uto ul flwmni 72. jfj»— •-■•■•a***™**!*«*'-«' ' ; '- - *fe"".. wtmm* -v »:■-»■*„..■-. . j ,..- »a» . - ■■•!■,;-*lito-«*lfSMi«*» ♦"»■<;-■'.? --■ ■ - .„. f UlMlBđ. I SHtt 31. «0»» 1926. cena om 150 ^^ I 11II I ^H ^^™ l^r I ' : *: ^H ^^1 H H 19 11 likafa fMk 4mm HUlfai, IiimbAI »i««lfr ta pfitt. — IhihH do 30 petit i 2 D. do 100 vrst IO 50 p, vrffl taserati petit vrsta 4 D; notice, podano, izjave, reklame, preklici betcda 2 D. — Popust po dogo-rom. — teeratni davek posebej. — M*l«v*asfcl Nar**" velja letao v Jugoslaviji 240 D, a inozemstvo 420 D VprsvBtttvo: Kaailova mlica fttev. 5, pritlicle. — Telefon stev. 304. PrUalilio: Eaaflora mllea it 5, L amdstropi«. — Tele*on ilov. 34« IV Poštnlm platana v gotovini. — Vsem cenjenim naročni-Icom, katerim je potekla naroč-nina za »Slovenski Narod med mesecem. oziroma jim irta izte-če koncem tega meseca, smo priložili danes položnice in jih prosimo, da blagovolijo naroć-nino čimprej obnoviti, da s tem olajšajo delo upravi. Ranek v Berlinu in Pragi Zvezni kaclcr avsrrijskc republike dr. Ramek je napravil obisk v Berlinu ter bil tri dn\ gost nemških državnih patttikov. Da *e je ta i>>set izvrsil pred nck:r; leti. bt bil vzbt:e imei z dopisnikom dunaj^ke »N. Ft. Presse . Prtpovedoval. da )e to Je \Tnitev pose* ta. ki sta ga pred dvema letoma napravila na Dima ju tedauri državni kauckr ćt. Marx in vnanii minister dr. Strese-mann. Da on in drugi državni funkcijo-narii nišo povedali o poseru ničesar po-linčnega. bi mogla biti stvar uradne rc-zerviranosti. toda značilno je, da niti drtiKi politiVL niti druco časopisje ne pripisuje posetu isvsebnega pomena. Iz vseh enimcijacij odseva brez prikrivanu resijjnacija, se kaže prozorno spoznarne. da danes z ^ibaniem za priključite v ni r.ič. da s& Avstrija in Nt-inćija dane* tic moreta združiti m da je namoveiši ne-uspeh v 2enevi to pokazal se prav posebno očitno. Baš avvtritski poset v Berlinu je demonstrirat boli. kakor bi Človek pričakoval da so moznost *>An-schlussa« izločili tako v Avstriji kot v Nemčiji iz obsega realne politike za bližnjo bodoenost. Ostalo irm ie naj?lašanje kulturnih in drujrih skupnosti med oberna državama. Pri medseboinih zdravicah so ^c inenjavale zelo prlsr^ne in tople hese-de. izvirajoce iz iskrenesra čustva — kdo bi se jim ćudil! —; dr. Raniek ie ob splošneni i*plavzu naoil bol »si aeniški bodočnostL Z avstriiske strani pa se nagiaša. da v AvstrUi pričakuiejo nai-več rezultatov od seospodarskih konfe-rac ki se vršijo med posetom in ki Tiaj postav-ijo osnove gospodarske skup-nosti obeh dežel. Tako ima seda' \x>set avstrijskejja koncleria \ Berlinu znača,! obicajnega tHpIomatske^a obiska. kier se obravna-vajo razie viseće zadeve med obema državama, se poskuša na i ti temelj vedno boliši srvarni skurmosti, poseta, na kate-rtm pa se ipak ne rrorejo dojrovarjati 5-tA'ari. *>pasne za drage ^osede in za splošno evropsko stanje. Najboljše potrdilo take karakteri-zacije berlinskes:a roseta je dejsno. da se vraća dr. kamek na Dunaj prtrko Prajte. Mi vsi dobro venio. da misel pri kJjuČitve s tem ni odložena za vedno. ixia za sedaj in za bližijo bodoenost se niora Avstri.ia ra\ nati po vse boli praktičnih vidikiJi. Zato poleti dr. Ramck na povratku iz Berlina Češko državno vodstvo, da vrne dr. Benešu obisk. ki Ka. ie ta napravil pred nedavnim na Du-naju. Raizsodisčna pogodba, iki se je lak rat podpisala med obema državama, je vseliakoT uhođen znak za stabilizacijo stania okro^ Avstrije. k z lak. da nihče ne misli na kake avanturistične nacrte. Praga bo sprejela zategadelj av-.strijskeKa kanclerja z iskreno prijaz-tif/stjo. saj vidi \- obisk u izraz one mirne in stvarne politike, s katero se av-striiska republika uveliavlja v sredrn: Evropi Praško časopisje izrada sojrfas. no ta čustva prijateljstva in priziava-ria. ki jih vznuja miroliubrta in realna politika av5tri»skt^a tirža^nega vod-stva.. Tuđi mi smo kot elan Male antantt. kot faktor, ki je. kakor Pra«a nefedai. dobivaj .samo udarce z Dunaja in seve-<3a do njesra srojil samo Čuvstva srda in nezaupnosti. tuđi mi smo zadovolj li ob Pamekovem d ose tu v Kragi. zakai nova polit'ka novega Dunaia do Prasre Dorne-m tuđi serijateijenje z Beogradom. Naše pritožbe jdede Koroške puščamo pri tem na strani, v mislim, da jcre pri ten o?>iskih za inanifestaciie celokupnosti, države icot celote. In kot taka kaže Avstri.ia, da se zaveda svojega povx>inejja položaja y Podomavju. da upošteva realno stanie in je tedaJ faktor mrru in Konsolidacije. Bas tega pa je novi Evropi silno treba Proračun spreiet, sliupSčinn odgođeno — Beograd, 30. marca. Med ve-likanskim hrušcem in truščem je narodna skupščlaa danes ob 1X50 spre jela proračun v podrobnostih. Opozicija je priredila velike demonstra- cije. — Proračun je bil sprejet s 186 glasovi proti 90. Nato je bila narodna skupsčina odgođena do 5. maja t 1. Proračunska debata končana Danes dopoldne so govorili zadnji govornikL — Protestne izjave opozicijskih strank, — Opoldne se je začelo glasovanje* — Beograd, 30. tnarca. Danes je narodna ^kupšči^a zaključila podrobno proračunsko debato. V plenumu ricupšeine se >e torej pričela jvoračunska debata dne 3. februar ja t. I. TrataJa je torej skoro dva me-seca. Danes dopoldne j€ skupsčina nadalie-vala razpravo o iinančnem zakonu. Raz-prava ie trajala od 9.30 dopoldne do opoldne. Prvi ie go\on! posl. Milan G r oI (dav. dtrm.), ki te zelo obširno kritrztral neena-koi in kmiinobt davčiiega sistema. Na-pajual h finanćnesa ministra, ki pripravlja v svojo davčno politiko narodu ogromna bremena. Govornik protestira proti nameri vlade, da bi se skupičinske seje odgodite do 10. TTdja ter nagla^a, da hoće ministrski prećscdnik g. Nikola P«ii>ić ta ča^> izkori-n:jt: ed:no v to, da izvrši rekonstrukcijo s\-oje neplodonostie vlade. Ker nfsta biia navzoća. v zbornici po-slan-ca dr. K r a f t in Š i f t a r. ki sta bila prijam lien a kot govornika, ie dob U besedo dr. Z a n i ć (hrv. feder.), ki »e v svojem jfovoni tuđi napadal davčTii sistem ter za-hteval, da se država uredi na federativneni principu, češ da bi se edino na *-a naćin ogromna davčna bremena zmaTij^aia in rarod razbremeni!. Peslanec dr. Š e č e r o v (dav. de;^-) e kot poroče\-alec manjšine napadal vlado i adi nKTic gospodarske politike. Finanćni mini*ter dr. Stoiadinović j« na to reasumirai potek razprave ter pri-poroč«a,:. da skupšćina spre me od n>ega predloženi proračun. PorocevaJec većine Oto Gavriio-v?ć je v iTneuu \'ladne većine prij>oroćal, ču zbornica spreime o-jasnila. Sajnostrrjno - đetiH>kratski klub ie po-dal ob zaključku proračunske debate posebno načelno izjava, ki poudarja, da bođo poslane; samosiojno - derr-okra:skega kluba tflasovti-Ii proti proračunu z ozirom na visoka bremena, ki presegajo gt^spodarske jvile našega naroda, dalie % ozirom na sisto-matična pruganjan;:! nadjonalnih eicmen- I tov, ki so bili vesuio ar/e^ti naši državi, ^a- I inosto.mi demokrat je sl-asujcjo proti proračunu v znak protesta proti korupciji v državni upravi. Zadma. afera ;e "v^»t> državo i iru radi tega proTaćuna, odgovorne vlad-ne stranke. Preptiščajo vladi vso odgovornost za vse težke pasledice. Po zaključeni debati je skrupščinski I ipredsednik odredil poimerrsko glasovanje I glede proTaćuua. Glasovanje ?e prićelo ob 12.15. Avstriisbl kancelar na potooanla Kancelar dr. Ramek v Berlinu. - Vprašanje priključitvc Avstrije Nemčiji. - Prisrčen sprejem v Pragi. -■- Dunaj, .30. marca. Dunaiski listi danes obširno piše.k) o posetu avstrij-skeza zveznega. kanc^larja dr. Rameka v Berlinu. Tu ie dr. Ramek pred vsem vodil posvetovanjj z merađainimi fak-torn \ zunanjem m:nistrst\ru. Razpra\-Ijalj vi splošna politična in gospodarska vprasan ia. zlasti ona. na katerih ste obe državi interesiram. Med obema državama, kakor fc bilo ugotovlieno. vlada i>opolno sogrlasje v vprašaniih. ki so nastala po Locarnu in Žeiievi. Zvcztu kancelar dr. Ramek je iziavil zastopni-kom herlinskega tiska slede vprašanja prikljućitve Avstrije Nemčiji kratko in kategorično, da avstrijska vlada stoji na stal^šću mirovnih posodb in da ne sklepa nikake zveze. ki bi nasprotovala tem posodbam. — Berlin. 30. marca. Avstrijski zvezni kancelar dr. Ramek je snoči ob 22 AS s svojim ST>remstvom zapusti! Berlin in odpotovai v Prago. Na glav-nem kolodvoru so se od njeza poslo^ ili zunanji minister dr. Stresemann. ćesko-slovaški poslanik dr. Krofta in elani av-sfnjskcsa poslanistNa. — Praua, x\ marca. Zvezni kancelar dr. Ramck je danes dopoldne prispel iz Berlina v Prago. Na ^llsonrrvem kolodvoru so kancelarja pozdravili: v imenu prezident^ republike dr. Masa-r\^:a kancelar dr. Šamal. dalje sekcii-ski sef dr. VVeber. ge.ieral Hop-pe. za ministrskegii predsednika ministerijalrji svetnik Srroubal. za zunanje mintstrstvo minister Bene* in poslanik dr. Girsa in končno elani avstrijskeica posla.nišU'a s poslaiiikorii dr. Marekom n* čelu. Zu-nanji minister dr. Beneš in poslanše dr. iMarek sta p(jzdra\ila kancelaria dr. Rameka v salonskem \ozu. na kar sta ua spremila v salonsko čakalnico. kjer se je vršilo oficijelno predstavišnje. Po končanem cerklu .se je dr. Ramek Odpe-!.ial v spremstvu zunan.iejfa ministra dr. BeiieŠa na Hradčane. Pred kolodvorom se je zbrala mnoirošte\-iJna rrmožica, ki K r>rireiala kascelariu ovacik. CESKI LISTI O OBISKU. — Praga. 