzaprav ste domoljubi! In prisegate na domoljubje. Kot državljanka, ki prisega na liberalne vrednote, moram torej v nadaljevanju uporabljati pravilni zapis besede in njenih izpeljank. Priznam, da tudi sama čutim, občutim domoljubje. Hm, morda pa le gre za dva različna pojma, dve vrsti različnega občutenja? In je moja nevednost kriva, da ne razumem pomenske razlike med domoljupom in domoljubom? Ker Slovar slovenskega knjižnega jezika normira le pisanje s črko -b, bom v tej veri nadaljevala, da torej, ko čutim domoljubje, čutim tudi domoljupje, čutim tisto, kar čuti domoljup. Morda pa je prava ločnica v tem, kar so ob sprejemu srebrne hrvaške nogometne reprezentance v domovini demonstrirali sosedje. Nekateri Hrvati so na Trgu bana Jelačica izkazovali domoljubje vse dokler na oder ni stopil Thompson; takrat so začeli zapuščati prostor, na katerem so prej ure in ure čakali »vatrene«. In ostali so domoljupi. Nogometaši in selektor, katerih želja je bila, da Thompson potuje z njimi že v avtobusu, so, kot smo lahko brali na družbenih omrežjih in v kolumnah hrvaških časopisov, razdelili prisotne. Čigava poteza je bila bolj nedomoljubna? Tistih, ki so odšli in so pozneje problematizirali prisotnost pevca, ki ne obsoja ustaštva, ali tistih, ki so na trgu ostali? »Nema rata, dok ne digne ruke brat na brata« (iz filma Podzemlje Emirja Kusturice). Pred dnevi sem brala raziskavo, opravljeno med prebivalci Bosne in Hercegovine; ne spomnim se več vzorca, števila vprašanih, a četudi je bil morda premajhen za relevanten rezultat, je vsebina o preseganju sovraštva med narodi nekdanjih jugoslovanskih republik zelo povedna - vojaki v prvih bojnih vrstah v zadnji balkanski vojni so veliko lažje oprostili vojaku na drugi, sovražni strani, kot pa tisti, ki se niso vojskovali. In nadalje - slednji še vedno radi netijo sovraštvo do pripadnika druge narodne skupnosti. V imenu domoljubja se je, prav tako na Hrvaškem, zgodilo ganljivo slovo od Oliverja Dragojevica - to je tisto domoljubje, ki je zgolj in samo pozitivno, saj ne vnaša razdora, saj zaradi njega ponovno postanemo skupnost, ne glede na medsebojne razlike. Smrt enega človeka je sprožila slogo. Da, en sam človek je dovolj. Zato se v imenu domoljubja dogajajo tudi zločini nad soljudmi - nad tistimi, ki mislijo drugače, ki so drugačni, ki so od drugje. In zato je biti domoljup še posebej nevarno - domoljup namreč negativnega aspekta ljubezni do doma in domovine ne zaznava, saj je zanj to edina možna ljubezenska vez, kar pomeni, da 99 % ostalega prebivalstva sveta zanj ni »enakovredni partner«. Občutek posesivnosti, češ, to je moj dom in natanko takšen mora ostati, spodbuja propad človeške civilizacije. Pretiravam?Branje zapisov na družbenih omrežij me prepričuje prav v nasprotno; vsak dan nas je manj, ki razumemo domoljubje kot očetnjavo, in vsak dan jih je več, ki domoljubje razumejo kot poveličevanje nekoga ali nečesa. In še ena razlika je med nami - da je med slednjimi, ki jih zagovorniki slovenske desnice imenujejo domoljupi, vedno več aktualnih svetovnih politikov. *"4CAS si lokalne novice ■ Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 7 9. avgusta 2018 »»WAS KULTURA 15 Velenjčan naš je very good Jože Sredenšek iz Velenja je lani obeležil 50 let glasbene kariere - Kamor pride, ga prosijo, naj zapoje Belo rožo - V pokoju se ukvarja predvsem s pohodništvom in kolesarjenjem - Še lahko pričakujemo tudi kakšen glasbeni izdelek Mojca Štruc V lanskem letu je obeležil 50 let glasbenega udejstvovanja. Iz tega bogatega obdobja kariere sta med slovenskim občinstvom najbolj priljubljeni »Bela roža« in »Štajerc naš je very good«, bolj pristni ljubitelji pa bi brez dvoma znali našteti in zapeti še marsikatero skladbo izpod njegovih rok. Zapisane so na mnogih ploščah, kasetah, zgoščenkah in zdaj tudi v sodobnejših zvočnih oblikah. Od klarineta in skokov do kitare in petja Jože Sredenšek je kot otrok obiskoval ure klarineta v glasbeni šoli. Ko gaje po petih letih začela navduševati Golica in je to prišlo na ušesa učitelju, gaje ta odslovil. »Takrat sem kar šel in nisem nič protestiral. Bil sem prepričan, h da mi bo oče kupil klarinet, ampak on je rekel, da sem ga polomil in da | naj se znajdem,« se spominja Jože. V tistem času je Jožetov brat kot eden redkih v Velenju igral električno kitaro. Svojemu mlajšemu bratu je pokazal nekaj prijemov in Jože si je kmalu preigraval nekaj priljubljenih skladb. Takrat ga sicer ni zanimala samo glasba. Treniral je tudi smučarske skoke in leta 1965 na 35-metrski skakalnici v Velenju postal tudi državni prvak. Od tam je športno kariero štiri leta nadaljeval v mladinski reprezentanci Jugoslavije. Vmes pa so se zgodile neke počitnice s sovrstniki na otoku Stenjaku. Tam je pod krošnjami dreves v družbi deklet brenkal na kitaro in malo pel. Pa ga je slišala ena od vzgojiteljic in sklenila, da bo še tisti večer nastopil na »Pokaži, kaj znaš« pred 200 sovrstniki. »Mislil sem, da bom kar umrl, tako me je bilo strah,« se spominja Jože, a pravi, da ga je trema ob prihodu na oder takoj zapustila. Takrat je vedel, da lahko nastopa in od takrat je še bolj zagrizeno vadil. Večkrat je igral s Šaleškimi fanti, ko je prišel k vojakom na Bohinjsko Belo, so tudi tam potrebovali glasbenika. »Imeli so ansambel odličnih glasbenikov, ki ga je vodil profesor Branko Škruba iz Šoštanja. Bila je velika sreča, da sem prišel zraven in zato sem se devet mesecev igranja v vojaški uniformi zares trudil. Po vsej Sloveniji smo nastopali tako z domačo kot z zabavno glasbo,« pravi Jože Sredenšek. Ko se je vrnil od vojakov, se je kot kitarist redno pridružil Šaleškim fantom, pri smučarskih skokih pa nadaljeval kot trener. Z bratom ustanovila Ansambel Sredenšek Jože se spominja, da je bilo 24 ur v dnevu včasih premalo. »Večkrat sem bil utrujen, toda to sem zares rad počel. Pri skokih je moj pionirski rekord veljal že 15 let in rekel sem si, da moram vztrajati, dokler ne vzgojim nekoga, ki me bo preskočil,« pravi Jože. In ga je. Potem pa seje aktivno udejstvova-nje v skokih počasi umaknilo in ostala T Čepravje v pokoju, glasba Jožeta Sredenška tudi po 50 letih ustvarjanja, spremlja še naprej. je predvsem glasba. Poleg službe, seveda. »Imel sem službo, kjer so me razumeli in mi po potrebi omogočili tudi neplačan dopust,« se s hvaležnostjo spominja Jože Sredenšek. Če je s Šaleškimi fanti v glavnem nastopal po Sloveniji, se je leta 1984 zgodba spremenila. »Brat mi je predlagal, da bi ustanovila svoj ansambel. On je takrat že živel in glasbeno ustvarjal v Nemčiji, želel pa se je pokazati tudi v domačem okolju. Poleg tega je bil nekoliko naveličan tistih nemških glasbenikov, ki niso želeli igrati zvrsti glasbe, ki je bila nam tako ljuba,« pripoveduje Jože. Starejši od bratov je tako po več evropskih akademijah iskal primerne glasbenike in jih naposled našel. Ansambel Vlada Sredenška (takrat je bil vodja brat) je posnel ploščo in spoznali so, da je dobra. Petnajst let so v glavnem nastopali v Nem- čiji in Avstriji, pri njih pa sta peli tudi Vera Šolinc (ki je kasneje napisala kar nekaj besedil za skladbe) in Irena Vrčkovnik. »Na trenutke smo bili tako dobri, da mi je kar srce igralo,« se spominja Jože in priznava, da mu je od začetka nekaj težav povzročal jezik. »Včasih je bilo treba uporabiti celo kakšno nemško narečje in jaz o tem takrat nisem imel pojma,« smeje pripoveduje Jože in dodaja, da je besedila želel razumeti, saj je tako v pesem lažje vložil samega sebe. Pa so ga naučili - nekaj brat, nekaj pa klarinetistka iz ansambla, katere materinski jezik je bila nemščina. Jože pravi, da je v času nastopanja v Avstriji in Nemčiji spoznal, da je tista publika precej drugačna od slovenske. »Tam nič ne plešejo, sedijo v dvorani in poslušajo z resnimi izrazi na obrazu. Glasbeniku so dobra spodbuda, da se še bolj potrudi in se sam lepo nasmeje ter tako izvabi kakšen nasmeh tudi od njih,« pravi Sredenšek. Ko leta 1997 bratu čas ni več dopuščal vodenja ansambla, je to nalogo prevzel Jože sam. »Najraje sem bil na odru,« pove danes in s ponosom doda, daje kot kitarist snemal tudi za druge ansamble. Z domačim ansamblom pa so v karieri posneli preko 300 skladb. »Ampak niti slučajno ne bi znal več zapeti vseh,« se smeje Jože in dodaja, da včasih posluša stare posnetke in na nekaterih neznanih presenečen prepoznava svoj glas. Glasba je način življenja Nekatere skladbe pa so se seveda vtisnile globoko v srce - Jožetu in poslušalcem. »Pred 26 leti smo prvič zapeli Belo rožo in še danes me, kamor koli pridem, prosijo, naj zapojem to pesem,« pravi Jože in dodaja, da ima to skladbo zelo rad tudi sam. Druščinam jo tako tudi danes z veseljem zapoje in uživa, ko vsi prepevajo z njim. Ansambel Sredenšek še obstaja, so pa v glavnem studijska ekipa. Ker je Jožetu pred časom ponagajalo zdravje, se je ljudem morda zdelo, da se je nekoliko umaknil. A že okreva in to dobro. »Ta trenutek mi ni dolgčas. Vsak dan se ukvarjam s pohodi v naravi in kolesarim. Še vedno spremljam glasbo in jo tudi še ustvarjam,« pravi Jože in napoveduje, da še smemo pričakovati kakšen izdelek. Glasba je pač njegov način življenja. Miki Solus napravil vtis s komičnimi besedili Velenje, 1. avgusta - Drugi del Poletnih kulturnih prireditev v organizaciji Festivala Velenje se je začel s kantavtorskim koncertom zagrebškega glasbenika Mikija Solusa. Avtor treh samostojnih albumov, ki jih podpisuje z vedrimi melodijami in izvirnimi besedili, polnimi komičnih komentarjev in referenc na sodobno popularno kulturo, je kljub poletni lenobnosti Velenjčank in Velenjčanov ter grožnjam muhastega vremena pod pisani oder pred barom Mozaik privabil nekaj poslušalcev. Pritegnil je tiste, ki imajo radi »izvirnost, zafrkancijo, nonšalantno glasbo in ble-sava besedila,« kakor sam opisuje svojo klavirsko glasbo s sproščenim vokalom, ki pa vendarle obravnava resne teme - politične razprtije (tudi burko v Piranskem zalivu), nekritično sprejemanje in prevzemanje svetovnih trendov, ironične samorefleksije, eno izmed svojih pesmi pa je Miki Solus posvetil Melaniji in jo nagovoril, naj spametuje svojega moža. Tako je občinstvo nagovoril k odprtemu in kitičnemu, a vseeno pozitivnemu in neobremenjenemu pogledu na svet ter k lahkotnemu, rahlo poskakljivemu koraku skozi življenje. ■ tf Kunigunda je že na nizkem startu 21. Festival mladih kultur Kunigunda se napoveduje s paintballom v Pekarni, fotografsko razstavo Tilyen Mucik in prižigom svetlobne gverile Tina Felicijan Med 24. avgustom in 1. septembrom bo teraso pred eMCe placom, velenjske ulice in trge, Pekarno in mnoge druge bolj ali manj predvidljive kotičke za uprizarjanje raznih predstav, poslušanje koncertov različnih glasbenih žanrov, postavljanje razstav, izvajanje delavnic in raznih drugih kulturnih prireditev ponovno zasedla Kunigunda. Letos se vrača z ustaljeno ekipo, na čelu katere je zadnja tri leta programska vodja družbe in išče rešitve za družbene probleme. Osebno ocenjujem, da je prav (neupravičen) strah pred migranti tisti, ki je prispeval h krepitvi desnice, ki pa poleg zapiranja mej napoveduje tudi reze v kulturo. Kultura pa, kljub temu da ni ključna za samo preživetje posameznika, ponuja razbremenitev od vsakdanjega življenja, ponuja hkrati zabavo kot tudi kritično misel. Spodbuja ljudi, da so kreativni, da mislijo s svojo glavo, iščejo drugačne rešitve, se osvobodijo kulturno prevladujočih družbenih okov Maruša Skornišek. »Letos smo program sestavili že konec marca in tako imeli dovolj časa za logistične in tehnične priprave ter promocijske poteze,« je povedala tik pred začetkom najbolj intenzivnega obdobja priprav, v katerem bodo še potekali predfestivalski dogodki. Med njimi bo letos paintball v Pekarni, ki bo adrenalinske navdušence sprejemala 17. in 18. avgusta, ko bodo oblekli kombinezone in se z markerji (tako se namreč imenujejo paintball pripomočki za izstreljevanje z barvo napolnjenih kapsul) zapodili v industrijski labirint ter v njem (morda še zadnjič) intervenirali brez zadržkov in posledic. Na Velenjskem gradu se bo v četrtek, 23. avgusta, ob 19. uri odprla diplomska razstava domače fotografinje Tilyen Mucik, ki bo tokrat predstavila svoje raziskovanje ženske fotografije v kombinaciji z botanično. Nato pa bo ob 21. uri pred eMCe placom zažarela svetlobna instalacija in naznanila prihod Kunigunde. Ponovno se odzivajo na družbeno dogajanje Kunigunda tudi letos poskuša kritizirati negativno družbeno dogajanje skozi kulturo. Tokrat pod sloganom S kulturo naprej. »Kot veste, je ,kulturni boj' že med celotno zgodovino slovenstva tisti, ki si prizadeva za pravičnost, strpnost, povezuje, se odpira, ponuja kritiko Prekleti kadilci in pogledajo na svet z drugih perspektiv. Letos se bomo drugačnosti in družbene (ne)sprejemljivosti dotaknili preko žive knjižnice, predavanja na temo travm, prav tako pa bodo kritično misel s svojimi besedili prinašali glasbeniki, s svojimi deli umetniki, uprizoritveni ustvarjalci, skejterji bodo preskakovali meje in tehnične pregrade, skupaj pa se bomo še naprej trudili za pravičnejšo in vsevključujočo družbo,« je povedala programska vodja in dodala, da je eden izmed izzivov letošnjega festivala v obiskovalcih vzbuditi zavedanje, da pasivnost le poglablja družbeno krizo, in jim vliti pogum, da sami s svojimi dejanji zaže-nejo pozitivne spremembe. Najbolj se veselijo Prekletih kadilcev Tudi letos bo Kunigunda glasbeno pestra, saj bodo na festivalu nastopili Bolesna brača Demolition Group, Bitch Boys, Jeru The Damaja (ZDA), Bolesna Brača (HRV), Širom v Hudi luknji, Samuel Blues, Cvinger (KAN), Kontradikshn, Be-atmyth in mnogi drugi. Ekipa se že skoraj tradicionalno (drugič) poslavlja od Pekarne, ki bo tudi letos gostila razstave in uprizoritveno umetnost ter predstavitev zbornika ob 20. obletnici festivala. Nestrpno pričakujejo tudi predstavo Prekleti kadilci Svetlane Makarovič v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Potekal bo že 3. Titov skate session, ki ga pripravlja društvo urbanih športov DUŠA. Za mednarodno in multikulturno noto pa bodo poskrbeli udeleženci delovnega tabora iz različnih koncev sveta, ki bodo v času festivala v sodelovanju s Plesnim studiem N ustvarili plesno-glasbeno produkcijo na temo Cankarjeve Skodelice kave. Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA 9. avgusta 2018 Med kičem, znanostjo in umetnostjo To so trije koncepti, ki jih pri svojem delu raziskuje in prepleta slikarka Barbara Jurkovšek - V Galeriji Velenje gostuje že drugič - Kustosinja njene razstave Something about Views/Nekaj o pogledih je študentka Pavlina Grošelj Tina Felicijan Velenje, 2. avgust-8. september - Slikarski jezik Barbare Jurkovšek (na fotografiji levo), ki sloni na portretni figuraliki z natančnimi linijami v izrazitih, tudi neonskih barvah, razločno izpisuje tri prepletajoče se elemente: kič, znanost in umetnost. »Ta triada se je izoblikovala skozi leta, saj je slikarstvo proces, v katerem slikarjeva govorica postaja vse bolj izrazita. Tako sem prišla do kombinacije, ki je meni ljuba. Izhajam iz naravoslovnega okolja, zbiram igrače in stare, kičaste predmete, sem ljubiteljica živali in po poklicu sem slikarka,« pojasnjuje Jurkovškova, ki je za tokratno razstavo dela izbrala iz vsakega cikla svojih priljubljenih motivov in tem - portretov ljudi, svojih družinskih članov, živali s človeškimi lastnostmi v nenavadnih pokrajinah, igrač, »izmišljenih hibridov« na platnih ali naravnih oziroma s črno prebarvanih jutastih vrečah. »Vedno najdem pot, da lahko portretiram, kar me pritegne in mi je všeč,« je povedala avtorica in dodala, da je na razstavi predstavljen del njenega opusa, razviden pa je razvoj barvne palete od ciklov s temnejšimi ozadji do motivov igrač v neonskih barvah. Predvsem dela na juti - cikli Loved to Death in Albino United ter Imortal - se vsebinsko nanašajo na odnos med rojstvom, smrtjo in ljubeznijo. »To je nekaj, kar imamo v sebi v vsa bitja,« je še povedala slikarka, ki v svoja dela vpleta tudi kaligrafske in tipografske elemente. študij umetnostne zgodovine in slovenskega jezika, tam pa sodeluje s fotografskim klubom in Galerijo Stolp, kjer predstavlja fotografe in pripravlja kataloge. oboje, čeprav vem, da se bom verjetno morala odločiti za eno. Z veseljem bi začela redno sodelovati s kako galerijo, po drugi strani pa bi rada opravila strokovni izpit Mlada kustosinja ponovno uspešna Kustosinja Galerije Velenje Milena Koren Božiček (na fotografiji desno) je k postavitvi razstave in pripravi kataloga ponovno povabila Pavlino Grošelj (na fotografiji v sredini), ki je lani dobila prvo priložnost za sodelovanje z galerijo kot kustosinja razstave Nine Koželj, kar je bila njena odskočna deska, pravi. To je bila prva samostojna razstava Velenjčanke, ki v Mariboru zaključuje magistrski Sodelovala je pri več projektih. Preizkusila se je že tudi v poučevanju slovenščine, ko je začela izvajati tečaj slovenskega jezika za EVS prostovoljca Mladinskega centra Velenje iz Gruzije in Španije. Prvi se je že toliko naučil, da je dal radijski intervju v slovenščini, na kar je zelo ponosna. »Delo na obeh področjih mojega študija mi daje veliko zadovoljstva. Na področju umetnosti imam veliko svobode, po drugi strani pa zelo rada poučujem. Najraje bi združila za slovenski jezik,« je povedala in dodala, da so ji priložnosti Galerije Velenje dale veliko izkušenj in ji vlile samozavest, saj se kot začetnica še boji, da bi umetnika napačno interpretirala ali da naročniki ne bi bili zadovoljni. Prav zadovoljstvo