Poštnina plačana v gotovini x-
Spedizione in abbonamento poslale
Prezzo
Štev. 155	V	Ljubljani,	v	ponedeljek, 12. julija 1913-XXI	, Leto VIII.
Izključna pooblaščeni'a ca oglaševanje Italijanskega tn tujega | Urednlltfo In ipravai Kopitarjeva fc, Ljubljana. | Concessionarla etclnrira per la pn&Ellcfll 'dl provenienca (tallana ... izvora: Uniona PubblicitA itatiaun ti. A, Milano.	|	Bedazione,	Ammlnlstrazionei	Kopitarjeva	i.	Lobiana.	§	ed	eitem;	Union«	Pubbliciti	ttaliona	S. A. Milana
Vera w zmago je neomajna
številne prireditve, ki so izpričale plamtečo vero v boljšo usodo
domovine
Fircnze, 12. julija, s. Sinoči so bila v vseh fa* šističnih rajonskih skupinah v mestu mogočna zborovanja, katerih so 6e udeležile strnjene množice Črnih srajc in prebivalstva. Na zborovanjih so govorili razni tovariši, ko so v svojem govoru vzbudili mogočne manifestacije goreče fašistične vere in prepričanja v zmago. Po zborovanjih so udeleženci toplo vzklikali hrabrim Oboroženim silam, Kralju in Cesarju ter Duceju.
Milano, 12. julija, s. Da odgovor ljudstva na sedanje zgodovinske dogodke ni samo retorično izpričanje, temveč otipljiva stvarnost vere, so včeraj pokazala zborovanja, ki so bila brez priprave in poziva v vseh 28 fašističnih rajonskih skupinah v mestu. Povsod so to bila zborovanja z množicami fašistov in delovnega ljudstva, mož in žena, mladih in starih, med katerimi so padale v oči si-vozelcne uniforme vojakov in legionarjev. Na zborovanjih so tovariši stare garde, oficirji, pohabljenci in odlikovanci po pozdravu Duceju govorili o sedanjem položaju. To so bila zborovanja v najčistejših navdušenjih, ki so znova potrdila trdnost našega ljudstva v vztrajanju in njegova vzajemnost z bojevniki, ki se borijo in branijo tla domovine .S svojimi sodelavci se je Zvezni tajnik udeležil zborovanja skupine »DAnnunzio«, kjer je njegova vzpodbudna beseda izražajoča čustva fašistev in vsega milanskega naroda odmevala v dušah množice, ki jo povsod s svojimi vzkliki Oboroženim silam in domvini izpričala prepričanje v zmago.
Neapelj, 11. julija, s. V fašistovskih ra)°nskih skupinah r .'■'rani fašisti in narod znova potrdili
svojo železno voljo do odpora in neomajno vero v zmago. Govorili so tovariši stare garde in povratniki s front, ki so govorili množicam o bitki na Siciliji. Povsod so nastale mogočne manifestacije italijanstva, fašistične vere, predanosti in hvaležnosti Duceju. Po zborovanjih je ljudstvo defili-ralo po cestah in vzklikalo Kralju in Cesarju, Duceju in slavnim Oboroženim silam Osi.
Bologna, 12. julija, s. V vseh sedežih rajonskih skupin so bila snoči mogočna zborovanja fašistov, na katerih so govorili razni govorniki, med njimi prefekt, ki se je udeležil zborovanja rajonske skupine »Nannini«, in zvezni tajnik, ki je govoril na zborovanju rajonske skupine »Cavadeni«, izpričujoč odločno voljo po borbi in vztrajanju Črnih srajc 10. legije, ki je pripravljena dati vse za dosego zmage. Mogočna zborovanja so rodila tople manifestacije za Duceja in hrabre Oborožene sile.
Turin, 12. julija, s. Sinoči je mogočna množica naroda v gostem sprevodu odšla z raznih mestnih rajonskih skupin ter se zbrala na trgu Carla Alberta pred Liktorskim domom. Zvezni tajnik je množici ljudstva govoril in poveličeval žilavo voljo Turincev, ki so kakor vedno zvesti svojim bojnim tradicijam in dokazujejo, da so s srcem z našimi junaškimi bojevniki, ki na Siciliji branijo sveta tla domovine. Mogočna množica je nato odšla pred palačo prefekture, kjer je govoril prefekt in je vzbudil mogočne manifestacije za Kralja, domovino in Duceja. Brzojavke so bile poslane Duceju in tajniku Stranke.
Besede podtajnika so navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem. Manifestacija se je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil Zvezni Tajnik.
r
neločljivo povezana s svojim voditeljem
Berlin, 12. julija, s. »Deutsche Allgemeine Zei-tung« je v predvčerajšnji popoldanski izdaji objavil članek svojega dopisnika iz Rima, ki zlasti poudarja,’ da grožnje Londona proti Italiji niso naperjene samo proti določenim voditeljem, proti sistemu in fašistični državi, temveč proti vsemu italijanskemu narodu. Angleži in Američani so 6e že prepričali, da sta Italija in Duce neločljiva, da je fašistična stranka temelj in organ ljudske volje, ki se izraža po stranki v tej zgodovinski uri italijanskega naroda. V svojem pomembnem govoru pred direktorijem stranke, piše nadalje dopisnik berlinskega lista, je Mussolini razbil zadnje sovražnikove lepe sanje, dočim odmev njegovih besed v italijanskem narodu krepi prepričanje, da tudi v Italiji tvorijo voditelji in podrejeni en sam granitni blok. S svojim totalnim bombardiranjem zadeva sovražnik brez razlike ves italijanski narod. Vesti italijanskih vojakov, ki prihajajo iz vojnega ujetništva, kažejo, da hoče sovražnik ponižati, mučiti in zasužnjiti ves italijanski narod. Nadalje zatrjuje nemški dopisnik, da se italijanski narod v vrtincu dogodkov prejšnjega stoletja ni oddaljil od vzora, narodnega edinstva. Niti Napole-nu, niti Metternichu ni uspelo napraviti iz Italije zgolj zemljepisno tvorbo. Ponos italijanskega rodu, ki izhaja iz vere Rima, spomin na klasično dobo srednjega veka, tradicionalni duh neodvisnosti in nazadnje tudi strašilo tujega tlačanstva, netijo čustvo svobode in časti italijanskega naroda,
Berlin, 12. julija, s. Nemški listi se skoraj izključno bavijo z novim obdobjem vojaških nastopov na raznih bojiščih in poudarjajo lesno povezanost med njimi, pa najsi so bojna terišča med seboj oddaljena po več tisoč kilometrov. Listi poudarjajo, da so bili Angleži in Amerikanci tudi tokrat prisiljeni upogniti se pred Stalinovo voljo, kajti rdeči diktato^ jim je ukazal odpreti drugo bojišče v Evropi z grožnjo, ki je imela na sebi vse znake ostrega ultimata. Nemški vojaški krogi pa poudarjajo, da je silovit nastop nemških čet na vzhodnem bojišču na velikem loku od Bjelgo-roda do Orla veliko pomagal, da so se razblinili načrti »zavezniških narodov«, za katere predpriprave še niso bile gotovo, kajti imeli so namen začeti istočasno napade na sile osi. Trenutni boji na vzhodnem bojišču vsak dan jasneje odkrivajo nalogo, ki so jo poskušali izvesti boljševiki, ako bi se jim posrečilo v predvidenem času izvesti popolno razvrstitev svojih vojnih sil. »Volkischer Beobachter« govori potem o napadu na Sicilijo, ki naj bi časovno sovpadal s sovjetskim napadom, in pravi, da preizkušeno junaštvo italijanskega vojaka, ki je skozi tedne prenašal in še sedaj prenaša ves sovražnikov letalski bes, vliva popolno zaupanje tudi glede naslednjega obdobja borbe, kajti Mussolinijevo ljudstvo je trdno odločeno, Ha bo do zadnjega moža branilo svojo domovino. Podobno piše tudi »Borsen Zeitung«, ki podčrtuje neomaino odločnost, s katero se Italija bori za svojo bodočnost.
Lepa slovesnost italijanske skupnosti
Rim, 12. julija, s. Ura preizkušnje, ki jo Italija zdaj preživlja, je imela resen in po-memben odmev v slovesnosti, ko so izročali sindikalne izkaznice vseučiliščnikom, ki so bili mobilizirani za industrijsko delo. Slovesnost je bila v pokrajinski zvezi industrijskih delavcev in k njej so prišli korporacijski podtajnik eksc. Contu ter mnogi drugi oblastniki in odličniki. Nadebudne mladce so sprejeli z bratsko prisrčnostjo in delavsko zastopstvo jim je dalo zgovoren dokaz, da jih_ v industrijskih delavnicah ter ladjedelnicah čaka jo z odprtim srcem in s tovariškim veseljem, saj se vsi zavedajo, (la jih je stvarno združil Duce, jn zavest se je globoko usidrala v srcih vseli državljanov. VseučiliSčniki pa so hoteli izpričati, da se hočejo izkazati v pokorščini, ki naj dokazuje n j ir novo strnjenost v političnem ter duhovnem prepričanju, v pokorščini, tako bisfeno povezani z vzorom, ki jih navdušuje: z zmago.
J otem ko je zvezni tajnik izrekel pozdrav Duceju, je nar. sv. Mario Gradi pozdravil navzoče oblastnike ter poudaril, kako junaška ura fašistične vere obrača vse pozdrave in vse misli k hrabrim vojakom, ki junaško odbijajo vse
Smrt generala Sikorskega je še vedno zelo fajinstvena
Lisbona, 12. julija, s. Portugalski listi objavljajo brzojavno poročilo »United Pressa«, ki pravi, da je komisija za pregled letala, s katerim se je vozil general Sikorski, prišla do Čudnih zaključkov. Poročajo, da so bili angleški letalski strokovnjaki, ki so bili poklicani y Gibraltar, prisiljeni izraziti svoje začudenje spričo dejstva, da so naenkrat odpovedali vsi štirje motorji letala generala Sikorskega. Ker so morali podati razlago za nesrečo, so se opri-jeli mnenja, da je prišlo do nesreče zaradi izredne obteženosti, kajti v letelu je bilo 24 ljudi, veliko prtljage in druge robe. Drugi tehniki so mnenja, da je bil bencin verjetno slabše kakovosti in pomešan s kakim nadomestkom. Takšno gorivo ni imelo zadosti sile, da bi pognalo letalo v poln let. Nobeden izmed pre-
nasprotnikove poskuse, da bi vdrli v domovino.
1	Vsem bojevnikom ter vsem Sicilijancem, ki za ceno vseh žrtev branijo svoje hiše, gre izraz naše skupnosti, naše volje do borbe in naše gotovostjo, da bomo zmagali. Nadebudne tovariše je vabil, naj s ponosom 6prejmejo sindikalne izkaznice, ki jili bodo uvrstile med veliko delovno vojsko, da bodo ob strani oboroženih sil dali poroštvo za odpor in za zmago.
Kovinski delavec Mucaria, vojni pohabljenec je vseučiliščnikom izročil pozdrav delavcev ter dejal, da delavci vidijo*v njihovem dejanju dejanje skupnosti in duhovnega edinstva, ki veže ves italijanski narod. Nato je korporacijski podtajnik eksc. Contu pozdravil ministra Cianettija in orisal važni moralni in politični pomen te slovesnosti. Z delovno služijo se začenja prostovoljno dejanje, po katerem so se vseučiliščniki odločili, da bodo šli na j»o-lja in v delavnice. Podčrtal je lepi značaj takega dejanja ter poudaril, da bo še bolj utrdilo duha skupnosti in medsebojnega razumevanja, la slovesnost je znova potrdila, kakšna voija preveva ves italijanski narod. Vsa slavnost sc je zaključila s pozdravom Duceju.
iskovalnih strokovnjakov pa se ni lotil razlage dejstva, zakaj je letalo najpoprej izvedlo nekaj krožnih proiskusnih poletov, nakar so istočasno odnehali vsi štirje motorji.