30. marca, Uradna >Ce-hcslovaška Republika« objavlja danes uvodni članek, ki se nanasa na poset zveznega kancelarja dr. Rameka v Pragi. Clanek je zelo toplo in prisrčno pisan ter naglasa med dr.: --Srednja Evropa mora biti jo demEsa-o tud! riHnuii^ka vlada, ki so jo tvorili Kibtsralci z Bratian^-m in Duco na čelu. Nepisan, a zato u:*S manj vdjdven rumar.sJvi zaKon ne tfo-piisča, da bi imela ^ta stranka dvafltrai: z^i-3»redaina vr>Ii3na vlado, za\o se je kralj sodai res abrail do sedanie opozrcide in pozval tri glavne opozicijske stranke, d.^ mu predložiio skupno Ir>to za aovn> vlado. Te tri stranke se niša mogle spo razume'.i in zato si je krali pridržai proste roke. Pozvai je voditelje opozicijskih straiik, da mu predloži vsalca ^vT>io posebno listo, na-kar bo sam imenoval vlado rzmed pred. Joženih palitlkav. Opc*zic:jonalci so zaceli nova pogajanja, k pa so do danei popoldne os/:ala še brezu&pešiia. — Đukarešta. 30. niarcn. Kralj je povedi šestavo vlade generalu Ave-rescu. Ljubljanska kronika Utopljenec v Ljubljanici, — Po žar na Glincah. — Pavšer je bil danes odpuščen iz bolnice. — Dve podjetni ciganki, Ljubljana, 30. aprila. Danes dopoldne so \f- Ljubljanice pri /atvornici ob Krakovskem nasipu potegnili truplo nekega utopljcnca, ki je bil žc v Šta« diju raz-padanja. L'gotovili *>o, da .je utop# Jjenec okoli bOletni hlapec Matija Bankcnic ki je bil baje uslužben pri stavbni tvrdki Accetto v Trnovem. Bankovića so pogrc-šali že nad dva meseca. Na lice mosta je takoj prisptla policijska komisija, obstoje* ča iz itdravnika dr. Avramovića in kriminals nega u radnika dr. Fakina. Na truplu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilstva, nakar je bilo prepcljano v mrtvačnica k Sv. Krištofu. Povsem verjetno je. da je Banković irvršil samomor, ni pa izkljućcno, da se je ponc= srečil. Snoč: je dkoli 10. ure Lzbruhnil potžar na vrtu I. Jugoslovanske milarnc in sveca me na Glincah. Ogenj je nastal v drvarnicah, ki se nahajajo na vrtu. Na lice mesta pri-speli ljubljanski in viški gasilci so ogenj tekom ene ure popolnoma udušili. Škoda ni velika. Kako je požar nastal, še ni ugo* tovljen.). Danes dopoldne je bil iz bolnice odpu* Sčcn natakar Rudolf Pavšer, ki se je na $v. Petra nasipu obstrelil in nato fingrral ropar= ski napad. Paušcr se ho rm/ral ^ajjovarjati pred sotliščem. ker je oblasti spravil v zrno-to, poleg tega pa tuđi ni imcl do vol jenja i iz oro'ic. O vlotnu pri Mcncingerju doznavamo šc sledeče. Povodom preiskave barake v Ko-menskega ulici, kjer je policija izslediU apaa ško gnezdo. so našli tuđi steklenico, v kateri je bila marmelada iz brusnic. Stcklenica ni bii* ukradena pri Mencingerju in iz\>ira od nekega drugega "»'loma. Prizadeti lastnik naj se oglasi na policiji. — Omenjena vlomilska toipa, o kateri smo poročali v soboto, ima na vesti Se već drugih vlumov, med drugim si je ugotovilo. d* so storilci tuđi vlomill v stojnico branjevke Kcže AdamiČ na Ket> tc«Muniovi cesti ir od ne sli za 50 Din jest* vin, iz prekajevalnice Franceta Martinca pa so odnesli 70 parov klobas in 4 kg surove ga mesa v skupni vrednosti 1000 Din. V trgovino Eberle na Mestnem trgu sta prišli te doi dve Cldišću. Velika nesreća pred glavno pošto — Ljubljana. 30. marca. Daues ob 13. se }G pred slavno posto dogodila velika ne5reča. k\ bo kakor se je baci. zahteva I a smrtno žrtev. Pasantje na Du-najski cesri so opazili, da besuo drvi proti glavni pošti moča i konj, vprežen v lahek voziček. Na vozu sta sedelu viški posestnik in trsrovec s konji Ko-delja ter mešetar Vojska. Škusala sta konia ustaviti, kar se pa njima ni posrečilo. Tik pred glavno posto ie Ko-delja se enkrat inočiic^ iiate-Rnil vajeti, da bi konji spravil v belenburgrovo ulico, ko«ii pa je napravil oster pokret i i oba voznika sta v velikem lv>ku zletela z voza. Vojska ic padel pod voz. Kode-Iva pa ie priletel z slavo na rob pločnika ter si pre-bil lobanjo. Obležal je brez zavesti. Vojska je dobli Ie lažje po-skodbe. Težko ranjeneinu Kodelji je nudi 1 prvo zdTavniško pomoć dr. K r a -j e c. ki te bil slučajno v blizini, na kar so oba poškodovanca prepeliali v bol-nišnico. Sta.iie Kodelje je brezupno. Šahovski turnir na Semmeringu Srdita borba za prvenstvo- — Dr. Vidmar na tretjem mestu. — Semerinfc, 30. marca. Danes ob 9. naprej se bije odločilna bitka za prvenstvo v semmeriškeni tumirju. \\se z ogromno napetostio pričakuje koncile-ga izida partije Aljehin Spielmann, kl se borita za prvo mesto. Aljehin je pri-čel svojo partijo z damskim lome ton. Spiehnann si je izbral elastično obrani-bo. Polasroma so napredovale prednje straže. Huda bitka se je razbila na damskem krilu. Oba kralja sta dobro zavarovana. Opoldne je nastal vrlmnec napetosti. Niemcovič ie igral danes z zasfop-nikoni Madžarske dr. Vaydo. Dr. Vay-da ie moral kapitulirati. Rubinstein je premagal po živalinein boju Griinfelda. Dr. Vidmar je dobil partijo proti Davidsonu. Ijrral je damski £arrpbit. Dr. Vidmar je Davidsonu z naskokom v^ef eno figuro in 3 kmete. Po današnji zrnati mu je za.gotovijeno tretje mesto. Borzna porodila UUBLJANSKA BORZA. Les ni trg. Precej povpraševania in I ponud-b. Prodanih 30 vagonov smreko\ih m jelovih hiodov od 25 cm prem. naprei. 4 m doli., media 35 cm. kpo zdravo blago, fco. vagon TržiĆ 215 Din. Žitni trg: Malo povpraševanja m rnao ponudb. Prodan 1 vagon režetaiiesii ovsa, fco. vagon Rakek, 211 Din. ." ; ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.93532—lo.S>7A^ Piaga 16S.1S3—169.183, Pariz 195—19>, Newyork 56.6S—56.98. Lotukm 376.10-^ ?77.30, Trst 227.87—229.01, Bcrfin 13.5242-Dunaj S0O.97—804.97. INOZEMSKE BORZE. — Curib. Beograd 9.14. Pariz 1S.83, London 25.25S25, Newyork 519J5, NŠ&i Danesl "5 Višek smeha ia zabave v filnu Haks - kralj cirkusa Nepoubno ostane vsakotnur v tpominu najbo j3i, svetovni komtčar Maks Linder kateri ie posebno v tem filmu nenadkri-Ijtv. Oglejte si ta film, kajti smejali se boste kakor še nfkoM. Predstave ob 3, pol 5, 6., pol 8., in 9. KMO I9CAL Stran i «SEOVENSKI NAROD,, 'dne 31. marca 1926, Btee. 72. _ Pismo iz Prage. Politični položaj, — Zaton o prauulrilu - iUKjansko-čcskoslo-vaško pobratimstvo« — Dr, Ramek pri prezidenta Masarykm, P r a 2 a. 26. marca* Mhče ne ve. kako se razvije par-femeTTtaroa pavza, ki jo huče izdubiti predsedink uradniske vlade ta. posve-tovanja z bi\ šimi koalicijskim! straa-KamL Kdor presoja novo vlado po nje-nem nastoim pred ptrlamentotn, osobi-to pa do njeni deklaraciji, bi mislil. da ji ni sojeno dolso vladati in da je saino nekako nadcunestifo za vrzeL ki ie nastala z boleznijo bivšesa ministr^kefca predsednika Svetile. ^veWa Sk mora od-pačrti, v icoaticiji pa nf b*k> moža, ki bi Ka mosrel zsrstopati Javnost si raziaga nepričakovano soremeanba ^ v vodstvu države na ta način, da ie prišlo do nrad-inške vlade samo zato. da bi spravili pod streho najnujaejše zakone, v prvi vrsti zakon o iireditvj unxiniških. učiteljskih rn delavskih p!ač, dalje zakor ■> ustrojstvu vojske in s tem v »vezi zakon o omej^vi voli!ne pravice vojakov. zlasti pa zakon o carini na poljske pri-delce. ki ip Izzval najhujša iiasprotstva v bivši koaliciji Nalosra sedanie, droge uradniške vlade ie neprnnerno težja, ka* kar j© bHa naloga prve, ki jf je načelr-vai tucfc dr. Cerny. Prva ie morala odvrati v Prvi vrsti boljš*rviško nevar-nost. ki je pretila do razoadu stare so-coakne demokracije, dočini mora druga resiti ćelo vrsto važnih upravnih in socijalnih problemov, ki jih je Sveblov ka-traict dol Ko odlaSai. Spkšno se so tem oredlosru bi ostali v veljavi dosadanii predpisi o praznici], izvzemsj ?i 4.. ki govori o 1. m 6. lanuar.iu. o veliko.iocnem m nin* kostnem ponedeiiku. Re§niem tele su, 15. avgitstu, 1. novembru ter 25. decembru. Vsi ti prazniki so bili odpravljeiii in zdaj zahtevaio četo socijalisti, da jih parlament zopet uvede. Zanimivo je, da so bili bas socijalisti inicijatori! tega zakona, zdai pa so nastopiH prvi proti Tiemu. V suboto ki r nede-io so se vršile vt Benesovu velike italiiansko-Toeškoslo-slovaške svečanosti. Med vojno ie bil v tem mestu 2. lovski polk. v katerem je bilo mnogo ItaJiianov. Ta poik je ostaj v BenešovTi do konca vošne. Ka-kor Čeh?, tako 5=o čutili tuđi ItaJijani po-^ledice a\striiskega režima, in zato sa se pripad iki obeh narodov kmalu spri-tznili. l\)\eg tega ie bik> v Benešovu tuđi muv;^o interniran ih ItaBjaoov iz evakniranesa tridenrske$:a ozemlja. Med Ćeiii so se počutiH kakor doma in zato se je r>o vojni ustano^Tilo poseb.io italijansko - češkoslovaško društvo, ki .ie priredffo nedeljske svečanosti. V Be-ufcšovu ie umrio med vojoo 24 Italija-nov, ki s;> iim vzidali v nedeljo spomin-sko T>losća. PoJcjr zastorpnikov češkoslo-vaških in ita-Hjanskih mest se te udele-žiia svLca-iosti tuđi večie delegacija \z Južne Tirolske. Dcle^aciia .ie poklonila mestu v spomin na bivanje Italija-nov v minijaturi posnet z\ on , ki sa li rani jo Italiiani v Ro-verettu. Ta zvon je vlit iz topov. ki j.h je zaplenila italija.iska vojska Avstrijcom. V torek 30. t. m. sprer.me prezident Mas;iryk v avdijenci avstrij. kance-laria dr. Raincka. ki se ustavi v Prani na povratku iz Berlina. S tem se hočc oficijelna Avstrija revanžirati za dr, Benešev T>fjset na Dunaju in za, majiife-staciie prijateljstva, ki ie bilo utrje.io 2 nedavno razsodišono po^(xibo. za kate-ro so glasovale v netek vse avstrijske stranke, tuđi opozicijske. _____________________ I. Z. Splošne dolžnosti davkoplače-valcev v II. četrtlefju 1926 (Opozorilo Zbornhc za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. Dospeiost direktnih davkov. Dne 1. maja 1906 dospo v plaćjJo ne.po_ sjedili tLaviui za II. četrtilerje 3926. Ako da-\ek. za 1- 19^6 se ni predr>isan, je plakati obrok Pa Visini zadnjega deiinhivnesa preJpNu. V tej Luner! plaćani obroki se obračunijo povodom deiiniii'vnesa predpisa za 1. 