umetnikov, naročnikov in gostov pa je zanjo merilo njenega uspeha. »Nasmejani avtor in pohvale obiskovalcev so velika potrditev,« pravi in se nadeja še več uspešnih razstav. Poletje v pričakovanju zbirke prvih beril To poletje bo Knjižnica Velenje ponovno zaznamovala s pestrim programom za vse generacije bralcev, pa tudi z delno prenovo prostorov, ki bodo septembra sprejeli dragoceno zbirko prvih beril Tina Felicijan Knjižnica Velenje je v prvem delu poletnih počitnic izvajala pester program tako za otroke kot za mladino in odrasle. Nadaljeval se bo v drugi polovici avgusta, ko se bodo vrata knjižnice ponovno odprla. Zaradi prenove izposojevalnega pulta in ureditve prostora za težko pričakovano zbirko prvih beril -dediščino zbiratelja Marjana Marinška, ki jo bo Knjižnica Velenje uredila in predstavila javnosti - bo knjižnica zaprta med 6. in 15. avgustom. V tem času izposoja ni mogoča, bralci pa lahko knjige vračajo v nabiralnik pred vhodom v knjižnico. Tudi počitniške aktivnosti so se začasno zamrznile, po 15. avgustu pa bodo ponovno v polnem teku. Knjiga na plaži, poezija v glasbi in roboti v knjižnici »V okviru počitniškega programa smo poskrbeli za vse starostne skupine naših uporabnikov. Najmlajše smo vsako sredo povabili na tako imenovano Zabavno sredo, ko se otroci do 10. leta starosti igrajo, sodelujejo na ustvarjalnih delavnicah, spoznavajo zelišča, pripovedujemo jim pravljice v različnih jezikih, delamo jogo, družimo se s kužki, ki nas občasno obiščejo. Nekoliko starejši otroci lahko uživajo v letošnji novosti - programu Robo počitnice, ki poteka šest tednov. Gre z delavnice robotike in programiranja, ki jih Inštitut 4.0 izvaja na osnovi Legovih izobraževalnih in ustvarjalnih setov za izdelovanje modelov robotov ter računalniško programiranje ukazov za njihovo gibanje. > Otroci razvijajo tako svojo ustvarjalnost kot logično razmišljanje, učijo se delovanja v skupini, metod reševanja problemov, razumevanja sosledij in s tem sodobnih tehnologij. Za otroke pripravljamo tudi poletni kviz, izbiramo knjige za poletno branje, prav tako pa za odrasle, ki jih poleti vabimo z dogajanjem na prostem. Pred knjižnico je poletna bralnica s knjigami in revijami, ki jih lahko obiskovalci tudi vzamejo, prav tako pa na velenjski plaži, večerno branje na prostem in ustvarjalne delavnice. V kvarni Lucifer pa prirejamo potopisna predavanja in večere Poezija v glasbi,« je počitniško dogajanje velenjske knjižnice povzela sodelavka Metka Pivk Srdič. To poletje pa bo knjižnica ob 10. obletnici samostojnega delovanja zaključila z delno prenovo. Za tem, ko je pred nekaj leti preuredila odrasli oddelek, nadgradila domoznanskega in uredila mladinsko sobo, se je letos lotila otroškega oddelka in napravila prostor za zbirko 1500 prvih beril v 300 jezikih, ki je izjemna v slovenskem, morda tudi širšem prostoru. Dobila bo s policami obdan prostor s steklenim dnom na približno 60 kvadratnih metrih. Andrej Šifrer bo 11. avgusta ob 21. uri gost večera Poezija v glasbi v kavarni Lucifer. ALTIERHATOR kjer prirejamo tudi Knjižnica Velenje bo ponovno odprla svoja vrata 16. avgusta. Bralke in bralce bo sprejela z novim izposojeval-nim pultom, ki bo prilagojen sodobnemu avtomatiziranemu načinu izposoje, delno prenovljenimi tlemi in kotičkom, pripravljenim na zbirko več kot 1500 prvih beril iz dobesedno vseh koncev sveta, ki jih je velenjski kulturnik Marjan Marinšek strastno zbiral, od njegove družine pa jih je nato odkupila Mestna občina Velenje. Knjižnica Velenje zbirko popisuje in ureja, predstavila pa jo bo 21. septembra. Izobraževalno-ustvarjalniprogram Robo počitnice, v katerem je do sedaj uživalo že veliko otrok, bo ponovno potekalie med20. in 24. ter med27. in 31. avgustom. Otrok lahko delavnico obiskuje en dan, tri ali pet dni v tednu med 9. in 13. uro, prijave pa ie zbirajo. a kotiček bo po novem kitila zbirka prvih beril, novo podobo po bo dobil Tudi izposofe\alni pult, ki je bil pred prenovo še posebno obiskan, saj so se morali bralci za dvatedna založiti s poletnim čtivom. " Oliver in mi Matjaž Šalej Odšel je. Oliver Dragojevic. Vedelo se je, da je bolan. Njegov odhod je spet združil Hrvate, pravzaprav združil vso Jugoslavijo, povsod so ga imeli radi. Ker je bil človek. In čeprav ni pisal pesmi, jih je izjemno interpretiral. Znal jih je predvsem izbrati. Ni mu bilo pomembno, če bo pesem uspešnica, glasbeni in človeški čut mu je narekoval, da mora biti pesem in njeno sporočilo dobro. Vedel je, kaj je dobro v glasbi in kaj ne ... Saj, kaj veliko mi ni treba napisati, skoraj vse smo lahko videli, slišali, občudovali - kako so ljudje stali, peli, ga pospremili v njegovo Velo Luko. Pravzaprav že samo naslovi njegovih pesmi povedo vse o njem. In prav največ so o njem povedali tisti, ki niso govorili veliko, ki so govorili skozi glasbo kot recimo njegov prijatelj, avtor Cesarice in mnogih drugih Oliverjevih velikih uspešnic, Zlatan Stipišic - Gibonni. Njegove pesmi so si požvižgavali ali brundali vsi, tudi tisti, ki nimajo kdo ve kakšne glasbene žilice. Hrvaška je imela in še ima velikane popularne glasbe, nekatere od starejše generacije, ki jih prav tako ni več, ali pa nekatere, ki celo še nastopajo, čeprav morda danes nimajo več veliko povedati s svojo glasbo. Z Oliverjem ni tako, starejši in zrelejši, ko je bil, več je dal svojim občudovalcem. Dal je vsem, tudi vrhunskim glasbenikom, ki mu priznavajo predvsem neponarejenost, izjemno kvaliteto in predvsem to, da se je iz njegove glasbe čutila in slutila njegova mehka, vsem odprta dalmatinska duša. Lansiral se je med zvezde na začetku sedemdesetih, seveda na Splitskem festivalu glasbe. Pesem »Ča ce mi Copacabana« ga je ponesla med tiste umetnike, ki niso doživeli zatona. Spremljam ga prav od te viže. In nikoli se ni zazdelo, da bi njegova glasba, prezenca, imela zvezdniški prizvok, čeprav je (tudi preneseno) zdaj že med zvezdami. Med tistimi, ki ne ugasnejo. In kaj je povedal, kaj je dal Slovencem? Veliko več, kot si lahko priznamo. Predvsem Njegov odhod ni prav nič manj odmeval kot odhod dveh največjih velikanov slovenske domače glasbe, Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Zato ker je Oliver Slovencem dal popularno zabavno glasbo z dalmatinskim melosom. Glasbo, ki nam je blizu na mnogih poletnih dopustih v sosednji, nekoč naši skupni državi. Zato ker je bila ta glasba našim ljudem med vsemi popularnimi »godbami« najbližja, ker jih je asociirala na antipod naše mentalitete, na dalmatinsko počasno življenje, ki pa vendar ni nič manj lepo, učinkovito, kot vsakodnevno stresno podalpsko pehanje za trenutek, ko si lahko spočiješ uho in zamižiš ob Oliverjevih glasbenih spominih. In morda moje razmišljanje ne bo daleč od tega, če trdim, da je za vzpon popularnosti dalmatinske klapske glasbe kriv prav Oliver in še nekaj drugih dalmatinskih glasbenikov (tudi Gibonni), ki so že v sedemdesetih letih kot spremljevalne vokale (back vokale) v svojih etno pop aranžmajih vključevali moško dalmatinsko klapsko petje v popularno glasbo. To je v zadnjih dvajsetih letih doživelo nesluten razvoj in priljubljenost in samo želimo si lahko, da bi tudi našemu slovenskemu vokalnemu večglasju uspelo kaj podobnega. Ampak to je že druga zgodba, da na veselicah pojejo slovenske klape s kvazi kvalitetno glasbo. Njegov poustvarjalni opus je tako obsežen in tako kvaliteten, da bo Oliver vedno zapisan v teh mediteranskih in obmediteranskih prostorih kot eden velikih, največji. Ja, Oliverjeva glasba je danes še bolj živa. Ljudje jo pojejo na ulicah, feštah, pogrebih, porokah, prav povsod. Te dni, ko je odšel, so se ljudje, ljubitelji njegove glasbe v poletnih večernih urah družili in zapeli njegove glasbene zgodbe pred lokali, na vrtovih, ob obali in tako na najlepši način pokazali, kdo je glasbeni cesar njihovih src. Zdaj, ko ga ni, tudi mi vsi lahko kot Gibonni ob slovesu Oliverju, našem glasbenemu kapitanu rečemo: »Da je sve je kako triba, i da je svo ovo more samo zate.« ■ ■ ■ Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 9 9. avgusta 2018 107,8 MHz »»WAS 15 Radijski in časopisni MOZAIK V ritmu poletja Poletni čas, ko smo vsi bolj sproščeni, pa včasih tudi bolj leni (vročina pač dela svoje), na Radiu Velenje izkoristimo za več sproščujočih vsebin, kontaktov z vami, dovoljujemo pa vam tudi, da si sami izberete kakšno skladbo. Sicer pa vam pogosto povabimo, da ste soustvarjalci našega glasbenega programa. Vsak torek vrstimo lestvice Radia Velenje, ki jih vi sooblikujete. Zanje glasujete preko spleta (radiovelenje.com). Na tem naslovu vsak dan tudi izbirate pesem dneva, ki jo zavrtimo tik pred koncem popoldanskega dela oddaje Radia Velenje. V živo lahko vsako soboto malo po 9.30 izbirate pesem tedna Radia Velenje, ki jo potem poslušate vsak dan dvakrat. Glasujete lahko po telefonu 897 5004 ali 897 5003. Vsak petek popoldne gostimo pevke in pevce zabavne, v nedeljo popoldne narodno zabavne glasbe. Zelo prijele pa so se zimzelene melodije, oddaja, ki jo pripravlja naš sodelavec Mitja Švener. Mitja Švener je sicer zaposlen v celjskem gledališču, radio in lutke (igra tudi v velenjskem lutkovnem gledališču) pa sta mu velik hobi. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA SEMIKANTA - Tvoja lepota 2. BRIGITA ŠULER - Pozdrav z Jadrana 3. JOLE - Partijana GLASBENE novice Klapa Semikanta je nastala leta 2011 v slovenski Istri, ime pa v tamkajšnjem narečju pomeni »se mi poje«. V skupini so različne generacije, vse pa povezuje veselje do petja in druženja. Njihov repertoar obsega zlasti skladbe z dalmatinskim melosom, radi pa zapojejo tudi istrske in slovenske ljudske pesmi. V zadnjem času ustvarjajo tudi avtorsko glasbo. S skladbo Tvoja lepota je skupina nastopila na letošnjem MMS-u. ■ mz LESTVICA domače glasbe Yoko Ono pripravlja nov studijski album Yoko Ono je pri 85-tih letih napovedala, da bo oktobra izšel njen novi album Warzone, na katerega je uvrstila 13 na novo interpretiranih avtorskih skladb. Pojasnila je, da je skladbe ustvarila med letoma 1970 in 2009, z njimi pa želi širiti sporočila miru. Med njimi je tudi skladba, najbolj znana kot pesem zasedbe The Beatles, Imagine. Aktivistka proti vojni in rasizmu je sicer soavtorica te uspešnice, kar pa tako lahko popolnoma prepustil glasbi. Zdaj je izšel njegov drugi album, poimenovan po odlično sprejetem duetu z Oliverjem Dra-gojevičem, Samo s tobom sam upoznao ljubav. Gre za nabor ljubezenskih pesmi, posvetil ga je svoji ženi, na njem pa se je prvič preizkusil tudi kot avtor glasbe. Jennifer Lopez nagrajena za posebne dosežke so ji priznali šele lani, pol stoletja po tem, ko jo je njen pokojni partner John Lennon predstavil svetu. Umetnica še zagotavlja, da Warzone zagotovo ne bo njen zadnji glasbeni projekt. Romantični Marko Škugor Marko Škugor, hrvaški tenorist angelskega glasu in prvi glas Dalmacije, kljub rosnim 28-tim letom beleži številne uspehe in pobira najpomembnejše festivalske nagrade. Kot svoj največji uspeh izpostavlja, da je ostal preprost, ljubeč in zna ceniti družino in prijateljstvo. Svojo pevsko kariero je začel s klapskim petjem (Maslina, Kampanel), nato pa se je podal na samostojno pot, saj se je le glavni vlogi je prvič nastopila leta 1997 v biografskem filmu Selena, si prislužila nominacijo za zlati globus ter postala prva Latin-skoameričanka, ki je za vlogo v filmu prejela več kot milijon dolarjev. 49-letnica je do zdaj izdala 8 studijskih albumov, prodala več kot 80 milijonov primerkov albumov ter zaigrala v več kot 30-tih filmih. Po podatkih revije Forbes je najbogatejši človek z latinskoameriškimi koreninami v Hollywoodu. Taja Šviligoj in Neskončni hodniki Finalistka šova Nova zvezda Slovenije Taja Šviligoj si bo letošnje poletje gotovo zapomnila po svojem prvem singlu Neskončni Jennifer Lopez bodo konec meseca na podelitvi MTV-jevih nagrad počastili z nagrado Michael Jackson video Vanguard, ki jo podeljujejo umetnikom za njihov prispevek h kulturi, modi in glasbi. V svetu šovbiznisa je prisotna že skoraj tri desetletja. Leta 1991 je nase opozorila kot plesalka v humoristični televizijski oddaji In Living Color, dve leti zatem se je podala v filmske vode. V hodniki. Skladba je mešanica različnih zvrsti in govori o novih poteh, različnih možnostih in priložnostih, ki čakajo na uresničitev. Ne manjka pa niti ljubezni, je razkrila Taja, ki tudi sicer najraje poje o življenjskih stvareh. Na samostojno pevsko pot se je podala v sodelovanju z glasbenikom Žigo Rustjom, nad katerim je bila navdušena, obetajo se menda celo nova skupna glasbena presenečenja. Zdaj se bo spoprijela še s snemanjem videospota, nato pa bo sledila zaslužena zabava na maturantskem izletu. Mamma mia! Spet začenja se! Drugi del priljubljenega muzika-la je po odlično obiskani regijski predpremieri v puljski areni (snemanje drugega dela je potekalo na hrvaškem Visu) začel pohod tudi po slovenskih kinematografih. Deset let po prvem delu se vrača originalna igralska zasedba z nekaj novimi obrazi, slavna Cher bo recimo nastopila v vlogi mame Meryl Streep. Tudi v drugo lahko pričakujemo obilico petja in plesa, komičnih in čustvenih zapletov, slišali bomo Abbine uspešnice, ki jih ustvarjalci prvega dela niso uporabili, manjkale pa ne bodo niti nekatere pesmi, ki so krojile zgodbo prvega dela. Vračata se tudi izvorna »abbov-ca« Benny Andersson in Björn Ulvaeus z glasbo in besedilom, pri filmu pa sodelujeta tudi kot izvršna producenta. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Klateži - Letiva 2. Zadetek - Izbirčna dekleta 3. Frajerke - Priznam, priznam 4. Ansambel Ceglar - Pa naj tvoj bo 5. Nejc Kastelic - Vse je mogoče 6. Mladih 5 - Poletje je 7. Veseli Savinjčani - Ko me objame 8. Žargon - Noro dobra 9. Špadni fantje - Čeprav se razhajava 10. Zurerji - Ta poletna noč www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Žan Serčič in Gaja Prestor Vse bolj uveljavljeni glasbenik Žan Serčič je na začetku avgusta predstavil videospot za pesem z naslovom Nazaj, ki jo je posnel s pevko žametnega glasu Gajo Prestor. Z njo je sodeloval že pri njeni prvi avtorski skladbi To je kar imam in glede na odzive tudi tokratno sodelovanje ne bo zadnje. Severina Priljubljena pevka je premiero dolgo pričakovanega singla Magija sprva prestavila zaradi smrti Oliverja Dragojeviča, zdaj pa je le ugledal luč sveta. Slovenski koreograf Anže Škrube, ki je poskrbel za koreografijo na Severinini turneji Dobrodošao u klub, je po pevkinem mnenju tokrat kot režiser in koreograf ustvaril enega najboljših plesnih videospotov za singel, ki je hkrati tudi poklon Tomažu Pandurju. Madonna Madonna je potrdila izid nove studijske plošče, ki bo sledila Rebel Heart iz leta 2015. Naslovila jo je Beautiful Game. Glasbenica se je pred časom preselila na Portugalsko, kulturni preskok pa je močno vplival na prihajajočo ploščo. Že 14. studijski album bo izšel 36 let po njenem prvem singlu Everybody. Dave Grohl Grohl, član zasedbe Foo Fighters, se je lotil posebnega projekta, ki ga je spodbudilo opazovanje učencev glasbene šole. Posnel je 23-minutno instrumentalno skladbo, pri tem pa sam poprijel za 7 različnih instrumentov, da bi oboževalce spodbudil, da se tudi sami začnejo ukvarjati z glasbo. Grohl je skladbo naslovil Play, njen izid pa je pospremil še kratek dokumentarec. Jure Lesar Jure Lesar je avtor glasbe in besedil, pevec, kitarist, član skupine Eskobars, ki je trenutno zaposlen s svojim novim projektom in albumom Zemljin sin, ki bo izšel jeseni. Biti Zemljin sin po njegovem pomeni pripadnost Zemlji in lepoti kraja, v katerem živimo, da si človek, ki ima rad svoj planet in da si del njega. Naš čas, 19. 7. 2018, barve: CM K, stran 12 10 k k Osnova šola rr Karla Destov-nika - Kajuha in Občina Šoštanj večkrat združita moči. Na tej fotografiji ravnateljica mag. Majda Za-veršnik - Puc in župan Darko Menih to dokazujeta na do brodelnem koncertu, kjer sta skupaj z drugimi zapela: »Mi se 'mamo radi, radi, radi, radi...«. Septembra pa se bo to videlo na šoli. Približno sto tisoč evrov, kolikor bo stal nov tartarí na šolskem igrišču, bosta šola in občina krila s polovičkc. HINCAS ^^^ Medtem ko je fotografska konjenica v glavnem .^L. na dopustih, glavni piarovki velenjskega Roto-vža Saši Sevčnikar ni odveč narediti kakšen posnetek za arhiv. Zadnjič je to bilo na druženju z upokojenci, ki so srečanje opravili pred najhujšo vročino, zdaj pa so previdno vsak v svoji senci. Saša pa... privoščimo ji oddih skupaj s svojimi najdražjimi, piar slikami, pa še kakšen selfi naj bo vmes. a ¿Sodniška ekipa vaških iger v ^i^Šmartnem ob Paki (odleve proti desni) Uroš Kumer, Zdravko Ramšak, Drago Luknar in Franci Omladič je bolj ali manj že uigrana. Čeprav so se fantje dobro seznanili s pravili iger, je očitno Luknar pobaral Ramšaka:»Ali misliš, da se bo tudi letos našel kdo in nam sojenje zatežil?