Ptuj, petek, 7. septembra 2012
letnik LXV • št. 71 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
V torek priloga
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Po naših občinah
Juršinci • Po
zahtevi Žerjava o odstopu - tišina
O Stran 5
V
Kmetijstvo
Slovenija •
Ekološko kmetovanje še vedno v plenicah
O Stran 8
Zdravstvo
Ptuj • Tudi očetje lahko po porodu ostanejo v bolnišnici O Stran 24
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Ptujski športni vikend
Zmigaj se!
O Stran 15
Ptuj • Začetek gradnje predvidoma že oktobra
Mesto ima razlog za veselje
Starši, učenci in zaposleni na OŠ dr. Ljudevita Pivka ter mnogi drugi imajo te dni razlog za veselje. Začela so se namreč dolgo pričakovana dela na lokaciji tik ob ptujskem dijaškem domu, kjer bo šola dobila nove prostore.
Dvajsetega avgusta so se začela arheološka izkopavanja, ki jih izvaja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pod vodstvom arheologa Ivana Žižka. Prvi del predhodnih izkopavanj bo končan še v tem tednu, preostalo pa med gradnjo. Avgusta je bil objavljen tudi razpis za izvajalca del, rok za oddajo ponudb je 17. september. Če bo šlo vse bo načrtih, bodo lahko gradbeno pogodbo podpisali v drugi polovici oktobra, temu pa bo sledil začetek gradnje. Kot pojasnjuje Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo na Mestni občini Ptuj, si bo ptujska občina del sredstev zagotovila s kreditom, del bo prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; o načinu financiranja od drugih občin soustanoviteljic OŠ dr. Ljudevita Pivka naj bi se župani dogovorili na kolegiju županov Spodnjega Podravja.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Združenje pridelovalcev sladkorne pese M Majšperk • Težave podjetja AP
Ponovno sladkorna tovarna?
Z uvedbo sladkorne reforme leta 2006 je Tovarna sladkorja Ormož končala proizvodnjo, kmetje pa pridelavo sladkorne pese, ki še danes velja za najbolj donosno poljščino. Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS), ki je bilo ustanovljeno že pred desetimi leti, pa se je kljub temu ohranilo vse do danes, ko se skupna evropska kmetijska politika oblikuje na novo. Med drugim naj bi odpravili sladkorne kvote, ki do konca leta 2014 onemogočajo vnovično vzpostavitev proizvodnje sladkorja v Sloveniji.
Pričakujoč omenjene spremembe, je Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) v minulem tednu kmetijskemu ministru Francu
Bogoviču in širši javnosti predstavilo svojo namero o izdelavi študije izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije Slovenije.
Člani združenja so izpostavili dejstvo, da na prenehanje obratovanja Tovarne sladkorja Ormož niso mogli vplivati, ker je o tem odločal večinski lastnik, nizozemski živilski koncern Cosun. Ta je še danes lastnik objektov in zemljišč v Ormožu (tehnološka oprema je bila prodana), ki je ocenjeno na 5,5 milijona evrov. Predvidevajo, da bi v prihodnje odkupili nepremičnine. Pri dokončnem zagonu proizvodnje, če se bo ta zgodil, pa naj bi imeli zraven investitorjev glavno besedo kmetje.
O Stran 3
Ogrožen obstoj 162 delovnih mest?
Inšpektorat za okolje in prostor je podjetju Albin Promotion izdal odločbo, po kateri mora iz lovrenške gramoznice odstraniti vso nepokrito odpadno gumo. Albin Brencl trdi, da je odločba neizvedljiva in protizakonita, saj naj bi šlo za zaroto, s katero želijo uničiti njega in okrog 160 zaposlenih v obeh podjetjih.
s
Foto: Viki Ivanuša
Mirko Kosi, predsednik ZPSPS, si prizadeva, da bi na slovenskih poljih spet rasla sladkorna pesa.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je prejšnji četrtek, 30. avgusta, na prvi popočitniški seji občinskega sveta pod točko pobude in vprašanja svetnike med drugim seznanil s tem, da je podjetje Albin Promotion od Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje prejelo odločbo, po kateri mora vse izrabljene gume v nekdanji lovrenški gramoznici v roku 15 dni od vročitve odločbe umakniti od vodov omrežja za prenos in distribucijo električne energije za najmanj 15 m tlorisne razdalje. Do 30. novembra letos mora s te lokacije odstraniti vse izra-
bljene gume, ki niso prekrite z gramozom oziroma zemljino.
O Stran 3
Foto: M. Ozmec
V pisarni prokurista Albina Brencla brnijo telefoni.
Majšperk • Podjetje AP mora odpadno gumo odstraniti iz lovrenške gramoznice
Ogrožen obstoj 162 delovnih mest?
Inšpektorat za okolje in prostor je podjetju Albin Promotion izdal odločbo, po kateri mora iz lovrenške gramoznice odstraniti vso nepokrito odpadno gumo. Albin Brenči trdi, da je odločba neizvedljiva in protizakonita, saj naj bi šlo za zaroto, s katero želijo uničiti njega in okrog 160 zaposlenih v obeh podjetjih.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je prejšnji četrtek, 30. avgusta, na prvi popočitniški seji občinskega sveta pod točko pobude in vprašanja svetnike med drugim seznanil s tem, da je podjetje Albin Promotion od Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje prejelo odločbo, po kateri mora vse izrabljene gume v nekdanji lovrenški gramoznici, ki niso prekrite z gramozom ali zemljino, v skupni količini 79.365 kubičnih metrov, v roku 15 dni od vročitve odločbe umakniti od vodov omrežja za prenos in distribucijo električne energije za najmanj 15 m tlorisne razdalje. Do 30. novembra letos mora s te lokacije odstraniti vse izrabljene gume, ki niso prekrite z gramozom
Uvodnik
oziroma zemljino, ter jih oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov. Pri tem je župan dodal le še to, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve, nato pa nadaljeval z drugimi aktualnimi novicami.
Da bi izvedeli, kako so se na sprejem te odločbe odzvali v podjetju Albin Promotion v Majšperku, predvsem pa, ali so že začeli odstranitev gum, smo jih v sredo, 5. septembra, obiskali. Lastnik in prokurist podjetja Albin Brencl je bil zelo resen in zaskrbljen: »Moram reči, da je s to odločbo, ki smo jo prejeli 28. avgusta, stvar postala zelo resna in zapletena, saj je ogroženih 162 zaposlenih v obeh podjetjih, vendar upam, da bo prevla-
Vsaka šola nekaj stane
r% f - f i
\ — / n t
Z letošnjim šolskim letom se pouk, v slovenskih osnovnih šolah ne sme začeti pred 7.30. Sprememba spada v varčevalni paket, ki naj bi zmanjšal število ur iti posledično učiteljev. Vendar v večini primerov nima večjega učinka, so pa prizadete občine, ki imajo šole z veliko vozači. Te bodo prevoznikom zdaj plačevale več, ker ob isti uri ne morejo opraviti prevozov za vse šole z enakim številom avtobusov kot doslej. Tako država ni privarčevala, občina pa bo plačala.
Ne bom tarnala nad tem, koliko starši odštejemo za šolske potrebščine, mi je pa že drugo leto zapored dvignil pritisk identičen postopek ene izmed slovenskih založb. Vsi vemo, da se delovni zvezki kupujejo konec maja ali v začetku junija. Takrat nič hudega sluteč kupite tisto, kar je pač na seznamu. Če imate dva otroka, naredite manjšo selekcijo, ker če ste spremljali dogajanje pri starejšem, veste, česa tudi mlajši gotovo ne bo potreboval. Delovne zvezke v skupni delovni akciji lepo ovijete, opremite in na prvi dan pouka izveste, da je delovnik za določeni predmet neuporaben, ker je založba v avgustu (!) izdala spremenjeni ponatis. Sicer ga menda vzame nazaj in ga zamenja. A do takrat so se že napili vaše krvi in živcev.
Tudi v zgodbi s sladkorjem so se slovenski kmetje, kot je videti, precej naučili in so pripravljeni na nov začetek. Če je bila prva tovarna sladkorja ves čas predvsem stvar politike, saj je bila tako umeščena v prostor in pred vsakimi volitvami od njenega zaprtja naprej glavna tema, bo druga predvsem stvar matematike. Kajti slovenski kmetje znajo presneto dobro računati in doslej so si že večkrat preračunali, da bi se jim zdaj, ko je konec nadomestil za opustitev proizvodnje sladkorne pese, splačalo to spet pridelovati. Ob zmanjšani pridelavi sladkorja v Evropi so šle cene pese in sladkorja namreč v nebo in prav tako dobički tistih, ki se ukvarjajo s tem. Dobiček bo treba nekam vložiti in verjetno ga bodo res tja, kjer je že nekaj znanja in izkušenj, kjer je vnovičen zagon tovarne sladkorja neizsanjani sen, kjer je celo želja po lastni finančni udeležbi. In krog se bo spet zavrtel.
Viki Ivanuša
Foto: M. Ozmec
Usoda odpadne gume v nekdanji iovrenški gramoznici po vsej verjetnosti ostaja še naprej nejasna.
dal razum, saj so avtorji tega problema znani. Ta odločba je dober primer, kako lahko uradniki in inšpektorji uničijo podjetje na osnovi lažne interpretacije problema, samo da skrijejo svoje napake.
Naša družba AP s sedežem tukaj v Majšperku obstaja že 22 let, zaposluje 124 delavcev in ustvari 97 odstotkov prihodkov z izvozom v 29 držav. V Halozah smo srednje veliko proizvodno podjetje in prav te dni načrtujemo povečanje števila zaposlenih, saj prihaja v naše podjetje strateški partner, s pomočjo katerega naj bi razširili proizvodnjo in dodatno zaposlili okrog 90 ljudi. Zdaj je vse to pod velikim vprašajem.«
»Želel sem odpraviti občinsko sramoto«
Kdaj so se začele pojavljati težave, ki so povezane z odpadno gumo v lovrenški gramoznici?
»Leta 2007 sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za predelavo odpadne gume in sanacijo opuščene gramozne jame, polne odpadkov z namenom, da rešim dve ekološki težavi na en mah: da predelam odpadno gumo in da saniram eno od številnih gramoznic, ki je ekološka sramota lastnika, občine Kidričevo. Odpadno gumo smo predelovali v uporaben gradbeni agregat z vsemi atesti in certifikatom. Še uporabno gumo smo dalje prodajali v Afriko, prav tako tudi gumo za karka-so v BiH. Program je bil zelo donosen tako za podjetje AP kot za Slovenijo, verjetno pa je moj uspeh šel nekomu na živce. Zaradi donosnosti in dobre ideje so nam namreč kar dvakrat podtaknili požar,
ki je sprožil pritisk občine Kidričevo. Iz tega je nastal pravi kaos, ki traja že šest let.«
Zakaj se je začelo vse skupaj še bolj zapletati?
»Vsi mediji ste poročali, da je visoka uradnica MOP na seji občinskega sveta Kidričevo obljubila, da bo podjetju AP odvzela vsa dovoljenja, kar ji je z usklajenim delovanjem okoljskega in gradbenega inšpektorata tudi uspelo. Tako sem sredi julija 2011 prejel odločbo, s katero se po nadzorstveni pravici odpravita gradbeni dovoljenji, ki sta bili izdani leta 2007, v drugi polovici januarja letos sem prejel odločbo, s katero so zavrnili gradbeno dovoljenje za sanacijo opuščene gramoznice, sredi junija pa sem prejel še odločbo, s katero so nam zavrnili vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja. In tako sem brez krivdnega razloga izgubil vsa dovoljenja, zato sem moral zapreti program v Lovrencu.
Mislil sem, da je s tem agonije konec in da bodo tako donosen program pač dali nekomu drugemu. A zgodilo se je ravno nasprotno, saj so si izmislili model za dokončno uničenje podjetja AP. Inšpektor za okolje Vladimir Kaiser je izdal odločbo, ki smo jo prejeli 28. avgusta in s katero nam nalaga, da moramo odstraniti in porušiti vse, kar smo v skladu z izdanimi dovoljenji počeli celih pet let.«
»Odločba je neizvedljiva in protizakonita«
Ali ste že začeli odstranitev gume?
»Ne, kajti poudariti moram, da je ta odločba neizvedljiva in protizakonita, saj nas
z njo inšpektorat zavestno sili v zlorabo položaja, verjetno pa mi bo za dokazovanje tega zmanjkalo časa, ker je v odločbi izrek, da pritožba ne zadrži izvršitve. Celotna ekipa, ki kuje zaroto proti meni in mojim sodelavcem, je dobro obveščena, da po izdaji že omenjenih odločb nimam več pravice gibanja po gradbišču, pa kljub temu zahtevajo, da naj bi podjetje posegalo v prostor. To je ključni element skrbno zrežirane taktike, kjer so si ustvarili podlago za izdajanje kazni oziroma izvršb, ki bodo uničile podjetje, preden bo druga stopnja sploh odprla našo pritožbo. Odvzeta mi je osnovna pravica do obrambe, zato zahtevam, naj okoljski inšpektor Kaiser prekliče izrek, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Upam, da je v tej državi še kaj zdravega razuma in resnične potrebe po ohranjanju delovnih mest, zato sem v svojem imenu in imenu vseh zaposlenih poslal prošnjo za pomoč pri reševanju nastale problematike na
vse pomembnejše naslove in osebe v državi. Upam, da bo prevladal razum.«
Prepričani ste torej, da naj bi šlo za zaroto proti vam in vašemu podjetju. Ali ste poskušali razjasniti nastali položaj?
»Ker drugače očitno ne gre, smo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju zoper okolj-skega inšpektorja Vladimirja Kaiserja že vložili kazensko ovadbo po 257. členu KZ -zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic. Ta inšpektor nas namreč zavestno sili v zlorabo položaja, saj je, kljub temu da je seznanjen z odločbami o odpravi gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici, o zavrnitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo opuščene gramoznice in o zavrnitvi odločbe o podaljšanju okoljevarstvene-ga dovoljenja izdal odločbo, s katero nam nalaga, da moramo odstraniti vso gumo. Moram pojasniti, da je ta inšpektor družbi AP na zahtevo občine Kidričevo nagajal že od samega začetka, saj je izdajal odločbe, ki so bile na II. stopnji potem ovržene. V sodelovanju z visokimi uradniki MOP je družbi v petih letih povzročil ogromno gospodarsko škodo, vsaj za približno pet milijonov evrov, in dokončno ustavil naš program gume, ki je imel letni prihodek okrog 850.000 evrov, posledično pa je s tem povzročil tudi zaprtje 12 delovnih mest. Pričakujem, da se bo tokrat razpletlo v korist našega podjetja, saj je pravica na naši strani.«
M. Ozmec
SI ŽELIŠ BITI GLAVNI/A NA PLESIŠČU ???
PLgsr» klub mairisTtgeam j
NOVO NA PTUJUI
V SEZONI 20T2/I3 VPISUJE NOVE ČLANE
	ZAPLEŠI Z NAMI:			| 'Z-oJUsJ-L risbe.W 1
	MTV DANCE STYLE & HIP HOP			(za plesalce od 7. do 14. leta starosti)
	SHOW DANCE	Pl		(za plesalce od 7. do 14. leta starosti)
	STREET JAZZ	11		(za plesalce od 7. do 14. leta starosti)
	NOKI POP			(za otroke od 5. do 6. leta starosti)
		__		
	VPIS to potekal na naslednjih lokacijah na PTUJU:			
NARODNI DOM, Jadranska ulica 13,1, nadstropje, Mala dvorana, ob sredah, 12. In 19. septembra 2012 od 17.00 do 19.00 ure
I ZAVOD ZA ŠPORT, Čučkova ulica 7, vhod B ali C, II. nadstropje, I Ritmična dvorana nad Mestnim stadionom Ptuj, I ob torkih, 11. in 18. septembra 2012 od 16.00 do 17.00 ure ter | ob četrtkih, 13. In 20. septembra 2012 od 18.00 do 19.00 ure
KONTAKT IN INFORMACIJE O VPISU:
Telefon: 040 71 78 71
E-mail: pkmainstream@siol.net
; na: www.facebook.com/plesniklubmainstream
j-ggm '¿tePsiTria. lBSSI_
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Združenje pridelovalcev sladkorne pese ne miruje
Najprej študija o ponovnem zagonu sladkorne industrije
Z uvedbo sladkorne reforme leta 2006 je Tovarna sladkorja Ormož končala proizvodnjo, kmetje pa pridelavo sladkorne pese, ki še danes velja za najbolj donosno poljščino. Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS), ki je bilo ustanovljeno že pred desetimi leti, pa se je kljub temu ohranilo vse do danes, ko se skupna evropska kmetijska politika oblikuje na novo. Med drugim naj bi odpravili sladkorne kvote, ki do konca leta 2014 onemogočajo vnovično vzpostavitev proizvodnje sladkorja v Sloveniji.
Pričakujoč omenjene spremembe, je Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) v minulem tednu kmetijskemu ministru Francu Bogoviču in širši javnosti predstavilo svojo namero o izdelavi študije izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije Slovenije.
Člani združenja so izpostavili dejstvo, da na prenehanje obratovanja Tovarne sladkorja Ormož niso mogli vplivati, ker je o tem odločal večinski lastnik, nizozemski živilski koncern Cosun. Ta je še danes lastnik objektov in zemljišč v Ormožu (tehnološka oprema je bila prodana), ki je ocenjeno na 5,5 milijona evrov. Predvidevajo, da bi v prihodnje odkupili nepremičnine. Pri dokončnem zagonu proizvodnje, če se bo ta zgodil, pa naj bi imeli zraven investitorjev glavno besedo kmetje. Ti bi se zavezali dostavljati sladkorno peso v ormoško tovarno, obenem pa bi vsako leto od dobička pri proizvodnji sladkorne pese za namen plačila anuitet prispevali 40 odstotkov, tako bi 15 let odplačevali kredit, kmetje pa bi postali solastniki tovarne. Naročena študija bo zajela celotno področje vpliva pridelave in predelave sladkorne pese.
Člani ZPSPS so prepričani, da je treba za rešitev trenutnih razmer v Evropi in državi znova zagnati slovensko sladkorno industrijo. Ta je namreč na lokaciji v Ormožu dajala delo približno 200 ljudem, obenem pa ponujala neko varnost tudi kmetom, saj je bila sladkorna pesa finančno najdonosnejša poljščina.
Labirint težav na poti do cilja
Po mnenju poznavalcev možnosti za dejanski ponovni zagon TSO so, vendar stvar ni
Foto: Viki Ivanuša
ZPSPS se zavzema za vnovično obuditev sladkorne industrije v Sloveniji, ki bi bila glede na evropsko kmetijsko politiko možna po letu 2015. Člani združenja si želijo tudi to, da bi za to odkupili kompleks zdaj propadajoče TS0.
preprosta. Tovarniški kompleks je namreč lastniško precej 'pisan'; kot že povedano, je lastnik uspešno prodal tehnologijo, večji silos za sladkor je odkupil nemški trgovec s sladkorjem Pfeifer&Langen in ga uporablja za pakiranje hrvaškega sladkorja, manjši del zemljišča, ki je pripadalo TSO, so odkupile Slovenske železnice, okrog 50 hektarjev degradiranega zemljišča pa je tovarna brezplačno odstopila v uporabo Društvu za opazovanje in preučevanje ptic ...
Druga stvar, ki lahko zavleče ali celo onemogoči odkup ter ponovni zagon TSO (oziroma sladkorne proizvodnje nasploh ne glede na lokacijo), pa je dejstvo, da v predlogih za prihodnjo kmetijsko politiko od začetka leta 2015 naprej ni natančno in jasno zapisano, da z letom 2015 odpravljajo sladkorne kvote (v nasprotju z mlečnim sektorjem, kjer je to nedvoumno zapisano). V izhodiščih bodoče kmetijske politike je le predvideno, da se mora sladkorni sektor liberalizirati v prehodnem obdobju petih let.
Sladkornim zaslužkarjem se
smeje
Pridelava sladkorne pese in posledično sladkorja še danes velja za izjemno dobičkonosno dejavnost. Po sladkorni reformi 2006. je ta industrija zamrla v petih evropskih državah (skupno so zaprli 83 tovarn sladkorja), vključno s Slovenijo, ohranilo pa jo je še 18 držav, pri čemer je najpomembnejše dejstvo, da 70 odstotkov evropskega sladkorja pridelajo v štirih državah: Francija obvladuje 28 odstotkov sladkornega trga, Nemčija 23, Italija in Velika Britanija pa vsaka po 10 odstotkov. Kartelno obvladovanje tega trga se je kmalu pokazalo tudi v nakupnih cenah; v omenjenih državah z močno lastno proizvodnjo sladkorja so se gibale med 450 in 550 evri za tono, Slovenija pa ga je lani kupovala po 800 do 1000 evrov.
Da sta pridelava in proizvodnja sladkorja izjemno dobičkonosni panogi, dokazujejo tudi
bilančni podatki enega izmed največjih evropskih sladkornih gigantov (Sudzuker), ki je leta 2010 ustvaril kar 870 milijonov evrov dobička. Izjemno dober zaslužek pa sladkorna pesa prinaša tudi kmetom: odkupne cene namreč omogočajo zaslužek od 2300 do 3400 evrov za hektar.
V kontekstu ekonomike sladkorne pese in pridelave sladkorja gre vsekakor podpreti načrte in prizadevanja ZPSPS, saj je ob finančni donosnosti ta kultura pomembna tudi zaradi kolobarja, stranskih produktov za živinsko krmo ter iz ekološkega vidika, saj ta poljščina v rastni dobi proizvede trikrat več kisika kot enaka površina gozda.
Samooskrba tudi s sladkorjem
Predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije Mirko Kosi je optimističen in oborožen z veliko energije, pomaga pa tudi to, da njihova prizadevanja podpirajo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Zadružna zveza in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije.
Zakaj ste se odločili za izdelavo študije o ponovnem zagonu sladkorne industrije?
M. Kosi: Menimo, da je smiselno narediti izdelavo študije, ker bo pokazala upravičenost tega početja, obenem pa je to dokument, ki ga bosta lahko uporabila minister in vlada, da bosta lahko čim bolj argumentirano in odločno zastopala naše stališče pri odpravi kvot. To se bo zgodilo do junija prihodnje leto. V tem času bo predsedovala Republika Irska, ki je prav tako v celoti odpravila proizvodnjo sladkorja v svoji državi in si jo prizadeva znova vzpostaviti. Izdelano imajo že
študijo in na obisku pri njih smo izvedeli, da če ne bo šlo drugače, bodo zahtevali izjemo za odpravo kvot. Zgodbo s kvotami namreč želijo podaljševati tisti, ki imajo zdaj monopol nad proizvodnjo sladkorja in jo širijo. Avstrijska vlada, recimo, poziva svoje kmete, naj se bolj odločajo za pridelavo pese, zato ker primanjkuje sladkorja in se lahko kvote s sladkorjem C pretvorijo in prodajo vse količine na trgu. Tudi kar se tiče dobička, žanjejo ekstremne rezultate. Tudi mi moramo izkoristiti priložnost in morda tudi zahtevati izjemo, saj je Evropska komisija izdala uredbo o povečanju oziroma zagotavljanju samooskrbe.
Do kdaj načrtujete izdelavo študije in kdo jo bo opravil?
M. Kosi: Ponudniki za izdelavo študije se že oglašajo, javni poziv bo objavljen v prihodnjih dneh. Rok za izdelavo je 1. 12. To je relativno hitro, a imamo številne podatke, tako da se nam to zdi izvedljivo. Mudi se, pesa nam kmetom zelo manjka v kolobarju. Čas je, da spravimo kopico plevela s svojih njiv, ki se je tu naselil v zadnjih letih, odkar pridelujemo samo žita. Avstrijci nam ponujajo, da bi zanje pridelovali tehnično peso (pesa za bioetanol ali v bioplinskih napravah), vendar nas to ne zanima. Pogovarjali smo se tudi že z lastniki TSO, kar je najbolj sprejemljiva lokacija za ponovni zagon in je še vedno na prodaj. Od lokalne skupnosti pa smo dobili zagotovilo, da je lokacija namenjena izključno za živilsko industrijo.
Kako pa načrtujete nadaljevanje aktivnosti?
M. Kosi: Naslednji korak je iskanje investitorja, kar bo smiselno, če bodo kvote prihodnje leto padle. Da bi država investirala, se ne moremo nadejati, ti časi so mimo. Če pogledamo primer Irske, lahko povemo, da so se po izdelavi študije takoj pojavili zainteresirani investitorji iz sladkorno zelo produktivnih dežel, ker imajo viške denarja, ki jih želijo nekam vložiti. Pripraviti želimo
lastniški model, po katerem bi bili slovenski pridelovalci v tovarni udeleženi s 25 % in 1 delnico. Predvidevamo izgradnjo 100.000-tonske tovarne, za sofinanciranje svojega deleža pa bi bilo treba letno za pokrivanje kredita s proizvodnjo sofinancirati 300 evrov za hektar, in sicer za dobo 15 let, kar je tako za kmeta kot investitorja sprejemljiv strošek. Podoben model načrtujejo tudi na Irskem. Povsod po Evropi so kmetje delno ali v celoti lastniki, povsod pa željo povečati svoj vpliv na poslovno politiko.
Na območju nekdanje TSO deluje podjetje Pfeifer & Langen, eden izmed največjih proizvajalcev sladkorja v Evropi. Ali bi lahko bil možni investitor?
M. Kosi: Vsekakor se bomo poskušali pogovoriti. Glede na to, da so že prisotni na terenu, bi bil to najbolj smiseln sklep.
Boste pridelovalci lahko pridelali tako velike količine za tovarno?
M. Kosi: Združenje ima več kot 500 članov, ki so letos plačali članarino. Če pogledamo čez palec, je to 4000 hektarjev površin, ki bi bile znova na voljo za sladkorno peso, še preden bi začeli širšo kampanjo za seznanjanje kmetov. Slovenski kmetje smo imeli leta 1999 peso na 10.800 hektarjih, brez Madžarske in Hrvaške. Ko so solidne in z Avstrijo primerljive cene sladkorne pese začele padati, ko so se začele odpravljati bonitete, ki jih je imela pesa, je padel tudi interes. To sem v preteklosti doživel kot pridelovalec pese. Ob pravi poslovni politiki to danes ne bi smelo biti problem. Poleg tega se je razvijal tudi sortiment, zato lahko vidimo, kakšne rezultate danes dosegajo Avstrijci. Slovenski kmetje imamo dovolj znanja in bi jih lahko relativno hitro dosegli. Če pa ne bi bilo dovolj pese, je tukaj še vedno Hrvaška, ki se bo kmalu pridružila EU, obmejni kmetje pa so zelo zainteresirani, da se s svojo surovino pridružijo našim idejam.
Viki Ivanuša, SM
Foto: Viki Ivanuša
Mirko Kosi, predsednik ZPSPS, si prizadeva, da bi na slovenskih poljih spret rasla sladkorna pesa.
Ivanjkovci • Krajevna skupnost praznuje
Novo igrišče za rekreacijo in pouk
Praznovanje paznika Krajevne skupnosti Ivanjkovci poteka skoraj mesec dni. Začelo so je 18. avgusta s postavitvijo klopotca na vinogradniški kmetiji Antona Novaka na Hujbarju, sklenilo pa se bo 12. septembra s srečanjem starejših občanov. Prav danes zvečer bo na programu osrednja slovesnost s podelitvijo plaket in priznanj KS Ivanjkovci za leto 2012 in z odprtjem prenovljenega doma kulture.
S predsednico sveta KS Ivanjkovci smo se pogovarjali o letošnjih pridobitvah v kraju: »V zadnjem letu smo precej postorili, predvsem glede cestne infrastrukture - zgradili smo nove cestne odseke na Cerov-cu, Stanovnu in Žerovincih. Največja investicija na našem območju pa je ureditev igrišča z atletsko stezo in pripadajočimi tereni za skok v daljino, suvanje krogle in drugo. Ta pridobitev nas zelo veseli, saj naši osnovnošolci doslej niso imeli možnosti za te dejavnosti. V šoli so mi povedali, da doslej niso mogli izvajati kar 30 % programa športne vzgoje. Zdaj bodo imeli odlične razmere, igrišče pa bodo lahko za rekreacijo uporabljali tudi starejši. Izvajalci ga bodo dokončno uredili v septembru, investicija pa je vredna okrog 200.000 evrov.«
V zadnjem letu so polepšali tudi videz središča kraja. Obnovili so pročelja na domu kulture ter domu gasilcev in krajanov. Denar za ureditev je primaknila občina, KS pa je s svojimi sredstvi uredila notranjost kulturnega doma. Dom so urejali kar tri leta, delo pa je zdaj končano, saj so nabavili nove stole, uredili oder in pre-pleskali notranjost. Urejenega doma bodo vesela predvsem kulturna društva, ki uporabljajo dvorano. V KS Ivanjkovci de-
" DOM GASILCEV 2012 "M IN KRAJANOV IVANJKOVCI
Foto: Viki Ivanuša
Predsednica sveta KS Ivanjkovci Slavica Rajh je zadovoljna z letošnjimi investicijami v kraju.
lujta dva pevska zbora, folklorna skupina in ljudska godba. Slavica Rajh je povedala, da so zadovoljni z delovanjem amaterske kulture, saj so dejavni v kraju samem, z nastopi pa ga promovirajo v občini in tudi širše. Danes bodo obnovljeni dom slovesno odprli, na ogled pa bo tudi priložnostna razstava o zgodovini delovanja amaterske kulture v kraju. Pred leti je bilo domače društvo zelo znano po uprizarjanju gledaliških iger.
V KS Ivanjkovci imajo velike načrte. Za prihodnje leto upajo, da bodo uredili čistilno napravo in kanalizacijo za center krajevne skupnosti. »Zavedamo se, da je bilo treba počakati, da se je uredila kanalizacija in čistilne naprave na vodovar-
stvenem območju, kar je gotovo prioritetnega značaja. To je zdaj že bolj ali manj zgrajeno. Zato verjamemo, da bomo zdaj na vrsti v Ivanjkovcih,« je povedala Rajhova. V preteklih letih so bili namreč že narejeni projekti za to investicijo, projektant pa jih zdaj prilagaja novemu stanju. Pričakujejo tudi investicije v cestno infrastrukturo. KS Ivanjkovci je zelo razvejena, hiše so razmetane po gričih, zato ne preseneča, da imajo še vedno največ makada-ma v občini. »Preplastiti bi bilo treba tudi nekaj cest in javnih poti na območju KS, kajti če se s preplastitvijo predolgo čaka, asfalti prehudo razpadejo in so stroški popravila še večji, kot če bi to delali sproti,« je sklenila Slavica Rajh.
Foto: Viki Ivanuša
Praznovanje spremljajo tudi številna športna tekmovanja, ki so jih zaradi slabega vremena delno odpovedali, kegljači pa so svoje prestavili na torek.
Praznujejo tudi športno
Praznovanje poteka tudi s številnimi športnimi tekmovanji za pokal KS Ivanjkovci. Prisostvovali smo kegljaškemu tekmovanju, ki je bilo načrtovano 1. septembra, vendar so ga zaradi slabega vremena morali prestaviti. Na tekmovanju se je zaradi trgatev, ki se te dni odvijajo po bližnji in daljni okolici, zbralo nekoliko manj
tekmovalcev. Udeležilo se ga je 10 moških in 12 ženskih ekip, skupno okrog 130 ljudi. Na kegljaškem tekmovanju je prvič nastopil tudi pikado klub Pinokio. V moški konkurenci je zmagala ekipa Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu, druga je bila ekipa iz Gorišni-ce, tretja pa ormoška. Med ekipami ženskih članic so prvo mesto zasedle članice Društva upokojencev Ormož, ki so nedavno na državnem prvenstvu osvojile tretje mesto, druge so
bile tekmovalke iz Podgorcev in tretje iz Ivanjkovcev.
Franc Vrbnjak, športni referent pri DU Ivanjkovci, je povedal, da je interes za kegljanje v DU Ivanjkovci bolj slab, že nekaj časa jim namreč ne uspe dobiti petega moškega, da bi oblikovali ekipo. Zato so tekmovali z eno članico v ekipi. Ker je v kraju zelo lepo urejeno kegljišče, ki ga je uredila KS, se bo interes verjetno sčasoma razvil.
Viki Ivanuša
Ptuj • Pomembna pridobitev muzeja
Grajska galerija danes odpira vrata
V preurejenih prostorih drugega nadstropja ptujskega gradu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je od danes naprej na ogled postavljenih 47 slik, ki širši javnosti niso bile dostopne več kot 20 let.
»Gre za zelo zahteven projekt, ki bo obogatil muzejsko ponudbo,« je na predstavitvi grajske galerije dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož Aleš Arih. Kot pravi, so razstavljena dela izjemno pomembna, končni rezultat pa je plod sodelovanja zaposlenih v muzeju, v prvi vrsti Branka Vnuka, ki je postavil zbirko.
Razstava slik starih mojstrov, ki so delovali v obdobju pozne renesanse, manierizma, baroka in rokokoja (zadnja četrtina 16. do sredine 18. stoletja), je svoj prostor dobila v preurejenih sobanah v drugem nadstropju grajskega palacija. Vse razstavljene slike izvirajo iz fonda Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož, vendar večina izmed njih širši javnosti dolgo ni bila dostopna. Čeprav seže želja muzeja, da bi se zbirka uredila, več let nazaj, so za projekt porabili štiri mesece. Da se je galerija lahko uredila in zasijala v vsem svojem sijaju, je posredno zaslužna tudi Evropska prestolni-
ca kulture Maribor 2012. Ta je namreč omogočila selitev zbirke pustnih mask v prostore konjušnice, s čimer se je izpraznil prostor v drugem nadstropju gradu. Temu je sledilo trdo delo, pleskanje sten, izbira slik iz zelo bogate zbirke muzeja in nato postavitev del. »Marsikaj, kar je bilo doslej skrito v depo-jih, je od zdaj na ogled širši javnosti. Zaradi prostorske stiske seveda imamo še veliko del, ki bi jih želeli postaviti na ogled. Upamo, da bomo v kratkem lahko uredili še več zbirk,« je med drugim dejal Arih, zadovoljen s podatkom, da so v primerjavi z lani imeli doslej kar 1000 gostov več. Prepričan je, da bo tako grad kot mesto Ptuj z omenjeno zbirko dobilo dodano vrednost. »Ptuj si to zasluži,« še pravi direktor in dodaja, da muzejska ponudba s tem nikakor ni dokončna. Načrtujejo namreč že nove projekte, ki bodo prav tako pomembni, saj prihodnje leto ptujski muzej praznuje 120. obletnico de-
lovanja. »Tudi takrat pri izvedbi projektov upamo na posluh lokalne skupnosti in države, pomoč pa bomo iskali tudi pri
botrih,« je sklenil Arih.
Ker pa tokrat botrov za izvedbo projekta niso imeli -projekt v vrednosti 9500 evrov
so izpeljali zgolj s sredstvi ministrstva za kulturo in sredstvi muzeja -, so nekatere izmed razstavljenih slik ostale nere-stavrirane. Ker gre za slike neprecenljive vrednosti, upajo, da bodo tudi tisto tretjino, ki še ni prišla na svoj račun, resta-vrirali v kratkem.
Kot pojasnjuje Branko Vnuk, ki je postavil razstavo, se slike razprostirajo na 370 kvadra-
Grajska galerija bo svoja vrata za širšo javnost odprla danes.
tnih metrih, in sicer v petih prostorih. Vseh 47 slik izvira iz fonda muzeja, in ker ta šteje kar 1948 enot, je bila izbira najustreznejših del zelo težka. Po besedah Vnuka jim je veliko pomagalo dejstvo, da so imeli strokovno podlago, za katero so hvaležni Marjeti Ciglenečki in Poloni Vidmar.
Zbirka je tematsko razdeljena v več sklopov, zanimivo pa je, da jim je ob postavljanju celo uspelo priti do imen nekaterih avtorjev. V drugem nadstropju so tokrat sicer razstavili zgolj likovna dela, nekaj kipov pa so na ogled postavili pri vstopu v grad. Po besedah Vnuka je razlog za to tehnične narave, saj so kipi zelo težki - najlažji ima 317 kilogramov -, zaradi česar bi bil premik v zgornje nadstropje izjemno logistično zahteven pa tudi s statiko v spodnjih prostorih bi lahko imeli težave.