1935. Davčni uradi so upravičeni eaosxalc u.iVAe izterja&, če se iie plaćaj-.-> v 14 dneh po ieg 8°/o za-miKiD/h obresti še za epomin 4% terjanesa ZilO6UiIlka. II. Posebna pridobnina. Podietja, ki jaMio pola ga jo račune, so l V'1.1 v>.A'o !e:o tek1 m 14 dni po ođrbrit-\ -.. ^ktiia zikijućka, a najkiisneje do 30. iiiii.ja predJožj.'ti napjved za rdmero posebne nridobnine. IH. Davek na poslovni promet. D-ivituilačevalci, ki &o zavezani vodi*.i k:;jij;.> opravidenesa prometa, (će je njihov promet v I. 1925 prcse^jcl v&oto .360.000 Din), so dolžai do 30. aprila 1936 odpre, m-' ii s posebno prijava davek od prometa, katerega so napravili v L četrdeftiu 1936. Ostali davicj4>!ačevalci, ki plaoujejo davek t.j. poslovni promet pavšoJno, to je po v'išiai prometa, opffavJjencfia v 1* 1^35, sa ' zatveeani pia^ati sočaisno » osialkni đavla rudi druži obr:»k davka na pruslovni promet, prcdpisanesa za L 1926, v primeru pa, da u se ni predpi^an, v izmeri predjpdsa za Iet3 1925. IV. Davek na zaslažek telesnih delavcev Delodajala, ki oJprenJajo pobrane zue-^•ke z mesečnimi seznami, roorajo <»dpxe-nuii i >brane znesfke in predložiti se.rname na#Lasne!e 14. vsakeg* nrseca^ deloda-jal ci, ki odpremljaio pobrane zneske s 6e. liriletnirn ieitazi, pa tdvom 14 dni po preteku vsakega ceutletja, to 3C ^ 14. aprila 19>6. ^ \'. Razcraffev pre^pisnih izkazov Ia prizivni rokl O davkih, k: so jih davčna oMastva od-merila. v I. četrulđtju 1936 boda predpisrii i^karji razgrnteni T>rv-h 15 ca aprila 19^36, koiikor u so bili davčni zavezaji-ci na ra^grniiev irvim tega roka pesebej cpozorjeir. Prizivri rok se pričenja s 16. diiem po iazcrnitvi : ^eicara dne 15. aprila t. L Kdor ne položi predplsane vsate v tem Toku, plača poieg redne takse m &% za-mudnih obresti kor kazcii še dvakraini ziie. ^ek nepi)Uszenc nakse. ML Taksa na kupone ali div ide ude in na tantijeme. OJ »kupoaiov ah dividend i" "đ tantijem ■se iplajuie "no priprMirbi 5. k lariinj postavki 10, taksa 1%. Takso je poločiti pri pristoj-nem davčnem uradu v 15 dneh po o-do/brv:.. v! bilance. Prekoračenje tega r.ka se kae-nuje ^ irikratnim zneskom redne takse. Južna Srbija po vojni Juffoslovcnsko udruženje za Društvo narođov je izdalo zelo zanimivo brošuro »La ^erbie du Sud depuis 1918« (Južna Srbija t>o letu 1918). Knjižica ima namen seznaniti inozemstvo z na-šimi iužiiimi kraji. Razdeljena je na šest poplavij, ki obse^aja Tioljudne razprave o prometu, higijeni, poljedelstvu. trgo-■\ ini in industriju prosveti. politićnemu življenju in emigraciji Južne Srbije. Srbija je r>revzela od Turčije 351 km železniških pro.c:. ki so bile v zelo slabem stanju. Po vojni je začela graditi proso Veles-Stip, ki ie bila končana 1. 1924, zdai pa Kradi progo Stip-Kočane. Doliina obeh teli normalno tir-nih prog znasa 87 km. Ker je teren ne-ugoden, se ^rade v Južni Srbiji večino-ma ozkotirne železnice, čijih dolžina znaša 87 odstotkov km. Pri umiku leta 1918 je sovražnik vse proge razdejal, tako da jih je bilo treba po pol n oma obnoviti. Zgrajenih ie bilo 5^4 mo.stov, 36 skladišč, 36 postaj, 51 poslopij za urad-nike. 138 za žel. čuvaje in 32 raznih dru.ccih dosIodu. Tuđi na polju higijene je dosegla Južna Srbija lepe uspehe. Prejsnje case so bile nalezljive bolezni zelo razširie-ne. Posebno malarija je zahtevala mnoRO žrtev. Treba bo še 20 do 30 let naporno delati, predno se epidemije po-polnoina zatro. Zdai ima Južna Srbija poleg 18 bolnic moderqi zavod za le-čenje malarije v Skoplju z oddelki v drugih kraiih. za bakterijološki postaji v Bitolju. veliko kopališče in poliv-"ii-ko v Resnu. zav-od za lečenje malarije v Prizrenu, polikliniko za pobijanje tropičnih bolezni v Štipu in se vej za-vodov za lečenje malarije, tako v Stru-mici. Bitolju in Struzi. Ambulance za venericne bolezni so v Skoplju, Bitolju, Novem Pazarju in Kos. Mitro vici. V Peči je velik zavod za javno higijeno. ki ima 5 oddelkov. Vse te ustanove je dobila Južna Srbija od 1. 1919-26. Južna Srbija je dobila po vojni več Doljedelskih zadrug. ki jih je država gmotno podpirala. Narodna banka je dala poljedelcem južnih krajev 50 milijo-nov kredita T>od zelo ugodnimi pokoji. Po iziavah izvozničarjev se je produk- cija poliedelskih pridelkov zvišala za 150,v>. Industrija Južne Srbije je osre-dotočena v Skaplju in Velesu. V skoplju sta dva velika mlina, električna centrala, moderna nivovarna. tovarna cementa, keramike, tri tovarne mila, tovarne krtač testenin, volnenega blaga, liker-jev, konzerv in sveč. V Velesu ]e velik paromlin in tri droge tovarne. Južna Srbija ima zdaj 731 ljudskih sol s 1551 učitelji in 56.320 učenci. V arnavtske sole hodi 10.701 nčenec. Gim-nazij je 25 s 149 razredi, 310 profesor ji in 11.059 dijaki. V Skoplju je poleg: dveh gimnazii tuđi filozofska fakultetu, na ka-teri je bilo leta 1925 144 sluša tcljev. V Skoplin in Prilepu je tuđi učitdjišče, v Prizrenu in Bitolju pa pravoslavno se-menišče. Izpred sodišča Sprfiž ste str dva poses*tiuka, oba Jane za, doma i£ Polja pri Bohinjski Bistrici, in sicer zaradi neke gnojne jame. Pri tem pa sta se moža malo prcvec razgrela. Posebno liud je bil prvi, ki je med prepirom obrcal svo* jvga soseda in ?a je udaril z roko po de?-nem očesu, Toda šcle CeiJ en mesec se je ta spomnil, da zna ime ti rana nevarnc po; sledioe in je soscdii to^il. J^ahteval jeT da se kaznuje in da mu mora plaćati 3000 Din. za b/olecine in za tri mekeće «šihto» po 45 dinarjev dnevno. Obtoženec je krivdo od-ločno zanikiil in je trdil. da je ovadna Ie plod stare^a sovraStva. Kcr se senat tuđi ni mogel zadostno uveriti o krivdi, je bil obtcrženec tts oproščen. Še večyi nerodnež pa je bil Valentin L.. hrezposclni delavec \a Železnikav. Sluiil je pri nekem gospodar ju na Jezerskom. Ker pa mu dclo ni nič kaj prijalo, jo je kpejja dne popihrtl. To bi koneno še ne bilo nio hudega in bi s*> tuđi družina gotovo ne ) ke.Ia za njim, ker ni bil ravno preveč pri^ den, iokai pa se je Jancz Stular, kateremu je odncsel begunec eel nahrbtnik perila, obleke in čevljc v vrednosti čez 12(M> Din. Be gunec je svoj plen proda I na Primskovcm pri Kranju, nakar je prišel v Ljubljano-, da se malo pozabava. Tu pa ta'cc ptiće prav kmalu spoznajo, in to se je pripetilo tuđi njemu. Fant je tatvino zanikal. toda imel je silno smolo. Ko jja je namreč oškodovani štular mak> nataneneje pogleda!, je uuoto« vil. da ie ob!cč^n obtoženec v njegove ukrr<« denc hlače in čcvlje — kar mu ie scveda kar Ntipo zaprlo in se je udal. Obsojcn je bil na šest mesecev težke jeie in bo moral takoj /.imenjati 'kradene hlače z belimi ietniškimi. Sport ŠE NEK4TERE NEDELJSKE TEKME, GRADEC: G. A. C. — Siurm 3:0! Pokulna tekma. AMSTERDAM: Kolanddca — Švi-ca 5:0. PARIZ: Sinimerinjr (Dunaj) — Red ^tar 7:0 in Simmerinjj — Cercle Athie-tic Messine 6:0. DANAŠNJE VREME. Bohinjska Bistrica ob 7. Temperatura ~v 5 stop. C, za ^iinski sport nc-usrodno. Kranjska gora ob 7. Tempera tura — 6 stop C. barometer se civila, visoke meffle. saninec nsoden. — Stanje prvenstva v Mariboru. V nc-dcljo je R:^d zma.iiiil nad Ptujem s 7 : 3 (7 : 0). Stanje prvenstva v Mariboru ie se-daj sJedeče: Maribor 9 tekem, 15 to5k, Ra_ pid 7, 14 Merkur 8, 8, Ptuj 7, S, Mura 2, S, Svoboda 6, 0. — Stanje prvenstva na Dunaju: Ama-ieure 15, tekem 25 toč^k, Vienna 15, 1S, Ru-pid 15, 1S, Hakoah l^, 1S, Si ; ly». — Kino Matica: popoldne r«*jeH <-*--ln se«rijo novih knjig. Radi pauianjkamj«, prostora jili ojucn.iamo danes Ie Da kratko, na nekatere iz med njili pa- se o priliS^i &e po* vraeTno. Ti^iovna zadruga v Ljubljani je iar. dala H. Kujigo Bocr-acciovf^ga »DEKAME. RONAv T prevođu cir. A. Birttala. Onr^Jn^ j« enako tvijajna kakor je bila .pri prvi knjlgi, ki je izšla pred božit-em in vzbudila veliko poaornost in priznanje. Števitae ori-gmalDC ilustrarijo so trlimčno prav ix>- srečene. Govoriti o DeTiameronu l>i bilo pač odv^č. Pozna ga vsak inteligemt in si bo gotovo žeJol, da ^a ima v evoji knjiž. niei v lepi slovenski izduji. Da knjiga za otioko ni primerna, je tur!i znano. II. zvp. zek obsegfa 2«"0 strani in 39 ilustracdj. Bro. širan velja 5H Din. v pdatno v*-zam 72 Drn, v polfrancoski vezavi 100 Din; poštnina a Din. Ista založlia je izdala \7ljico. Knj-i-žit-o toj>lo prlporoT-aii-io društvtijiijna in sol. g.lviin odrom, tker jo igra lalik^ vprizorljiva in zt'lo livaležna; cl) enera pa je knjiga, tuđi primerno vclifkouočuo rtartto za mladino. Obseg^a 32 strani in velja 1S I>;n; pošt-n'iaia 75 par. V prevodu dT. R. Molota. i&daja Ti>kor. na zadruga sloviti Sieaikiwiczev roman ■ POTOP«. Ravaokar eta izšla 0. in 10. sno-pič, kl