Lisbona, 12. julija, s. Iz Londona poročajo, da je naslednik Sikorskega odstopil komaj štiri dni po svojem imenovanju, javljajo, da je imel Nikolayeczik, preden se je v ta korak odločil, dolg razgovor s Cliurchilom in Edenom, ki sta ga zaman poskušala pregovoriti, da bi odjenjal od svojega sklepa. Nikolayeczikovo dejanje dokazuje, da je nesporazum med Poljaki in Angleži takšen, da še dolgo ne bo mogoča nobena rešitev, katero si je londonska vlada zamjšljala po žalostni in tajinstveni smrti Sikorskega.
Iz uradno statistike v Združenih državah je razvidno, da je Število rojstev po vsej državi zelo padlo.
Italijanske in nemške čete hrabro odbijajo sovražnika na sicilski obali
31 zavezniških letal sestreljenih — Silen udarec nasprotnemu brodovju
Vojno poročilo št. 1142
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1142 pravi:
Srdita bitka je v teku vzdolž obalnega pasu jugovzhodne Sicilije, kjer se italijanske in nemške čete odločno borijo z izkrcanimi sovražnimi silami in hrabro zadržujejo njihov pritisk.
Živahno delovanje obojestranskega letalstva. Lovci osi so sestrelili 22 letal, protiletalske baterije pa 9.
Skupine našili torpednih letal, ki so ponovno napadle sovražne Indijske spremljave so potopile dva sovražna parnika s skupno 13.000 tonami in eno ladjo nedoločene vrste; poškodovale so poleg tega težko dve križarki in številne druge trgovske ladje, izmed katerih'se jih je več vnelo. Ena lahku križarka, 7 prevoznih ladij velike in srednje tonaže in mnogo i/.kr-cevalnih ladij je bilo ponovno zadetih po nemškem letalstvu, tako da je mogoče z gotovostjo računati z njihovo poznejšo potopitvijo.
Bitka na ruskem bojišču besni i vso
srditostjo
(93 sovjetskih oklepnikov uničenih in 75 letal sestreljenih — Nemške pomorske enote uspešno napadle pristanišče Ačujev — Hudi boji na jugovzhodni obali Sisilije — 64 angleških letal zbitih in mnogo ladij potopljenih
Hitlerjev glavni stan, 12, julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Velika bitka na vzhodu divja naprej. Našim četam je v težkih bojih uspelo pridobiti nadaljnje ozemlje in uničiti 193 sovražnih oklepnikov. Letalstvo je kljub slabim vremenskim razmeram z močnimi silami podpiralo napade kopne vojske.^ Zbirališča oklepnih vozil in vojske so bila razbita ter 75 sovjetskih letal sestreljenih.
Lahke nemške enote so z napadom presenetile pristanišče Ačujev ob Azovskem morju in potopile tri obalne ladje, tri druge pa težko poškodovale.
Na jugovzhodni obali Sicilije so v teku močni boji nemških in italijanskih čet z izkrcanimi so-
vražnimi bojnimi skupinami. Nad Sicilijo in morskim področjem okoli otoka je bilo doslej sestreljenih 64 sovražnih letal. Italijanska torpedna letala so potopila tri ladje, med njimi dve prevozni ladji s 13.000 tonami in poškodovala v skupnem napadu z močnimi nemškimi letalskimi skupinami tri križarke ter več velikih in srednjih prevoznih ladij in mnogo izkrcevalnih čolnov tako težko, da je več izmed teh ladij imeti za potopljene.
V	Rokavskem prelivu je prišlo 10. julija do bitke med skupino angleških rušilcev in brzih čolnov ter nemškimi lahkimi pomorskimi enotami. En angleški rušilec in dve topničarki sta bili po topovskem ognju potopljeni, druge pa težko poškodovane. Na nemški strani je bila izgubljena ena enota* katere posadka je po večini rešena.
Resnični nameni Anglosasov z Italijo
12 točk, ki bi jih anglosaški imperializem rad vsilil Italiji, in bi iz nje
naredil več ko sužnja
Rim, 12. julija, s. Vsak dan prihajajo na dan še novi dokazi, iz katerih se vidi, kakšni so pravi nameni Angležev in Amerikancev, če bi so jim posrečilo dobiti to vojno in izločiti Italijo iz nje. Ducejeve opozorilne besede, da bi nam sovražnik v primeru, če bi zmagal, pustil samo oči za jokanje, dobivajo vsak dan nove utemeljitve v več ali manj vplivnih angleških in ameriških dnevnikih in periodičnih časopisih, ki zlasti v sedanjem primeru veselih samoprevar razkrivajo brez kakšnega pridržka skrivne in prave namene, njihova tajna in skrivna čustva. Ne da bi hoteli povedati Italijanom kaj novega, jim velja predložiti listino, ki naj jo imajo vedno pred očmi, ter našteli dvanajst točk, ki bi jih angleško-ameriški imperializem rad vsilil premagani Italiji. To so točke, ki jih je bilo skokoma že omenjalo to ali ono uradno glasilo in glede katerih sovražna propaganda zdaj 'misli, da jih že lahko zbere in predloži italijanskemu narodu kot nekak račun, ki bi ga bila treba pre) plačati. Ti pogoji naj bi bili naslednji:
1. Izročitev mornarice in letalship.
2. Ustavitev rudarske, topilniške in mehani-ške industrije.
3. Zmanjšanje vojske na skromne policijske oddelke, ki bi vzdrževali notranji red, ne bi pa smeli imeti nobenih strojnic, topov in tankov.
4. Italija naj bi odstopila Angliji Pantelerijo, Tobruk, a Maddeleno in druga vojašico važna oporišča.
5. Jugoslaviji naj bi odstopila Istro s pomorskim oporiščem Polo in Triestejem, meja med Jugoslavijo in Italijo pa naj bi potekala ob Soči.
6. Grčiji naj bi odstopila razne otoke v Jonskem in Egejskem morju.
7. Italija naj bi se odpovedala svojemu kolonialnemu imperiju, tudi v Libiji.
•	8. Italija naj bi se črtala iz seznama velesil.
Japonska veruje v zmagovitost italijanskega odpora
_ Tokio, 12. julija s. Nadaljujejo sc razlaganja velikega Ducejevcga govora: »Nippon Times« piše, da pomeni ta govor jasen odgovor neukrotljive vojne volje Italije in njenega ne-9mejenega zaupanja v končno zmago. Govor je dokaz, da se Italija po nasprotnikovi propagandi ne da spraviti 17. tira, kajti nasprotnik bi rad omajal moralo italijanskega' ljudstva s tem, da so loteva divjaških liombnih napadov. Ducejeve besede, nadaljuje list, so izraz trdne odločenosti, da se bo Italija borila do končne zmage. Italija, ki opravlja svojo nalogo pod težo sovražnikovih napadov, je pravi vzgled redkega poguma in ognjevitega domoljubja svojega ljudstva. Železna povezanost med Ducejem in italijanskim narodom je porok, da bo Italija prebredla krizo in konec Koncev dosegla zmago. List omenja nato neizogibno nujnost italijanskega posega v sedanjo vojno in pravi, da se Italijani sedaj bore v prvih bojnih črtali in da je Japonska prepričana, da bo italijansko ljudstvo, ki je združeno pod Ducejevim vodstvom, doseglo popolno zmago.
9. Vojaška zasedba italijanskega ozemlja za nedoločen čas.
10. Italija naj ne bi nič več pridelovala žila, njeno poljedelstvo pa naj bi se omejilo samo na pridelovanje zelišč.
11. Ukinjenih naj bi bilo mnogo vseučilišč.
12. Odpovedala naj bi se klasičnemu pouku, da bi se na ta način preprečilo, da bi se mladina lahko navzela duha starodavnega velikega Rima, omejen pa naj bi bil tudi pouk v strokovnih šolah.
To so točke, ki se nanašajo na vse ustanove, razrede in delovanje italijanskega naroda. Imajo namen italijanski narod ponižali še več ko v brezupni položaj, v položaj sužnja, ki zanj ni nobene rešitve več in se ne bi mogel več otresti ukrepov, za katere bi se Angleži in Amerikanci odločili iz sovraštva do italijanskega plemena in iz brezsrčnega maščevanja do tega naroda, ki je bil imel pravico zgrabiti za orožje in poskusiti, da si pribori na svetu mesto, ki ga zaradi svojih žrtev in vrlin zasluži.
Sprejem pri Duceju
Rim, 10. julija s. Duce je sprejel zvezni direktorij iz^ Lucce. Zvezni tajnik je izpričal trdno vero črnih srajc Lucce v usodo domovine in Duceja ter je Duceju izročil en milijon lir, ki so bile nabrane med gospodarskimi kategorijami pokrajine ob imenovanju Carla Scorze za tajnika stranke. Duce je vrnil pozdrav ter pohvalil zvestobo ia (Kigum ljudi iz Lucce kjer ima fašizem najplemenitejša izročila. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo spričo darila in je določil 300.000 lir za prizadete ob napadih na Livorno, 300.000 lir za prizadete v Grossetu in 200.000 lir za civilno bolnišnico v Lucci. Duceju je bila nadalje podarjena knjiga Eugenija Lazzarescliija in Ferranda Parvija »Lucca v zgodovini umetnosti in industriji« v imenu industrijcev iz pokrajine.
Vesti 12. julija
V Gibraltarju je nastal v enem tednu že drugi
požar v petrolejskem skladišču.
Argentinska državna policija je naredila preiskavo na sedežu dveh političnih skupin, kjer se tiska skrivni komunistični list. Zajela je mnogo propagandnega materiala in listine, iz katerih je razvidno, da komunistična stranka v Argentini ne dobiva sredstev iz Moskve, temveč iz Washingtona. Aretirali so mnogo oseb.
Na poziv nemške vlade se bo prihodnje dni podal turški kvartet v glavna mesta Nemčije, kjer bo priredil več koncertov.
Iz Nemčije se je povrnilo v Istambul turško vojaško odposlanstvo.
V Argentini so zabeležili močan potres, ki je tra-
jal dve uri in pol. Središče potresa je moralo biti v zapadnem Pacifiku.
V Bukarešti je umrl prvak romunskih časnikarjev
Timoleone Pisani.
Letošnja ameriška žetev je za polovico slabša od lanske, poročajo iz Buenos Airesa.
Dan zlate maše in dan novih maš
Ljubljana, 12. julija.
Druga julijska nedelja je bila brez dežja, nekoliko sončna in prijazna. V Ljubljani so bile dopoldne po mnogih cerkvah lepe slovesnosti, ki so se jih verniki udeleževali v velikem številu ter na zunaj izkazovali svoje veliko in globoko prepričanje do verskih resnic.
V	stolnici je bila naj lepša slovesnost, ko je daroval zlato mašo stolni prošt in generalni vikar g. Ignacij Nadrah. Slovesnost je bila napovedana za 9.30 dopoldne in k tej lepi in čisti slovesnosti se je zbralo v obsežni stolni cerkvi mnogo ljubljanskega občinstva vseh slojev in stanov. Prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman je pred sveto daritvijo imel kratKo, globoko in pomembno pridigo, v kateri je najprej očrtal poslanstvo pravega katoliškega duhovnika. Poudaril je, kako moramo gojiti globoko spoštovanje 'do duhovnikov. Tako kakor ljubijo otroci svoje starše, naj verniki ljubijo svoje duhovnike. V nadaljnjem svojem cerkvenem govoru je g. knezoškof p6dal kratek življenjepis zlatomašnika stolnega prošta in generalnega vikarja g. Ignacija Nadraha. Tam v Škofji Loki je g. zlatomašnik pričel svoje dušnopastirstvo in vzgajal mladino. In vsa svoja leta mašništva je posvetil mladini, kako jo je treba krščansko vzgojevati itr učiti. Po dolgi vrsti let vzgoje mladine je g. zlato-mašnik naposled postaj učitelj in vzgojitelj semeniščnikov.