Tokrat je ptujsko-ormoški muzej projekt izpeljal v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani. Sočasno z odprtjem galerije so izdali tudi katalog, tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Slovesno odprtje razstave ter obenem grajske galerije pa bo na sporedu danes ob 19. uri na ptujskem gradu.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Svet je majhen
Vsi v zapor!
Takoj na začetku članka - da se bralec ne bo počutil užaljenega - želim priznati, da pišem pod vplivom jeze in z jezo! Zagotovo ni profesionalno, vendar je popolnoma človeško.
Velik del življenja sem zaradi služb preživel na cestah po svetu. Imel sem nesreče, težave, preživljal zastoje in prespal noči v avtu zaradi snežnih neviht, ampak to, kar doživljam na naših povezovalnih poteh, je nekaj nepojmljivega. Biti voznik na naših cestah je nekajkrat na leto tako ponižujoče, da bi moralo biti vso državo sram! Po zadnjih 48 urah vnovične odisejade sem se odločil, da svoje misli vendarle strnem v javno kolumno.
V petek sem potreboval sedem ur, da sem prišel s Primorskega do Ptuja. Vozil sem po stranskih cestah, ker so bile zaradi del na avtocestnem križu desetkilometrske kolone tako na primorski kot štajerski avtocesti. V soboto zjutraj - in to ne glede na previdnost, ki mi je narekovala, da si vzamem dve uri »lufta« - sem zaradi idiotske zožitve na Vranskem zamudil javno okroglo mizo v Ljubljani, na katero sem bil povabljen. Kolona od Vranskega do Celja. Popolnoma neracionalna postavitev zapornic oziroma zožitev v popolnoma neracionalnem obdobju - kot je velika selitev s počitnic - je stalnica slovenskega upravljanja avtocestnega križa. Človek, ko preživi skoraj ves dan čisto nepremično na asfaltu skupaj z Nemci, Avstrijci, Italijani, Danci in Poljaki, se začne spraševati, zakaj, za vraga, po drugih državah znajo obnoviti asfalt na eni polovici avtoceste, tako da primerno priredijo ad hoc štiripasovnico na drugi polovici in zahtevajo zmanjšano hitrost, ki pa vseeno omogoča nemoten pretok vozil. Normalen človek se vpraša, zakaj še stojijo plačilne postaje, ki ovirajo promet in so nevarne. Še bolj normalen človek se sprašuje, zakaj v Sloveniji tolikokrat obnavljamo cestne površine in zakaj smo jih zgradili že deset let prestare, ko smo predvidevali, da bi bile zelo verjetno v kratkem potrebne šestpasovnice, ko bo- tako kot je - zaživel razvpiti peti koridor Lizbona-Kijev.
Na prvi dve vprašanji normalen človek, ki razmišlja logično, nima odgovora in mu preostane le to, da pod dežjem ostane v družbi tujih turistov zato, da jim razloži, kdo je Franc Pukšič. Zakaj Franc Pukšič? Zato ker je edini, ki ga čutiš bližnjega v trenutku, ko na lastni koži doživljaš posledice kriminalnega dejanja in vse naše mafijske politike! Celotno strankarsko financiranje se je v zadnjih dvajsetih letih vrtelo okrog napihnjenega gradbenega balona, katerega najboljši izraz je nastanek in (ne)kakovost naših avtocest! Politično prijateljska podjetja so dala nizke ponudbe za izvedbo, si zagotovila znotraj formalnopravno neoporečnega razpisa zmago, po kateri so imela zagotovljene možnosti, da prek podpisa aneksov zvišajo cene kakovostno oporečnih cest in si zagotovijo vsako leto številne obnove. Del denarja je šlo v žepe lastnikov gradbenih podjetij, večji delpa v strankarske blagajne. Dokler je ciklus trajal, je sistem deloval brezhibno.
Od vseh politikov edini, ki jasno in glasno zahteva odgovornost od politike in delovanje sodstva, da bomo končno obračunali z najbolj umazanim delom naše skorumpirane politične zgodovine, je prav Pukšič, ki ga pa seveda nihče ne posluša. Res je, kot ironično pravi moj prijatelj, da izgublja ostrino. Med volilno kampanjo je vpil, da morajo vsi viseti na vislicah, zdaj pa uporablja bolj umirjene tone in zahteva, da gredo vsi le v zapor. A ne glede na »mirnejše tone« bi bil že zapor velik dosežek! Nobeden od njih zapora še ni videl niti z daljnogledom, ker so sami pisali zakone, da so lahko zakonito kradli in pokradli vse, tako da je naša država danes na kolenih in tik pred tem, da zaprosi za finančno pomoč. Ko moraš plačati avtoceste zato, da zaradi kriminalcev izgubiš sestanke, živce, čas in denar, ter vidiš, kakšno blamažo si dela tvoja država v tujini, lahko le še vpiješ: VSI V ZAPOR IN VRNITE DENAR!
Laris Gaiser
V petek, 7. septembra, od 12. do 18. ure vabljeni na
DAN ODPRTIH VRAT
o
RENAULT
ter OTVORITEV prodajno-servisnega salona RENAULT
Juršinci • Po zahtevi Žerjava o odstopu - tišina
Toplak pričakuje opravičilo
Potem ko je v prvi polovici avgusta prvak stranke SLS Radovan Žerjav na 33 članov omenjene stranke naslovil pisno zahtevo, naj najpozneje do 27. avgusta odstopijo z vseh funkcij v stranki, s pojasnilom, da na volitvah v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) niso glasovali za 'pravo' listo, se vse doslej ni zgodilo še nič.
Naj spomnimo: Žerjav je v pismu, ki sta ga med drugimi prejela tudi aktualni predsednik KGZS Cvetko Zupančič in Simon Toplak (član sveta KGZS) zapisal, da k odstopu z vseh funkcij v SLS poziva tiste člane, ki so na majskih volitvah v KGZS kandidirali na listah Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, Forum za kmetijstvo in podeželje SDS ter Kmečko društvo Nova Slovenija. V domeno SLS naj bi spadala izključno Slovenska kmečka zveza (SKZ). Tisti člani SLS, ki so kandidirali na tej listi in podprli kandidata te liste, lahko torej ostanejo v SLS, drugi morajo iz stranke. Kot je pojasnil Žerjav, naj bi slednji (ki niso podprli kandidata SKZ oziroma kandidirali na listi SKZ) »sedeli na dveh stolih« oziroma se zavestno odločili za kandidaturo »nekje drugje«, ob tem je še poudaril, da so še pred volitvami »imeli dogovor, kako se bodo zadeve odvijale«.
Takšno ravnanje Žerjava je hitro obsodila tudi Zadružna zveza z izjavo: »Ravnanje predsednika Slovenske ljudske stranke Radovana Žerjava, ki je že drugič zagrozil svojim članom z izključitvijo iz članstva SLS, je v demokratični državi, kjer velja svoboda izražanja, precej nenavadno. Marca je na volitvah za organe Zadružne zveze Slovenije, ki je prostovoljna organizacija kmetijskih in gozdarskih zadrug, zahteval od članov stranke, da glasujejo proti Petru Vrisku, kandidatu za
Simon Toplak je na Žerjavovo pismo z zahtevo o odstopu iz stranke SLS odgovoril s svojim dopisom, v katerem med drugim od podpisnikov pisma pričakuje opravičilo za poskus diskriminacije. Za zdaj se ni zgodilo še nič - opravičila prejemniki pisma še niso dobili, prav tako še niso 'izbrisane' njihove funkcije v stranki.
predsednika Zadružne zveze Slovenije, zdaj pa je vsem članom stranke, ki niso kandidirali na volitvah v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije na listi društva Slovenske kmečke zveze, poslal ultima-tivno pismo, v katerem jih je pozval k odstopu s funkcij v SLS na državni in lokalni ravni, sicer jim bo odvzeta pravica članstva v SLS. Slovenski kmetje, zadruge in kmetij-sko-živilska podjetja so povezani v stanovski organizaciji Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki je avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija za varovanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Temeljno poslanstvo zbornice sta zadovoljen član ne glede na njegovo politično, versko, rasno in spolno pripadnost ter obdelano in poseljeno podeželje. Volitve pomenijo demokratično
izbiro predstavnikov kmetov ne glede na politično pripadnost pri delu v zbornici, katere skupni cilj je v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami v kmetijstvu zastopati interese njenih članov in vse slovenske družbe, to pa sta ohranitev in razvoj slovenskega podeželja, gozdarstva in ribištva. Zato je nesprejemljivo, da si posamezna politična stranka z grožnjami svojim članom lasti stanovsko organizacijo, namesto da bi pomagala reševati probleme kmetijstva in krepila dialog na vseh ravneh. Mar ne živimo v samostojni in demokratični družbi?«
Čeprav sta od ultimativne-ga 27. avgusta minila že skoraj dva tedna, se od napovedane grožnje ob koncu Žerjavove-ga pisma, v katerem pravi, da bo po 27. avgustu »IO SLS začasno odvzel pravico člana
SLS, ki jo določa 16. člen Statuta SLS - voliti in biti voljen v organe stranke«, ni zgodilo nič.
Simon Toplak je za naš časopis povedal, da je še pred omenjenim datumom na Radovana Žerjava in druge podpisnike pisma (gre za tri podpredsednike stranke: Olgo Franco, Franca Bogovi-ča in Janeza Tomšiča) naslovil pismo, v katerem je predlagal, naj izvršilni odbor SLS odpravi sklep, s katerim svoje člane poziva, naj odstopijo s funkcij v stranki in razmislijo o svojem članstvu v njej, ter izrazil pričakovanje, da se bodo podpisniki pisma s takšno vsebino naslovnikom opravičili za poskuse diskvalifikacij, SLS pa poziva, naj skupaj s kmetijsko zbornico in Slovensko kmečko zvezo raje prispeva k premagovanju gospodarske in politične krize ter posebno skrb nameni večji samooskrbi, zaščiti kmetijskih zemljišč, organizaciji kmetijske proizvodnje prek zadružništva.
»Od takrat, ko sem poslal pismo, se ni zgodilo nič, prav tako se ni nihče odzval na moje sporočilo. Za zdaj še nisem bil obveščen o tem, da bi me izbrisali iz članstva SLS oziroma mi odvzeli kakršne koli funkcije. Lahko pa povem, da se je na Žerjavovo pismo zelo kritično odzval tudi naš občinski odbor SLS, ki je javno protestiral proti takšnemu stališču. Menim, da sem še vedno član SLS in član te stranke bom ostal tudi v prihodnje!«
SM
Ljutomer • Županja sprejela udeležence literarnega razpisa
Razmišljali o vrednotah upora
Županja občine Ljutomer Olga Karba je pripravila sprejem za udeležence literarnega razpisa, ki ga je ob 70. obletnici upora proti okupatorju in 20-letnici samostojnosti Slovenije organiziralo Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer.
Razmišljanju o vrednotah upora proti okupatorju v današnjem obdobju se je pridružilo 14 učencev osnovnih šol iz občin Veržej, Križevci in Ljutomer, ti so svoje pisne naloge ustvarjali na temo pesniških zbirk padlega partizana, Karla Destovnika - Kajuha. Udeleženci so v prispevkih razmišljali o zgodovinskem sporočilu za današnji čas in ob tem izrazili veliko skrb za nadaljnji razvoj naše mlade države, premalo spoštovane vrednote tovarištva in medsebojnega sodelovanja ter možnostih šolanja in zaposlitve mladih.
Knjižne nagrade sta učen-
cem podelila županja Olga Karba in predstavnica Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer Slavica Sunčič. V literarnem natečaju so sodelovali iz OŠ Veržej: Staša Poštrak, Katarina Fras, Žanin Heric, Ana Ritonja, Kaja Zrinski in Lea Belec (mentorica Zalika Horvat); iz OŠ Križevci: Anja Šrajner, Sara Gaberc, Jaka Godec, Dominika Šrajner, Marko Copot in Tim Štuhec (mentorica Božena Kurbos); iz OŠ Janka Ribiča Cezanjevci: Reja Žinko (mentorica Karmen Rauter); iz OŠ Stročja vas: Jana Kovačič (mentorica Lidija Novina).
NŠ
Učencem sta nagrade izročili županja Olga Karba in predstavnica Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer Slavica Sunčič.
Foto: SM
Foto: NS
na Ptuju, na Ormoški cesti.
o
Brezplačno pranje avtomobila v avtomatski avtopralnici, S testne vožnje, glasba, pijača in jedača in še.... Vabljeni! I
Slovenija • Predlog uvedbe računovodstva na kmetijah
Ostre kritike zakona in negativne posledice za kmetije
Predlagana uvedba računovodstva na kmetijah za davčne namene, ki naj bi začela veljati v začetku naslednjega leta, je po mnenju vodstva Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in društva Ekosocialnega foruma Slovenije (ESF.SI) neprimerna, s številnih vidikov pa celo škodljiva. Zbornica in forum pozivata odgovorne, da poskrbijo za ustrezno spremembo zakona.
Uvedba računovodstva na kmetijah, ki je napovedana v začetku leta 2013, naj bi po simulacijskih izračunih profesorja Kaučiča prinesla veliko več negativnih posledic kot pozitivnih (fotografija je simbolična).
Pomanjkljivosti in slabosti zakona o dohodnini (Zdoh-2H), ki uvaja računovodstvo na kmetijah, sta predstavila Neva Pajntar (KGZS) in profesor Stane Kaučič z biotehniške fakultete, ki je pripravil tudi simulacijske račune, kaj konkretno uvedba računovodstva prinaša kmetijam.
Simulacijski izračuni in primerjava načinov obdavčitve kmetijstva v sosednjih državah so Kaučiča pripeljali do teh ugotovitev: »Sprotno beleženje podatkov za izdelavo bilanc bo za večino kmetov veliko dodatno breme, plačilo za izdelavo bilanc pa velik strošek, ta bo ogrozil obstoj številnih manjših kmetij, ki bodo presegle vstopni prag za obvezno vodenje računovodstva. Nihanje višine davčno ugotovljenih dohodkov zaradi neenakomernega oziroma cikličnega izplačevanja proračunskih plačil, kot je bilo dvojno izplačilo subvencij v letu 2011, bo številne kmete za pet let obremeni-
Človek je z naravo povezan že od samega začetka svojega obstoja. Ni vsaka hiša prijeten in prijazen dom za bivanje, velikokrat jo lahko z zanimivimi, izvirnimi idejami izboljšamo, da to resnično postane naš dom in da se v njem dobro
lo z neupravičenimi dodatnimi stroški. Uvedba računovodstva in obdavčitev na tej osnovi bosta prav tako prizadeli predvsem manjše in srednje velike proizvodno usmerjene kmetije, ki že zdaj poslujejo na meji rentabilnosti. Dodatni stroški bodo povzročili pospešeno opuščanje kmetovanja in nadaljnje zmanjšanje obsega pridelave ter s tem stopnje samooskrbe.«
Strokovnjaka pravita, da bo uvedba računovodstva z obdavčitvijo pomenila večjo obremenitev za kmete v primerjavi s primerljivo velikimi kmetijami v sosednjih državah - v Avstriji, na Bavarskem in v Italiji, kar bo vodilo v pospešeno praznjenje vasi in opustelost podeželja. Poleg tega bodo mladi zaradi tega še boj izgubljali željo po kmetovanju.
Pajntarjeva in Kaučič opozarjata še na eno od možnih posledic: »Za reševanje iz dodatno zaostrene situacije bodo kmetje iskali rešitev v prikriva-
počutimo ter nam pomeni pribežališče počitka, sprostitve in nabiranja novih moči za delo. K temu vsekakor sodi tudi okolica hiše, saj se takrat, ko nam vreme to dopušča, radi in veliko zadržujemo zunaj. Po napornem delu se nam
nju podatkov, v iskanju fiktivnih računov in podobnih praksah. Zakoni in ukrepi, ki zaradi nedodelanosti spodbujajo neetično obnašanje kmetov
prileže posedanje pod krošnjami dreves, zalivanje rož in obdelovanje vrta.
Komisija v sestavi članic: Pavle Krajnc, Marice Repinc, Zofke Toplak, Silve Šeruga in Zdenke Golub si tudi je letos natančno ogledala podlehni-
in rušijo stoletja izgrajevan sistem medsosedske pomoči, so povsem neprimerni! Vodenje računovodstva za davčne namene ne bo zmanjšalo potre-
ško občino. Vidno je, da ljudje cenijo svoje okolje, saj je vsako leto lepše urejeno. Letos so priznanja za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem prejeli: Marjana in Stanko Jelen, Podlehnik 12 a, Dragica Kajzer, Zakl 5, ter Zlatka Re-pič in Mari Kobe, Jablovec 34. Za ohranjanje arhitekturne dediščine sta letos prejela priznanje Maja in Feliks Glažar, Podlehnik 22. Dobitnik priznanja za poslovni objekt je Policijska postaja Podlehnik, priznanje za najbolj urejeno kmetijo pa prejmeta Nadica in Stanko Glažar, Rodni Vrh 44. Kmetija je odmaknjena od centra Podlehnika, tukaj teče čas počasneje v idiličnem okolju Rodnega Vrha. Okolica kmetije je zasajena s sadovnjakom, brajdami in grmičevjem, po okoliških gričih pa se pase drobnica. Priznanje za razvijanje turizma in gostoljubnost prejme Vinogradništvo in kletarstvo Pajnkiher, Bolečka vas 5 c.
Zdenka Golub
be po vodenju analitičnega računovodstva za potrebe vodenja in načrtovanja poslovanja na kmetijah. Zato je predlagan pristop še toliko bolj vprašljiv. Prav tako sistem knjigovodstva ne bo spodbujal večanja in posodabljanja kmetij, ker se bodo kmetijam zaradi uvedbe računovodstva zmanjšali dohodki.«
Na podlagi teh izračunov in ugotovitev zato tako zbornica kot forum menita, da je predlagana uvedba računovodstva za davčne namene neprimerna in škodljiva.
KGZS: Kmetje naj preverijo namensko rabo zemljišč
KGZS hkrati s kritiko predlaganega sistema kmetije še opozarja na to, da bodo po zakonu o uravnoteženju jav-
nih financ (ZUJF) še ta mesec obdavčili vse nepremičnine, ki so vredne milijon evrov ali več. Čeprav verjetno kmetov s takšnim imetjem v državi ni ravno veliko, v zbornici opozarjajo, da bodo lahko obdavčena tudi tista zemljišča, ki so v registru po namenski rabi navedena kot stavbna, a se na njih kmetuje: »191. člen ZUJF iz obdavčitve izvzema nepremičnine, ki so v registru nepremičnin evidentirane po namenski rabi kot kmetijska ali gozdna zemljišča, izjema pa ni predvidena za zemljišča, na katerih se sicer kmetuje, po namenski rabi pa so uvrščena med stavbna zemljišča. Ministrstvo za finance z dopisom z dne 28. avgusta pojasnjuje, da bodo iz obdavčitve izvzeli tudi (po namenski rabi stavbna) zemljišča, ki jih uporabljajo za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Kot dokazilo, da na zemljišču opravljajo kmetijsko dejavnost, bodo upoštevali podatek, da so za nepremičnino uveljavili pravica do ene izmed kmetijskih subvencij ali da je parcela del grafične enote rabe (GERK). Kot dokazilo za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti se šteje še registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji pa tudi registracija za obračunavanje DDV ali uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila. Ministrstvo še pojasnjuje, da bodo izvzeli zemljišča kmetij, kjer vodijo računovodstvo ter imajo kmetijska in gozdna zemljišča zabeležena med osnovnimi sredstvi. Dokazila o opravljanju kmetijske dejavnosti na stavbnih zemljiščih je treba na DURS posredovati čim prej, zagotovo pa pred izdajo odločbe o odmeri davka na nepremičnine večje vrednosti.«
SM
Danes je prostovoljno v sistem vodenja računovodstva vključenih 300 slovenskih kmetij; preostale so obdavčene po katastrskem dohodku. Ker bo prvega januarja prihodnje leto začela veljati spremenjena dohodninska zakonodaja, vključitev v vodenje računovodstva čaka vsaj še 1000 kmetij. Spremenjen 47. člen zakona o dohodnini namreč določa, da če je davčna osnova kmetije višja od 7500 evrov, mora ta voditi računovodstvo. Davčno osnovno sestavljajo katastrski dohodek in obdavčljive subvencije. Zadnje se trenutno pri določanju davčne osnove upoštevajo v višini 50 odstotkov dejansko prejetih, v prihodnjih letih se bo ta odstotek še povečal. Kmetije morajo davčni upravi do oktobra sporočiti, za katero obliko obdavčitve in vodenja računovodstva so se odločile, potem pa morajo v izbranem sistemu ostati najmanj pet let. Odločijo se lahko za obdavčitev po normiranih dohodkih, ki bodo obdavčeni po enotni, 20-odstotni davčni stopnji, ali dejanskih dohodkih, kjer imajo na izbiro enostavno ali dvostavno računovodstvo; prevladuje zadnje.
Podlehnik • 12. ocenjevanje domov
Sele urejena hiša postane dom
Turistično društvo Podlehnik, katerega predsednik je Milan Vidovič, je tudi letos ocenjevalo domove in poslovne objekte v občini. Komisija je obiskala celoten kraj, še posebno vse prijavljene domove, si jih ogledala in vse fotografirala.
Gornja Radgona • Ob sklepu sejma Agra
Zadovoljni z dogajanjem in obiskom
Minuli četrtek so sklenili 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Sejem, na katerem se je predstavilo 1752 razstavljavcev iz 32 držav, je po oceni organizatorjev obiskalo okrog 120.000 ljudi.
Foto: SM
Na okrogli mizi o pomenu sejma nekoč in danes je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek povedal, da so bili sejmi nekoč namenjeni predvsem prodaji, danes pa le predstavitvi novosti, prodaja pa je v rokah trgovskih mrež.
Direktor sejmajanez Erjavec je ob koncu povedal: »Sejem so obiskali najvidnejši predstavniki slovenske države, med tujimi delegacijami pa naj v prvi vrsti omenim, da so ga obiskali ministri iz kar osmih držav ter veleposlaniki in državni atašeji iz več kot 20 držav iz vsega sveta. Za nas je ob vseh pohvalah in čestitkah pomembno, kaj mislijo naši sosedi. Naš predstavnik iz Hrvaške je povedal, da bo naslednje leto, ko bo Hrvaška v EU, zagotovo radgonski sejem tudi njihov, kajti v Zagrebu tovrstnega sejma praktično ni več. Skratka, sejem postaja regionalen in primerljiv z večino kmetijskih sejmov v Evropi. S to razliko, seveda, da je vsebinsko bogatejši. Poleg Nitre je edini, ki ima vzorčne nasade, številna ocenjevanja in vrsto spremljevalnih dogodkov. Novosti, ki jih je predstavil letos, so bile dobro sprejete. Parada, permakulturni vrt, gozdna učna pot, Lipica kot posebna predstavitev, avtohtone pa-
sme živali, vrtec za živali, tudi žrebanje za avtomobil, organizirali smo avtobusni prevoz iz Ljubljane ipd. Zgodilo se je več kot 100 prireditev, od tega več kot 60 strokovnih posvetov, kar je več kot dostojna predstavitev slovenskega in evrop-
skega kmetijstva. Podelili smo prek 900 medalj in priznanj za najboljše izdelke, in sicer za okrog 1300 izdelkov, ki smo jih ocenjevali v sedmih žirijah in s tem omogočili ne samo tekmovanja, temveč tudi dodatno promocijo.
Množičen obisk sejma - Gornjo Radgono je te dni obiskalo blizu 120.000 ljudi - lahko razumemo kot največjo nagrado za trud, ki smo ga vložili v ta projekt in seveda v pol stoletja sejma. Tudi vzdušje med obiskovalci in razstavljavci je bilo pozitivno, poskušajmo ga prenesti v širši slovenski prostor in tudi v priprave za naslednjo Agro v letu 2013.«
Čemu so služili sejmi nekoč in danes
Sicer pa sejem, kot je gornje-radgonski, ne pomeni le nekajdnevne predstavitve novosti proizvajalcev, ampak prinaša korist tudi širši lokalni skupnosti, na kar je ob sklepni prireditvi opozoril tudi župan Gornje Radgone Anton Kampuš: »Dobrobit sejma, kar se tiče lokalne skupnosti, je treba prepoznati in priznati. Težko priznamo, da je to za pomursko regijo in vso Štajersko odlična priložnost za
uresničitev dobrih poslovnih rezultatov. En teden pred začetkom sejma, med njim in še teden dni po njem so v vsem Pomurju nastanitvene kapacitete zasedene in restavracije polne, kar je v vseh vidikih pozitivna stvar!«
Kje so prednosti in slabosti današnje sejemske dejavnosti, pa je povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek: »Z razmahom interneta in prodaje prek računalnika je upadla zainteresiranost za nekatere sejme. Sejem je zato, da se nekaj prodaja. Včasih res, pred leti. Še v obdobju nekdanje Jugoslavije smo šli na sejme zato, da smo prodali. Obiskovalci so se odpravili tja, da so sploh dobili robo, saj denimo traktorjev niso dobili drugje. Izdelki so bili prav tako cenejši. Danes imaš kot proizvajalec popolnoma drugačno vlogo na sejmu - predstaviti moraš novosti javnosti in t. i. dilerjem, nato pa se produkt proda prek trgovske
mreže.«
Nekoliko drugače pa je razmišljal Samo Hribar, direktor Gospodarske zbornice Slovenije: »Kljub vsem tem sodobnim tehnološkim možnostim promocije posameznih izdelkov, prek spleta, je še vedno izjemno pomembno, da se lahko proizvajalec nekje v živo predstavi s svojo ponudbo in da z obiskom sejma izve, kakšni so trendi, da si ogleda, kako so kaj naredili ali rešili drugi. Poznam slovenska podjetja, ki na sejem Agra, pa tudi v bližnji okolici, pošiljajo več strokovnih sodelavcev, da tam preživijo nekaj dni in pogledajo v 'drobovje', kako so nastajali novi produkti, kakšen je dizajn. Sejmom se v prihodnje s še večjo globalizacijo piše dobro. V vsakem okolju, tudi v Sloveniji, pa bomo morali poskrbeti, da bomo odrezali čim večji delež tega kolača in pripravili takšne sejme, ki bodo zanimivi, najprej za raziskovalce in potem za obiskovalce.«
SM
Ormož • Gradijo nove skladiščne kapacitete za večjo neodvisnost
Hmelj bo kakovosten, a ga bo manj
Konec avgusta so v podjetju Jeruzalem Ormož SAT, d. d., začeli spravilo hmelja, ki ga je kot vse poljščine prizadela suša, čeprav so si v avgustu pomagali z namakanjem. Za njegovo kakovost je pomembna vsebnost alfa kislin in te so letos visoke, saj je bilo vreme primerno, vendar pa je suša preprečila, da bi storžki pridobivali težo, kar se bo poznalo pri količini. Pričakujejo pridelek okrog 45 ton.
Marko Plohl, vodja hmeljarske proizvodnje v profitnem centru Poljedelstvo, je povedal, da letos hmelj pridelujejo na 25 ha površin, od tega jih je 22 ha v polni rodnosti, preostale pa so bile s hmeljem zasajene jeseni lani. Kljub temu da v svetovnem merilu naraščata proizvodnja in poraba piva, poraba hmelja pada, zato je ta trg v največji krizi izmed vseh kmetijskih kultur. Hmelja je na trgu preveč in zgodil se je padec cen, zato so v preteklih letih krčili nasade. Tudi letos so izkrčili 8 ha sorte aurora, po kateri ni povpraševanja, a ker je hmelj trajni nasad, jo še vedno pridelujejo na 15 ha. Druga sorta je celea, ki je trenutno edina iskana slovenska sorta in so jo tudi lani dodatno zasadili. Razlika med njima je v vsebnosti alfa kislin in grenčicah. Aurora ima nadomestek v eni od nemških sort, ki je slovensko sorto izrinila s trga.
Spravilo hmelja poteka v dveh izmenah 24 ur na dan in bo predvidoma končano v 14 delovnih dneh. Delo poteka v hmeljišču v Trgovišču in sušilnici v Ormožu. Pred tremi leti je podjetje investiralo v sodobno opremo za obiranje in od-
voz hmelja, s katero so občutno zmanjšali število potrebnih delavcev v sezoni obiranja, ko si pomagajo tudi s preizkušeno ekipo sezonskih delavcev.
Prihodnje leto sprejem pšenice že na farmi
Podjetje Jeruzalem Ormož SAT, d. d., skupno obdeluje
1100 hektarjev kmetijskih površin. Kolobar ostaja vsako leto približno enak, letos pa so pšenico pridelovali na 350 ha, koruzo na 400 ha, buče na 200 ha, oljno ogrščico pa na 105 ha. Hmeljišča obsegajo skupno 45 ha, v proizvodnji pa je trenutno le 25 ha, je povedal Marjan Mlinarič, vodja profitnega centra Poljedelstvo.
Podjetje ima v lasti skupno 56 % površin, na katerih so
pretekli mesec odprli nov namakalni sistem. V avgustu so poskusno namakali hmelj in koruzo, a sistem pokriva le majhen del njihovih površin, zato seveda čutijo posledice suše, ki traja že od jeseni lani, saj se je nova sezona začela s pomanjkanjem vlage v tleh, ki se je iz meseca v mesec samo povečevala, meni Mlinarič in doda: »Pšenica in oljna ogr-ščica, ki se spravljata s polja
najbolj zgodaj, sta bili precej normalni. Kulture, ki so na njivi pričakale jesen, pa so bolj prizadete. Predvsem pri koruzi, ki je naša nosilna kultura, je bilo letos slabo, saj se na posameznih parcelah ni zgodilo niti oplojenje, tako da so storži povsem prazni.«
Po mnenju izvršnega direktorja Franca Krabonje se bo škoda približala tisti iz leta 2003. Pričakujejo precej izpada v prihodku in pridelku, vedo pa tudi, da se bodo morali znajti sami. Težava bo nastala, če se bodo takšna sušna leta ponavljala. Po drugi strani
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Letošnji hmelj bo zadovoljive kakovosti, a ga bo manj, kot bi si želeli, je povedal Marko Plohi.
Izvršni direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT, d. d., Franc Krabonja
pa bodo zaradi nižjega pridelka cene verjetno kar visoke. Trgovanje in cena sta danes odvisna od cene na borzi in treba je pravočasno reagirati. »V nedogled ne moreš odlagati prodaje oziroma moraš imeti za to na voljo veliko kapitala, saj podjetje nenehno potrebuje sredstva. Da bi imeli večji manevrski prostor, smo letos investirali v skladiščne kapacitete na farmi, kjer urejamo sušilnico, sprejem in mešalni-co s kapaciteto 8000 ton. Za to investicijo smo dobili tudi državno subvencijo in upamo, da bomo prihodnje leto kompletni prevzem pšenice že opravljali na novi lokaciji. Tako bomo v sezoni tudi razbremenili okolico oljarne v Središču ob Dravi, ki ji v času prevzema povzročamo veliko prometa,« je povedal Krabonja.
Na stari lokaciji v Središču ob Dravi imajo enako velike skladiščne kapacitete, ki jih uporabljajo predvsem za me-šalnico. Na farmi namreč pitajo prašiče za farmo Ihan. To je za obe strani zadovoljivo sodelovanje, saj podjetje gnoj uporabi v poljedelski proizvodnji predvsem za tiste zahtevnejše kulture.
Pred začetkom letošnje sezone je podjetje prizadel požar, v katerem so zgoreli stroji, priključki in deli strojev. Podjetju je uspelo vse poškodovane stroje obnoviti ali zamenjati. Nedavno pa je spet začela delovati sončna elektrarna, ki jo imajo na strehi; v požaru je bila prav tako precej prizadeta, saj so morali menjati polovico pa-nelov.
Viki Ivanuša
Slovenija • Eko teden - križi in težave ekološkega kmetijstva
Ekološko kmetovanje še vedno v plenicah
Ta teden od ponedeljka naprej poteka že tradicionalni eko teden pod imenom Živeti dobro - živeti eko in zdravo. Osrednja tema je predstavitev ekološkega kmetovanja v državi, ki ne dosega ciljev državnega Akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo (Anek), saj še vedno pridelamo in prodamo premalo eko hrane - uvozimo pa je kar štiri petine!
Sonja Jurcan z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) ter Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj (ITR) sta na okrogli mizi v začetku tedna predstavili rezultate analize in spremljanja izvedbe Aneka ter povedali, da zadani cilji do leta 2015 ne bodo doseženi. Tako je na primer zastavljeni cilj 15 % ekoloških kmetij trenutno pri 3,1 %, od načrtovanih 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi pa je ekoloških trenutno 6,8 %.
Kupci iščejo zelenjavo in sadje, eko kmetije večinoma v živinoreji
»Največje težave se kažejo na področju organiziranosti in povezovanja pridelovalcev, v premajhnem obsegu pridelave in predelave, še posebno sadja in zelenjave, ter na področju izobraževanja in svetovanja. Možnosti za nadaljnji razvoj so še precejšnje. Rezerve so na področju trženja, še posebno kar se tiče sadja in zelenjave. Povpraševanje po slovenskih ekoloških proizvodih narašča tudi v vzgojno-izobraževalni zavodih, saj se vedno več vrtcev odloča, da bo otrokom ponudilo ekološki zajtrk, malico ali kosilo. Tudi zakon o javnih naročilih omogoča, da naročniki pri živilih v javnih ustanovah (vrtci, šole) dajejo prednost ekološkim in lokalno pridelanim. Ekološko kmetovanje je idealna priložnost za lokalno samooskrbo. Z dajanjem prednosti lokalni oskrbi lahko povečamo proizvodnjo ekološkega sadja in zelenjave, saj ravno v tem segmentu povpraševanje v tem trenutku močno presega ponudbo,« sta med drugim izpostavili Jurcanova in Slabetova.
Struktura ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj je to največje pri svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), medtem ko v pridelavi prevladuje živinoreja oziroma travinje.
Kljub temu da se je finančna podpora ekološkim kmetijam letos povišala in da so se že ustanovile skupine eko proizvajalcev, vedno večja pa je tudi promocija tovrstne hrane, dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva, sta še poudarili strokovnjakinji: »Doz-dajšnji porast ekološke pridelave, zlasti tržno usmerjene, ne omogoča doseganja ciljev Aneka in močno zaostaja za dinamiko rasti povpraševanja po eko živilih. Tudi struktura pridelave ne ustreza povpraševanju, saj je to največje pri svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), medtem ko v pridelavi prevladuje živinoreja oziroma travinje. Zato se še vedno kaže nujna potreba po ukrepih za povečanje količin ekoloških pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču, potrebni pa so tudi drugi ukrepi za celovit razvoj sektorja eko kmetijstva in eko živil."
Delovna skupina za spremljanje Aneka je na podlagi analize stanja po posameznih
Po podatkih MKO je bilo leta 2011 v ekološko kontrolo vključenih 2.363 kmetijskih gospodarstev (kar pomeni 3,1 % vseh kmetij v Sloveniji) z 32.148,74 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (6,8 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2011). Od teh je 1.999 kmetij že končalo preusmeritveno obdobje, ki traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo, in pridobilo eko certifikat. Delež ekološko pridelanih živil v prodaji je bil leta 2010 komaj enoodstoten, v Aneku pa je predvidenih 10 % do leta 2015. Delež eko živil slovenskega izvora pa je le 20 % vsega prometa oziroma 0,2 %. Število pridelovalcev se je vsako leto povečevalo; 2006. je za plačilo za podukrep ekološko kmetovanje znotraj programa razvoja podeželja 2007-2013 zaprosilo 1.693 pridelovalcev, lani pa 2.108.
