Številka 253 TRST, v petek 13. septembra 1907, Tečaj XXXil g^* Xxh£jA vsaki d&n tadi «b nedeljah in praznikih tb 5., tb ptnsdelfMh tb 9. i|otr«| Pon&Jnlčte Številke ue prodajajo po 3 mw6. (6 artounk) v n.nogih tob&kErnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Srsnju £t. Petru. Bežani, Nabreftni. Sv. Lndji: Tolminu, Ajdovščini, PoBtojni, Dornbergn. Solkano Itd. CEITE OGLASOT se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, viioki a*/> sm); trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlmk; ca obrtnice, zahvale, poelanice, oglase denarnih zavodov 90 50 ' tet. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna * rets K 9. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa pn 40 Rt o t. — Oglase sprejema Ingeratni oddelek uprave iidinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti jo moči Varoftnina snaia m vae leto 24 K. pol ler-a 13 K, 3 mesece 6 K —. o» aaročbo brez do p o slane naročnine, se uprava no ori: a, laročilia ta nedeljo izdane .Ediiosfi' itaie: eeioieno K 5*20. pol leta 2-60 V&i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata. Nefranfcnvsn * pisma se ne sprejemajo in rokopisi te n«» Tračalo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljati na apriivo lista UREDNIŠTVO: al. Glorglo Oalattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatuik konsoretj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgin Galstti 5t. 18. itt^ssct Pofltno-hranilni?nl račun St. £41-65*. — ■■ TBJLilFOB it® v. 1167. ■ Mesečne prlloea: „SLOVENSKi TEHNIK". Harodna delavska organizacija za Primorsko, Kranjsko. Koroško in Štajersko priredi v nedeljo fine 15. septembra a/ gledaličeni dvorani ,,Narod, doma" v Trstu ob 9. url predpoludne velik javen :: protestni shod proti nameri tukajšnje socijalne demokracije, ki hoče uvesti legitimaeijske listke (tesere) pri delu ter s tem oškodovati našega slovenskega delavca, osobito okoličana. Narodni delavci pridite ! VODSTVO. BRZOJAVNE VESTI. Kongres svobodomisiecev v Pragi zaključen. PRAGA 12. Na današnji seji kongresa svobodomisiecev so bili predloženi komisijski predlogi glede predmetov, o katerih se je na kongresu razpravljalo. Predlogi precizirajo nazore, izražene tekom debate. Prihodnji kongres se bo vršil v Bruselj u leta 1910. Na predlog udeležitelja urednika Nyslika je bilo v spomin smrti magistra Husa leta 1415 sklenjeno, da se bo leta 1915 zopet vršil kongres svobodomiblecev v Pragi. Po sklepni besedi urednika Nyslika je bil kongres zaključen. Cesar Viljem in kralj Alfonz na Ogrskem. DUNAJ 12. „N. W. Tagblatt" poroča iz Budimpešte : Proti koncu mcseca decembra prideta cesar Viljem in španski kralj Alfonz za nekoliko dni na graiščino Vzanto, lastnino nadvojvode Friderika. Za vaprejem se delajo že priprave. Deputacija cocijalno - demokratičnih poslancev pri mžnisterskem predsedniku Eecku DUNAJ 12. Danes je prišla k minister-skemu predsedniku Bečku deputacija socijalno-demokratične dr/avnozborske zveze ter pro3ila za uvedenje splošne in enake volilne pravice za deželne zbore in hotela vedeti, kako stališče da zavzema v tem pogledu vlada. Mi-nisterski predsednik je izjavil, da je potrebna času primerna preosnova deželno-zborske volilne pravice, dasiravno se ne more kar tako uporabiti izgled reforme poslanske zbornice, ker je državna zbornica bistveno politična korporacija, dočim so deželni zbori istočasno upravne korporacije. Tudi pri volilni pravici za deželne zbore mora priti do veljave misel politične enakopravnosti v toliko, da se postavi volilno pravico na širjo podlago. Ker imajo deželni zbori izvrševati nalogo kakor upravne korporacije, se je treba tudi ozirati na njih sestavo z ozirom na razmerje med mesti in deželo, izlasti se ni možno popolnoma izogniti razmerju obdačbe. Ne glede na te omejitve je vlada za to, da se volilna pravica po možnosti razširi. Cesarjeva ustanova. BUDIMPEŠTA 12. Cesar je povodom 700-letnice rojstva sv. Elizabete daroval za ustanovitev otroškega zavoda sv. Elizabete PODLISTEK. Sokolinec Sibirska povest. v Požunu 30.000 kron. Znesek je bil izročen viši pokroviteljici nadvojvodimi Izabeli Japonski častniki odpotovali z Dunaja. DUNAJ 12. Podadmiral Ijuin je zvečer z japonskimi častniki odpotoval v Trst. DUNAJ 12. Kakor je zvedela „Pol. Corr." je podelil cesar podadmiralu Ijuinu red železne krone I. reda. Odlikovani so bili tudi častniki, ki spremljajo podadmirala. Mirovni kongres v Monakovem. MONAKOVO 12. Mednarodni mirovni kongres je vsprejel več resolucij, med temi eno glede Maroka, izražujočo željo, naj bi se akcija Francoske in Španske v Maroku omejila izključno na to, da napravite v Maroku mir in da ščitita inozemce. Nadalje naj bi ohranile ustanovitev policije v Maroku, tudi če bo izročena le nekaterim velevlastim, vedno izrazito mednarodni značaj. Požar v Vancouverju. LONDON 12. „Tribune" poroča iz Van-couverja: Meščanska milica je vedno pod orožjem, pripravljena za vsak slučaj, ako izbruhnejo novi nemiri. V zapadnem delu mesta je bilo na dveh krajih zažgano. Japonci in Kitajci se izseljujejo. Japonci so ogorčeni radi dogodkov v Severni Ameriki. LONDON 12. Iz Tokija poročajo, da je protijaponsko gibanje v Bellinghamu in Vancouverju provzročilo veliko ogorčenje. Japonci poživljajo svojo vlado, naj stori izdatne korake za varstvo njihovih rojakov v Ameriki in v Kanadi. Ustaja na Kitajskem. HONGKONG 12. (Reuterjev biro) Poročila iz Inenhova pravijo, da so se cesarske čete spopale z ustaši, ki so bili poraženi. Ustašev je padlo baje sto. Dva sta bila ujeta. Za misijonarje v Sienkovu in Pankhoju so izdale oblastnije potrebne varstvene odredbe. Zlata valuta na Kitajskem. NEWYORK 12. (Reuterjev biro) Neka semkaj iz Washingtona dospela borzna depeša pravi, da je Kitajska sklenila uvesti zlato valuto. Avtomobil skočil v jezero. BELINZONA 12. Iz Saint Gingoliija javljajo: Avtomobil, ki je bil namenjen iz Vdleneuve v Evian, je vsled napačnega kretanja skočil v jezero 20 metrov globoko. Ker ni tamkaj jezero globoko, so se mogli rešiti vsi potniki izvzemši ene gospe, kije utonila. Vsi so se pa hudo poškodovali. Šoferju sta zdrobljeni obe nogi. Grofica Montignoso. BEROLIN 12. „Lokal-An zeiger" poroča iz Londona, da je grofica Montignoso re3 došla tjakaj radi svoje možitve s pijanistom Toselli-jem. Dogodki v Maroku. MADRID 12. Konference v San Seba-Btianu so trajale včeraj ves dan. Navzoč je bil tudi francoski poslanik Revoil. Časniki vseh strank hvalijo ministerskega predsednika Maura, ki skuša preprečiti vo.jno v Maroku. LONDON 12. Iz Tangerja brzojavljajo : Tukaj so v skrbeh radi Macleana. Kurir, odposlan od Raisulija dne 1. septembra na angleško diplomatično zastopstvo v Tanger ni še dospel. Tudi pisma Macleana še niso prišla. CAS A BL AN K A 12. General Drude je pri večernem raportu naznanil, da namerava prihodnji dan napasti Tadert. Prva kolona je odšla ob 6. uri zjutraj in je ob 7. uri prišla do pristana Alvarez, kjer je presenetila marokanske predstraže ter jih pobila, preden Ruski spisal Vladimir Korolenko. Starostov pomočnik je bil pripovedovalec, Vasilij, ki je imel takrat drugačno ime. Še dva dneva sta pretekla, in arestantje so bili vso stvar dobro premislili. Na prvi pogled se je zdelo, da so sledovi zabrisani, krivci nenajdljivi in da grozi legitimnima zastopnikoma „občine" samo lahka