Po lepi knezoškofovi pridigi je bila slo sna svela maša, ki jo je opravil g. jubilant asistenci gg. kanonikov Gogole, Koretiča ir Vovka in ob asistenci druge duhovščine. Stolni cerkveni pevski zbor je med drugim izvajal Riharjevo še vedno lepo in pomembno pesem: »ZlatomaSmik«.
Nedelja pa je bila tudi nedelja mnogih novih maš, ki so bile v Ljubljani in po raznih
krajih na deželi. Kakor smo že pred dnevi omenili, je bilo letos prejšnjo nedeljo 2. julija posvečenih 21 novomašnikov. Posvetil jih je prevzvišeni g. knezoškof v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
V nedel jo je večina .od 21 posvečenih novomašnikov darovala prvo, novo sv. mašo. Nekateri v Ljubljani, drugi po raznih farnih cerkvah na deželi ob navzočnosti zbranega preprostega ljudstva.
V Ljubljani so bile v nedeljo kar 4 nove maše. Zanimivo je za kroniko, da je bila lepa novomašniška slovesnost v kapelici Leonišča na Zaloški cesti. Tam je pel novo mašo starološki rojak Janez Ferdin. Lep cerkveni govor je ob tej priliki imel na navzoče profesor dr. Janko Kotnik, ki je naglasil veliko duhovnikovo poslanstvo v sedanjih časih.
Ostale tri nove maše so bile v raznih cerkvah. Škofjeločan Valentin Brgant je novoma-ševal v frančiškanski cerkvi v šiški, kjer je ob nabito polni cerkvi pridigoval p. Florijan Ramšak, ki je v vznešenem govoru navajal težke naloge, ki čakajo novomašnika v njegovem življenju in pri delu v vrtu Gospodovem. Lepa je bila nova maša pri Sv. Petru, saj je znano, da se šempeterski farani kaj radi odzovejo vsaki lepi cerkveni slovesnosti. Pridigoval je sam g. župnik Alojzij Košmerlj, ki je znan kot dober pridigar in je v svojih izvajanjih prav jedrnato očrtal vse velike naloge, ki jih ima vršiti duhovnik med ljudstvom. Naposled je v frančiškanski cerkvi bral novo ma;o Žabničan Ciril Lavrič. Pridigal pa mu je njegov rojak Janez Klemenčič, ki je prav tako v glavnem očrtal poslanstvo duhovnika med ljudstvom.
Lepe so bile slovesnosti ob novih mašah, ki so bile v Višnji gori. Polhovem gradcu, v Šmarju pri Ljubljani, v Novem mestu in drugod.
Majhni so enkrat povabili velike
Lepa otroška prireditev v Tivoliju
V	Ljubljani 12. julija.
Po prvih zamahih krampov in lopat je končno le napočil dan, ko je ljubljanska mladež dobila svoj prostor, kjer se bo nemoteno igrala in spoznavala med seboj.
/e mnogo pred napovedanim časom so prihajali veliki v spremstvu malih in si izbirali prostore. Nezaupno so se ozirali v sumljivo nebo in držali fige, da bi ne začelo rositi. Nebeški oče pa je prepregel nebo z oblaki samo zato, da bi malčki ne trpeli hude vročine. Veliki, s travo porasli prostor se je smejal in vabil, pisani vrtiljak in poskočna gugalnica sta izzivala mladež, ki sc je' zlivala okrog. Čim bol j se je bližala napovedana peta ura, tem bolj so se polnile klopi. Žareče oči in nemirne glave so se sukale kakor vrtiljak. Potrpežljivi očka je moral vsaki dve minuti pogledati na uro, če bo kmalu. Lepa prireditev je privabila okrog 5000 gledalcev. Lepo je bilo videti, ko so enkrat majhni držali velike za roko iu si mislili: poglejte, tale prostor je pa naš.
Ko so se zbrali odličniki, med katerimi je bil Visoki komisar Eksc. Lombrasa, Eksc. Škof. dr. Gregorij Rožman, zastopnik armadnega zbora geni Oineral Fava, župan general Rupnik, podžupan dr. Salvatore Tranchida, podprelekt David, vicepre;
,I--,o)fekt inšpektor Bisia, kvestor dr. Ravelh, zvezni podtajnik Selloni, višji častnik kr. karabinjerjev kapetan Dellaventura, major karabinjerjev pri Vis. kom. Baroni ter zastopniki stranke in uradov, se je vsula mladež, ki je pri prireditvi sodelovala, iz mestne vrtnarije na igrišče. Pa ne mislite, da se je vsula kakor brezglava drobnjad. Šlo je vse lepo po redu. Najprej so prišli motorizirani oddelki. na kolesih. Nekateri na dveh, nekateri na treh kolosih, kakor se je kdo trdnega počutil.
Kdor si želi vedrega branja — naj kupi JANEZA JALENA
BODRI
II.DeL„R0D"
Lepi popisi iz življenja koliščarjev na Barju bodo vsakega očarali!
Knjiga je naprodaj po vseh knjigarnah in trafikah.
(.B.TUSIIH
Kdor je med vožnjo iskal med gledalci svojo mamico, se je zaletel v svojega preduika. Za njimi so prišli konjeniki, ki so jahali na »namalunih« konjih, nato pa prezirana pehota. Bila je velika vojska in zanimiva, ker med hrabrimi vojščaki je bilo polovico Amacončic. Sprevod je zaključil voz, ki sta ga vlekla dva ponija, na njem pa ženin in nevesta v narodnih nošah. Ženiu je bil precej manjši in se je čutil podrejenega, nevesta pa se je košatila. Voznik pa je bil odraščen možakar in se mu je gotovo zdelo, da vozi Lilipu-tance. Pa se ni dalo pomagati, ker eden pameten mora biti pri hiši, posebno še, če so konji. Vso to vojsko so hrabrili harmonikarji in kar se da natezavali mehove. Zlasti dva sta jo dobro rezala, in če bi bil med gledalci Matajev Matija, bi ju gotovo pohvalil in počastil z na pipcu nasajenim sirom.
Nato so se otroci zbrali v četverokot na zeleni trati, kjer se je začel oficielni del prireditve.
Spregovoril je mestni župan general Rupnik, ki se je zahvalil odločnemu posegu in stalni podpori prvega Vis. komisarja te pokrajine eksc. Gra-zioliju, ki mu gre zasluga, da je lepa zamisel ob vojnih časih vendar postala resnica. Zahvalil se je tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli k ustvaritvi tega lepega načrta. — Prosil je tudi Ekscelenco Visokega komisarja, da sme to igrišče izročiti našim najmanjšim, in Ekscelenco prevzvi-šenega knezoškola, naj na ta prostor nedolžne igre in na vse njegove majhne obiskovalce prikliče božji blagoslov. Nato pa je nadaljeval: Na tej sončni zeleni trati naj se naš najmlajši rod razigra zdrav in vesel pod varstvom svojih angelov varuhov in svojih dobrih mamic. Obvarovan naj bo pred letečimi ali plazečimi se rablji satanskih, narode uničujočih oboževalcev zlatega teleta, ki more otroke in matere. Na zdravem, sončnem zraku naj vsi naši najmanjši postanejo pri veselih igrah neločljivi in iskreni prijatelji.
Otroci so pozdravili Vis. komisarja s temile besedami: Ekscelenca! Ko ste prvič med nami, Vas pozdravljamo iz vsega srca in Vas prosimo, da nas ljubite, kakor nas je ljubil Vaš prednik. Pozdravljamo Vas in se Vam prisrčno zahvaljujemo za »Otroški paradiž«, ki ste nam ga izročili.
Taka je bila obenem zahvala otrok Visokemu komisai*jii, ki je prispeval skoraj vse stroške, da je bilo narejeno to igrišče.
škof blagoslavlja
Nato je škof blagoslovil igrišče in mladeži želel, da bi bilo zdravje na tem prostoru, zdravje in moč. Opomnil je otroke, naj bodo za igrišče hvaležni Bogu, občini in vsem, ki so pomagali in prispevali, da so dobili tako lepo igrišče. Prosil je angele varuhe, naj varujejo mladino pred nesrečami. »Bodite si med seboj bratje in sestre,« je poudaril, »da boste vsem v veselje. To je prostor, kjer je mogoča vzgoja za medsebojno spoštovanje. Rastite in igrajte se v tem smislu, da
Ribnica
Ribniška bolnišnica. Vodovodna in električna inštalacija pri ribniški, bolnišnici je že končana, prav tako gredo proti koncu pečar-ska dela. Tudi zidarska dela so v glavnem opravljena, treba je izvršiti še razna manjša obrtniška kot slikarska, pleskarska, steklarska in parketarsak dela.
Novi vozni red je prebivalstvo vzelo z veseljem na znanje. Ugoden red vlakov je velikega pomena za ljudi, ki imajo v Ljubljani ali v Kočevju opravke. Tako vozijo iz Ribnice namesto prejšnjih dveh sedaj dnevno trije vlaki proti Ljubljani in trije proti Kočevju. V Ljubljano odhaja vlak ob 6.28, 13.15 in ob 17, proti Ročev j u pa ob 8.24, 14.46 in ob 20.28.
Zdravstvena nvtokolona Visokega komisariata že nekaj dni posluje v dekliški ljudski šoli. Ljudstvo popolnoma razume njen pomen, kar dokazujejo številne ordinacije. Avtokolo-na bo ostala v Ribnici še do 16. t. in., in sicer bo poslovala vse dni od 8—12 in od 15—18 razen 10. in 11. v mesecu. Kot je bilo žc objavljeno, ima kolona razne specialiste: zobnega zdravnika, zdravnika za očesne bolezni, za noge in notranje bolezni, radiologa in otorinola-rinologa. Pregledi so brezplačni, zato naj se tega poslužijo tudi iz Dolenje vasi in Sodražice.
Iz Cerknice
Popravila občinskih prostorov. Vse večja potreba povečanja in preureditve občinske pisarne bo sedaj odpravljena. Pričela so se dela, s katerimi bodo uradi povečani in sodobno urejeni.
■	Nesreča. V ponedeljek so je ponesrečil cerkniški trgovec g. Lojze Lavrenčič. Ko je šel po opravku na kozolec, je tako nesrečno stopil, da je padel in si zlomil nekaj reber.