Vir: ITR
sklopih sprejela ukrepe, ki naj bi bili pomoč za nadaljnje delo na področju ekološkega kmetijstva: nadaljevanje podpor znotraj PRP 2014-2020, v novem programskem obdobju bo treba poenostaviti način pridobivanja finančnih podpor, več pozornosti bo treba nameniti spodbujanju ekološkega kmetijstva na zavarovanih in vodo-varstvenih območjih ter na teh dodatno promovirati ekološko kmetijstvo in izobraževati pridelovalce o njegovem pomenu, uvesti bo treba še dodatne ukrepe za spodbujanje povezovanja kmetov, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem.
Največje težave: triletno prehodno obdobje, škodljivci in bolezni
O ekološkem kmetovanju, ki postaja čedalje pomembnejše, kar je že slutiti tudi iz načrtovanih ukrepov skupne kmetijske politike za obdobje 2014-2020 v Evropski uniji, saj bodo ekološki načini pridelave upravičeni do najvišjih subvencij, pa je tekla beseda tudi na posvetu o preusmerjanju kmetij v ekološko pridelavo, ki so ga organizirali znotraj gornjerad-gonskega sejma Agra minuli teden.
»Preusmeritev je kritična faza pri prehodu v ekološko kmetovanje, saj kmet spremeni način gospodarjenja in lahko šele tretje leto pridelke proda kot ekološke. Povečano finančno breme preusmeritve je pri-
znal tudi MKO, ki je letos zvišal plačila za ukrep ekološko kmetijstvo za čas preusmeritve,« je med drugim povedal Janko Rode iz KGZS. Po njegovih besedah je v Sloveniji 6,8 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi pod ekološko kontrolo, evropsko povprečje pa znaša 5,5 odstotka: »Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je v evropskem merilu srednje razvito s prevladujočim travinjem,« je povedal Rode, »vendar pa je velika težava prav v tem, da je večina ekoloških površin travinje, tega pa odstotki ne pokažejo.«
Jože Rantaša z Inštituta za certificiranje Kon-cert pa je opozoril, da so največja težava pri ekološkem kmetovanju škodljivci in bolezni, pri živinoreji pa preureditve hlevov. Ti morajo namreč imeti med drugim zagotovljen izpust.
Specialist za ekološko kmetovanje Mitja Zupančič je povedal, da imajo kmetje, preden se odločijo za preusmeritev, pogosto napačno predstavo, kaj je ekološko kmetovanje, kaj se sme in kaj ne. Po njegovih besedah je nujno, da se prej posvetujejo s kmetijsko svetovalno službo, ki jim poda pravilne informacije. »Vemo, da imamo 80 odstotkov območij OMD, kjer je že tako omejena kmetijska dejavnost, tu so še hribovske in strme pa gorsko-višinske kmetije, ki so dejansko že zelo blizu ekološkim,« je povedal Zupančič ter dodal, da te niti ne potrebujejo veliko svetovanja, je pa izpostavil, da je pri ekološkem kmetovanju včasih problematično vodenje evidenc.
SM
Od tod in tam
Gornja Radgona • Tretji salon traminec
Na gradu Negova pri Gornji Radgoni se je okoli tisoč obiskovalcev pustilo razvajati žlahtni kapljici in vrhunski slovenski, zlasti štajersko-prek-murski kulinariki. Tisoč evrov je tudi višina zneska, zapisanega na čeku, ki so ga organizatorji dogodka namenili KS Negova za nakup defibrilatorja. Letošnji, 3. salon traminec je obogatilo kar 115 različnih vrst tovrstne žlahtne kapljice, s katerimi so se predstavili vinarji iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Francije, Italije in Hrvaške. Tudi tokrat so prireditev obiskali številni ugledni gostje iz gospodarstva, politike, športa in estrade ter seveda vinarji in vinske kraljice.
NŠ
Istra • Turizem pri naših sosedih
V največji turistični kopalni sezoni, katere del je tudi avgust, si je težko predstavljati, da gostinski lokali ne bi bili odprti iz zares opravičljivih razlogov. Še sploh, če gre za kraje ob morju, kjer gostinstvo predstavlja osnovni vir dohodka. Ni bilo pri nas, ampak v hrvaški Istri. Nedaleč od priljubljenega letovišča Banjole je zasebni gostinski obrat bil do 20. avgusta zaprt! Na vhodu je bilo zapisano, da zaradi letnega dopusta! Kakovost ponudbe menda ni sporna - še več, po besedah domačinov je v času obratovanja lokal vseskozi povsem zaseden. In kot vse kaže, je zaslužek v preostalem času odprtja tako dober, da si lahko zasebnik z zaposlenimi delavci privošči dopust sredi enega najaktualnejših »morskih« dopustniških mesecev. Zagotovo nepriljubljen in nevsakdanji turistični dogodek, pa tudi če gre za naše sosede...
NŠ
Stojnci • KUD Maska v Požarevcu
Foto: J. Levanič
Člani KUD Maska iz Stojncev so se na povabilo MO Ptuj od 24. do 26. avgusta udeležili 4. mednarodnega karnevala v Požarevcu v Srbiji. Tam so
uspešno zastopali in predstavljali kurentovanje na Ptuj in Slovenijo v družbi podpredsednika FECC Slovenija Branka Brumna, bivšega princa karnevala Zoki-ja - Matevža in župana dr. Štefana Čelana. Prisostvovali so podelitvi novih kap FECC; prejel jo je Branko Brumen kot podpredsednik FECC, sploh prvič pa je bila podeljena kapa FECC z nazivom častni senator FECC karnevalskih evropskih mest, prejel pa jo je dr. Štefan Čelan. Izjemno uspešno so se Stojnčani predstavili s svojo pustno in karnevalsko tradicijo in letošnjo karnevalsko masko LUTKE; nad zamislijo, kostumi in koreografijo so bili organizatorji in obiskovalci izjemno navdušeni.
Anica Kelenc, KUD MASKA
Foto: NS
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Prva predstava nove sezone v MGP
Letošnji gledališki abonma bo lahkoten
Z otroško predstavo Gregorjevo čudežno zdravilo se bo v petek v Mestnem gledališču Ptuj tudi uradno začela nova gledališka sezona. Gre za zabavno zgodbo, ki so jo pred skoraj desetimi leti že igrali na ptujskem odru, tokrat pa se vrača v nekoliko spremenjeni igralski sestavi. Kombinacija odličnih in zabavnih igralcev obeta vrhunsko in zabavno predstavo.
Zgodba o očetu znanstveniku, zoprni omi, ki rada ukazuje, in Gregorju, ki iz dolgčasa in nagajivosti omi zmeša čudežno zdravilo, je pred desetimi leti, ko so jo postavili na ptujski oder, dosegla izjemen uspeh. Predvajali so jo celo na hrvaški nacionalni televiziji, v Sloveniji je požela veliko nagrad, igralcem najljubše pa so tiste, ki so jih dobili od najmlajših gledalcev.
Predstava z veliko humorja in čarovnijami pa se tokrat vrača, da jo ponudijo novi generaciji otrok. Tako pred desetimi leti kot danes jo je režirala Ivana Djilas, nespremenjen del ekipe sta tudi igralca Dunja Zupanec in Gorazd Žilavec. Na odru pa se jima bo tokrat pridružil tudi novi Gregor, ki ga bo uprizoril Miha Brajnik.
»Gre za obnovitev predstave. V obdobju krize in zavedanja o pomenu recikliranja smo se tudi sami odločili, da naredimo nekaj na tem področju. Zato bomo uprizorili predstavo, ki so jo na našem odru nekoč že igrali in ki je dosegla izjemen uspeh. 'Ekološki' vidik pa ni edini razlog, da smo se odločili za Gregorjevo čudežno zdravilo. Publika, ki je takrat gledala to predstavo, je namreč odrasla, zato jo želimo ponuditi novi generaciji otrok,« je poudaril Peter Srp-čič, direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP). Prepričan je, da gre za predstavo, ki je odlična in ki jo je vredno obuditi.
Da gre za veliko delo in da bo predstava, kljub temu da ostaja nespremenjena, drugačna že zaradi spremenjene
igralske zasedbe, pa je prepričan igralec Miha Brajnik. Upodobil bo Gregorja, za katerega upa, da bo dosegel vsaj takšen uspeh, kot ga je v prvi izdaji. »Gregorjevo čudežno zdravilo je eno izmed velikih del in v veliko čast mi je, da sodelujem pri takšnem projektu. Glede na našo povezanost zunaj odra in na njem lahko z gotovostjo rečem, da bo predstava tako dobra, kot je bila, če ne boljša. Bilo je omenjeno, da gre za re-ciklažo predstave, ampak roko na srce, kot igralec bom tudi sam poskušal doprinesti nekaj k tokratni izvedbi. Če je v zadnjih desetih letih zrasla, se bo Gregor nekoliko pomanjšal. Tudi tukaj ptujsko gledališče špara. Kostumi bodo malce manjši, tako bodo nekaj prihranili pri blagu, pa tudi pojem in spijem malce manj kot prejšnji Gregor,« je šaljivo dejal simpatični Brajnik, javnosti
Z leve: Dunja Zupanec, Gorazd Zilavec, Miha Brajnik in Peter Srpčič
znan tudi po vlogah v različnih televizijskih oddajah.
Da gre za eno izmed boljših otroških predstav na Slovenskem, je prepričana tudi Du-nja Zupanec, ki je omo igrala že v prvih uprizoritvah. Tokrat se v isti vlogi vrača na ptujsko gledališče, in kot pravi, je polna pričakovanj. »Čakamo otro-
ke, da jim lahko pokažemo predstavo,« je dejala igralka, ki se predstave najbolj spominja po tem, da so jo otroci dejansko vzeli za svojo. »Bila je ena izmed tistih, ko so vsi na koncu želeli, da bi trajala še dlje,« je dodala.
Tudi Gorazd Žilavec, ki bo uprizoril Gregorjevega očeta,
je dobro znan ptujski publiki. Pravi, da je vesel, da se je predstava reanimirala in da jo bodo lahko spet zaigrali.
Časi resni, zato bo letošnji abonma lahkoten
S predstavo Gregorjevo čudežno zdravilo pa se uradno začenja nova gledališka sezona v MGP. Ta napoveduje, da bo novi abonma bistveno drugačen od minulega. »Glede na resnost časov smo se odločili, da to sezono zastavimo bolj lahkotno,« poudarja direktor MGP Peter Srpčič.
Dodaja, da je program letos usmerjen v komedijo, osnovno vodilo pa še vedno ostaja kakovost. Predstave bodo lali-kotnejše in ne tako zahtevne, kot so bile v pretekli sezoni, še vedno pa bodo ponudili izbor najboljših iger na Slovenskem.
Tako se želijo približati širši publiki in privabiti nove abonente. Cene abonmajev tudi letos ostajajo nespremenjene, že štiri sezone so namreč enake. Vpisi za stare abonente potekajo od 12. do 24. septembra, za nove pa od 25. septembra do 5. oktobra.
Dženana Kmetec
Ormož • Kar 29 dijakov v prvem letniku
Razpoloženi v novo šolsko leto
Na Gimnaziji Ormož so 3. septembra višji letniki pouk začeli ob 8. uri z razredno uro, novinci pa so se jim pridružili ob 10. uri. V atriju so nato pripravili sproščeno uvodno prireditev, ki je bila namenjena spoznavanju, saj so se na njej predstavili dijaki prvega letnika, njim pa vsi drugi dijaki in profesorji.
Seveda se niso mogli izogniti obveznemu označevanju, ki je značilno za 'fazane', kot se imenujejo dijaki prvih letnikov. »V torek načrtujemo tudi fazanijado. Gre za iniciacijski obred, s katerim sprejmemo dijake v skupnost. To je pri nas tradicija, ki se je držimo. Seveda pa obstajajo tudi pravila, do kod smejo dijaki višjih letnikov obremenjevati dijake prvih. Običajno jim na obraz ali kje drugje napišejo znak F, da se že od daleč vidi, da so fazani. Po prvem tednu pa bodo takšne šale že za njimi,« je povedala ravnateljica Blanka Erhartič.
V 1. letniku so letos pozdravili 29 dijakov in optimistično gledajo v prihodnost, saj imajo poln 1. letnik. Glede na izkušnje iz preteklih let pa vedo, da se lahko ta številka še spremeni. Nekateri dijaki si premislijo in se prepišejo, takšna fluktua-cija je ob začetku šolskega leta običajna. Gimnazijo Ormož obiskujejo dijaki iz širšega okolja - od Kidričevega do Kri-ževcev pri Ljutomeru, večina pa je iz treh občin ormoškega območja. Dijaki iz Hrvaške se letos niso odločili za šolanje v Ormožu, čeprav so ob vpisu pokazali interes. Ravnateljica meni, da kriza na obeh straneh meje zelo vpliva na to, kam starši otroke pošljejo na šolanje, sploh ker na začetku ne vedo natančno, kakšni stroški jih čakajo.
Vino - priložnost in nevarnost
Šolskega poslopja čez počitnice niso posodabljali, saj je vse urejeno. Lani so prelakira-li vse klopi in stole, tako da je bilo treba letos stavbo samo počistiti in je bila pripravljena na novo šolsko leto. Organizacija in cena malice ostajata enaki kot doslej, o subvenciji odločajo centri za socialno delo, šola pa dobi samo odločbo, po kateri se mora ravnati. Tople obroke za gimnazijce pripravljajo v OŠ Ormož in jih pripeljejo v njihovo razdelilno
kuhinjo. Pouk začnejo praviloma ob 8. uri, s potrebnim soglasjem sveta šole in staršev pa se nekatere ure začenjajo tudi prej. To velja zlasti za dijake četrtih letnikov, ki imajo številne izbirne maturitetne predmete in jih je vse zelo težko umestiti v urnik. Zato tu in tam katera skupina začne delo ob 7.10.
V vsebinskem smislu se v novem šolskem letu lotevajo novosti - odločili so se za izvedbo dvoletnega projekta z naslovom Vino - priložnost in nevarnost. S tem se pridružujejo boju proti odvisnosti in prizadevanjem za kulturo pitja
alkohola. Alkoholizem med mladimi in tudi starejšimi na ormoškem območju je namreč pereč problem. V drugem letu trajanja projekta pa se nameravajo v sodelovanju z lokalnim turističnim društvom bolj posvetiti turističnim danostim kraja. »Znotraj projekta bomo sodelovali z mariborsko pedagoško fakulteto ter s fakulteto za matematiko in naravoslovje iz Maribora, ti bosta tudi prispevali mentorje za raziskovalne naloge, ki bodo nastajale v projektu,« je povedala ravnateljica.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Fazani bodo morali prvi teden malo potrpeti, sicer pa se po zadovoljnih obrazih vidi, da jim ni hudega.
Foto: DK
Ptuj • Razstava v Galeriji Magistrat
Obleka naredi človeka, kostum ga zaznamuje
Ljudski kostumi, ki predstavljajo pet različnih evropskih držav, so od ponedeljka naprej postavljeni v Galeriji Magistrat v ptujski mestni hiši. Gre za razstavo, ki je nastala znotraj Folklornih kimavčevih večerov 2012, te bomo v našem mestu gostili prihodnji teden.
V Galeriji Magistrat je od ponedeljka, 3. septembra, do srede, 3. oktobra, na ogled razstava rekonstruiranih ljudskih kostumov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovaške, nastala znotraj mednarodnega folklornega srečanja Folklorni kimavčevi večeri. Razstavljeni so kostumi, ki predstavljajo različne pokrajine petih držav. Na ogled so noše Spodnjega Podravja in Haloz, Zilje, Rateč, Bele krajine, hrvaške Podravi-ne, bosanski kostumi iz Sarajeva ter makedonski kostum iz Skopja. Projekt Folklorni kimavčevi večeri je kot vsako leto doslej pripravil Javni sklad za kulturne dejavnosti območna izpostava Ptuj v sodelovanju z različnimi kulturnimi društvi in folklornimi skupinami. Razstavo, ki je uvod v pestro dogajanje, to se začne v sredo, je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan, strokovno razlago o razstavljenih kostumih pa je podal enolog in koreolog Tomaž Simetinger. Poudaril je pomen kulturne dediščine z vidika tvorjenja identitete ter poudaril, da je prikazovanje oblačilne kulture na Slovenskem
eden izmed boljših zgledov, kako lahko sodelujeta stroka in ljubitelji.
»Eno pogosteje izpostavljenih in posledično vidnejših dediščin je tudi oblačilna. Zasluga za to gre gotovo več kot 500 folklornim skupinam na Slovenskem, ki pod vodstvom različnih strokovnjakov v zadnjih letih še posebno intenzivno
vlagajo znanje in energijo v poustvarjanje oblačilne podobe preteklosti. Izjemno število folklornih skupin na Slovenskem, h katerim je treba prišteti tudi druga društva, ki se ukvarjajo z oblačilno dediščino, kaže na pomen te. Kostumiranje ob najrazličnejših priložnostih -ki so najpogosteje povezane z odrskim poustvarjanjem - pri-
ča o tem, da igrajo oblačila za sodobnega človeka pomembno vlogo pri njegovem iskanju in izražanju identitete, estetike ter ne nazadnje zabave,« o kulturni dediščini kot interpretaciji preteklosti pravi Simetin-ger.
Letošnji kimavčevi večeri, ki se bodo odvijali prihodnji teden, potekajo pod pokroviteljstvom Evropske prestolnice kulture 2012. Še preden si privoščite prijeten večer ob spoznavanju folklorne dediščine petih evropskih držav, pa si lahko njihove kostume ogledate na razstavi v mestni hiši, za postavitev katere so poskrbeli Bojan Glaser, Maja Glaser in Stanka Vauda Benčevič.
Dženana Kmetec
Razstava rekonstruiranih ljudskih kostumov je v Galeriji Magistrat v mestni hiši.
Markovci • KUD Markovski zvon
Uspešen 4. mladinski glasbeni tabor
Od torka, 21., do nedelje, 26. avgusta, je v središču Markovcev v organizaciji Kulturno-umetniškega društva (KUD) Markovski zvon potekal 4. mladinski glasbeni tabor Poj z menoj.
Namen tabora je, da udeleženci, ki se prijavijo nanj, čim bolj kakovostno preživijo počitniške dni, pridobijo glasbene izkušnje in se prijetno zabavajo. To počnejo mladi v Markovcih že štiri leta, ko se vsako leto ob koncu avgusta zberejo na petdnevnem mladinskem glasbenem taboru Poj z menoj. Njegov idejni vodja je Gregor Zmazek, ki je z Alenko Rožanc mentor mladim pevcem in pevkam. Poleg njiju za več kot 40 otrok vsako leto poskrbijo animatorke, letos jih je bilo deset. Otroke so razdelili v pet skupin, hkrati pa so bili vsi skupaj te dni ena velika glasbena družina.
Urnik tabora je določen že vnaprej. Vsak dan potekajo jutranja telovadba, pevske vaje in zabavne igre, ki jih pripravijo animatorke, zvečer se mladi udeležijo svete maše v farni cerkvi, po večerji pa sledijo družabni večeri. Za zajtrke in večerje je tudi letos poskrbela kuharica Marta, članica KUD Markovski zvon, kosila pa so dobili v domači osnovni šoli.
Četrtek jena taboru določen za tematski dan. Letos so otro-
ci govorili o zdravi prehrani. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Markovci ter Društvom podeželskih žena in deklet Občine Markovci so mladi spoznali pomen zdrave prehrane, se poučili o zdravilnosti medu ter zvečer ob pomoči kuharic pripravili zdravo večerjo.
Krona vsakoletnega tabora
je sklepni koncert udeležencev, ki je bil v soboto zvečer v prostorih centra ZAF v Mar-kovcih. Otroci so se predstavili z raznolikim programom, ki so ga usvojili v petih dneh tabora. Zapeli so v otroškem, mladinskem in združenem zboru, prvič pa je zaigral tudi mini orkester, saj je velika večina
pevcev tudi inštrumentalistov. Navdušenost otrok pevcev, še bolj pa njihovih staršev, je znak, da gredo po pravi poti, zato že nastajajo osnutki za naslednje leto. Tabor se je končal v nedeljo, ko so se pevke in pevci predstavili še pri pozni sveti maši in tako veselje delili še z vsemi drugimi farani.
Alenka Rožanc
Foto: Darko Meznarič
Zbrani na 4. mladinskem glasbenem taboru Poj z menoj
Tednikova knjigarnica
Košček biblioterapije
Takole pojem biblio-terapija razlaga Iztok Ilich v priročnem, malem leksikonu s preprostim naslovom Knjiga (Ljubljana: Mladinska knjiga 2007.): pod A je brati, da je biblioterapi-ja veda o odpravljanju poškodb na knjižničnem gradivu in v zvezi s tem; pod B pa navaja, da je
biblioterapija metoda zdravljenja duševnih motenj s pomočjo branja. Ta, druga definicija, ki govori o zdravilni moči branja in vpliva knjig na zdravje, se je udomačila tudi na Slovenskem, čeprav biblioterapija še zdaleč ne dosega tiste razvojne stopnje in strokovne in-teraktivnosti, ki bi v današnjih zagatnih časih še kako lahko omogočala dvig kvalitete življenja prebivalstvu, ki je nenehno bombardirano s pojmi iz repertoarja krize.
Prvi, jasno zastavljen in javno predstavljen začetnik z ino-vativnim konceptom biblioterapije je bil vsem dobro znan psihiater, specialist za zasvojenosti in avtorsko suveren terapevt dr. sci. med. Janez Rugelj. Kot je zapisal doktor Ru-gelj, je bila zanj in za njegov program biblioterapija glavno (pre)vzgojno in psihoterapevtsko sredstvo za poglabljanje uvida pri neozaveščenih ljudeh v duševni stiski in za njihovo spodbujanje na dolgi in zamotani poti »dviga« iz mizerije obtičanja na ravni nevroze (osebnostne nerazvitosti in nezrelosti) ali usodnosti »zdrsa« v životarjenje zaradi posledic nevroze: faliranosti, alkoholizma, narkomanije, potepuštva, spolnih in partnerskih težav (tako in več dr. Rugelj v Biblioterapija: zdravljenje z branjem. Namesto tablet-knjige! Posebna priloga revije Jana, junij, 2004, in v strokovnih monografijah).
Če vas, dragi bralci Knjigarnice, tema biblioterapije privlači, boste morda segli še po knjigi Biblioterapija izpod peresa Tatjane Reščič Rihar in Jožeta Urbanije, ki je leta 2009 izšla v okviru bibliotekarskega oddelka Filozofske fakultete Ljubljana. O knjigi kot zdravilu govori tudi založnik, urednik, knjigoljub in strokovnjak za knjižni trg dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla, in ugotavlja, da po štiridesetih letih, odkar je zaslediti biblioterapevtska prizadevanja v deželi, ta oblika zdravljenja nima pravega, zaželenega zagona (več v 54. številki Bukle, junij 20l0).
Tudi v Knjižnici Ivana Potrča potekajo oblike bibliotera-pije kot neformalne svetovalne individualne dejavnosti za odrasle in otroke, torej bralno svetovanje s pomočjo intervjujev in referenčnih pogovorov. Kot skupinsko, tudi bibli-oterapevtsko dejavnost lahko na nek način označimo bralno značko za odrasle, predvsem pa imajo jasno izražen biblioterapevtski značaj pravljice z jogo, ki so namenjene otrokom, pa tudi njihovim spremljevalcem.
Biblioterapevtske individualne prvine se nanašajo na izbrano leposlovje, pa tudi strokovno, poljudno literaturo tistim uporabnikom, obiskovalcem, članom knjižnice, ki se želijo npr. potolažiti ob dramatičnih življenjskih dogodkih, se razveseliti v obdobju težkih življenjskih izkušenj, razumeti nastale medsebojne odnose v družini, šoli, na delovnem mestu, premostiti brezdušje ob spremembi socialnega položaja, partnerskega razmerja, pri prepoznavanju in premagovanju bolezenskih stanj in čustvenih zapletov in podobno.
Novinarka Mimi Podkrižnik je v časniku Delo (7. 7. 2005) zapisala odličen naslov prispevka o biblioterapiji: Pomagajo nam močne, stvarne knjige, plehke nas slabijo.
Prav izbiranje, zbiranje, obdelovanje, opremljanje, postavljanje, predstavljanje in posredovanje kvalitetnih knjig je najpomembnejša, osrednja naloga knjižničarjev v splošnih knjižnicah.
In zato, zaradi biblioterapevtskih in drugih knjižničnih razmišljanj vam, cenjene bralke in bralci, v današnji Knji-garnici zelo priporočam v slovenščino prevedena dela Nizozemca, ki žanje knjižne nagrade in v svojih delih nagovarja otroke in odrasle. Guus Kuijer je literarni mojster, virtuoz preprostih besed, popolnoma iskrene pisateljske drže, ki mestoma zelo duhovito, z izpiljenim literarnim slogom pripoveduje o najpomembnejših človeških rečeh skozi usta svojih literarnih junakov. Njegov enajstletni deklic npr. pripoveduje o očetu klošarju, ki je narkoman, o mami, ki se bo poročila z učiteljem, o rasizmu, o tem, da se bo fantič, ki ga ima rada, nekoč poročil z mladenko, ki mu jo je v domovini izbral oče, o tem, da so v družinah lahko grobi-jani in grdobije, o tem, kaj je vera in kdo je ateist...
Knjige Guusa Kuijera prevaja v slovenščino Mateja Se-liškar Kenda za založbo Miš in jih zelo zelo priporočam kot odlično biblioterapevtsko izbiro učencem, učitelje, pedagogom, staršem in starim staršem...
Pa pridite kaj k nam, v knjižnico, na obisk!
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Rokomet
V 1. A ligi manj denarja, večja zanimivost
Stran 12
Nogomet
Zavrč z Mariborom, Aluminij z Rudarjem
Stran 12
Atletika
Komel bronast na evropskem prvenstvu Stran 13
Atletika
Tatjana na PAOI v Londonu 8. v metu kopja
Stran 13
Ptujski športni vikend
Zmigaj se - pridi na ptujski športni vikend!
Stran 15
Nogomet
Podvinci v pokalu MNZ Ptuj izločili Stojnce
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Maribor spredaj, za njim gneča
Nogometaši v 1. ligi so odigrali osem krogov, srečanja 9. kroga pa bodo odigrali po reprezentančnem premoru, 15. in 16. septembra. Takrat se bo najzanimivejše srečanje zgodilo v Kidričevem, kjer bo Aluminij gostil Maribor.
Prav Maribor je trenutno povsem zasluženo na vrhu lestvice in je praktično edini kandidat za vnovično osvojitev naslova prvaka. Kljub napornemu ritmu tekmovanja na dveh frontah, v prvenstvu in kvalifikacijah za Ligo Evropa, ima Darko Milanič na voljo dovolj širok (in kakovosten) igralski kader. Potreboval ga bo tudi v nadaljevanju sezone, saj se bo dvotirno nastopanje nadaljevalo vsaj do decembra. Ostaja sicer odprto vprašanje, zakaj je Maribor kvalifikacije za Ligo prvakov odigral oslabljen (Etien Velikonja je odšel v Cardiff, Dalibor Volaš pa v rusko Mordovio), vendar gre zaupati športnemu direktorju Zlatku Zahoviču, ki je zagotovo najzaslužnejši za preporod Maribora v zadnjih letih. Pod njegovo taktirko se je Maribor v Sloveniji od konkurence oddaljil za svetlobna leta in je vzorčni primer formiranja in ohranjanja moštva. Milanič ima s pomočnikom Sašem Gajser-jem na voljo popolno zaupanje vodstva, kar je za trenerje neprecenljivo. Nekoliko slabši rezultati so namreč pri preostalih klubih 1. SNL odnesli že
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so z osvojenimi 12 točkami zaenkrat v zgornji polovici lestvice.
dva trenerja: Milana Duričiča pri Rudarju in Ermina Šiljaka pri Olimpiji, sprememba pa se je zgodila tudi pri Muri, kjer je »začasnega« trenerja Franca Ciferja zamenjal Oliver Bogatinov. Mura je sicer dolgo vztrajala v evropskih kvalifikacijah, davek pa je plačala s slabšimi rezultati v prvenstvu, kjer je prvo zmago dosegla šele v 8. krogu. Z zadnjimi okrepitvami, Belgijcem Stanleyjem Abora-hom in Angolcem Diangijem Matusiwo, bodo v nadaljevanju še kako nevarni, pomagal pa jim bo tudi Nusmir Fajic, ki kljub drugačnim napovedim
ostaja v Murski Soboti.
Drugo mesto zaseda ekipa Domžal, ki pod vodstvom Ste-vana Mojsiloviča odlične rezultate beleži predvsem na gostovanjih: v petih tekmah je kar štirikrat zmagala. Uspešni so tudi Celjani, ki so doslej doživeli le en poraz (proti Mariboru v 7. krogu), vse štiri zmage pa so dosegli z minimalno razliko, kar trikrat z 1:0. Sledi ekipa Kopra, ki se je na začetku ponašala z granitno obrambo, v zadnjem krogu pa so v Stoži-cah prejeli kar 4 zadetke (več kot prej v vseh sedmih tekmah). Prvi del lestvice končuje
Aluminij, za njim pa se vrstijo ekipe Olimpije in Gorice. Ljubljančani so pred prvenstvom napovedovali izenačen boj z Mariborom za vrh, vendar jim doslej to ni uspevalo najbolje. Slabo so igrali predvsem v Sto-žicah, kjer so na petih tekmah osvojili le 5 od 15 možnih točk. Morda je zadnja zmaga s Koprom dobra napoved za nadaljevanje, vendar čaka novega trenerja Andreja Razdrha zagotovo še veliko dela, da bo Olimpijo popeljal na zmagovito pot. Obubožana Gorica je kljub stavki nogometašev na začetku prvenstva pridno na-
birala točke, ustavilo se je v zadnjih srečanjih. Iz tega vidika bo Miranu Srebrniču in njegovim fantom prišel še kako prav reprezentančni premor, v katerem bodo obnovili moči. Spodnji del lestvice končujejo Triglav, Rudar in Mura. Ekipo iz Kranja smo na teh mestih tudi pričakovali, Velenjčani pa so imeli višje ambicije. Obe ekipi sta v osmih krogih dosegli le po štiri zadetke, kar je vsekakor premalo za kontinuirano osvajanje točk. Največ zadetkov sta doslej dosegli ekipi Olimpije (16) in Maribora (15), slednja jih je najmanj tudi prejela (3), za njimi so Domžale (6).
Dobra bera točk Aluminija
Ekipi Aluminija se ni posrečil začetek prvenstva, saj so »dosegli« tri ničle. Čeprav je bila s tem nekoliko zamajana njihova samozavest, je po prvi zmagi v Velenju sledil preobrat. Ta se je končal pri štirih zaporednih zmagah (Rudar, Gorica, Mura, Olimpija), ki so Kidričanom prinesle potrebno mirnost pred nadaljevanjem. Poleg dobrih rezultatov so bili navijači lahko zadovoljni tudi z napredkom v igri: pretok žoge je postal hitrejši, povečala se je agresivnost pri pokrivanju tekmecev, več akcij se je končalo z zaključnim strelom ... Trener Bojan Flis s tem, razumljivo, še ni povsem zadovoljen in zahteva od nogometašev še boljšo igro. Osnovna naloga bo daljše zadrževanje žoge v svoji posesti, s čimer se bo zmanjšal pritisk na obrambno linijo, povečala pa se bo tudi možnost prihajanja v priložnosti za dosego zadetka.
Izmed igralcev je treba posebej izpostaviti Roberta Ku-reža, ki je na zadnjih petih tekmah vedno dosegel zadetek, ob tem pa prispeva tudi precejšen delež v obrambnih nalogah. Konstantne igre so prikazali tudi najizkušenejši posamezniki, predvsem Murko, Topolovec, Sulejmanovič, Bingo in Drevenšek. Slednji se je pokazal kot prava okrepitev ekipe: čeprav je v igri precej neviden, opravi ogromen del naloge pri organizaciji napadov svojega moštva in pri onemogočanju napadov nasprotnikov. V prvi enajsteri-ci so vedno začenjali Medved, Kožar in Žagar, po začetnem »lovljenju« pa so že ujeli pravi ritem. Kožar in Medved sta bila na primer na zadnji tekmi v Celju med najbolj aktivnimi posamezniki svojega moštva, Aljaž je pri edinem golu prispeval odlično asistenco. Veliko priložnosti so dobivali tudi Spahič ter po prihodu iz Olimpije Ka-šnik in Bešič. Slednji je doslej dosegel en zadetek - podobno kot Marko Kmetec, ki je pravi »joker« s klopi; 36-letni veteran je nekajkrat prinesel preobrat v igri Aluminija, s svojimi izkušnjami pa je še vedno nepogrešljiv član ekipe.
Svoje priložnosti so dočakali še Denis Rešek, Pečovnik in Režonja. Slednji je bil v zadnjih sezonah v 2. ligi glavni kreator igre Aluminija, v tej sezoni pa je začel v začetni enajsterici le na prvih treh tekmah. Po treh porazih je pristal na klopi in občasno vstopal v igro v nadaljevanju. Zadnji se je Aluminiju priključil Mitja Rešek, ki je prišel v izposojo iz Maribora in bo v nadaljevanju zagotovo okrepil konkurenco v moštvu.
Jože Mohorič
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Začetek na Ptuju, konec v Riu?
V,
f I» • >
SDS
II
v
i -
7Í x
i I -I
ifc	TJ
** Wßm ™ f
Foto: Mate Klanšek
Slaviša Stojanovič bo skušal reprezentanco preko čeri kvalifikacij pripeljati na SP v Brazilijo.
Slovenska nogometna reprezentanca bo v petek, 7. 9., ob 20.30 v Stožicah začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki ga bo leta 2014 gostila Brazilija. Prvi tekmec izbrancev Slaviše Stojanovica bo Švica. Na tej tekmi ne bo poškodovanega kapetana Samirja Han-danovica, slovenski selektor pa se še ni odločil, kdo ga bo zamenjal v vratih.
Stojanovic ima med vratarji na voljo Jasmina Handa-novica, Vida Belca in Jana Oblaka, ni pa se še odločil, kdo bo dejansko stopil med vratnici na petkovi tekmi. »To je vprašanje, ki vse najbolj zanima. Na moje veselje so vsi trije vratarji v dobri formi, so dobri vratarji in ne glede na to, kdo bo v petek zaigral, vem, da bo dal maksimum in da bo gotovo pomagal ekipi,« je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Stojanovic.
O odsotnosti Samirja Han-danovica je spregovoril tudi
»nadomestni« kapetan Boštjan Cesar: »Vemo, kaj Samir pomeni za našo reprezentanco. Njegova odsotnost je hen-dikep za nas, prav gotovo nek minus. Toda imamo še tri kakovostne vratarje in verjamem, da bo vsak, ki bo zaigral namesto njega, dal vse od sebe in bo dobro zamenjal Samirja.«
Steber slovenske obrambe se zaveda, da je Švica, v kateri igrajo mnogi evropsko uveljavljeni igralci, kot so Xherdan Shaqiri, Gokhan Inler, Eren Derdiyok, Valon Behrami, Stephan Lichtsteiner in drugi, odlična reprezentanca. »Vemo, da je Švica v tem trenutku res kakovostna ekipa, da igrajo vsi njeni igralci v najmočnejših ligah in tam imajo tudi vidne vloge. Pravijo, da razmišljajo o prvem mestu v skupini, toda tudi mi o tem razmišljamo, hočemo dati maksimum in gotovo jim ne bo lahko,« je povedal Cesar. Z njim se strinja tudi Stojanovic .
»Te napovedi Švicarjev me ne skrbijo, niti se s tem ne obremenjujem. To je povsem športno in normalno, da vsak razmišlja v tej smeri. Oni že dolgo pripravljajo reprezentanco za te kvalifikacije. V prejšnjih niso bili tako uspešni, kot so si želeli. Zdaj pa merijo na najvišjo pozicijo. A niso edini, ki tako razmišljajo v tej skupini. Tudi mi tako razmišljamo, tako da temu primerno se bomo obnašali na igrišču in izven njega,« pravi Stojanovic, ki si na petkovi tekmi želi predvsem mrežo ohraniti nedotaknjeno.