disciplinarna kazen. Na vsa vprašanja so imeli kaznjenci samo en odgovor: „Spali smo." Pri bližjem premotrivanju pa je bila stvar vendar-le vzbudila dvome, ki so Be nanašali na Vasilija. V takih stvareh postopa občina pač vedno tako, da leži nedolžnost starost popolnoma na dlani, in tudi to-pot je Vasilij zlahka dokazal, da je bil v tem slučaju povsem nevdeležen. Vendar so stari arestantje, ki ao bili šli že skoz ogenj in vodo, pri razgovoru o tej zadevi zmajevali z glavami. „Poslušaj no," je rekel, stopivši k Vasiliju, star, osivel skitalec. „Ko pridemo na Sokolin, pripravi se na beg. Tvoja stvar stoji slabo." „Kako to?" „Tako. Ali si prvi ali drugi pot pod sodbo?" „Drugi pot." „No torej. Ali še veš, zoper koga je pričal rajni Fedka ? Zoper tebe. Saj si zaradi njega hodil nekaj tednov v okovih ? Ni res?" nT>h.u „No, in kaj si mu dejal takrat? Vojaki so vendar slišali tisto. Kako misliš o tem — ali ni bila to grožnja ?m Vasilij in drugi so izprevideli, da je bilo vzroka za taka premišljevanja. „No torej, preudari in bodi pripravljen, da te ustrele." Med ljudmi je nastalo mrmranje. „Molči, Buran !" so mu zaklicali nevoljno. „Prazne čenče!" „Otročarije ... malenkost ! Ustreliti ! Stari je znorel." „Nisem nor," je rekel stari nevoljno in pljunil. „Ničesar ne razumete, bedaki! So- ?o mogli bobnati k orožju. Druga kolona je odšla ob 7. uri v gosti megli z generalom Drude in z generatnim štabom ter se združila i s prvo. Obe sta ločeno marširali naprej. Ob 8. uri sta se ustavili. Dočim je topništvo začelo direktno streljati na šotorišče, kar je provzročilo znatno pustošenje, je pehota napadla Marokance, ki so se zbirali od vseh strani, ter jih je pregnala z enega nasipa za drugim. Topništvo se je potem postavilo na nasipe ter je nepretrgoma streljalo do polu-dne, tako, da se Marokanci niso mogli več držati. Pehota je šla v Tadert ob 9. uri zjutraj. Šotorišče je bilo izpraznjeno. Ob 3. uri popoludne so se čete povrnile v šotore. CASABLANKA 12. General Drude je presenetil Tadert pod varstvom megle in ker je znal izkoristiti teren. Sovražnik je bil razkropljen in s sicer s pomočjo poljskih topov in topov s križarke „Gloire", ki je vrlo vs-pešno podpirala akcijo generala Drude. Na Francoski strani je en vojak padel 6 jih je bilo pa ranjeno. CADIX 12. Križar „Alvara de Bazan" je dospel semkaj iz Maroka. Pomorski vojaki so izjavili, da so prepričani, da so prošnje Marokancev za mirovna pogajanja le manever, da si pridobijo časa. Potrjujejo, da se na raznih krajih obrežja utihotaplja orožje. Po njih podatkih je bilo v boju pri Casa-blanki skupno ubitih 400 mož. MADRID 12. Listi zatrjujejo, da so ministri glede Maroka složni : „Correspon-dencia Militar" zagotavlja, da je lovska brigada v Gibraltarju pripravljena, vendar ni še prišlo povelje za odhod. Lovci pojdejo le v Tanger. Rusija. Nezgoda carske jahte „Standart". PETROGRAD 12. Glasom brzojavke dvornega ministra, ki se je nahajal na carski jahti „Standart" je ladija ob 5. uri popoludne zadela ob skalovje, ki je oddaljeno 12 pomorskih milj od Hangoe. Carska rodbina se je s spremstvom podala na aviso-parnik „Arija". REV AL 12. Oklopnjača „Imperator Aleksander II.", rešilni parnik .,Meteora in aviso-parnik „Moguči" ter križar obmejne straže „Berkul" so se podali v iiasko vodovje. KRONSTADT 12. Od tukaj so odpluli na pomoč carski jahti „Standart" potapljači z rešilnimi sredstvi. Konvencija glede pouka v poljskih semeniščih. PETROGRAD 12. Ruska vlada je sklenila s sv. Stolico konvencijo glede pouka v ruskem jeziku, zgodovini in slovstvu. Glasom konvencije določi škof učni načrt in izpitne naloge. Vladni uradniki bodo prisostvovali izpitu, toda v konfesijonelnih predmetih le za kontrolo. V Kišinevu ni lulo pogroma. KIŠINEV 12. (Petr. brz. ag.) V inozemstvu razširjena govorica o pogromu, ki je bil baje tukaj izveden, je neosnovana. Tukaj vlada popolen mir. Kolera. PETROGRAD 12. Kakor poročajo, je v Saratovu obolelo 8, v Zarazinu 12, v Niž-nem Novgorodu 10 oseb za kolero. V Jaro-slavu se je pojavil en slučaj. SocUoInemu demokratu tržaškemu v celjski „Domovini". n. Tržaški socijalist v celjski „Domovini" skuša vzbujati domnevanje kakor da smo slo- dite, kakor je v Rusiji,'jaz, kakor je tukaj navada. Poznam tukajšnje šege in ti pravim, Vasilij: če pride tvoja stvar pred guvernerja amurskega ozemlja, potem se pripravi na ustreljen je. Morda iz milosti te obsodijo na „kozla" *) — to je še hujše : potem ne vstaneš več. Daj vendar izprevideti, ljubi moj, da smo na ladji, kjer je postava dvakrat tako stroga kakor na suhem. — „Sicer pa," je dostavil, „meni je pač vseeno, zaradi mene greste lahko vsi k vragu ..." Ugasle oči starega, ki ga je utrudilo brezradostno življenje in težka usoda, so gledale samo kalno in s čemerno ravnodušnostjo. Usedel se je strani. Med arestanti srečaš neredko poznavalce prava in če taki po pazljivem preudarku prorokujejo sodbo, ki se najbrže izreče o tej ali oni stvari, tedaj se po navadi tudi zgodi tako. V pričujočem slučaju so so-glašali vsi z Buranovim mnenjem in zato so sklenili, da pomagajo Vasiliju pobegniti. Ker je bil po „občini" prišel v nevarnost, se je čutila le-ta dolžno, da ga podpira pri begu. Prepustili so mu večjo množino suhorj a, katerega so si bili tovariši *) „Korel" se pravi klopi, na katero privežejo. kaznjenca in ga bičsgo. venski narodnjaki nasprotniki organizacije kakor take ter da lažemo, da se potom organizacije ne da nič doseči, Mož je prav drzno zasukal resnico. Kako naj bi bili mi nasprotniki organizacije kakor take, kako naj bi mi trdili, da se potom organizacijo ne da nič doseči, ko vendar mi sami dan na dan posvečamo svojo skrb, da se snuje ozir. spo-polnjuje naša organizacija: politična, socijalna in gospodarska ? ! ! In kako naj se ta trditev socijalnih demokratov strinja z drugo trditvijo, da so narodnjaki ustanovili delavbko — organizacijo ?! Ne, ne, dragi tržaški prijatelj v celjski „Domovini" : Slovenci tržaški privoščajo delavcem čvrsto izdatno organizacijo, nasprotujejo pa politični tendenci, ki jo zasleduje socijalna demokracija tudi se svojimi strankarskimi organizacijami! Da ni te politične tendencije, danes ne bi bilo — to lahko zatrjamo z absolutno gotovostjo — narodne delavske organizacije v Trstu. Sicer je dopisnikova trditev, da bo narodna delavska organizacija škodovala delavcem, tako absurdna, da ne treba niti odgovarjati nanjo ; ali denimo — denimo, pravimo — da bi se utegnilo to zgoditi; potem pa ne bo kriv na tej škodi nikdo drugi, nego vodstvo socijalne demokracije same, ki je naravnost izzvalo ustanovitev narodne delavske organizacije s tem, da se ni znalo nikdar povzdigniti na višino popolne in absolutne objektivnosti in nepristranosti nasproti italijanskim in slovanskim organizi-rancem, ker je poznalo jednakost le tedaj, ko je trebalo vršiti dolžnosti do organizacije, dočim je, ko je šlo za pravico in moč v stranki, prakticiralo očitno nejednakost. To je dovdarjal na velikem shodu „Narodne delavske organizacije" tudi posl. dr. Rybar, ki je še posebno naglašal, da je vodstvo narodne stranke odsvetovalo ustanovitev take organizacije, dokler je imelo nade, da tržaška socijalna demokracija pride do spoznanja in spremeni svoje postopanje nasproti slovenskemu življu. Tržaški socijalist v celjski „Domovini"' se