zaključujeta iprvo knjigo romana. Prinoročati nam ga pač ni potreba. Lmeti bi ga morala vsak a kiiijižnic, tuđi rodbinska. Prvi del roinana, "kl Obsega 600 strani ve. l?kega formata, volja 110 Din. v polplatno vezan 124, v ćelo platno pa 134 Din. Pod naslovom >PREšEREN\r in pod naslovom »MISTERIJ SLOVENSTVA« je iz dal "V založbi ->"Niišo gnide« Ivo Sever vizijo v drams'ki oblilki, pripravni za vpri-zoritcv tuđi na manjših odrih. Cena ni o^na* čeaia; knjižnica ob&ega 4S ^u^aiii iu je okus no ep re mije na. Ivan Albrecht je i/dal v založb? «Vi< sredi,- zbirko tispelih p?3mi rPRISLUsKO-VANJEcr. Avtotr je z zbirko svoje znance prijotno očaraj ker jo se^el v njej mnogo globlje kakor v prt-jšnjih svojih pee*m]h. Knjižica je tuđi po opremi lićna in vredna priiporct-ila. ; POLŽTA HIšICA\« se imenuje najno. vejša zbirka otroških pesmic, Ici jih je po-laLonil Karei škrok naši Tnladini za. pirube. Z mičnimi sličicami pix>f. S. šaortla opremljena knjižica ne tw> Ie dobro došla našim malčkom, ampak: tuđi Djih vzgoijteljean, ker nudi za je^ikovna ipooik in za deklamacijo mnogo nov« snovi. Knjižico je založila IMinka Modie. Ljubljana, Kopitarjeva •ulica 1. Cena Droširanemu izvodu 12 Din, vezaneorm 14 Din. Toplo priporočamo. ŠTIRI LETA V RUSKEM TJJETNI- šTVU,t. Josip Grd bi a je napisal in izdal pi>d tem nas-lovom v veliki knjigi apomino na svoje ujetaištvo v Rusiji. To je prvo naše đelo iz te pa noge, zelo temeljito hi obširno. Naporno riše ljudske običaje in nam »BRANKO PRIČA DECIc se imenuje zbirka mlađlnskih peami Branka Rađiče-vica. Knjižica je bogato ilustrirana^ je izšla v založbi knjisarne >;Jadran<£ v Dubrovniku in velja 20 Din. Toplo jo priporočamo kot darilo oni naši deci, ki se uči v šolah sr-bohrvaščine, a nima prilike, da lii dobila Iirimeruo etivo v srbobi-va^čini. Knjiga je tiskana v latinici. * V tem članku navedene In tuđi vse druge knjige se lahko naroče pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Jack London: 72 Roman treh src Okrog ognja io krepko spali Leoncie, Francis 5ft Torres. Toires ie m\e\ na nogah nove sandale. ua siavi pa Da Vascovo čela. da bi se v jutranji Xosi ne prehladu. Prva *« je zbudiia Leoncie — in tako čuden je bil prizor, ki ga >e zagledala pred seboj, da ne-kaj časa ni mogla ođvrniti pogleda od njega. Zagledala ie tri mlade Indijance. Bili so iz plemena izgubljenih duš. Poslal jih je svećenik, ko je opazil na obzorju 'oblak dima, z narociilofn, na i ubijejo vakogar, ki ga najdejo. Mladeniči so stali z dvig-njenimi loki in nategnienimi tetivami. loikor da so hoteli spustiti pušcice. pa jfti je neKaj zadržalo. Stafi so kakor začarani in zrli neprerrrično v obraz spečega Torresa. SpogledaH so se, povesili loke in zmaiali z ^»avami, kakor bi si hoteli med seboj povedaii, da nočejo ub#i tega moža. Pristopilj so k Torres u, da š bolje o^ledajo trjegov- ;>braz, ^akai ccvidno, jih je ta obraz naibolj za-nimaL Leoncit je ležala nekoliko v stran tako, đa je lahko neopaženo sumla Fra-ncisa z nogo v rame. francis se ie zbudil in scdel. Neznanci so ga opa-zifi. Takoi so pokazali, da nimajo slabih naineiov. dlanL čes, da so brez orozja. — Dobro jutro, miii neznanci! — jih je Offovo-r]l Francis p\> anglesko. Toda mladeniči so cdkimali z glavami. V tem se je zbudil tuđi Torres. — Saj to bodo najbrž Izgubljene duše, — je zašepetala Leoncie Francisii. — Ali pa agenti, ki prodaja jo parcele, — se je zasme.al Fra.icis. — Zdai vsaj vemo. da je dolina oblnidena. Torres, kdo so vaši prijatelji? Oledajo vas namreč tako, da bi človek mislfl, da ste si v sorođiK Ne da bi se zmenift za naše znance, so stopili mlad^-niCi iz plemena Izgubljenili duš v stran in začeii nekaj sepetati. — Njihovo narečje je podobno spaceni špau-ščini, — je prrpom n\ Francis. — To je nedvonriio sredaijevreska špansČina, se je oglasila Leoncie. — Ćrsto navadna spansčina conquistadorjv je. ki so jo prebivalci te iorine spačili — je prijKMimil Torres. — Kakor vidita, se nisem amotil. Izgubljene duše sploh nikoli oiso prišle iz te$a brloca. — Vsekakor so se motrali nekje ženiti. — se je nasmetomf Francis. — Drugače si ne znam razla-gati, cd kod bi prisji ti tri je mladeniči. V tena so se mladeniči sporazmneli m naoiig-nUi na^im znancem, ngj ikp sled# — Dečki s\> dobrodušni in prijazni, dasi iinaio r.ekam surove obraze, — je deial Francis ter se pripravil na pot. Vendar pa moram priznati, da svoj živ dan še nisem videl tako otožnih ljudi. Rodili so se me uda pri mesečini, ali Pa so jrm poglnile vdomačene gazele. Nekaj se je moralo zgoditi, sicer bi ne bili tako potrti. — Drugačnih obrazov med Izgublje.Trmi dusa-ini sploh ni, — je odgovorila Leon.cie. — Meni se pa zdi, da bodo naši obrazi še otožnejši, kadar se resimo iz tega brloga, — se je oglasi'l Francis. — Vsekakor pa upain, dia nam ho-čejo ti-le dečki postreci z zaitrkam. Vaše jagode, LciMicie, so bile sicer boliše, kakor nič, vendiar mi pošteno krali po trebuhu. $?i so pohlevno za vodnih! m čez eno ura so prispeli na trato, kjer so stale koče, med ;ijimi pa Veliki dom Tzgubljenih duš. — To so potomci Da Vascove ekspedicije in Caribov, — je izjavil Torres in se ozrl na zbrano m-rtoiico. — Napisano jim ie mi obrazih, kakor v potnem hstu. — Vse kaže, da so se izneveriH Da Vascovi klčanski veri in postali zopet krivoverci, — ie pri-pomnil Francis. — Le poglejte, kaj stoji tan^-Ie! Kameniti oltar. Sođeč po vonju, ,ie kuhajo zajtrka, p»a^ pa sežigaio koštruna na čast svojemu bogu. — Hvalabocu da ie le jagnje. — ie ?aiPi>etala Leancie. — Starodavni častilci solnea so daro-vali namrec tndi ljudi. Nedvomno časte ti Ijudje solnce. Le poglejte cwiega starca z zlato čepico. To je svećenik solnea. Stric Alfaro mi je mnogo pripo-vedoval o tein kultu. Nad okarjem je bila posta\ ljena velika koviiv ska obla v oblik i solnea. — Zlato, čisto zlato! — je zašepetaJ Francis. — Niti najmanjše primeri. Lc poglejte žarkom podobne zobee. Zlato je tako čisto, da bi lahko upog-nilo te velike zobee ćelo dete, — Križ božji! Poglejte no, kaj stoji tamJe! — je vzkliknila Leoncie. — Pokazala je Fraticisu kraj oltarja stoječ kip iz krasnega marmorja. — To ie Torresov obraz. Saj to je vendar obraz mumije, kj smo io videli v podzemlju. — In rudi napis ima . . . ^ ^ ^ -;c Francis je stopil korak dalje, da »i ogleda kip, toda svečenik mu je đal z roko znak, naj $e vrne na svoje mesto. — Napis se glasi: »Da Vasco*. Le poglejte! Na glavi ima prav tako čelado, kakor Torres. In oglejte si svećenika! Će ni podoben Torresovemu bratu, si dam odrezati glavo. Svećenik je zapovedal Francisu s strogo kret, njo m*>lčati, nakar se je nizko sklona! nad žrtev^ Kakor v odgovor na to ie jjote^gnil vetej; ia ugas-nU oceci oa, oltarju^' — ► ^^ *:^.' .■■■■-■■■-■■■-■ —■ -»,■ ■ ■ ■ ■ ■ ,. ■ w ., ■ n m,m.a^t~n ■ 11 n vjii: « i » ■ ■ " " n m || i| u h ■ Samo že danes ob 4. uri j splošno priljubljeni j v ^cnzadonatncm kriminalno-pustolovnem filmu ■■T0V3ri£i SITirtif< ' I Ob poi 8. in 9. se predvaja J prekrasna filmska igra: | F*ol; do IBog^a I (Udarci nsode) j V glavnih vlc^ah samo izbrani dobro znani filmski igralci ^larija Mindazeatv, I Olaf Fjord, Heinz RolfsM-iinz, Fritz Kampers, Rosa. Lang, Paul Bicn Jwld in drujii. j Krasni naravni posnetki. — Osobito lepa vsebina. — Izvrstua rc/i;a. — Bogati j Balt in lepa Katrin. — STtežkimi cekini zakrita sramota. — Moč liub«;: iimnosti. — Boj proti Bogu, cerkvi in vsemu človeštvu. — Udarci usode. — Pot do Bo^a... Kot prihedojo senzacijo prinašamo oajveCji Cbarlie Chaplin^film «Lo\> za zlatom*. Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. Hole novnnike3 ta gospode priporoća po zelo zmeralh e«aak tvrdka A. KnnC9 LlmblUna ttA P R I AM riLIP ŠIBENIK, — LJUBLJANA Pod Rožnikom. Telefon 523 a A n D | A " prašek za pecivo, f' •* *" 9% 9 ** vanilin sladkor, Colombo Cej'Ion čaj, kakao Van Kaster. 1^36 a Zaloga za mesto: Aleksmader Wisiak9 Šelenbur^ova 4 Stev. 72, eSCOVENSKI NAROD» dne 31. marca 1926. Stran 3. Dnevne vesti. V Liubija*l. dne 30. marca 1926. — apOMMitfc kraljN **•*"" ▼ VeL Bečke* rcfca. V Veiikem Bečkereku postav :y> veli-časten spomen^ krati« Petru. Osnutek je izdeted kipar Rudt)li Vaidec iz Zagreba. To foo eden najvećHh in najJepših spomenikov, fcar jih ie postavi! jusoslovenski narod krafni Petru CtevobodfteljiL Svečano odkrirje bo na Vidov dan. Ob te! priliki se boco vršite v VeL Bočkerekii velite narodne ma-n#ectacžje. — Prtnc Pavfe t Rimu. Po poročitfh fe Runa feta prtspeta včeTaj rjakaj princ Pavie ki princczeria Olga ter tani ostaocta već — Recktcife oMastorih prosveinft In-Ipefctoraiov. Procrvetno mini^LrMvo namera-\"a s 1. aprilom reducirati obiastne pTosvet-■e inspektorate. Ostane samo šest inšpefc« toratov, č&h ćehArog se bo razprostir-aJ na već oblasti. Sefi in oradniki reduciranili in-ppektoraitov- se vrnejo na svoja prejsnja službena, roesta v srednje Sole. V Sloveniji ho b*>e ođpravljen prasvetni odjclek v Mariboru- — Dotom profrto&t za nove biš«. V-o-J"rt\;»osi uredbe z dne 19. julUa 193U (Urad-ni M* ŠL 291/91 ex 19»), ki dovoljuje zožah po knteoh. Nacećaj bo razpt^aa čc2 — Redakciia v po&kazm mint^trstva. V postuerr mkii&crstvu zade ne redukcija ne> flttiBO iteviio uradmkov. Od 400 uradnikov ^li bo 90 razmešćeno po direkciiafa. Tuđi