Pogled po polju. Če si šel po polju takole pred enim mesecem, se ti je srce nehote zasmejalo, zadovoljne so bile tvoje oči in nehote si zavzdihnit: Bog uas varuj kakšne nesreče! Vse je tako lepo kazalo, kot že več let ne pomnijo ljudje. Posebno lepo je bilo polje tam od Grahovega proti Zerovnici. Pšenica je valovila v lahnem vetru in ljudje sp rekli: >Ne bomo lačni kruha.« Toda prišlo je, kar čez noč je prišlo tisto, česar smo se vsi tako bali. Močan naliv s hudim vetrom, noč ga je dala, noč ga je vzela, pšenica in druga žila — up in nada — pa so se sklonila k tlom. Polomljena stebla, ki ne bodo več vstala. Prelepa je bila pšenica, previsoka in pregosta, pravijo ljudje. Vendai ni to najhuje. Saj, hvala Bogu, dež je ni popolnoma zbil v zemljo kot marsikje lansko leto, ko je pozneje začela ponovno v zemlji kaliti. Le stebla ji je nalomilo in upanje je, da bo vseeno dozorela. Toda toliko je ne bo, in pa taka ne bo, kot je prvotno kazala. Čo ne bo prišlo kaj hujšega, česar nas Bog varuj, no, potem bo že še. — Ječmen, ki je prav lepo naredil, je že skoraj ves požet in spravljen v kozolce, kjer bo naprej zoril. Ljudje sedaj pridno orjejo za ajdo, samo bolj malo jo bo, ker nimajo semena. Krompir lepo kaže. Ljudje vseeno pravijo, če ga bo letos v jeseni toliko, kot ga je bilo še letos spomladi, pa borno dobri. — Nekoliko strahu je za fižol, ker je začel ponekod že rjaveti. Trave so pa letos prav dobre. Precej sena je že pospravljenega. Koscem kose prav pridno pojo in grabljice se tudi ne ustrašijo vročine, samo da je seno suho doma, da jim vreme ne ponagaja, kar se zadnje čase tako rado dogodi. Košnja v Slivnici in v Goricah »e bo kmalu pričela.
boste stopili v svet močni in v spoštovanju eden do drugega.«
Zvesio so otroci poslušali lepe besede svojega pastir ju in v drobnih srčecih so gotovo_ sklenili, da bodo pridni in da se bodo majhni in veliki ravnali po teh besedah. Kolikor pa so še premajhni, da bi mogli storiti vse tako, bodo pa primaknili mamice in očetje, da bodo zrasli v rod zvestih in poštenih ljudi.
Zahvalili so se škofu za vse in mu lepo zapeli tisto znano: Lepa si, lepa si, roža Marija...
S tein je bil uradni del končan in mladina se je razpršila po zeleni preprogi. Proti koncu so smeli tudi odrasli na igrišče in tu je vsak poiskal svojega junaka, ki je razkoračen stal na travi in giedal, od kod in čemu toliko ljudi. Nekaj časa so se igrali, potem pa so jih povabili na malinovec, ki sc jim je očividno prilegel. Marsikateremu velikemu bi se tudi prilegel, in mu je bilo žal, da je velik ter bi bil vsaj za pet minut rad majhen. In po pravici povedano, je bilo žaT tudi meni, ki to pišem. Ko si pa enkrat žejen, je najbolje, d«, končaš.
Igrišče pa bo last otrok od danes naprej, ko se bodo razživljali v igrah sami in marsikdo nas bo krenil proti igrišču, da bo videl otroke takrat, ko se igrajo na lastno pest.
Knjiga, ki jo boste brali In gledali,
je »QUO VAD1S« — naš roman v slikah.
Vsem bralcem našega lista in prijateljem lepe knjige
»Drvarka Marija« je izšla ▼ knjigi. Številnim željam naših čitateljev, ki so s tako nestrpnostjo pričakovali vsako nadaljevanje omenjene legende v slikah, sta avtorja Tomažič Jože in Jože Beranek ugodila ter »Drvarko Marijo« sedaj izdala v knjigi. Vsebina te krasne Marijine legende je tako lepa in vzgojna, da jo bo rado bralo vse, staro in mlado, kakor jo je v našem dnevniku. Knjiga je izredno okusno opremljena in je najlepše darilo dijakom in učencem za sklep šolskega leta.
Razdelitev moke in surovega masla
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za enotno moko, potrebno za razdelitev v drugi tretjini meseca julija ter nakazila za maslo v Gosposki ulici 12/1. po sledečem abecedncm redu:
A—M	dne	12. julija
M—2	dne	13. julija.
Vsak trgovec naj se drži točno vrstnega reda, ker bodo zamudniki izgubili pravico do naknadnega nakazila.
Potrošniki naj prevzamejo surovo maslo pri trgovcih do 17 ■ t. m., ker izgube siccr pravico do nakupa.
Najvišje cene na živilskem trgu
Z odlokom VII1/2 št. 363/14 je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino dno 9. julija t. j. določil za tržno biago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 12. julija 1043IXXl zjutraj daljo do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, 60 naslednje:
Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glavnata solata 3.70 L; radič 3.70 L; špinača 3.35L; ohrovt
3 L; domača cvetača 3.35 L; koterabice 3 L; rdeča in bela redkvica 3 L; grah 6 L; domači beluši 7.60 L; rabarbara 4 L; peteršilj 4 L; rdeča pesa brez listov 8 L; nova repa brez listov 2 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi čeeen
7.	zelenjem 4.50 L; stročji fižol 8 L; bučke 4 L; buče
2	L; kumare 6 L; novi krompir 8 L; oenaženi hren
4 L; liter borovnic 3.50 L; liter gozdnih rdečih jagod 10 L; češnje I. vrste 6 L; češnje II. vrste 5 L; Jajca 2.50 L. komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v ve* ljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rdečem papirju. — Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teb cenah naprodaj vse blago zdravo, 'otrebl jeno in v takem 6tanju, kakor je^ opisano v ceniku Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki sc dobe v mestnem tržnem uradu po 20 centesimov.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbab z dne 26. Januarja 1942-XX St. 8 in z dne 25. novembra 1912-XXI št. 215 ter do na-redbi z dno 12. marca 1041. M. S. št. 358.
LJnbtjanslco jlcdallSfc
Drama:
12. julija, ponedeljek, ob 19: »Nevesta s krono«. Red B.
13. julija, torek, ob 19: »Nevesta s krono«. — Red Torek.
14. julija, sreda, ob 19: »Nevesta s krono«. — Red Sreda.
15. julija, četrtek, ob 19: »Nevesta s krono«. — Red Četrtek.
16. julija, petek, ob 10; »Mali lord«. Zaključna mladinska predstava za Gill.
17. julija, sobota, ob 19: »Nevesta s krono«. — Red A.
Opera:
12. julija, ponedelje: Zaprto.
13. julija, torek, ob 19: »Mrtve oči«. Red B.
14. julija, sreda, ob 19: »Madame Butterfly«. Red premierski. — Gostovanje Zlate Gjungjen-čeve.
15. julija, četrtek, ob 19: »Tiha voda«. Red A.
16. julija, petek, ob 19: »Prodana nevesta«. Red Četrtek.
17.'julija, sobota, ob 19: »Madame ButterHy«. — Red B.
Duhovne vaje za nciteljice in uradnice
bodo v Lichtenturnu od 14. do 18. julija. Pričetek 14. julija ob pol 8. zvečer. Dnevni red bo urejen tako, da se duhovnih vaj lahko udeleže tudi vse one, ki so vezane po službi. Prijavite se takoj na: Predstojništvo Lichten-turnovega zavoda v Ljubljani, kjer dobite ostala pojasnila.
KBnOINAZ.irt KOMAH
Po kamnitih stopnicah smo stopili v vežo, a že preden smo pozvonili, nam je že prišel odpret Brusil. Položil je prst pred ustnice in nas s tem opozoril, naj ne delamo prevelikega hrupa. Ko smo vstopili, je bilo vse nekam silno skrivnostno, iotem
pa je dejal tiho:
»Doktor prosi gospode, da delate zelo potihem, da ne bi še 'drugih v hiši vznemirjali... On je zdaj v svoji spalnici in vas pričakuje.«
Brusli je imel na sebi flanelasto ogrinjalo in copate iz pliša, a opazil sem, da ga je kljub topli nočni sapici kar stresal mraz. Njegov vedno bledi obraz je bil v temi videti kakor obraz kakšne nočne prikazni.
Ustavili smo sc ob vhodu, in Brush je previdno zaprl vrata. Roke so se mu tresle. Nenadno ga je Vanče prijel za lakt, da
se je obrnil.	.
»Kaj vam je znanega o tem, kar se je nocoj zgodilo'« ga
je vprašal tiho.	»
Hišnik je povesil oči.
»Nič... nič.-.,« je jecljal.	 ;	_
»Kaj, nič? Zakaj pa ste potem tuko preplašeni?« Vančo ga je še vedno držal za roko.
»Strah me je tega kraja,« je začel tožiti Brush. »Rad bi šel od tod. Dogajajo se čudne stvari.«
»Res je, a bodite mirni. V kratkem si boste za vsak primer lahko poiskali kak drug kraj.«
»Pripravljen sem, gospod!« Videti je bilo, da so ga Vaiicejeve besede močno potolažile. »Pa kaj sc je vendar zgodilo nocoj?«
»Če ne veste, kaj se je pripetilo,« je odvrnil Vanče, »kako pa da ste nas.s tako kislim obrazom pričakovali?«
»Naročeno mi je bilo, naj vas počakam, gospod. Dr. Bliss mi je prišel to naročit v mojo sobo...«
»Kje pa je vaša soba, Brush?«
»V pritličju na zadnji strani hiše, takoj za kuhinjo.«
»Dobro. Pa potem, kaj je bilo?«
»Dr. Bliss je prišel v »mojo sobo približno pred pol ure, gospod. Zdel se mi je zelo' zbegan in preplašen..., razumete, kaj hočem reči. Rekel mi je, naj vas pri glavnih vratih počakam... Dodal pu je še, naj ne delam hrupa in naj tudi vam to rečem ...«	'
»Ali sc je potem vrnil spet gor?«
■	»Takoj, gospod.«
»Kje pa je dr. Blissova spalnica?«
»Druga vrata v drugem nadstropju, tik ob vrhu stopnic. Prva vrata drže v sobo, kjer spi gospa!«
Vanče jc: šele zdaj spustil Brusha,
»Pa nocoj niste ničesar slišali?«
»Ničesar, gospod- Vse je bilo mirno, vsi so šli zgodaj spat in tudi jaz sem odšel v svojo spalnico še pred enajsto uro.«
»Zdaj se lahko vrnete v posteljo,« mu je dejal \ance.
»Hvala, gospod...« Brush je takoj odšel.
Vanče nam je pomignil, naj gremo za njim po stopnicah. Na zgornjem hodniku je gorela majhna električna svetilka, a ^udi brez nje bi bili kaj lahko našli dr. Blissovo spalnico, zakaj vrata v njegovo sobo so bila le nekaj pedi pred nami in nekoliko odprta, tako da je iz Blissove spalnice sijal žarek luči nu hodnik.
Vanče je stopil v sobo, ne da bi potrkal.
Egiptolog je ves odrevenel sedel na stolu v kotu, ki je bil od nas najdljč. Bil je lahno sklonjen naprej, njegove oči pa so strmele proti vratom. V roki je držal velik vojaški samokres. Ko smo vstopili, je skočil pokoncu in že nameril orožje proti nam.
»Le počasi, počasi, gospod doktor!« se je nekam nenavadno
nasmehnil Vanče- »Odložite tisti samokres in povejte nam, kaj za vraga se je vendar zgodilo.«
Bliss se je oddahnil in odložil orožje na mizica poleg sebe-
»Uvala lepa, da ste prišli, gospod Vanče,« je zamišljeno spregovoril. »In hvala tudi vam, gospod načelnik!« Nama s lleathom se je samo nalahno priklonil- »Kar ste bili napovedali, se je zgodilo. Imeli ste prav. V tej hiši je morilec!«
>Ze dobro, to ni nič novega.« — (Nisem mogel razumeti Van-cejevega vedenja-) »To nam je znano že od enajste ure dopoldne.«
Tudi Bliss je omahoval in zazdelo se mu je, da mu ni preveč všeč Vancejeva brezbrižnost. In res je bil precej trd njegov korak, ko je šel proti vzglavju svoje postelje, pokazal nato s prstom na sprednjo posteljno končnico ter nejevoljno dejal:
»lu je dokaz!«
Postelja je bila starinska in iz svetlega mahagonijevega lesa. Imela je izrezljano sprednjo končnico, ki	je	segala	najmanj en
meter nad blazino- Stala je ob steni na levi	struni	sobe,	pravo-
kotno k vratom.