je povspel do trditve, da narodnjaki ne ljubijo svojega naroda. In kako utemeljuje to svojo trditev ? S tem, da postavlja lažnjivo premiso, da narodnjaki nasprotujejo socijalnim demokratom zato, ker ti poslednji skrbe za želodec. Iz te premise izvaja logični zaključek : ob praznem želodcu se ne more ljubiti svojega naroda ! ! Ergo : narodnjaki ne ljubijo svojega naroda ! Komodno dokazovanje tako, ko kdo namenoma in vedoma postavlja krivo in lažnjivo premiso, da more potem izvesti takov zaključek kakor ga je ravno hotel izvesti! Dopisnik „Domovine" odločno ne govori resnice, ko trdi, da mi zamerjamo socijalnim demokratom, ker skrbe za želodec, pač pa je resnica, da smo se jim najodločneje uprli vsikdar, ko so se — v novinah in na shodih — rogali našemu stremljenju po uresničenju narodnih idejalov in celo tudi kulturnih ciljev in so hoteli v srca ljudstva vlivati strupa brezbrižnosti nasproti vsakemu idejaloemu stremljenju z besedami: trebuh, trebuh, ne pa narodnost! In da se je res godilo tako, za to imamo na tisoče prič med onimi, ki so zadnjih par desetletij pohajali razne javne shode in so poslušali polemike med narodnimi in socialističnimi govorniki. Stvar stoji torej takole : ne proti skrbi za želodec, ampak proti nauku, daje želodec začetek in konec vsega, se upirajo slovenski narodnjaki. In da ti po- polagoma pritrgali od ust, in Vasilij je pričel nabirati ljudi, ki bi se vdeležili bega. Stari Buran je bil že dvakrat pobegnil s Sokolina in zato je bil takoj izbran. Starec je bil kmalu za to pripravljen. „Meni je usoda pač namenila/ je rekel, „ da umrjem v gozdu. In tako bo pač tudi bolje. Samo eno : jaz nisem več tako močan ko preje —" Staremu skitalcu se je zresnil obraz. „No, pa le nabiraj. V dveh ali treh nima pomena bežati. Beg je težek. Ako moreš dobiti takih deset mož, potem je dobro. Jaz že pojdem z vami, dokler me bodo nesle noge. Samo umrl bi rad kje drugje nego na tem kraju." Buran se je še bolj zresnil in čez starčeva razorana lica so tekle solze. „Slab je po3tal stari," si je mislil Vasilij in je nabiral tovarišev. Parobrod je zavil okoli rta in se bližal pristanišču. Arestantje so stali v gručah pri linah in gledali razburjeno in radovedao na gorate, visoke bregove otoka, ki so se dvigali vedno razločneje, čeprav se je že delal mrak. (Dalje.) Stran II »EDINOST« Štev. 253 V Trstu, dne 13. septembra 1907. slednji prav dobro umejo potrebe „želodca našega naroda, to je : potrebo čvrste materi-jalae pozicije, za to je priča cela vrsta gospodarskih organizacij, ki so jih narodnjaki osnovali in jih bodo Se snovali. Kakor nadaljni dokaz, da le oni, socijalisti, ljubijo svoj narod, navaja dopisnik ustanovitev „Ljudskega odra". Mi smo to na misel simpatično pozdravili, ker pozdravljamo vsakogar — brez razlike političnega mišljenja — ki hoče delovati za povzdigo kulture v našem narodu. In dejstvo je — katerega pa dopisnik previdno ne omenja —, da se je „Ljudski oder" vedno obračal do našega uredništva s prošnjo za objavljenje obvestil in vabil in da smo tej želji vsikdar radi vstregli. In nadaljno dejstvo je, da je precejšen del slušateljev na predavanjih prihajal ravno vsled vabil v našem listu. Na tem pa. da masa naših delavcev ni zahajala k predavanjem, nismo krivi mi, ampak socijalni demokratje ';Sami. ki se svojim postopanjem naravnost odganjajo narodno zavednega delavca od svojega (socialističnega) doma ! Da bi dokazal, da se samo pri njih razpečava omika na debelo in drobno, hvali tržaški socijalni demokrat v celjski „Domovini" — samega sebe, češ, koliko da se ie naučil, odkar je vstopil v socijalno demokracijo. Mi mu nočemo oporekati in le pripominjamo, da posamičniki ne dokazujejo ničesar, ampak odločilen za sodbo je povprečni kulturni nivo mase! V tem pogledu se pa more naše narodno delavstvo ponosno postaviti nasproti vrstam sodrugov ! Klasičen je dopisnik v nadaljni argumentaciji svoji v dokaz, da je pri njih vse idejalno popolno, dočim je vse, kar snujejo narodnjaki, nič vredno. Omalovažuje namreč snovanje čitalnic ; takoj pa se baha se svojo — čitalnico !! In tu riše kričeč kontrast, češ : narodne čitalnice imajo le po tri štiri časopise, njihova pa vse polno dnevnikov, revij v raznih jezikih in celo v francozkem. Smešno ! Kakor da taka razlika ni naravna med ustanovo v velikem mestu in čitalnicami po deželi!! Naj bi dopisnik pogledal v „Slovansko čitalnico4* v Trstu, pa bi videl, koliko časopisov in revij imajo tam na razpolago ! Dopisnik vsklika emfatično: in vse to „brez vinari a podpore od tistih ljubiteljev naroda" ! Šment, ta pa je originalna! Narodna stranka naj bi pošiljala socijalni demokraciji denarja ! Pa naj nam mož malce pove, koliko prispevajo socijalni demokratje za naše kulturne ustanove : za dijaško podporno društvo, za našo šolsko družbo, v podporo naši šolski mladini, za eminentno kulturno ustanovo kakoršno je gledališče, za katere ustanove žrtvujejo narodnjaki — od imovitnika do siromašnega delavca — tisočake in tisočake ? !! Pa kaj govorimo o podpiranju ?! Naravnost nasprotujejo in zasmehujejo. Na višek smelosti pa se je povspel dopisnik v celjskem listu s pripovedanjem kako da je pri njih vse čisto slovensko, dočim se ie v redkih narodnih društvih govori slovenski ! Mi kar občudujemo to — korajžo dopisnika. Da je med našinci še pomanjkljivosti in hib v tem pogledu, to je res. Tega nismo nikdar tajili in smo ravno mi, ki vedno grajamo. Ali drznost prve vrste je, ako hoče dopisnik uverjati, da je pri njih bolje. Ne le, da ni bolje, ampak neprimerno slabše je. Celo na naših shodih govori večina njih med seboj italijanski. In še danes se dobro spominjamo, kako so na velikem in mafe-festacijskem shodu za slovensko šolo v italijanskem jeziku pevali svojo himno, kar je vzbujalo med tisoči naših ljudij največe ogorčenje. In tako je bilo nedavno temu na shodu narodne delavske organizacije, kjer so tudi v italijanskem jeziku dajali izraza svo-31&1 čutstvoin !! Sicer pa, o gospoda slovenski socijalisti, beseda sama ni nič, ako ne prihaja iz prave resnične ljubezni. Te pa manjka sodrugom do naše slovenske stvari, do velikega cilja, ki je narodna ohranitev slovenskemu življu v Trstu ! In o popolnem nedos tajanj u te ljubezni bomo opravičeno govorili dotlej, dokler bodo socijalisti tako zaničljivo govorili o vsem našem narodnem prizadevanju, ki je koncem konca tudi boj za materijalno ekzi-stenco slovenskega delavstva v Trstu! * Sedaj pa še par besed na adreso urednika celjske „Domovine". Stari znanci smo. Posledica njegovemu naziranju je, da tendencija lista, ki mu je on urednik, nagiblje na stran socijalne demokracije. Ne zamerjamo mu tega, ker vsakdo ima neoporečno pravico do svojih nazorov in svojega uverjenja. Ali istotako imamo mi pravico, da temu primerno uredimo svoje postopanje nasproti njemu. Naj izvoli torej vzeti na znanje, da v stvareh, ki se tičejo našega razmerja do socijalne demokracije tržaške, ne bomo več odgovarjali njemu. Kar bomo govorili socijalni demokraciji, to bo veljalo tudi njemu!! Odstop dalmatinskega namestnika ? Dunajskem ,,ExtrabIattu" poročajo iz Zadra: Nekoliko dni že kroži tu vest, da utegne namestnik Nardelli odstopiti. Različna pa so mnenja glede vzroka temu odstopu. — Nekateri menijo, da so zdravstveni oziri, drugi zopet, da so vzroki politične