direkcije bodo premest^e ockaj uradnikov. — Deienacii^ko zajedanje Zvez# deJo-^o kijub jro^Dodarsiti krizi v pretećeneju leta zHo zadovohnm. Zveza ima že nad lOOuOOD diaanev distega premoren a, iako rmapiBfllilfo pa ie tuđi stanje bla^ain okra> n* dnrštev. Pri v.seh okrajnih ihu&tvili s« vršijo rednt> mesecna zborovanja, poučna predavoia itd. Zveza nadi svojim članom v &iaća9B fampoBclHOflti in boleztu pirdwt. v flMBM^OBli ffi. sfaiBO rento na. podiji pravHnira. V tekocem letu namerava Zve-ca B«aoovitf nara okra|oa društva y raz-wšh fciaJh Skvrea^e. Cfaa zveze ,*e lanko vsak (Jekrvodia in axhistr4jskj uradmk. Radi tozađevne iiiuipuritr se je obra i ti direktno rw Zvezo ikitffuđl ki kKlustrrjskih Btraodiie»!Ti matistrstva Je bfla včerai se-fm odbora, kl mfniaviia sakon^d nacrt o ćekoMiem m menićnecn pravu. Ta zakon bo vefl«wi ra "v^o državo rit bo v ftajkraisem ćasv predk>*eiii narodni skupščini t raz-pr»vo. — Iz poštae slttibe. Poitni ravnati.; v OtRm 2. Franjo M a t e k ;e vpokoien. — VTdffmii pravaikOT kra^rvtn« SHS. Vćeraj se im konsttnaral Elarvni odbor Udružena pravnfleov kraljevine SHS. Za prajsedmka je določen univ. proi. dr. Ar..,n- — Stepao Radić hi veroučitelp. Pro-svetni n^mmter Sccpan JfciOć ie povodom xćeraj&0* raii>rave o iinunrurm cakom covoril tuđi o nag rada h za verooćitetje v <>ven!n. Pros\*etni mini^t&r sam ie k Tt- ^aiKaien« zakonu predio^ već dopofriilnih rrecBofOv, tako tuđi dopotaibtf predl^ gK- š izplačfla nagrad katefietorn aa Obnovoih n drugih k>lalL Stepan Rjdjć ie pri tem • necl tuđi katehete v SiovenjL Kar se * č« uu»uCiUlMv v Sloveaip, ie leta 1919. ^rdaia iafaatoa pokraiiK&m upr&vm naredbo, na podlagj kat ere se je veroučiteljem pi i i Mililo na osoovnii totoii za potik 14 dinajjev na nro. Ta ■»TJŠa je ostala v spiaini vel»rvi Po Radićeveai n.nenju je 14 diaarjev na uro za katehete preveč. V prejiaie« pP0^tćm>a §« btk> ^a n^r^e veroočrteiiein v Sloveniji dotočenih er mi-! ion dioaije*. Ta *vx>ta ie sedai na Radi-ćevo aicijativt) crtana, ker je prevelika. t«- Na vabflo Udružena ob-ćiaskf« Baorfešteoika (ptoara) kraljevine S. H S. t Novi Padovi zbraii so se dne 28. t. m. v boteta Uinoc v Cerni debati obein. skih ■aflicščaaoav š Sioveotie pod pred* sedarvom dni^tveaeca predsedufka tov ariša Ivana Troppeja na posvvtovajiie. Kon-vrltiaVal se trn prlprav rjairi odi>or » pred-fradaakom tov. Banardom Vfta r&k-yfem ter tov. Fascam ŠpesUČeai kot Umflcoro. Ukr»-oe at atCHKJoma v«e potrebno, da se takoj lu brez oolosa osnuje okrajn« organizacfie, ki se poteJD združirjo v zgoraj omenieno organi ^actjo v Novi Pazovl Da bo orsam-zaoija strogo stanovska, se razume. Tova-riši v ^rezili ljubljanske in mariborske o±>-ias»ti se nujno naprošajo, da ta*<^; zberejo tovarile po okra^h ter jih pr^iabijo za-časn^niu predsedmk« tov. Bernardu Vltav-skemu, abćrnskerrm tajnilku v obeini Cdjska i kolica v Celj4i. OsnutkS pravil se razpoš-Ijejo. Vsak tovariš, kojemu je lastni interes ler interes svojih drasih pri srcu, nai ne zamudi priJŠte, da se organizira ter aasi-iara sebi ter svojcern eksistenca. — Redakcija nradnBtva. Po poročiUb H Bt-ogTi.da bo v mini-sLrsrvu za socijalno politiko reduclrarrih okodi 100 dnevnčarjev. Tetmelj:ta bo redukcija oradništva v imanč-rern mii.rsrrstvti, kjer bo rediJc:xanJi okoti J500 dnervnićarjev, slng in uradnScofv. V no-iranjem ni'nistrsrATi bo reduciraiiili oko 11 1*X) urani likr.v. -— Vesele velikonočne praznike Zc'ii'jo , i:redri>:vii :.^lov. Narodu.«, vsem u a ročni- ' kom in čitaiteliem. starsem, bratom m šest- ! ram, vsem iatnom m dekletom mornarji-gojcriwi strojniske podoficirske so^-c v Gje-ncAiću: >'iktor Drnovšek iz Zn.norja ob Savi; Oai:;to Zafran iz Trsta; Aloizij Lup-sa iz Liuu^mera, Rapert Planine iz Vidma pri Krskcm: Ivan Kliuc iz Crne pri Preva-j.iiih; Antcii Komaji iz Ljubljane; Viktor Rame iz r')obrunj: Ivan Laznik iz Šiške; Kan Gamberger iz Ljubljane; AiOizij To-ir:i [■*. Sv. Duha pri Skoiii Loki; Stanko Pian.aLk iz Maribora; Avgust Mecilosek Iz Rogaške Slatine; Vlado Prelesnik iz Lju-b-iiane: Mafcs Kimstler iz Lftije; Stanko Bi-žal iz Koćevja; Teodor Mare iz Ljubljane; RudoH Selan iz LitfWiane; Lud\ik Keber iz Skofje Loke; Mtim Oblak iz Jesenic, Emil Vtber iz Je«enic. Franjo Stanovštk iz Jes*> nic: Jom'p Križar iz RosasKc Mat ine: Karei Drnovšc-v iz Zagorja ob Savi; rvati Ce-lesreik iz Ljubljane; Emil Bttrl iz Ljubljane; Ivan Ručiga.i iz Polzcle; Franc Killer iz Celja. — Ljudsko kopal&če na Hvaru. V Starem mestu in na otoku Hvaru zsrade m*-sčaii! me--.' • isko knpuIihJe, ki bo od-prto že a- -Li sezoni. — Kmetje nočejo sole. V birani Som- ho iiove 3.= udske sole, za katero ie dala i>arnbfvri>ka mestna obćina J00.000 dinarjev. Oblastni šokski nadzornik je odpotoval v dotično vas, da izroji kmetom denar. Kmetje so pll podporo odJdonili, čes da sola ni potrebna, ker rabijo oiroke doma. Sohki nadzornik se ie s pođj>oro vrnrl iii o-nvestil o neuspehu veHkega župana. — Velki župan Zotović umri. V Beogradu je umri v ncdcI.N* veliki župaii uzačkie ■ Mihajlo Zotović. V držitvTii službi ,c j.! 30 let. — Klub prijateljev Bosne in Hercegovine. V ne. j ui»tanovid iTeogradska akademska o;.....-...u klub prija;L;ie\' Bosne !*i Hercejspcnine. Namea kluba ie doseći rhli-žanje med bosanskim in srMianskirn živ-]}£H)em. Klub narr-erava usianovni v Bosni Hi Hercegovim već javnih citalnic in pri-reiati predavanja. — %IU kosa. V LjubliarH je umrla zaseboica gdć. Leopoldina Fiirnschu^s. Pogreb bo ▼ sredo ob 2. popoldne iz Gospo-ske luce Ml Bk*g ii sporrrin! Žaiujockn naše >krv::o sožaJie! — Svetisiav Petrović in AKce Terry. Beo$rrađ5.k: 'si; p >tjo o .i unosio venskim fkn^keffl igraku SvetisJavu Perroviću, ki je njpravM prav lepo karijero. V Nizzj se je seznanif s Unsko Aro A)ice Terry, ki je bila poročena z nekim veckrainim mHijo. narjem In filmskim podjcrnikom. Aiice T&r-ry slovi kot ena naivečjđj tikrtskih israik v .Americi. Petravić in Terry sta se 2aJnn_ bila. Terry se ie Jočila od s-vojesa rnaža na miren način. Moi ie privoli] v locitev poli pogojetn, da oba nastopita v ndci najnavej-.ši I iimski veVki JjTi>avni drami. ABce Terry priua^a Petrovićii za doto nekaj milijano-v dolar i ev — Kdo ie dediC? V aprila leta 1917. je umri v mesu Milwaukee vr Sevtrni Amertki neki Sebastijan Frc:L ki je zapustil 900 do-1^-jtiv premoženja (danes že 60 do 70 tiso-č cinarjev). Pokojnik je zapustil očeta. brata in tri sestre. Kot njihovo brvališče ie ozna-Cea kraj Aidalah« v Sloveniji. Ker kraja s tem knenom ni (morda sre za Viđale?), naj se iavijo eventualni dediči s točnim naslovom na Izseljenićki komisartjat, Za-gi#b, Kamenita ulica 15. — Zmamfrt proces v Zagrebu. Pred za-gref>šfcm kazeaskim sodiščem bc je včerai konćai zanim.v proces proti pristaniškeinu iielavcu Vekoslavu Thianu, ki je bil obto-žen zl-3Č.na umora. V noči 5. novembra 1922. so se na Rcki odigravali streloviti prizori, ker so fašisti strmoglavili vlado Zaaekie. Delavec Thian se je srečaJ v neki idioi z novopećeuim fašistom Mar i om Lu-biciciieiiif. Prišio je do spopada ki Thian je v samoobrarrrb- z noictn tcžko rani] svoje. sa nasprotnika, ki je vzne'ie umri. Ita3ija?i-ski kaTafcjiieri so Tbana zaprii, toda po«-enejc se nru je posrećilo pcwl zelo teifcimi ovirami pobe^nti Iz mpoiorv ia daspeu v Jusoolavijo. Dne 17. apr Ia 1923. se je moral zagovarjati rad] uboja crnenjenega fašista pred zasrefa&kim sodiščem. ZasrebSko sodišće 2a je oprostilo v-saike krivde m kazni. Reske oblasti nišo ttt:rovale rer so konćno dosege, ko so predložile dozdevne ■we daka«e, obnoviteiv procesa. V«kosiar Thian se je moral zatn včeraj yoović za-Kovarjati pred Zagrebom soitiščem Ka. kor prvi£ f« izvesti rudi včera], da ie rav-naJ v fmlcfaTamu. ker ie kl Lubicicb njegov zakleti &ovraifl^c. La-hko bi se nru a«od;to lo, kar Ma*eotiju v Rimu. Na Rdki niti eden laiiit še ni bil pred s diščam, Čmvrv* J« njemu samermi znano, kofrfto aloćiiiov 5o fašJiđ kJVTŠilt Sodišče je zoprt oprosH*o 7*h:ana, državni pravduik pa ie vložJI nič-i»o»t»»r> fmtnabo itb zatrtevaK đa se Tfrian it nadale obćiii v preiako^ateam s^orn — Mala matera zopet °dpra vijena. Oinenili sjti > z& neitaiere važne odloćbe, ki iii faoće jjrobverjii minister g. Radić «ve-Ijaviii potom iin^i^nega zakona, kl bo naj-brž 5e -dane-s >đ 5flvuj>šČine sprejet. Za šir-tso jaivnost najvaznejba odredba bo pač od-prava takorvane male matur«, t {. iz^ita po dovTšeuem 4. razredu srednie 5ole. Od-5>kH bo moKoč prestop »iva. razred na r>Ddlagi lamela s»»rićevaJa, ako inu ujenec v njem Vbaj polovico boijših oten nego j ^zado*tno.>, oz. ako je več za.siiiHit mo-rajo bili te izravnane z enarih ocen. Radić utemeljuje »vojo odredbo s tem, da je mala tnatura državo preveć veljala, baje okrog 3 miijoue Din na leto. — GfedaBšca tn bolnice v Sf v^;^ t>0. do po no veni inančnera zakonu poobla-sće-ne, da s-mejo porabljati za. se4>e one vsone, ki ji+i goii so na vr>o?:Tetl v pi^arni. — Otroške oblekce. Kristotič-Bučar. Iz Ljubljane —li Potaa fatfia, kl je bila zjutraj, je vsai delorna uj>ravičila ru-cJc onih, kj v nb verujejo. Pregnala je dež fn v noči ćelo oblake in nas danes dopoldne osrečila s smejoam se pomladmm solncem. A to se, kakor je viđen, ne da terorizirati od kapric nebo&lienčka lune, pa se ie po par ! kratkih urah že zoper odelo v gro^t pai^o-Jan oblaica in vno%rič reduciralo na mini= irnum nado na lepe. s<^Inčne praztri'ke. —!j Odgoditev občnega zbora Ljubljanske borze. Vceraj popoldn^ bi se ime! vršiti re-dni občni rbor Ljubitapske borze. Radi nesfklepćno*iti je bfl občni zbor Ljub-l'anske borze prelože« na dan 8. apTila ob 16. uri. — Sestanek društva «Treznosti» danes V sredo 31. :»urca odpude. — Odbor. —li Članstvo Gospodarskega napred-ne^a društva za šentiakobski okraj vabi odhor na sestanek danes v torek 30. marca ob 8. zvecer h Kavciču na Privozu. Na dnevnem redu je razgovor o obćnem zboru. 