Tisto, na kar je Bliss pokazal s tresočo se. roko, je bilo starodavno egiptovsko bodalo, dolgo približno kakšnih petnajst centimetrov. Njegova konica je bila zapičena v prednjo posteljno končnico tik nad zglavjem. Po njegovi	legi bi človek	moral
sklepati, da ga je nekdo zagnal od vrat.
Vsi smo stopili bliže in za trenutek ostrmeli nad tisl^n bodalom. Nekdo ga je moral zalučati tja z vso silo, zakaj drugtfče se ne bi moglo tako globoko zapičiti v mahagonijev les. Očitno je bilo tudi, da bi se tisti nož prav gotovo zapičil naravnost
v	vrat človeku, -ki bi bil tedaj ležal v postelji in bi imel glavo na blazini.
Vanče je začel proučevati lego bodala ter izmeril njegovo razdaljo od vrat, nato pa že stegnil roko, da bi ga prijel, a Ilealh ga je naglo ustavil.
»Vzemite vendar robec, gospod Vanre,« ga je opozoril, »na nožu morajo biti vendar prstni odtisi
Premiera v ljubljanski operi:
0'Albert: Mrtve oči
Z novo D’Albertovo opero smo dobili delo, ki se po mnogih odlikah ali vsaj po raznih zanimivih mikih utegne vtisniti vsakecnu gledalcu globoko v srce, vsakecnu gledalcu, torej tudi tistemu, ki ga privlačujejo ponavadi le dela široko razčlenjenih razsežnosti, scenskih, dramatičnih in glasbenih.
Snov sama obsega v enem samem velikem dejanju vso strastno tragiko slepe žene, lepe Grkinje, ki skoraj skoprni v žgočem hrepenenju: da bi vsaj enkrat mogla videti ljubljenega moža. Jezus ji nakloni vid po čudežu, a ji da vedeti, da ga bo zavoljo tega preklela, še preden bo sonce zašlo. Ko spregleda, z otroškim veseljem čaka moža — grbavca spačenca. Ta se z lepim rimskim stotnikom vrača domov. Ko mož izve o čudežu, sc prestraši samega sebe in zbeži, žena pa ima stotnika za zakonskega druga. Bliža sc mu z drhtečo ljubeznijo, a lastni mož ji pred očmi.odkrije pomoto, s tem da iz groznega trpljenja in ljubosumja zadavi stotnika. To jo tako pretrese, da se odpove preveliki sreči ozdravljenega vida: sonce ji izžge oči in slepa žena se znova utopi v temo sanjske ljubezni do svojega moža.
Eno samo dejanje, ki se v strastnem loku vije iz teme v luč in iz najbolj žarke svetlobe t>one znova v temo: pač dramatična motivika prveda reda.
In te se je' lotil D Albert s svojskimi glasbenimi prsti. D’Albert je v bistvu eklektik, zbiralec s tenkimi čutili. A to še ni celotno bistvo njegovega izraza. Res je, da najdemo v njegovi skladbi pre-nekatere analogije s sodobniki. Pa bi bilo napak na rovaš njegove izvirnosti izreči takole sodbo: D’Albert se ravna po lekarniškem receptuariju (toliko arzena, kalija, brona in zmešaj!). D’Albert je silno zapletena duša, ki se ni mogla povzpeti do enotnega, osebnega izraza. Tenkemu ušesu ne viidc, da je moral mojster trpeti za posebnim »kompleksom«, tako da je vprašanja njegove izvirnosti pravi osebni dušeslovni problem D’Albertov. Venomer se človeku vriva slutnja, da je bil D’Albert pri svojem delu sila občutljiv in pronicav duh, ki ga pa je nenehno preganjal neki »strah pred praznino*. Odtod natrpani slog, fluorescenca nikdar nasitljivih barv, stalno modulatorično pretapljanje, nešteto inštrumentacjskih domislic itd. Njegov »horror vacui« ga stalno sili, da grabi strastno in nemirno po vseh mogočih glasbenih sredstvih. Odtod tudi nekatere nelogičnosti in posebnosti v njegovem slogu. Čeprav se je z mehkim pastoralnim motivom in drugimi programskimi drobci skušal približati orientalskemu svetopismskemu okolju, človek v njegovi, včasih presladki slikariji čuti neskladnost ravno s tem palestinskim ozadjem. Kljub temu pa ne bo nobenega dvoma, da je moralo ravno to zgoščeno bogastvo v motiviki in inštru-mentaciji poslušalca na premieri presenetiti in hkrati opajati.
Premiera na ljubljanskem odru je po včliki no-
vi	ustvaritvi gdč. V. Heybalovc in po prvem nastopu g. S. Hubada kot opernega dirigenta dobila posebno veljavo.
V	Myrtoclini vlogi sc nam je gdč. Heybalova znova pokazala v vlogi, ki nam je potrdila njene
izredno lepe glasbene in dramske sposobnosti. Človek mora biti res od srca vesel takega delikatnega soprana, ki ga je edina skrb, da bodi ton lepo in natanko nastavljen, brižljivo registriran in v strastnih pridihih poln žarnega leska. Posebna odlika njenega novega nastopa je bila njena igra. Vloga slepe žene, ki po čudežu spregleda in znova oslepi, je že sama po sebi polna tolikih težkoč, da zahteva prav vesten študij. In tega je Heybalova zares zrelo opravila. (Spomnimo se le imenitnega prizora ob vodnjaku, potem ko je spregledala!) Malo je tudi umetnic, ki bi imele svoje kretnje z rokami tako v oblasti kakor ona. In kot slepi ženi so ji bile roke vendar glavno izrazno sredstvo, s katerimi je »videla«, »tipala« barve, strastno želela, ljubila in se odpovedala.
Myrtoclina vloga šteje med tiste, ki jih je gdč. Heybalova do dna »doživela«. Imenitna kreacijal
Prolog s S. Banovcem (pastir), M. Dolničarjem (kosec) in N. Stritarjevo (pastirček) je bil zado-voljiv.
V	važnejših vlogah so vestno opravili svoje delo M. Polajnarjeva (Arsinoe), F. Golobova (Marija Magdalena), K. Primožič (Arcesius) in I. Anžlovar (Aurelius Galbo).
G. S. Hubad se je izkazal. Delo je natanko naštudiral in svoje vojščake sigurno ter temperamentno vodil. Marljivo je obdelal vse D’Albertove aomislike in vsej stvari dal pristen, strasten izraz. Orkester mu je voljno 6ledil, tako da to pot nismo več čutili tiste zmehaniziranosti, ki se ji godala rada predajajo pri večnem ponavljanju znanih, do kraja dognanih del. Hubadova odlika je v veliki skrbi za dobro dinamiko. Z njim se nam obeta cd-ličen dirigent.
Premiera D’Albertovih »Mrtvih oči« se je skoraj izcimila v praznik ljubljanske opere. Poslušalci so se toplo zahvaljevali.
Želimo, da bi »Mrtve oči« še dolgo ostale na našem odru, v njih je toliko lepot, da ne bi smel zanje biti prikrajšan nihče.	E*	K.
El AR — Radio Ljubljana
Ponedeljek, 12. julija 1943. 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Koncert dua Golob— Adamič —,17.35 Koncert tria »Roma« — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Romance za vse — 20.40 Koncert Adamičevega orkestra — 21.10 Simfonični koncert vodi dirigent Mario Rossini — 22 Iz znanih oper: Tosca — 22.30 Orkester Cetra vo-‘di dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini.
fli Cine B|i|in|R proteguono con grande uicteuo le repliclie del film V kinu	se nadaljujejo z velikim uspeltem reprize filma
iATTEMZIOME! fff flfc ARIJ >0Z0Rt VIDEU boste IARE UN-IHDIAJfOlATA RAGAZZA VRAZIE DEKIEI
CHIARETTA GELU
)L
Con ' Nastopajo
DINA GALLI • CARL0 CAMPANINI !
ARMAND0 FALC0NI j
UN FILM LUX ?:Ti f: R. MATARAZZO :
siisn
Konec domačega nogometnega prvenstva
Ljubljana: Tobačna tovarna 6:1 (2:1)
Ljubljana si je zasluženo priborila prvo mesto — Tudi včeraj je premočno
zmagala
Včeraj so bile tako v prvem kakor tudi v drugem razredu na sporedu zadnje prvenstveno tekme, od katerih je bila drugorazredna bolj važna kol pa tista v prvem razredu. Po točkah si je Ljubljana premočno zagotovila prvo mesto. To ji gre brez nadaljnjega, drugo mesto je zasedel Hermes, tretje je pripadlo Marsu, na zadnjem pa je obsedela Tobačna tovarna.
Žabjak : Vič 1:1 (1:1)
Dopoldne sta omenjena kluba odigrala svojo prvenstveno tekmo na igrišču Ljubljane. Šlo je za to, kdo bo v drugem razredu zasedel drugo mesto, za Mladiko, ki si je letošnje leto zasluženo osvojila prvo inesto in se s tem kvalificirala za na-daljne tekmovanje v prvem razredu. Nogomet, ki sta ga včera predvideli obe enajstorici je bil tipično prvenstven in ni zaradi tega nudil skoraj nobenega pravega nogometnega užitka. Fantje so bili nervozni in bilo je precej natepavanja. Pohvaliti moramo Vičane, ki so vprav v zadnji tekmi pokazali kar dobro igro, posebno v polju, dočim jiin v napadu manjkajo še vedno strelci. Škoda, da je vodstvo šele za zadnjo tekmo postavilo tako udarno moštvo, in da se tega ni spomnilo že prej. Cc bi igrali že v prejšnjih tekmah fantje, ki so igrali včeraj, pa bi ne bili vse do včerajšnjega remija brez točke. Tekma je ostala neodločena. Vič je dobil prvo in edino točko, eno pa tudi Žabjak, s čimer je po točkah dohitel Korotan. Oba imata zdaj enako število točk, Žabjak pa boljšo razliko v golih. Ce bodo vrstni red šteli po številu točk, bo-
Listki z ribniške preteklosti
Oznanilna knjiga ribniške fare nam kaže, da v 19. stoletju ni bilo prijetno potqvatt po domači, kaj šele po tuji deželi. Fantje, ki so bili potrjeni k vojakom, so radi pobegnili od svoje gosposke. To pa jim ni mnogo pomagalo, kajti če jih je ujela druga oblast, 60 jih prav tako vtaknili v vojaško suknjo. Bili pa so seveda tudi primerno dolgo časa zaprti. V letu 1821. beremo:
»Na vikshi povelje se vam osnani, de vsi taki, kateri od soje gosposke vijdejo, de bi soldashni odshli, snajo skus 6. mescou, tud od tuje gosposke, kir se snaidejo, vijeti in k soldatam dani biti...«
Potne liste je treba obnoviti... Vsakdo, ki je hotel potovati, je moral dati potni list znova potrditi. Kdor potnega lista ni obnovil, so ga na rajži zaprli. Za kazen so ga poslali k vojakom:
»...Vsi Posi, kateri so tud na vezh zhaza dani, veljajo le samu 3 mesce sa naprej. Vsakteri je tedaj dolshan soje Pose ponoviti dati, zhe ne, tok stari Pos ne bo veljal, in on bo v tujim kraju vjet, k soldatam dan ...«
Potni listi so veljali le eno leto, nato so jih morali oblasti podaljšati:
»... Novi Posi pek snajo k vezhimo sa enu letu dani biti, kdor stare Pose ima, more tedej lete is novim posi per soji gosposki premeniti... katera bo v Pos sapisala, kam de raisha gre in ki de ozhe popotni dalje prebivati, in vsak popotni se. more i« letem posacn h gosposki, kamer pride, oglasit.. .*
Seveda pa ni bilo potrebno imeti posebno dovoljenje za bližnje kraje: »... kdor pak savol vsak-dainga opravila v blishneishl 'kraje hodi, takega posa nizh ne potrebuje...«
Kdor je hotel potovati v dežele, kjer ni bilo popisovanja a je bil vojaški obveznik, za dobo šest mesecev ni mogel dobiti potnega dovoljenja. Izjemoma je to dosegel, kdor je mogel položiti »kavcijo« (zastavo):
»... V vunaine in take dushele, kir popisvaina ni, sc nesme skus 6 mesepu nobenmo sa soldashnio praunimo pos dati, sunej zhe 300 fl v’ sastavo po-lochi, pa tud letem se nesme dalje ku sa en letu pos dati...«
Dogajalo pa se je, da 60 raznim vojnim ubežnikom dajali ljudje zavetje in pomoč. Ako so koga, ki je ubežnikom pomagal, zalotili, je moral k vojakom, če pa ni bil sposoben, so ga kaznovali.