naravi. Govori se, da je namestnika, ki se nahaja na Dunaju, zadel mrtvud na vso desno stran in zdravniki da so konstatirali zastrupljenje po nikotinu. Drugače pa govorijo v vladnih krogih. Pravijo namreč, da se namestnik noče predstaviti deželnemu zboru, ker ne more izpolniti obljube, dane hrvatskim poslancem glede ureditve jezikovnega vprašanja. (To smo že omenjali te dni. Op. ured.) — Dvornemu svetniku Tončiću je povjereno vodstvo na-mestništva in zastopanje namestnika Nar-dellija. _ Iz Hrvatske. Madjarski socijalistični list o Madjarih. „Nepszava", glasilo madjarskih socija-listov, se v večem članku izraža zelo simpatični o narodnem boju Hrvatov, Ta boj — 'piše list — so Hrvatje vodili mnogo resneje nego Madjari, ker Hrvatje streme po izve-denju splošne volilne pravice in se bore za svobodo ljudstva, dočim se voditelji in glasila madjarske koalicije izogibajo vprašanju volilne pravice in bi se tega vprašanja najraje povsem iznebili. Ako se narodni boj Hrvatov prispodablja z bojem madjarske koalicije, tedaj je jasno, da narodni boj reakcionarne madjarske koalicije ni drugo nego sleparstvo, kajti vzdržuje sedaj, ko se nahaja na krmilu, najčrnejo reakcijo. Hrhatska-6rb-ska koalicija pa se bori v zvezi z narodom in je dosegla lepih vspehov. Konečni vspeh pa bo osvoboditev Hrvatske od Madjarskega pritiska. Dogodki na Ogrskem. Ogrski socijalisti za splošno volilno pravico. Iz Budimpešte poročajo: Za demonstracijo, ki jo nameravajo prirediti ogrski socijalisti v prilog splošni volilni pravici povodom otvoritve državnega zbora dne 10. oktobra, se delajo že velike priprave. Prihodnjo nedeljo izide brošura o splošni volilni pravici, ki se tiska v en milijon izvodih. — V soboto dne 14. t. m. bo tukaj velik socialističen shod. Po vsej deželi se bo v bližnjem času vršilo nad 1000 socialističnih shodov. Pregajanje narodnosti na Orgrskem. Iz Arada poročajo, da je policija v uredništvu „Tribune1* izvedla preiskavo. Iskala je neki rokopis, ki ga pa ni našla. Proti listu „Lupte" je radi afere posl. Vajde pričela tiskovna pravda. Urednik lista „Unirea" Avrel Domša v Kološvaru je bil radi ščuva-nja obsojen na 8 mesecev državne ječe in na 12.000 K globe. _____ Ruska velika kneza Vladimir in Andrej t Sofiji. Iz Sofije javljajo dne 12. t. m., da je tamošnje redarstvo prepovedalo namerjano demonstracijo simpatij do velikih knezov — Vladimirja in Andreja in drugih ruskih gostov. To demonstracijo so hoteli prirediti trgovski krogi in meščanska društva. Redarstvo utemeljuje prepoved z bojaznijo da bi ekstremni elementi priredili kako protidemon-stracijo. Vzlic propovedi hočejo mnogi meščani prirediti sprevod in je možno, da pride do kakih spopadov. Dne 12. t. m. je odposlanstvo neke nakedonske bratovščine izročilo velikemu knezu Vladimiru spomenico o položaju v Makedoniji. Uprašanje jugoslovanskega ministra. „Grazer Tagblatt" poroča iz Spielfelda, da so v sredo popoludne dospeli tjakaj trije nemški poslanci alpinskih dežel, da 6e posvetujejo o vprašanju glede imenovanja jugoslovanskega ministra. Med Rusijo in Vatikanom. Iz Petrograda poročajo, da je ruska vlada sklenila s sveto stolico konvencijo glede poučevanja ruskega jezika in slovstva v katoliških semeniščih na ruskem Poljskem. Konvencija poverja škofu nalogo, da prouči učne načrte in uredi izpite, na katerih bodo navzoči, tudi vladni uradniki, ali le v svrho kontrole glede verskih vprašanj. Dogodki na Ruskem. Reorganizacija ruskega ministerstva za unanje stvari. 0 načrtu reorganizacije ruskega ministerstva za unanje stvari poročajo petrograj-ski listi da se vse posle ministerstva razdeli v dve kategoriji : v politično in juridično-administrativno ; na čelu vsake teh dveh ka-kategorij bo stal ministerski pomočnik. Drobne politične vesti. Poljaki v Pruski. Poljski list „Przegled" je po uradnih podatkih obelodanil nastopno statistiko o Poljakih ▼ Pruski. Glasom ljudskega štetja leta 1890 je bilo v Nemčiji 2,978.000 Poljakov, koncem decembra 1900 že 3,394.000, a čez pet let, to je leta 1905, pa 3,646.446. V desetih letih se je število Poljakov pomnožilo za 416.000. V zadnjih petih letih od 1900—1905 pa za 321.000. Odstotek pomnoževanja med Poljaki je mnogo veči, nego li med Nemci. ! Volilna reforma za g a 1 i š k i" 'deželni zbor. Iz Lvova poročajo, da je ; deželnozborska komisija za volilno reformo izvolila odsek 15 Členov z nalogom, naj sestavi zakonski načrt za uvedenje deželno-zborske volilne reforme. Novi nuncij v Monakovem. Kakor poročajo iz Rima bo namesto mons. Caputo imenovan papeževim nuncijem v Mo- nakovem dosedanji apostolski delegat na Kubi, mons. Aversa. Italijanske pomorske vaje. — Iz Rima poročajo, da se začno pomorske vaje 28. t. m. Poveljnik bo vojvoda genovski. Vaje se bodo vršile okolu Mesine. Paše — slovo ! Deželni šolski nadzornik Swida odhaja te dni v več nego zasluženi pokoj. Bil je za naše srednje šolstvo pravi paša in izlasti Slovencem in Hrvatom niso cvetele rožice pod njegovo upravo. Nikdo — razum velenemcev — ne bo točil solza za njim. Tikom pred odhodom, v slovo, je kronal svoje uradovanje z uradnim činom, zbog katerega se bomo le z ogorčenjem tpo-minjali njegovega službovanja v našem Primorju. Izdal je namreč — kakor se nam poroča od verodostojne strani — ravnateljstvom srednjih šol ukaz, da ob imenovanju suplentov absolutno morajo načelno izključati eventuelne slovenske in hrvatske in židovske prositelje. Kdor torej ne more dokazati čistega nemškega pokoljenja, za tega ni kruha na nemških državnih srednjih šolah v Primorju ! In to vzlic dejstvu, da je povprečno blizo polovico učencev na teh šolah slovanske narodnosti !! To je nečuveno ! To je pač le pri nas možno. Drugod imajo domačini prednost pred tujci. Pri nas pa tujci nimajo le prednosti pred domačini, ampak se jim naše srednje šolstvo odkazuje kakor izključna domena. Tako se je poslovil paša od večine prebivalstva v Primorju! Le radovedni smo, koliko časa bo še trajalo, da ta prenapeta vrv — poči? I Prašanje. Čital sem nekoč po listih, da se zbirajo za družbo „Sv. Cirila in Metodija" obrabljene znamke. Ni se pa objavilo, ali le znamke naše države ali tudi drugih držav, in ravno tako ne, zakaj da se rabijo. Vsled tega se to tudi ni preveč udomačilo. Ako to res donaša kak dobiček, naj bi se agitiralo ! Gotovo bi se nabralo dosti znamk. Slavna družba, Sv. C. in M. pa naj izvoli odgovoriti na ta vprašanja ! I. M. C. kr. avstrijske državne železnice. Za zgradbo dveh kasarnskili poslopij razpisujejo se ločeno zgradbena dela, in pritiskalno parokurilne in vodovodne naprave. Dotični načrti in pomočki se lahko upo-gledajo na c. kr. ravnateljstvu drž. žel. v Trstu ali na c. kr. odseku za vdrževanje železnice na Jesenicah, in kolikor se jih more rabiti za napravo ponudeb, tudi tukaj dobijo. Ponudbe se morajo izročiti do najdalje 25. septembra 1907, 12. ure popoludne na vložnem zapisniku c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu. Kako mi in kako Italijani! — Šolsko vprašanje pri sv. Mariji Magdaleni. — Nedavno sem čital v „Piccolu44, da nekateri prebivalci iz sv. Marije Magdalene oziroma sv. Ane, zahtevajo od tržaškega magistrata, naj jim le ta ustanovi vsaj prvi Šolski razred, ki bi bil njihovim otrokom bližji doma, nego je oni iz Skednja. Magistrat ugodi tej prošnji, ako ne z letošnjim šolskim