385/n —li Napredno gospodarsko ia izobraže-vafno društvo za dvorski okrai Danes ob 8. zrečer se bo vršilo v društveni knjižnici na Rimski cesti 13 predavnje: O skrivnosti elektrike Predaval bo 2. prof. da". Fr. Čari e ž. Clani in prijatelji društva uljudno vablienj. Vstop prost. — Izo&ražev. odsek. —Ij Občni zbor strokovne organizacije trafikantav v Ljubljani se vrši v sredo diie 31. marca ob 8. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti Vabimo čtene, da se tega občnega zbora gotovo udeleže. Dobrodošli tuđi ostali, še nezdrmženi naši stanovski to-variši. — Načelstvo. —% Odbor Simoa Grecorčtceve knjižnice obvesča cen-jene čitatelje, da posluje knjižnica veliki teden v torek, &redo, če-trtek in petek popokfcne vsakokrat od 5. do 7. zvečer, da si tako lahko vsakdo preskr-bi potrebne knjige za praznike. Na veliko-nočno nedeljo kn»fžmca ne posluje. Knjižnica spreje^na prijave za »Vodnikovo družbo«. Vscm našim dragim prav vesele ve-Kkonočne praznike! Zdravo! 383 —Ij Napredno politično hi gospodarsko • društvo za kolodVorski hi šentpeterski . okrai ima svoj Jtiošun občni zbor z običai-j irim dnevnim redom v četrtek Une 8 .aprila • t L v sostiini pri Bončarju na Sv. Pe:r^ cesri 41. Začetek ob 8. uri zvečer. Clansi, ud'el-ežate se občncss. zboca. poinosteviina! — Sokol L Preminula je fiospa Antonija Smrckar. mati brata Jankota S m r e -kar? a. Pozivamo članstvo, da se udelež: v civtiu z znakom pogreba, ki se vrši v sredo ob 4. popoldne iz dežetae boinice. Iz Celja —c Nevamo izzivanje vojpŠkih straž. Te dni ^e je dogodilo, da so po trasičnem dogoefliu. ki bc je pripetil pri vojaški smoci-nišnici, kjer je -straža ustrelila Karla Sre-dovnika iz Gaberja, neki fantje v noćnih ura.li dražili in zmerjali volaško stražo pri dotični smcKlnišnici. Te fante so že izslcdili in bodo pre-jeli zasluženo pJačilo. Tako izzivanje vojaških s:raž ie bkrajno ncspaniii-no ju nevajreo, ker se žopet lahko z^odi k;i-ka nesreća. V zvezi s tem objavi ja srezki poglavar razglas, v katerem iA'ari pred ta-kim postopanjem, ker se ho proti krivcem ki se bodo gotovo eruirali, poatepalo naj-strožie. —c Trgcnslta nadaljevalna šola v Celju. Radi velikonoćnhi počitnic odpade pouk do t>. aprila. V peiek 9. aprila bo zopet re-den pouk. —c Smrtna kosa. Uinrl je v Gaberju s. Ivan P a u č i č. uTadnik cinkarne, v 52. letu siarobri. N. v an. p-! Zanimivosti Iz Kronilie naših pohrajln Prerok v Hercegovini. — Dve avtomobilski nesreći, — Zaljubljena vđova v Beogradu- — Opojna pijaca iz podplatov. Nedavno smo poročali o senzacijonal-v.cm proroku v Italiji, ki ic znal naprei uraniti, odnosno proroko\Tati, katere srećke italijanskc državne lote-rije bodo zadele. Pro-rck je brzo našel posnemalce tuđi dru-sod. O nekem proroku, ki je vzbudil pozornost ćele Hercegovine, poročajo se-Juj sarajevski listi: j>To je neki Stepan Manisodić. Nedavno je neke mu trgovcu prorokoval, da se bo ožeuil in kraalu nato ločil. Rcs ni trajalo dolgo in trsovec se je oženil, komaj pa je bil poročen, se je tuđi ločil. Trsovec prepričan o nenavadnem daru prorokovanja Manig^odića, je zxypet odšcl k njemu in ga vprašal, kaj j^a caka v bodočnosti. Prorok mu je napovedal, da mu bo ukradenih več kozlov. Nekaj dni potem je iz hl-eva trgovca res rzčinilo vcc drobnice. Trsovec je prijavi! slučaj orožnikom, orožniki pa so zaslfšali Marrigodića. Zanimivo je, da ie Manigrodič orožnikom pokazal sled za zločincem rn kmaJu nato je polknia krivce tec ukradeno drobm'co izsledila. V Slavoniji sta se te čini primeriK dve težlci avtomobilni nesreći, ki k sreai ništa zahtevali človeškfh žrtev. V blizini Našić se je prevrnil avtomobil, v katerem se je vozil trsove^ Aleksander Dimitrijević iz Vranje. Avtomobil ie padcl v 20 metrov globok prepad- Šofcr in neki potiiik sta ostala nepoškodovana, Dhiiitrijeviću pa je bif stisjijen prsni koš. Prepeliali so ga v boiiMCO, kjer se bori s s-mrtjo. Druga nesreća se ie zsodila v blizini Vukovaria. V avtomobilu so se iz Somborja proti Vukovar] u peljali Stevan Fusveta in Stevan Be-lošević, šofiral pa je Josip Čistner. Auto je pasrral železniško progo baš v trenotku, ko je prihitel vlak. Lokomotiva ic podrla avtomobil in ga popolnoma uničila. Od pat-irikov ni bil nih-čc poškodovaii, materijehia škoda pa znaša 75.000 dinarjev. Čuvaj na /elez-nici Milan Lazić, ki ni spustil zapor-iric, ie bil aretiran. Zagrebska policija je te dni prfjela še ene^a nevarnega vlomiica, tipičnega speci-alista za. vlome v tu ja stanovanja. Je to neki Nikola Brnički, ki je priznal, da ie iz-vr?il nad 14 viomov. Ukradeno blago je PTOćaisl nekermi trgovcu v Tkalčičevi ulici in nekemu peku. Preiskava proti viomilcu se nadaljuje. V Delmicah sa našli te dni mrtvo Mar-uareto N., ki se je zastrupila v svojem stanovanju. Smrt nesrečne žene so zakrivili zlobni in klepetavi Ijudje, ki so pisali njene mu možu v Kanadi, da ima njegova žena razmerje z nekim moškim. Ko je mož prejel pismo, je ženi pisal, da je ne Prizna več za svo>o. Iz obupa se je nato Margareta M. zastnrpila- O ne\rerjetni ljubavni zsodbi poročaio iz Beograda: V ozadju tega dosod-ka stojita neka že priietna vdova ter mlajši rezervni časrnik. Castnrk, ki je stanoval pri vdovi, je hotel nedavno na ples rezervnih oficir-jev. Kupil si ie za ples par elegantnih laka-strh šimi - čevljev. Zvečer, ko ie hotel od twše, je na svoje največje presenećen je opa-zM, da mu ie en čevelj izginil. Iskal ;e in iskal svej čevelj, toda ni sa našel. Končno ie stavil vdovo na odgo\ or. Ta je sveto in iredolfno pripomnila, da nima ponia o usodi njegovesa čeaHa. Ko je častnik uvidel, da zarnan išce svoj čeveli, je otršel k čevljarju v sose^ćino, da mu nas:lo popravi neke stare eevlje. Tem« je pripovedoval čudno usodo njesovih novih čevljev. od katerih ie eden brez sled»u izginil- Ko >e dobri čevljarček ro poslirsal, se je pričel z\ijati od smeha. končno pa je iz kupa smeti potesnil lakasti čevelj, ki pa je bil brez podplata. Nato je pripcKvedoval. da ie istega jutra prišla k njemu vdova, pri kateri stanuje častnik in ga prosila, da naj H od trga potfplat s ocvlja. Ko >e začuđen vprašai, zakai to, je odgovorila: »To .ie moja stvar!« Ćastnik je ves divii odhttel domov in končno je naše! fatalni podplat v domaći halji gospo-dinje. Tožil je vdovo na sodišču. Te dni se je morala vdova zagovairjati pred sodižčcm. Prelila je cete potoke solza, končno pa je priznala, da |e bila smrtno zaljubljena v častnika in da ie pri neki ci-ganki iskala tiasvet, kako nai si pridobi »jelovo Ijubezcn. Ciganki ji je svetovala, da naj mu odreže podplat z enesa čevija in da naj ga skuha v ku.^. Kava bo imela po-tem tak. učinek, da bo častnik kar norel za njo in mesec dni potem jo bo % mitinim vencem na glavi pcijal pred oltar... Vdova si m upala skithati Haiih pod-platov v kavi, zato je čaikala, da si častnik kupi nove čcvlje. Sploh je bila. pripravljena, da za njega po-je magari ćele njegova stare škarpe. Sodišče je naivno vdovo oprostilo, namesto nje pa je prišla podjetrta ci sanka, ki je dobila za svoj nasvet bogato plačrlo, v za-po*-. Naš častnfk, kl se je bal zaljubi .ione vdove. se je takoj izselfi, boje3 se nadaljnega umčevanja podplatov iti opojnih ljubavnih piač. Zadubljene beogradske vdove so tcs temperamentne ... Liga za zbližanje med Srbi in Bolgari V Parfeu Je bila u sta novi fena liga za zbližanje med Srbi in Bolgari in za ujedinjenje vseh južnih Siovanov na Balkanu. Cilj lige bo: propagirati integralno ujedinjenje vseh balkanskih Siovanov in jačiti razpoloženje v Bolgarrji in v Jugoslaviji za skupno državno zajednico od Jadranskega do Črnega morja. V ligo se je vpisak) nad sto članov jugoslovenske in bolgarske štu-dentovske kolonije v Parizu. Po pTistopii zemljoradniknv in Stambolistov so se lifff priključili tuđi Cankovci. Uprava sestoH iz | treh Jugoslovenov in Iz treh Bolg-arov. Uprava pripravlja proglas na celokupni ju-goslovenskf in bo-lgarski narod. Kot predpo-gol ustanovntve velike in en-otrre slovanske države na Ba&ami smatra uprava popolno zbližanje in pomirjenje. med Bolga-ri fn Srbi. Vzor vseh vrst mila je Schichfovo milo znamke „Jelen". Že desetlclja se trudijo vsi milarji,da bi izde-lali tako dolwo milo, kakor Je Schicht-ofo. Kadar hoče proizralajec mila. svoje mito kar najbolj pohvaliti, tedaj povetari: „Tcrico je dobro, kakor Schichiovo". Kar pa Vi uporabljafe, to ni samo: „tako dobro, kakor**, femveč Vi uporabljate najboljše, namreč Schichtovo milo, ki Je edino pravo z znamko „Jelen". Mmvčkijlp'i če ne verjamete, da eden pa\ aogavlc x žigom ia imunk4 (rdeČo, modro ali zlato) „ključ" traja kakor Stirje pari drugihi Zato kupite eden par in prepričajte se. Dobivajo se \ prođajalnah. sa« ni Nova Osram ^^"•^^^ ^^ ^^mW9 vwmo Rcvsicav Stran 4. •SCOVENSK! NAROD» dne 3L mtrca 1926. Stev. 72. Gospodarstvo Sladkonti trg Kritičen poltužaj na slađk>rnem irgu $e Je prcteftuj tcden še stopnjeval, osofofco pro. ti koncu. Začetek tedna je fočl prehoitoo do-ber. AngJeške raiiuerije so kupovale večjc vmyžme kubanske sirovine (30.000 ton), v ostale države je šio iz Newyorka 20.000 ion sJadkorja. Zar.o je bila špekulacija re_ eervrrana. Ameriške rafinerije pa nišo kupovale In tako so morali Kubanci zopet popustiti. Gene s> patile poti 2.25 centa. Pocenitev so zakrivili tuđi špekulanti. Ter-■ran&ko b!a&o je padlo v ce.iah zalto, ker Jikvidirajo verižnsfai svoie pozicije. Pozicije v poletnih in jesenskih mesecih so tem^ iJCe na dotimevi, da kubanska letina ne doseže 5.