« Ramša-kov na pol pritajeni smeh tega ni potrdil in ne zanikal. ZANIMIVOSTI Lennonov morilec svoje zlovešče načrte razkril ženi Mark David Chapman je ženi pred umorom glasbenika Johna Lennona leta 1980 razkril svoje bolne načrte. Gloria Hiroko Chapman je za The Daily Mirror povedala, da ji je mož po vrnitvi iz New Yorka na Havaje povedal, da si bo ustvaril ime tako, da bo ubil Lennona. Dodala je, da ni vedela, da se bo dva meseca kasneje resnično podal na morilsko misijo. Danes 67-letna Gloria Hiroko Chapman je za britanski tabloid povedala, da se ji Chapmanovo (63) ponovno potovanje v New York ni zdelo sporno, ker ji je mož pred odhodom dejal, da se na pot podaja, ker mora odrasti kot človek in kot mož ter da potrebuje nekaj časa za razmislek o svojem življenju. Po tej odsotnosti naj bi srečno zaživela svoje zakonsko življenje po poročanju The Daily Mirror napoveduje globoko verna Gloria Hiroko Chapman. Chapman je Lennona 8. decembra 1980 ubil s štirimi streli v hrbet pred njegovim stanovanjem v New Yorku. Glasbenik je izkrvavel v rokah svoje žene Yoko Ono. Leta 1981 je bil Chapman obsojen na 20-letno zaporno kazen, potem ko je priznal umor tedaj 40-letnega britanskega glasbenika. Lennonov morilec bo 20. avgusta že desetič zaprosil za predčasni izpust iz zapora. Doslej so mu prošnjo zaradi teže zločina zavrnili. Kljub temu, da se je Chapman ženi zlagal tudi, da se je rešil morilskega orožja, mu ona že 38 let, odkar je zaprt, še vedno stoji ob strani. Zakoncema je omogočeno v času obiskov v zaporu skupaj preživeti 44 ur na leto. Čas izkoristita za to, da pečeta pizze, gledata Kolo sreče in imata spolne je vmešala tudi prva dama ZDA Melania Trump in pohvalila delo, ki ga James opravlja pri pomoči otrokom. Podporo Jamesu je izrazilo tudi več aktivnih in nekdanjih igralcev NBA. nom Jamesom je ravnokar opravil intervju najbolj neumen človek na televiziji, Don Lemon. Uspelo mu je, da je LeBron izpadel pameten, kar ni lahko narediti," je zapisal ameriški predsednik. Na Velikonočnem otoku poslej omejitve za turiste Na Velikonočnem otoku, znanem po kamnitih skulpturah v obliki človeka moai, so sprejeli državljane Čila, ki niso avtohtoni prebivalci Rapa Nui. Obiskovalci morajo ob prihodu na otok tudi izpolniti poseben obrazec, pokazati povratno vozovnico, dokument o rezervaciji hotela ali vabilo domačina. Omejitve ne veljajo za starše, partnerje ali otroke avtohtonih prebivalcev. „To je čaroben otok in vsi si ga želimo obiskati, a je obenem tudi občutljiv otok in moramo skrbeti zanj," je v izjavi za čilsko televizijo odločitev za omejitve utemeljil čilski predsednik Sebastian Pinera. odnose v prikolici, parkirani na območju zapora. Prva dama ZDA podprla LeBrona Jamesa v sporu s Trumpom V besedni dvoboj med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in prvim zvezdnikom severnoameriške košarkarske lige NBA LeBronom Jamesom se Odziv prve dame je podala njena tiskovna predstavnica, ki je ocenila, da LeBron James „dela v dobro prihodnjih generacij". Po poročanju BBC je dodala, da si Melania Trump želi „odprt dialog o vprašanjih, s katerimi se danes soočajo otroci". V izjavi pa je Melania Trump tudi poudarila pomen odgovornega obnašanja na spletu, kar bi se lahko razumelo tudi kot prikrita kritika tvitanja njenega moža. Besedni dvoboj med Jamesom in Trumpom se je vnel prejšnji teden, potem ko je košarkarski zvezdnik v intervjuju za CNN v ponedeljek Trumpa obtožil, da športnike, ki med predvajanjem ameriške himne protestirajo, uporablja za svoje politične namene, ob tem pa povzroča delitve v družbi. Trump mu ni dolgo ostal dolžan. V svojem slogu je v soboto na Twit-terju žalil trikratnega prvaka NBA, da ni ravno inteligenten. „Z LeBro- vrsto omejitev za potovanje in bivanje. Čilske oblasti želijo z novo zakonodajo, ki so jo sprejele zaradi grožnje lokalnim običajem in okolju, zmanjšati število obiskovalcev in prebivalcev otoka. Velikonočni otok v jugovzhodnem Tihem oceanu je najbolj znan po skrivnostnih velikanskih kamnitih kipih v obliki stiliziranih obrazov - moaih, zaradi katerih je otok na Unescovem seznamu zavarovane svetovne dediščine. Na vulkanskem otoku sedaj lahko turisti bivajo le še 30 dni. Ukrep velja tako za tujce kot za Ob lanskem popisu prebivalstva je na Velikonočnem otoku živelo 7750 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot pred nekaj desetletji, preden je na otoku zacvetel turizem in posledično tudi infrastruktura. Župan Pedro Edmunds je ocenil, da na otoku živi 3000 ljudi preveč. To po njegovem »škoduje lokalnim značilnostim, tisoč let stara kultura pa se spreminja in to ne na bolje«. Z novimi prebivalci na otok namreč prihajajo tudi »običaji s celine«, kar po mnenju župana ni pozitivna sprememba. Veliko število turistov škoduje tudi okolju. 9. avgusta 2018 frkanje » Levo & desno « Pestro poletje Letošnje poletje je res pestro: od nalivov, viharjev do toplotnih udarov. Za »čudno« poletje pa ni krivo le vreme - tudi »podaljšane« volitve. Uganke Eni pravijo: sežiganje odpadkov v Tešu bo. Se že pripravljajo! Drugi: o tem ne vemo nič. Ljudje v okolici se bojijo, da res bo. Vroče za toplo Nekako pod tem geslom v poletnih mesecih delavci pridno oblačijo mnoge stanovanjske bloke s toplotno izolacijo. Delavcem je zdaj precej vroče, stanovalcem bo pozimi »le« prijetno toplo. Uporaba MOV je torej poskrbela, da imajo razne organizacije in posamezniki tisoč novih zastav. Upam, da bodo res plapolale! Na pomoč! Vegrada že dolgo ni, pa še vedno opleta z repom. To je občutila tudi naša največja humanitarna organizacija, Rdeči križ. Kar je Vegradu že plačal, mora še enkrat podi-zvajalcem. Potreben bo posojilne infuzije. Žalski čudež Več, ko je gradnje, večji bo gozd. Arnovski gozd. Vendar le poslovna cona Arnovski gozd. Takega gozda z drevesi pa je vendarle vse manj. Hitreje in več Na Koškem in v Saši so mnogi vse bolj nestrpni, kdaj bodo vendarle začeli graditi hitro cesto 3. razvojne osi. Da bodo hitreje prišli v Ljubljano. In da se jih bo tja vozilo še več! Zlobna Bolje nasedli kit na Škalskem jezeru kot nasedli projekt vodnega mesta na Velenjskem. Vse bliže ... Pravega poletja niti še ni bilo, a že se vse bolj bliža jesen. Ponekod se že pripravljajo, da zapojejo klopotci. Ne le tisti v parlamentu. Priložnost V počitniškem času so tudi letos mnogo mladi delali. Mnogi niti ne le zato, da so si prislužili kaj denarja za veseli del počitnic. Preprosto zato, da se bodo lahko naprej šolali. , radio velenje Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 11 REPORTAŽA 11 počasneje sprejemajo 9. avg usta 2018 uaS(lAS Šoštanjčani jih težje in Albanke, ki živijo v Šoštanju, rade prihajajo na srečanja, delavnice spoznavanja slovenskega jezika - V Medgeneracijskem središču bi si želeli, da bi se jim pridružile tudi domačinke Milena Krstič - Planine Šoštanj - Edita Tamše, vodja Medgeneracijskega središča Šaleške doline je topla, razumevajoča ženska z izjemno empatijo do ranljivih skupin ljudi, pa naj si bo do domačinov ali tujcev. S prav posebnim zanosom pod okriljem Ljudske univerze Velenje dela in pomaga pri socialni aktivaciji albansko govorečih žensk. Začela je s tistimi, ki bivajo v Velenju. Zdaj jo vse pogosteje srečujejo v Šoštanju. V občini Šoštanj živi 690 tujcev, nekaj več kot 200 jih ima pri njih začasno, drugi imajo stalno prebivališče, med njimi pa je daleč največ albansko govorečih družin, v katerih je mož in oče odsoten, ker dela nekje na tujem. Zelo redke so albanske družine, kjer se ob večerih zberejo vsi. Najkrajšo 'vlečejo' ženske, matere, snahe, ki ne hodijo v službo, z domačini pa nimajo kaj dosti socialnih stikov. Z njimi se praktično srečajo le v kakšni lokalni trgovini. Ker ne znajo govoriti slovensko, so dobesedno obsojene na socialno izključenost. Kaj opažate v Šoštanju? Kaj je tam drugače kot v Velenju? »Albanke, ki živijo v Šoštanju, so manj izobražene kot tiste, ki živijo v Velenju. Nekatere nimajo končane niti osnovne šole. Njihovi možje delajo v tujini. Prepuščene so same sebi, zato zelo rade prihajajo na naša srečanja. Namenoma ne rečem k učenju slovenskega jezika, >»Ko nekaj časa delaš z njimi, jih razumeš.« ker so ta druženja veliko več kot to. Tudi sama se veliko naučim od njih. Albanske ženske krasijo vrednote naših dedkov in babic, ki jih mi zaradi hitrega tempa življenja, pehanja za dobrinami, pozabljamo. Pri njih je družina na prvem mestu. Odnosi v družini jim ogromno pomenijo. Povezane so tudi med seboj. Najbrž se jih tudi zato toliko udeležuje srečanj. Z njimi seznanjajo drug drugo.« V Velenju ste ta srečanja dobro zastavili, vanje vključili tudi Ve- Edita Tamše:»Verjemite, veliko se lahko naučimo drug od druge.« lenjčanke. Kaj pa v Šoštanju? Pridejo na ta srečanja tudi Šo- štanjčanke? »Tukaj je drugače. Šoštanj je bolj zaprto mesto. Za prebivalce je bil šok, ko se je v njem naenkrat pojavilo toliko albanskih žensk. Na to niso bili pripravljeni. Opažali so jih na trgu, ko so se pogovarjale v svojem jeziku ... Zdaj se trudimo ustvariti ta stik. Zelo se trudimo. Kvačka-mo, pletemo, ukvarjamo se s stvarmi, ki so vsaki ženski bolj ali manj domače. Gre pa tukaj dosti bolj počasi kot je šlo v Velenju. Ampak ne bomo obupali. Verjamem, da bodo ženske stkale vezi, uvidele prednosti, dodano vrednost, ki jo lahko dajo drug drugi.« Albanke pa, tako pravite, prihajajo na ta srečanja? »Prihajajo. Od petnajst do osemnajst jih je vsakič. Odvisno od tega, kako velike otroke ima- >»V Šoštanju so pogosteje kot v Velenju otroci prevajalci.« jo. Nekatere so jih vključile v vrtec, druge ne. Morate vedeti, da one skrbijo za cele družine, z njimi so tašče, tasti. Drugače je kot med nami. Naši otroci se odseljujejo, starši ostajajo sami. Tega pri njih ni.« Kako pa se sporazumevate? »Začnemo z računalnikom, slikovnim gradivom. Ko nekaj časa delaš z njimi, jih razumeš. Ne sicer dobesedno, ampak veš, kaj ti hočejo povedati. Telovadimo z rokami. A saj to niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da pridejo, da jim pokažemo, da so dobrodošle ... Z njimi rav- namo enako kot z vsemi udeleženci medgeneracijskega središča. Postrežemo jim čaj, kavo ... Trudimo se, da bi čutile, da so sprejete. Verjemite, da lahko tudi one veliko dajo mestu! Mi pa jih odrivamo, namesto da bi jih sprejeli.« Pravite, da so same. Možje delajo v tujini, odvisne so od otrok, ki se jezika hitro naučijo. Ti so posredniki, prevajalci, ko potrebujejo kake storitve, zdravstvene in podobne... »Tukaj so otroci pogosteje kot v Velenju prevajalci. Otrok pride v šolo dve ali tri ure kasneje, ker ga je sorodnica potrebovala kot prevajalca. Tudi k nam pridejo po pomoč pri kakšnih vlogah. Ko dobijo zdravniški izvid, pridejo po odraslo mnenje, po prevod, nasvet kam poklicat, na koga se obrniti ... Trudijo se biti samostojne. Prave borke so, vam povem. Prisiljene so v to, ker so dobesedno same. » Imajo želje po zaposlitvi? »Ena iz skupine si je našla zaposlitev v Termah Topolšica. Zelo veseli smo tega. Še vedno rada pride med nas. Predstavlja zgled in motivacijo drugim. Ovira pa jih, ker ne znajo jezika. Pustimo to, da so nekatere nepismene. Jezika se želijo naučiti. Težava je, ker niso v stiku z njim. Dve urici dvakrat tedensko je premalo. Zunaj tega se s slovenskim jezikom srečajo samo, ko gredo v lokalno trgovino. Če gredo. In to je vse.« Kaj pa otroci? Se vključujejo v aktivnosti večgeneracijskega središča? »Zelo radi prihajajo na pogovor. Tudi pri njih je težava jezik. V času pouka pa se družimo med 12. in 15. uro, ko potrebujejo učno pomoč pri razumevanju besedil, pri geografiji, zgodovini. Pri matematiki nimajo težav. Kot pa veste, se prvo leto vključijo v razred nižje, potem ga eno leto ponavljajo ... Trudimo se.« a Usvajanje jezika na sproščen, zabaven način V septembru, v okviru dnevov svetovalnih središč, pripravljajo več dogodkov, ki bodo ranljivim ciljnim skupinam priseljencev v Velenju in Šoštanju v pomoč pri aktivnem zaposlovanju. Pripravljajo delavnico, kjer bodo z interaktivno družabno igro pokazali, kako je lahko usvajanje jezika zabavno, sproščeno in nedvomno bolj učinkovito kot klasično učenje. Tovrstne aktivnosti so stalnica v programih, ki jih ponujajo v sklopu Večgeneracijskega centra Planet generacij in Medgeneracijskega središča Šoštanj. Flosarski krst spet v še boljši etnografski podobi Steklo je skoraj več piva kot Savinje in flosarji so bili spet glavni Na dvotedenski turistično etnografski prireditvi, ki se je končala minulo nedeljo z etno sprevodom iz Foršta do Vrbja, je Ljubno spet oživelo kot turistični biser Zgornje Savinjske doline. Veliko domačinov, na čelu z vodstvom občine Ljubno in turističnega društva Moj kraj ter številnih drugih društev in krajanov iz vseh zaselkov, je sodelovalo pri različnih dogodkih, občinski praznik pa so zelo slovesno obeležili že v petek zvečer, ko so zaslužnim soobčanom podelili občinska priznanja. Ob tem so se lahko pohvalili z dosežki na področju komunalno-cestnih naložb, vzdrževanja ter ureditvijo več novih, za Ljubno in Zgornjo Savinjsko dolino pomembnih del. Vrhunec praznovanja, ki bo čez dve leti že spet jubilejno, 60-to, pa je bila etnografski prikaz starih del in opravil, povezanih z gozdom, kmetovanjem, vl-cerstvom in flosarijo v sprevodu skozi trg, vdiranjem in splavitvijo flosa, ter krstom zelenca Boštjana Podkrižnika p. d. Fužirja iz Tera, ki je postal nov član flo-sarske družine ljubenske. Boštjan Podkrižnik: kaj pomeni čast postati ljubenski flosar? Moj praded Jože Podkrižnik Fužirjev iz Tera je bil ta pravi flosar. S trdim delom je služil kruh za vso takratno družino. Gor v Teru se je težko živelo, le iznajdljivi in ljudje, vajeni trdega dela in tveganja, so imeli boljše možnosti za lepše življenje. Njegovo zgodbo sem večkrat slišal, morda sem si želel postati njegova senca. Zato sem se približal flosarjem z Ljubnega in sodeloval že nekaj časa ob njihovem obujanju stvarne legende, ki za ta kraj pomeni pravo zgodovino preteklega stoletja. Prišel je čas, ko so me prijatelji poklicali na odgovornost, prevzel sem jo in zdaj sem na vrsti, da vsaj v idiličnem smislu stopam po pradedkovih stopinjah. Ja, počaščen sem, da sem postal flosar. Martin Juvan Čuks, evropski flosar in prvi krmaniž z Ljubnega Z našo tradicijo znamo biti včasih že dolgocajtni, zato je dobro, da si vsakič izmislimo kaj novega, spustimo npr. letos spuščanje lesa po riži, na flos naložimo toliko flosarjev, kot včasih v avtobus, kot jih voda zdrži, a vedno mora biti osnovna vsebina prva in prava. Ahtamo, da se pri vdiranju komu kaj ne zgodi, kar je bila osnovna skrb prvega krmaniža pri resničnem plavljenju flosov do Roglce in še naprej. Delo je bilo trdo, nevarno in tvegano, da bi flos z ljudmi vred poknil za kakšno škarpo, ljudi pa spomladi pometalo še v ledeno mrzlo snežnico. Že zdaj se pripravljamo na 60-letnico, ko bomo spet povsem originalni in izvirni, saj drugače pač ne sme in ne more biti. Flosarski krst - tokrat so zalili Boštjana Podkrižnika V sprevodu so prikazali pomen vode od nekoč do danes Za nosilci (na konjih) slovenske, ljubenske in flosarske zastave, so na traktorskih priklopih prikazali izdelavo cevi za šte-pihe in lesene žlebove, pranje peric na studencih in ob potokih, kuhanje žajfe in namakanje »cot«, ohranjanje zdrave stu-denčnice ter pitne vode in vodo- hranov, zbiranje strešne mehke vode, potrebo po vodi kot svoj čas edinem gasilnem sredstvu ter starodavno gasilsko brambo v kontrastu z najnovejšo tehniko (PGD Ljubno), športni duh nekaterih domačih klubov (NK Ljubno), dejavnost etnografsko tehnične dediščine Zgornjesa-vinjskih starodobnikov z motoriziranim sprevodom ter poročni sprevod s kitenjem iz doma- čega cvetja. Vso to druščino so spremljali ljudski muzikanti, ki so itak del vsakega dela, druženja in veselja na nekdanjih ljubenskih domačijah. Vdiranje flosa na ho-ruk, da je flos smuknil na gladino plitve Savinje Flosarsko društvo Ljubno v tem času vodi prizadevni in podjetni stomatolog, zdaj že preizkušen flosar David Pečnik, ki strastno vodi podmladek in ohranja tradicijo nekdanje (bo-gnedaj reči splavarjenja!) flosa-rije, kje ima v naši deželi primat prav nekdanje splavljanje lesa po Savinji. Že 68 let so, morda s kakšno izjemo, vezali flos, tudi po več hkrati in jih vdirali v korito vodnate Savinje. Ko so se prepeljali z njim do spodnjega Vrbja (Roglce!), so si dali duška, ob tem pa so med zagnanimi in zaslužnimi »zelenci« ob posebni gaudi izbrali flosarja, ki je moral prestati zahtevno skušnjo. Tudi tokrat je čast pripadla Boštjanu Podkrižniku Fužirju, ki je ošpičil flosarski kol, odgovoril skoraj na vsa težka vprašanja zadovoljivo in nato bil deležen škafa Savinje (tokrat celo iz solčavske struge) skozi rešeto na glavo. Novopečeni flosar je visoko kvalificiran cnc operater s smislom za leseno zlato Ob zakletvi, »spoštoval bom flosarske postave in delal v duhu našega poslanstva«, je ob botru Romanu Moškotevcu, direktorju VOC Celje, postal pečen ljubenski flosar, ki bo le še eden trdnih stebrov klene ljubenske flosarije. Preden so vzeli v roke instrumente člani ansambla Saše Avsenika in zalaufali množico v zaključno vzdušje ter na stotine plesnih parov, so na ploščadi Vrbovca opravili še dobrodelno zbirko in donacijo denarnih sredstev za potrebe invalidnega otroka družine Jakop ter nagradili najboljše tekmovalce na popoldanski tekmi tradicionalnega hitrostnega kiparjenja z motornimi žagami. Pred ostalimi slovenskimi žag-mojstri je slavila ekipa iz Zgornje Savinjske doline. a Jože Miklavc Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 12 12 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 9. avgusta 2018 Ob poldrugem letu ponovno raziskovali Božično kraško jamo v Menini Na prvi vtis vauuu, nato očaranje z detajli Da je masivna gora Menina planina polna ogromnih komor, lijakov in podzemnih labirintov, so ljudje dognali že mnogo let nazaj. Te ves čas ponujajo vire kakovostne pitne vode, ki pronica in se pretaka od vrha gozdnate in travniške planote vse do dolinskih iztokov, ki so intenzivnejši ob dolgotrajnem deževju. Številnim znanih podzemnim jamam na Menini, se je pred dobrega leta in pol pridružila še ena, kot sodijo poznavalci, bolj zanimiva od drugih. Zato so jo jamarji takoj