»Kako se bo tekma odprla, ne moreš predvidevati. Bo pa gotovo manj golov kot na tekmi z Romunijo. Mi moramo razmišljati v tej smeri, da jih manj prejmemo. Vse bo podrejeno temu, da bomo mrežo skušali ohraniti nedotaknjeno. To nam doslej ni uspelo. Zato je to prvotni cilj in iz tega bomo izhajali,« pojasnjuje selektor.
sta, jm
Rokomet • 1. A slovenska liga (m)
Manj denarja, večja zanimivost
S tekmo 1. kroga med Mariborom in Krko (35:27) se je v sredo začelo 22. rokometno državno prvenstvo. Slovenska rokometna liga ima med vsemi športi v državi največjo težo in tudi v Evropi nekaj pomeni. Z močnejšo ligo se lahko pohvalijo le Nemci, Francozi, Danci in kljub pomanjkanju denarja - še vedno Španci. Tudi v Sloveniji se klubi ne morejo pohvaliti z dobrim finančnim stanjem, saj je le Maribor tisti, ki je povečal svoj proračun. Čeprav imajo klubi manj denarja, zaradi tega liga ne bo nič manj zanimiva. Prav nasprotno, saj nas čaka izjemno zanimiva sezona. V slovenski ligi vse več minuta-že dobivajo mladi rokometaši, kar je velikega pomena za naše reprezentance, od članske do mlajših selekcij. Državni naslov branijo rokometaši Gorenja, pokalno lovoriko pa celjski pi-vovarji. Največji uspeh letošnje sezone bi bil, da bi vsi klubi končali prvenstvo. Žal bo to misija nemogoče, čeprav silno upamo, da se motimo.
Štirje klubi v boj za prvaka
Gorenje, Cimos, Celje in Maribor so klubi, ki imajo največ možnosti za osvojitev naslova državnih prvakov. Ose so ostale praktično le brez Manojlo-viča, dobile pa Cingesarja in L. Dobelška. Lani so prvenstvo končale brez poraza, letos bo tekmovanje v Ligi prvakov zagotovo terjalo svoj davek in Ve-lenjčani se bodo težko izognili kakšnemu porazu. Vseeno bi to moralo biti dovolj za novi naslov državnih prvakov. Cimos bo tokrat napadal iz ozadja in ne bo obremenjen s tekmami Lige prvakov (razen če jim uspe podvig ta vikend na kvalifikacijah v Franciji). Poleg gostiteljev bodo nasproti Kopra stali roko-metaši nemškega HSV, ki bodo imeli tudi veter v hrbet s strani EHF (evropske rokometne zveze). Koprčani bodo težko
~7~
■ I IriB
iF
■ _msi
ti. * j'fliVKi.l.V
M
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormož bodo v letošnjem prvenstvu iskali predvsem točke za obstanek.
prehiteli Gorenje, vendar jim glede na kakovost ekipe drugo mesto ne bi smelo uiti. Celjani imajo mlado ekipo, ki se bo morala še veliko naučiti, vendar bi v prihodnosti lahko žela lepe rezultate. Nastop v Ligi prvakov bo terjal hud davek in pivovarji se bodo morali zelo potruditi, da bodo v prvenstvu vsaj med dobitniki kolajn, saj jih bo iz ozadja napadal okrepljeni Maribor. Ta je sestavil odlično ekipo, ki je edina, ki lahko nabere nekaj točk ob zmagah nad velikim Gorenjem, Cimosom ter Celjem. Kljub naštetim dejstvom bo prvenstvo dobila tista ekipa, ki si bo privoščila čim manj spodrsljajev na igriščih v Trebnjem, Ribnici, Novem mestu pa tudi v Ormožu.
NAŠA NAPOVED: 1. Gorenje Velenje, 2. Cimos Koper, 3. Celje PL, 4. Maribor Branik.
Tri četrt lige v boj za obstanek
Mesti 5 in 6 vodita v Ligo za prvaka. Največji kandidati za ti mesti so rokometaši Trima,
Ribnice in Krke. Trimo žanje sadove dobrega dela z mlajšimi kategorijami in bo zaradi tega tudi v prihodnosti stalnica elitnega razreda. Ob tem imajo enega izmed boljših trenerjev v ligi, Ivana Vajdla. Ta bo znal izkoristiti potencial svoje ekipe in jo pripeljati v Ligo za prvaka. Uvrstitev med prvih šest že več sezon napadajo tudi v Ribnici, vendar neuspešno. Tokrat so eden izmed glavnih kandidatov, ki bi jim končno moral uspeti želeni podvig. Vendar bodo Ribničani morali prek Krke, kar pa ne bo lahka pot. Novomeščane izvrstno vodi izkušeni strateg Slavko Ivezič, ki je minulo sezono s svojo ekipo sklenil z 8 zaporednimi zmagami. Za trojico Trimo, Ribnica, Krka so se sposobni uvrstiti tudi Ormožani. Vinarji so si zadali en sam cilj, to je obstanek v ligi. Zadovoljni bi bili že z desetim mestom, ob tem želijo v rokometno orbito izstreliti čim več nadarjenih mladih rokometašev končno tudi iz domače rokometne šole (Jaša Rajšp, Denis Hrupič, Ma-
tic Šulek, Damir Mavrič, Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Matic Topolovec). Krško je pomladilo ekipo in jo gradi na lastni rokometni šoli. Mladinci Krškega so lani postali državni prvaki in bodo letos nosilci igre članskega moštva. Ali bo to dovolj za obstanek v ligi? Tudi letos bodo zelo neugodni Izolani, gostovanja v dvorani Kraška so nekaj posebnega, saj imajo Izolani najglasnejše navijače v ligi. Točke, osvojene v Izoli, bodo tudi letos štele dvojno. Novinca v ligi sta SVIŠ iz Ivanč-ne Gorice in Sevnica. SVIŠ spada med ene izmed najbolj organiziranih klubov v Sloveniji in je sestavil ekipo, ki se bo enakovredno borila za obstanek v ligi. Najmanj možnosti za obstanek pripisujemo Sevnici, ki pa zagotovo ne bo lahek zalogaj predvsem na domačem parketu.
NAŠA NAPOVED: 5. Trimo Trebnje, 6. Krka Novo mesto, 7. Ribnica, 8. Jeruzalem Ormož, 9. Izola IP, 10. Krško, 11. SVIŠ Ivančna Gorica, 12. Sevnica.
Uroš Krstič
Tenis • DP veteranov na Ptuju
Od domačinov najvišje Majcenovič
Od četrtka do nedelje je na Ptuju v organizaciji TK Terme Ptuj potekalo državno prvenstvo veteranov, na katerem je skupaj nastopilo približno 90 igralcev. Ti so tekmovali v 10 starostnih kategorijah, 8 v moški in 2 v ženski konkurenci.
»V petek in soboto nas nekoliko oviral dež, a smo do nedelje tekmovanje uspešno spravili pod streho. Poleg naslovov državnih prvakov je prinašalo tudi točke za mednarodno veteransko lestvico, seveda le za tiste igralce, ki so registrirani,« je povedal Luka Hazdovac iz TK Terme Ptuj.
Nastopilo je precej igralcev s širšega ptujskega območja, najboljši rezultat je v kategoriji + 45 dosegel Dušan Majcenovič, ki se je uvrstil v finale. Polfinalisti so bili še Srečko Glodež, Zoran Krajnc (oba v kategoriji + 45), Albert Korošec (+ 50) in Marjan Rola (+ 60).
Domačini, ki so nastopili
V finale kategorije + 45 se je prebil Dušan Majcenovič (levo).
na DP na Ptuju:
+ 35: Peter Čeh, Matjaž Plajn-šek, Boštjan Kreutz, Tomaž Bezjak; + 40: Alfonz Zavrnik;
+ 45: Dušan Majcenovič, Srečko Glodež, Zoran Krajnc, Mitja Kosi; + 50: Korošec Albert; + 55: Dušan Simonovič;
+ 60: Marjan Rola, Rudi Vra-
bl;
ženske (združena kategorija + 35 in + 40): Marijana Glodež.
JM
Nogomet • Pokal Slovenije
Zavrč znova z Mariborom, Aluminij z Rudarjem
V prostorih Nogometne zveze Slovenije (NZS) so v ponedeljek opravili žreb 2. kroga Pokala Slovenije. Med 16 sodelujočimi ekipami sta bili tudi Aluminij in Zavrč.
Žreb je določil dva prvoli-gaška para, v enem se bosta pomerila Mura in Olimpija, v drugem pa bo Aluminij gostil klub Rudar iz Velenja. Podobno zanimiv par je tudi Zavrč - Maribor, saj bo šlo za ponovitev lanskega četrtfinalnega dvoboja. Takrat je bil v dveh srečanjih boljši Maribor (3:3 v Zavrču in 1:0 v Mariboru), ki je pozneje osvojil pokalno lovoriko.
Tekme bodo odigrane 19.
septembra, le srečanje Zavrč -Maribor bo teden dni pozneje, in sicer 26. septembra ob 20.00 v Zavrču (Maribor 20. septembra v prvi tekmi Lige Evropa gosti grški Panathinaikos).
Pari 2. kroga:
Aluminij - Rudar Velenje Zavrč - Maribor Mura - Olimpija Tolmin - Gorica Dravinja Kostroj - Domžale Brda - Celje Odranci - Triglav AH Mas Tech Ankaran -Luka Koper
JM
Nogomet • 2. SNL
V Črnomelj po novo zmago
Nogometaši Zavrča, ki so po dveh uvodnih porazih trikrat zapored slavili in se tako povsem seznanili s prednostmi in pastmi 2. lige, v 6. krogu odhajajo na gostovanje v Črnomelj. Ekipa Bele krajine je do zdaj osvojila 5 točk in zaseda 8. mesto na lestvici. Imajo kakovostno zasedbo, ki ji dajejo ton izkušeni Vrščaj, Muja-kovic in stari znanec Zavrča, Matjaž Lunder. Kljub omenjenim posameznikom imajo Zavrčani nedvomno boljšo
zasedbo, kar bi moralo biti dovolj za četrto zaporedno zmago v prvenstvu in dokončen napad na doslej najbolj suverenega tekmeca v ligi, novomeško Krko. V gostujoči ekipi ni poškodovanih in kaznovanih nogometašev, tako da bo lahko strateg Miran Emeršič na zelenico poslal najmočnejšo zasedbo. Nova zmaga bi bila sijajna napoved pred domačim srečanjem s Krškim naslednji petek.
tp
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Pivovarji generalka pred začetkom sezone
Rokometaši Jeruzalema bodo v soboto, 8. septembra, ob 19.00 na Hardeku v 1. krogu 1. lige gostili Celje Pivovarna Laško, udeleženca Lige prvakov. Pred kratkim je v Ormožu gostoval še drugi slovenski udeleženec Lige prvakov Gorenje (28:45) in demonstriral svojo moč ter razliko med najboljšimi slovenskimi klubi in klubi s spodnjega dela lestvice.
Podobna zgodba bo na Har-deku tudi tokrat in gostovanje pivovarjev bo za vinarje kot generalka za sezono 2012/13. V Ormožu se zavedajo moči Celjanov in sposobnosti svoje ekipe, zato so vse misli usmer-
jene v 2. krog, ko ekipo trenerja Saša Prapotnika čaka pravi začetek sezone, s težkim gostovanjem v Sevnici, ki je novinec v ligi. Ob tem se v taboru Jeruzalema ubadajo s številnimi poškodbami: proti Celjanom bodo na tribuni ostali Sandi Žuran, Anže Kljajič, Danijel Mesaric in Matej Hebar. Povprečna starost ormoške ekipe letos znaša 21,6 leta in je ena izmed najmlajših v ligi. Na Har-deku bo tako mrgolelo mladih rokometašev, ki pa si od zahtevne ormoške publike zaslužijo spodbudo za prihodnost ormoškega rokometa.
UK
Rokomet • Pokal Slovenije
Odigran je bil prvi krog pokalnega tekmovanja v moški konkurenci. Rokometaši iz Gorišnice so po pričakovanjih v gosteh premagali ekipo Cola, ki igra v 2. SRL. Za majhno presenečenje so poskrbeli rokometaši Hrastnika, ki so izločili prvoligaša Sevnico.
REZULTATI: Col - Moškanjci Gorišnica 21:28 (9:14), Herz Šmartno - Damahaus Cerklje 30:25 (17:14), Loka 2012 - Arcont Radgona 26:22 (13:12), Dol TKI Hrastnik - Sevnica 26:21 (13:9).
Col - Moškanjci Gorišnica 21:28 (9:14)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Petek 6, Anderluh 1, Valenko 1, Arnuš 6, Balas 1, Lozinšek 5, Kovač 2, Lukaček 1, Vincek 2, Dimec 1, Fir-bas 2, Preac, Zorli, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši ekipe Moškanjci Gorišnica so v prvem krogu pokalnega tekmovanja v gosteh premagali Col. To srečanje je bilo tudi dober vpogled v trenutno formo. Gostje iz Gorišnice so hitro povedli in ves čas srečanja vodili ter na koncu zasluženo zmagali. Ključ do uspeha je bila dobra igra v obrambi, saj so domačini le s težavo dosegali svoje zadetke. Tudi igra v napadu ni bila slaba, vendar je bilo storjenih še preveč napak. Do začetka prvenstva je sicer še dovolj časa za korekcije v igri.
Danilo Klajnšek
Kung fu sanda
Kujavec 1. v Vojvodini
Na mednarodnem odprtem prvenstvu Vojvodine v borbah kung fu sanda je Bojan Kujavec v kategoriji do 70 kg gladko opravil s konkurenco in suvereno zmagal. Na turnirju so sodelovali tekmovalci iz Srbije, Vojvodine, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Romunije, Madžarske in Slovenije.
Bojan Kujavec iz Kung fu kluba Ptuj je bil edini slovenski predstavnik, nastopil pa je pod vodstvom trenerja Karla Šauperla. Tekmovanje v Novem Bečeju v Vojvodini se je odvijalo znotraj tradicionalnega praznovanja »Velikogospojinih dana 2012«. Izločilni in polfi-nalni boji so se zgodili v športni dvorani, veliki finale pa je bil na odprtem, v čudovitem amfitea-tru na obrežju reke Tise, in sicer pred več sto gledalci, ki so bučno pozdravljali vsako uspešno izvedeno akcijo. Kujavec se je na svojem prvem tekmovanju v borbah sanda odrezal odlično in je kljub drugačnim pravilom, kot jih je vajen (večinoma se bori po pravilih K-1) opravil s konkurenco. V finalnem dvoboju je z natančnimi in močnimi serijami udarcev ter uspešno izvedenimi meti popolnoma
Karel Šauperl in Bojan Kujavec
deklasiral bolj izkušenega tekmeca iz Kung fu kluba Dragon iz Sefkerina v Srbiji. Zaradi popolne dominacije v prvih dveh rundah so ga sodniki nagradili z zmago že po končani drugi rundi (borba bi morala trajati 3 runde po 2 minuti), saj so uvideli, da mu tekmec ni dorasel.
Kujavec je tako dosegel nov odmeven uspeh na mednarodni sceni. V Kung fu klubu Ptuj pa nikakor ne nameravajo spati na lovorikah, saj se bodo že v tem mesecu udeležili turnirja v K-1, sredi oktobra mednarodnega turnirja v kung fu sandi v BiH, medtem ko so potekajo tudi dogovori za K-1 turnir v Angliji v novembru.
DB
Kung fu sanda
Kung fu sanda (v dobesednem prevodu je sanda free fighting ali kitajski boks) je tekmovalna borilna različica kung fuja, ki je bila razvita v kitajski armadi na podlagi intenzivnega proučevanja ter spoja tradicionalnih kung fu stilov (ving tchun, ba qua, hun gar ...; obstaja prek 200 stilov kung fuja) in modernih borilnih sistemov (boks, judo, rokoborba, tajski boks ...). Zajema vse udarce z rokami in nogami, rokoborbo, metanje nasprotnika (vsi meti so dovoljeni - judoistični in rokoborski), na nekaterih tekmovanjih pa tudi udarce s koleni in komolci s polno močjo.
Kikboks • SP na Češkem
Pred najpomembnejšim letošnjim nastopom
Člani reprezentance Slovenije bodo v kratkem odpotovali na svetovno prvenstvo za kadete in mladince, ki bo od 9. do 15. septembra potekalo v Bratislavi na Slovaškem. Na tekmovanju bo pod vodstvom predsednika Kickboks zveze Slovenije Vladimirja Sitarja odpotovalo 41 tekmovalcev iz 11 klubov iz vse Slovenije. Iz KBV Ptuj je selektor Bojan Korošec v reprezentanco vpoklical Luka Vindiša, Vita Čurina, Timija Sitarja, Pa-trika Šuleka, Simona Kai-
sersbergerja in Gašperja Mlakarja. Iz KBV Ormož v reprezentanci: Dejan Kociper, Rok Tomažič, Žan To-mažič, Matjaž Pleh in Nuša Štefančič.
Po intenzivnih pripravah, ki so več kot mesec dni potekale na različnih lokacijah po Sloveniji (Ormož, Ptuj, Zagorje, Rogla, Ljubljana ...), tekmovalci in trenerji iz Ormoža in s Ptuja nestrpno čakajo na prvenstvo. Vsak si želi dobrih nastopov in seveda dobrih uvrstitev.
Franc Slodnjak
Luka Vindiš: »Po več kot enomesečnih napornih pripravah ocenjujem, da smo tako jaz kot preostali člani ekipe dobro pripravljeni na prihajajoče prvenstvo na Slovaškem. Moja pričakovanja niso ravno boji za od ličja, saj prvo leto nastopam v mladinski kategoriji, vendar upam, da bom prikazal dobre boje in nabral še več dragocenih izkušenj za naslednja leta.«
Vladimir Sitar, predsednik Kickboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Ko je selektor izbral člane reprezentance, so se tekmovalci po klubih začeli pripravljati na najpomembnejši nastop v letošnjem letu. Imeli smo kar nekaj priprav in treningov reprezentance, in sicer na Rogli, v Olimju, Mariboru in Zagorju. Po poročanju trenerjev in preverjanju njihovih sposobnosti s strani naše selektorske komisije imam občutek, da gremo na prvenstvo dobro pripravljeni. Zadnji mesec smo se pripravljali v matičnih klubih. Na Ptuju smo delali zelo intenzivno in gremo pripravljeni v Bratislavo. Na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Beogradu 2010 so trije Ptujčani dosegli odlične rezultate. Tilen Abraham je bil tretji na svetu, Luka Vindiš šesti in Timi Sitar deseti. Tudi letos verjamem v dobre nastope naših tekmovalcev; če bodo boji dobri in bomo imeli malce sreče, bomo prišli iz Bratislave s kakšno medaljo, kar bi bil velik, velik uspeh v napovedani močni konkurenci. Vsekakor pa gredo naši mladi tekmovalci predvsem nabirat dragocene izkušnje. Zadovoljni bomo, če bodo naši tekmovalci dali vse od sebe in se dobro borili ter pokazali napredek ne glede na končni rezultat.«
Atletika • Paraolimpijske igre 2012
Tatjana 8. v metu kopja
Na paraolimpijskih igrah v Londonu je svoj drugi nastop opravila članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Tatjana Majcen Ljubič. V prvem nastopu pred dnevi je bila 6. v suvanju krogle, v sredo je nastopila še v metu kopja.
V svoji drugi najmočnejši disciplini je v kategoriji 54/55/56 med 13 prijavljenimi zasedla 8. mesto. Tekmovanje je začela nekoliko zadržano, saj
je orodje vrgla 11,69 metra. Sledil je njen najdaljši met dneva 13,49 metra, s čimer se je uvrstila v finale. Tam je kopje zalučala 12,90 in 13,09 metra. Ti rezultati so bili pričakovani, saj je osebni rekord naše športnice invalidke 14,89 metra, medtem ko je njen letošnji najdaljši met meril 13,83 metra. Kljub dejstvu, da je zaostala za tema mejnikoma, se je z nastopi v vedno močnejši konkurenci
zares potrudila.
Po zmagi v suvanju krogle je s svetovnim rekordom znova zmagala Kitajka Liwan Yang, ki je vrgla kopje kar 17,89 metra. Sledita ji na 2. mestu Tunizijka Aida Hania in na 3 Nemka Martina Willing. Naša druga para-olimpijka Tanja Cerkvenik je v tej disciplini osvojila 7. mesto.
Po dveh zelo solidnih predstavah je Tatjana Majcen Ljubič končala nastope na letošnjih
Rezultati:
1.	Liwan Yang (Kitajska)
2.	Aida Hania (Tunizija)
3.	Martina Willing (Nemčija)
8. Tatjana Majcen Ljubič (Slovenija)
igrah. Tekmovalka iz Spuhlje ima z iger v Atenah že dve medalji, tokrat si je v Londonu želela svojo športno pot končati še s kakšno. To ji žal ni uspelo, je pa nanizala serijo dobrih metov, ki so jo tako v suvanju krogle kot v metanju kopja uvrstili med najboljše metalke na svetu med športnicami invalidkami.
David Breznik
Atletika • Veterani
Komel bronast na evropskem prvenstvu
Vrhunec letošnje sezone za ptujske atletske veterane je bilo evropsko veteransko prvenstvo v atletiki, ki je potekalo v drugi polovici avgusta v krajih Zittau, Hradec in Boga-tinia na tromeji med Nemčijo, Češko in Poljsko. Na največjem letošnjem srečanju atletskih veteranov se je zbralo rekordno število udeležencev, kar 5100. Med njimi je bilo dvajset reprezentantov Slovenije, od tega trije člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Branimir Komel in častni član kluba Marko Sluga sta se v močni konkurenci okiti-la z bronastima kolajnama. Po besedah ptujskih udeležencev je bilo tekmovanje zelo dobro organizirano, vreme krasno in vroče vse do zadnjega dne, ko je začelo deževati, zaradi česar je takrat šepala tudi nemška pregovorna natančna organizacija.
Prvo atletsko veteransko medaljo na evropskih prvenstvih je za klub priboril Komel, ki je v teku na 3000 metrov z zaprekami osvojil tretje mesto s časom 10 minut in 55,84 sekunde. Komel, ki nastopa v starostni kategoriji od 50 do 55 let, nam je povedal, da je bila konkurenca na letošnjem evropskem prvenstvu »maksimalna«, eden od razlogov pa je bilo po njegovem dejstvo, da je tekmovanje potekalo v centru Evrope. »Moj nastop je potekal v peklu, bolje rečeno v savni,« se je slikovito izrazil Komel. Na dan tekmovanja je namreč termometer pokazal 37 stopinj Celzija v senci in kar 45 na soncu.
»Pred tekmo bi podpisal kar koli za medaljo, ker je bila startna lista sestavljena s tekmovalci od vzhoda do zahoda in
Prvo ptujsko medaljo na evropskih prvenstvih za veterane je v Nemčiji osvojil Brane Komel (desno) v teku na 3000 metrov z zaprekami. Častni član kluba Sluga (levo) je bil tretji v suvanju krogle, Prste-cu pa je ponagajalo vreme pri naskoku na kolajno v metalnem peteroboju.
severa do juga Evrope,« je povedal Komel, njegove ambicije pred startom pa so dodatno prizemljili še taktični dogovori številno močnejših ekip, predvsem Špancev, Nemcev in Rusov. A razpletlo se je drugače, po Komelovih željah. Namesto favoriziranih tekmovalcev iz velikih ekip so kolajne pobrali »samorastniki« - Šved, Poljak in Slovenec. »Ob enih popoldne je vročina naredila svoje in z njo so pogorele vse taktike. Preprosto je bilo treba preživeti vročino in v čim višjem ritmu priti do cilja,« je razplet tekmovanja opisal Komel, ki je bil navdušen nad organizacijo tekmovanja, vseeno pa se je pritožil nad razvlečenostjo, saj traja skupaj kar 10 dni.
Konec septembra bo Ko-mel nastopil še na balkanskem
atletskem veteranskem prvenstvu v Turčiji, kjer objektivno pričakuje stopničke, sezono pa bo tekmovalno sklenil konec oktobra na državnem prvenstvu v polovičnem maratonu v Ljubljani. Neumorni veteranski dolgoprogaš se že veseli naslednje sezone, ko bodo na sporedu olimpijske veteranske igre v Italiji in svetovno prvenstvo v Portu Alegru v Braziliji.
Častni član ptujskega kluba, 77-letni Marko Sluga, se je s prvenstva vrnil z bronom v suvanju krogle. Štiri kilograme težko metalno orodje je sunil 10,98 metra daleč. Zelo blizu odličju je bil tudi v skoku v višino, a je na koncu ostal praznih rok na četrtem mestu z rezultatom 123 centimetrov. Če bi preskočil naslednjo višino 126 centimetrov, bi bil drugi.
Tajski boks • Pred SP v Sankt Peterburgu
V tretje gre rado
Znan pregovor pravi, da gre v tretje rado in morda bo to obveljalo tudi pri ptujskem tajskem boksarju Tadeju Toplaku. Ta je namreč pred dvema letoma na SP osvojil bronasto medaljo, lani se je uvrstil v finale, kjer je izgubil po poškodbi in osvojil srebrno medaljo. Po tem zaporedju bi lahko letos sledila zlata.
Na papirju je ta zapis popolnoma preprost, veliko težje pa bo Toplaku na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu, ki se v teh dneh začne v Sankt-
Peterburgu. V Rusiji bo ob Toplaku tekmoval iz Muay Thai Gym kluba Ptuj še debitant Samo Petje, ki ima prav tako visoke cilje. Z obema borcema je veliko delal izkušeni trener Matjaž Tomažin, ki svojih predstavnikov žal ne bo v živo spremljal na svetovnem prvenstvu. Z izkušenejšim Tadejem smo pred odhodom v Sankt-Pe-terburg opravili krajši pogovor o željah in pričakovanjih pred njegovim tretjim svetovnim prvenstvom, na katerem bo nastopal v kategoriji do 86 kg,
kjer je konkurenca izjemna
Kako uspešne so bile priprave za nastop na SP?
Tadej Toplak: »Priprave so po prvem delu sezone, v katerem sem bil poškodovan (Toplak je imel zlomljen nos, op. a.), potekale bolj ali manj po načrtih. Tako moj klubski trener kot selektor sta videla, da sem po dolgih pripravah v dobri formi. Takšno je tudi moje mnenje, forma je dobra, zato so moja pričakovanja kar velika.«
Kakšne so vaše realne želje na svetovnem prven-
Najbolj razočaran se je s prvenstva vrnil Miki Prstec, ki je nastopil v metalnem petero-boju. Zadnji dan je namreč zaradi slabega vremena in dežja vladal kaos na tekmovališču. »Ob 6.15 smo imeli prijavo, ob 6.30 so sledili poskusni meti za kladivo, da bi lahko točno ob sedmi uri začeli tekmovanje. Lilo je, vse je bilo pod vodo,« je slabe razmere za tekmovanje opisal Prstec. Na koncu je osvojil 8. mesto, pričakoval pa je državni rekord, ki je sicer v njegovi lasti. V vseh petih metalnih disciplinah je zbral 3150 točk. Kladivo je vrgel 32,14 metra, kroglo sunil 11,73 metra, kopje je letelo do 29,55 metra, gira do 13,16 metra, peteroboj-ski nastop pa je sklenil v disku s 36,51 metra.
Uroš Esih
stvu?
Tadej Toplak: »Moja želja je res zlata medalja, vem pa, da bo tekmovanje izjemno naporno. Prvenstvo poteka v Rusiji, kjer bo konkurenca zelo močna. To pomeni, da bom v vsaki borbi moral zelo garati od začetka do konca, ob tem pa seveda računati tudi na kanček sreče, ki je potrebna za vrhunske dosežke.«
Kakšna bo pot na vrh?
Tadej Toplak: »Po moje bo zelo, zelo težka, kot je pač vsako leto na SP. Treba bo veliko prestati in vložiti veliko truda za uspeh. Po napornih pripravah si želim dobrih borb; če mi bo to uspelo, potem zares lahko pridem na sam vrh.«
David Breznik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Podvinci izločili Stojnce
V torek in sredo so odigrali srečanja prvega kroga tekmovanja za pokal MNZ Ptuj v mladinski in članski konkurenci. Omeniti velja, da so nogometaši Majšperka odigrali prvo srečanje na svojem novem igrišču. Vse ekipe iz višjega ranga tekmovanja so napredovale v naslednji krog, še najtežje delo so imeli Bukovčani, ki so Markovce ugnali po streljanju enajstmetrovk. V obračunu 'superligašev' iz Podvincev in Stojncev so slavili prvi, v lokalnih derbijih pa so daljšo zanesljivo potegnile ekipe NŠ Drava, Gerečje vasi in Zavrča.
Rezultati mladinskega pokala: NŠ Poli Drava - Stojn-ci 12:0, Videm - Tržec 11:0, Ro-goznica - Podvinci Betonarna Kuhar 3:0, Gorišnica - AHA Emmi Bistrica 2:4, Apače - Haj-dina Golgeter 0:12, Boč - Ormož 2:4, Zavrč Stojnci - Oplo-tnica 2:0
Rezultati članskega pokala: AHA Emmi Bistrica -Gorišnica 4:0, Grajena - Spodnja Polskava 2:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - NŠ Poli Drava 0:6, Oplotnica - Haj-doše 1:0, Bukovci - Markovci 7:6 (po streljanju 11-metrovk), Boč - Lovrenc 5:4, Pragersko
-	Carrera Optyl Ormož 1:4, Majšperk - Tržec 2:4, Središče
-	Zgornja Polskava 3:0 (b. b.), Skorba - Apače 5:2, Podvinci Betonarna Kuhar - Stojnci 2:1, 1A avto Gerečja vas - Slovenja vas 9:0, Hajdina - Podlehnik 3:0, Rogoznica - Leskovec 1:0, Videm - Makole 4:0, Cirkulane
-	Zavrč 0:6
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so na gostovanju v Cirkulanah v vsakem polčasu dosegli po tri zadetke.
Zavrč rutinsko do zmage: Cirkulane -Zavrč 0:6 (0:3)
STRELCI: 0:1 Peric (8.), 0:2 Peric (33.), 0:3 Matjašič (36.), 0:4 Leto-nja (53.), 0:4 Avguštin (69.), 0:6 Avguštin (90.)
CIRKULANE: Kelc, Aleš Belšak, Krajnc, Horvat, Žumbar (od 37. Aljaž Belšak), Klajderič (od 88. Štumberger), Žan Belšak (od 86. Milošič), Žuran, Mrčinko (od 54. P. Horvat), Pompe (od 46. S. Kelc), Kozel. Trener: Robert Bezjak
ZAVRČ: Sagadin, Rumež (od 62. Kuserbanj), Lenart, Sambolec, Gabrovec (od 46. Šnajder), Dugo-lin (od 62. Kokol), Kelenc (od 62. Avguštin), Peric, Letonja (od 62. A.
Ceh), Murat, Matjašič. Trener: Miran Emeršič
1/16 finala pokala MNZ Ptuj je med drugim prineslo srečanje med Cirkulanami (članom 2. medobčinske lige Ptuj) in Zavrčem (2. SNL). Lokalni naboj je bil seveda prisoten tudi tokrat, toda razlika v kakovosti je pač izrazito na strani Zavrča, ki se je v nadaljevanje tekmovanja uvrstil brez posebnega napora.
Okrog 200 ljubiteljev nogometa je videlo šest zadetkov, vse v domači mreži, kljub temu pa si domačini za borbeno predstavo zaslužijo čestitke. Najbližje vsaj častnemu zadetku so bili domačini v 62. minuti, a je priložnost zapravil Ž. Belšak. Gostje, pri katerih je strateg Miran Emeršič spočil
Nogomet • 1. SMK, 1. SKL, U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij - Šampion Celje 2:1, NOGA Triglav - Maribor 2:1, Celje - Krka 1:2, Rudar Velenje - Olimpija 0:2, Koper - Mura 05 9:0, Domžale -HIT Gorica 2:2, Jadran Dekani - IB Interblock 0:2
ZAOSTALO SREČANJE 4. KROGA: Mura 05 - Aluminij 1:2
1.	hit gorica 5 4 10 16:4 13
2.	koper 5 4 0 1 13:4 12
3.	maribor 5 3 1 1 12:6 10
4.	domžale 4 3 1 0 9:4 10
5.	aluminij 5 3 11 8:5 10
6.	olimpija 4 3 0 1 6:3 9
7.	ib interblock 5 2 2 1 9:8 8
8.	b. publikum 4 2 11 7:8 7
9.	noga triglav 5 2 0 3 7:7 6
10.	krka 5 2 0 3 6:10 6
11.	rudar (v) 5 113 6:9 4
12.	jad. dekani 5 113 5:9 4
13.	g. m. jarenina 3 1 0 2 3:7 3
14.	mura 05 5 1 0 4 6:17 3
15.	šamp. celje 5 0 1 4 4:11 1
16.	celje 4 0 0 4 3:10 0
MURA 05 - ALUMINIJ 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Vindiš (39. iz 11-m), 0:2 Petek (45) 1:2 Maroša (49) ALUMINIJ: Cvetič, Brence (Leg-čevič), Gerečnik (Kajtna), Dvoršak -Špehar, Cafuta, Sagadin (Kajzer), Kirič, Ž. Špehonja, Damše (Zeče-vič), Vindiš, Petek (Vujisič). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij - Šampion Celje 1:0, NOGA Triglav - Maribor 1:1, Celje - Krka 3:1, Rudar Velenje - Olimpija 1:0, Koper - Mura 05 2:0, Domžale -
HIT Gorica 1:0, Jadran Dekani - IB Interblock 0:2.
ZAOSTALO SREČANJE	4. KROGA: Mura 05 - Aluminij 0:3
1.	domžale 5	5	0 0	22:2	12
2.	koper 5	4	10	13:3	13
3.	ib interblock 5	4	0 1	12:6	12
4.	maribor 5	3	2 0	7:2	11
5.	hit gorica 5	3	0 2	9:6	9
6.	noga triglav 5	2	2 1	12:7	8
7.	rudar velenje 5	2	1 2	5:5	7
8.	jadran dekani 5	2	1 2	7:8	7
9.	celje 4	2	0 2	8:7	6
10.	b. publikum 4	2	0 2	6:6	6
11.	aluminij 5	2	0 3	6:8	6
12.	krka 5	2	0 3	4:9	6
13.	šamp. celje 5	0	2 3	3:10	2
14.	olimpija 5	0	1 4	1:8	1
15.	ferk jarenina3	0	0 3	1:8	0
16.	mura 05 5	0	0 5	1:22	0
MURA 05 - ALUMINIJ 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Dobaj (30), 0:2 Vr-banec (52), 0:3 Rogina (62)
ALUMINIJ: Janžekovič, Šoštarič, Kirbiš, Ahec, Novačan, Mesarič (Majerič), Knez, Rogina (Gale), Sto-pajnik (Ornik), Vrbanec (Pintarič), Dobaj ( Novak). Trener: Tomislav Grbavac.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 6. KROGA: Železničar - Aluminij 0:11, Mura 05 - Žalec 2:0, Maribor - Krško 9:0, Po-brežje - Rudar Velenje 1:2, Farmtech Veržej - Ljutomer 3:0, Nissan Ferk Jarenina - NŠ Poli Drava 1:1, Šampion Celje - Celje 1:5, NŠ R. Koren Dravograd - Kovinar Tezno 5:0
1.	maribor 6 5 1 0 37:1 15
2.	aluminij 6 4 2 0 25:3 14
3.	mura 05 6 4 1 1 31:5 13
4.	rudar velenje 6
5.	krško 6
6.	celje	5
7.	dravograd 6
8.	šampion celje 6
9.	farm. veržej 6
10.	nš poli drava 6
11.	pobrežje 6
12.	ljutomer 5
13.	ferk jarenina 5
14.	kov. tezno 6
15.	železničar 6
16.	žalec 5
4 1
1	26:4	13
2	23:12	12 1 18:8	12 2 17:10	10 2 18:5	10
2	13:12	10 2 10:11
3	11:10 1 0 4 3:34
4 0 4 0 3 1 3 1 3 1 2 2 2 1
0 1
4	3:16
5	4:35 5 3:46
0 0 5 1:21
0 1 0 1
ZELEZNICAR - ALUMINIJ
0:11 (0:6)
STRELCI: 0:1 Krivec (9), 0:2 Petrovič (10), 0:3 Saboti (16), 0:4 Petrovič (25), 0:5 Bohak (29), 0:6 Krivec (33), 0:7 Saboti (37), 0:8
nekaj nosilcev igre, so povedli v 8. minuti, ko je odbito žogo v prazno mrežo pospravil Hrvat Peric. Isti nogometaš je zadel tudi v 33. minuti, ko mu je z desne podal kapetan Gabrovec. Izid polčasa je po akciji Kelenca postavil Matja-šič. Tudi v drugem delu igre smo videli premoč Zavrča, ki je zadel še trikrat. Najprej je iz 20. metrov natančno meril Letonja, domačega vratarja Kelca (bil je nedvomno najbolj zaslužen za 'le' šest prejetih zadetkov) pa je ujel na 'krivi nogi'. Peti zadetek je dosegel Avguštin, ki je v igro vstopil v drugem polčasu. Ko so nekateri gledalci že zapuščali zgledno urejen športni park v Cirkulanah, je Avguštin iz bližine zadel še enkrat in postavil izid srečanja 0:6.