^5 nriiijonav ton :n da bo narašcai:> či kvttzum poratni vse zalog e. V obeh slu-čifjih se je špekulacija zmotila, Letina na Kubi obe-ta 5.3—5.4 milijonov ten, zalc^ge f.ladkoria pa neprestano narajsčajo. Odlo-čilni vpllv na sladkomi trg ima Kuba, Amerika in Aaglija. Anglija je imela koncem Januaria v zalogi 484.000 (brez tuzemsike-ga sJadkorja) proti 150.000 tonam pred entm Ičijim. Za nar.r^Ie zalerg-e v kmbansk:h pri-tetaniščih na S84JJ00 ton proti 714.000 tonam lani. V pristanišća je prispelo pretekii te-«Jen 212.000 ton slađkorja, izvoz je pa zna-ta! samo 92.000 toru Po švicarski certitv; rna?a sicer razlika med produkcijo in kon-čumom sJadkorja v Evrcpi 33 mil. ton, to-a ćelo 60.000 ton. Tečaji so cd začecka tedna rapkino padli in dosegli v petek nai-pižio kopnio. Koncem tedna je notiralo Kubansko b\rd.gy zacarinjeno 4.02, termičko sa mare 2.23, za. maj 2.27, za julij 2.40, za feptemfoer 2.54 in za Jecember 2.6,5. Na. sngleškem trgu vlada stagnacija. Samo 2a intfiio so kupovali manjše kolione. Tuđi v Loi donu so tečaji znatno padli. Mare je notira! 13/71», 13/1*4 in 12/9, maj 13/10^, '1.V41'*, avgust 14/8'/*, 14/1 »i. Na praškom trgu je srgovina v zastoju, ker s> tečaj! padli pod prG.ditkci.Hlke siroške. 2000 tem tladkorja je bilo prodano v Turčijo. Poročila o letošnja setvi so ie vedno Rezane šljiva. Manjsi bod'i posevki na ^vedskem ker je vlada ođklonila predlog o zvišanfu carine. Nasprmno se pa znatno povećana zaseiana površina v Italiji, ker je t>^a carina zopet povisana m si'cer za pr-•v-o\T5*:ni 5tla statbsf^'icc. kai« dejsno, da. je prašci izicaK o izvezu v januari u v ja^'7lost &eW kolcem marca, doćim je izdal na pr. češliofilovašk: statiotični ur;id izkaz o iz-VO.-U v februarju že pred dobrim tednom. Sploi? bi pa bi že skraini čas, da dobi tud: Tiaša država poseben statistični urad, hi bi \x*dil tečno evidenco o stanju narod-rega so^podars..;. f —u Trg°vinska pogodba s Češkoslova-sk°. piše: «Ker predstav-Ha v trgovinski pogodbi z Jugoslavijo izvoz ni trvo^ lesa eno najvažnejšiih vpra-šanj jn ker priđe v poštev zlasti les iz Slovake in Podkarpaft^ie Rusije, je začela irrgovska in obrtniSka zbornica v Kcš-cah zbirati materijal, ki ga predloži vladi povodom pogajanj z Jugoslavijo. Ceškoslo-vaški delegati bodo delciva-G na to, da se v Jugoslaviji odipravi zaščitna carina za čeikaslovaSki I^s. —«: Zadnfi đon praške ga velesejma. Zadnji dan je i>osctik> prasild velesejem 75.000 o^efo. Celoikupni posa: ceniio na 4S5.0O0. fcar p^meni iiasedanii rekord. Tr-govci in raz:stavljalci nfso prišli v pcln' meri na svoj račun, pač pa so zadovoljni ^rcstilniičarii, kavarnarji in drirgi domačč •nodjetnSkl. —« Akcija udruženja agronomav. Udruženje agroflomov je imelo v nedeljo v Beogradu letno skupščino, na kateri je bila izvoUerranava uprava in sfclenjeno, da 5e ustanovi novi Savez agronomov. V ta Savez bi vđ:opHo n«i zagrebško in ljid»-Ijansiko udruženje. Obe udruženji sta že pripri-stali na to. V kratflcem se bo vršila v Beog-adu konierenca delegatov, ki bodo izdelali pravilnik novega Saveza. Namen Saveza bo padfpirati poljedektva. —g Skupština srbskcga poljedelskega društva. Srbsko polje«d©teka društvo je imelo v nedeljo v Beogradu redno g'avno skiipšćino. Dri*šir\*o šieje 123 podružnic in 5936 članov. Lani ie priredilo polfjedelsike raz.srave v Nišu, Senti, Srbobrami, Petrov. cu, Uzicu in Mrčajevcih. Proračun za. letoš-nje leto nad 5,500.000 Din. —g Kriza franeoskega franka fra ja do* \jz. Samo enkrat, in siceT pred dvema leto* ma ie bila pariška deviza takD nizka, kakor je /daj. Takr^t je potiskala frank navzdol združena ncmško^angleška spekulacija, na# perjena proti Poincarsju. Padec franka je bil to pot rapiden. Dne 8. mare a je dosege! v Nevvorku najnižji nivo, in sicer 3.38. V sredo poldne je notiral 3.49*2. V Parizu sta dosegla dolar in angleški funt najvišje te* ča je. Dolar je poskočil na 28.67, funt pa na 139.4«. Izgledov na porast franeoske va= lute ni. —g Doba\*e. Direkcija državnih žeiez* nic v Ljubljani sprejema do 2, aprila t. I. ponudbe za dobavo 24 komadov svetiljk za lokomotive, za dobavo 11.500 kg železne plooevinc, za dobavo klingerit plošč; do 6. aprila t. 1. za dobavo 5 komadov cirkularnih žag. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskern odelenju te direkcije. — Vrši* Ie se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 29. marca t. L pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede do* bave mesa za mariborsko £arnizijo za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Dne 10. aprila t. I. pri Središnjem uredu za osigura* nje radnika v Zagrebu glede oddaje kama noseških dt\. — Dne 12. aprila t. 1. pri in* tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.800 m3 drv. — Komanda 16. art. polka v Ljubljani si bo nabavila Z^ konj. Odrejena komisija bo po* slovala vsako sredo in petek od 10. do 12. ure v vr>jašnici Kralja Aleksandra L, Ljub* Ijana. Dunajska cesta. Interesenti naj pri= peljcjo svoje konje na lice mesta. — Pred-rnetni oglasi z natančnejšimi podatki so v prisarni zbornice ra trgovino, obrt in indus strijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Podpirajte Društvo slepih! To in ono | Dnuuin Pismo Pred stavko v državnih poefletiib. — Nova Kabnanova opereta »Cirkuska princesa*. — Sportna manija. — Samo- mor metodne dane. D a n a i. 23. marca. V avstriiskih državnih jrospodarskih podjetiih ie prišlo do resnesra konflikta med naroeŠčenci in finančnim mitii-strom, ki so bolj službenega kakor ma-terijataeica značaja. Ore za vračunanje v privatni službi prebitih let, sa nadur-no delo. za stalnost itd, DeJavske organizacije srroze s stavko ali vsaj pasivno resistemeo, ki bi bili najth>li občutljivi v cjžav. tiskarni in penezarni. Ker niti ta ni oni zavod ne pose^a direktno v vsak-danje življenje, je javnost napram pokretu docela apatična. Zato pa govori ves Punaj o premijeri nove Kalmainjove operete »Cirkuska princesa«. Premijero so napovedo-vali že več tednov s pravo ameriško filmsko reklamo. Listi so prinasali o opereti dotee čJaaike. intervjuje sklada-teJja, libretistov in glavnih igralce/. poročila o skusnjah, razne slike itd. Rezultat je bil res ta, da je vse govorilo samo o »Cirkuski princesi« m da so se liudie ster>li za vstop.iice k premijeri, dasi so bile cene trikratne in ie velial najslabši partenii sedež 25 šilinicov (200 Din). F*remUera je bila v petek zvečer v Theater a. d. Wien. Za vaše razmere se vam bo z^delo nalo cu>dno, da so operetni premijeri prisostvovali tud: najvišji državni funkcijonarji z zveznin predsednikom dr. Hainischem i.i mno-^rrmi ministri na čelu. In castitljivi Hai-nisch je bil tako oduševljen, da je vzdr-žal do konca, Čeprav je predstava trajala preko pol uoči. Premijera je imela seveda sijajea usr>eh in dimajski post^pači žvižgajo že danes po vseh ulicah glavni njen šlager. Kritika ip sicer malo rezervirana, zlasti kar se tiče vsebine. priznava pa očaru-iočo moč Kalnianove glasbe. Seveda si ne upa nihče poved'ati. da melodije nisr> madžarske, ampak da si jih je Kalma.i s pridom izposod1*! pri Slovakih m delo-ma pri banaških Srbih, kakor je io praktic?ral svoj čas že tuđi sloviti Le-har. (ilavni vlogi v opereti, ki jo bodo Deli zdai gotovo petstokrat ali še več-krat, pojeta, i^rata in plešeta Betka Fi-scher in Hubert Man'schka, ki je ob enem režiser in ravnatelj s:ledališča. Oba sta te dni jiajpopularnejši osebi Dima ja. Danes so se zanimali Dunajčani za dve sportni priredit\i: za otroške dirke, ki ita jih priredili revija »Die Buline^ in filmska družba »Fox^. ter za nogometno teknvo med slovi to praško Spar-to in dtmai. atletskim klubom (\VAC). Na val občinstva je bil k o-bema prire-ditvama naravnost ogromen; lajik jt prišel boli na račun seveda pri otroških dirkah, kjer ie bilo na izbiro mičnih in ljubkih. a tuđi srčkano komičnih prizo-rov. Tekmovalo je v raznih skupinali nad 300 otrok med 6. m 10. letom; borili so se za zrnato kakor odrasli sport-uiki. a poraza seveda nišo znali prena-šati z enaka dastojanstvenostjo. In tako ie bilo poleg smeha in žarečih oci I dovolj tuđi solz in razočaranja. Resnejsi l.iudje so z upravičenostio spraševali, so I li take priredatve za \-z2ojo otrok kl>-ristne. Da so v nogometni tefcmi zmagali Pražani, boste gotovo zvedeH že. predao dobite moje pismo. Dunajčani so po zadnjih uspehih svojih