letom, gotovo pa s prihodnjim. In sicer že zato, ker so imenovali prosilci primeren lokal v onem poslopju, ki je za slovensko deco pristno za-strupališče, osobito ker magistrat že računa na to, da so vsi tisti otroci, ki se vpišejo v poslopju (ki je do danes ital. otroški vrtec) Via deli' Istria, izgubljeni za slovensko šolo. Ona druga stranka Magdalenčanov, to je zavednih Slovencev, gotovo ni med goriome-njenimi. Ali kdor je rodoljuben, naj ne misli, da je storil v narodnih stvareh dovolj, naj ne misli, da zadostuje, ako je sam vnet rojak in ako se ne pregreša niti za pičico do lastne narodnosti. O nikakor! Rodoljub mora neprestano misliti za blagor svojega naroda; | on je še le potem pravi narodnjak, ako vpliva j na svoje mlačne nezavedne sorojake ter jih 'izpreobrača s pametno besedo ;in dejanjem. Temeljito vplivati na nerodoljubnega tovariša in ga privesti v krog svojcev — to je največe delo rodoljubja. Ako se hočemo smatrati pravim rodoljubom, moramo izlasti mi v okolici navduševati preslepljenca ter ga oprezno in polagoma poučevati. Ponudimo mu kaj koristnega čtiva, vabimo ga s seboj v svoje družbe, k slavnostim, na izlete! Ako je prišla govorica na šolo — ne zahtevajmo od njega, ampak poprosimo ga, naj se da pregovoriti, da ostane trden in ne vpiše svojih otrok v italijansko ali nemško šolo. Nekateri ravnajo tako, ali drugi se opra vičujejo: ».Kaj nima sam pameti ? Kdo ie poučeval mene ?" No, sličen izgovor je zelo neumesten. Mi bodimo hvaležni usodi, da nas obvaruje greha narodne propasti in da se bojujemo samozavestno za narodne svetinje. Ali pomisliti moramo, da nima vsakdo lastnega prepričanja ; ne poseduje svobodne volje, ne trdnega, neomahljivega značaja, ter ni poznal (po svoji ali po krivdi drugih) pravega navodila o svojih dolžnostih ter je postal zagrižen privrženec nasprotne stranke, ali vsaj apatičen in mlačen za lastni rod. Takega človeka smemo pomilovati, dokler je še v njem iskrice dobrega ter ga prepuščati njegovemu lastnemu prepričanju in naziranju še-le potem, ko se ga je trma popolnoma oklenila, da ni več rešitve zanj iz okov tujinstva. Ko je postalo jasno, da je ves naš trud zastonj, pa — bi grešili nasproti zapovedi rodoljubja, ako bi mu še dalje ostajali prijatelji, ako bi y se shajali ž njim in mu celo pomagali podjetju. Tak, ki zavestno tepta svojo narodnost in svojo materinščino, zaslužuje samo zaničevanje! Renegat je izrodek našega naroda, kajti on sramoti svoj rod in ga zametu je ter postavlja drugorodcem v zasmeh. In roko na srce ! Kje nahajamo med Italijani enega moža, ki voli vašega poslanca ? Kje le enega očeta, ki bi pošiljal svojega sina v slovensko Šolo ? Kje bi našli med Italijani v okolici, ki poznajo naš jezik, vsaj enega, ki bi v družbi 10 Slovencev — govoril slovenski, kakor delamo to mi Slovenci ? ! i Moremo-li imenovati le jednega Italijana, ki bi postal Slovenec, ko je poročil Slovenko, kakor je to navadno pri Slovencu, ki je poročil Italijanko ?! — O, Italijani in Italijanke ohranjajo svoj koreniti značaj in ostajajo to, kar bo bili še v zibeljki: oni se ne puščajo premagati! Italijan, ko se je poročil, stori sicer vse za svojo ženo, a polen si ne dopušča metati med noge, ako je ona slučajno Slovenka in ako bi hotela uplivati v družini v narodnem pogledu. (Zvršetek pride.) Trgovci jestvin se snidemo v nedeljo ob 3. uri popoldne v prostorih Trg. izobr. društva. Če kdo ni vdobil povabila, naj se smatra povabljenim, ter se vsi vdeležite prav gotovo. Razpravljala se bo edina točka naša „Zadruga1* (kon9orcij). Uniševanje podgan z elektriko. V torek in sredo so se vršili v elektrotehniškem zavodu Galatti poskusi z patentiranim aparatom, ki ga je izumil g. Albert Florentin / Dunaja s katerim se električnim potom uničuje podgane. G. Florentin je napravil poskuse z 12 podganami, ki so bile takoj mrtve. Japonski vojni ladiji v Trstu. Danes dopoludne se povrnejo z Dunaja podadmirai Jiuin in častniki, ki ga spremljajo. Jutri bo na admiralski ladiji „Tsukuba-4 „routu, radi tega se je ladija primaknila za nekoliko sto metrov bliže pomola S. Carla. — Sinoči od 5. in pol do 6. in pol ure je priredila godba japonske admiralske ladije na Velikem trgu koncert, kar je privabilo na trg veliko množico občinstva. Od sv. Ivana. V nedeljo, dne 15. sept. [v slučaju slabega vremena pa 22. sept.] se bo vršila velika ljudska veselica v Padričali na vrtu g. M. Grgiča, katero priredi sv. Ivanski tamburaški zbor „bralnega društva pri sv. Ivanu" s sodelovanjem bratskih društev iz Padrič in Groj.ade. Naši mladeniči-tamburaši, posebno pa našo vrle gospice pripravljajoz vso vnemo in marljivostjo mnogo lepega in zanimivega za nedeljsko veselico, da bi v moralnem obziru čim povoljnejše vspela. Vspored, ki je zelo obsežen in skrbno sestavljen jamči, da bo vsakomur na razpolago vsakovrstnega razvedrila. Tamburaške in pevske točke so prav zanimive. Komur bo ljubo poslužiti se srečo-lova, mu gotovo tudi boginja Fortuna izkaže svojo naklonjenost in to, ker ima pripravljenih mnogo in krasnih dobitkov. Da pa plešo željni mladini ne odrvene noge, zato bo že skrbel „Tambuiaški zbor". Med tem pa se bo lahko vsak zabaval na krasnem vrtu gospoda Martina, ki ima mnogo izvrstne kapljice na razpolago. Mladina ima bodočnost. Zato je nas starejših dolžnost, da jo podpiramo in da jej ne jemljemo poguma za nadaljno delo v prid slovenskemu narodu. Radi tega naj pride vsakdo kdor le more ia kdor ljubi dobro in neprisiljeno zabavo, v nedeljo v Padriče, da napravi s tem naši mladini veliko veselje. Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Vstopnina k veselici 50 st. Svetoivančan. Ljudsko gibanje v Trstu v prvih 8 mesecih 1907. Statistično-demogralični mestni urad je objavil o ljudskem gibanju v tržaški občini v prvih 8 mesecih t. 1. nastopne podatke ; porok je bilo 1132, 56 več nego v isti dobi lanskega leta ; rodilo se je 4465 otrok, v isti dobi leta 1906 le 4402 ; umrlo je 3705 oseb, v prvih 8 mesecih lanskega leta 3492. Trst šteje sedaj 200.962 prebivalcev brez vojaške posadke._ T&ŽAŠK/L HL&kil KRONS&&. Pevski kvartet in gorka zaušnica. 33 letni težak Dominik M., stanujoči v ulici Pondares št. 5, je bil predvčerajšnjim opo-ludne s tremi prijatelji v krčmi Viktorije Borgoolo v ulici di Riborgo št. 22. Dominik in njegovi prijatelji so najprej želeli piti, a ko je bila ta jnjlh želja nekoliko potolažena, so pa hoteli peti. In začeli so si tolažiti tudi to željo, začeli so namreč peti, oziroma vpiti na vse grlo. Krčmarica jim je nekaj časa pustila to veselje, a ko je videla, da se le preveč derejo, je pristopila k njim in jih prosila, naj bodo tiho. V odgovor na te njene besede je pa Dominik M. vstal izza mize in ji pritisnil gorko zaušnico preko leveg.i ušesa. — Krčmarica je pa na to pozvala redarja in dala Dominika aretovati. — Na policiji so vzeli Dominika na zapisnik in ga potem izpustili- Nezanesljiva služkinja. 