Tadej Podvršek
Saboti (44), 0:9 Ekart (49), 0:10 Petrovič (56), 0:11 Petrovič (60)
ALUMINIJ: Ponudič (Krušič), Koser, Kaisesberger (Munda), Bračič, Lončarič (Jesenek), Hliš, Krivec, Elšnik (Dobnik), Saboti, Petrovič, Bohak (Ekart). Trener: Borut Kolar.
NISSAN FERK JARENINA - NŠ POLI DRAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Šošterič (37), 1:1 Majcen Kostič (69)
NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Majcen Kostič, Brumen, Murko, Baranšič (Šoštarič), Mesarič, A. Pivko, Lovenjak, Furjan, Cesar, Kramberger (Prelog). Trener: Rudi Vidrih.
Danilo Klajnšek
40. šahovska olimpijada
Slovenski ekipi še vedno odlični
Od našega zadnjega poročanja so šahisti na 40. olimpijadi v turškem Istanbulu odigrali še tri kroge. Slovenska moška ekipa je dosegla vse tri možne izide: proti Moldaviji poraz 0,5:3,5, z enakim izidom je premagala Švedsko, medtem ko je proti Grčiji igrala neodločeno 2:2. Najboljši v slovenski vrsti je s 4,5 točke član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj VM Jure Borišek, VM Aleksander Beljavski pa je dodal 3 točke, oba iz sedmih partij. Nekoliko uspešnejše so bile
Slovenke, ki so igrale neodločeno 2:2 z Bolgarijo in Azerbaj-džanom, ekipo Kolumbije pa so premagale z rezultatom 3:1. Do konca olimpijade so ostala še tri kola, ki bodo pomembno vplivala na končni razpored. Upamo, da bodo fantje, ki so z 11 točkami trenutno na 25. mestu, in dekleta, ki so prav tako z 11 na 18. mestu, obdržali te uvrstitve ali jih morda izboljšali, saj je bil načrt obeh slovenskih odprav uvrstitev do 16. mesta.
Silva Razlag
Športni napovednik
Nogomet
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.30: Roltek Dob - Kalcer Radomlje, Šampion Celje - Šmartno 1928; NEDELJA 16.30: Bela krajina - Zavrč, Krško - Dravinja Kostroj, Garmin Šenčur - Krka
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - SOBOTA 17.00: Malečnik - AHA Emmi Bistrica, Carda Martijanci - Koroška Dravograd, Avto Rajh Ljutomer -Agroservis Beltinci; NEDELJA 10.30: Rakičan - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA 17.00: Tromejnik G Sukič - Farmtech Veržej, Odranci
-	Kovinar Štore, Zreče - Grad
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
6. KROG: IB Interblock - Aluminij (sobota 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
6.	KROG: IB Interblock - Aluminij (sobota 11.00)
LIGA U 14 - VZHOD
7.	KROG: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd (sobota 11.00), NŠ Poli Drava - Maribor (sobota 11.00)
LIGE MNZ PTUJ
SUPER LIGA
PARI 4. KROGA: SOBOTA 17.00: Boč Poljčane - Središče, Oplotnica - NŠ Poli Drava, 1 A Avto Gerečja vas - Hajdina; NEDELJA 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci, Stojnci - Carrrera Optyl Ormož
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA 17.00: Dornava - Apače, Rogoznica
-	Videm; NEDELJA 10.30: Skorba - Markovci; NEDELJA 17.00: Lovrenc - Gorišnica; SREDA, 12. 9.: Majšperk - Podvinci Agro-center Ptuj
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 2. KROGA: SOBOTA 17.00: Pragersko - Hajdoše, Grajena
-	Leskovec, Zgornja Polskava - Makole, Spodnja Polskava - Slovenja vas, Podlehnik - Cirkulane; SREDA 12. 9: Slovenja vas -Podlehnik
Izpopolnjevalni praktični seminar ZNTS
Združenje nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) organizira praktični izpopolnjevalni seminar za vse nogometne trenerje, ki so vključeni v ZNTS. Seminar bo v Ljubljani, in sicer v ponedeljek, 10. septembra, z začetkom ob 16.30 na stadionu NK Ljubljane, Miličinskega 2, v Spodnji Šiški. Društvo nogometnih trenerjev Ptuj organizira skupen prevoz z avtobusi. Razpored odhodov (ponedeljek, 10. 9.): 14.00: izpred mestnega stadiona na Ptuju 14.10: izpred stadiona NK Aluminija v Kidričevem 14.30: izpred Spara pri krožišču v Slovenski Bistrici
Rokomet • 1. A NLB LEASING LIGA
PARI 1. KROGA:Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (v soboto, ob 19.00, na Hardeku), Istrabenz plini Izola - Sevnica, Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje, Sviš Pekarna Grosuplje - Gorenje. Srečanje Krško - Cimos Koper je preloženo.
Boks • Revija pred BK Ring
Boks klub Ring s Ptuja je skozi vse poletje organiziral veliko poletnih boksarskih revij, na katerih so si tekmovalci in tekmovalke nabirali izkušnje v ringu. To soboto, 8. septembra, od 16.30 naprej ptujski klub pred svojimi prostori v Maistrovi ulici organizira naslednjo boksarsko revijo. Na njej bo nastopilo večino domačih boksarjev in boksark, organizatorji pa načrtujejo približno deset dvobojev.
Ljutomer • V nedeljo kasaške dirke
Ljutomerski hipodrom bo že šestič v letošnji sezoni prireditelj kasaških dirk. Tokratna pozornost bo namenjena kvalifikacijam dvoletnikov za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 30. septembra v Ljubljani, prireditev pa bo v znamenju 14. praznika občine Križevci. Prva dirka bo na sporedu ob 14.15.
DK, DB, NŠ
Foto: Matjaž Mikac
Slovenska ženska ekipa (na fotografiji s trenerjem) je med najmlajšimi na olimpijadi.
18. ptujski športni vikend	.
Zmigaj se - pridi na ptujski športni vikend!
Stanko Glažar, predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj: »Z veseljem ugotavljam, da je pred nami že 18. ptujski športni vikend. Vidimo, da ima Ptuj na področju organiziranja športnih rekreacijskih dogodkov lepo tradicijo, ki ji vsako leto dodamo nekaj novega. Ptujčani se morajo zavedati, da je rekreacija tista, ki skrbi za zdravje, zato je tudi prav, da pridejo na športni vikend in se spoznajo s športom. Hkrati moram pohvaliti tudi humanitarno noto prireditve ob plesanju zumbe. Želim si, da bi na 18. ptujski športni vikend prišlo čim več ljudi.«
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »Želim si, da bi se dogodkov 18. ptujskega športnega vikenda udeležilo veliko ljudi, ki se bodo lahko preizkusili v različnih športnih disciplinah. Na raznih stojnicah se bodo predstavljali tudi različni ptujski klubi, ki bodo prikazovali svoje aktivnosti. Dogodek z zumbo pa je dobrodelne narave, saj se bodo zbirali prostovoljni prispevki za družine, ki so v teh težkih časih zagotovo potrebne pomoči. Še enkrat pa vabim vse Ptujčane in okoličane na športne aktivnosti, ki so pred nami.«
Boris Perger, predstavnik Športne zveze Mestne občine Ptuj: »Mislim, da bo letos, ko je 18. ptujski športni vikend reorganiziran, veliko več udeležencev, saj se skoraj vse prireditve dogajajo na enem prostoru. Še posebno bi rad pozdravil tudi to, da so v športni vikend vključili nekatere aktivnosti za starejše občane.«
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so 18. ptujski športni vikend podrobneje predstavili Boštjan Zemljarič, Sandi Mertelj, Stanko Glažar in Boris Perger.
Novo geslo »Zmigaj se« spodbuja vse generacije, da se udeležijo 18. ptujskega športnega vikenda, ki bo trajal od petka, 7., do nedelje, 9. septembra. Organizatorji so v pripravo celovitega projekta vložili veliko truda, namenjen pa je otrokom in rekreativcem od 4. do 99. leta starosti. Spisek aktivnosti je zares dolg, zato si organizatorji želijo in tudi pričakujejo dober obisk. To so poudarili na sredini novinarski konferenci v prostorih Zavoda za šport Ptuj, kjer so pojasnili še nekatere podrobnosti.
Večina dogodkov ptujskega športnega vikenda bo po novem organizirana na prostoru mestnega stadiona, kar bo nedvomno dobrodošla novost, saj se bo večina dogodkov skoncentrirala na enem kraju. Izjema so tri specifične discipline, ki se bodo dogajale na svojih matičnih lokacijah: tenis, odbojka na mivki in karting. Že prvi dan športnega vikenda bo od 14. ure naprej
Petek, 7.9.2012.14.00 - 22.00
pestro na igriščih Teniškega kluba Terme Ptuj, kjer se bo odvijal atraktiven rekreacijski turnir dvojic. Med priljublje-
ne športe spada tudi odbojka na mivki; poseben turnir se bo v soboto od 15. ure naprej odvijal na prostoru Rance. Na kartodromu v Hajdošah imajo ob ptujskem športnem vikendu vsako leto odličen obisk, saj AMD Ptuj ponuja brezplačne vožnje s kartingom - tokrat v nedeljo od 15. ure dalje. Dobrodošlo novost prinaša tudi Planinsko društvo Ptuj, ki pripravlja fotoorientacijo po ulicah Ptuja. Sliši se mikavno in zanimivo, saj boste lahko spoznavali mesto.
Drugi dan športnega vikenda, v soboto popoldne, se boste lahko spoznali z ulično košarko - streetballom, hokejem na rolerjih in spinningom, predstavili pa se bodo tudi nekateri športni klubi in društva. Ti bodo med 16. in 18. uro sodelovali tudi na mestnem stadionu, kjer bo mini olimpi-jada ptujskih vrtcev. Obeta se
Nedelja. 9.9.2012. 9.00 - 22.00
pravi živžav, v katerem se bodo otroci skozi igro spoznali z različnimi športi. Ob koncu drugega dne pa proti večeru sledi nogometna poslastica, in sicer turnir v malem nogometu, v katerem se bodo merili navijači velikih evropskih klubov. Za zdaj je prijavljenih šest navijaških ekip, ki bodo pokazale nogometno znanje. To bodo v nedeljo od 10. ure naprej pokazale na turnirju tudi deklice, medtem ko bo popoldne še ek-shibicijski turnir, na katerem se bodo med seboj pomerile ekipe športnikov, športnih delavcev, gospodarstvenikov, politikov in novinarjev. Za nekoliko starejše bo poskrbljeno v nedeljo dopoldne od 9. ure naprej, ko je na sporedu test hoje na 2 km in prikaz nordijske hoje. Od 15. ure bo posebna predstavitev rokometa nekoč in danes.
Glavni dogodek 18. ptujske-
ga športnega vikenda se začne v nedeljo ob 17. uri, ko se bo na stadionu plesalo. Dogodek se imenuje Zumba rekord v najstarejšem mestu. Na zumbi bodo zbirali prostovoljne
Poglejmo še nekaj posebnosti za zadnji dve panogi, v katerih nastopajo slovenski športniki invalidi.
Kolesarstvo:
To zajema štiri vrste kategorij invalidnosti, in sicer slepi in slabovidni, športniki s cerebralno paralizo oziroma nevrološkimi okvarami, z amputiranimi udi in z okvaro hrbtenjače. Športni razredi: handbike kolo na ročni pogon H1, H2, H3, H4 (športniki z okvaro hrbtenjače ali z amputiranimi spodnjimi udi); tricycle T1, T2 (športniki z nevrološkimi okvarami oziroma poškodbami glave); cycling običajno kolo s prilagoditvami ali brez njih C1, C2, C3, C4, C5 (športniki z nevrološkimi okvarami in amputiranimi udi); tandem B (slepi ali slabovidni športniki skupaj z videčimi, po navadi neinvalidi prvi zadaj, drugi spredaj). Kolesa športnikov invalidov so prilagojena njihovim telesnim okvaram oziroma tekmovalnim sposobnostim. Pri cestnem kolesarstvu poznamo cestne dirke, kronometer in etapne dirke, s kolesi na ročni pogon pa je možno tekmovati tudi v štafeti. Tekmovanja na ve-lodromu so le z navadnimi kolesi in s tandemi. Slovenijo v Londonu zastopa Roman Pongrac C2, ki zaradi amputacije noge kolo poganja le z eno. V kronometru je osvojil 11. mesto, v cestni dirki pa še ni nastopil.
prispevke (zbran denar bodo organizatorji podelili v dobrodelne namene), medtem ko je vseh drugih 16 aktivnosti brezplačnih.
David Breznik
Odbojka sede:
Pravila odbojke sede in dvoranske odbojke so skoraj enaka. Razlika je v tem, da morajo igralci pri sedeči odbojki ob dotiku z žogo sedeti in ne smejo izgubiti stika s podlago. Roke imajo dvojno vlogo, in sicer za odbijanje žoge ter pomoč pri premikanju po igrišču. Razlika je tudi pri določanju igra l-ca ob servisu, kjer ne šteje stopalo, ampak pozicija zadnje plati, ki mora biti za osnovno linijo. Zaradi manjše gibljivosti v sedeči odbojki je igrišče manjše in mreža nižja (dolžina 10 m, širina 6 m, cona napada 2 m, višina mreže za ženske 1,05 m, za moške 1,15 m). Za primerjavo mere dvoranske odbojke: 18, 9, 3, 2,24 za ženske, 2,43 za moške. Odbojka sede je najprimernejša za tiste, ki imajo težave z gibljivostjo ter poškodbo oziroma okvaro spodnjih okončin (amputacija ene ali obeh nog, zmanjšana mišična moč, zmanjšana gibljivost, krajša okončina). Igra se prav tako na 3 dobljene sete. Slovenke so na dveh dozdajšnjih paraolimpij-skih igrah osvojile 4. mesto, tokrat pa so morale v vseh treh tekmah predtekmovanja priznati premoč tekmicam in se bodo z Brazilijo pomerile za končno 5. mesto.
Silva Razlag
Pridite in zaplešite zumbo!
V zadnjem obdobju je zumba pravi hit; gre za zelo dinamično plesno vadbo ob spremljavi sodobne glasbe. Dandanes jo spremljajo različne atraktivne koreografije, s plesnimi gibi pa si krepimo celotno telo. Tokrat organizatorji pričakujejo v nedeljo med 17. in 19. uro pravi bum, saj se bo na mestnem stadionu odvijal dogodek z imenom Zumba rekord v najstarejšem mestu. Na njem pričakujejo od 300 do 500 udeležencev iz vse Slovenije, ki bodo plesali pod taktirko enega izmed največjih mojstrov Sebastiana. Ta bo prav gotovo pokazal veliko novih zanimivih koreografij, zato so na zumbo vabljeni tako tisti, ki redno vadite ali plešete, kot drugi, ki bi radi spoznali ta atraktiven sodobni ples.
Posebnost tega dogodka je tudi v humanitarni noti, saj bodo med udeleženci in gledalci zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo izročili Centru za socialno delo Ptuj (ta jih bo izročil socialno ogroženim družinam). Gre vsekakor za lepo potezo organizatorjev športnega vikenda, ki vabijo, da naslednje tri dni preživite športno oziroma da se zmigate in se spoznate z različnimi športi.
PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND
MESTNI STADION PTUJ - 7. DO 9. SEPTEMBER 2012
Informacije:
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
Čučkova ulica 7,2250 Ptuj
T: 02 787 76 30, www.sport-ptuj.si
14.00-22.00: TURNIRVTENISU - PARI Tenis igrišča TermePtuj, TK Terme Ptuj: 031 612 921
Sobota. 8.9.2012.15.00 - 22.00
od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej od 15.00 naprej 16.00-18.00:
19.00-21.00:
: STREETBALL - KOŠARKARSKI TURNIRTROJK Mestni stadion.
Košarkarski klub Ptuj: 031 249 667
: HOKEJ NA ROLERJIH - PREDSTAVITEV, DELAVNICA, TEKME Mestni stadion: 051 354 676 : FOTOORIENTACIJA PO MESTNIH ULICAH Mestni stadion.
Planinsko društvo Ptuj: 040 754 499
: SPINNING - VADBA NA STACIONARNIH KOLESIH Mestni stadion,
Fitnes center Zdravo: 041 576150 ¿ODBOJKA NA MIVKI Ranča Ptuj, Odbojkarski klub Beach Volley Ptuj: 041 454950
¡PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI PTUJSKIH KLUBOV, DRUŠTEV IN ZAVODOV Mestni stadion: 051 310 009 MINI OLIMPIJADA ZA OTROKE PTUJSKIH VRTCEV Mestni stadion. Vrtec Ptuj in OKS: 051 310 009 MALI NOGOMET NAVIJAČEVVELIKIH EVROPSKIH KLUBOV
Mestni stadion: 040 848 272
09.00-12.00: TEST HOJE NA 2 KM
Mestni stadion. Zdravstveni dom Ptuj: 041 296121 09.00-12.00: NORDIJSKA HOJA
Mestni stadion. Zdravstveni dom Ptuj: 041 296121 09.00-12.00: ANIMACIJA ZA OTROKE
Mestni stadion, RUD Eleja: 041 334162 09.00 -12.00: VOŽNJA Z GOKARTI
Kartodrom Hajdoše, AMD Ptuj: 031 213 232 09.00 - 16.00: PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI PTUJSKIH KLUBOV, DRUŠTEV IN ZAVODOV Mestni stadion: 051 310 009 10.00- 16.00: TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA DEKLICE OD 10 DO 16 LET
Mestni stadion, ŽNK MSM International: 041 611834
15.00-16.30: ROKOMET NEKOČ - TEKMA
Mestni stadion: 051 310 009 15.00-16.30: MALI NOGOMET - TEKME MED POLITIKI,
GOSPODARSTVENIKI, NOVINARJI, ŠPORTNIKI Mestni stadion: 051 310009
17.00-19.00: HUMANITARNA AKCIJA-ZUMBA REKORD V NAJSTAREJŠEM SLOVENSKEM MESTU Mestni stadion,
MSM International: 040 272 696
Paraolimpijske igre 2012
Invalidi v športu -odbojka sede in kolesarstvo
14. paraolimpijske igre, London 2012
Pregled slovenskih dosežkov od našega zadnjega poročanja
-	4. mesto Henrik Plank F52, met kopja
-	5. mesto Darko Burič S4, plavanje 100 m prosto
-	7. mesto Tanja Cerkvenik F55, met kopja
-	8. mesto Tatjana Majcen-Ljubič F54, met kopja
-	11. mesto Franc Pinter SH1, malokalibrska puška trojni položaj
-	11. mesto Roman Pongrac C2, kronometer
-	12. mesto Jože Flere F51, met kija
-	31. mesto Franc Pinter SH1, malokalibrska puška leže R6
-	tretji poraz ekipe sedeče odbojke ženske v predtekmovanju proti Kitajski 3:0,
-	zmaga ekipe sedeče odbojke ženske s 3:0 proti Japonski za razvrstitev od 5. do 8. mesta
-	poraz ekipe v namiznem tenisu s 3:0 (Mateja Pintar, Andreja Dolinar) v prvi tekmi četrtfinala kategorije 4-5 proti Koreji in konec tekmovanj.
Do konca iger bodo slovenski športniki nastopili še v štirih posameznih disciplinah (atleta Plank in Flere v metu diska, plavalec Burič 200 m prosto, kolesar Pongrac cestna dirka), ekipa sedeče odbojke ženske pa se bo danes pomerila z Brazilijo za končno 5. mesto.
Kuharski nasveti
Grozdje
Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Tako imenovane vinske sorte najpogosteje uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj pa tudi posušijo za rozine in korinte. V kulinariki ga razdelimo na bele in rdeče sorte, za pripravo jedi pa uporabljamo le namizne. Pri rdečih se barva spreminja od vijoličaste, temno rdeče do črno rdeče z modrikastim odtenkom. Belo je jantarne do svetlo zelene barve in je praviloma manj aromatično od rdečega.
Večino namiznega grozdja ima pečke, čeprav poznamo tudi sorte brez njih. Pri pripravi jedi jih - če le lahko - odstranimo. Ta sadež je imenitno dopolnilo številnim živilom. Sklada se z ribami, morskimi sadeži, s svinjino, teletino in perutnino, posebno okusno pa se ujema z drugimi sestavinami v beli svetli vinski omaki. Kot klasično prilogo ponudimo grozdje k perutnini, včasih k prepelicam, divjačini, kjer uporabljamo predvsem rdeče sorte, ki po kuhanju z dodatkom vina postanejo še bolj rdeče in s tem še dodatno obogatimo pripravljeno jed.
Grozdje pogosto ponudimo tudi na sirovih ploščah. Bolj kot s poltrdimi siri se ujema z mehkimi, kot sta brie in feta. Še vedno pa ga največ uporabljamo pri pripravi sladkih jedi. Pogosto ga najdemo v biskvitnih slaščicah kot nadev ali kot eno izmed sestavin v biskvitnem testu. Če ga damo že kot dopolnilo v testo, je dobro to obogatiti tudi z nekaj orehi, saj so grozdje in orehi odlična kombinacija.
Kot sestavina sladkih in pikantnih jedi izberemo tisto brez pečk, sorte z debelo lupino tudi olupimo ali omake pred serviranjem pretlačimo. Lupino iz grozdnih jagod od-
stranimo tako, da začnemo pri nastavku peclja. Z ostrim nožem zarežemo in poskusimo odstraniti lupino. Če nam ne uspe, jagode nekaj minut kuhamo v vreli vodi oziroma blanširamo. Pečke izpraskamo s tanko konico noža. Če je lupina zelo tanka in so pečke majhne, grozdje samo opere-mo in ga že lahko uporabimo. Za 3 do 4 obroke uporabimo pol kilograma.
To sadje lahko kombiniramo tudi s piščancem, in sicer tako da meso skupaj z grozdjem in jušno zelenjavo dušimo ali pečemo. Zalivamo le s poljubnim vinom, juho ali vodo. Pripravljamo ga tudi z rjavim sladkorjem in kislo smetano. V Franciji ga uporabijo pri pripravi pečene race, temu pa dodajo še korenje in čebulo. V Španiji je znana sadna juha iz grozdja, ki jo vedno ponudijo mrzlo, v Nemčiji pa bolj pripravljajo sladice; na krožniku se pogosto znajdejo biskvitna rulada, ki jo napolnijo s kremo, v kateri so cele grozdne jagode, razne kreme v kozarcu, to sadje mešajo v nadeve z drugim jagodičevjem. Tudi pri nas ga še vedno pogosteje uporabljamo pri pripravi sladkih jedi, manj slanih.
Od slanih bi lahko za začetek poskusili grozdno omako,
Zato opravljajo deratizacijo z nastavljanjem strupenih vab za miši v blokovskih naseljih v mestu, predvsem po kleteh. Pa tudi v individualnih hišah, na kmetijah, mestnih in kmečkih dvoriščih ljudje sami nastavljajo omenjene vabe, na žalost pogosto povsem nestrokovno, saj lahko do njih pridejo tudi druge domače živali, pred-
Grozdni kolač
ki jo zalijemo z mešanico vina in vode ter jo pripravimo za svinjino, govedino in divjačino. Pripravimo jo tako, da na malo maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo, in še preden ta spremeni barvo, dodamo več rdečega grozdja. Če so jagode zelo debele, jih pre-režemo vsaj na pol. Pražimo tako dolgo, da izteče sok, začinimo s soljo, poprom, lovorom in zalijemo z rdečim vinom. Če uporabimo belo sorto, zalivamo z belim vinom. Omako pokrijemo in pustimo, da počasi vre vsaj 15 minut. Nato jo pretlačimo, znova zavremo in po potrebi zgostimo.
Iz grozdja pogosto pripravljamo tudi zavitke, pite, torte, kolače in podobne slaščice. Zavitku še posebno izboljšamo okus, če v nadev damo malo sesekljanih lešnikov ali mandljev. Pripravimo ga lahko iz vlečenega ali listnatega testa. Vlečeno pripravimo iz 30 dekagramov mehke moke, dodamo ji ščep soli, 1 jajce, 1 žlico stopljenega masla ali olja
in počasi prilivamo V l mlačne vode. Iz sestavin zgnetemo gladko testo, ki naj bo elastično in mehko. Dovolj zgneteno razdelimo v dva manjša hlebčka, ju po vrhu premažemo z oljem in damo počivat od 30 do 60 minut. Medtem zmelje-mo 10 dekagramov lešnikov. Grozdne jagode operemo, jim odstranimo peclje jih prereže-mo in jim odstranimo koščice. Vzamemo 1 kilogram grozdja. Posebej ločimo 2 jajci, rumenjaku dodamo 4 dekagrame sladkorja v prahu in penasto umešamo, dodamo še malo naribane limonove lupinice in 1 veliko žlico drobtin. Dodamo še trdi sneg iz beljakov. Na prtu ali mizi razvlečemo testo, ga pokapljamo s stopljenim maslom ali margarino , premažemo s pripravljenim nadevom , potresemo z grozdnimi jagodami in naribanimi lešniki, zvijemo, premažemo z raztopljenim maslom in pečemo v pečici 45 minut pri 180 stopinjah C.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Zastrupitve s strupom za miši in podgane (1.)
V ambulanti za male živali v Veterinarski bolnici Ptuj v zadnjem mesecu zaznavamo povečano število primerov zastrupitve malih živali s strupom za miši. Vzrok za to je verjetno mišja mrzlica, bolezen, ki je nevarna za ljudi in je letos v porastu ter se prenaša predvsem prek mišjih iztrebkov.
vsem psi in mačke. Pravilno nastavljene vabe so na krajih, do katerih je malim živalim onemogočen dostop, ali so v posebnih ohišjih, v katere lahko pridejo samo miši in podgane, večje živali pa ne.
Strupi proti mišim in podganam spadajo med izjemno nevarne strupe, saj se njihov učinek po zaužitju ne pokaže
Foto: E. Senear
takoj, temveč lahko komaj po nekaj dneh. Lasniki kužkov pogosto niti ne vedo, da je ljubljenček zaužil strup, saj se takoj po zaužitju navadno ne zgodi nič posebnega. Slabost v želodcu in bruhanje se pojavi samo, če je kuža zaužil več strupa. Pa še takrat najpogosteje spregledamo bruhanje in si mislimo, da mu je slabo, ker je pojedel nekaj čudnega, saj se pozneje vede normalno. Večina lastnikov psov je prepričana, da njihov ne bi zaužil strupene vabe za miši, še manj pa, da bi zaužil s strupom pomešano pšenico v plastičnih vrečkah, kar je najpogostejša oblika stare generacije vab. Vendar čeprav je neverjetno, se prav to dogaja. Videl sem več primerov, ko so strup zaužili majhni psi, kot so ši cu, pe-kinžan, čivava, nemški špic in podobni, kužki, ki sicer delajo sive lase lastnikom z izbirčno-stjo in neješčostjo, strup pa so zaužili.
Miši, predvsem pa podgane, so izjemno inteligentne živali, in če bi ti strupi delovali takoj, ga druge miši ne bi zaužile. Zaradi tega se po zaužitju ne dogaja nič posebnega, strup pa začne najprej uničevati notranje organe in kri. Klinični znaki zastrupitve z omenjenimi strupi pri psih so zelo različni
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in odvisni od količine zaužite snovi. Lastniki opazijo, da njihov kuža postaja bolj otožen, žalosten in da tu in tam izbruha nekaj pene. Temperatura je najpogosteje povsem normalna in omenjeno vedenje živali pripišemo na primer poletni vročini, kot je bila v prejšnjem mesecu, prebavnim motnjam ali čemu drugemu. Vedeti je treba, da tudi izkušeni veterinarji po omenjenih kliničnih znakih ne moremo posumiti na to, da je pes zaužil strup za miši, predvsem če lastnik v svoji anamnezi to možnost zavrača, ker ima psa vseskozi na vrvici.
Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med.
Nagradno turistično vprašanje
Tuji gosti še naprej prevladujejo
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so zadovoljni z rezultati turističnega prometa v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Kot je povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo mag. Marjan Hribar, jih posebno veseli velika rast prihodov in prenočitev tujih turistov. Tudi na Ptujskem oziroma v MO Ptuj letos prevladujejo tuji gosti.
Ti rezultati potrjujejo dolgoletno uspešno izvajanje tržno-komunikacijskih aktivnosti na tujih trgih. V prvih sedmih mesecih letos se je v primerjavi z enakim obdobjem lani skupno število prihodov turistov povečalo za tri odstotke, prenočitev pa za odstotek. Prihodi domačih turistov so upadli za dva odstotka, prenočitve za štiri, prihodi tujih turistov so se povečali za šest odstotkov, prenočitve pa za pet. V. Rimske igre so privabile več deset tisoč obiskovalcev. Bogato rimsko dediščino je pomagalo obujati 50 organiziranih skupin iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Madžarske in Poljske. V osrednjem sprevodu je sodelovalo več kot tisoč udeležencev. Izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je ob tej priložnosti v imenu Društva Poetovio LXIX s turistično organizacijo mesta Niš iz Srbije podpisal listino o sodelovanju na področju turizma.
Ptujski turistični in gostinski delavci se vse bolj zavedajo, da je prihodnost v povezovanju, da jim bo samo s skupnimi nastopi uspelo privabiti nove turiste. S tem ciljem so se tudi lotili najnovejšega projekta, znotraj katerega so 25. avgusta v ljubljanskem Cityparku predstavili ptujske srednjeveške kulinarične specialitete pod naslovom Ptuj - harmonija tisočerih okusov. Kot je povedal destinacijski menedžer Matija Brodnjak so se v zelo obiskanem nakupovalnem centru mimoidoči prelevili v srednjeveške meščane in ob ptujskem vinu, odlični kulinariki ter srednjeveški postrežbi za kratek čas doživeli delčke srednjega veka. Obiskovalci so si nadeli srednjeveška ogrinjala in pokusili odlično pečenega piščanca, nadevane bučke s kašo, jabolka z ješprenom in kruhkom iz krušne peči. Partnerji projekta predstavitve srednjeveških kulinaričnih specialitet so bili Gostilna Ribič, PP Gostinstvo, Ptujska klet, MO Ptuj, Eventim in Podravsko-ptujsko-ormo-ška regionalna destinacijska organizacija. Direktorica Gostilne Ribič Ptuj Katarina Vovk je ob tej priložnosti poudarila, da je avgustovski dogodek v Ljubljani prvi korak k promociji srednjeveške kulinarike na Ptuju.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Darinka Zemljarič, Nova vas 5 b (Markovci), ki je pravilno odgovorila, da je se novi turistični vlakec, ki vozi po Ptuju, imenuje Benoexpress. Danes sprašujemo, katera nova plošča krasi ptujsko mestno hišo od 3. septembra.
Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in obisk savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj.
Ptujska srednjeveška promocijska ekipa
Foto: Matija Brodnjak
Foto: arhiv
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Temeljni tipi ljubezni
Toneta zelo zanima, kakšni tipi ljubezni obstajajo, da bi lahko ocenil, kaj čuti do svoje partnerice.
Nekaj temeljnih tipov obstaja, toda lahko se zgodi, da se v odnosu mešajo različni, kateri izmed tipov se lahko tudi spremeni in postopoma sprevrže v drugega.
Ti tipi so:
EROS: tu gre za ljubezen do partnerja, ki ustreza telesnemu idealu; oseba ima pogosto miselno predstavo o tipu ljubezenskega partnerja, ki naj bi ji ustrezal in ki ga išče (v tem tipu ljubezni je spolnost navadno pomembna sestavina).
LUDUS: igriva, zabavna in tudi manipulativna oblika ljubezni; odnos je vir zabave in uživanja, pogosto brez globlje navezanosti.
STORGE: oblika, ki se navadno razvije iz prijateljstva, a se poglobi v intimnost, ljubezen in tovarištvo.
MANIA: čustveno močna ljubezen; vpletena oseba ima značilno posedovalen odnos in je močno ljubosumna.
AGAPE: nesebična ljubezen, ker ljubimo drugega, ne da bi pričakovali ali zahtevali povračilo; dajanje, ki ne pogojuje vračanja.
PRAGMA: praktični tip ljubezni, kjer so objektivne informacije (partnerjev poklic, lokacija, imetje ...) enako pomembne kot čustveni odnos.
Upam, da se bo Tone našel v enem izmed tipov ljubezni ali prepletu več teh.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Jesen
Vprašanje: Z možem sva imela pred časom zakonske težave zaradi drugih žensk. On me prepričuje, da ni bilo nič, da me ima rad in da želi ostati z menoj. Ali je iskren in ali mu lahko zaupam?
Odgovor: Vsak človek v življenju nosi svoj križ in ima svoje preizkušnje. Nekatere opravi bolje, druge se mu ponavljajo skozi določena obdobja. Zelo dobro bi bilo, da naredite analizo, se odločite, kaj si vi želite, in razmislite, kaj se lahko naučite iz tega. Prepričan sem, da ste se dobro odrezali, ko ste možu postavili pravila in pogoje. Vendar pa vsaka čustva, ki so tako ali drugače negativna, niso dobra za vas. Prav gotovo morate graditi na lepih in harmoničnih stvareh ter uživati vsakdanjiku. S svojim mišljenjem lahko naredite veliko in paziti morate, da ne razmišljate negativno. Ravno ljubosumje je čustvo, ki lahko v ljubezen prinese razdor in dvom. Res je, da mora nekdo
3. april: Alojz Ivanuša, Frankovci 30, Ormož; Denis Krajnc, Pavlovci 28, Ormož; Marjeta Mendaš, Mo-škanjci 84 a, Gorišnica; Andrej Flajs, Pobrežje 85, Videm; Andrej Polanec, Langusova ul. 5, Ptuj; Janja Hamer-šak, Gubčeva ul. 4, Ptuj; Neja Flajs, Pobrežje 85, Videm; Andreja Glažar, Podlehnik 22 a; Robert Arnuš, Pod-lehnik 81; Matej Kozel, Zakl 37 a, Podlehnik; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Ivan Šegula, Juršinci 48; Dominik Vrtič, Gradiščak 7 a, Juršinci; Klemen Štagar, Zamušani 22 a, Gorišnica; Mitja Pernek, Kozminci 9 a, Podlehnik; Marko Mlinarič, Markovci 6; Tamara Ramšek, Nova vas pri Ptuju 46; Franc Hentak, Stanošina 29 c, Podlehnik; Igor Muršec, Biš 48, Trnovska vas; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37, Juršinci; Andreja Petrena, Savci 48, Sveti Tomaž; Jasmina Trbuc, Gibina 5, Vitomarci; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66 a; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21, Ptuj; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Milica Jeza, Podlehnik 6 a; Simona Horvat, Zakl 41, Podlehnik; Alen Plavčak, Podlehnik 2 a; Milena Vogrin, Slav-šina 37, Vitomarci; Tadej Drevenšek, Podlehnik 77 a; Danica Kurež, Podlehnik 3 a; Liljana Širovnik, Lancova vas 31 a, Videm; Valerija Štumpf, Muretinci 34, Gorišnica; Marjeta Tur-kuš, Podlehnik 2 a; Radko Kovačič, Žabjak 11 a, Ptuj; Tomaž Klaneček, Strelci 14 a, Markovci; Jožefa Gmaj-ner, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Branko Če-pič, Prešernova 20, Ptuj.