po odkritju zavarovali pred skrunitvijo. Jamo po dogovoru in nadzorstvom lahko obiščejo le poznavalci Rafael Žerovnik iz Dola in nekdanji Gornjegrajčan, sedaj Ljubenec Ivo Sovinšek sta jamo odkrila tik pred božičem leta 2016, kasneje pa so jo člani jamarskega društva Tirski zmaj podrobneje raziskovali in jo takoj po najdbi tudi zavarovali pred ljudmi, ki ne znajo ceniti naravnih lepot in zasiganih jamskih najdišč ter izjemnih narav- nih umetnin - kapnikov. Nova jama je, kot kaže, najbolj navdušila bližnjega domačina Rafka Žerovnika, ki je skupaj s kolegi že nekajkrat brskal po njej in poskušal odkriti še kaj več kot malo trinožno posodo iz rimskega obdobja, lončeni vrč in antični kovinski novec sesterec (slednje je zdaj poleg več različnih kosti in kamenin razstavljeno v zasebnem zavodu Stanislava v Gornjem Gradu). visoke in kakšnih 60 do 80 m2 razprostranjene suhe jame. Že-rovnik je ob tem obudil spomin na naključno odkritje jame, ki je le kakšnih 10 metrov oddaljena od spodmola, ki je tako kot tokratnim obiskovalcem, služil za zanesljivo zavetje pod skalnim svodom. Morebitni novi izsledki bodo zgodbo o Božični jami popestrili in najdišču morda dali nov pomen ter atraktivnost vsaj v speleološkem smislu. a Jože Miklavc Jamar Rafko Žerovnik trdi, da se ta kos zasigane in nepoškodovane kamenine ni po naključju pojavil na tleh Božične jame. Raziskava bo pokazala dejansko vrednost, ki pa že ima sloves najdišča Pred dnevi, 25. julija, je zbral še dva člana Tirskega zmaja ter v sodelovanju z direktorico Razvojne agencije savinjske regije RASR Ivo Zorenč pritegnil še dva strokovna sodelavca; Boštjana Grabnerja iz Kavč pri Velenju poznavalca okoljskih vprašanj ter projektnega dela in Janeza Gorenška iz Celja, ki se ukvar- Le dobrih deset metrov od tega spodmola z dvojnim razgIedom v gozd so dan pred Božičem leta 2016 odkrili novo jamo v Menini. jata z biološkimi procesi in bio-sistemskim inženiringom ter na to področje vezanimi evropskimi projekti. Ob tem dogodku so se vsi člani ekipe seznanili z morebitnim skrivališčem meninske-ga škrata, o katerem še danes okrog Nove Štifte in širše krožijo zanimive prigode. Ob sodelovanju z jamarji sta poznavalca življenjskih oblik v podzemlju, plesni in gob odvzela vzorce za raziskavo, na novo so našli še kostno čeljust neke divje živali in občudovali zasi-gane detajle več metrov Najbolj veličasten detajl kapniških kamenin menda spominja na glavo orla v letu. Jubilanti so se srečali V odboru invalidov Mestne občine Velenje smo se odločili, da konec julija povabimo naše starejše invalide, ki so v preteklem letu praznovali okroglo obletnico 80 ali 90 let. Povabili smo jih na prijeten klepet in jih pogostili s kosilom. Od evidentiranih 1100 članov vsako leto te okrogle obletnice praznuje okrog 25 članov. Žal se teh srečanj udeleži le dobra polovica povabljenih. Uvodoma smo jim ob lepi glasbi, ko nam je Urška zaigrala na citre, podali nekaj informacij o našem delu in planu za drugo polletje. Informirali smo jih o novostih o invalidski zakonodaji in njihovih pravicah glede oproščenega plačevanja članarine. Povabili smo jih, da pridejo v društvo po znamkico, da bo njihova izkaznica veljavna. Izkaznico lahko uporabijo kot dokazilo pri oprostitvi turistične takse in raznih popustov pri nakupu v določenih trgovinah. Preko celega leta bodo lahko koristili tudi ostale ugodnosti ki jih organiziramo za naše invalide. V želji, da se prihodnje leto tega srečanja udeležijo vsi povabljeni želimo vsem veliko druženja in zdravja. a K.F. Še mnogo skupnih let 18. maja je minilo natanko petdeset let, odkar sta na skupno življenjsko pot stopila Dragica in Ivan Petek. Spoznala sta se v Starem Velenju na sil-vestrovo 1966/1967. Kmalu je vzplamte-la ljubezen, ki traja še dandanes. Ves čas skupnega življenja živita v Velenju, pod velenjskim gradom, kamor se še vedno radi vračajo njuni vnuki, da jih babi in dedi razvajata z razno-raznimi dobrotami in modrimi mislimi. Vsi si želijo, da bi ta iskra ljubezni, ki tli že pol stoletja, tlela še dolgo in grela njune najdražje še mnoga leta. Nepismenost, brezbrižnost? Kaj bi bilo treba dodati na zabojnike, da bi nekateri občani nedvoumno razumeli, kam sodi kakšen odpadek? Težko razumljivo je namreč, da je nekdo odvrgel elektronske odpadke v zabojnik za steklo, ko pa je poleg večji zabojnik, namenjen za odpadno elektronsko opremo. Pa še živo zelene barve je in odpadek vanj je moč odložiti z eno roko. a Odšel je Karli Gradišnik Včeraj so se njegovi najbližji, znanci, prijatelji in številni drugi na pokopališču v Solčavi poslovili od Karla Gradišnika. Po težki bolezni je mnogo prezgodaj odšel ta izjemni citrar in eden največjih lokostrelskih zanesenjakov, človek, ki je na svoji čudoviti turistični domačiji, katere korenine sežejo v daljno leto 1861, v Matkovem kotu Logarske doline gostil in učil lokostrelstva predsednike držav in navadne ljudi. Karli je bil ob tem citrar in pevec, ki je leta 1980 s prijatelji ustanovil Ansambel Larix, kasneje pa je nastopal pretežno sam, občasno pa tudi v duetu z bobnarjem, kitaristom in pevcem Danetom Strmčnikom. Njegova najbolj znana skladba je Sestavljena polka. Do lovske koče bo potegnil Fajdiga Šoštanj, 3. avgusta - Občina Šoštanj je z izbranim izvajalcem, podjetjem GP Fajdiga iz Skornega pri Šoštanju, podpisala pogodbo za investicijsko vzdrževalna dela na 400 metrov dolgem odseku ceste do lovske koče Smrekovec v Belih Vodah. Poskrbeli bodo za asfaltiranje štiri metre širokega odseka ceste, uredili odvodnjavanje in bankine ter vgradili varnostno ograjo. Dela bodo Občino Šoštanj stala blizu 63.000 evrov. a mkp Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. tt\aY\ 03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si ■ ■ Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 13 9. avgusta 2018 ""^Jis POGOVOR 13 Na vsako potovanje se je pripravil Na klepet smo povabili Boruta Koruna, čigar razstava Z veslom in peresom po svetu bo do pozne jeseni navduševala obiskovalce Velenjskega gradu Milena Krstič - Planine Boruta Koruna v Šaleški dolini poznajo kot dolgoletnega šoštanjskega zobozdravnika, tudi kot vnuka skladatelja Frana Koruna Koželjskega, po katerem nosi ime velenjska glasbena šola, širša Slovenija pa ga pozna po njegovih zanimivih potopisih in nenavadnih potovanjih. Do pozne jeseni bodo na Velenjskem gradu na ogled drobci teh potovanj, razstava z naslovom Z veslom in peresom po svetu. Potem jo bodo preselili v Etnografski muzej v Ljubljano. Nobenega dvoma ni, da vas bo navdušila. Sploh, če radi potujete, raziskujete svet, odkrivate skrivnosti kulturne in naravne dediščine in spoznavate daljne dežele ter življenje tamkajšnjih ljudi. Kot to rad počne Korun. Knjige so rezultat lepega, a tudi zelo intenzivnega in sistematičnega dela. »Za vsa potovanja sem se pripravil in oborožil z znanjem. Za znanja, ki jih ni bilo mogoče dobiti v Sloveniji, sem šel tudi v tujino. Enkrat sem s tem namenom šel v Berlin, kjer sem na inštitutu za Južno Ameriko ves teden iskal podatke, naslove knjig, si delal izpiske in si jih izposodil. Tako sem prišel do potrebnih podatkov ter vedenj in šel na pot dobro opremljen z znanjem.« Se še spomnite, kako so se vaša potovanja (in pisanja) začela? »Prvo je bilo povezano tudi z Našim časom oziroma takrat še Šaleškim rudarjem. To je bila pot, ki je bila pravzaprav maturantski izlet. Trije sošolci s celjske gimnazije, v Velenju je takrat Veliko tega bralci zvedo iz vaših knjig. Kar nekaj jih je? »Osem. Eno, o mojem kajakaškem življenju, sem napisal v nemščini za tamkajšnjo založbo. Govori o razburljivem kajakaškem življenju na divjih rekah Balkana. Za nemške turiste sem napisal tudi vodič po Soči. Prav vesel sem bil, ko sem enkrat v Bovcu na zadnjih sedežih enega lepega avtomobila uzrl mojo knjigo.« Z veslom in peresom po svetu Razstava bo na Velenjskem gradu na ogled do pozne jeseni, čez zimo bo gostovala v Etnografskem muzeju v Ljubljani. še ni bilo, smo šli nanj po svoje, v Grčijo, za katero smo se pred tem odločili vsi. O tem smo pisali podlistek, ki je izšel v kar nekaj nadaljevanjih v vašem časopisu. Potem je šlo pa naprej. Ker sem bil kar priden študent in sem imel v začetku julija že vse pogoje za vpis v naslednji letnik, sem to izkoristil za potovanja. Takrat na avtostop, ker za kaj več ni bilo denarja. Ko sem se zaposlil, pa so bila potovanja daljša, večja, zahtevnejša ...«. Kaj je bilo tisto, kar vas je vleklo po svetu? »Različnost sveta in kultur. Videti, kako teče življenje drugje, kako različne so njegove korenine. Poglabljal sem se v kulturo drugih narodov, v zgodovino ... V času, ko sem že delal kot zobozdravnik, sem vpisal študij etnologije na fakulteti. Za prvo stopnjo sem opravil tudi vse izpite. Ker sem intenzivno začel pisati knjige, študija nisem nadaljeval, sem pa ohranil zelo dobre stike. Omenil bi raziskovalca Ivana Šprajca, ki je odkril kar nekaj majevskih mest v Mehiki in Marka Freliha, ki je prišel na idejo o razstavi, ki je zdaj na ogled v Velenju. Vseskozi smo bili v stikih in marsikatera dobra ideja se je plemenitila s tem. Recimo za mojo zadnjo knjigo, ki ima naslov Zadnji inkovski zaklad, sem prav prof. dr. Ivana Šprajca prosil, če mi napiše eno majhno kritiko o tem ... « Ste potovali sami? »Na dolga potovanja, eno je trajalo pet mesecev, ko sem prekinil delovno razmerje, dve pa po štiri mesece, ko sem zanju zbral vse dopuste dveh let skupaj in vzel še neplačani dopust, sem šel sam. Na veliko potovanje v Indijo sem šel z Rikom Železnikom. V Ljubljani sva sedla na vlak in rekla, greva. Na skoraj vsa potovanja po vodi, pa sem šel najmanj v dvoje. Zdaj pa že dolga leta hodim s partnerko. Letos sva bila v Uz-bekistanu in bil sem nad njim prijetno presenečen. V deželi, ki meji na Afganistan, sem pričakoval vse kaj drugega.« Tisti, ki ne potujemo veliko, sploh pa ne tja kot vi, vidimo v teh potovanjih priložnost za nevarnost. Kaj pa vi? »Večinoma imam dobre izkušnje. Ne mislim, da je svet sam po sebi nevaren. Mora pa človek po njem hoditi s spoštovanjem. Vedno sem obsojal ženske z zahoda, ki so se kje v eksotičnih deželah kopale zgoraj brez. Saj moraš vedeti kam si prišel in kako tam ljudje gledajo na to! Enako kot zdaj, ko obsojamo muslimanke, ki tukaj hodijo čisto zakrite ... Sam nikoli nisem imel nobenih težav. Razen enkrat, pa še takrat ne po moji zaslugi. Priletel sem v Kolumbijo v času, ko so za nas uvedli vstopni vizum, jaz pa tega nisem vedel. Čez eno uro sem že letel nazaj v Španijo, kjer me je pri- čakala policija. Tistikrat sem se počutil kot kriminalec. Vračal sem se z mladim Madžarom, ki so ga tudi zavrnili, ker ni imel vize. Ta je zaradi tega zganjal hud cirkus . Če bi bil tistikrat sam, mislim, da bi se dogovorili, tako pa so naju oba poslali nazaj v Evropo. Lepa beseda lepo mesto najde povsod po svetu.« Zdaj pa k razstavi na Velenjskem gradu, kjer razstavljate predmete, ki ste jih prinesli s poti in imajo poudarjeno etnografsko noto. »Nekateri so unikatni. Recimo tisti, ki sem jih dobil pri Indijancih plemena Kogi v Sierra Nevadi v Kolumbiji, kamor pride zelo malo ljudi. To je gorovje, ki je veliko za tretjino Slovenije, vrhovi so visoki do 5.700 metrov, življenje pa se začne nad tisoč metri. Nobena cesta tja ne vodi, samo kaka steza. Tam sem pridobil nekaj predmetov, ki jih moški uporabljajo vsak dan, ko žvečijo koko. Da se kokain izloči iz kokinih listov, uporabijo apno. Tega v bučkah nosijo s seboj. Te bučke so na ogled na razstavi, pa tudi loki, puščice . Vse je originalno. Zamenjano za kako stvar, ki je njim bila pomembna.« ■ Gruzijec, ki se je naučil slovenščine Mladi so danes (lahko) neverjetni. Če so nekdanje generacije svoj dom zapuščale le redko in je bil odhod na šolanje v Ljubljano ali Maribor velik podvig, danes mladina očitno širi obzorja. Prostovoljec iz Gruzije za Slovenijo slišal že pred prihodom In tako v Velenju od lanskega septembra živi in dela Aleksandre Patsuria. Star je 21 let in je študent tretjega letnika Poslovne šole na Gruzijski univerzi. Da, fant prihaja iz Gruzije in je v Slovenijo prišel kot prostovoljec za leto dni. Pravi, da je nekaj o naši državi vedel že pred prihodom. »Vedel sem, da je država z mnogimi lepimi kraji. Poleg tega ste mesec pred mojim prihodom osvojili prvo mesto na Evropskem prvenstvu v košarki,« pravi Aleksandre in dodaja, da mu športni uspe- Aleksandre Patsuria iz Gruzije je lani v Slovenijo prišel kot prostovoljec - Svoj čas preživlja v Mladinskem centru Velenje - Naučil se je slovenščine - V domovino se vrača septembra Alex - Aleksandre je fant, ki ga je veselje poznati. hi na tako velikih tekmovanjih veliko pomenijo. A priznava, da je sam lani vseeno navijal za Gruzijo. Sproščen kot doma Da je lahko prišel v Slovenijo, se je moral potruditi; ker v Gruziji ni slovenskega veleposlaništva, je moral namreč vse dokumente urejati v Ukrajini. Tudi to je storil in tako se je septembra z letalom pripeljal na letališče v Sloveniji, od tam pa prišel v Velenje. »Želel sem pridobiti nove izkušnje ter videti nove dežele in spoznati različne kulture. Zdaj sem prostovoljec v Mladinskem centru Velenje, kjer se družim z otroki, se z njimi igram ter pri tem organiziram različne dejavnosti zanje,« pravi Aleksandre. Kot pravi, Slovenija ni prva država, ki jo je obiskal. Bil je že na Madžarskem, v Franciji, na Češkem, Poljskem in v Avstriji. Ko je prišel k nam, je najprej opazil veliko zelenja in gora, kar se mu je zdelo zelo privlačno. »Bil sem tudi na Bledu, ki je zdaj moj najljubši kraj v Sloveniji. Seveda pa obožujem tudi Velenjsko jezero,« pravi Aleksandre. Dodaja, da se med nami že od samega začetka počuti odlično in je sproščen kot doma. »Mislim pa, da ste Slovenci manj odprti kot Gruzijci,« še meni. A ni prehudo, Gruzijec je v naši deželi našel kar nekaj prijateljev. »Veliko prijateljev imam iz Slovenije, največ pa iz Velenja,« poudarja. Nekaj razlik med državama je Prijateljem in tudi otrokom v Mladinskem centru Velenje je Aleksandre že skuhal tradicionalni gruzijski jedi khachapuri in khinkali (hačapuri in hinkali). Sodeč po fotografijah, ki jih je pokazal, so zbrani težko čakali, kdaj bo obrok pripravljen. Je pa Aleksandre poskusil tudi hrano, ki jo pripravljamo domačini. »Najraje imam burek in čevap-čiče, od pijače pa pivo,« pravi fant in dodaja, da so cene hrane v Sloveniji v primerjavi s tistimi v Gruziji trikrat višje. Poleg tega imamo v Sloveniji po oceni Gruzijca več dežja, uporabljamo pa tudi čisto drugačno abecedo (in seveda jezik). »Slovenski jezik je zelo težek,« pravi Aleksandre, ki pa se ga je vendarle priučil, četudi se septembra vrača v domovino. »Imam zelo dobro učiteljico, zato že znam nekaj malega povedati v slovenščini. S prijatelji poskušam govoriti samo slovensko. Mislim pa, da je gruzinščina še težja od slovenščine,« pravi. Za tiste, ki ste morda pomislili: gruzinščina ni podobna ruščini. Je pa Gruzija tista država, ki je bila pred desetimi leti v vojni z Rusijo. »Bilo je grozno, saj je tisti čas umrlo veliko ljudi,« pravi Aleksandre. Svojo domovino ima rad, še posebej pa seveda svojo družino. Tudi, ko je v Sloveniji, se prek spletnih socialnih omrežij z njimi sliši vsak dan. Takole je Aleksandre na Debelem Rtiču pokazal tipičen gruzijski plesni gib. Vizijo za prihodnost ima Ko se bo Aleksandre septembra vrnil domov, želi dokončati zadnji letnik fakultete, nato pa se naučiti nemščine ter se vpisati na magisterij s svojega področja v Nemčiji. Pravi, da je tudi v zadnjem letu pridobil izkušnje, ki mu bodo v prihodnosti koristile. »Ne samo izkušnje, osvojil sem tudi spretnosti, za katere verjamem, da jih bom v prihodnje gotovo izkoristil,« pravi fant in poudarja: »Rad bi se zahvalil vsem, ki delajo v Mladinskem centru Velenje. Najboljši ste!