kdor katirmo v soldashno nameinenmo oditi potuho da ali ga odurazhuje od letega, bo sam mogel soldat biti, in zhe ne bo sato, bo po postavah terdo strafan ...«
Kadar je bil vojak na dopustu, pa se ni pravočasno vrnil v kraj, kjer je služil, ga je čakala kazen kot dezerterja:
»Soldatije od regim. krala VVilhelma No. 26. kateri se na urlaubi snaidejo morjo u 6. tednih al narraein u 2 mescich se per Novomeshki krassii snait — samu granatiri ne; kateri se tam ne snaidejo bodo po postavah koker deserterji strafa-
Če ste naročnik Slovenskega doma, dobite naš »QU0 VADIŠ« v knjigi že za 25 lir!
sta morala Korotan in Žabjak odigrati še eno tekmo, če pa bodo šteli tudi razliko v golih, bo drugo mesto pripadlo Žabjaku. Tekmo je sodil g. Makovec.
Ljubljana: Tobačna tovarna 6:1 (2:1)
Tobakarji so povabili Ljubljančane na herme-. žansko igrišče, ki je bilo včeraj res lepo, saj je j bilo pokošeno. Kljub temu, da tekma ni bila z nikakršnega vidika važna, je prišlo kar lepo število gledalcev, kar priča, da je nogomet v Ljubljani spet potegnil za seboj. Včerajšnja tekma je bila bolj prestižnega značaja. Ljubljančani so spet s svojo igro dokazali, da so najmanj za razred boljši od ostalih ljubljanskih klubov in da še zlepa no bodo dobili nevarnega tekmeca. Tobakarji so so pa tudi postavili, vsaj do konca prvega dela igre, in niso pustili, da bi jim razigrani Ljubljančani več ko dvakrat pretresli mrežo. In še eno moramo pohvalno omeniti v korist Tobakarjev: Moštvo je postalo v zadnjih dveh treh tekmah možato in športno. Ni več nepotrebne ostrosti, suvanja po nasprotnikovih nogah, ugovarjanja sodnikovim odločitvam. In prav je tako. Kot je bila vprav Tobačna tovarna v začetku tekmovanja tarča naših obsojanj, tako jih moramo pohvaliti ob koncu tekmovanja, kar se tiče športnega obnašanja.
O tekmi sami ni kaj veliko povedati. Prvi (jel igre sla si bili moštvi še kolikor toliko enakopravni, čeprav so imeli tudi tedaj Ljubljančani glavno besedo na igrišču. Tobakarjem do tedaj še ni pošla sapa in so nudili Ljubljani žilav odpor. Iz vse premoči so mogli Ljubljančani zapisati zase le dva gola. V drugem delu igre pa je Ljubljana še bolj prevladovala in venomer napadala. Seveda tudi goli niso izostali. Še štirikrat se je potresla nasprotnikova mreža, tako je ostal rezultat do konca igre 6:1. Gole so zabili za Ljubljano: Pepček 2. Dušan 2, Sandi 1 in Acko 1. Za Tobačno tovarno pa je zabil častni gol Rot. Sodil je g. Zajec, pomagala pa sta mu Safošnik in Kastelic.
*
Korotan rez. : Hermes rez. 1:0 Mladika rez. : Žabjak rez. 2:0 Mars rez. : Vič rez. 2:1 Ljubljana jun. : Hermes jun. 0:1 Vič iun. : Žabjak jun. 2:0 Mladika jun. : Mars jun. 5:1
Kolesarske dirke v Milanu
Včeraj so bile v Milanu velike kolesarske dirke, na letališču in na cesti, pri katerih so sodelovali najboljši italijanski kolesarski asi.
Cestna proga je bila dolga 111 km in 800 m in sta jo Magni ter Servadei prevozila v času 2:53:50; druga sta bila Bartali-Favalli s časom 2:54:19; tretja Valetti-Debenedctti; četrta Bizzi-Bevilaqua.
Na 4 km dolgi progi pa so dosegli tale vrstni red: Magni-Servadei. Vozila sta s povprečno hitrostjo 46,550 km; 2. Bizzi-Bevilacqua. — 100 m za prvima. 3. Bartali-Favalli; 4. Valetti-Debene-detti. — Splošna ocena: Magni-Servadei 44’’točk, Bartali-Favalli 36,5, Valetli-Debenedetti 30, Bizzi-Bevilacaua 29.5.
*	.	-i	'-j	:	i	~|	'	,
Sestanek vseh delegatov klubov, kateri sodelujejo na mladinskem turnirju SK Marsa, je v ponedeljek ob 17 v pisarni nogometne zveze. — Prosimo vsi in točno. — Odbor SK Mars.
L.
SVET
LJUBLJANA
Kolodttr
Ponedeljek. 12. malega sprana: Mohor in For-tunat; mučenca; Jan. Gvalbert, opat in ustanovitelj reda.
« Torek. 13. malega srpana: Joel in Ezdra, preroka; Miropn, mučenica; Ernest, opat.
SVET
OI»V«‘NtflH
Za zaključek koncertne sezone priredi »Ljubljanski Zvon« koncert slovenskih in umetnih pesmi. Na koncertu sodeluje operni pivec — basist Fric Lupša. Koncert bo 19, t. m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union.
SVET
Kolumb odkriva Ameriko
.Kolumb je sredi lepega trga v naselju postaviti zelo velik križ v znamenje, da so mu Indijanci izkazali veliko pomoč. Pravi, da so domačini molili in izgovarjali molitve tako, da je smel upati, da bo prebivalce teh otokov zlahka pridobil za krščanstvo.
Breda, 19. decembru. — Končno je ponoči lahko razvil jadra,^ da bi odšel iz tega morskega zaliva, ki ga tvorita španski otok in lartaruga, toda zjutraj je začel vleči vzhodnik, ki mu ves dan ni dal, da bi odplul od tega obrežja in prispel v pristanišče, ki je bilo na obzorju in kjer bi lahko prebil vso noč.
V	neposredni bližini je zagledal štiri zemeljske jezike, velik zaliv in eno reko, zapazil pa je veiik rtie> na taterein je ležalo^ naselje, za njim pa jo bila dolina sredi med visokimi bribi, poraščenimi z drevesi, ki so se mu zdela, da so pinije. Jugovzhodno od tam je ležal otoček, kateremu je dal ime Sv. Tomaž, kajti naslednji dan je bil god tega svetnika. Kolikor je mogel iz daljave presoditi, je imel ta otoček ob vsej obali rtiče in čudovite zalive, njemu nasproti na zahodni strani pa je bil rtič, ki se je globoko zajedal v morje.
Malo dalje proti vzhodu je zagledal visok hrib, kateremu je dal ime KaHbata, kajti domačini mu pravijo tako. llrib je bil prekrasen, poraščen z gostim in zelenim drevjem, pa brez snega m megla. Zrak in podnebje sta tuknj tako mila kakor marca meseca v Kastiliji. Zelenje, rastlinje in drevje je takšno kakor maja v Španiji. Noči so bile dolge po 14 ur.
Četrtek, 20. decembra. — Ko je sonce zašlo, je Kolumb zapeljal v pristanišče, ki se je bočilo med otokom Sv. Tomaža in rtičem Karibata, in se usidral. Pristanišče je bilo sijajno jn bi moglo sprejeti vase prav vse ladje, kar jih premore krščanski svet. Kdor prihaja semkaj prvikrat, ne da bi vedel zanj,
se mu zdi vhod neprikladen zavoljo vrste čeri, ki se vleče od gore skoraj do otoka brez reda in je zato potrebna posebna pozornost, preden najdeš eno od ustij, ki je zadosti široko in globoko. Šele nato lahko varno zapelješ v notranjščino, čim pa prevoziš čeri, je morje globoko 12 sežnjev. Ko je ladja enkrat že v pristanišču, je varna pred še tako hudim viharjem.
Pred vhodom v pristan leži peščen otoček, na katerem rastejo številna drevesa. Na zahodni strani je pomol, pod katerim je voda globoka sedem sežnjev. Pač pa so ob teh obrežjih številne sipine in zato je treba imeti zmerom odprte oči, dokler ladja ni že v pristanišču, kajti tam se ni treba bati prav nobene nevšečnosti.
Južnovzhodno od pristana se razprostira prostrana dolina, ki jc vsa obdelana in obdana od zelo visokih hribov, ki se zdi, da segajo do neba. Ti hribi so prekrasni in pokriti z zelenim drevjem. Nedvomno se tukaj dvigajo višji hribi kakor pa na Teneriffi (na Kanarskih otokih), katere smatrajo za naj višje gore na svetu.
Na tej strani otoka Sv. Tomaža leži niti za dobro miljo stran drug otoček, potem pa še eden. Oba imata presijajna pristanišča, le da je tam veliko plitvin. Kolumb je opazil tudi več naselkov in kresov.
Dobrotljivost in dobrosrčnost Indijnncev.
Petek, 21. decembra. — Danes je Kolumb s svojima ladjama odšel obiskat pristanišče. Ugotovil je, da je tako lepo, da lahko zatrdi, da mu ni nikjer para.
»Tri in dvajset let sem vozaril po morjih in nisem naredil nobenega večjega odmora razen sem pa tja za krajši čas. Videl sem vse dežele na zahodu in vzhodu, plul sem daleč proti severu, celo do Anglije, obplul sem pa tudi Gvinejo. Toda nikjer nisem videl tako lepih krajev in rodovitnih zemelj kakor tukaj, kjer je en otok lepši in bogatejši od drugega. Vselej sem popisoval preudarno in lahko zatrdim, da sem popisoval dobro. Zato držij
da to pristanišče presega vsa ostala in da bi moglo sprejeti vase vse ladje sveta.«
Od vstopa pa do konca je pristanišče dolgo približno pet morskih milj. Ukazal je dvema mornarjema, nuj odvežeta čoln in se z njim podata na kopno, da bi videla, ali so tam zgoraj naselja, kajti z ladje ni bilo videti prav nobenega.
Okrog desetih zvečer je prišlo na svojem čolniču do Kolumbove ladje nekaj Indijancev, da bi videli čudo, ki so ga zanje predstavljale ladje in kristjani. Kolumb jih je sprejel in jim dal nekaj malih reči, česar so bili strašno veseli.