5. april: Jožef Veselko, Sp. Ključa-rovci 4, Velika Nedelja; Emilija Vese-njak, Lahonci 37, Polenšak; Tomaž Valenko, Senešci 73, Velika Nedelja; Katarina Drevenšek, Sedlašek 64, Podlehnik; Andrej Vrabl, Placar 57, Destrnik; Irena Korent, Črmlja 20, Trnovska vas; Katja Mihelak, Črmlja 4, Trnovska vas; Benjamin Rola, Črmlja 12 a, Trnovska vas; David Arnuš, Bre-zovci 14 a, Polenšak; Damir Omero-vič, Kicar 31 a, Ptuj; Jaka Princ, Pod-lože 39 a, Ptujska Gora; Robert Brač-ko, Ul. heroja Lacka 2, Ptuj; Dragica Strelec, Zamušani 22 b, Gorišnica;
podati povod, ampak zelo žalostno je, da največkrat to naredi tretja oseba, ki je morda niti ne poznate. Zaupanje igra v harmoniji partnerskega življenja pomembno vez in upanje v boljši jutri. Ko se zna par odraslo pogovoriti in obuditi skrita čustva, najde upanje, tedaj se mu odpre vodnjak čiste in harmonične ljubezni. Druga stvar je komunikacija, kajti oba si morata prisluhniti in sodelovati med seboj. Pri tem ne bo odveč opozorilo, da ni dovolj samo navidezna ali vljudnostna komunikacija, temveč je treba potegniti na plan tudi tisto, kar nekdo nosi v globini srca. Od časa do časa si zakonca morata vzeti čas zase in se odpraviti
Jože Korent, Trnovska vas 57; Gabrijela Korent, Trnovska vas 57; Darko Kos, Seliškarjeva 13, Ptuj; Bojan Petrovič, Pristava 46, Cirkulane; Sergeja Korpar, Lancova vas 87, Videm; Silvo Strelec, Prvenci 9, Markovci; Srečko Roškar, Biš 53, Trnovska vas; Jelka Drevenšek, Sedlašek 64, Podlehnik; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24 c; Olena Greifoner, Cirkovce 68 c; Drago Dob-nik, Kungota 40, Kidričevo; Miran Munda, Sp. Ključarovci 15 a, Velika Nedelja; Branko Ožinger, Hrastovec 241, Zavrč; Dušan Jaušovec, Apače 275, Lovrenc na Dravskem polju; Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13, Ptuj; Jasmina Petrovič, Ob Rogoznici 12, Ptuj; Peter Fras, Pivkova ul. 9 a, Ptuj; Marija Šterbal, Kukava 44, Juršinci; Marija Jevšek, Apače 155, Lovrenc na Dravskem polju; Dušan Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Anton Ž tiran, Gradišča 143, Cirkulane; Milan Mihelak, Črmlja 4, Trnovska vas; Irena Rola, Črmlja 12 a, Trnovska vas; Staša Reš, Volkmerjeva 28, Ptuj; Aleksander Bedrač, Cirkulane 78; Miro Kokol, Janežovci 12 b, Destrnik; Janez Korent, Črmlja 20, Trnovska vas; Sonja Očišnik, Mestni Vrh 87 c, Ptuj; Tomislav Munda, Sp.Ključarovci 15 b, Velika Nedelja; Tomaž Paluc, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj; Branko Loren-čič, Dragovič 36 b, Juršinci; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68 c.
10. april: Darko Bele, Log 64, Rogatec; Igor Podplatnik, Obrež 1, Središče ob Dravi; Igor Kvar, Ritmerk 1 a, Podgorci; Marijan Sok, Sodinci 21 a, Velika Nedelja; Darjan Čeh, Ul. 1. maja 12, Ptuj; Daniel Petrovič, Podvinci 124 a, Ptuj; Matej Bezjak, Tržec 43, Videm; Matej Kirbiš, Markovci 13; Mitja Vodušek, Čermožiše 45, Žetale; Marica Flajs, Pobrežje 88 a, Videm; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Jožica Predikaka, Kicar 17, Ptuj; Doris Munda, Ul. Franca Kosca 9, Ptuj; Štefan Petrovič, Strajna 45, Podlehnik; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50, Trnovska vas; Vinko Simonič, Dornava 3; Peter Herga, Gabrnik 17, Juršinci; Boštjan Kostanjevec, Zabov-ci 84 a, Markovci; Marija Belšak, Po-povci 5, Ptujska Gora; Peter Avguštin,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
na romantično večerjo v dvoje, tam se lahko pogovorita in izdelata načrt za naprej. Kajti prihodnost ima z vami, draga bralka, še zelo spodbudne načrte. Če boste upoštevali te nasvete, se vam obetajo iskrice sreče in radosti. Oaza popolnosti bo nekaj, kar vas bo spremljalo na vsakem koraku. Pred tem bo treba odstraniti vse temne misli in razmišljati pozitivno. Energije vesolja so vaju združile in pomembno je, da se potrudita in naredita vse, kar je v vajini moči, da najdeta srečo in zaupanje. Kajti splošno znano je, da ravno iz majhnega raste veliko. Srečno!
Šifra: Jaz in onadva
Vprašanje: Pred leti sem spoznala ločenca, se zaljubila vanj, si zelo želela skupnega doma, otroka ... On si je želel diplomirati, simpatizirati, ugaja-
Stopno 14 a, Makole; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložnica.
12. april: Sebastjan Bogdan, Pristava 26 a, Ljutomer; Blaž Žižek, Veščica 8 d, Ljutomer; Kristjan Jug, Cvetkovci 115, Podgorci; Iztok Ivanuša, Hum pri Ormožu 17, Ormož; Uroš Hlebec, Kog 107; Štefan Rajh, Ljutomerska c. 48, Ormož; Mitja Novak, Vel. Brebrovnik 44, Miklavž pri Ormožu; Nejc Gerič, Vuzmetinci 24 a, Miklavž pri Ormožu; Alen Leben, Cvetkovci 19 a, Podgorci; Uroš Kikl, Sp. Ključarovci 20, Velika Nedelja; Patrik Hergula, Velika Nedelja 10 b; Klemen Mojzeš, Podgorci 111; Miha Gerič, Vuzmetinci 24 a, Miklavž pri Ormožu; Kristijan Lah, Savci 40, Sveti Tomaž; Branko Lenart, Maistrova
24,	Ptuj; David Laura, Brezovci 22, Polenšak; Žiga Strelec, Bukovci 160 a, Markovci; Radovan Ačimovič, Peršonova ul. 23, Ptuj; Žiga Zadra-vec, Hvaletinci 5, Vitomarci; Denis Danko, Gibina 24 a, Vitomarci; Rok Hanžel, Novinci 29, Vitomarci; Žiga Smolinger, Lovrenc na Dravskem polju 8; Valentina Furjan, Hrastovec 54, Zavrč; Leon Požar, Lancova vas 60, Videm; Monika Hojnik, Lasigovci 15, Polenšak; Denis Vogrinec, Jadranska ul. 17, Ptuj; Andreja Gajšek, Podlehnik 61; Matej Mikolič, Tlake 20, Rogatec; Domen Majhenič, Do-klece 24 c, Ptujska Gora; Gregor Kocmut, Dragovič 36 a, Juršinci; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Domen Tomše, Videm pri Ptuju 65; Franc Gabrovec, Gorca 69, Podlehnik; Matic Čeh, Krčevina pri Vurber-ku, Ptuj; Slavko Kolarič, Žabjak 54 a, Ptuj; Rok Bračič, Spuhlja 131 a, Ptuj; Marjan Bezjak, Župečja vas 50 b, Lovrenc na Dravskem polju; Tom Ci-glar, Kicar 112 b, Ptuj; Joži Lampret, Tlake 50 a, Rogatec; Nejc Simonič, Dornava 1 a; Andrej Štajnberger, Žetale 60; Blaž Bratuša, Formin 46 a, Gorišnica; Kristijan Gajšek, Zg. Sveča 14, Stoperce; Aleš Pirnat, Fin-žgarjeva 21, Ptuj; Klementina Kojc, Podlehnik 61; Denis Maroh, Dobrina
25,	Žetale Darjan Emeršič, Cirkula-ne 54 d; Aleks Petrovič, Stojnci 12 a, Markovci; Jožica Drevenšek, Paradiž 7 a, Cirkulane; Sandi Janžekovič,
ti. Nima osebnih načrtov, ker ničesar ne uresniči, pravi sam. Je pa moški, s katerim rada preživljam vsakdanjik. Spoznala pa sem ločenca, ki omenja, družino, otroka, vendar sem skeptična, saj ga slabo poznam, čutim pa, da je lepljivega značaja. Kateri je boljši zame?
Odgovor: Spoštovana bralka, vaše vprašanje je zelo zanimivo. Tako dolgo ste iskali, da ste našli neko protiutež in še vedno iščete idealnega partnerja. Princi in princese živijo samo v pravljicah, no, poznamo nekaj monarhij v resničnem svetu, to pa je tudi vse. Gotovo niste princesa in zaradi tega je že čas, da življenje pogledate z realnega stališča. Menim, da sami pri sebi odgovor poznate in da točno veste, kdo je pravi. Tudi zvezde so mnenja, da vam je bolj naklonjen prvi moški in da tudi sami ne bi šli skozi obdobje biti mati. Resnica je ta, da je to nekaj najlepšega in najbolj harmoničnega, toda ženska mora biti na to pripravljena. Pustiva razloge pri miru, raje se odločite in najdite lastno srečo v življenju. Če boste še naprej tehtali in se odločali, bodo nekatere stvari ubrale daljšo pot. Zavedajte se, da je naše življenje prekratko in da morate najti sami smisel in radost. Moški je samo del usode in vam lahko polepša dan, ob njem cvetite kot jablana vsako pomlad. Dejstvo je, da
Stojnci 125, Markovci; Erik Cvetko, Ločič 6 a, Trnovska vas; Sašo Kavaš, Drakovci 11 a, Mala Nedelja, Denis Drevenšek, Soviče 16 a, Videm; Mihael Hameršak, Pobrežje 4, Videm; Nejc Kodrič, Nova vas pri Ptuju 45; Matjaž Škerget, Sagadinova ulica 1, Ptuj; Marko Reberc, Zamušani 50 a, Gorišnica; Dejan Moravec, Viča nci 87 a, Velika Nedelja; Ivan Sledič, Stoperce 23, Stoperce; Andrej Irgl, Janežovski Vrh 17, Destrnik; Klemen Žmauc, Dragovič 9, Juršinci; Igor Radaš, Draženci 55 a, Hajdina; Arne Korsika, Lancova vas 65 c, Videm; Andrej Pulko, Lovrenc na Dravskem polju; Vito Markovič, Ivanjkovci 14 a; Dušan Mastnak, Vintarovci 72,
Prejeli smo
Spoštovani g. minister!
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je pred začetkom letošnjega šolskega leta sprejelo pravilnik o začetku pouka, ki določa, da se ta ne sme začeti pred 7.30. Kot župan Občine Ormož povsem razumem skrb ministrstva, ki želi s tem ukrepom na eni strani znižati stroške in na drugi strani zaščititi šolarje pred preranim začetkom pouka. Na drugi strani pa so šolarji na podeželskih območjih vezani na šolske prevoze, ki jih v skladu z veljavno zakonodajo plačujejo občine. Za Občino Ormož, ki je lani objavila 4-letni razpis za šolske prevoze, pomeni zamik pouka dodatne stroške zaradi drugačnega voznega reda otrok. Koncesionar, prevozno podjetje Veolia Tran-
noben človek ni samemu sebi namen, zato je pravilno, da se odločite in soočite z izzivom življenja. Planeti so mnenja, da boste v življenju našli neko harmonijo in srečo, seveda pa ne pozabite, da če bi sedeli na dveh stolčkih, bi lahko ostali brez obeh. Zaupajte vase in se
Destrnik; Stojan Kodrič, Kozminci 6 a, Podlehnik; Martin Petek, Slovenja vas 38 a, Hajdina; Aleksander Šeru-ga, Kajuhova 5, Ptuj; Žiga Volmut, Podgorci 12; Denis Godec, Popovci 3 c, Ptujska Gora; Alen Kosec, Borovci 9 a, Markovci; Mihael Kranvogel, Krčevina pri Vurberku, Ptuj; Benjamin Debernardi, Potrčeva c. 46, Ptuj; Laura Fuhrmann, Ulica 5. prekomorske 1, Ptuj; Klemen Bedrač, Jelovice 31 a, Majšperk; Nejc Zelenik, Bukovci 44 a, Markovci; Marko Florjanič, Strelci 9, Markovci; Florjan Vidovič, Turniška ul. 18, Ptuj; Mitja Jerebič, Moravci v Slov. goricah, Mala Nedelja; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Klemen Klampfer, Krčevina
sport, tako pogojuje dodatno plačilo. Prvotni zahtevek nam je sicer uspelo zmanjšati za polovico, kar pa še vedno za eno šolo s 145 učenci pomeni dodatnih 23.000 evrov.
Ker se tudi občinam zaradi gospodarske krize zmanjšujejo finančni prilivi, se nam zdi nerazumno, da se nam s pristojnimi na ministrstvu ni uspelo dogovoriti za drugačen začetek pouka, čeprav je uradnik na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Alen Kofol, v. d. generalnega direktorja direk-torata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, z dopisom 24. 8. 2012 občini odpisal, da se bo najbrž zaradi novega pravilnika treba dogovoriti z lokalnimi skupnostmi. Na naši občini taki način dogovarjanja razumemo kot eno-
predajte tistim izzivom, ki vas še čakajo in so vam v ponos. Tako sonce sreče ne bo nikoli zašlo in se bodo tudi preproste stvari svetile kot zlato. Srečno!
Obiščete me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
pri Vurberku, Ptuj; Matjaž Drobnič, Jablovec 10 a, Podlehnik; Klemen Kramberger, Dolič 10, Destrnik; Vladimir Bauman, Arbajterjeva 3, Ptuj; Kevin Zavec, Moškanjci 109, Gorišnica; Marjan Ciglar, Kicar 112 b, Ptuj; Danijel Roškar, Placar 67, Ptuj; David Korošec, Borovci 56 c, Markovci; Franci Verbančič, Gabrnik 50, Juršinci; Matej Novak, Polenšak 37; Patrik Kokol, Dragovič 1 b, Juršinci; Blaž Babšek, Breg 57, Majšperk; Aljoša Cehtl, Sp. Polskava 285, Pragersko; Simon Tušek, Sp. Brežnica 7, Poljča-ne; Sebastijan Obrež, Lušečka vas 69, Poljčane; Tomi Potočnik, Breg 54, Majšperk; Željko Dovnik, Šikole 61 a, Pragersko.
smerno cesto, katere dogovor je jasen. Pouk se bo začel ob 7.30 in pika, ne glede na posledice.
Kot župan podpiram prizadevanja vlade o znižanju stroškov, želimo pa si, da bi tudi ministrstva prisluhnila finančnim težavam in argumentiranim pobudam občin.
Iz tega razloga vas, g. minister dr. Žiga Turk, javno prosim, da še enkrat proučite zahtevo po enotnem začetku pouka, in če ne drugo, nam vsaj omogočite prehodno obdobje, v katerem bomo lahko uredili organizacijo pouka, ne da bi tako drastično posegali v občinske proračune kot v opisanem primeru.
S spoštovanjem.
Ormož, 3. 9. 2012 Alojz SOK, dr. vet. med. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
____ _»_;_i _ ;
Odprto pismo dr. Žigu TURKU
Slo glasbene novice
S tradicionalno razprodanim koncertom v Križankah in nastopom na festivalu Slovenjegraško poletje je Vlado Kre-slin končal sezono nastopov na poletnih festivalih (Lent, Rock Otočec, italijanski Piccolo, Kanal, Švic...). V jesen vstopa z melanholično balado Tam na koncu drevoreda, ki jo najdemo na albumu Drevored. Pesem spremlja tudi enkraten in izviren videospot, delo avtorice Andreje Završnik, ki je narisala okrog 1000 sličic in jih zmontirala v nepozabno vizualno celoto, ki dodatno podčrta sporočilnost pesmi. •k-k-k
Dramaturginja, režiserka, performerka in pevka Nana Milčinski s skladbo Dragi napoveduje izid albuma Še ena pomlad. Na albumu, ki bo izšel pod okriljem Glasbene zadruge Celinka v sodelovanju z Založbo Sanje in Zavodom Morpheus, bo objavila uglasbeno poezijo svojega dedka Franeta Milčinskega Ježka. Za album je izbrala 13 pesmi, ki sta jih uglasbila priznana glasbenika in producenta Martin Štibernik in Anže Langus Petrovič. Poleg njiju sta na plošči sodelovala tudi priljubljeni kitarist Robert Pikl in odlični bobnar ter tolkalist Sergej Randjelovič. Album Še ena pomlad bo uradno izšel 24. septembra. Premierna predstavitev pa bo 2. oktobra ob 20.30 v Klubu Cankarjevega Doma v okviru koncertnega cikla Cankarjevi torki.
Nana Milčinski je diplomirana dramaturginja in uveljavljena umetnica, kije svoje delo že večkrat uspešno predstavila javnosti. Stalno sodeluje z Anton Podbevškom Teatrom v Novem Mestu, kjer je med drugim uprizorila tudi avtorsko predstavo Hamlet 60 minut in predstavo Nana Milčinski, Siddharta: Livingstonov poslednji poljub.
MZ
Glasbeni kotiček
DJ" 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1. predlog: TVOJ GLAS - LETIMO NAPREJ 2. predlog: DARE KAURČ&MARTINA MAJERLE - ČOKOLADA IN VANILIJA 3. predlog: ■ JERICA HABERL - NI MOJ SVET 4. predlog: S.W.A.G. - NAŠE SANJE 5. predlog: SAŠA LENDERO - OD PORTOROŽA DO PIRANA 6. predlog: TINKARA KOVAČ - TI SE LJUBIŠ 7. predlog: KATJA KOREN & DAŠO - DAN PRILOŽNOSTI 8. predlog: VICTORY - ŽIVETI SPET
9.	predlog: ANDRAŽ HRIBAR - NI RES
10.	predlog: FRENK NOVA - NOV JE DAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Septembra v Križankah Nazareth in Wishbone Ash
V četrtek, 20. septembra, bo v ljubljanskih Križankah pravi praznik za vse ljubitelje vrhunskih legend starega rocka, zasedb Nazareth in Wishbone Ash. Obe zasedbi prihajata iz Velike Britanije.
Nepozabni večer bodo gotovo zaznamovale velike uspešnice skupine Nazareth, kot so Love Hurts, Hair Of The Dog, Broken Down Angel, Razamanaz, My White Bicycle in mnoge druge. Pred njimi bo občinstvo lahko uživalo v virtuoznem eklektičnem rocku skupine Wishbone Ash, ki jih poznamo po skladbah, kot so The King Will Come, Blowin Free, Phoenix in Living Proof. Vsekakor gre za koncert za vse ljubitelje pravega starega rocka. Nazareth se na slovenski oder vračajo po 17-ih, Wishbone Ash pa po 20-letih. Pomembno je tudi dejstvo, da bo nastop skupine Nazareth edini v tem delu Evrope. Kot predskupina pa bo nastopila slovenska sku-
pina Grega Habič Band.
Nazareth so rockovske legende, doma iz škotskega mesta Dunfermline. V karieri so izdali 22 studijskih
albumov, njihov prelomni album Hair Of The Dog iz leta 1975 pa jih je z nepozabno udarno balado Love Hurts za večno zapisal v ligi najbolj
Foto: arhiv managementa
Zasedba Nazareth je leta 1975 zaslovela s pesmijo Love Hurts.
pomembnih rock izvajalcev vseh časov ter jim tako zagotovil mednarodni sloves. Popadljivo erogena moč kitarskih fraz, ujetih nad topovsko natančne ritme ter značilno petje Dana McCaf-fertyja, ki s svojim predirljivo rezkim navalom čustev občasno spominja na pravo utelešenje pokojne Janis Joplin v moškem telesu, sta zaščitna znaka skupine, ki postavljata Nazareth na posebno mesto na rock'n'roll zemljevidu. Njihova aktualna evropska turneja je posvečena promociji novega studijskega albuma z naslovom Big Dogz.
Zgodba Wishbone Ash se je pričela leta 1966. V letu 1970 jih je opazil veliki Ritchie Blackmore, kitarist Deep Purple, in jih priporočil takratnemu Deep Purple producentu Martinu Birchu. Wishbone Ash so sklenili pogodbo z založbo MCA Records, pri kateri so posneli 14 studijskih albumov. Minulo leto je zasedba izdala že svoj že 23. studijski album z naslovom Elegant Stealth, s katerim so po vsem svetu poželi odlične kritike.
MZ
Filmski kotiček
Stari je nor
Adam Sandler očitno želi postati ameriška filmska institucija komike, nekako takšna, kot je bil nekoč Jerry Lewis in pozneje Jim Carrey. Najbrž želi, da bi že zgolj njegovo ime pritegnilo občinstvo in postalo jamstvo za dobro komedijo. Fantu, ki na leto posname vsaj eno komedijo, je to uspelo, čeprav ne povsem tako, kot si je predstavljal. G. Sandler namreč ne premore ne karizme ne talenta prej omenjenih gospodov, zato so njegovi filmi dobri samo toliko, kot je dober scenarij. Pri izbiri (in občasno pisanju) teh pa seveda nima srečne roke ali pa nalašč izbira prav najbolj zgrešene. Glede na obsežnost njegovega opusa je seveda
That's My Boy
Igrajo: Adam Sandler, Andy Samberg, Leighton Meester, Vanilla Ice, James Caan Režija: Sean Anders Scenarij: David Caspe Žanr: komedija Dolžina: 114 minut Leto: 2012 Država: ZDA
samo vprašanje statistične vrednosti, kdaj bo slepa kura našla zrno (film Klik), a vendar film Stari je nor to zrno ni.
Vsebina obrača vzorec znane angleške serije Absolutely Fabulous, kjer mora odgovorna hči skrbeti za neodgovorno mamo. Adam Sandler tokrat igra neodgovornega in neodraslega očeta, ki je od svojega sina starejši le 13 let, saj je imel takrat romantično zvezo z učiteljico, ta pa je zanosila. Otroka mu je socialna služba seveda vzela in zdaj, po dolgih letih, poskuša z izgubljenim, a odgovornim, uspešnim in bogatim sinom znova navezati stike, da bi od njega izvlekel nekaj denarja, sicer ga bo davkarija vrgla v zapor. Sin ga sprva seveda zavrača, toda oče opazi, da sine povsem blaženo neve den tava v bazenu finančnih morskih psov, ki ga bodo živega požrli. Razvoj zgodbe in njen konec sta seveda kristalno jasna že ob branju teh vrstic.
Kaže, da se g. Sandler počasi začenja zavedati, da ne premore tiste dodatne iskre
talenta, da bi postal čislana ameriška institucija, zato se je - kot vsak umetnik, ki ne zna in se tega zaveda - zatekel k najbolj preprosti metodi: šokiranju z gnusom. Film Stari je nor je tako kup ogabnih, obscenih in ostudnih štosov, ki ne služijo ničemur. Niso postavljeni v kontekst, ampak so tu očitno samo zato, da bi film dobil čim bolj strogo oznako cenzorjev in tako postal razvpit. Rezultat je kmetavzarska komedija, ki je očitno namenjena rednim gledalcem Jerryja Springer-ja.
A vendar naj vas izdatne količine vseh telesnih tekočin v poljubnih kombinacijah, geriatrični štafetni seks, incesti, pedofilija in podobni obupani vzvodi šokiranja ne preslepijo. Kljub preti-
rani politični nekoreknosti je film v resnici reklama za politično korektnost, saj na koncu poudari družbeno za-željene lastnosti skozi moral-ko o tem, da ljubezen ne pozna starostnih meja, v srcu filma pa seveda leži večna tema ameriških filmov: slab oče ali oče, ki ga ni, otroku povzroči večne psihološke brazgotine. Sporočilo filma je torej jasno: ko moški prvič seksa, prav vse svoje miselne procese namenja samo še naslednjemu paru jošk in pločevinki piva, zato se njegov psihološki razvoj ne le ustavi, ampak tudi regresira. Film nas tako vzgojno uči, naj moški začne seksati šele, ko je toliko odrasel, da začne plačevati prve redne položnice za elektriko.
Matej Frece
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|=	Izvedeli boste prijetno novico.
'g	Naklonjena vam bo oseba na-
.g	sprotnega spola. Življenje vam
JI	bo ponudilo veliko zanimivih
-a	izzivov in stvari se bodo obrnile
"s	v pozitivno smer. Poslovni svet
1	bo prinesel ugodnosti. V prostem
1	času se boste morali posvetiti tistim rečem, s katerimi odlašate.
m
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
V vaše življenje bodo prišli zanimivi ljudje. Osrečili vas bodo pogovori in sprostila glasba. Veliko več časa boste preživeli v družbi in se predajali prijetnim navdihom. Na delovnem mestu vas bosta spremljali delovna in ustvarjalna energija, v ljubezni pa boste plesali po taktu srčnega izvoljenca.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Delovnih obveznosti se boste lotili poglobljeno. Po svoje boste ujeti v primež preteklosti. Pomembno bo, da si izdelate načrt, kajti tudi počasi se daleč pride. V ljubezni bo v ospredju strast in prijetnosti v dvoje vam bodo dale krila.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Teden bo v znamenju plodnosti in ustvarjalnosti. Čas bo, da naredite prerez. S svojim šarmom boste pritegnili partnerjev pogled. Romantična energija vam bo prišla prav v ljubezni. Na delovnem mestu bo treba spiliti diplomacijo, štele bodo salomon-ske rešitve.

w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Obdani boste s kopico novosti in priložnosti. Sreča vas bo spremljala tako v službi kot v ljubezni. Obdobje bo namenjeno temu, da naredite korak naprej. Sanje bo moč uresničevati v zavetju doma. Obstajala bo večja možnost izobraževanja in stikov s tujino.
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
teden, v katerem bo v ospredju transformacija. Ločiti se boste morali od tistih stvari, kijih ne potrebujete, in se soočiti z novim. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas osrečujejo. Družabno bo tudi na delovnem mestu in zaupali vam bodo zelo posebno nalogo, ki ji boste v celoti kos.
SESTAVIL
EDI KLASINC
DEL LJUBLJANE
KRAJ V SAVINJSKI DOLINI
MODEL OPLA
POSODA ZA MAST
PREBIVALKA PRIMORSKE
OTTO LACKOVIČ
LIČINKA MOČERADA
SNEŽNA BROZGA, PLUNDRA
NAS DRAMATIK (MIHA)
SATASTA VEZAVA
TEŽKO TELOVADNO ORODJE
SLOBODAN MILOŠEVIČ
GOLFIST (ERNIE)
UKRAJINSKI
voroSilov-
GRAD
HRVASKA PLAVALKA LIGORIO
OTO LUTHAR
GNUS, GNUSOBA, OGABA
BOSNA IN HERCEGOVINA
AMERISKI TEDNIK
ČESKI JEZIKOSLOVEC
BOLEZEN OKOSTJA
DALJSA DOBA
SESTI DEL
HRVASKI BOKSAR
SOCIALNI DEMOKRATI
MAZANJE
MENIČNO JAMSTVO
SAMOGLASNIK
JAPONSKI JUDOIST (HITOSI)
ŽILE DOVODNICE
ISLANDSKI SAHIST
PAMET
PAKET, ZAVITEK
ANGLESKI NOGOMETAS (PAUL)
RAJKO RANFL
PODGLEŽENJ
SIMBOL ZA CINK
KRAJ PRI MENGSU
SIPEK PESEK
STRANSKI DODATEK
ZILJSKA NOSA
KOVINA
PEVKA VRČKOVNIK
REKA V FRANCIJI
GRUDEN IVO
STEFAN LAPAJ NE
BIZMUT
GEOLOŠKA DOBA
NAS FARMACEVT (ANTON)
OBMEJNA VAS PRI KOMINU
STOLNA CERKEV
STEBLA LOČKOV
MOBITELOV PAKET ZA MLADE
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKSOLOTEL = ličinka močerada, ELS = južnoafriški igralec golfa (Ernie, 1969-), HAVRANEK = češki jezikoslovec, bohemist (Bohuslav, 1893-1978), KALANJ = hrvaški boksar (Daniel, 1971-), OLAFS-SON = islandski šahovski velemojster (Fridrik, 1935-), RAVENALA = tropska trajnica, SAITO = japonski judoist (Hitoši, 1961-), ŠTALC = slovenski farmacevt (Anton, 1940-).
■>ie}| 'eioo| 'f|ei!de>i 'ejjg
'o|eis 'ueoo£||o 'ujv 'euej| '|e}ew 'sej 'eouepp^e 'e|odox 'uz 'dd 'ujn 'uoss^eio 'sueA 'Aemseiu 'ib^oa 'ibab 'eusses '^a 's^hbj 'h!9 'oqois 'e^joiuud 'luoujoje^ 'ezep 'e§ewo 'snjei 'e|n.y :ouAejopoA '3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 8. september:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni na-povednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 9. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
In 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.15 Misli Iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 10. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa (Janko Bezjak).
9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 11. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI
NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 12. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak
in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čveka rije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje).
ČETRTEK, 13. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje).
PETEK, 14. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
Oddaja Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič na Radiu Ptuj. V ponedeljek ob 11. uri, ponovitev v torek po 19. uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
To bo za vas finančno ugoden čas. Na tem področju bo pestro in zanimivo. Soočili se boste s svetom duhovnosti in duhovnih energij. To vam bo pokazalo še alternativno možnost. Pazite, da ne spregledate drobnega tiska in morebitnih smerokazov.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Delovnih obveznosti se boste lotili pionirsko. Z znanjem boste radi pomagali drugim. Ljubezen bo prinesla blagostanje na eni strani, na drugi pa neizbežno prilaganje. Iz ozadja vas bo spremljala magnetna energija in tako boste kos vsem obveznostim.
Zvezde so prepričane, da vas bo sreča spremljala v poslovnem življenju. Zdi se, da boste morali dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Počasi se daleč pride. V ljubezni se boste morali bolj prilagoditi in razvedriti. Prosti čas bo
namenjen razvajanju v t raziskovanju neznanih krajev.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Sledili boste svojim sanjam in omenjeno po potrebi tudi vneto zagovarjali. Drzno se soočite s tistim, kar vam bo podarjeno. Blesteli boste nafinančnem področju. Družinska idila bo tista, ki vam bo skrivnostno vlivala novih moči.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Odkrili in razrešili boste neko skrivnost. Na delovnem mestu se bodo stvari uredile v vašo korist, bolje bo, da ste premišljeni in da ne prehitevate dogodkov. Obdobje bo namenjeno prijetnostim v ljubezni. Prosti čas bo priložnost za harmonične pogovore in izmenjavo mnenj.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Soočili se boste z notranjo modrostjo. Spremljala vas bosta sreča in blagostanje. Zanimivo bo tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Sledilo bo obdobje prilaganja. Svoje mnenje boste povedali odločno. Zdravje: pomembno bo, da bodo vaše misli svetle in prijetne.
Ptuj • Predstavil se je predsedniški kandidat Miran Šic
Vsakomur 1000 evrov temeljnega dohodka mesečno!
V sredo, 5. septembra, se je ob predvolilni stojnici pred upravno enoto na Ptuju predstavil javnosti še en kandidat za predsednika Slovenije, Ptujčan Miran Šic, kandidat stranke Humana Slovenija, ki jo je ustanovil sam in je tudi njen predsednik.
»Vesel sem, da ste me prišli poslušat, saj potrebujem vašo podporo, potrebujem 3.000 podpisov, da lahko vložim kandidaturo. Moje tri osnovne naloge oziroma točke volilnega programa so, da nam bo vsem lepše. Vsakemu državljanu želim omogočiti in zagotoviti vsakodnevno varno in zadovoljno življenje ter mu dati 1000 evrov univerzalnega temeljnega dohodka mesečno. Vsakemu državljanu želim zagotoviti streho nad glavo in tako ustvariti razmere za življenje, za ustvarjanje družine, za študij, za starost. Vsakemu državljanu želim zagotoviti kos zemlje, vrt, kjer si bo lahko sam ali skupaj z
družino prideloval domačo, ekološko hrano, kjer bo lahko otrokom pokazal, od kod pride hrana, in jih naučil, kako jo pridelamo za preživetje. Vsakemu posamezniku bom omogočil ustvarjanje, delo za osebno, skupno in družbeno dobro. Preostale točke programa so opisane na naši spletni strani www.humana-slovenija.si.«
Na vprašanje, kaj sicer počne in kaj je po poklicu, je Šic odgovoril: »Po poklicu sem ekonomist, po duši humani-tarec, v službi pa direktor v našem-družinskem podjetju. Pri mojih letih abrahama sem se navadil živeti v dobrem
in hudem, znam se veseliti Miran Šic: »Moje tri osnovne naloge oziroma točke volilnega programa so, da nam bo vsem lepše!«
Foto: M. Ozmec
in biti žalosten, znam ceniti vse, kar je dobrega, poštenega, pravičnega, znam si na lastnem vrtu pridelati zdravo ekološko hrano, znam ceniti ljudi, naravo, živali, sočloveka, znam se pogovarjati in pogajati v kar nekaj tujih jezikih, zato želim vsa ta znanja in spoznanja deliti tudi z vsemi vami, za dobro vseh nas, da bomo postali država enotnosti, uspeha, zadovoljstva, skromnosti, sreče, blaginje in mednarodne prepoznavnosti. Moj volilni moto je: Za humano in pravično, za zeleno in zdravo, za srečno in večno Slovenijo!«
-OM
Srbija • OOPZ Ormož in TD Središče ob Dravi v Osečini
Na sejmu sliv s turističnim društvom
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož se je tudi letos s Turističnim društvom Središče ob Dravi odpravila na 7. sejem sliv v mestu Osečina v zahodnem delu Srbije.
Obrtna zbornica Ormož je ob tej priliki prvič predstavila svoj tržni del ponudbe za podjetja in fizične osebe iz tujine (tretjih držav), ki jim ponuja vso podporo pri ustanavljanju podjetij pri nas, kar jim omogoča poslovanje na Slovenskem in vsem območju EU. Prav tako se je predstavila občina Ormož z letakom, na katerem vabi vse potencialne investitorje. Predstavili so se še Anton Novak iz Hujbarja s kmetijsko opremo ter turistična kmetija in vinogradništvo Milan Hlebec s Koga. Povpraševanje po izdelkih in storitvah je bilo veliko, enako do-
bro se je prodajalo tudi sredi-ško olje, ki ga je predstavljalo pet članov iz TD Središče ob Dravi. Opazili so, da je letos olje in izdelke iz buč poznalo veliko več obiskovalcev kot prejšnja leta, zato smo imeli nekoliko lažje delo. Med člani TD je bila tudi naša predsednica Dragica Florjanič.
Sejem je potekal od petka, 31. avgusta, do nedelje, 2. septembra. Odprl ga je predsednik srbskega parlamenta Nebojša Stefanovic. Prav tako je bilo pestro obsejemsko dogajanje, znotraj katerega so potekala predavanja. Na srečanju delegacij iz Makedoni-
Foto: Eva Jordanovski
Skupni razstavni prostor OOPZ Ormož in TD Središče ob Dravi
je, Slovenije Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter domačinov so govorili o poslovnem in kulturnem sodelovanju. Tega srečanja so se udeležili tudi predstavniki srbske gospodarske zbornice.
Na sejmu so podelili posebno nagrado predsedniku OOPZ Ormož Ivanu Babiču za zasluge pri vzpostavljanju sodelovanja občin iz nekdanje skupne države in Avstrije. Vabilu občine Osečina so se odzvali še župan Središča ob Dravi Jurij Borko z delegacijo in podžupan občine Ormož Zlatan Fafulic.
Na sejmu sliv se je predstavilo več kot 100 razstavljavcev, ogledalo pa si ga je približno 20.000 ljudi iz vse Srbije in nekaj tudi iz tujine. Dogodek ima velik promocijski pomen, saj so o odprtju poročali vsi večji srbski mediji.