« Čeprav se za zdaj nima namena vrniti v Slovenijo, pa namerava stike ohranjati. Z nekaterimi prijatelji se je že dogovoril, da ga bodo obiskali. »Gruzija je majhna kot Slovenija, imamo štiri milijone prebivalcev, sta pa naša kultura ter tradicija drugačni od vaše. Zato pa vam morda še bolj zanimivi, zato vas vabim, da jo obiščete tudi sami,« dodaja Aleksandre. a Mojca Štruc Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 14 14 ŠPORT "^AS 9. avgusta 2018 Domači trener zadovoljen, gostujoči pač ne Rudar po točki s Krškim (1:1) ostal na zadnjem mestu - Oboji še brez zmage, enako Celje, Triglav in Olimpija - V ponedeljek (18.00) ob jezeru Mura Nogometaši Rudarja in Krškega so tekmo odigrali šele v ponedeljek, saj so Velenjčani nekaj dni pred tem, v četrtek, na povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij za ligo Evropa gostovali v romunskem glavnem mestu Bukarešti. Za domačo Steauo je bila povratna tekma zgolj formalnost. V Velenju so zmagali z 2:0, tokrat pa kar s 4:0 in Velenjčane izločili iz nadaljnjih evropskih bojev. Domači nogometaši so gotovo verjeli, enako pa najbrž tudi gledalci, da bodo po dveh evropskih porazih in po uvodnih prvenstvenih s kandidatoma za novega prvaka Mariborom ter Domžalami v dvoboju s Krča-ni njihovi nogometaši popravili bled vtis s teh tekem in se dokopali do prve prvenstvene zmage. Ostalo je le pri željah. Zadovoljiti so se morali le s točko. V prvem polčasu v njihovi igri ni bilo pravega življenja, nasprotnik je bil živahnejši in že v 24. minuti povedel. Vezni igralec Marco Da Silva je s prostim udarcem kašen meter izpred prečne šestnajstmetrske črte nekoliko z desne, poslal žogo v oddaljenejšo stran domačih vrat. Vratar Anže Malnar je bil pre- kratek in žoga je obtičala v mreži. Se je pa v nadaljevanju nekajkrat izkazal z dobrimi obrambami, to pa na žalost domačih tudi gostujoči. Se bo ponovilo zgodba s sobotne tekme med Muro in Domžalami, jer morda pomislil kdo izmed gledalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj gostujočih. Kakšen bi bil razplet, če bi bil Luka Volaric po bliskovitem nasprotnem napadu (37. minuta) povišal na 2:0. Potem ko je preigral še vratarja je žogo na srečo domačih poslal v desno vratnico. Če ... Soboški scenarij se ni zgodil, saj gostje kljub premoči vendarle niso uspeli zadeti še drugič, rudarji pa so vendarle izenačili. To se je zgodilo po slabih desetih minutah tekme v drugem polčasu. Ante Solun je s sredine igrišča poslal žogo blizu roba desne strani igrišča, kjer jo je sprejel Robert Pušaver. Rudarjev branilec je poslal žogo v kazenski prostor. Milan Tučic pa jo je z udarcem z glavo z bližine točke enajstmetrovke poslal v tla, od koder se je mimo nemočnega vratarja odbila v mrežo za 1:1. Kljub priložnostim na obeh straneh, gostujoče so bile vendarle nevarnejše, je ostalo pri doseženem rezultatu. Milan Tučic zagotovil prvo točko Prva poraza sta doživela v 3. krogu do tega kroga vodilni Aluminij in Domžale. Pravo blaženost pa so med svojimi navijači povzročili novinci v ligi, nogometaši Mure. Gostili so Domžale in jih 'preplavili' kar s 5 : 1 ter jim zadali prvi poraz. Na krilih tega rezultata bodo So-bočani v ponedeljek gostovali v Velenju. Enako učinkoviti so bili aktualni podprvaki Mariborčani, v obrambi pa za malenkost slabši. V Kidričevem so slavili s 5 : 2. Kazalo je, da si bodo visoko zmago, ki bi bila sploh prva v tem prvenstvu, priigrali tudi državni prvaki, igralci Olimpi-je. Po slabih petnajstih minutah so proti Celjanom vodili že z 2 : 0. Sorazmerno visoko vodstvo gostom ni omajalo samozave- Vabimo vas, da se nam v soboto, 25. avgusta 2018 pridružite na 16. kolesarskem maratonu Zelene Doline sti. Do konca prvega polčasa so znižali zaostanek, z zadetkom v drugem izenačili in si zagotovili sicer šele drugo točko. Prvaki so enako kot Rudar, Celje, Triglav in Krško še brez zmage. Ne šteje umetniški vtis Alen Ščulac, trener gostov: S tem, kar so prikazali moji nogometaši, sem zadovoljen. Ustvarjali smo si priložnosti eno za drugo. Mislim, da smo danes izgubili dve točki. Po taki sparini, takimi pogoji so fantje odigrali tekmo nad mojimi pričakovanji in jim lahko samo čestitam. Žal pa se takšne priložnosti, kot so jih imeli, ne smejo zgrešiti. Na koncu si zato kaznovan. Bili smo boljši nasprotnik, prigarali smo si veliko priložnosti, vendar pa pri strelih nismo bili prisebni, kakovostni, in zboljšanju učinkovitosti bomo morali namenjati še pozornost. Ta ekipa bo pravo luč pokazala že v drugi polovici tega meseca, ko se bo uigrala.« Veliko je treba še postoriti Rudarjev trener Marijan Pu-šnik: »Po takšni igri, kot smo jo prikazali v prvem polčasu, je to zelo velika točka. V drugem smo igrali malo bolje, a še daleč od tistega, kar so fantje sposobni. Pozna se nam, da imamo ozek igralski kader, posledico je pustilo tudi igranje v Evropi, nekateri igralci so utrujeni, drugi pa z glavami ne na pravem mestu. Zato iskreno opravičilo gledalcem, upam, da nas ne bodo zapustili zaradi takšne predstave predvsem v prvem polčasu. V drugem je bilo več želje, nekaj priložnosti. Treba je priznati, da je tudi Krško imelo lepe, tako da je neodločen rezultat pravičen. Vemo, da moramo še veliko postoriti. Iščemo še dva igralca za zvezno vrsto, potem bo tudi konkurenca med njimi večja in verjamem, da bo potem tudi igra drugačna, verjamem, da veliko boljša.« Mura? »Praksa je, da se novinci pokažejo v zelo dobri luči in tudi nogometaši Mure so zelo dobro začeli prvenstvo. Mi moramo najprej obnoviti moči, potem pa se lotiti korenitih sprememb predvsem v disciplini v igri, v njenih osnovah, pokrivanju igralcev, dobivanju dvobojev; to je v zadnjih tekmah čisto zastalo, zato smo tudi tam, kjer smo.« Radan znova v zeleno-črnem dresu Anže Malnar je zaradi poškodbe prvega vratarja Marka Pridigarja enako kot v Romuniji dobil priložnosti tudi na dvoboju s Posavci. Zanimivo, kot rezervni vratar je bil vpisan Matej Radan, ki je bil pred Pridigarjevim prihodom številka ena med Rudarjevimi vratnicami. Po prejšnjem prvenstvu vodstvo kluba z njim ni podaljšalo pogodbe. Novega kluba še ni našel in rade volje je 'vskočil' kot rezerva na domačo klop. V zasedbi za ta dvoboj pa ni bilo tudi poškodovanih Damijana Trifkovica in Leona Črnči-ča. Slednji po operaciji ličnice, ki si jo je zlomil na pripravljalni tekmi s Hajdukom, uspešno okreva in komaj čaka vrnitev na zelenico. ■ S. Vovk Oče in sin na nasprotnih navijaških bregovih Na tribuni tekme med Rudarjem in Krškim, sta se skupaj znašla tudi oče Herman Arlič in njegov sin Borut, a v različnih vlogah. Za prepoznavnost in iskanje novih partneijev pri delovanju krškega prvoligaša skrbi tehnični direktor Borut Arlič. Slednji je bil nekdaj odličen nogometaš med drugim Rudarja, Domžal, Šmartnega, igral pa je tudi v tujini. Sedaj v NK Krško, kot tehnični direktor skrbi za prepoznavnost in iskanje novih partnerjev pri delovanju tega prvoligaša. Pred časom je bil v podobni vlogi tudi pri Olimpiji. Oče Herman pa je prav tako, odkar pomni, zaljubljen v nogomet, tudi v ženskega, ki ga želi spet oživiti. V ponedeljek sta bila v različni navijaški vlogi. Sinu je srce, razumljivo, utripalo za 'nuklearce', očetu za rudarje. Epilog: »S točko sva oba zadovoljna,« sta povedala skoraj v en glas. Preizkušali nov sistem igre Rokometaši velenjskega Gorenja, tretjeuvrščeno moštvo na prejšnjem prvenstvu, se od srede prejšnjega tedna pripravljajo na novo prvenstveno sezono. Ta se bo začela v začetku septembra, ko bodo v prvem krogu kvalifikacij za pokal Evropske rokometne zveze gostovali pri predstavniku Švedske v tem tekmovanju, Alingsasu. Velenjčani so med tem odigrali že dve pripravljalni tekmi. Če- prav je šlo za prijateljska dvoboja, so igralci na njih pokazali pravo zavzetost, kot da igrajo za točke. V Podčetrtku so z romunskim pokalnim prvakom Con-stanto izgubili s 24 : 25, v Rdeči dvorani v Velenju pa premagali šesto uvrščeno ekipo lanske sezone prve avstrijske rokometne lige Linz s 37 : 24. Strelsko sta v domači vrsti na tej tekmi blestela Ibrahim Haseljic z desetimi goli in Matic Verdinek s sedmimi. Trener Zoran Jovičic: »Tokrat nam je nasproti stal lažji nasprotnik, zato smo v prvem polčasu poskusili z igranjem novega sistema v obrambi (5:1). Ta v prvem delu še ni bila na nivoju, ki bi si ga sam želel, poleg tega pa tudi v napadu nismo blesteli. Za drugi polčas pa lahko rečem le to, da je bil odličen, kar se je pokazalo tudi pri končnem rezultatu.« Streninga ^ ® ■ vos Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 15 9. avgusta 2018 »»WAS UTRIP 15 Tek je zanjo užitek in sprostitev Na balkanskem atletskem prvenstvu v bolgarski Stari Zagori je edino slovensko odličje na tekmovanju osvojila Jerneja Smonkar HOROSKOP Tina Felicijan Članica Atletskega kluba Velenje Jerneja Smonkar se je atletiki začela posvečati v osmem razredu osnovne šole, ki jo je obiskovala v Mislinji. Na prigovarjanje športnega pedagoga Dragana Kovačeviča, ki je opazil dobre rezultate na področnih tekmovanjih, je dala odbojko in streljanje z zračno puško na stran ter se zaljubila v atletiko. »Že na začetku so me usmerili v tek, za katerega sem imela največji potencial. Danes v teku uživam, se sprostim, odmislim vse ostalo. Če ne bi tekla iz ljubezni, tega ne bi počela,« je povedala mlada športna navdušenka iz Do-liča, ki jo je atletika prevzela kot individualen šport, v katerem je tekmovalec odvisen sam od sebe. Kljub temu uživa tudi v drugih športih, kot so tenis, smučanje ali deskanje, saj je šport, ki se mu veliko posvečata oba starša, že od nekdaj sestavni del njenega življenja. »Zato tudi v prostem času rada tečem, sicer pa berem, se družim s prijatelji, grem v kino,« svoje hobije našteva atletinja, ki je s tekom na 800 metrov dosegla najvišjo slovensko uvrstitev na nedavnem balkanskem prvenstvu. Žene jo osebno napredovanje V velenjskem atletskem klubu je Jerneja Smonkar trenirala pod budnim očesom To-mislava Popetrova, ko se je vpisala na fakulteto za šport, pa je začela sodelovati z Matijo Šestakom. Za profesionalni šport se je odločila, ko je spoznala, da ji prav šport omogoča nenehno preseganje same sebe, premikanje meja in s tem osebno napredovanje. »Žene me tekmovanje same s sabo in spoznanje, da sem vedno lahko še hitrejša, boljša. Vsak novi uspeh mi da zadovoljstvo, vsak dober rezultat je potrditev dobrega dela, vsak izpolnjen cilj je dokaz, da sem na pravi poti in nov razlog za še več truda,« je povedala Jerneja Smonkar: »Na balkanskem prvenstvu sem bila večkrat v težkem taktičnem položaju. Tekmovalke so zapirale druga drugo, veliko je bilo 'komolčkanja', tako da je odločal finiš.« 26-letnica, ki ji kljub nekaterim športnim poškodbam ni zmanjkalo energije za doseganje novih rezultatov. »Vsaka poškodba me je naučila, da ne smem obupati, ampak se moram z ovirami spopasti. Ko spoznaš, da jih lahko premagaš samo sam in se tega tudi lotiš, se zelo okrepiš.« Najbolj je ponosna na večkratni naslov državne prvakinje, še posebno na letošnjega, ko je po hudem boju uspela premagati kolegico Marušo Mišmaš in odtekla odličen čas. Letošnje odličje z balkanskega Petankarji začeli dobro Še nismo končali z dopusti, pa smo že na petankarskih terenih. Naj se vidi, da je petanka tudi dopustniški šport. A tudi za petankarske klube so se tekmovanja že začela. Minulo soboto so se velenjski tekmovalci z dvema ekipama udeležili petankarskega turnirja na Dolenjskem v Čatežu. Tekma je imela domači in mednarodni slogan Cviček open, na njej pa so Velenjčani dosegli zelo dobre rezultate, saj je ena ekipa zasedla drugo mesto, druga ekipa pa se je uvrstila med najboljših osem ekip. V klubu so zelo veseli tega podopustniškega rezultata, poleg tega pa so v vitrine dodali še eno medaljo. Tudi naslednjo soboto se bomo med močnimi klubi udeležili Memoriala Anite in Koste v Vuzenici, že naslednji dan v nedeljo tradicionalnega turnija v Celovcu a prvenstva, ki si ga je priborila v finišu po počasnem in taktičnem teku, je prvo z večjega tekmovanja. V preteklosti pa je zmagovala na reprezentančnih tekmovanjih in mednarodnih mitingih mlajših selekcij, stopala je na stopničke evropskih klubskih pokalov in se redno uvrščala v mlajšo in člansko reprezentanco. Znanje predaja naprej Tekmovalne športne kariere ni lahko združiti s študijem. Jerneja se je morala na fakulteti za šport veliko posvečati različnim športom in ob tem trenirati. Je pa tako pridobila veliko znanja, ki ji ne pomaga le pri doseganju tekmovalnih uspehov, ampak je dobra popotnica za delo na drugih področjih športnega udejstvovanja. »Veseli me športno treniranje mlajših selekcij Atletskega kluba Velenje. Pripravljam in izvajam kondicijske vadbe za tenisače, člane NK Rudar poučujem tehnike teka,« našteva in dodaja, da ji leži tako sodelovanje na tekmovanjih kot delovanje v pripravah na tekmovanja drugih športnikov. »Za nekaj let se bom še posvetila svoji karieri, nato pa bom začela sprejemati izzive treniranja drugih. Mislim, da že dobro delam na tem.« Jerneja Smonkar si je po uspehu na balkanskem prvenstvu privoščila počitnice, ki jih bo izkoristila za nabiranje novih moči. Uvrstitev ji je namreč dala nov zagon za drugi del sezone, ki se začne septembra, ko bo nastopila na domačih tekmah. »Vidim, da še imam rezerve in lahko svoj osebni rekord še izboljšam. Bližam se tudi večjim normam in potrudila se bom, da kako ujamem,« je še povedala zagnana športnica. TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 3. krog Rudar Velenje - Krško 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Da Silva (25.), 1:1 Tučic (54.). Rudar: Malnar, Kašnik, Vasiljevic, Tomaševic', Pušaver, Muic (od 46. Šantek), Kamara (od 38. Solomun), Parfitt-Williams (od 67. Pišek), Bolha, Tučic', Radic'. Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Aluminij - Maribor 2:5 (0:1), Mura - Domžale 5:1 (2:0), Olimpija - Celje 2:2 (2:1), Rudar - Krško 1:1 (0:1), Gorica - Triglav 1:1 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor 7 (10:2), 2. Aluminij 6 (7:7), 3. Domžale 6 (6:6), 4. Mura 5 (6:2), 5. Gorica 5 (5:3), 6. Celje 2 (5:6), 7. Triglav 2 (3:5), 8. Olimpija 2 (2:4), 9. Krško 2 (1:3), 10. Rudar 1 (2:9). Evropska liga, 2. pred krog povratna tekma: Steaua Bukarešta - Rudar Velenje 4:0 (1:0), prva tekma 2:0 Prijateljska tekma Gorenje Velenje - HC Linz AG 37:24 (15:14) Gorenje Velenje: Taletovic 6 obramb, Vujovic' 4 obrambe, Mazej 3, Haseljic 10 (3), Špelic, Matanovic 5, Levc 1, Stojnic 1, Miklavčič, Verdinek 7, J. Tajnik 3, M. Kavčič 2, A. Kavčič 5. Se (edini) vodilni robnik v Velenju ne obnese? Urada za komunalo in promet na MOV si prizadeva z novostmi in posodobitvami pri vzdrževanju ter posodabljanju cestno prometne varnosti. Na cestah, ki so republiškega ranga, skupaj s pooblaščenimi vzdrževalci te ceste nadzorujejo in vpeljujejo različne preventivno tehnične rešitve (y-križišče, talne ovire, radarji presenečenja, novi prometni znaki in osvetlitve, modre zebre idr.), kar podpira tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ko so pred časom namestili na izhodu iz krožišča pod skakalnico vodilni robnik, smo opazili tudi mi. Veseli, da se bo v tem nerodnem krožišču, kjer imajo nekateri vozniki in morda tudi prehodni turisti polne hlače ob razvrščanju in var-ni(?) vožnji, naredilo nekaj dodatnega reda, smo pristavili svoj »point« postavitelju. A, glej ga zlomka, ni dolgo trajalo, ko sta neki nepre-vidnež in kasneje še drugi »modri dirkač« povozila prve dve, tri lamele, no zdaj jih ne stoji več že skoraj polovica. Je to napaka postavitelja, ali gre le za diletantski odnos pri vožnji po obeh prometnih pasovih v smeri Celja, sam cestni škrat ne ve. A vemo mi, da je zdaj ta preostanek lamelnega naperka postal neugoden in nevaren in je potreben popravila. ■ Jože Miklavc Oven od 21. 3. do 21. 4. V kratkem boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Povezan bo z vašim delom, zato boste imeli dvome, ali je pametno, da se iz simpatije razvije še kaj več. Ne bojte se, pomembno je, kaj čutita. Čas je namreč, da prisluhnetesvojimželjam in sejim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. Zdravje še ne bo takšno, kot si želite. Tudi zato, ker se premalo trudite zanj. Bik od 22.4. do 20.5. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali, saj so vam zavidali, kaj imate in kako ste do tega prišli. Najprej jih ne boste sprejeli odprtih rok, saj jim ne boste zaupali. Potem boste odvrgli zastore, ki ste si jih sami postavili, da bi se zaščitili pred škodoželjnimi ljudmi. Do sobote vam bo že jasno, da se ljudje spreminjajo. Tudi vi ste se precej spremenili. In to na bolje. Zasluge lahko pripišete partnerju. Potrebovali boste veliko počitka, saj bodo dnevi aktivni kot že dolgo ne. Ljubezen vam bo res dala krila. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Končno lahko računate, da boste kmalu nagrajeni za trud pri delu v službi, ki ga mnogi niso niti opazili. Tudi zato, ker se niste hvalili z dodatnimi deli, ki ste jih opravili, pa vam jih nihče ni naložil. Ko vas bodo na glas pohvalili, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo. Uspeh bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplival odlično. Zato boste učinkoviti prav na vseh področjih življenja. Tudi na ljubezenskem. Partner bo opazil, da se trudite tudi zanj, zato vam pripravlja prijetno presenečenje. Rak od 22.6. do 22.7. Kar se vam bo dogajalo v teh dneh, bo polno adrenalina. Želje po spremembah in novi načrti vam bodo pognali kri po žilah. Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili nežne želje po ljubezni. Pa ne z osebo, ki ste se ji posvečali vzadnjem letu, ampakz nekom, ki ste ga spoznali pred kratkim. Vse bo odvisno le od vas, saj je nasprotna stran iskreno zainteresirana za več kot le prijateljstvo. Zdravje? Ne bo najbolj trdno. Pazite se prepiha in klimatiziranih prostorov, čeprav vam bo vroče, se jim raje izogibajte. Najbolj občutljivo bo grlo. Lev od 23.7. do 23.8. Denarja, ki ga željno čakate, žal še ne bo. Bili ste res optimist, če ste verjeli, da ga boste dobili v času dopustov. Sreča je, da ga tudi ne boste nujno potrebovali, saj boste tudi sami uživali v brezdelju in počitku. Jesen bo letos naporna,zato izkoristite vsakprostpoletnidan tako, kot da jezadnji. Partner se vam bo rade volje pridružil. Všeč mu je, kadar ste sproščeni. In v teh dneh boste. Poleg tega boste zelo zabavni, kar bo presenetilo tudi vas. Zdravi boste kot že dolgo ne. In srečni tudi, čeprav tega niste pričakovali. Devica od 24.8. do 23.9. Ne tarnajte, da ne zmorete opraviti vsega, kar se je zgrnilo nad vas. To preprosto ni res. Res pa je, da gre za eno najtežjih obdobij in odločitev v vašem življenju. Zavedate se, da se odločate o sreči v vaši prihodnosti. Zato tehtate, kaj vam je storiti. Uživati morate sedaj, tega ne prelagajte na prihodnost. Če želite uživati, pa to stane, zato ne bodite tako skopuški do sebe. Ob tem pa se morate bolj zavedati, kaj s svojimi dejanji povzročate svojim najbližjim. Odločiti mora vaše srce in nihče drug. Tudi partner tokrat nima pravice, da vam vsiljuje svoje mnenje. Prav zaradi njega ste kjer ste. To mu povejte jasno in glasno. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Letošnji avgust vam je doslej všeč, saj ste v njem doživeli že veliko lepega. Po dolgem času ste spet zadovoljni s svojim življenjem. To se bo kmalu spremenilo še na bolje. Dobre poti in priložnosti se vam bodo od ponedeljka dalje odpirale ena za drugo. Zagotovo vas ne bo več strah prihodnosti, saj vam bo jasno, da ste dosegli, kar ste si najbolj želeli. O tem, kako boste še izboljšali prihodke, ne boste govorili na glas, saj veste, da še nimate vseh kart v rokah. In dokler jih nimate, morate biti previdni. Zdravje bo solidno, odlično pa šele, ko bo popustila vročina. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Teden bo mineval brez večjih pretresov, vsaj kar se dela tiče. Malce boste zaskrbljeni, saj vaše počutje že nekaj časa ni takšno, da bi lahko bili mirni. Če tudi počitek ni pomagal, vsega ne smete več pripisovati le utrujenosti. Od vas je trenutno odvisnih več ljudi, zato poskrbite, da jih ne boste pustili na cedilu. Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan več. Obisk vrnite šele, ko boste povabljeni. Drugače bi lahko vse skupaj izpadlo preveč vsiljivo. Ne bo vam treba dolgo čakati. Pogled v denarnico vam ne bo všeč. Ukrepajte! Strelec od 23.11. do 22.12. Ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. Če jih nimate s kom deliti, bodo izgubile svoj čar tako hitro, kot so prišle. S partnerjem sta končno našla skupni jezik, predvsem pa si spet zaupata. Ob tem vam bo najbolj zameril, kadar boste kuhali mulo, pa ne bo čisto nič krivzato, kar se vam dogaja. Jutri boste dobili dobro poslovno ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da rabite čas za premislek. Ne vzemite si ga preveč, saj bo nasprotna stran zelo nestrpna. Razrešite tudi spor z enim od sosedov, da se stvari ne bodo še bolj zapletle. Če bo vsak malo popustil, bo dogovor odličen. Kozorog od 23.12. do 20.1. Precej odsotni boste, zato si bo partner vaše obnašanje narobe razlagal. Umaknil se bo tudi sam, ker bo prepričan, da potrebujete mir, čas in prostor, da spet zadihate. Pojasnite mu, da se nima česa bati. Enostavno ste potrebovali oddih od vseh ljudi, ki vas obkrožajo. Ko boste končali obračun s samim seboj, pa se najprej spomnite na partnerja. Čim prej se skupaj posvetita stvarem, ki jih imata rada. Tako boste odgnali še zadnje sence dvoma v vajino ljubezen. Torek bo prinesel negotovost, ki bo že v sredo začela bledeti. K sreči bo šlo za lažni alarm. Vodnar od 21.1. do 19.2. Žal se vam vaše želje, ki so včasih spominjale na sanje, niso v celoti uresničile. Ko se bo avgust prevesil v drugo polovico, bo možnosti, da vam uspe, vsak dan manj. Zato so težavice, s katerimi se trenutno ubadate, res majhne, a se tega še ne zavedate. K sreči. Če bi se, bi vam pošla še tista energija, ki jo še imate, ko rešujete svojo prihodnost. Čas je že, da mislite predvsem nase in na svojo srečo, vse okoli sebe pa pustite, da si ob tem mislijo, kar si hočejo. Predolgo ste jih razvajali, jim v vsem ustregli, da bi jim ugajali in pri tem pozabljali, da vam tega nihče ne vrača. Ribi od 20.2. do 20.3. Počutje se vam bo močno izboljšalo takoj, ko bo vročina popustila. Včasih ste jo imeli radi, letos pa jo res težko prenašate. Misli ne bodo zbrane, zato pazite, da pri delu ne naredite kakšne usodne napake. Vse preverite vsaj dvakrat. Zaupajte le tistim sodelavcem, ki so zaupanja vredni. Tako si boste prihranili veliko težav. Ker se letos še niste prav spočili, ne bo nič narobe, če kakšen dan ostanete doma in ne delate prav nič. Slabe vesti vam ni treba imeti, saj ste že dokazali, kaj znate in zmorete. Bolečine, ki so vas dolgo spravljale ob živce, bodo izzvenele. To vas bo res osrečilo. Kot tudi dejstvo, da vas bo partner resnično razvajal. ■ Četrtek, 9. avgust Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 16 TV SPORED »'WAS 9. avgusta 2018 Petek, 10. avgust Sobota, 11. avgust Nedelja, 12. avgust Ponedeljek, 13. avgust Torek, 14. avgust Sreda, 15. avgust TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 11.00 Vem!, kviz 11.50 Odmev davnine: Baba, izob. odd. 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad. 15.10 Moj gost/Moja gostja: Izdelovalke nakita, odd. TV Lendava 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Dvoživke, dokum. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Narodna galerija 18.05 Mala kraljična ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser. 20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Marija Terezija - cesarica in mati, kopr. igrano-dok. odd. 00.00 Strasti, TV-nad. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.35 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 11.10 Vem!, kviz 11.50 Dvoživke, dok. odd. 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad. 14.50 Platforma: Beneški arhitekturni bienale - Prostor svobode 15.35 Mostovi, odd. TV Lendava 16.10 Duhovni utrip: Portret umetnika -Jošt Snoj 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Čez planke: Ciper 20.55 Nočni receptor, brit.-am. nad. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Umazani Harry, am.i film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal 01.55 IMIO-Kdlldl TVSLOr TVSLOr 06 30 Otroški kanal 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.15 08.25 08.40 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00 23.55 01.30 02.00 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Zlatko Zakladko: Sanjavi travniki ob Krki 08.15 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 09.10 Dobro jutro, poletni izbor 11.35 Zdravje Slovencev, dok. odd. 12.15 Mojster in njegov Gašper, portret 13.25 Z Mišo...: Zlatko Zahovič 14.25 Čez planke: Šrilanka 15.35 Vina sveta, razv. potopisno kulturna odd. 16.40 Umor, je napisala (II.), am. nan. 17.40 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 19.15 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 21.50 Hudičev vozel, am. film 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 00.10 Umor, je napisala (II.), am. nan. 01.05 Videotrak 02.10 Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa 04.10 Zabavni kanal, videotrak pop 24UR OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/23, belgijska nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/1, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/2, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/26, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/63, nan. Usodno vino, 3/33, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/5, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/33, nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/27, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/64, nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/89-90, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/12, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/24, am. nan. Črni seznam, 4/1-2, am. nan. 24UR zvečer Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Miš maš, S čaji nad bolezen 09.45 Čas za nas, tabornike! 10.30 Ustvarjalne iskrice 10.45 Napovedujemo 10.50 Pop Corn, Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Nanovo, Ko postanem bruc (statusi dijakov) 16.10 Videospot dneva 16.15 Kuhinjica 16.40 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom 17.20 Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje 17.45 Ustvarjalne iskrice 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 2590. VTV magazin 18.55 Kultura, informativna oddaja 19.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje, Živeti z multiplo sklerozo 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža: ans. Rosa, ans. Mladih 5 22.20 Kuhinjica, obraževalna oddaja 22.45 Kmetijski razgledi 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Iz popotne torbe: Izdelajmo glasbilo 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Krila upanja, kratki dok. film 09.15 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 10.25 Dobro jutro, poletni izbor 12.45 Slovenski vodni krog: Framski potok, dok. nan. 13.30 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 14.10 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 14.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Vlado Kreslin 15.50 Golica, zgodba o skladbi, dok. film 17.00 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.00 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Budimpešte 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 22.00 Umor, je napisala (II.), am. nan. 22.55 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 23.20 Svetovni popotnik: Sveta dežela 00.10 Videotrak 01.15 Nogomet - SP 2018: Brazilija : Mehika, osmina finala, posnetek iz Samare 03.00 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 24UR 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Robocar Poli, ris. 07.35 Mašine strašljivke, ris. 07.40 Grizzy in glodavčki, ris. 07.50 Mala miška Mia, ris. 08.00 Divja brata Kratt, ris. 08.25 Amika, 1/24, belgijska nan. 08.35 TV prodaja 08.50 Jaz sem Luna, 2/3, arg. nan. 09.45 TV prodaja 10.15 Jaz sem Luna, 2/4, arg. nan. 11.15 TV prodaja 11.30 Moč in strast, 1/27, meh. nan. 12.25 TV prodaja 12.40 Ukradena preteklost, 1/64, nan. 13.45 Usodno vino, 3/34, slov. nan. 14.45 Lepo je biti sosed (Lepo je biti sosed), 4/6, slov. nan. 15.35 Dedinja Vendavala, 1/34, nan. 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1/28, meh. nan. 17.55 Ukradena preteklost, 1/65, tur. nan. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Previdno z željami, am. film 21.40 24UR zvečer 22.10 Eurojackpot 22.15 Kraljev govor, angleški film 00.20 Aquamarine, am. film 02.05 24UR zvečer 02.35 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom 10.45 Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje 11.10 Ustvarjalne iskrice 11.20 Naj viža: ans. Rosa, ans. Mladih 5 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Svet lutk 17.10 Ustvarjalne iskrice 17.30 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Priprava na porod in babištvo 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del 22.20 Kuhinjica, izob. oddaja 22.45 Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni juhi 07.15 Telebajski, lutkovna nan. 07.40 Kljukec s strehe, risana nan. 08.00 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za mlade 10.20 Osvežilna fronta: Kletvice 10.55 Z Mišo...: Zlatko Zahovič 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Se zgodi, slovenska nan. 14.45 Ambienti 15.35 Profil: Šalan Alhamvi 16.10 Prvinska preizkušnja, dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, dok. odd. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Kon Tiki, kopr. film 21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Poletna scena 22.40 Iz pozabe (II.), brit. nad. 23.30 Strasti, TV-nad. 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.25 Info-kanal TV SLO T 07.00 10 domačih 07.30 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 08.35 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 09.05 Evropska prvenstva 2018: atletika, hoja 20 km, prenos iz Berlina 12.30 Čarokuhinja pri atu: Amerika 12.50 Operno poletje: C. Monteverdi: Orfej, opera 15.00 Umor, je napisala (II.), am. nan. 16.00 Judo: svetovni pokal, prenos iz Budimpešte 18.00 Bleščica, odd. o modi 18.30 Avtomobilnost 19.00 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za mlade 19.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 19.25 Osvežilna fronta: Kletvice 20.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 22.00 Umor, je napisala (II.), am. nan. 22.50 Televizijski klub: Uspešni Slovenci v tujini 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 00.15 Videotrak 01.15 Nogomet - SP 2018: Belgija : Japonska, osmina finala, posnetek iz Rostova na Donu 03.05 Zabavni kanal, videotrak pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Poko, ris. Mala miška Mia, ris. Peter Pan, ris. Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Jaz sem Luna, 2/5, arg. nan. Jaz sem Luna, 2/6 arg. nan. Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Prtljaga, am. film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Lepotica pod krinko 2, am. film Tessin telesni stražar, am. film Ločitev po francosko, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.40 11.40 14.30 15.35 15.50 17.40 18.55 18.58 20.00 22.00 23.45 01.50 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca medved Jaka 09.45 Miš maš 10.25 Napovedujemo 10.30 Krava na mesecu, gled. predstava Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice 11.10 12. festival mednarodnih tolkalnih skupin Bunfest 2018 12.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.05 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA 16.30 Pikin studio 2017/6 17.15 Nanovo, Ko postanem bruc 17.55 Videostrani, obvestila 18.30 Napovedujemo 18.35 Festival Vurberk 2016, posn. 2 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.20 Društvo mrtvih pesnikov, koncert ob 25. letnici skupine 23.20 Videospot dneva 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Žvenkci, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Vse o Rozi, ris. 09.30 Marcelino Kruh in vino, ris. 09.55 Bacek Jon, ris. 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.15 Nabriti detektivi, nemška nan. 10.45 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Koncert ansambla Nemir 15.05 Ena, dve, tri, am.-nem. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas 17.45 Vina sveta, razv. potop. kult. odd. 18.40 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Maksimilijan in Marija - igra moči in ljubezni, avst.-nem. nad. 20.55 Intervju: dr. Ferdinand Šerbelj 21.45 Poročila, šport, vreme 22.15 Življenje s turbanom, am. dok. odd. 23.45 Strasti, TV-nad. 00.20 Za lahko noč: Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip: Portret umetnika - Jošt Snoj 07.15 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 07.30 Glasbena matineja: Festival Sevicq Brežice 2012: EUBO - European Union Baroque Orchestra 08.00 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 08.55 Umor, je napisala (II.), am. nan. 09.55 Evropska prvenstva 2018: atletika, maraton, pren. iz Berlina 12.15 Hišica v preriji - dokončno slovo, am. film 14.00 Evropska prvenstva 2018: kolesarstvo - cestna preizkušnja (M), prenos iz Glasgowa 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Triglav : Olimpija, prenos iz Kranja 19.30 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 21.40 Žrebanje Lota 21.50 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Budimpešte 22.30 Umor, je napisala (II.), am. nan. 23.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 00.15 Nogomet - SP 2018: Švedska : Švica, osmina finala, posnetek iz Sankt Peterburga 02.00 Videotrak, zabavni kanal POP 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.10 Viking Viki, ris. 07.20 Poko, ris. 07.45 Mala miška Mia, ris. 07.55 Peter Pan, ris. 08.20 Kraljevska akademija, ris. 08.45 Skrivnostni ranč, ris. 09.10 Nina in prijatelji, ris. 09.20 Čudežna ura Yo Kai, ris. 09.40 Ninja želve, ris. 10.05 Jaz sem Luna, 2/7, arg. nan. 11.05 Jaz sem Luna, 2/8, arg. nan. 12.10 MasterChefSlovenija 14.40 Ljubezen po domače 15.40 Avto karaoke 15.55 Tessin telesni stražar, am. film 17.45 Delovna akcija 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zadnje počitnice, am. film 22.00 Prtljaga, am. film 23.45 Bralec, am. film 01.55 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Miš maš, Poklic policist 10.20 Ustvarjalne iskrice 10.35 Napovedujemo 10.40 2590. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Slikarski urok Majde Kurnik, dokumentarni zapis 12.10 Društvo mrtvih pesnikov, koncert ob 25. letnici skupine 14.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.30 Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje 16.55 Nanovo, Šola in šport 17.35 Ustvarjalne iskrice 17.45 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Rosa, ans. Mladih 5 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.10 07.00 09.30 11.05 11.50 12.30 13.00 13.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 23.45 23.45 23.55 00.35 01.00 01.55 Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Vem!, kviz 10 domačih Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (IV.), špan. nad. Doberdan,Koroška Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas, glasbena dok. ser. Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Čist zares: Izdelava trick shot filma, dok. ser. Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Peš ob Nilu, potopisna ser. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Strasti, TV-nad. Glasbeni večer Letni časi - Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester (S. Šuklar) 33. Festival Radovljica: Musica Nova, moteti Jacobusa HandlaGallusa Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Bisergora: Kaj je moje 08.15 Firbcologi, odd. za otroke 08.55 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 10.05 Dobro jutro, poletni izbor 12.20 Slovenski vodni krog: Trebuščica, dok. nan. 12.50 ... Naša bo letos pomlad (Kajuh), dok. film 14.00 Zgodbe izza obrazov: Ladislav Fabris 14.45 Ljudje in zemlja 15.40 Televizijski klub: Uspešni Slovenci v tujini 16.35 Avtomobilnost 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Vetrnica: Nosorogovi čuti 19.00 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz 19.20 Živalska uganka, otroška ser. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu 20.55 Oproščen (II.), norveška nad. 21.45 Umor, je napisala (II.), am. nan. 22.40 Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih, dok. film 23.30 Videotrak, zabavni kanal POP 24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/25, belg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/9, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/10, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/28, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost 1/65, tur. nan. Usodno vino, 3/35, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/7, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/35, meh. nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/29, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/66, tur. nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/91-92, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/13, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/1, am. nan. Črni seznam, 4/3-4, am. nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.35 22.05 22.50 23.40 01.20 01.50 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš 10.50 Ustvarjalne iskrice 11.00 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 16.55 Ustvarjalne iskrice 17.15 Žogarija (3), Nabrežina - Trst 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 O slovenskem ljudskem izročilu, pogovor z Dušico Kunaver 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Po Slakovi poti (2015), ponovitev 1. dela koncerta 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 05.55 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.25 Slovenski pozdrav - najboljše iz pomladi 2018, narodnozabavna odd. 11.00 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), špan. nad. 15.00 Potepanja: Subotica in Sarospatak, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz 15.55 City folk - Obrazi mest: Praga 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki, izob. odd. 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Inšpektor Banks, brit. nad. 20.50 Harmonikarji, dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Pričevalci: Virgil Gomizelj, dok. odd. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Mulčki, ris. 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni juhi 08.15 Martina in ptičje strašilo: Opora 08.25 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz 09.05 Jonina barka, kratki igrani film 09.20 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 10.45 Dobro jutro, poletni izbor 13.15 Slovenski vodni krog: Pišnica, dok. nan. 13.55 Slovenski magazin 14.35 Operetno poletje: Marjan Kozina: Majda, koncertna izvedba 16.20 Sam svoj; Jože Babič, 2. del, dok. film 17.25 Umor, je napisala (II.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Modra energija, dok. odd. 20.55 Umor, je napisala (II.), am. nan. 21.45 Človeški kapital, it. film 23.35 Peš ob Nilu, potopisna ser. 00.20 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris. Robocar Poli, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Mala miška Mia, ris. Divja brata Kratt, ris. Amika, 1/26, belg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/11, arg. nan. TV prodaja Jaz sem Luna, 2/12, arg. nan. TV prodaja Moč in strast, 1/29, meh. nan. TV prodaja Ukradena preteklost, 1/66, tur. nan. Usodno vino, 3/36, slov. nan. Lepo je biti sosed, 4/8, slov. nan. Dedinja Vendavala, 1/36, meh. nan. 24UR popoldne Moč in strast, 1/30, meh. nan. Ukradena preteklost, 1/67, tur. nan. 24UR vreme 24UR Moja boš, 2/93-94, tur. nan. 24UR zvečer Slepa pega, 1/14, am. nan. Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/2, am. nan. Črni seznam, 4/5-6, am. nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.35 22.05 22.50 23.35 01.15 01.45 08.25 08.55 09.00 09.05 09.30 10.00 10.20 10.25 10.50 11.50 12.15 15.00 15.25 15.30 16.10 16.35 17.15 17.30 18.35 18.40 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 21.55 23.20 23.45 23.50 05.50 07.00 08.35 10.00 11.10 11.55 12.25 13.00 13.35 15.05 15.40 16.30 17.00 17.20 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.45 22.10 23.05 23.35 00.05 00.35 01.25 Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Marijino vnebovzetje, prenos praznične maše iz cerkve v Čatež-Zaplazu Vem!, kviz Slastna kuhinja: Solata iz tunine Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (IV.), špan. nad. Pod drobnogledom: 10 eves a Muravideki Gazdasagi Kamara / 10-letnica Pomurske gospodarske zbornice, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Odmev davnine, izob. odd. Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Maha in Talha Ahmed, izob. odd. Trobka in Skok, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, izbor, šport, vreme Film tedna: Divji vrtovi, irski film Poročila, šport, vreme Sveto in svet: Smo Slovenci še Marijin narod? Strasti, TV-nad. Odmev davnine, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, izbor, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 08.55 09.20 09.45 11.30 12.25 13.10 13.40 15.50 17.10 17.40 18.40 18.55 19.00 19.20 19.25 20.00 21.20 21.30 22.20 23.25 00.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Videospot dneva Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija (3), Nabrežina - Trst Ustvarjalne iskrice Napovedujemo Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje Po Slakovi poti (2015), pon. 1. dela Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, Poklic: policist Kuhinjica, izobraževalna oddaja Nanovo, Fit v poletje Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila ONasploovveendsukjeemmlojudskem izročilu, pogovor z Dušico Kunaver Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Vietnam 2591. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, posnetek 1. dela Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Mala kraljična, ris. Vse o Rozi, ris. Mulčki, ris. Zverjasec, risani film Maček Muri, anim. film Zvitorepec - Gusarji, anim. film Martin Krpan, anim. film Govoreči Tom in prijatelji, ris. Vlomilci delajo poleti, družinska komedija z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Moji, tvoji, najini, družinska nad. 10 domačih Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač, dok. ser. Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert Romanje k svetemu Jakobu, dok. odd. Ambienti Umor, je napisala (II.), am. nan. Primorska kronika, odd. TV Koper-Capodistria Vetrnica, otroškaodd. Profesor Pustolovec, igrana nan. Živalska uganka, otroška ser. Čudovita Japonska, jap. nan. Na utrip srca: Placido Domingo, glasbeno dok. odd. Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Polona Juh Prevara (II.), am. nad. Umor, je napisala (II.), am. nan. Videotrak, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Robocar Poli, ris. 07.35 Mašine strašljivke, ris. 07.40 Grizzy in glodavčki, ris. 07.50 Mala miška Mia, ris. 08.00 Divja brata Kratt, ris. 08.25 Amika, 1/27, belg. nan. 08.35 TV prodaja 08.50 Jaz sem Luna, 2/13, arg. nan. 09.50 TV prodaja 10.20 Jaz sem Luna, 2/14, arg. nan. 11.20 TV prodaja 11.35 Moč in strast, 1/30, meh. nan. 12.30 TV prodaja 12.45 Ukradena preteklost, 1/67, tur. nan. 13.50 Usodno vino, 3/37, slov. nan. 14.50 Lepo je biti sosed, 4/9, slov. nan. 15.45 Avto karaoke 16.00 Dedinja Vendavala, 1/37, meh. nan. 16.55 Moč in strast, 1/31, meh. nan. 17.55 Ukradena preteklost, 1/68, nan. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2/95-96, tur. nan. 21.35 Slepa pega, 1/15-16, am. nan. 23.10 Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/3, am. nan. 00.00 Črni seznam, 4/7-8, am. nan. 01.40 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.10 10.15 10.55 11.10 11.30 11.35 12.00 15.00 15.25 15.30 16.40 17.25 17.55 18.25 18.30 19.30 19.50 19.55 20.00 21.00 22.00 22.25 23.25 23.50 23.56 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo V pomlad s Smehom, posnetek 1. dela koncerta Napovedujemo Nanovo, Fit v poletje Ustvarjalne iskrice 2591. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu V pomlad s Smehom, posn. 2. dela Miš maš, Kako se igra šah? Čas za nas, tabornike! Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Vietnam Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Napovedujemo Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem Pop Corn, Vili Resnik, Urška Majdič - Uma Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: Skupaj proti raku na dojki Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 17 9. avgusta 2018 »»WAS PRIREDITVE 17 KNJIŽNI kotiček Kristl, Anton Ulrih: Spomini Do - Domoznanski oddelek / 929 -Biografije Avtor izhaja iz znane družine iz Pesja. Njegov brat Janko, ki je tragično preminil malo pred začetkom druge svetovne vojne, je bil med prvimi komunisti na Šaleškem in je bil Antonova zveza s komunisti. V spominih avtor predstavi svoja mlada leta, ki jih je preživljal v pomanjkanju, piše o šolanju in družabnem življenju, dokaj podrobno pa so predstavljene predvojne razmere v Šaleški dolini. Osrednji del pripada vojnim letom, neposredno po kapitulaciji Jugoslavije se je pridružil odporu v Šaleški dolini, ki je bil sprva vse prej kot organiziran. Nemškim okupatorjem je sprva uspelo razdvojiti ko potrebo, medtem ko se pred nemškimi vojaki skriva na seniku zakopan v senu. V dodatku knjige je avtor predstavil prve partizanske družine v občini Šoštanj. Knjigo je izdal Muzej Velenje. Chomsky, Noam: Kdo vlada svetu? Čo - Čitalnica odrasli / 32 - Politika Če bi poskušali dramatizirati, sicer teoretsko, besedilo svetovno znanega lingvista in političnega misleca, bi nedvomno v njegovi knjigi Kdo vlada svetu? glavni vlogi imela pohlep in norost, ki se kažeta v svetovni hegemoniji Združenih držav Amerike in njenem vplivu na svet po drugi svetovni vojni. Knjiga o vzrokih in posledicah ameriške politične, kulturne in vojaške hegemonije na planetarni ravni, njenega nebrzdanega vojaškega intervencionizma povsod, kjer so njeni strateški interesi, je svojevrstna akumulacija avtorjeve izjemne vednosti in kritične naravnanosti. »Malopridna država«, ki predstavlja največjo zunanjo domačine, precej članov lokalne partijske celice se je zaposlilo v velenjskem premogovniku, prvi uporniki, med njimi je bil tudi avtor knjige, pa so se zatekli v gozd Ležen, kjer so se brez orožja in povezave s partijskim vodstvom skrivali pred Nemci. Prepričljivo so skozi avtorjeve neposredne doživljaje prikazane razmere nenehne nevarnosti, ki je prežala od vsepovsod, sovražnik je bil tudi med domačim slovenskim prebivalstvom, ki je sprva kazalo naklonjenost do okupatorja. Prav ta perspektiva neposrednega pripovedovalca, ki ima smisel za podrobnosti in ne opisuje zgolj vojaške plati upora, je vrednost tega dela. Vsakdanjost v ekstremnih razmerah aktivnega upora in boja za življenje je seveda povsem različna od banalnosti vsakdanjosti v miru, vendar avtor tudi v teh ekstremnih razmerah ohrani občutek tudi za banalne podrobnosti. Recimo, kako naj junak opravi veli- grožnjo svetovnim družbam in je izvor globalne nestabilnosti. Zato so Združene države Amerike v središču njegovega kritičnega razmisleka o njenem vplivu na svet po drugi svetovni vojni. Gre pa tudi za veliko več kot zgolj to. V ocenah o možnosti preživetja človeštva je Chomsky skeptičen, pohlep in kopičenje bogastva v rokah enega odstotka človeštva peljeta v propad. a Silvo Grmovšek V Šaleku Starotrški dan Naslednjo soboto (18. avgusta), s pričetkom ob 17. uri, bo v Šaleku tradicionalni starotrški dan, s katerim bodo to vasico pod znamenitim Šaleškim gradom porinili daleč nazaj v zgodovino. Po naselju se bo sprehajala grajska gospoda, obrtniki in trgovci bodo postavili svoje stojnice in prikazovali številne rokodelske sposobnosti. Joško-va banda bo skupaj z obiskovalci prepevala ljudske pesmi, na ogled bodo gasilsko vaške zbirke, ogledati si bo mogoče šaleški grad, številna presenečenja pa pripravljajo tako za otroke kot odrasle obiskovalce. Starotrški dan bodo sklenili tako, kot se za takšen dogodek tudi spodobi z vaško veselico, na kateri bo nastopil ansambel Vihar. Veselo pa bo v Šaleku že v četrtek (16. 8.), ko pripravljajo pravljični sprehod na Šaleški grad za otroke iz vrtca, v petek ob 18. uri pa bo v Gasilskem domu pogovor na temo Stari Šalek v sliki in besedi. Pripravili pa bodo tudi priložnostno razstavo gradiva o Šaleku. Frenk Špiler bo predstavil svojo zbirko, k sodelovanju pa so povabili tudi ostale krajane, ki lahko sodelujejo na razstavi s svojimi slikami, knjigami, spomini ... Dogodek pripravljajo Turistično društvo Šalek, krajevna skupnost Šalek in prostovoljno gasilsko društvo Šalek. a mz kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 9. avgust 18.00 Velenjska plaža Migajmo na Velenjski plaži 20.30 Atrij Galerije Velenje Duo Ofak - Mori, koncert harmonike in kitare Petek, 10. avgust 21.00 Pred Domom kulture Velenje Duo Chateau, koncert Sobota, 11. avgust 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Medvedek in Zlatolaska, Lutkovno gledališče Velenje 20.00 Kavarna Lucifer Poezija v glasbi - Andrej Šifer 21.00 Pred Domom kulture Velenje Timotej Kotnik kvartet, Mozzajik jazz festival Ponedeljek, 13. avgust 7.00-16.00 Vila Rožle, Sončni park Poletno počitniško varstvo Torek, 14. avgust 10.00-12.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Indijansko poletje z Lutkovnim gledališčem Velenje 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Trening starševstva: Sočutno starševstvo 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Indijansko poletje z Lutkovnim gledališčem Velenje 20.30 Pred Domom kulture Velenje Dixi Šok band, koncert ŠOŠTANJ Sobota, 11. avgust X Odhod iz AP Šoštanj Planinski tabor za osnovnošolce Podpeca 2018 Ponedeljek, 13. avgust 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Sreda, 15. avgust X Odhod iz AP Šoštanj Stegovnik ŠMARTNO OB PAKI Petek, 10. avgust X MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof Likovna delavnica »Mitologija globalne vasi« pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja (do nedelje, 19. avgusta) Sobota, 11. avgust 17.00 Pri »Petraču« - Fanika in Danilo Pokleka v Gavcah Postavitev klopotca Nedelja, 12. avgust X Pohod PD Šmartno ob Paki na Porezen (1630m) - prijave na pohod pri članih društva Spomin na prvi tabor likovnih naivcev Izkupiček dobrodelne razstave bo Vlado Parežnik namenil brezdomcem Mozirje - V Mozirju je na ogled dobrodelno-prodajna razstava z naslovom 250 podob imaginark cvetja, odtisnjenega na oblačila, likovnega samorastnika, domačina Vlada Parežnika. Celoten izkupiček od prodanih slik bo namenil za pomoč brezdomcem iz okoliških mest (Šoštanja, Velenja, Žalca, Celja, Kaminika ...). »Hkrati ta razstava predstavlja spomin na prvi tabor slovenskih likovnih naivcev, ki je avgusta leta 1968 potekalo v Trebnjem na Dolenjskem,« je ob obisku našega uredništva povedal Parežnik. Udeležilo se ga je devet likovnih ustvarjalcev. Poleg avtorja dobrodelne razstave sta na njem sodelovala Anton Repnik z Mute in Niko Mlakar iz Mozirja. a mkp »Ples brez zavor« na Velenjski plaži Velenje, 11. avgusta - V soboto bo na Velenjski plaži dogajanje razgibal prav poseben dogodek, ki bo tudi dobrodelno obarvan. Gre za Ples brez zavor«, ki so ga organizatorji doslej izvedli le v prestolnici, odziv ljubiteljev plesa pa je bil odličen. V sodelovanju s Plažo Miamia bodo to soboto ob 18. uri lahko na plaži pod čolnarno, ob glasbi DJ-a, zaplesali otroci, od 21. ure dalje pa odrasli. »Gre za ples brez naučenih gibov, kjer nas vodi KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE! Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation, sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Brad Bird Slovenski glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola, Zala Djuric Ribič, Marjan Bunič, Miha Rodman Petek, 10. 8., ob 19.00 - 3D Nedelja, 12. 8., ob 16.00 - otroška matineja MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE Mamma Mia! Here We Go Again, glasbena romantična komedija, 114 minut (ZDA, VB) Režija: Ol Parker Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters Petek, 10. 8., ob 22.35 Sobota, 11. 8., ob 20.40 Nedelja, 12. 8., ob 18.00 WHITNEY Bografski glasbeni dokumentarec, 120 minut (VB, USA) Režija: Kevin Macdonald Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Cissy Houston, Merv Griffin, Dionne Warwick Sobota, 11. 8., ob 22.45 Nedelja, 12. 8., ob 20.15 VSE ZA MEDVEDKA Le doudou, komedija, 82 minut (Francija) Režija: Julien Hervé, Philippe Mechelen Igrajo: Kad Merad, Malik Bentalha, Romain Lancry, David Salles, Guy Marchand Petek, 10. 8., ob 21.00 Sobota, 11. 8., ob 19.00 TERMINAL Kriminalka, triler, 95 minut (Irska, VB, Madžarska, USA) Režija: Vaughn Stein Igrajo: Margot Robbie, Simon Pegg, Mike Myers, Max Irons, Dexter Fletcher, Katarina Čas Petek, 10. 8., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 11. 8., ob 21.00 - mala dvor. Nedelja, 12. 8., ob 19.00 - mala dvor. DVIGNI SIDRO Elias og Storegaps Hemmelighet, sinhronizirana animirana pustolovščina, 74 minut (Norveška) Torek, 14. avgust X Ogled predstave na prostem »Lepo je biti muzikant« v poletnem gledališču Studenec (Prijave do nedelje, 12. 8., na 041 776 372 (Drago Tamše) ali 041 250 181 (Marijana Dobravc)) 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi Lunine mene glasba in veselje do gibanja. Poletje je čas za ples na prostem, saj ples sprošča, razveseljuje, nas združuje,« pravi soorganizatorka dogodka Mojca Špi-ljar. Vsem otrokom, ki bodo prišli na sobotni ples, pripravljajo majhna presenečenja, nekaj pa jih bo tudi za odrasle plesalce. Na dogodku bodo zbirali dobrodelna sredstva za Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, ta pa jih bo namenila programom za otroke iz socialno šibkih okolij. a 11 • avgusta, ob 11:58 prazna luna (mlaj) CITY CENTER Celje • Četrtek, 9. 