18 letna služkinja Lucija B., stanujoča v ulici della Ma- donnina, je bila predsinočnjim aretovana > ulici Giosue Carducci, in sicer na zahtevo gospe Josipine Leban, ki stanuje v ulici sv. Lazarja št. 26. Lucija 6. je bila namreč pred par dnevi, in sicer samo par dni v službi pri družini Lebanf a je tam vkradla zlato verižico z medaljonom in križcem kakor priveski v skupni vrednosti 30 kroa. Na policiji, kamor je bila odvedena, je Lucija B priznala tatvino in izpovedala, da je vkradeno V Trstu, dne 13. septembra 1907 »EDINOST« štev. 253 Stran III f« rižico s priveski vred prodala zlatarju Mon- ali napredne. Če hoče stranka to doseči, se >nari v ulici della Barriera vecchia, ki pa: bo morala bojevati. Ne stranka miru in spra- . . ■ • i > i * nn 1___..1.. i__ i__J_ __i. m„ ji je dal za vse skupaj le 4 krone in 20 stotink. Hud italijanski frkolin. Ko je pred-sinočnjim množica ljudij demonstrirala proti podraženju kruha, so bili demonstrantje na 1'jrsu vstavili tramwayski voz. Ko so pa demonstrantje prišli že mimo voza, se je voz začel zopet pomikati. V istem hipu je stal na strani tik pred vozom neki redar, a ko je začel voz drčati naprej, je 15 letni Fran Beltramin, ki je doma nekje iz Italije in stanuje tu v ulici del Ponzianino št. 3 ter živi brez dela, torej ko je začel voz drčati m p rej, je ta smrkovec pahnil redarja, z tfa-menom, da bi isti padel in da bi ga tram-way povozil. Redar se je pa vzdržal po koncu in 15 letnega frkolina aretoval in ga lirul na policijo, kjer so ga pridržali v zaporu. Tatinska klofuta. 35-letni Henrik S., stanujoči v ulici delle Allodole, in 34 letni Karol G., stanujoči v ulici Rigutti, sta bila predsinočnjim aretovana v ulici sv. Jakoba ;'vh d v staro mest ), in sicer na zahtevo lahkoživ ke Ane T. Ta poslednja trdi namreč, da, ko je ona prišla iz kavarne „Tereeste" sta ona dva dirjala za njo, a Henrik Š. da jo je dohitel, ji dal klofuto in ji obenem Bkušal iztrgati uhan iz ušesa. No na policiji so ju vzeli zapisnik in ju potem izpustili. Na vrnitvi z letovišča. 27-letna služ-kitra Jera Sumi, ki je v službi pri družini g . Krištof v hiši št. 42 v ulici del Valdi-rivo, je prijavila predvčerajšnjim popoludne na policiji sledeči dogodek: Z družino Krištof je bila ona poldrugi mesec na letovišču v Barkovljah. Predvčerajšnjim predpoludne se pa vsa družina Krištof vrnila v mesto. O renašaoju raznih stvari iz Barkovelj v Trst je pa bila njej ukradena srebrna ura, vredna 1 6 kron. Smefinlca. Dober svet moškemu, ki se misli .. niti: ,-Lepa ženska te bo varala, grda ti ne bo vgajala, bogata te bo nadvadovala in strahovala, revna te bo pa spravila na beraško palico ! Koledar in vreme. Danes : Amat, škof; :-e il; Po vršena. — Jutri: Povišanje sv. Križa ^oacoslav : Rajna. — Temperatura včeraj : ob 2: uri popoludne -f- 26 5.* Celzius. — Vreme včeraj . deloma oblačno. _ Društvene vesti in zabave. „Obrtnijsko društvo" v Barkovljah :-Iavi v nedeljo, dne 15. t. m. desetletnico odpretja „Narodnega doma". — Sodeluje pevsko društvo „Adrija" in tamburaški zbor. Na programu je petje, tamburanje, srečolov na prekrasne in koristne dobitke; šaljiv prizor in igra katero vprizore člani deželnega gledališča 1 j ubijan s k tj g a. Pevsko društvo rKolott naznanja ;eveem in pevkam, da so se zopet pričele red e pevske vaje ob sredah zvečer in ob nedeljah popoludne. Pevci in povke so napro-šeni da redno zahajajo k vajam, ker se treba ori praviti za veliki koncert, ki bo na jesen. Vabimo posebno tudi bivše pevce in pevkd, tia se zopet pridružijo našemu pevskemu zberu. ( lani ^Trgovsko - izobraževalnega društva", ki se zanimajo za plesne prire-^it^e, so vabljeni, da pridejo danes zvečer ob j. i a pol k sestanku veselič. odseka v društvene prostore. Darovi. TamburaŠkemu odseku „Kola" je daroval g. K. S. iz Zagreba, pod geslom - mladim narodnim boriteljem v podporo" 10 kron. Uesti iz Goriške. a Shod kmečke stranke. Danes vršil se vi zaupni shod novo ustanovljene kmečke atrsuke, ki je bil v marsikakem oziru zelo 'ani iiv. Predsednikom shoda izvoljen je bil g. ? ipan Locatelli, na kar je dr. Franko podarjal, da je po zadnjem sestanku novo str.t. ko začela posebno napadati „Slogina" ve, le stranka boja ima bodočnost.. Taka stranka pa rabi svojo tiskarno, glasilo, denarnih zavodov. Vse to bi se dalo ustanoviti, a le z odločnostjo. Za enkrat odklanja sodelovanje. Će pa pridejo kdaj do njegovega stališča, jim je na razpolago. Ta govor sprejel se je molče na znanje, na kar se je nadaljevala debata o strankinem glasilu. Udeležili so se debate Križman, Medvešček, Mrmolja in dr. Franko, na kar se je sklenilo, ustanoviti lastno glasilo ter spraviti skupaj potrebni kapital potom deležev. Udeležilo se je shoda okoli 200 mož. Splošno se je opazilo, da so bili mej njimi najbolj verni pristaši narodno-napredne stranke, dočim klerikalcev ni bilo. Ni-li to znamenje nezadovoljnosti v eni stranki ? Smrtna kosa. Iz Škočijana nam javljajo od 12. t, m. : Danes je tukaj vmrl upokojeni župnik g. Ivan Kovač. Pokojnik je bil rojen leta 1861 v Doberničah na Dolenjskem. Po dovršenih gimnazijskih študijah je nekoliko časa služil pri vojakih v Ljubljani. Leta 1882 je pa vstopil v goriško semenišče kakor bogoslovec tržaško-koperske škofije. V duhovnika je bil posvečen leta 1886 ter je služboval kakor kapelan v Buzetu in na to v Dolini. Leta 1891 je postal župeupravitelj in kmalo na to župnik v Kubedu, kjer je služ* boval 16 let. Ze več časa je bolehal, vsled česar je pred meseci stopil v pokoj ter se nastanil v Skocijanu in sedaj ga je smrt rešila trpljenja. Pokojnik je bil mirnega, blagega značaja in obče znan med duhovščino po zgornji Istri. Lahka mu zemljica! Žalostno! Prejeli smo: Doznali smo iz povsem verodostojnega vira, da sta bili dve pismi glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani, naslovljeni na moško, oziroma žensko podružnico v Tolminu, vrnjeni temu vodstvu z opazko : „Se ne ve komu vročiti, ker podružnica p o č i va !" To je žalostno, skoro sramotno, da tolminski rodoljubje, ki so sicer agilni in čvrsti, puščajo tako v nemar toli važno ustanovo, kakor je naša šolska družba. Kje je temu vzrok ? ! Ali pustimo na strani stikanje po vzrokih, ker bi to itak nič ne koristilo. Baje se obračamo *lo tolminskih rodoljubov in ro-doljubkinj z nujnim pozivom: vzdramite se in oživite svoje delovanje naši družbi v prid! Dvakrat žalostno bi bilo, ako bi ravno Tolmin ostajal v mrtvilu ravno sedaj, ko je za družbo na vstala doba svežejega in energične-jega delovanja! Tolmin je metropola soške doline in dolžnost je Tolmincem, da pred-njačijo drugim krajem z vspodbujalnim izgledom. Iz Tomaja. Naše pevsko društvo se or* ganizuje in pripravlja na delo že kakih 12 let, pa še ne more priti do nobenega pravega stališča. Vedno so med nami prepiri in navskrižja. Vsi bi radi zapovedovali, vsi bi bili radi predsedniki in odborniki. V našem društvu je tako kakor je bilo na zidanju babilonskega stolpa. Nekateri si prizadevajo in se trudijo za napredek v petju in naobrazbi. Ali zastonj je. Do sedaj je bilo vendar še nekoliko upanja, da se položaj v društvu zboljša in da se bo isto začelo razvijati in napredovati. ne gre, ker ni složnosti, smetljaja pa dosti. In na vseh straneh ne-voščljivost in zavist. Pravega smisla za potrebe sedanjih časov pa nikjer. Letos so skušali na sv. Petra in Pavla dan s prireditvijo zabave, ali tudi to ni Šlo brez boja: eni so hoteli tako, drugi drugače. Slednjič so zmagali vendar pametni, ki so hoteli da se čisti dobiček obrne v dober namen — za knjižnico. Nekateri mladeniči so bili proti temu, da bi društvo priredilo ples, ampak hoteli so ga prirediti sami, da bi se denar porabil za popivanje, kakor je že navada