Eva Jordanovski
Podravje • Čuden dopis Sklada kmetijskih zemljišč
Birokratska past za kmete na VVO1?
Potem ko je nekdanji kmetijski minister Dejan Židan objavil uredbo, s katero je komunalna podjetja zavezal, da kmetom z zemljišči na prvih vodovarstvenih območjih (VVO1), kjer je kmetovanje zelo omejeno in izpad pridelka velik, izplačajo ustrezne odškodnine oziroma nadomestila, se več kot leto dni ni zgodilo prav nič.
Res je, da je ptujsko komunalno podjetje kmetom z zemljišči na VVO1 izplačalo polovično vsoto odškodnine za eno leto, bistriško kot drugi zavezanec pa niti centa.
Sicer pa okrog nerešene problematike kmetovanja na VVO1 ni bilo strojenega prav nič; predlogi kmetov, naj se zainteresiranim najdejo nova zemljišča zunaj VVO1, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč RS, preostalim pa izplačujejo odškodnine za izpad pridelka, so ostale neuresničene, pravzaprav neuslišane ...
Dolgi molk je konec avgusta presekalo obvestilo Sklada kmetijskih zemljišč RS, ki ga je prejel tudi Milan Unuk, sicer predsednik
Civilne iniciative za VVO. V obvestilu sklad obvešča imetnike kmetijskih zemljišč na VVO1, da so od kmetijskega ministrstva (končno) prejeli seznam tistih kmetov, ki so zainteresirani za pridobitev nadomestnih zemljišč (zunaj VVO1). V nadaljevanju pa piše: »Za iskanje ustrezne rešitve vas prosimo, da nam v roku 30 dni od prejema tega dopisa sporočite, ali ste še vedno zainteresirani za menjavo zemljišč. V primeru pozitivnega odgovora vas prosimo, da nam posredujete podatke o zemljiščih v vaši lasti na VVO1, in sicer parcelno številko, izmero, katastrske podatke, podatke o lastniku ter podatke o tem, v katerih kata-
strskih občinah bi želeli dobiti zemljišča v postopku menjave.« V nadaljevanju nato sklad obvešča prejemnike dopisa, da bo na podlagi prejetih podatkov preveril, ali ima v želenih katastrskih občinah na razpolago prosta zemljišča, primerna za menjavo, ter o tem sproti obveščal zainteresirane kmete, ki se bodo odzvali skladu z vsemi zahtevanimi podatki, ter še, da bo sklad lahko dajal zemljišča v zakup v skladu z veljavno zakonodajo in upoštevajoč vse prejete ponudbe (ne le želje kmetov z VVO1). Dopis pa se končuje z zelo 'zanimivim' stavkom: »Glede na navedeno vam sklad ne more zagotavljati dodelitve zemljišč, za
katera bi bili zainteresirani, v zakup, ker mora pri oddaji zemljišč v zakup postopati v skladu z veljavnimi predpisi.«
Milan Unuk poziva kmete, naj vseeno pošljejo zahtevek
Kljub čudnemu sklepu dopisa, v katerem sklad pravzaprav pove, da nikakor ne zagotavlja možnosti menjave zemljišč, Milan Unuk vse kmete, ki bi to želeli, poziva, naj pošljejo vse zahtevane podatke na sedež sklada: »Kmetje, ki so ta dopis dobili poleg mene, glede na zapisano, zmajujejo z glavo, češ da je tako ali tako brez smisla, da
bi kar koli pošiljali na sklad, saj ne bodo dobili drugega zemljišča. Tudi meni je jasno, da gre zgolj za birokratski postopek, ki ne rešuje ničesar, a je za nas, ki imamo kmetijska zemljišča v VVO1 in bi jih radi zamenjali za tista zunaj VVO1, bolje, če skladu potrdimo, da smo še vedno interesenti za menjavo, in jim pošljemo zahtevane podatke. Tako bo po eni strani jasno razvidno, koliko nas je takih kmetov in za koliko hektarjev zemljišč gre, po drugi pa bomo zadostili administraciji. Ne želim namreč niti pomisliti, da bi lahko v skladu in na kmetijskem ministrstvu zaradi tega, ker ne bi odgovorili na ta dopis, mislili, da kmetje zamenjav ne želimo več, in bi nas, po domače, črtali s seznama oziroma bi pač našo neodzivnost razumeli, češ da zamenjav niti nočemo več. Že iz tega razloga res pozivam vse tiste, ki bi to želeli, naj se odzovejo, da ne bo kdaj pozneje prepozno. Kot pravim, realno ne verjamem, da bi se lahko v kratkem zgodile kakšne menjave, vendar če morda
kdaj ta možnost vendarle bo, ne bi rad, da dobimo odgovor, da na seznamu zainteresiranih po zahtevi sklada ni niti enega kmeta. In zato pač ni več podlage oziroma razloga, da bi kaj naredili v tej smeri.«
Kdor se ne bo odzval, se lahko za menjavo obriše pod nosom
Seznam kmetov, ki bi si želeli zamenjavo zemljišč, saj se nameravajo še naprej resno ukvarjati s kmetijstvom, je bil sicer že pred časom dostavljen ministrstvu za kmetijstvo (MKO). Prav ta seznam je MKO tudi posredovalo skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki zdaj pač z omenjenim dopisom preverja, ali so vsi kmetje na tem seznamu še zainteresirani za zamenjavo ali ne. Tisti, ki se ne bodo odzvali, bodo, kot meni Unuk, črtani s seznama in tudi kdaj v prihodnje najverjetneje ne bodo imeli več možnosti zahtevati zamenjav.
SM
Šikole • Čebelarju zadušili pet panjev čebel J Ptuj • Predali glavno nagrado sejma Agra
Večja od materialne je moralna škoda
Znanemu čebelarju in podjetniku Maksu Medvedu iz Dragonje vasi v občini Kidričevo je nekdo z lesenim zatičem zaprl pet panjev, tako da je v njih umrlo okrog 300.000 čebel.
»Ko sem v torek, 4. septembra, šel na redni obhod čebelnjakov, sem se ustavil tudi na polju pri Šikolah, tam imamo čebelnjak že več kot deset let. Zgrožen sem opazil, da so vhodi v pet panjev zaprti z lesenimi zatiči. Ko sem jih odprl od zadaj, sem bil šokiran, saj so vse čebele umrle.
Očitno zaradi zadušitve, saj je bil tako prekinjen pretok zraka v panjih.«
Koliko čebel je bilo pomorjenih in kolikšno škodo so vam povzročili s tem?
»Po moji oceni je bilo v petih panjih okrog 300.000 čebel. Sama škoda niti ni tako
Foto: M. Ozmec
Maks Medved ob svojem čebelnjaku v Šikolah, v katerem je bilo pet panjev zadelanih z lesenimi zatiči, tako da so se vse čebele zadušile.
pomembna, žalosti pa me, da je nekdo, ki je očitno brez vesti, storil to gnusno dejanje iz nikomur znanih razlogov. Bolj kot materialna je pomembna škoda, ki je nastala v glavah čebelarjev.«
Ste to prijavili policiji?
»Seveda sem prijavil, policisti so tudi prišli, vse panje in mrtve čebele fotografirali ter naredili zapisnik. Kaj so pri tem ugotovili, mi za zdaj še ni znano, jaz sem potem vse panje počistil in odnesel več vreč mrtvih čebel.«
Od domačinov sem slišal, da sumite, kdo naj bi vam to storil.
»Res je, na podlagi določenih okoliščin sumim, kdo mi je to storil, vendar tega za zdaj ne želim razkriti, naj svoje opravi policija, jaz zaupam v njeno strokovnost.«
Pa vendar, kaj sporočate tistemu, ki je zadušil čebele?
»Vsem, ki bi o tem nerazumnem dejanju kar koli vedeli, sporočam, da sem pripravljen dobro plačati za vsako informacijo, ki bi pripeljala do pravega krivca. Prepričan sem namreč, da ga bomo slej ko prej odkrili. Moramo ga odkriti.«
-OM
Štajerski tednik in Radio Ptuj Predsedniške volitve 2012
Po 5. členu zakona o volilni kampanji Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pogoje in način predstavitve kandidatov za volitve predsednika države, ki bodo 11. novembra 2012. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov. O obsegu in vsebini prispevkov odločata uredništvi samostojno, po uredniški politiki.
Predstavitve na Radiu Ptuj
Radio Ptuj bo omogočil predstavitev vsem predsedniškim kandidatom, ki bodo za to pokazali interes. Termine predstavitev bo določilo uredništvo in z njimi seznanilo kandidate oziroma njihove volilne štabe, ki so izrazili željo za predstavitev na Radiu Ptuj. Ta bo o predvolilnih aktivnostih poročal v skladu s svojo uredniško politiko, ki temelji na informacijah, pomembnih in zanimivih za poslušalce oziroma občane. Predstavitve v Štajerskem tedniku
V	Štajerskem tedniku bomo predstavili predsedniške kandidate ob njihovih obiskih v Spodnjem Podravju, njihove aktivnosti pa bomo spremljali znotraj rednega poročanja v skladu s svojo uredniško politiko, ki temelji na informacijah, pomembnih in zanimivih za bralce. Vsem kandidatom omogočamo podrobnejše predstavitve v obliki volilnega oglaševanja.
V	predvolilnem obdobju ne bomo objavljali pisem bralcev v podporo posameznim kandidatom ali izjav za javnost iz posameznih volilnih štabov ter odgovorov na drugačna mnenja, razen tistih, ki smo jih dolžni po zakonu o medijih.
Od začetka volilne kampanje do dneva volitev se kandidati ne bodo pojavljali v časopisu v kakršni koli drugi vlogi (na primer kot direktorji, poslanci, predsedniki raznih organizacij itd.).
Volilni oglasi
Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse kandidate oziroma njihove volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost, programe, predstavitve itd. objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon o medijih oziroma neutemeljeno diskreditirali druge kandidate in njihove programe. Ob tem poudarjamo, da je po 6. členu zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika oglasa ter da je po 50. členu zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj. Cene oglasov so v skladu s cenikom družbe Radio-Tednik. Naročniki volilnih propagandnih sporočil morajo objavo naročiti z ustrezno opremljeno naročilnico in vnaprej poravnati celoten znesek naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo ne bo opravljeno, sporočila ne bodo objavljena. O objavi oglasov se naročniki dogovorijo z marketingom družbe Radio-Tednik (vodja marketinga: Mojca Hrup, tel. 02 749 34 30, e-pošta: mojca@radio-tednik.si).
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, bralci in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najpozneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je po zakonu zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Ptuj, 7. septembra 2012 Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika Anemarija Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj
S toyoto se je odpeljal Franc Breznik
Med sklepnimi dogodki na letošnjem jubilejnem, 50. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra so v četrtek, 30. avgusta 2012, opravili še žrebanje za veliko nagrado letošnjega sejma, avtomobil Toyota Aygo Orange.
Foto: M. Ozmec
Ob izročitvi novega avtomobila Toyota aygo orange (z leve): direktor radgonskega sejma Janez Erjavec, srečni lastnik Frančišek Breznik in direktor AH Furman Peter Furman
Srečnega nagrajenca, Franca Breznika iz Maribora, je med številnimi sodelujočimi nagradnimi kuponi izžrebal naš vrhunski boksar Dejan Zavec. Skladnost žrebanja s pravili nagradne igre, ki so bila objavljena na www.po-murski-sejem.si, pa je preve-
rila komisija v sestavi: odvetnik Matjaž Husar, direktor avtohiše Furman s Ptuja Peter Furman in direktor radgonskega sejma Janez Erjavec. Srečni nagrajenec Frančišek Breznik je vozilo slovesno prevzel v četrtek, 6. septembra, dopoldne v prodajnem
salonu Toyota AH Furman na Rogaški cesti 13 na Ptuju. Peter Furman in Janez Erjavec sta srečnemu lastniku novega avtomobila čestitala ter mu ob izročitvi ključev z dokumentacijo zaželela srečno in predvsem varno vožnjo.
-OM
< TRA
tus
Planinsko mleko
• 1,5 % mlečnih maščob Tus, 1 l
Akcija velja do 11. 9. 2012.
1901
iH
POSTAVNA ŠTAJERKA ÍV MREŽASTIH NOGAVICAH
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mo6tiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA S. 9.
TV
www.siptv.si
00:00 8:00 9:00 10:00 11:30 12:30 13:30 14:30 18:00 20:00 21:00 22:00 23:30
Video strani
Gorišnica - Iz naših krajev
Oddaja iz Občine Lenart Ljudski pevci se predstavijo Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani
Lenart - Folklora Mladi glas Kanada Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Glasbeni koncert Video strani
NEDELJA 9. 9.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Jutranji program
Predvajanje o prehrani Gerečja vas
Ptujska kronika
Videm - Od kleti do kleti
Juršinci - Ljudske pevke se predstavijo
Gorišnica - Iz naših krajev
Glasbene novičke z Ingrid
Kmečki praznik Trnovska vas 2010
Lenart - Folklora Mladi glas Kanada
Video strani
00:00 Video strani 8:00 200 let šolstva v Markovcih 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Folklora Mladi glas Kanada 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Zabavne igre ED v Borovcih 22:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani
PONEDELJEK 10.9.
00:00 Video strani 8:00 Kmečke igre v Leskovcu 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Videm - Od kleti do kleti 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Zabavne igre ED v Borovcih 21:00 Markovci - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine iz OBČINE STARŠE
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Do m a va 116 D, 2252 Do m a va
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Letnik Cei^i Oprema Barva
Znamka
renault grand espace 2.0 dciiniti. paris	2008	11.990,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault scenic 1.6 ert	1998	1.250,00 c	klima	kov. t. zelena
mercedes-benz cabrio 320 clk avantg.	2003	12500,00 c	usnje	kov. srebrna
citroen l2h1 jumpy2.0hdicon.	2008	9.090,00«	prvi last.	bela
peugeot 307 cabriolet 2.0	2005	6.450,00«	59.000 prev.	kov. vijola
chevrolet lacett11.416v se	2009	6350,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
audi a31.8	1997	1.790,00«	strešno okno	viola
renault limuzina laguna 1.816v exp.	2001	2.990,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen polo 1.4c0mf0rtline	2009	8.690,00«	serv. knjiga	kov. opečna
peugeot 2071.41 trendy	2007	5.790,00«	54.000 prev.	kov. modra
volkswagen pol01.4	1996	750,00«	alarm	zelena
toyota yaris 1.3 wt-i stella	2007	6300,00«	51.000 prev.	kov. modra
volkswagen polo 1.4tdi basis	2002	3.990,00«	klima	kov. srebrna
peugeot 3071.6 sw monospace	2003	3.990,00«	serv. knjiga	kov.bordo
peugeot limuzina 4071.816vsr confort	2004	5.250,00«	98.000 prev.	kov. modra
peugeot 3071.616v	2001	2.990,00«	serv. knjiga	kov. siva
renault initialevelsatis 3.0 v6 dci	2004	4.450,00«	serv. knjiga	kov. siva
renault espace 2.2 dci initiale	2006	7.500,00«	serv. knjiga	kov. Črna
alfa rome01451.4 ts	2000	1390,00«	klima	kov. srebrna
ford fiesta 1.31 fresh	2006	4.850,00«	45.000 prev.	kov.bordo
bmw 3181 limuzina	2001	4.200,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault meganecabri0let1.9dci	2005	6.450,00«	avt. klima	kov. t. siva
peugeot 308 confort pack 1.616v	2008	8.250,00«	26.000 prev.	kov. siva
renault berline evol laguna 1.616v lim	2007	6.850,00«	70.000 prev.	kov. srebrna
PETKOV VEČER
Bodite nocoj <f družbi oddaje Z cjtasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednikji
ur
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ ORMOŽ
Muzejski trg 1,2250 Ptuj Tel.: 02/787-92-30, Faks: 02/787-9245 muzej-ptuj.uprava@siol.net www.pmpo.si
NOVO NA PTUJSKEM GRADU
Po dvajsetih letih bomo na ptujskem gradu ponovno odprli galerijo baročnih slik. V njej bo na ogled 47 slik starih
mojstrov od 16. do 18. stoletja. Slovesno odprtje razstave bo v petek, 7. septembra, ob 19. uri na ptujskem gradu.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ f tjfv^rj J Industrijska 9, MARIBOR	f
^J^ZS 02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	%
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA			e OPR.	BARVA
CI1R0EN XSARA 1.41	1998	999,99	2.IAS1NIK	KOV. MODRA
CITROEN C 41.Si 16 V VTR	2006	6.290,00	1EMP0MAI	KOV. ČRNA
FIATSmO 1.616V DYNAMIC	2004	2.990,00	KlIMA	KOV. TEMNO MODRA
FIAT BRAVO 145VRAT	2011	10.990,00	I.1ASTNIK	KOV. RDEČA
FORD FIESTA TREND 125	2009	7.990,00	ALU PLATIŠČA	KOV. VISI0NM0DRA
FORD FIES1A 1.25 TREND	2009	8.100,00	D0D. 4 ZIM. GUME NA ALU P	KOV.SODEEZEZEIENA
FORD FIESTA TUEND 1.25	2010	8.990,00	GARANCIJA D011/2012	KOV. ČRNA
FORD FIESTATITA 1.25kmstawio vaiilo	2012	11.535,00	CONTROL PAKET	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 KARAV.	2007	7.490,00	D0D. 4 ZIM. GUME NA PLAT.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6	2010	9.900410	ALU PLATIŠČA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EBONY Ii 1DCI	NOVO	13.855,66	TUEND PLUS PAKET	SIVA, KOV. MODRA
FORD FOCUS TREND 1.6 1WCT	2012	13.990,00	NOVI MODEL, ČRNA STREHA	BEIA
FORD FOCUS EC0B00ST- AVID IETA	NOVO	«13.830,00	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA, KOV. SRERRNA
FORD FUSION 1.6 TREND	2008	7.790,00	1.LASTWK, KLIMA	KOV. I. SIVA
FORD FUSION EBONY 1.6- GARAN.	2011	5.890,00	LE 6450 KM, KOT NOV	KOV. ČRNA
FORD KUGA TREND 2.0 HCl 4X2	NOVO	«23.200,00	SUIS« PAKET	BEIA, ČRNA, KOV. LUNA
F0RDM0NDE0 2JTDCIGHIA	2006	7.990,00	PARK SENZORJI	KOV. ČRNA
FORD MONDEO 2.0 HCl UTA. 163 KM 05/2011		23.290,00	ČRNA STREHA	BEIA
FORD SMAXTREND 2.01DCI	NOVO	«23.330,00	PARK SENZORJI, LED LUČI,..	BEIA
FORD SflAX 2.0 TOO TITA., Mio Hol«	2012	25.991,99	MANIUMX PAKET	KOV. ČRNA
FORD TRANSIT 300S, 2.0 D	2004	5.490,00	1.IASTHIK	BEIA
KIACEED14GSLIX FRESH	2007	6.890,00	1. LASTNIK	KOV. ČRNA
MAZDA 6 2.0 FTE SPORT, COMBI	2009	13.990,00	PARKSENZORJI	PARIŠKO MODRA
OPEL ASIRA 1,416V Git COUPE	2906	7.450,00	ŠPORTNO PODVOZJE	SREBRNA KOVINSKA
OPEL FR0N1ERA 2.0 SP0RT4X4	1997	2.400,00	KlIMA, HARD IUP	T. MODRA
PEUGEOT BOXER 2.5 D KOMBI FURGON	2001	2.400,00	MOŽ. ODBIT. DDV	BEIA
PEUGEOT 307 2.0HDI	2004	4990,00	PD1R. SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 807 2.0HM	2006	8.990,00	OPREVUEN GLAVNI SEHVIS	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOIF 2.0 SDI	2007	7.490,00	NIZKA PORABA	MODRA
VWT0URAN 2.0 HI AVIUM.	2007	11.290,00	1EMP0MAT	KOV. TSIVA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka
Oprema
Letnik Cena(€)

gratis ob nakupu novega vozila na leasing
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 8024 m2 stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije na tel. 02/788-88-87 - Marinka Bezjak Kolenko
O OMiklavž d. A A
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 IDI	2009	11.980.00	AVT.KUMA	ČRNA
AUDI A4 CABRI01.8T	2003	9.180,00	AVT.KUMA	ČRNA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2008	13.960,00	AVT.KUMA	ČRNA
BMW 118 D	2009	12.980.00	AVT.KUMA	SREBRN
BMW 318 D UM JZINA	2009	14.970,00	C0NF0RT	SAFIRČRNA
BMW 525 D KARAVAN	2006	12.490,00	NAV1G.	SREBRN
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2009	9.980.00	DYNAMIC	KOV. SIVA
FIAT PANDA 1.3 MULUJET	2008	4.970.00	KLIMA	BELA
FIAT SEDIC11.9 JTD 4X4	2009	9.960,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN	2006	5.190,00	KLIMA	SREBRN
FORD FOCUS C-MAX 1.6 TDCI	2009	8.790.00	TUEND	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULUJET	2010	11.680,00	NÄVI.	KOV. SIVA
PEUGEOT 5008 PREMIU	2010	13.880,00	NÄVI.	KOV. BAK. SIV
RENAULT ESPACE1.9 DCI	2006	7.580,00	EXPRESSION	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5	2010	9.680.00	EXPRESSION	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS 2.0D4D	2009	9.490,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW GOLF VI 2.0 TDI LIMUZINA	2009	10.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PTUJSKA mi VI/I JA
ipeoD
petek 7.9.
9:ÖQDneYnikTVMaribor-pon 9=25 Kuhipjica - —
10:00 Ptujska kronika - pon 10:20 Modra -pon. 12:00 Rezi TV Ormož
15:30 Poslanica - Naj bo
šolska pot varna - pon. 15:35 Kubinjica
16:00 Duhovna oaza - 8. oddaja - pon, 17:00 Povabilo na kavo-pon. 13:20 Ptujske odrske deste - S. oddaja 13:55 Poslanica - Naj bo
Šolska pot varna-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zemlja in mi - 9. oddaja - pon. 20:50 Sporfira) - por. 21:20 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 21:35 Moto scena -12. oddaja - pon. 21:55 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 8.9.
10:00 Duhovna oaza - 6. oddaja - pon. 10:25 Modni - pon. 11:16 Zemlja in mi -9. oddaja-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Res TV Ormol - por. 15:15 Kumniica - pon. 16:00 Ptujska kronika -1
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Ncdclis 9 9
9:00 Ptujska kronika pori 9:20 Kubinjica
10:10 Duhovna oaia-B.odcaja-pon. 11:00 Cista umetnost -11. odoaj 13:00 Pretlet tečna-poti .....emtja " ' " "
daja - pon.
13:25 Zemlja in mi - 8. oddaja - pon. 13:50 Polka in majolka 18:00 Ptujska kronika-pon IB:2010, nuj ■
-pon.
18:00 Ptujska kronika - ion 18:20 Cisrta umetnost-ll. 18:35 Pregled tedna - pon 19:55 Poslanica - Naj bo
šolska pot varna - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon. 20:55 Kultura na dlani - 8. oddaja - pon. 22:00 Moto scena -12. oddaja - pon.
se igre ■ pon. 1&40 Pregled tedna - uon. pon. 19:55 Poslanica - Naj do
šolska pot vama- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 kultura na dlani - S. oddaja - pon. 21:25 Soort(no) - pon. Z1:5 5 Moto sc ena -12. odd aja - pon.
Ponedeljek j0,9. 9d04 Dnem« TV Maribor - pon 9:25 Kuhinji«-pon. 9:50 Modni - pon. 10:45 Pregled tedna-pon 14:55 Poslanica - Naj bo
šolska pot vama - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kubinjica 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:35 Pregled tedna-pon 18:50 Poslanica - Naj bo
šolska pot varna - pon. 18:55 Kultura na dlani - 8. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon. 20:55 Moto scena -12. oddaja - pon. 21:15 Kimavčevi večeri-pon. 21:45 Ptujske odrske deske - 8. oddaja - pon.
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2 in SIOL TV
PREP NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLEP.
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
CvCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Mali oglasi
STORITVE
VEDEŽEVANJE, pogled v prihodnost, službo, ljubezenske težave. Tel. 090 44 28 (cena z DDV 1,49 € /min).
LESNI PELETI za ogrevanje. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 051 631571._
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
KMETIJSTVO
KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kakovostno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.
Vodovod ogrevanje. Izvajamo vse vrste inštalacij. Energovod -Krušič d. n. o., Zg. Pristava 33, 2323 Ptujska Gora. Informacije na telefon 041 704 355.
SONČNE ELEKTRARNE IN KLE-PARSTVO, Izdelava sončnih elektrarn na ključ, pokrivanje vseh vrst streh in montaža kleparskih izdelkov, Hercog d.o.o. Herma-nova 3, Ptuj; gsm 031-500-598, mail: robert.hercog@siol.net
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
PRODAM trgatev sortnega belega vina na 800 trsih v Gabrniku pri Jur-šincih, zelo ugodno. Tel. 070/828801.
PRODAM uležan konjski gnoj. Tel. 040/33-00-49.
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Telefon 041 893 305.
PRODAM 500 kg grozdja ranfol in laški rizling. Telefon 041 224 857.
PRODAM 5 kosov bikcev simentalcev. Telefon 031 532 785.
PRODAM traktor Steyr 18 KM v zelo dobrem stanju. Tel. 041/938-211.
PRODAM traktor IMT, 533, registriran. Telefon 031 623 079.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča 7 evrov, z dostavo na dom. Gnoj se ne pokoplje pod zemljo, ampak se trosi po površini. Telefon 031 273 577, 720 81 08.
PRODAM tri teličke simentalke, dve stari 4 mesece, težke od 150 do 1 75 kg, ena stara tri tedne, težka 85 kg. Telefon 031 840 282.
PRODAM grozdje kvinton. Telefon 051 214 560.
PRODAM siloskombajn SK 80, obnovljen. V račun vzamem tudi prašiče do 50 kg. Telefon 031 62 32 75.
PRODAM trgatev jurka, šmarnica, kvinton. Telefon 070 893 765.
KUPIMO svinje od 120 do 1 70 kg in krave za zakol. Tel. 040/727-779.
IŠČEMO ŽENSKO, lahko mlajšo upokojenko, za čiščenje piščancev 2x tedensko. Pokličite samo resni in zanesljivi na telefonsko številko 041-982-984. Minka Hu-din - perutninarstvo, Dravski Dvor
KUPIM 3-fazni elektromotor 3 kW, prodam ali menjam za 1-faznega moči 2.2 in 1.1 kW. Telefon 031 394 549.
PRODAM belo grozdje iz 800 trsov, trgate vaša, v okolici Ormoža. Telefon 031 611 559.
PRODAM telico, brejo, v devetem mesecu, simentalko ali menjam za jalovo kravo ali telico ter kupim jalovo kravo in telico. Telefon 041 263 537.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion). Počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740.
NEPREMIČNINE
V APAČAH, k. o. Kidričevo, prodamo parcelo z velikim vrtom in staro hišo. Telefon 041 664 863.
ODDAM v najem hišo - dvojček ali prodam. Mariborsko Pohorje. Telefon 041 687 065, www.apartma-jurcek. com.
STANOVANJE, 60 m2, v okolici Ptuja, opremljeno, dam v najem. Telefon 031 623 079.
ODDAM dvosobno delno opremljeno stanovanje, 66 m2, KTV, internet, kabelska, v centru mesta v Ptuju, centralno ogrevanje. Telefon 041 428 673.
DOM IN STANOVANJE
V NAJEM ODDAM novo, klimatizirano, 69 m2 stanovanje v Gorišnici z opremljeno kuhinjo. Telefon 031 744 413, 0041 79 304 87 18.
RAZNO
PRODAM zamrzovalno skrinjo, 300 l, cena po dogovoru. Tel. 051 824 088.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
WILLIAMS ooo		o
fTTTTTT	T7TT7	T1Í
CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@sial.net		
RADIOPTUJ
89,8* 98,2 *I04Í3
mmmmm CMIEM mm
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Prireditvenik
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Petek, 7. september
10:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 16. podobe bistriških domačij in 5. živinorejska razstava - kulinarika, čebelarstvo, vinogradništvo, predelava sadja, sadjarstvo,zeliščarstvo, kmečka tržnica; razstava in ocenjevanje živali; čebelji pridelki; 11:00 striženje ovac in podkovanje konjev; 12:00 slovesno odprtje, podelitev priznanj; 14:00 dražba plemenskih živali; 18:00 družabno srečanje 18:00 Majšperk; Mala dvorana: 16. občinski praznik; lutkovna predstava s
čarodejem Janezom, UD Ustvarjalec Majšperk 18:00 Ptuj, Mestno gledališče: Gregorjevo čudežno zdravilo, predstava Roal-da Dahla, za izven
19:00 Makole: 10. mednarodni simpozij Forma viva Makole 2012; družabni večer in odprtje razstave slikarke Marije Krošel; 20:00 zabavnoglasbe-na prireditev TD Makole 19:00 Podlehnik, krajevna dvorana: Ustavi se tam, kjer pojo - koncert ljudskih pevk Trstenk z gosti - FS Bolnišnica Ptuj 19:00 Poljčane: Večer pod kostanji; recitacije, tamburaši Ormož, likovni
umetniki KUD Janko Živko Poljčane 19:00 Ptuj, grad: svečano odprtje nove grajske galerije Slikarski mojstri od
16. do 18. stoletja 19:30 Ptuj, Minoritski samostan: muzikal My fair lady
Sobota, 8. september
09:00
09:00
09:30 10:00
10:00
10:00
11:00
14:00 19:00
20:00
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, čebelarski center v Zg. Bistrici: 16. podobe bistriških domačij in 5. živinorejska razstava; čebelarska učna pot, pokušnja medu; 13:00 Kovača vas: ogled vinogradniške kmetije Kropec; 15:00 Črešnjevec: ogled eko kmetij Podgrajšek in Napast
Središče ob Dravi, Oljarna: Praznik buč - dan odprtih vrat, stare obrti, razstava kulinarike, buč, pokušnja jedi iz buč, bučni golaž ... do 16:00 Libanja, sadjarstvo: odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja Korenjak - kmetija Fajfar (pri Švajglovi lipi): 3. obmejno srečanje z vaškimi igrami in nastopom skupin: ansambel SORODNIKI, tambura-ški sestav PLEMENTAŠI iz Hrvaškega Zagorja, ljudski pevci iz Zavrča, Dečki iz Hrastovca, harmonikar MIRAN iz Voličine, citrarka Marija in harmonikar Franc, skupina Dornavski cigani, pevska skupina Kosci iz Markovcev, pevka MINEA iz Pestik in Ivan Švajgl Ptuj, Mestna hiša: sprejem direktorjev knjižnic in predstavnikov s Ptujem pobratenih mest
Slovenska Bistrica, Slomškov dom: razstava - kulinarika, čebelarstvo, vinogradništvo, predelava sadja, sadjarstvo,zeliščarstvo, kmečka tržnica; 11:00 razstava starodobnih traktorjev; 13:00 gasilska vaja, oblikovanje gline, 14:00 Gaina terenska svetovalnica; konjenica s kočijo, dresura konjev; 14:30 ljudski pevci in godci; 15:30 srečanje in tekmovanje TD in nastopi; 19:30 družabno srečanje Ptuj, Mestni in Minoritski trg: Festival potujočih knjižnic, nastopi učencev GŠ Karola Pahorja Ptuj, ustvarjalne delavnice ... do 13:00 Sestrže, dom krajanov: kožuhanje, Društvo žena Majšperk Majšperk, dvorana KPC: srečanje pevskih zborov, DPD Svoboda Maj-šperk
Makole: Idi v Makole, koncert Big food mama
Nedelja, 9. september
09:45
18:00
19:00
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 16. podobe bistriških
domačij in 5. živinorejska razstava; ogled Bistriškega vintgarja; 10:00
razstava - kulinarika, čebelarstvo, vinogradništvo, predelava sadja,
sadjarstvo,zeliščarstvo, kmečka tržnica; 10:30 maša in koncert Mo
PZ Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava; 12:00 spretnostno jahanje;
stiskanje olja, stare obrti, predenje volne ...
Makole, dvorana doma krajanov: predaja slik in postavitev razstave
udeležencev 10. mednarodnega simpozija
Laporje, Šilihova dvorana OŠ: Poletje v Laporju; koncert Res gestae-
aestiva, Marko Grobler - kitara in Janez Dovč - harmonika
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00 Koncert ansambla Goter z gosti; nastopajo: kvintet Dori, Navihanke, Boštjan Konečnik, Boštjan in Maja, ansambel Sredenšek, ansambel Franca Miheliča, ansambel Goter, učenci Roberta Goterja.
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
SPOMIN
28. 7. 1937 - 6. 9. 2010
Dve leti minevata, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica
Ivanka Podgoršek
roj. Šegula,
IZ ŠPINDLERJEVE 13 NA PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in nosite cvetje.
Žalujoči vsi njeni
Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
(Lorca)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 72. letu umrl
Franc Letonja
IZ ŠTRAFELOVE UL. 10, PTUJ
Od njega se bomo poslovili, danes, v petek, 7. septembra 2012, ob 15. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico danes ob 11. uri.
Vsi njegovi
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši,
le srce nemo kliče,
zakaj te med nami več ni. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice
Marije Gašparič
IZ MAISTROVE UL. 52 rojene 17. 10. 1949 + 31. 8. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala ge. Marjanci in ge. Silvi za molitev, g. Janezu za govor in zahvalo. Posebna zahvala p. Andreju in preostalim duhovnikom za molitev, opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Mož Stanko, hčerka Stanka z družino, zet Zvonko z Davidom
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le da dragega moža in očeta nihče, nihče ne more nam vrniti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
moza in očeta
Venčeslava Vtiča
IZ STOGOVCEV 12 B 4. 8. 1958 + 28. 8. 2012
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nama izrekli sožalje in nama kakor koli pomagali. Posebno se zahvaljujeva govornici Hedviki in govorniku iz Revitala ter godbi Talum, sodelavcem Konus Konex, sodelavcem E-mont, gospodu župniku Janku Frangežu za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu prisrčna hvala.
Žalujoča žena in sin
Ptuj • Novosti v ptujski porodnišnici
Ptujska porodnišnica se ponaša s sodobno urejenimi in pisanimi porodnimi sobami.
Pomembna pridobitev je sprejemna soba, ki daje občutek domačnosti. Na fotografiji Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginek. in porod., ter babici Gordana Hojnik in Magda Krajnc.
Očetje lahko po porodu ostanejo v bolnišnici
Ptujska porodnišnica po velikosti sicer spada med manjše v državi, po obsegu dela in ugledu pa gotovo med prepoznavnejše. V tem letu se lahko pohvalijo z nekaj pridobitvami in novostmi, med drugim so eni izmed redkih, ki za partnerje ponujajo celodnevno bivanje ob porodnici in novorojenčku.
V letu 2011 so bili spodnji prostori ptujske porodnišnice skorajda v celoti preurejeni. Vse tri porodne sobe so dobile novo podobo, ki je veliko bolj pisana in živahna, kot je bila dotlej. Barvita razgibanost sten pa ni edino, kar se je spremenilo v sobah, kjer se rojevajo nova življenja, te so namreč tudi tehnično dobro opremljene. Med pomembno opremo gotovo spadajo najsodobnejše postelje, ki med porodom omogočajo spreminjanje različnih položajev.
Tudi vstop v porodnišnico je preurejen in veliko bolj prijazen do porodnic. Pred nekaj meseci se je sprejemna soba namreč tako rekoč spremenila v dnevno sobo. Stare lesene stole je nadomestila moderna rdeča sedežna, ki je udobna in daje občutek domačnosti. »Naša želja je, da je prihod v porodnišnico čim bolj prijeten. Ko porodnica stopi v lepo urejen prostor, ki spominja na dnevno sobo, se bolje počuti in pozabi na strah. To je obenem tudi prostor za dojenje in poporodni počitek, kjer si lahko oddahnejo tudi očetje,« pojasnjuje Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Kot poudarja, se bolnišnice po strokovnih merilih ne morejo in ne smejo razlikovati, saj so smernice jasno zastavljene, odnos do pacientov in skrb za njihovo dobro počutje pa je tisto, kar odlikuje najboljše.