Onadva mornarja pa sta po svojem povratku povedala, da sta videla veliko vas in povedala tudi za lego. Kraj ni bil dosti oddaljen od obrežja. Tedaj je Kolumb ukazni, naj zavijejo v tisto smer. Niso še prišli do suhega, ko je zagledal nekaj Indijancev, ki so korakali proti obrežju. Na prvi pogled so bili videti silno plašijivi.*'Zato je ukazal ladjama, naj se ustavita, da bi mogli Indijnnci iz njegovega spremstva govoriti z njimi in jim povedati, naj bodo mirni in da jim nihče ne misli storiti nič hudega. Tako so se Indijanci še bolj približali morju, Kolumb pa z ladjama bregu, in ko so bili popolnoma pomirjeni, so Se nabrali v tolikšnem številu, da so obrežje kar pokrili.
Vsi moški kakor ženske in otroci so mahali z rokami, tekali sem pa tja in jim ponujali svoj kruh, izdelan iz »miames« ali »ajes«, kakor ga sami nazivljejo. Ta kruh je bel in precej dober. Prinašali so pa tudi vodo v bučah in lončene vrče, izdelane tako kakor v Kastiliji, razen tega pa so prinašali vse, kar so imeli in za kar so mislili, da si Kolumb želi. Vse to so delali s tolikšno dobrosrčnostjo in zadovoljstvom, da je človeka kar osupnilo.«
»Ne bi smel reči,« piše Kolumb, »da so radovoljno prinašali vse, kar so imeli, le zato, ker je bilo malovredno. Ennko so se namreč vedli tisti, ki so darovali kosce zlata, kakor tisti, ki so darovali lončene vrče. Prav lahko se namreč ugotovi, kdaj človek daruje kaj od vsega srca.«
Ko je najmlajši brat dospel na prodnati rob strmega obrežja, ja zagledal sredi deroče reke Kačji otok, ves o bujnem zelenju. Na belem prodišču pa se je leno sončil zeleni dravski zmaj kot velikanski kuščar; kadar je potegnil sapo vase ter jo nato izdihnil, se jo bližnje grmovje in drevje zamajalo kot v nevihtnem velrovju.
7U
Z grozo je najmlajši brat zrl na Kačji otok, kot bi zmaja že videl pred seboj. Podzavestno je dvignil svojo sekiro drvarico ter se pripravil na udarec. Tudi črna mesarska psa sta se ob njegovih nogah ustavila ter zalajala tja čez rečno strugo.
Na Kačjem otoku je zmaj leno dvignil težko glavo ter jih jezno ošoignil s svojimi žarečimi očmi, ker sta ga zmotila o prijetnem dremanju.
V tem hipu pa je pred njim zrasel beli drvar; bila je očetova duša, ki mu je govorila;
»Če hočeš xd>iti dravskega zmaja, me dobro poslušaj! Dobro ga zasekaj o vrat, a tvoja črna psa ti bosta že kako pomagala; zato se ju pa potem usmili, kot bi bila tvoja brata ... Nikakor pa ne smeš zmaju pustili, da bi pil z mlekom vred še svojo kri, ker potem bi to bila tvoja smrt! — Tule je vedro z mlekom, ki ga bo privabilo semkaj! — »Če ga boš ubil, nikar ne skušaj ubiti še kačje kraljice/«
»SLOVENSKI DOM«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir, — Posamezna številka 50 cent.
»Gore žalosti in reke krvi
vsepovsod, kamor pridejo Stalinove tolpe«
Iz 38 jam, Ici so jih doslej odkrili pri Dolinki in Vinici, so potegnili 950 trupel, ki so jih večinoma tudi že raztelesili — poudarja poročilo, ki ga je podal predsednik nemškega društva zdravnikov. Ugotovili so doslej imena 250 ukrajinskih meščanov. Spoznali so jih tudi njihovi svojci po predmetih, ki so jih pri njih
našli.	____
Komisija je te dni nadaljevala z izkopava- * njem velike skupne jame, v kateri so zagrebli 250 žrtev. Vsa trupla, ki so jih doslej izkopali, imajo običajno rano na tilniku s kroglo iz samokresa kalibra 6 mm. Večina teh žrtev so starejši, manj premožni Ukrajinci, med njimi pa je tudi nekaj žensk. Ena od njih je bila še zelo mlada in so jo našli v grobu povsem golo. Na nekaterih truplih se poznajo tudi sledovi opeklin, iz česar sklepajo, da so žrtve pred usmrtitvijo na okruten način mučili.
Med najdenimi predmeti, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti imena žrtev boljše-viškega zverstva, so tudi preprosto izdelani križi, svete podobice, molitveniki, sveti paramenti in steklena krona, ki je bržčas iz kakšne škofovske mitre ali pa iz kakšne svete podobe. Našli so dalje tudi prapor neke angleške verske skupnosti. Na njej je napis v angleščini. Ugotovitev imen mnogih žrtev so omogočili žigi trgovskih podjetij, pisma, izkaznice in tudi cigaretne škatlice, v katere so ujetniki zarisali svoja imena ter dan, kdaj so jih prijeli iz zaprli.
Zbrani so zdaj tudi že vsi zapisniki o zasliševanju rabljev in listine, na katerih so zapisana imena morilcev. Tamkajšnje prebivalstvo si je smelo ogledati kraj, kjer so odkrili te jame. Neka Ukrajinka je prepoznala trupla treh svojcev ter zaprosila zastopnike oblasti, naj ji pomagajo poiskati še ostalih šest družinskih članov.
Preteklo soboto zvečer se je tudi zvedelo, da so v občinskem drevoredu v Vinici, in sicer
na zahodnem koncu mesta ter na pokopališču onkraj ceste ob drevoredu našli 20 oziroma 15 novih skupnih jam, v katerih je bilo 120 do 140 trupel. Pokopali so jih tu, kakor se je doslej moglo ugotoviti, leta 1938 ali 1939, nekaj pa tudi 1940 leta.
Z novim strahotnim odkritjem jam pri Vinici, v katere so boljševiki zagrebli okrog 10.000 Ukrajincev, piše miinchenski časopis »Abendzeitung« med drugim, da so bili meseca aprila, ko sp odkrili jame v katynskem gozdu, ki so vsemu svetu prikazale resnični obraz boljševizma, vsi enih misli, namreč: »Bog ve, koliko drugih jam s trupli, ki imajo svoje roke zvezane na hrbtu, vrat pa prestreljen s kroglo iz samokresa, še skriva ruska zemlja?«
Novo odkritje je kaj brž potrdilo upravičenost teh domnev, nov val sovraštva pa je zajel ukrajinsko ljudstvo, ki mu je boljševiško divjaštvo že tako in tako prineslo tako hude preskušnje. 10.000 mrtvih — piše eden največjih ukrajinskih časopisov — je zelo skromno število v primeri s 6 milijoni naših rojakov, ki jih je Stalin pustil umreti od lakote v letih 1932 in 1933, oziroma v primeri z drugimi milijoni ljudi, ki so pomrli zaradi izčrpanosti in bolezni, ko so kopali Stalinov prekop in prekop ob Belem morju, ter končno v- primeri ostalih neštetih mrtvih, ki so izdihnili v ječah Čeke in GPU.
Najbolj pa so nas ganili mrtvi iz Vinice, ker njihova trupla vidimo. Pred ta trupla bi morali privesti krščanskega canterburryjskega nadškofa. Morda bi ganila tudi njega. Potem ne bi morda molil za blagor Stalina, pač pa bi daroval mašo za umorjence. Vsepovsod same gore _žalosti_ in reke krvi, vsepovsod, kamor pridejo Stalinove tolpe. Nihče ne bo mogel izbrisati groze, ki jo vzbujajo nove jame pri Vinici, kakor tudi ne bo mogel nihče izbrisati groze, ki so jo povzročile jame v katvnskem gozdu. (Stefani.)
Edinstvena zbirka zajetih sovražnikovih tankov
v neki nemški tovarni, kjer nemški strokovnjaki natančno raziskujejo t	;	njihove	značilnosti
se njihovi graditelji na moč prizadevali, k bi izboljšali njihov oklep, kar je šlo seveda
Berlin, v začetku julija. — Na povabilo nemškega ministra za orožje in strelivo Spcera je skupina časnikarjev obiskala tovarno, kjer nemški tehniki raziskujejo razne značilnosti sovražnikovih tankov, ki so jih Nemci zajeli na raznih bojiščih. Eden teh povabljenih časnikarjev je potem sestavil zanimivo poročilo o obisku v tisti tovarni in v njem zapisal tudi naslednje:
Najprej nam je nek polkovnik na kratko razložil
zgodovino tankov
nam govoril o njihovem razvoju ter svoja izvajanja končal s pripombo, da mora tank danes reševati čisto drugačne naloge, kakor pa na primer v prejšnji svetovni vojni in celo drugačne kakor v prvih mesecih sedanje vojne. Prvotno je bil — je dejal tisti polkovnik — taink le taktično orožje, ki so ga v glavnem uporabljali za hitre vdore v sovražnikove vrste. Danes pa je tank tisto orožje, s katerim je mogoče doseči splošen uspeh pri kakšnem bojnem nastopu, vsaj v toliko, v kolikor je tak uspeh mogoče doseči s taktičnimi potezami.
Zato se je tudi vrednost tanka spremenila
Predvsem štiri stvari
so, na podlagi katerih je danes mogoče presojati, koliko je te vrste orožje vredno, in sicer: kaliber topov, s katerimi tank razpolaga, sposobnost za manevriranje, hitrost in oklep. Te štiri stvari — nadaljuje nemški časnikar — niso pri vseh tankih enake, pač pa pri raznih vrstah tankov, ki smo jih na svojem obisku v oni tovarni videli, drugačne.
Francoski...
Francoski tanki so se izpopolnjevali le do leta 1940. Takrat se je njihov razvoj ustavil. To so modeli iz prve svetovne vojne in iz let neposredno po ujej, ter očitno kažejo, kako so
kako
 r, ______ __	.	seveda na
račun okretnosti in hitrosti. Vse je šlo po istem kopitu: zdi se, da so bili celo tanki zamišljeni v duhu Maginotovc bojne črte. Videli smo jih pred seboj celo serijo: tanki za vožnjo po cestah, z lahkimi oklepi, na kolesih, nekakih vozičkih, tanki za prevažanje streliva, ki imajo podaljšan oklep ter slednjič veliki tamki < prejšnje svetovne vojne, kakršni so se pojavili na bojiščih na Poljskem in kakršne je deset let prej imela ruska vojska.
Nasproti tem so kazali svoje »obisti« sodobni tanki vrste Renault s 33 mm dobelim oklepom, oboroženi z enim topom, dalje najtež-ji_ in najhitrejši tanki »Hotchkiss« modela »II 35« in »II 38«, najtežji MZ z 58 mm debeli'1 oklepom, 20 tonski »Somua« ter slednjič »najboljši konji iz tega hleva«, 32 tonski tanki modela »B T« in »B II«, oboroženi z 2 topovoma, od katerih je eden kalibra 7.5 cm, s strojnicami, žene pa ga motor s 350 konjskimi silami. Njegova posadka šteje — nekaj izrednega za Francoze — štiri može. Te vrste tank bi se utegnil nestrokovnjaku zdeti nekaj nadvse popolnega, prava mojstrovina, inženirji pa vedo, da so na svetu tudi še boljši.
Angleški...
In zdaj si oglejmo angleške tanke — nadaljuje nemški časnikar. So to sami stari oklepniki vrste MG, majhni, a urni, ki jih uporabljajo za ogledniške nastope ali za prevažanje tovorov (tako imenovani »Dingo«), nato pa še drugi iz serije Mark VI c, ki so jih tudi uporabljali za ogledniške nastope, vendar pa se zdi, da so jih izpodrinili novi tipi, kakor na primer tako imenovane »križarke«, med katere spada Mark I, ki ima posadko 6 mož in je oborožen s havbico kalibra 9.4 cm z enim topom in s 3 strojnicami.