8. Biotržnica • Petek, 10. 8. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 12. 8. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Srečna Suzana in jamska pošast • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spretnostni vožnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 -21:00, nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Jenkove miniature v Vili Bianca Velenje - Jutri, v petek, 10. avgusta, ob 18. uri, bodo v Vili Bianca v Velenju odprli razstavo miniatur ljubiteljskega slikarja Emila Milana Jenka. Miniature v akvarelu ali risane s peresom, so njegova priljubljena tehnika. Z njo oživlja zgodovinske objekte, slovensko pokrajino, konje. Z miniaturami se je doslej javnosti že predstavil na več skupinskih in samostojnih razstavah po Sloveniji. Razstava bo na ogled do 11. septembra. a mkp Režija: Simen Alsvik, Will Ashurst Slovenski glasovi: Gašper Jarni, Maja Kun-šič, Vesna Prnačič, Andrej Murenc, Gašper Malnar Sobota, 11. 8., ob 19.15 - mala dvor. Nedelja, 12. 8., ob 17.00 - mala dvor. OBUPANA Aus dem Nichts, psihološka drama, 106 min (Nemčija, Francija) Režija: Fatih Akin Igrajo: Diane Kruger, Denis Moschitto, Johannes Krisch, Samia Chancrin, Numan Acar, Ulrich Tukur Ponedeljek, 13. 8., ob 21.00 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 18 18 OBVEŠČEVALEC, KRONIKA "»ms 9. avgusta 2018 Nagradna križanka Manualna terapija RADIO VELENJE Manualna terapija Nakupovalni center Velenje Kidričeva 2 b E: alenkaking@gmail.com T: 051 348 191 BOLEČINA V VRATU BOLEČINA KRIŽA SINDROM KARPALNEGA TUNELA MIŠIČNA UTRUJENOST IŠIAS GLAVOBOL TEŽAVE S SKLEPI TENIŠKI KOMOLEC ŠPORTNE POŠKODBE Storitve: • Osteopatske, manipulacijske in artikulacijske tehnike • Analiza telesne drže • Miofascinalne tehnike • Globinska masaža • Trigger point terapija • Manualna limfna drenaža • Nevromišični taping Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Manualna terapija«, najkasneje do ponedeljka, 20. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. POLICIJSKA kronika Ukradli kolo Velenje, 31. julija - Prejšnji torek je bilo pred trgovino Tuš pri Kolodvorski ukradeno kolo znamke Lombardo. Vlom v hišo Velenje, 31. julija - Vlomljeno je bilo stanovanjsko hišo na Levstikovi cesti. Neznanec je poskušal vlomiti tudi v hišo na Erjavčevi, vendar mu to k sreči ni uspelo. Odpeljali jeklenke Žalec, 1. avgusta - V Žalcu je bilo vlomljeno v skladišče za plinske jeklenke. Nepridipravi so odtujili osem jeklenk. Zagorelo na cisterni za kurilno olje Velenje, 2. avgusta - V zgodnjih jutranjih urah v četrtek, je zagorelo v pekarni v Šaleku. Do požara je prišlo na cisterni za kurilno olje. Policisti vzrok požara še preiskujejo. Zaradi objestneža smo morali hmelj obralt prej Žalec, 4. avgusta - V noči na soboto je neznanec v Šempetru v Savinjski dolini prerezal več napenjalnih žic hmeljske žičnice. Hmelj, ki je rasel na dobrem hektarju zemljišča, so morali zaradi tega predčasno obrati. La- stniku je bila povzročena visoka materialna škoda. Poškodovan motorist Velenje, 5. avgusta - V nedeljo je do prometne nesreče prišlo v Doliču. Med vožnjo proti Hudi luknji je motorist zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste ter se pri tem poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Iz odklenjene hiše izginil denar Žalec, 5. avgusta - V nedeljo je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše na območju Žalca ukradel kuverto z denarjem in nekaj kosov zlatnine. Iz POLICISTOVE beležke Zalegla opozorila Velenje, 7. avgusta - Na področju javnega reda in miru je bil prejšnji teden dokaj miren. Policisti so obravnavali le nekaj kršitev zaradi motenja počitka s hrupom. V vseh primerih je zaleglo opozorilo policistov, ki so prišli na kraj. Ne objavljate, da vas ni Velenje, 7. avgusta - Glede na to, da so počitnice in dopusti v polnem teku, vas policisti opozarjajo, da z objavami na socialnih omrežjih ravnate previdno. Vlomilci tudi tam spremljajo, kdo je odsoten. Nadzor nad vozniki tovornjakov in avtobusov Prometne predpise je v času nacionalne preventivne akcije kršila petina voznikov Ljubljana - Zaključila se je nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, ki je potekala med 23. in 29. julijem. Akcijo je vodila in koordinirala Javna agencija za varnost prometa. V okviru poostrenega nadzora so pregledali 4.355 tovornih vozil in avtobusov, od tega so ugotovili 850 kršitev prometne zakonodaje. Med 3.996 pregledanimi tovornimi vozili so kršitve ugotovili pri 579 voznikih, med 359 preverjenimi avtobusi pa pri 39 voznikih. Najpogostejše kršitve so bile povezane z neuporabo varnostnega pasu (155), prekoračitvijo hitrosti (126), preobremenjenostjo vozil (70), nepravilno zavarovanim tovorom (56), nezadovoljivo tehnično brezhib- f% i nostjo vozil (50) in neupoštevanjem obveznih počitkov in odmorov voznikov (29). V obdobju od 1. januarja do 25. julija letos se je na slovenskih cestah zgodilo 1.416 prometnih nesreč z udeležbo tovornih vozil (15 odstotkov več kot lani v enakem obdobju). Vozniki tovornih vozil so bili povzročitelji 929 nesreč. Življenje je izgubilo sedem ljudi. Med vozniki tovornih vozil so bile tri smrtne žrtve. Vozniki avtobusov so bili udeleženi v 201 prometni nesreči, od tega so jih povzročili 86 oziroma 43 odstotkov. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik avtobusa, sta lest umrla dva udeleženca v prometu. ■ mkp fw ? - - Zdravniški nasveti: dr. Aleksadra Žuber, tema: tegobe staranja ČETRTEK, 9. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležni-ce; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 pgwepi pfKJouctS Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519 SERVIS in PRODAJA žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CM K, stran 19 9. avgusta 2018 OBVEŠČEVALEC »»WAS 15 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI- POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si NEPREMIČNINE DEL HIŠE s posebnim vhodom,lepim stanovanjem 35m/2 ,1km od Mozirja v Ljubiji-Kolovrat za 20.500 € in garsonjero v Ljubnem ob Savinji za 28.000€, prodam. Tel. 070 777 281 mali OGLASI PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 BUKOVA DRVA, cepljena, metrska, prodam. Gsm: 041 577 305 DOMAČE kumare za vlaganje, paradižnik, paprika, jajčevec..., prodamo. Na voljo so tudi sadike solate endivje in radiča. Zelenjava je sveže nabrana ali po naročilu. Gsm: 031 346 155 RAZNO TEPIH, 2,5 x 3,5 m, svetle barve, zelo gosto tkan iz kakovostnega hotelskega tapisona, zarobljen, v odličnem stanju, prodam za 80 €. Gsm: O4I 692 995 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. ŽIVALI OVCE in jagnete za zakol, prodam. Gsm:070 875 205 TELIČKA Sivorjavega, težkega 60 kg, prodam. Tel. 03 589 35 78 Mali oglasi, zahvale in osmrtnice W 898 17 50 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 11. 8. do 12. 8. 2018 in 15. 8. 2018 (praznik), Para Kamcheva, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE • ŠTRAVS BOŠTJAN, Žalec, Vrbje 83B in KOTNIK KATJA, Polzela, Andraž nad Polzelo 6D • VEBER ANEL, Celje, Ljubljanska cesta 29 in ŽNIDAREC JASNA, Žalec, Cankarjeva ulica 3 SMRTI STEINER IVANA, roj. 1943, Velenje, Čopova cesta 3 ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. O Habit Živite bolje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljišča, El v izdelavi, 100.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 € vec na www.habit.si mm se |e... od 10. do 16. avgusta • 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja štirih rudarjev; • od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov; • 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje. Ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji. Reševanje ladja se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji; • otvoritev planinske koče (Korickega koče) na Smre-kovcu je bila 3. septembra leta 1933 (predsednik planinske podružnice je bil Luce Koricky iz Šoštanja). 13. avgusta leta 1942 so partizani kočo zažgali; 13. avgusta 1996 se je v velenjski glasbeni šoli začela že 10. mednarodna violinska šola profesorja Igorja Ozima; 14. avgusta 1990 so s krajšo slovesnostjo označili dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad; na ljubljanskem kolodvoru zagorele prve žarnice, ki jih je napajala električna energija iz Velenja; 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna šola Šmartno; 15. avgusta 1998 so v Cirkov-cah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda obeležili Naviga - svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov (Foto Arhiv Muzeja Velenje) prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Šoštanj so bile 12. in 15. avgusta 1945. V Velenju se je od 996 volilnih upravičencev volitev 15. avgusta udeležilo 987 ali 98,1 % vseh volivcev; v noči na 15. avgust 1931 so krajevni praznik; 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju. ■ Damijan Kljajič Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE V»USAR^ Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije^ - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev polibjmli - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur/3an Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. julija 2018, so: • Jožica Stropnik, Šmartno ob Paki 99, 3327 Šmartno ob Paki; • Bojan Knez, Tomšičeva 55, 3320 Velenje; • Jasna Gruden, Aškerčeva 5 / b, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Čestitamo! Rešitev križanke: SLOVENSKO EKOLOŠKO MESO u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Ó. ž £ 5 KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 30. julija do 5. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 30. julija do 5. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 30. julija do 5. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. julija do 5. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka * ^ UHBTI Komunalno podjetje Velenje i1 - t i. j ttflr*." P is ' i wL • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA K * 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si rmlio «Šjk % * \13imliri07,8 MHZ A' Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 20 Kmalu pumptrack poligon Če bo šlo vse po načrtih, se bodo kolesarji, rolkarji ... zabavali še pred koncem meseca - Proga bo osvetljena, uporaba pa brezplačna Mira Zakošek Mestna občina Velenje že gradi na zelenici med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca pumptrack poligon namenjen ljubiteljem športnega kolesarjenja. Objekt bo sestavljen iz dveh prog: večje za uporabnike z več znanja in manjše za začetnike. Atraktivne kolesarske poti se bodo razprostirale na površini 950 m2, skupna povozna (asfaltirana) površina pa bo znašala 480 m2. Daljša in zahtevnejša bo dolga 190 metrov in široka dva metra, krajša pa bo na površini 56 m2 in bo dolga 28 metrov. Naložbo vodi Rdeča dvorana, ki bo z novim športnim objektom tudi upravljala. Pred začetkom gradnje poligona so poskrbeli za odvod meteornih vod. Celoten objekt bo razsvetljen in bo torej uporaben tudi v večernih urah, uporaba pa bo brezplačna. Naložba bo veljala 39 tisoč evrov. Predvideno je, da bo poligon zgrajen do 25. avgusta. Maketa novega. pumptracka v Velenju Kaj je pumptrack? Gre za grbinčasti (tlačilni) poligon, ki je sestavljen iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno celoto. Razgibanost poligona omogoča pestro in zabavno, a varno kolesarsko izkušnjo. Namenjen je vsem velikostim koles, rolk, rolerjev, skirojev ... primeren je za vse kolesarje ne glede na njihovo predznanje. Omogoča učenje vožnje s kolesom ali pa vadbo vrhunskih kolesarjev. Po progi se ne premikamo s porivanjem pedalov, ampak predvsem s premikanjem telesa navzgor in navzdol. Najprej je bilo. treba poskrbeti za meteornevode . gmg&s-ii^i V Velenjskem jezeru sladkovodne meduze Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki se je iz Kitajske razširila po vsem svetu - Človeku je povsem nenevarna Milena Krstič - Planine Velenje, 26. julija - Konec julija je v ERICo Eurofins Slovenija Velenjčan Jože Kolar prinesel meduzo. Odkril jo je v Velenjskem jezeru. Za kakšno meduzo gre, od kod je prišla v jezero, predvsem pa ali je človeku nevarna oziroma ga lahko opeče tako kot smo vajeni pri morskih, smo se pozanimali pri strokovnjakih biologih s tega inštituta, Rudiju Ramšaku in Gabrijeli Bre-žnik Triglav. Pojasnila sta, da gre za sladkovodno vrsto meduze (Craspeda- Primerek sladkovodne meduze iz Velenjskega jezera. V ERICo Eurofinsu so jo hranili z vodnimi bolhami. Izkazalo se je, da so zelo požrešne. (foto: Gabrijela Brežnik Triglav) Rudi Ramšak: »Nematociste (ožigalke), ki jih imajo sladkovodne vrste, ne morejo prodreti skozi človeško kožo, zato človeku niso nevarne.« custa sowerbii), ki je razširjena po vsem svetu in je človeku povsem nenevarna. Majhna (ali velika) je od enega do maksimalno dobrih dveh centimetrov. Ožigal-ke, ki jih ima ta žival za lovljenje zooplanktona, imajo premalo strupa, da bi nas lahko ožgale. V Sloveniji biva že v nekaj vodnih ekosistemih »Izhaja, oziroma, prvotno je bila najdena v centralni Kitajski, v Rumeni reki (Yangce). Z rastlinskim materialom, ki so ga uvažali, se je prenesla v Anglijo, nato pa hitro selila po sladkih vodah Evrope, Amerike ter Avstralije. Danes jo kot invazivno tujerodno vrsto najdemo v sladkovodnih habitatih z mirnejšo vodo po celem svetu. V nekaj vodnih ekosistemih jo je najti tudi v Sloveniji, recimo v mrtvicah v okolici Lendave, v Kočevskem jezeru, Slivniškemu jezeru, akumulaciji Vogršček,« je razložil Ramšak. ) Meduza je zvonaste oblike, prosojna ali dobesedno prozorna, z občasnimi modrimi ali zelenimi poudarki. Na zunanji strani ima ožigalke, nimajo pa vse ne-matocist, to je celic s strupom za obrambo in lov. Na konicah ožigalk imajo oče-scem podobne celice, ki zaznavajo svetlobo in služijo za iskanje hrane in pobeg. Telo teh sladkovodnih meduz je prozorno, belkast in okrogel klobuk pa ima od pet do 25 milimetrov premera. Imajo tudi majhne lovke, ožigalne celice pa so tako majhne, da ne morejo predreti človeške kože. Živijo le kratek čas, saj po razmnoževanju umrejo. Meduze se pojavljajo od julija do oktobra, najštevilčnejše pa so avgusta in septembra. Zelo velika verjetnost je, da se bo pojavila (ali pa se je že in je še niso odkrili) tudi v Škalskem in Šoštanjskem jezeru. Od kod je prišla v Velenjsko jezero? Biologa menita, da bi se lahko vanj prenesla z rastlinskim materialom, večja pa je verjetnost, da so jo prinesle vodne ptice. »Za to meduzo je značilno, da se v slabih pogojih preoblikuje v stabilno obliko, ki preživi zelo neugodne pogoje. Tako se denimo lahko oprime ptičjih nog, se prenese v novo ugodno vodno okolje in se tam razvija naprej.« ■ ■ Na otroških igriščih je živahno Mestna občina Velenje premore dvanajst večjih otroških igrišč -Srce predstavlja centralno, ki je eno najlepših v Sloveniji Milena Krstič - Planine Velenje - Mestna občina Velenje premore največ javnih otroških igrišč na občinskih zemljiščih daleč naokoli. Med njimi je dvanajst večjih. Koncesionar skrbi, da so ta vzdrževana in da so igrala na vseh teh igriščih brezhibna in varna za uporabo. »Pregledi so redni. Če se izkaže, da kakšno igralo ni tako kot bi moralo biti, ga popravimo, če to ni možno, ga od- > Otroška igrala so kategorizirana po starosti. Vsa novejša so opremljena z identifikacijsko tablico, kjer je označeno, kateri kategoriji uporabnikov so namenjena. stranimo,« pravi Rudi Vuzem iz Mestne občine Velenje. Igrala morajo biti varna in skladna s predpisanimi standardi. Tam, kjer je možnost padca, imajo varovalne podlage. Vsako leto je treba kakšno igralo odstraniti, o tem s kakšnim ga bodo nadomestili, pa se odločajo skupaj s predstavniki mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti. »Prav zdaj je odprt javni razpis za nabavo dvajsetih novih igral za igrišča v mestu.« Fond namreč ne samo posodabljajo, ampak tudi širijo. Srce pa predstavlja mestno otroško igrišče, ki je pravi igralni park in kamor rade pridejo družine tudi od drugod. Zagotovo je eno najlepših v Sloveniji, pravi Justina Tratnik s Polzele, ki to igrišče rada obišče z vnukoma. »Igrišče je zelo lepo, čisto, negovano, igrala na njem pa vrhunska. Takega igrišča ni daleč naokoli. Pa še za starejše, ki čakamo, da se otroci ali vnuki poigrajo, je poskrbljeno.« Za to (in za druga) igrišča Mestna občina Velenje sistematično skrbi in zagotavlja nadzor preko skrbnikov otroških igrišč z varovanjem in nočnimi obho- > Popoldne centralno igrišče obišče od 350 do 400 ljudi. Tudi igrišča med stanovanjskimi bloki so zelo obiskana. di. Nekatera igrišča, med njimi centralno, so ograjena. Tukaj je to potrebno že zaradi same varnosti otrok ob prometni Šaleški cesti in avtobusni postaji, kakšno pa je bilo treba ograditi, da so preprečili vstop vandalom. Centralno otroško igrišče ponoči tudi zaklepajo. i obožuje '.■žtčhicdz. rampo zip 'line'. ■ ^ mtSBttBami. V torek dopoldan, ko vročina še ni zajela celih jader, smo se na Centralnem otroškem igrišču srečali z mamo Alenko in hčerko Emo. Enkrat na štirinajst dni zagotovo prideta, sta povedali. Mama je posebej izpostavila, da jo navdušuje ureje- nost, redno vzdrževanje, čiščenje otoškega igrišča, opremljenost in to, da na igrišče psi nimajo vstopa. Hčerka pa je bila navdušena nad igrali. Rekli so > Rudi Vu- zem: »Otroška igrišča imajo na vstopnih točkah izobešen hišni red. Upoštevajte ga in veselo uživajte na njih od jutra do večera.« ■