nogametasev nad čehi radi današnjega rezultata malo razočarani, priznavajo pa, da so bili Pražani bol.iši in da so zmago v polni meri zaslužili. Tekmo je gledalo okrog 30D00 ljudi. V dunajski družbi vzbuja sočutje in senzacijo samomor Ele Beroldshei-raer. žene znane^a avtamobilne^a pod-jetnika. Pokojnica ie bila hči po vsej Srednji Evropi znanega tovarnarja klo-bukov Schicka, je bila zelo premožna in kljub svojim 40 letom še vedno le-pa in elegantna dama dunajske družbe. Baje pa se s svojim mažem ni dobro razumela in to io je pojrnalo v smrt. Zastnipila se je s plinom. Clovek s Vi Imenl Lanđm U. razkrtnkan. — 2e tr*rat je bii obsoien na smrt. — Na vesti ima ne- broi zločinov. Nedavno je naš list po-ročal o zago-netnem in tajinstvemem zločincu, ki je bil v februarju prijet \- Parizu, čigar Identitete l^a kriminal, oblasti na noben način nišo mogle dognati, ker se Je mož skrival pod 47 inieui. Znal je svojo vlo-go tako im^ntno igrati, da se ni niti en krat zmotil, ko je preiskovaiuemu sod-riiku podal generalije vseh 47 oseb. Zlo-činec razpolaga z neverjetnim spomi-nom. Kriininalne oblasti so pri zasliša-nju porabile \se trike, nišo ra mogle tajinsrvi nemu neznancu, ki je osumljen raznih umorov ter drugih zločinov, iz-viti Ie eno priznanje ali ga spraviti v T>ast. Mož nj nikdar zašel v protislovja. Navzlic svoji nenavad:ii prebrisa-nosti pa je bil zločinec naposled vendar Ie razkrinkan. Izdala ga je njegova fotografija, katero so prinesli vsi listi; policija se je poslužila najmodernejšega sredstva za zasledovanje: sliko zločinca so predvajali v kinematografih. Uspeh ni izostal. Zločinca so spoznaii njezovi rojaki iz rojstnega mesta Nan-tes. Policija ie tako izvedela. da ie mož brvši di:ak Ulisse Ruel. Pustolovec. ki je mož v najlepših letih, ima za seboj nenavadno pestro in burno karijero, Tri-krat je bil že obsojeii na vešala. Leta 1916. ie Ruel služil kot poročnik v franeosk! armadi, radi špijonaže pa je fcil obsojen na smrt. Pobegnil je iz vo-jaškega zapora in eno leto kasneje seje kat preprost vojak pod krivini imenom prijavil za drug polk. Menda so mu tuđi tu tla postala kmalu prevroča in nekegra lepeza dne je d-zertiral. Obsojen je bil v drugič na smrt. a se je zo-vet resil z begom. Tretiič je bil obsoien na smrt v Marseillu UIHse Ruel je baje v Marseil* leu umoril bogato vdovo Banique. Med preiskavo mu je uspelo pobegniti. bil pa je in contumaciam obsoje^i na smrt. Njegova zločinska karijera ie bila polna grđih zločinov. OČitajo mu. da je umoril tuđi sospo Brousse, lastnico nekesa hotela v mestu Cette. in jo oropaL 0 tem. da je hotel dve mladi deklici od-vestj v hareme v Maroko, smo že s\*o-jecasno pisali. Pri zločincu so našli mal notes, v kate/em je imel vkiijižena imena različnih deklet. imcl pa Je Pri sebi tuđi fotografije raznih lepotic. To od-kritie živahno spommia na dnevnik gla-so\'itega morilca Landruja, ki je tuđi vodil točno evidenco svojih žrtev Usoda Ruela je prejkone zapečatena, odprto je sama Ni^rasanje, ali priđe pred voiaško alt civilno sodnijo. Med pre-skavo je Ruel hotel simulirati blaznost. vendar mu to ni pomagalo, ker so zdravniki izjaviJL da je mož popolnoma zdrav in normalan._________________ nezgode in Katastrofe po svetu Na Dunaju so imeli v nedeljo velU ke neprilike z električnim tokom. Opol-dne je med postajama Nussdorierstras-se in Heiligenstadt pregorela žica, k| ;:c povzročila kratek stik. Promet rrrestne železnice in velikesra deia tramvajske-j^a omrežia je bil za več ur prekinjen. ^e 'abčutnejše je bilo motenje v električ-nem toku, kl je nastalo okoli polnoči, ko so v osmem in devetem ter v obmeinih delih sosednih okrajev ugasnile vse električne žarnice. Tuđi tramvajski promet ie prenehaL Mo-tenje ie nastalo, ker je pregorel kabel na postaji Alsergrund, Naihuje so bile vsled po-vzročene teme prizadete bolninice v omienjenih okra-jih. Oosti v kavaTnah so bili nenadoma v temi. Da so biB pri tem najbolj udar-jeni plačilni natakarji. je urnljivo . . < Materijalna škoda je zelo velika, ker so na raznih mestih pregorele žarnice. Tramvajski promet Se je vceraj v ju-tranjih urah že z\>pet vrsil. razsvetljava pa se do večera ni bila urejena. Na bulvarju v St. Gennain v Parizu se je v nedeljo primerila grozna nesreća. Osebni u\-tomobil s Štirimi ose-bami je zašel med dva. v nasprotni snie-ri vozeča tramvaju, ki sta ga popolnoma strla. Vsi tri>e potniki ter šofer so bili mrtvi. Nedavno smo poročali o železniškj katastrofi v Costarici. kjer je bilo okoli 3CK) mrtvih, sedaj pa jarljajo o težki že-lezniški nesreči v BrazilUL V blizini Pe. drogratida ie skočil s tira osebni vlak in treščil v 70 metrov globok prepad. Podrobnosti o katastrofi nišo znane, ste vilo Človeških žrtev pa je zelo veliko. V zativu Bahia v Brazitiji se je po-topil mal obredni potniški pantSc, pn čemur je utonilo 30 oseb. V Pinsku na Poljskom sa zgorela velikanska skhidisča poljske vojne mornarice. Zgorelo so tuđi vse delavnice. Skoda je ogromna in se ceni na več mi-lijonov zlotov. Sumijo, da je bii ogenj pVKitaknjen in dolž© komuniste, ki na Poljskem Še vedno nastoipajo od časa do časa z razntmi terorističnimi in sabo-tažnimi akti. Ne spustite iz spomina da kur> te ta tedeu najeeneje oblačila in perilo pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana, kl prizna vsakemu kupcu na svoje nizke cene še 15, oziroma 20% popust V 67 rafanirall ste žc poskusin eajn^. f|wa£«UIa*tt • mešanice Čajanka m Globusvanilijin sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. Pletilni stroli neinikega izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svita rje in vsakovrstne pletcnine nudijo vsakomur najbolišo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, sn po potrebi tuđi s stanovanjem edino lepri F.Kos.LitflnalKMii.5 _______Generalni zastopnik. Pomladne novosti I nofavic« v raznih bamh, impnm robee, čipke, ro- i kavie«, naramrrice, paillc«, razna mila. gumbe in p*-trafcsčine za slvilje, krojače in će vi jarj« ter nahrbtnike. | HAJNIŽJE CERE. NAJMIŽ.c Dudi lep« zaslužek z razpecav? .m parfume« rije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pisme* ne ponudbe pod «Po= stranski /aslužek* ca: Propaganda d. z o. z., Ljubljana, Sclenburgovii ulica 7 FT. 9SU MODNE KAMGARNE in ŠEVOOTE v veliki izberi po ugodni ceni dobite v občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini R. MIKLAUC „PM SKORI" L3U5L3ANA (Zunanjim naročnikom se pošilja tuđi po pošti.) OREHE iMric pniija U. teriak *C«, - LJUBLJANA Prečna ulica St. 4 (vhod Mestna zastavijalnica) 834 Zastopniki gospodje in dame — se sprejmejo. — TaJci, ki se pečajo s srečkami, se na* stavi jo stalno. — Mer* kur. Brno, Nova ulice. 815 Orehe po ugodni ceni proda — J. Hochmiiller, Maribor, Pod mostom 7. 987 Postranski zasložek, primeren za vsakogar! — Pojasnila proti znamki za 1 Din — Propagandna re= kJamna družba z o. z., Liubljana, Šelenburjjova ulica 7/IL 83/T Dalmatinsko vino (Opolo) naprodai. Vpra? sa se: Pfeifer, Sp. Šiška. 5v. Jerncja cesta 8. 955 Lek«rna dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska oe« sta 6 — priporoča želodčno tinktnro katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. — NaroČUa se točno \zvt* šujejo. 205 fL Gospodična mlajša, TCšča slovenske* ga, srbohrvatskega in nemškega jezika, vešca slovenske steoografije in strojepisja — išce službo za takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Izvežbana/964». Dve sobi od dam takoj dvei.ua go^ s pod om a. — ?4erosodna ulica l/L (2abjak). 904 Sobo l hrano išče gospodična. — Po* nudbe pod «Sred;na me* sta/972>» na uprav ^ «Sl. Naroda«. Sobo s kuhinjo išče mlad zakonski par v dovi ali stari hiši. — Po^ nudbe pod «Snažno stas novanje /991» na upravo «SIov. Naroda*. Gostilno dobro idočo na promet* nem kraju v mestu ali na deželi iščem v najem. — Ponudbe pod «Gostu% na/990» na upravo «Slov. Naroda«. Učenka, pridna in zdrava, se želi izučiti v trgovini z me* šanim blagom; naJTaje na deželi, da bi imela stanovanje in hrano v hiši, — Ponudbe pod «U čenka^^S^j* na upravo otSIov. Naroda*. 10.000 Din posojila iščem za trgovi* na z mesanim blagom. Obresti plačam dobro. — Pcmudbe pod «Din 10.000 988» na upravo «Sloven* skega Naroda«. Grafolog! \kx> hoćete izvedeti svo* jo bodočnost, se obrnite na znamenitefia grafolo« ga Egipćana, jkateri vam pove vašo prihodnost iz črt na roki in pisave. — Sprejema vsak dan, ka« kor tuđi ob nedeljah in praznikih od 9. do 1. in od 2. do 8. zvečer. — Ben Ali, hotel «Soca*, soba St. 16. 986 Preminita je gospodična Leopoldina FUrnschuss Gosposka ulica 10. — Pogreb blage pokojnice se bo vrši! v sredo ob dveh popoldne iz hiSe žalosti. 993 Žalujočl ost«ll. HM m kg Din 5-- predaja pprava „Slov. ftaroda' NfllBOUSI BRHSKI BLflGOUI gp«cl|alal predmeti brez koakvenee blage sa gespede In dame, safaarieae Is čiste velne čvrste kvalitete in najmodemejših vzot- j. *..-..■ cev razpošilja po jako nizkih tovaraiških , < , cenah več nego 40 let kot strogo soUdno svetovno mano tvorniško skladišče sukna SIEGEL - IMHOF. BRNO, Palaclceho tHda IZ Vsorel gratis In franko. Iste tndt privatne. Danile a „Sakolski Tainr"!!! UnJ^|ss Jorip Zmf&BAt ^ Za «NmsAm tUuuaoBS tmm htirm*rY — Za tantal dol tete: Oloa Chridoi.«» Vtf v IJitH-"