Malo vstran od teh so bili še drugi angleški tanki. Bili so to tisti, ki se jih poslužuje pehota, s posadko 2 ali 4 mož. Kaže, da so manjši kakor pa veliki modeli »tipa Churchill«, ki so se tako žalostno izkazali pri Dieppu. So to 38-tonski tanki »Mark IV« z motorjem, ki ima 350 konjskih sil ter izredno močan oklep. Pri tem poskusu pri Dieppu so morali ti tanki čez morje in so zato topovske cevi morali dvigniti ter prostor, kjer je motor, skrbno zavarovati, da ne bi vdrla vanj voda, sedež za vozača, ki je pri tem tanku bolj spodaj, pa so zavarovali pred nasprotnikovim ognjem z gumijastim ščitom. Kaže, da Angleži kažejo posebno veselje za posredno optiko, — prav tako kakor boljševiki — tako da tudi v tankih uporabljajo periskope.
Ameriški...
Pa stopimo zdaj še malo k ameriškim tankom — piše dalje nemški časnikar. Ogledali smo si zlasti tri, ki so bili posebno zanimivi in ki so jih Amerikanci po svoji stari navadi krstili z imeni ameriških generalov. Pred seboj imamo tank »General Stuart«, ki je razmeroma lahek, 13 tonski, oborožen z eno strojnico in enim topom. Poleg njega stoji tank »General Lee«, 28 tonski, oborožen z enim topom, ki je poleg vftznika. ter še drugim na kupoli, ter eno strojnico. Stolp tega tanka je-mogoče zavrteti okrog in okrog, to se pravi za 360 stopinj, in feicer bodisi z roko ali s pogonsko silo.
Najpopolnejši ameriški tank je 30 tonski »General Sherman« s pritrjenim topom kalibra 7.5 cin. Smer te topovske cevi se ne ravna po smeri, ki jo ubira tank sam, in je top možno uporabiti takoj in z njim neposredno streljati na doseženi cilj. Vsi ameriški tanki imajo debel oklep iz posebnega jekla in ta oklep je iz okroglih plošč. »General Sherman« je dosti večji kakor pa drugi tanki in je brez dvoma najboljši, kar jih sovražnik ima.
Ruski tanki
Kar zadeva ruske tanke, ki so tudi razvrščeni pred nami, — pravi berlinski dopisnik — se na prvi mah morda zdi, da sc njihovi glavni obrisi med seboj ne ujemajo in da so različnih oblik, a če si jih človek natančneje ogleda, spozna, da so to nrav za prav na naglo skovani poskusni vzorci. Oglejmo si na primer nek tak tank, ki je narejen po vzorcu tistih iz angleških tovarn Victoria-Armstrong. Sovjetska posebnost so 3.5—5.5 tonski plavajoči tanki, potem tanki s tremi stolpi (vrste »T 28«), dvema manjšima in enim večjim. To so 28—30 tonski tanki. Največji sovjetski tank, ki pa je med tem časom vsekakor že zastarel, je »T 33«, 45 tonski orjak, dolg skoraj to m, s posadko 10 mož ter oborožen s 3 topovi različnega kalibra ter s 7 strojnicami. Najboljši sovjetski tank pa je »T 34«. To je na poseben način zgrajen 26 tonski tank, oborožen s topom kalibra 7.62 cm ter 2 strojnicama. Ta tank so Sovjeti do konca leta 1941 držali v strogi tajnosti. Ljudje, ki so bili na njem, so ga mogli spoznati šele Jedaj, kadar je delal s polno paro.
Neprekosljivi »Tiger«
Preden smo zapustili tovarno, končuje svoje poročilo nemški časnikar — smo videli, kako jo je lomastil mimo velik nemški tank. oborožen z dolgim, lahkim in vilkim topom. OrJa,lc Ll
vozil brez težave kakor kak potniški voz pn-brzovlaku ter se postavil vštric »Generala Slier-mana«, »Generala Leeja« in »Churchilla III«.
Že našim nestrokovnjaškim očem je bilo ob primerjavi teh jeklenih orjakov povsem jasno, da je nemški tank dokaj boljši od ameriških in angleških. Bil je to namreč naš neprekosljivi »Tiger«, ki mu ga ni enakega na svetu. (»LJlti-me Notizie«.)
Suhe gobe
**» najvisj! dnevni cer.t kupuje Sever & Konip.
Skrivnosti z nevidnega - bojišča
V o hunski sp o m i n i i a prve svetovne vojne
A medtem ko je bilo naiino mesto prazno, se je zgodilo še nekaj drugega. Franz voti Legenz je bil kaj previden človek. Brž ko je zaslutil prvo nevarnost, je svoje uspevajoče in... nedolžno podjetje za-
Erl, odpustil uslužbence ter jo porisal kdo ve kam. S tem je dokazal, kako utemeljen je bil naš sum glede njega. Toda ta dokaz nam, žal, ni dosti pomagal. Nismo mogli na sled tistemu, kar je delal. Da je delal nekaj važnega, je bilo jasno in se je pokazalo tudi v škodi, ki nam jo je njegovo delovanje povzročalo na vseh koncih in krajih.
A naj smo se še tako ubijali z iskanjem in s premišljevanjem o njem — ušel nam je in morali smo računati, da nam bo delal še hude preglavice. To sc je tudi zgodilo.
A kar nas je najbolj jezilo, je bilo to, da nam jo je tako zagodel. Lepo je še počakal, da je videl, kako sva s Kellerjem morala pobrati čez mejo, se smejal, potem pa sam varno odpotoval v drugo mesto.
Kaj takega se niti meni, niti Kellerju v vsem dolgem službovanju ni bilo nikoli primerilo. Ni čuda, da naju je jezilo in da sva iskala poti, kako bi se mu maščevala. Toda vso vojno nisva dobila prili-like za to in Keller je zastonj stiskal pesti, dokler nismo v vrvežu novih časov na zadevo, na Legcnza in na jezo pozabili.
/ *
Zdaj pa, po dvajsetih lotili, sem se n n lepem znašel v družbi tega von Legenza in na tako nepričakovanem kraju, da bi si tega ne bil nikoli mislil. Lahko si mislite, da te prilike nisem hotel izpustiti. Sklenil sem. da moram ta večer zvedeti
za skrivnost podjetja »R. G. Kil-lan & Co.«.
Večkrat sem to vprašanje načel, toda von Legenz se mi je vsakokrat zakrohotal v obraz in dejal:
»Sicer nisem več v 6lužbi, toda ne morem vam povedati prav nič. Zvijača je prelepa, da bi jo izdal komur koli.«
Toda jaz nisem odnehal. Vztrajno sem pogovor napeljeval zmeraj na to reč, zraven pa nalival in trkal, ne da bi se bil sam kaj preveč opijanil.
Ko pa sva prišla do desetega kozarca, je pa von Legenz začel omahovati. Bil je bolj vajen piti pivo kakor pa šampanjec, zato je ta nanj dosti močneje učinkoval kakor na mojo osebo.
Ko sem zapazjb da ni več tako trden in da popušča, sem si dejal: zdajle mu bom pa dal še milostni sunek 1 Naročil sem kozarec konjaka, ki je pogosto usoden za najmočnejše pivce, kakor sem vedel iz različnih izkušenj.
Stvar se mi je posrečila talko dobro, da bi ne bil nikoli pričako; val. Komaj je moj sovražni tovariš konjak zvrnil po grlu, sem ga moral že prijeti za pod pazduho, če ne bi mi bil omahnil z visokega sedeža. Ta pijača ga je zares vrgla.
Ubogi von Legenz! Obraz je imel spačen, skoraj posinel. Z rokami se je grabil za ovratnik, kakor da ga nekaj davi, jaz pa sem silil in silil vanj. Ko mu je bilo vsega že preveč. se je pograbil za senca in tipal svojo plešasto glavo, ki je zdaj i' zdaj težko omahnila iia mojo ramo. Kadar je udarila nanjo, ec mi je zdelo, ko da bi bila svinčena. Nazaduje je začel jecljati:
»Vi... vi... Torej bi radi vedeli... Radi bi vedeli... Jaz, jaz sem res vesel nocoj, toda navzlic vsemu se nekaterih reči prav dobro spominjam...	_	v .
O jaz sem vedel, kaj je s Kristino Kuhnejevo! Vedel sem, da je vohunka... oh, oprostite, da je vaša obveščevalka. Prav zaradi tega sem jo tudi vzel v službo, vedel sem, da se bo lepega dne izdala. Vedel sem, da jo bo imelo, da bi mi prebrskala blagajno, pa jo bom dobil. Zato sem pripravil vse potrebno in čakal.
Res se je zgodim tako. Res je šla brskat v blagajno. 'I oda v blagajni je bil skrita^ napeljava k zvoncu. Komaj je začela premetavati, je že zabrnelo in ujela se je v past, ki sem ji jo bil nastavil. 1’reba je bilo imeti le majhno mero prevejanosti, 1 pa sem se rešil nje in z njo vred vas, ki ste bili nevarnejši kakor ona.
Kaj semena, sprašujete. Semena.
I seveda. Jasno, semena so tudi važ: na reč. Semena, to je bil tisti veliki domislek, tia katerega do tedaj ni prišel nihče drugi.
Tisti lepi zavitki z mojimi semeni so romali po vsem svetu. Toda v njih se je skrivala moja zvijača. Vsaka vrsta cvetja je pomenila določeno stran v knjigi, v kateri so bili ključi za razvozlanje našega skrivopisa. Število semen v vsakem zavitku pa je povedalo, kakšen stavek je treba v ključu poiskati, let. in dvajset zrnc semena v zavitku, na katerem so bili naslikani nageljni, je pomenilo »križarka je odplula iz te luke«. Če je pa v zavitku 7. nageljni bilo namesto pet in dvajset, recimo netdeset zrn semena, jiotcm je
13
P?menilo, da sta iz tistega pristanišča odpluli dve križarki. In če hočete zvedeti še nadaljnjo skrivnost, poslušajte! Če je seme od nageljnov bilo v zavitku, ki je imel na °vitku naslikane vrtnice, je to pomenilo: »Uničite radijsko postajo!«
Sestav in premenjav pri tej moji zvijači je bilo več kakor dva tisoč, in z njimi je bilo moči povedati prav vse, kar je spadalo v mojo važno službo. Povem vam še to, da sem te sestave in premenjave znal skoraj vse na pamet. Ali nisem bil tič tiste čase, kaj?«
Pri teh besedah se je von Legenz 'zakrohotal. Preden sem ga utegnil obdržati, se mi je izmuznil iz rok, se sesedel in se smejal kakor neumen...
*
Priznati moram, da mi je tedaj kar se da živo stopil pred oči poraz, ki nam ga je ta človek pripravil leta 1915. Za trenutek - je prijela nora skušnjava, da 1>: :nu s peto svojega čevlja zamašil nesramna usta, 'ko so se mi sedaj, čez dvajset let, smejala v brk.
Potem pa sem v zrcalu na steni nasproti sebe zagledal svojo glavo in na njej sive lase...
»Dvajset let je od tedaj,« sem pomislil. »Preteklo je dvajset let, že dvaiset let!«
Pri tem pogledu in ob tej misli sem v srcu sicer čutil globoko grenkobo, poleg tega mo je pa — čudna reč — napadla nerazumljiva, neubranljiva želja, da bi se smejal tudi sam.	_
In začel sem «e smejati, smejati do onemoglosti, dokler nisem začutil. da mi do obrazu lijejo a«lzc.,.v