Nu, kakor rečeno, niso dosegli tega. Na sv. Petra in Pavla dan se je nabralo precej denarja, Nekaj so porabili za društveno opravo, Nicolinija v ulici Carducci ter odnesli 5400 kron. 16 ur živ pokopan. Pri izkopavanju na Učki je podsulo kmeta Peruca, ki je bil 16 ur pokopan pod gruščem, vendar je bil le neznatno poškodovan na nogi. Vesti iz Kranjske. Odbor zadruge gostilničarjev, kavar-narjev itd. v Ljubljani prosi tem potom vse tiste, ki bi se radi udeležili shoda dne 16. in 17. sept. v Ljubljani, a niso prejeli vabila, naj se nemudoma za isto zglase po dopisnici. Dobe pa vabila tudi lahko na dan 6boda v Mestnem domu. Koder so zadruge, je odbor poslal vabila zadrugam ter prosi, da dotična načelništva store svojo dolžnost in povabijo člene. Kdor si želi napredka in koristi v svoji obrti, pridi na shod ! Veliko narodno veselico priredita telovadno društvo „Sokol" na Jesenicah in Ciril-Metodijeva podružnica za jeseniško ob čino dne 15. t. m. na Ferjanovem vrtu na Savi. Vspored: 1. javna telovadba, 2. kon- Dalje na četrti strani. JL T Potrtim srcem naznanjamo vsej rodbini, prijateljem in znancem tužno vest. da je 11. t. m. v Ljubnem na Kranjskem preminula naša preljubljena sestra, teta, oziroma sestrična MARIJA DOLINAR v najlepši dobi svojega življenja. Pogreb blage pokojnice bo jutri 13. t. m. popoludne. LJUBKO (na Kranjskem) dne 12. septembra 1907. RODBINE: Dolinar, Thron, Brtichner. O pr. §t. Pt. IV. 64/95 208/1. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Od strani c. kr. okrajne sodnije za civilne stvari I. odd. v Trstu prodajo se po javni dražbi vsled prošnje gosp. odvetnika dr. Otokar R y b d i - a, kakor varuha ml. Antonije Crisanaz in oskrbnika umobolne Julijane vdove Crisanaz spodaj navedene nepremičnine s pripadki vred in sicer : I. Sv. Mar. Magd. Spodnja : Tab. št 1146 Kat. št. 415 ; Tab. št. 1149 Kat. fis. 415 „ „ 1150 „ n 415 ; n n 1148 „ „ 415 „ n 1152 „ rt 417 ; 1153 „ „ 418 n n 1154 „ j) 418 ; t* n 1155 „ „ 419 „ „ 1156 „ n 418 ; n 1157 , „ 419 (in 420 , n 1158 r n 421; 11 n 1160 „ 31. 422 n „ 1161 „ n 423; rt »1 1162 n „ 423 * 2363 „ n 424; n n 1159 n n 421 „ „ 1725 „ 416: rr *» 2150 B „ 414 stranka, ki je tudi takoj proti novi kmečki narJa« . . »trii-iki ustanovila nove -kmečke zveze". Od-ldruS° Je naloženo t hranilnici. Ta denar kar ločno zavrača očitanja, da je kmečka stranka brezverska in da ne ve, kaj hoče. Povzdignili hoče slovensko ljudstvo v gospodarskem kulturnem in političnem pogledu ; za vero se ne briga, ker to ni njena naloga. — Pač pa se protivi zlorabi vere v politične svrhe. Nato rdzlaga govornik nekaj točk iz strankinega programa: v kolikor se tiče imetskega stanu, je strogo agraren in nepoznan. V o.t&lem se pa ozira program tudi na tr-govstvo, obrt in delavstvo. Govornik poudarja ia bto.ii stranka simpatično nasproti narodni 'ielavfcki organizaciji v Trstu. Ničesar pa ni mogoče doseči, ako nima stnu.ka svojega glasila. V to svrho je sklican danfišnji shod. K temu predlogu govorili so najprej Mrmolja, za njim Franc Kocjančič, ki je v svo]em govoru poudarjal, da je odbor popoln '■cer manjka v njem izkušenih politikov; zato naj ^e privzame pred vsem v odbor prisotnega dr. H. Turno. (Odobravanje) Dr. Turna pravi, da od 1. 1902, odkar je odložil vodstvo napredne stranke, se ni udeleževal aktivno političnih bojev. Zato mu je težko pristopiti. Storil pa bi to, ako bi ogovarjala stranka načelom, katera on za-stopa. On je socijalen demokrat, a ni pristaš socij-dno-demokratične stranke. Protivi se zlorabi vere, bede in kapitala. Odpraviti je treba moč vladajočih klik, pa naj so že klerikalne svedrovci prevrtali železno blagajno kramarja ne da miru nekaternikom in bi ga hoteli porabiti. Pred osmimi dnevi se je nekdo tudi v ..Edinosti" izpodtikal ob tem denarju, Dotič* nik bi hotel, da bi se denar porabil za knjige, ki niso primerne za naše ljudstvo, morda pa — zanj! Društvo je dobilo knjig brezplačno in jih je za sedaj dovolj za nujno potrebo. Sedaj so še druge potrebe. Dopisnik je napadel tudi našega nadučitelja, ali krivično, kajti gospod v žrtvuje za društvo duševno in materijalno. Žalostno je pri nas v Tomaju, da se napadajo ravno sposobni ljudje. Tako ne bomo napredovali nikdar. Premeščen je iz Poreča v Tolmin davčni adjunkt R. Fonzari. Vesti iz Istre. Deželni zbor isterski bo sklican, kakor javljajo iz Pule, okolu 20. t. m. in sicer v Kopru. C. kr. hrvatska državna gimnazija V Pazinu, vpisovanje učencev se bo vršilo dne 16. in 17. septembra od 8—12. ure v gimnazijskem ravnateljstvu. Vsprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili dne 16. io 17. septembra, ponavljalni in dodatni pa dne 16., 17. in 18. septembra. Šolsko leto 1907—1908 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo. Svedrovci v Puli. Kakor poročajo iz Pule, so v noči od srede na četrtek neznani ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojacnlcs Trst ulica Torreite St. 34 (t mi m „#Ila trnova rftte di Cries!&". VELIKA ZALOGA {zgotovljenih ohlek za odrasle in dečk r =^=s=: vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti Tab. St. litji, Kat. št. 425 in 204. II. V Plavjah: Vložna 3tev. 33, kat. štev. 108, 1166/4, 116ti/2, 1166/3, 1166/1, 67/1, 67/2. III. V Miljah: Vlož. štev. 412, zem. telo 4, kat. Stev. 82/6, z. t. 4 kat. 82/5, z. t. 5, kat. št. 437, z. t. 5 kat. 6t. 122. z. t. 5, kat. štev. 123. IV. V Dolini. vlož. štev. 165, zem. telo 1 s tem, da se določuje kot manjšii ponudek Kron 107000. Dražba se obdrži dne 24-. septembra 1907 ob 9. in pol uri predpoludne v sobi štev. 31 podpisanega sodišča. Ponudbe pod najmanjši ponudkom se ne sprejmejo. Upnikom, ki so zavarovani na zemljišču, ostane pridržana njih zastavna pravica brez ozira na dostatnino. Izkupilo dražbe bo soduo ohranjeno. Dražbene pogoje je mogoče pregledati v pisarni podpisanega sodišča do dneva naroka, od 9. ure predp. do 1. ure popoludne (soba štev. 30.) V smislu § 278 izvans. post. je lastnicama maloletni Antoniji in umobolni Julijani udovi Crisanaz, zastopanima po odvetniku Dr. O. Ryb£f-u, njunemu varuhu oziroma oskrbniku, pridržan rok 3 dni po dovršenem začasnem domiku, da ga s svojim defivitivnim pristopom napravijo defin tivnim. C. kr. okr. sodnija za civ. stvari oddelek 1. TRST. dne 25. julija 1907. (L. B.) Denarna posojila ^ •tvu, zamorejo dobiti osebs vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po žeiji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZID ARI v ulica della Caserma št. 14, I. nadet od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne. Tovarna pohištva v bogati izberi, neprekosijive glede solidnosti in elegancije ---se vdobi pri--- (naslednik: G. Ma Torre Giacomo Jffaeerala ulica deli' Acpiotto 3 ulica CMozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne, pohištvo in tapetarije „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Plazza della Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastili hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4°io Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0) na menjice po 6°/o> na zastave po 5Vt°/o i11 na amortia5acyo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. rn^s^ Poštno - hranilnični račun 816 004 j ^r'^r^r^l'l'........ »olidno in elegantno PohlSlVO Rafaele italTa I TR8T — Via Malcanton 7 Btran IV »EDINObT« št. 253 V Trstu, dne 13. septembra 1907 OTEL BALKAN 70 nI, afektr. rameitift, kapami Cena aiarna. ?»&*} 4 3$§i HOTEL BALKAN cert, 3. petje, srečolov in šaljiva pošta, 4. ples in svobodna zabava, na kateri se bodo pekli janci na ražnju. Na veselici sodeluie slavna sokolska godba iz Prvačine na Goriškem v sokolskem kroju. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina 60 stot. Novo ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu meri skoro 20 oralov, od katerih je 18 določenih za pokopavanje; dva orala sta porabljena za poslopja, ceste in dohode. Poslopja so stal 120.000 K, vse drugo pa 170.000 K, Radeckega veteran umrl. V sredo so v Ljubljani pokopali upokojenega pismonoše Simona Jerasa, ki se je pod Radeckijem boril v Italiji v letih 1847, 1848 in 1849. Letina medu na Kranjskem bo letos izvrstna, to pa posebno radi ugodnih vremenskih razmer spoml&di in poleti izlasti ob času, ko sta cvela lipa in kostanj in je bilo vedno dovolj hrane. Povrhu tega je letos tudi dobro obrodila ajda. Cene medu in vosku Se niso določene. Književnost in umetnost. Dobro znana tvrdka 011 o v Pragi izda v kratkem češko slovenski s?ovar, ki ga je sestavil Ceh Antomu Zavadi 1, ki živi že mnogo let med Slovenci. Delo je sedaj prav aktuvelno z ocirr.m na žive simpatije Tebov do Slovencev in obratno ter bo gotovo vse-; stransko dobre došlo. Čez nekoliko mesecev izide drugi del:! Slovensko-češki slovar, ki bo dobre; dosel osobito vsem onim, ki so se s pravG i ?nemo pričeli učiti češkega jezika. Češko - slovenskemu delu bo pridejasa kratka češko-slovenska, slovensko-češkemu delu pa slovensko-češka slovnica. Ko dobimo iztis v roke, spregovorimo obi>irneie; za sedaj opozarjamo le vse ljubi telje češkega jezika na ta novi plod -češko-slovenske vzajemnosti. M. „Svačič" k olen d ar za godinu 1908, do-štaaipava se, pa će ovih dana izaći. Sadržaj mu je kao i prijašnjih godina veoma biran, pa je nade, da će ga rodoljubno občinstvo i ove godine oduševljeno primiti. Poznato je pak, da je kolendar „Svačić pokrenut upravo zato, da se njegovim prihodom uveoa podpora siromašim učenicima hrvatskih skok; u još aviek otudjenem Zadru. Dužnost je stoga svakoga rodoljuba, da ovaj prekrasni kolendar kupi, jer time doprinaše za jednu od najvećih naših potreba. „Svačiću debivati ćete u svim hrvatskim knjižarama i kod trgovaca koji se bave prodajom kolen dara uz cienu od K 1"^0 a veće naručbe neka se pošalju iz-davateljici Hrvatskoj knjižarnici" u Zadru. Ustnica uredništva. G. dopisniku I. Stubelu: Anonimno došlih dopisov ne objavljamo. Izvolite se oglasiti v našem uredništvu. Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 12. septembra: I Bell E. trgovec LUZERN — Regnat L trgo- | vee ZAGREB — Frankova M. zasebnik PRAGA — 1 Dr. Cervar G. uradnik VOLOSKO — Pipan A. zasebnik PUU — Zehner A. zasebnik DUNAJ — Brucbner O. zasebnik DUNAJ — Opi K. zasebnik PRESBURG — Kormuller E. častnik PLZEN — ROTH I trgovec M.SKOLZ — Loksr A. trgovec AJDOVŠČINA — Aleitinger I. častnik GRAC — HUBER E. uradnik GRAC — Nicolaides B. poseb-nik VOLO — Janke I. zasebnik ABERilNSEL — Maver E. čaBtnik SPLIT — Klapach r C. zasebnik DUNAJ — Lican A posestnik DORNEG. — Hribar D. trgovec LJUBLJANA — Boitky B. častnik GORICA — Piantanida G. uradnik OREBIC — Mebril C. uradnik DUNAJ — Peerozschaw A. trgo-vde LO> DON — Dr. GIbdz D. zdravnik CALRO — Sjkora K. potovalec PRAGA -- Binder V trgovec DUNAJ — Bon čar I. profesor KRANJ Ljudski ples na planem 15. septembra t. 1. na travniku gostilne v Dragi blizo Železnične postaje.__1180 Meblirano sobo Proda se išče uradnik najkasneje do 15. t. m. Ponudbe pod -Uradnik" na „Ioseratni oddelek Edinosti" (1125 knjige za I. nemško gimnazijo. Bavčer. ulica I^ituto 13,1, n. ( 124 ^nroimpm ve<; slikarskih in dva ple-opi cjmcill skar.-ka pomočnika. Spreten črko-sllkar ima prednost. Odda! bom le zanesljivim pomoćnikom stavbe tudi na kontrakt U s t o p takoj. Naslov : IVAN INOCENTE, sobni in de-koracijski slikar v Postojni._1129 7flllhil CP IP zav°j raznih spisov, ki so za *-yUUIl OC JO najditelja brez vsake veljave, a imajo veliko vrednost za lastnika. Kdor bi ga bil morda našel, naj ga izvoli poslati na naslov: IVAN GOL.TEV.ŠĆ EK, trgovec z lesom v Gorici. — Najditelj dobi primerno nagrado.__1128 Delavci! Podpirajmo Delav. organizacijo! - o 9§ef6 Prodajalnica steklovine Giovanni Sardotsch & Comp. se je preselila v ulico Nuova 24 Sipe in ogledala. Bogata zaloga majolik. Stekla, porcelan, svetilke in postrežba sa 1 ali 2 osebi. — Specijaliteta - porcelan za kavarne in gostilne. Sprejmo so i o stavljanje šip v delo po zmernih cenah ienEraaraiKg aoooooooocooooooi : : Mehanična delal 11 i ca : : avtorlzovana za napeljavo vode in plina GUIDO SAMBO Zastopnik oiliKimie toTarie gramolono? Teodor PicSler. GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim giascm in specijelne plošče na iibero. Sodi vsake vsebine ulici Banitži 13. novi in rabljeni, se prodajajo v 1126 ftiialfO boljše rodbine sprejme »e na stanovanje. UlJalVa Kje? pave „Inseratni odd. Edinosti". 1112 Iščem priprosto ^mSIEj^ oeredja. — Ponudbe pod rSLAVIN" na „Inaeratni oddelek Edinosti '. 1113 Stenograf FRA NZ za nemščino, sloven ščino, išče službo. — Ponudbe pod postrestante, Ljubljana,_1105 Trnnv^lfpna vaJenC» sprejme utKOj veCja _ * B " _ U" trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 5tev. oddelek Edinosti". ,100a na Inseratni 1088 I^PP QP trgovski pomoćnik. JNasiov pove „ln-sera to i oddelek Edinosti". 1118 KUDI IVI veliko že rabljeno pisaiiiO mizo. fouuuoe " r,,H F»8ftne ali uatmene, na Inseratni oddelek _rxnnoiti ped ^Pisalna miza". 1346 0 * Trst, Piazza San francesco 3' ;lssisi 3. Ooooooooooooooc i". c| Skladišče gramofon-v. a.etilk, aparatov za Aneijevo luo, mrcžlo In oovl. PopraTljanje kolen, gramofonu., nioturo* lu [illn ali K: zio, elek.ri I I I ll-l 1 I i I I 1 l 1 I I I 1 I I I I I 1 I I I I II 1 C pp-o^iseiTE!« Velika zaloga čevljev £uigi Uoltan TRST, ulica Bar-riera vecchia 33 Najveća trpežnost in eleganca. CENE ZMERNE, -»i Cene določene, da se ni bati konkurence. Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan 500 parov čevljev katere prodaja v svojih prodajainicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki. Delo popravljivo! — Izvršuje se popravljanja. l V Trst, ulica Farneto stev. 11 vogal ulice Gelai Skladišče pohištva in tapeinrij lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle a temne, posamezni komadi vsake vrsie z zaloge stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikost Preskrbi se popolno opravo za prenočišča po jako zmernih cenah iu s skrbno I I I I I I l< I I I I m I I I II I I i I I i ; i ■ i i i I II M I I II Pl i rl I lil Podpisani naznanja slavnemu občir.st Trsta in okoli»:e, da je prevzel na svo' ime dobroznano trgovino kolonijalnoga blaga v ulici Giulia štev. 29 er se topi o priporoča udani HUGO CZUHĐA Vittorio Oaldcvif Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe Iii knliiuje. Izđelnje pripra?e sa prodajalBlce Cd zmaj !n zncrrsj n dela za f'- / TRST — ulica Valle št. 8. iSternitov Skrili fla SG je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GliAVMlH MESTIH-====== Vprašajte vzorce In kataloge v ===== Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala Belvedere šl. 1, Celejon 1057