Seveda pa je primarnega pomena usposobljenost zdravnikov. V zadnjih štirih letih se je ptujski ginekološko-porodni oddelek zlasti po zaslugi predstojnika mag. Saša Djukanovica, dr. med. spec. ginek. in porod., kadrovsko precej okrepil. Leta 2008 je v bolnišnico prišel Dejan Ognjenovik, dr. med. spec. ginek. in porod., 2010. je v ptujsko bolnišnico prišla dr. Bosiljeva, v tem letu pa še mag. Alenka Zupančič Pridigar, dr. med. spec. ginek. in porod.
Ob šestih specialistih imajo na izobraževanju zdravnici specializantki. Prav zaradi kadrovske okrepitve se v zadnjih letih precej širi tudi dejavnost na področju porodništva in ginekologije. »Poskušamo celostno skrbeti za pacientke. V zadnjem obdobju veliko novega delamo tudi na področju uroginekologije, zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu in opravljamo najsodobnejše diagnostične in operativne posege na področju ginekologije in porodništva. V zadnjem letu smo dobili tudi dodatno opremo za še bolj kakovostno že vpeljano histeroskopsko dejavnost. Preventiva, zdravljenje in spremljanje stanja pacientke so naše naloge in tega se tudi držimo,« pojasnjuje Bosiljeva.
Posebno ponosni so na mapo s pohvalami, v kateri so mnenja zadovoljnih pacientk.
»Zadovoljne in zdrave ženske so gotovo največja zahvala in zadovoljstvo vsakega zdravnika. To je pomembnejše kot plača,« dodaja Bosiljeva.
Da so na pravi poti in da delajo dobro, jim je še enkrat pritrdil tudi Unicef, ki jim je pred več kot desetimi leti med prvimi v Sloveniji podelil licenco do novorojenca prijazna porodnišnica. To so jim pred nekaj
meseci obnovili, od Unicefove komisije pa so za svoje delo prejeli tudi posebno pohvalo.
Ker ocenjevanje zajema veliko postavk, od odnosa do pacientk in otrok do spodbujanja dojenja in svetovanja, je omenjeni naziv pomembna potrditev za vse zaposlene na gineko-loško-porodnem oddelku.
Bo Ptuj kdaj dobil epiduralno anestezijo?
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj na leto rodi od 800 do 900 žensk. Letos s ponosom ugotavljajo, da so v primerjavi enakim obdobjem lani opravili okrog 30 porodov več.
Med drugim so znani tudi po tem, da so bili pri uporabi ultive državni pionirji. Gre za obliko zdravila, s katero lajšajo bolečine pri porodu in za katero se odloča vedno več porodnic.
Čeprav je včasih možno slišati očitke, da zdravniki niso navdušeni nad njo, Bosiljeva trdi, da ni tako. Pravi, da imajo na tem področju zdaj že veliko izkušenj in da je le od pacientke odvisno, ali jo uporabijo ali ne.
»Zdravnik oceni tveganje in napredek poroda ter se odloči,
ali jo je smiselno uporabiti ali ne. Če ocenimo, da je ta ustrezna za določeno pacientko, jo vsekakor uporabimo,« še dodaja Bosiljeva, ki ocenjuje, da so jo letos uporabili pri približno 10 -15 odstotkih porodov.
Pri tem je zelo pomembno sodelovanje z babicami - teh je na Ptuju skupaj 14 - in ane-steziologi, ki so prisotni ob porodu in v sodelovanju z babico in porodničarjem spremljajo bolečino med porodom.
Tisto, kar pa marsikatera porodnica v ptujski porodnišnici vendarle pogreša in kar je trenutno hit v svetu, je epiduralna anestezija. Ptujski porodničarji se že nekaj let zavzemajo za to, da bi začeli uporabljati tudi to metodo, kar prav tako zahteva tesno sodelovanje z anestezi-sti.
»Ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, bomo tudi to metodo takoj ponudili,« pojasnjuje sogovornica.
Še ena novost, ki jo od letos naprej ponujajo v ptujski porodnišnici, se nanaša na partnerje porodnic. Ti so po novem lahko ne le prisotni pri porodu, ampak tudi po njem. Na oddelku so namreč uredili dve sobi, namenjeni sobivanju očetov. Če želijo, lahko za doplačilo nekaj deset evrov s partnerico in otrokom preživijo ves čas v
bolnišnici. »Dovoliti jim želimo bližino. Sicer pa so tudi sicer vrata za partnerje odprta ves čas, ne le med obiski. Kar pa se tiče drugih obiskovalcev, je zaželeno, da so obiski čim krajši, da si porodnice in novorojenčki lahko odpočijejo,« je sklenila Bosiljeva. Oblika 24-urnega bivanja partnerjev je še posebno pomembna za porodnice po carskem rezu, ki v prvih dneh po porodu navadno potrebujejo veliko pomoči.
Ob vseh pomembnih pridobitvah pa ostaja ena pomembna neizpeta želja, ki se vsako poletje le še okrepi: klimatska naprava. Ginekološko-poro-dni oddelek jo namreč nujno potrebuje, saj so pri visokih temperaturah razmere precej težke. Ravno zato bodo v prihajajočih mesecih vso energijo posvetili pridobitvi te. Upajo tudi na pomoč donatorjev, ki bodo tako lahko naredili veliko.
Dženana Kmetec
tehnični pregledi
Črna kronika
Trčil v kolesarja
4. septembra okoli 19.10 je 33-letni moški iz okolice Murske Sobote vozil osebni avtomobil Renault clio od Lenarta proti Benediktu. Ko je zunaj naselja Žerjavci dohitel kolesarja, ki sta drug za drugim vozila po istem prometnem pasu v isti smeri, ju je pričel prehitevati. Ker ni prehiteval na primerni bočni razdalji, je s sprednjim desnim vogalom vozila oplazil 12-letnega kolesarja, nato pa trčil v 14-letno kolesarko, kije vozila prva. Po trčenju je kolesarja odbilo v desno v obcestni jarek. V prometni nesreči je bila kolesarka hudo telesno poškodovana in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor. Zoper voznika osebnega avtomobila bodo policisti podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
Med 25. avgustom in 3. septembrom je neznani storilec vlomil v kontejner v Zlato-ličju. Iz notranjosti je ukradel orodje, električni kabel in druge predmete. Premoženjska škoda znaša okoli 10.000 evrov.
Med 1. in 3. septembrom je neznani storilec vlomil v prostore podjetja v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil odpadni baker, elektromotorje, medenino, električne vodnike in druge predmete, iz tovornega vozila pa je ukradel gorivo. Premoženjska škoda znaša okoli 8.000 evrov.
Med 28. in 31. avgustom je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Gabrniku. Iz notranjosti je ukradel več različnega orodja. Premoženjska škoda znaša okoli 3800 evrov.
V noči s 4. na 5. september je neznan storilec v Zaklu ukradel tovorni avtomobil Mercedes-Benz actros1841 lS-18, letnik izdelave 2006, bele barve, reg. št. MBNV-317, in priklopno vozilo Schwarzmu-eller HKS 3/E, letnik izdelave 2009, sive barve, reg. št. reg. št. MBZ4-03. Premoženjska škoda znaša okrog 8000 evrov.
(za osebna, tovorna in motoma vozila, traktorje)
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
izberite najboljše...
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršno vreme na malo mašo nastane,9/22 rado še dva meseca ostane.
Kava
espresso
Sladica
po izbiri
3,50 eur
Danes bo precej jasno, le v zahodni Sloveniji bo zjutraj še nekaj oblačnosti. Ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 7, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 28 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK , september 2012
A MURALES
m se mom zmužt z lepoto
Ponujamo vam veliko izbiro ekskiuzivnega jediiniškega pohištva najnovejšega modnega trenda : stolov, miz, kotnih klopi in jedilniških vitrin.
Industrijska prodajalna: Kolodvorska ulica 3, 9240 Ljutomer, tel.: 02 585 18 06, 02 585 18 07, fax: 02 585 18 30, e-mail: marica.skalic@murales@si, goranka.mlinaric@murales.si, http//www.murales.si
tahting
d. o. o.
NOVO! PROIZVOD ZA POPRAVILO IN IZDELAVO HIDROIZOLACIJ NA RAVNIH STREHAH
Na vseh bitumenskih hidroizolaci-jah ravnih streh se zaradi vplivov okolja sčasoma pojavijo poškodbe v obliki razpok in poroznosti. Zaradi teh poškodb hidroizolacija postane vodopropustna in s tem ne opravlja več svoje funkcije. Tako voda zateka skozi streho v notranjost prostora in povzroča škodo na objektu. Iz tega razloga je treba nastalo situacijo kar najhitreje sanirati. V ta namen v podjetju Tahting nudimo visoko-kakovosten bitumenski hidroizola-
cijski proizvod STREFLEX, s katerim lahko sami izredno hitro, kakovostno in cenovno ugodno sanirate vse vrste bitumenskih hidroizolacij na ravnih strehah, nadstreških in terasah z minimalnim naklonom 3°. STREFLEX je visoko fleksibilna enokomponentna polimerna bitumenska zmes, s katero izredno učinkovito premostimo vse razpoke
in zapremo pore na bitumenski hi-droizolaciji ravne strehe, s čimer se dolgoročno onemogoči vdor vode na površino in zagotovi popolna hi-droizolativnost površine. STREFLEX je popolnoma odporen na UV-žarke in na vse ostale vremenske vplive. Delo s STREFLEX-om je izredno enostavno ter zahteva minimalno uporabo orodij.
STREFLEX je izredno primeren tudi za izdelavo nove brezšivne hidro-
izolacije na ravnih strehah z minimalnim naklonom 3°. Iz naše zelene linije okolju prijaznih bitumenskih proizvodov pa v podjetju Tahting nudimo tudi proizvod HIZOBIT 1K PRO, ki je namenjen za izdelavo in popravilo hidroizolacij na temeljih.
Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni.
Tahting, d.o. o. Vurnikova 3 1000 Ljubljana Tel.: 01/300 92 80 Faks: 01/300 92 88 Mobi: 041/ 707 550 E-pošta: podpora@tahting.si Splet: www.tahting.si
Kakovost bivanja
Bodite iznajdljivi in dovolj pogumni
Človek vse od svojega obstoja teži k temu, da bi bilo njegovo življenje in bivanje čim bolj prijetno. In če za nekoga to pomeni redna služba, lepo urejeno stanovanje in dober avtomobil, je drugemu potrebno kaj več: razkošna hiša z bazenom, urejenim vrtom v ugledni mestni četrti, ugledna služba, najnovejši avtomobil ter krog uglednih prijateljev. Mnogi pa vsega tega sploh ne potrebujejo, saj so srečnejši v samotni hišici na podeželju, ob robu gozda, kjer uživajo ob žvrgolenju ptic ter vonju po čisti in neokrnjeni naravi.
Kakor koli že, dejstvo je, da mora kakovostno bivanje zadovoljiti vse temeljne človekove zahteve po varnosti, udobju in zasebnosti, zato moramo za bolj prijetno, zdravo in čisto bivalno okolje, bližino delovnega mesta, dostopnost do storitev ter prostočasne aktivnosti več storiti tudi sami. Vsak ima svoje želje in potrebe, ki se navadno spreminjajo skozi različna življenjska obdobja, še vedno pa je veliko resnice v tistem starem reku: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Toliko bolj si moramo znati pomagati zdaj, v kriznih časih, ko postaja življenje vse dražje in težje, ko vsi stremimo za tem, da bi kaj prihranili. Zato vam nekaj nasvetov o tem, kje in kako si lahko pomagate, da bo vaše življenje in bivanje preprostejše, cenejše in bolj kakovostno, ponujamo tudi v tokratni prilogi. Prijetno branje vam želim in seveda čim več iznajdljivosti ter poguma pri premagovanju težav, v katerih smo ujeti. Ne pozabite: za vsakim dežjem posije sonce!
Urednik priloge Martin Ozmec
Iz vsebine
Funkcionalnost in udobnost na prvem mestu	4
Želite prihraniti pri ogrevanju? Nič lažjega.	5
Poleg TV-signala in interneta še mobilna telefonija	7
Kljub napredku smo daleč od evropskega povprečja	8
Ujeli pravi trenutek za investicijo	9
Dobra izolacija in prava kritina prihranita ogromno
denarja	14
Po nasvet v energetsko svetovalno pisarno	17
Les pomeni neodvisnost od rasti cen	19
Z elektriko se ne gre igrati	20
Najbolj izolativne so alu rolete	22
Kako do ugodnega bančnega kredita?	23
Kakovost bivanja - gradbena priloga Štajerskega tednika. Datum izdaje: 11. september 2012, naklada 12.000 izvodov. Izdajatelj: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva ulica 6, p. p. 95. Telefon: 02 749 34 10. Elektronska pošta: nabiralnik@radio-tednik.si. Spletne strani: www.radio-tednik.si. Direktor: Jože Bračič. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Urednik priloge: Martin Ozmec. Celostna podoba in tehnično urejanje: Daniel Rižner. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Fotografija na naslovnici: Črtomir Goznik. Fotografije v prilogi: Majda Goznik, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec in Viki Ivanuša. Avtorji prispevkov: Majda Goznik, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec in Viki Ivanuša. Promocijski sestavki in oglasno trženje: Marketing Radio-Tednik, zanj Mojca Hrup, telefon 02 749 34 30.

Kakovost bivanja
Funkcionalnost in udobnost na prvem mestu
Želja vsakega izmed nas je, da bi imel stanovanje po svoji meri, takšno, ki bo zadovoljevalo vse njegove potrebe, tako po funkcionalnosti kot udobnosti.
Najboljši pomočnik pri tem je lahko arhitekt za notranjo opremo, ki naj bi mu bilo mesto tudi v vsaki trgovini oziroma prodajalni s pohištvom. Ker pa teh ni na pretek, so nam v veliko pomoč pri opremljanju stanovanja lahko tudi sami prodajalci, ki bolj ali manj poznajo zalogo trgovine, proizvajalce pohištva in njihovo ponudbo ter zmožnosti za opremo posameznega stanovanjskega prostora. Predvsem pa smo mi tisti, ki bomo vodili pri izbiri, ker poznamo svoje
potrebe in vemo, kaj želimo. Ker stanovanja ne opremljamo za leto ali dve, je zelo pomembno, da se opremljanja lotimo načrtno in premišljeno ter s kvalitetnim izborom pohištva, takšnim, ki izpolnjuje kakovostne pogoje v vseh pogledih - od materiala do oblik in barv, pri čemer pa ni nepomembno dejstvo, da mora oprema vsakega prostora v našem stanovanju biti oblikovana tako, da diha kot celota od tal do stropa. Predvsem pa ne gre pretiravati pri izbiri oblik in barv, saj se pretirano eksperimentiranje lahko hitro sprevrže v kič, ki ga je že v našem zunanjem okolju preveč. Čeprav je stanovanje intimna oaza vsakega posameznika, ki mu daje noto tudi s svojim
bivanjem, veljajo neke norme, ki naj bi jim sledili, ne glede na to, koliko življenjskega arhitekta je v vsakem posamezniku. Osrednji prostor v vsakem stanovanju je kuhinja, zato naj bo opremljena tako, da bo izpolnjevala kar največ naših pričakovanj glede priprave samih obrokov in tudi druženja za skupno mizo ter da se bomo v njej dobro počutili. Bolj ali manj to velja tudi za druge stanovanjske prostore. Posebna pozornost pri opremljanju pa velja tudi kopalnici. Ker oprema stanovanja ni poceni, se opremljanja lahko lotimo tudi postopno, najprej kupimo tisto najnujnejše, nato
pa se lotimo izbire dodatkov, zaves, svetil, stropnih in namiznih ter premičnih, slik, preprog, ne pozabimo tudi na zelenje. Vse to bo naredilo piko na i naši izbiri in določenemu bivalnemu prostoru dalo želeno podobo. Kot že rečeno, pa nas bodo pri opremljanju stanovanja vodili v prvi vrsti funkcionalnost, udobnost in dobro počutje, ne pa spogledovanje s sosedovo opremo, ker ne smemo v ničemer zaostajati za njim. Opremljanje stanovanja je namreč tista individualnost, ki si je ne pustite vzeti ne glede na modo, trende in naposled tudi na stroko, ki vselej temu ne sledi.

ItMiMM
21 let
SIJAJNA REŠITEV ZA VSE ŽIVLJENJE
RAMAINOKS d.o.o.,
Kopališka ulica 3, 2325 KIDRIČEVO Tel.: 02 780 99 20, fax: 02 780 99 29 E-mail: rajko.matijevic@ramainox.si, splet: www.ramainox.si
Vse iz inoxa:
-	ograje, elementi za ograje
-	okovje za sanitarne kabine
-	cevi, profili, palice
-	pločevina, mreže
-	vijaki, navojne palice
-	dimniki, gorilniki na pelete
-	kamini, kaminski vložki
-	kaminske obloge
Ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk
Želite prihraniti pri ogrevanju? Nič lažjega.
Toplotne črpalke postajajo vedno bolj priljubljene, saj zagotavljajo zniževanje stroškov ogrevanja.
Ker postaja ogrevanje na vse vrste goriva zmeraj dražje, vsako gospodinjstvo išče rešitve, kako zmanjšati stroške kurjave. Vedno bolj priljubljene in uveljavljene zato postajajo toplotne črpalke. Montaža in izbira toplotne črpalke je odvisna predvsem od želja in zahtev kupca. Toplotna črpalka je pravzaprav naprava, ki spreminja toploto nižje temperature v toploto višje temperature. Obstajajo različne vrste, najpogosteje govorimo o toplotni črpalke zrak/voda, črpalki zemlja/ voda, zrak/zrak in voda/voda. Razlikujejo se po tem, kaj želimo doseči in koliko smo pripravljeni odšteti za nakup in montažo omenjene naprave. V vsakem primeru je razlogov za izbiro toplotne črpalke veliko: prvi je gotovo finančni, ki sploh ni zanemarljiv, drugi pa ekološki. S pomočjo ogrevanja hiše s toplotno črpalko lahko stroške ku rjave znižate tudi za več kot polovico. Vse je odvisno od tega, kakšne velikosti je hiša ali stanovanje in na kakšni legi stoji. Kar se tiče toplotne črpalke zrak/ voda je začetna investicija nižja kot pri vgradnji toplotne črpalke zemlja/voda, saj ni treba vgrajevati zemeljskega kolektorja ali vrtine.
Toplotna črpalka, ki deluje po principu zrak/voda, je tudi prijazna okolju, saj izrablja naravno energijo zunanjega zraka in ga pretvarja v ogrevalno temperaturo za ogrevanje. To pa ni namenjeno le ogrevanju hiše, izkoristek je lahko precejšen tudi zato, ker se s pomočjo črpalke lahko greje tudi sanitarna voda. Tudi z vidika okoljevarstva so omenjene črpalke prijazne, saj je bistveno zmanjšan izpust CO2 v okolje. Poznamo tudi toplotne črpalke zrak/zrak, katerih prednost je v tem, da lahko poleti služijo za hlajenje. Ker zrak predstavlja ob-
novljivi vir energije, gre za smelo uporabljanje in izkoriščanje povsem naravne energije. Dejstvo pa je, da se moč toplotne črpalke s padanjem temperature zunanjega zraka znižuje. Pri pravilni uporabi pa naj bi jih lahko uporabljali vse do -20 stopinj C. Pri tej vrsti črpalk sanitarne vode ni možno ogrevati, je pa njena prednost v ceni, ki je precej ugodna. Za ogrevanje prostorov je toplotna črpalka zrak/zrak zelo primerna, saj ni treba izvajati posebnih analiz pred priključitvijo, pa tudi zalogovnika toplote ni treba imeti. Moramo pa ga imeti, v kolikor želimo vgraditi toplotno črpalko voda/voda. Tudi ta je do okolja zelo prijazna, saj poleg tega, da za ogrevanje uporablja zeleni vir energije, ne vsebuje nobenih zdravju škodljivih spojin.
Prednost prav vseh toplotnih čr-
palk je v tem, da so iz zelo kvalitetnih materialov in da potrebujejo minimalno servisiranje. Pri določenih tipih toplotnih črpalk lahko prihranimo tudi okrog 70 odstotkov stroškov za ogrevanje, saj nekatere iz okolja pridobijo celo do 80 odstotkov brezplačne energije. Pri nenehnem dvigovanju cen energije se
zato marsikdo odloči za nakup toplotne črpalke, pri kateri lahko prihranite že prvi mesec po vgradnji. V vsakem primeru pa je treba tip in vrsto črpalke izbrati glede na velikost hiše in zastavljene cilje, saj bo zmogljivost odvisna od več dejavnikov, pri tem bo seveda največji pomen igral medij, ki ga bomo izkoriščali.
n_	
	:©:sEsm©j
Ivo ©l 040 880 31	3MK§, s.p. Ormoška 61, Ljutomer JO pri pokopališču
nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna	

NOVO
MOBILNA TELEFONIJA
Prednosti:
S
MOBILNA TELEFONIJA
HIIHUHHIIIIHIF
že od 299 EUR
mesečno
■	Brezplačen prenos in ohranitev obstoječe mobilne številke.
■	Brezplačni klici znotraj omrežja TELEING in T-2, to velja tudi za klice iz mobilnega omrežja v fiksno in obratno.
■	Ugodne cene klicev v druga domača in tuja omrežja.
*Storitev Mobilna telefonija je možna kot dodatek k obstoječim storitvam. Naročniki, ki uporabljajo več storitev TELEING doplačajo manj. Doplačilo pri paketih Quatro je tako 299 EUR mesečno, pri paketih Trio 499 EUR mesečno v primeru uporabe samo ene storitve TELEING pa je doplačilo za Mobilno telefonijo 699 EUR mesečno.
* INTERNET ■ ■ ■ ■	TE®	V TELEFONIJA ■■ ■ ■
		m n mnm
Paketi TELEING še vedno najugodnejši
Razlogi za:
■	Brez vezave, brez drobnega tiska.
■	Enaka naročnina, ne samo nekaj prvih mesecev.
■	Brezplačen prenos obstoječe telefonske številke.
■	Popust na izvedbo interne inštalacije ob priklopu.
■	Darilo - platnena torba s senzorjem UV žarkov.
(((• 080 35 38*)
www.teleing.si | info@teleing.si
■S www.facebook.com/teleing
<1oo%;) POPUST NA IZVEDBO INTERNE INŠTALACIJE
Ob priklopu storitev predajte kuponček
našim tehnikom.
Popust velja do 15.10.2012
TELEi 'iS X
ODREŽITE KUPONČEK
TELEf^S
..š.. povezava v IP svet'
H 7 EESSjHI^^
V Teleingu širijo ponudbo
Poleg TV-signala in interneta še mobilna telefonija
Direktor Teleinga Janez Smolkovič in direktor KKS Ptuj Branko Brumen pred novo infotočko na Slovenskem trgu 1 na Ptuju
V podjetju Teleing, ki je ponudnik storitev v omrežjih kabelske televizije na območju 15 občin Spodnjega Podravja in Prekmurja, širijo in dopolnjujejo svojo dejavnost. Da bi se še bolj približali uporabnikom storitev na širšem ptujskem območju, so junija letos odprli novo infotočko na Slovenskem trgu na Ptuju. Ob tem direktor Teleinga Janez Smolkovič poudarja:
»V podjetju Teleing se že 17 let ukvarjamo s telekomunikacijami. Naše storitve ponujamo v omrežjih kabelske TV na območju 15 občin Spodnjega Podravja in Pomurja. Osnovna storitev je zagotavljanje TV-programov v digitalni ali analogni obliki. Analogni TV-signal je ena od naših konkurenčnih prednosti, saj imajo mnogi doma starejše TV-sprejemnike, s katerimi lahko sprejemajo le analogni signal. Seveda pa ima digitalni številne prednosti, poleg bolj kakovostne slike ponujamo tudi več programov v istem frekvenčnem pasu ter programe v visoki ločljivosti HD. Znotraj analogne televizijske sheme zagotavljamo 44 TV-pro-gramov, v digitalni obliki pa ponujamo več različnih TV-paketov. Osnovni, ki je zajet že v osnovni naročnini, zajema več kot 80 programov. Na voljo so različni dodatni paketi, na primer 100+, 120 +, paket POP non stop, paket programov HBO, Pink paket, paket programov za odrasle 18 + itd. V osnovni programski shemi se trudimo obdržati najbolj kakovostne programe kljub težavam zaradi vse višjih stroškov avtorskih pravic za posamezne. Zato smo bili prisiljeni nekatere dražje prestaviti v plačljive pakete. Poleg tega smo uvedli še nekaj drugih novosti. S 1. septembrom je na voljo naš novi TV-paket 100
+, za katerega je potrebna deko-dirna kartica. Ponudbo bomo v kratkem razširili še z vključitvijo mobilne telefonije, saj želimo naročnikom zagotoviti vse telekomunikacijske storitve, ki bodo plačljive na eni položnici. Do zdaj smo uporabnikom zagotavljali storitve fiksne telefonije, televizijski program in širokopasovni dostop do interneta, temu se bo kmalu pridružila še mobilna telefonija, tako da bo naša ponudba celovita. Ena od prednosti naše mobilne telefonije je, da se bodo lahko naročniki znotraj omrežja Teleing in T2 med seboj klicali brezplačno, tako v fiksnem kot mobilnem omrežju. Novosti pa se dogajajo tudi na samem Ptuju; v teh dneh intenzivno gradimo hrbtenično optično omrežje na območju mesta, končujemo pa tudi postavitev brezžičnih točk WiFi. Gre za brezžični internet, ki bo 1 uro na dan
brezplačno dostopen vsem uporabnikom, predvsem turistom in obiskovalcem Ptuja. Namenjen je tudi našim uporabnikom, ti bodo lahko do njega dostopali s svojim uporabniškim imenom in geslom. To storitev bomo razširili na celotno območje vseh 15 občin, jeseni pa načrtujemo začetek gradnje optičnega omrežja še v naseljih Kicar in Spodnji Ve-lovlek.«
Pomembnih pridobitev za mesto Ptuj je vesel tudi Branko Brumen direktor KKS Ptuj: »Ptuj je bil med prvimi mesti v Sloveniji, ki je vzpostavil kabelski telekomunikacijski sistem, vendar je ta z leti zaradi organizacijskih, lastniških in drugih težav počasi zaostal za drugimi mesti. Zato smo se na Mestni občini Ptuj, ki je lastnik KKS, leta 2010 odločili, da damo koncesijo za upravljanje tega sistema podjetju Teleing, kajti MO Ptuj z razpoložljivimi sredstvi ne
bi uspelo modernizirati celotnega sistema v želeni dinamiki. Še posebno me veseli, da se nam je v času, ko se v starem mestnem jedru zapira veliko poslovnih prostorov, uspelo dogovoriti z MO Ptuj in koncesionarjem, da prenovimo poslovni prostor na eminentni lokaciji na Slovenskem trgu in v njem z infotočko obogatimo kakovost ponudbe mesta. Med prvimi mesti v Sloveniji bomo vzpostavili tudi 10 vstopnih točk za brezžični internet na območju Ptuja, kar je lep prispevek h kakovosti bivanja Ptujčanov in turistični ponudbi mesta - zakladnice tisočletij in partnerskega mesta v Evropski prestolnici kulture 2012. Naj dodam še to, da smo v dogovoru z Javnimi službami zagotovili to, da bodo naši naročniki plačevali storitve s položnicami brez provizije na mestni blagajni v Ulici heroja Lacka 3 na Ptuju.«
Sončna energija
Kljub napredku smo daleč od evropskega povprečja
Konec minulega leta je bilo v Sloveniji vgrajenih sončnih elektrarn z zmogljivostjo za 44,1 vata na prebivalca, medtem ko je bilo v vsej Evropski uniji vgrajenih v povprečju kar za 102,2 vata na prebivalca.
Do konca minulega leta je bilo v Sloveniji vgrajenih v povpre-
čju za 44,1 vata zmogljivosti sončnih elektrarn na prebi-
IZDELUJEMO LESENO
STAVBNO POHIŠTVO, TER OSTALO OPREMO POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ. MOŽNOST PRIDOBITVE SUBVENCIJE EKO SKLADA RAZPOLAGAMO TUDI S CERTIFIKATI ZA LESENA POŽARNA VRATA.
ZLAHT
valca. Istočasno je bilo v vsej Evropski uniji (EU-27) vgrajenih v povprečju za kar 102,2 vata zmogljivosti na prebivalca. Rezultati fotovoltaične industrije oziroma širjenje pridobivanja električne energije iz sonca so vidni na marsikaterem področju, smo pa v primerjavi z evropskim povprečjem v velikem zaostanku. Podporna shema proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je bila v Sloveniji uvedena po vzoru energetsko razvitih držav, je največji razvoj povzročila ravno pri sončnih elektrarnah.
Ob primerjavi razvoja in širjenja pridobivanja električne energije s pomočjo sončnih elektrarn med evropskimi državami v Združenju slovenske fotovol-taične industrije je opaziti, da marsikje mnogo odločneje podpirajo postavitev sončnih elektrarn. Gledano po vatih zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca konec minulega leta sta v Evropi vodilni državi Nemčija (304,3 W/prebivalca) in Italija (210,5 W/prebivalca). Med razvite fotovoltaične trge
pa prištevamo tudi Češko (186 W/prebivalca), Belgijo (165,5 W/prebivalca), Španijo (91,3 W/ prebivalca), Slovaško (89,8 W/ prebivalca), Luksemburg (59,9 W/prebivalca) in Grčijo (55,8 W/ prebivalca).
Podpirati razvoj pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije ne pomeni nujno le finančne udeležbe. V večini navedenih držav so zavidljiv obseg pridobivanja električne energije iz sonca dosegli s pomočjo odstranjevanja administrativnih ovir. Nerazumljivo dolgi čakalni roki za prejem številnih dovoljenj kot tudi nesorazmerno velika plačila za njihovo pridobitev izničijo marsikatere napore, da v Sloveniji dohitimo evropsko povprečje. Še več, stroški administracije in priključevanja sončne elektrarne velikosti, ki je primerna za stanovanjske hiše, dosegajo in že tudi presegajo 30 odstotkov celotne investicije v tovrstno sončno elektrarno. Da o skepsi glede kopičenja fotovoltaičnih - liti-jevih celic ne govorimo, na to mnogi sploh ne pomislijo.
Zelena energija sončnih elektrarn
Ujeli pravi trenutek za investicijo
Komunalno podjetje je na streho z ugodno južno lego namestilo 90 modulov, ki je doslej proizvedlo že 61.845 kWh električne energije
Že v letu 2009 se je Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., odločilo, da tudi s svojimi dejanji in investicijami skrbi za zeleni razvoj v lokalnem okolju. Takrat je bilo v Sloveniji komaj 40 delujočih sončnih elektrarn, v podjetju pa so se odločili, da investirajo v izgradnjo lastne sončne elektrarne z močjo 20,25 kW. Za investicijo so se odločili avgusta, decembra pa so že začeli v omrežje pošiljati električno energijo. To je bilo pomembno, saj se cene energije zelo spreminjajo in takrat so dosegli ceno 0,41546 eur/kWh. Če bi danes izvedli identično investicijo, pa bi za energijo lahko dobili le še 0,2492 eur/kWh, saj se pogoji nenehno spreminjajo. Ko so se odločili za investicijo, se še ni prav dobro vedelo, ali je investicija optimalna ali ne. Sedaj so stvari jasne in zato danes v Sloveniji obratuje že okoli 1300 sončnih elektrarn. Cene sončnih elektrarn na trgu se nižajo. V preteklosti so bile vračilne dobe 8 do 9 let, zagotovljene cene preko Borzena 15 let, vračilne dobe pa se ves čas daljšajo. Fotovoltaični moduli in razsmerniki se v večini uvažajo, čeprav obstaja tudi domači proizvajalec, zato je učinek za slovensko gospodarstvo večinoma v storitvah. V Komunalnem podjetju Ormož so za investicijo porabili okoli 75.000 evrov, določena gradbe-
na dela so izvedli tudi sami (položitev 165 metrov kabla). V času obratovanja so proizvedli skupno 61845 kWh električne energije. Po izračunih podjetja bo vračilna doba na njihovi elektrarni 8 do 9 let. Elektriko prodajajo po fiksni ceni, saj se jim borzni način prodaje zdi preveč tvegan in nezanesljiv. Največji razvoj fotovol-taike je bil v Nemčiji, v Avstriji se je bolj spodbujala uporaba lesne biomase. V Španiji so spodbude že ukinili, ker imajo dovolj kapacitet, saj je z elektriko tako, da ko se proizvede, se mora tudi porabiti. Zato mora vsaka država najti dobro razmerje med elektrarnami različnih vrst.
V Sloveniji so pogoji za fotovol-taiko zelo dobri. Imamo veliko sonca, a ne preveč visokih tempe-
ratur, saj sončne elektrarne v zelo vročih predelih delujejo slabše kot pri nekoliko nižjih temperaturah. Zato je izkoristek sončne elektrarne v Ormožu boljši kot recimo na Primorskem, čeprav je tam več sonca. So pa višje tudi temperature, zato narašča upornost v fotovoltaičnih modulih in je proizvodnja elektrike nižja. Pri sončnih elektrarnah je zaželeno, da so obrnjene na jug ali jugozahod ter da je naklon med 30 in 40 stopinj. Razvoj fotovoltaike gre intenzivno naprej, predvsem v smeri sistemov, ki imajo višje izkoristke. Večina proizvodnje električne energije s pomočjo fo-tovoltaičnih modulov temelji na polikristalnem sistemu. V Komunalnem podjetju Ormož se seveda dobro zavedajo, da je
perspektiva v obnovljivih virih energije, vendar bi novo investicijo v tej smeri dobro preračunali. Cene za prodano električno energijo se namreč znižujejo, fotovol-taika pa je kljub temu še precej draga. Če nimaš lastnih virov in si torej moraš denar izposoditi, investicija v tem trenutku ni finančno zanimiva, so povedali v podjetju. Če pa ima podjetje oziroma posameznik višek denarja, ki ga želi vložiti, pa je investicija še vedno zanimiva. Seveda pa v podjetju nenehno razmišljajo o novostih na področju energije. Trenutno raziskujejo relativno novo področje možnosti kogeneracije, pri kateri bi proizvajali električno energijo iz zemeljskega plina in bi se z odvečno energijo ogrevali.
Komunalno podjetje Ormož d.o.o. pridobiva storitve in dela na trgu s prijavami na javnih razpisih. Komunalno podjetje Ormož d.o.o. ima podeljene koncesije na dejavnostih gospodarskih javnih služb:
-	oskrba s pitno vodo,
-	odvajanje in čiščenje odpadne vode,
-	odlaganje nenevarnih odpadkov,
-	urejanje javnih zelenih in tlakovanih površin,
-	gospodarjenje z lokalnim cestnim omrežjem,
-	dimnikarsko dejavnost,
-	upravljanje s kopališčema,
-	zbiranje in odvoz odpadkov.
Komunalno podjetje Ormož d.o.o. izvaja gradbene storitve kot tržno dejavnost:
-	novogradnje, rekonstrukcije objektov, izgradnja cevovodov, kanalizacij, cest in druge gradbene storitve.
KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.o.o.
I Hardek 21 c, 2270 ORMOŽ Telefon : 02/741 06-40 Telefax,: 02/741-06-50
tahting
d. o. o.
Inženiring podjetje za trgovino, marketing, finance, tehnologijo in razvoj
Vurnikova 3, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 92 80, faks 01/ 300 92 88, podpora@tahting.si, www.tahting.si
OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠIN
Na obstoječih asfaltnih in betonskih površinah se kljub vzdrževanju vedno znova pojavljajo različne poškodbe. Tako na cestah kakor tudi na zasebnih dvoriščih nastajajo različne razpoke ali celo luknje, ki jih je potrebno na ustrezen način sanirati, ker se v nasprotnem obseg poškodb le povečuje. Na cestah tovrstne poškodbe sanirajo podjetja, ki se ukvarjajo s saniranjem voznih površin, na zasebnih dvoriščih pa se teh poškodb običajno sploh ne sanira. Z ASPHALTTON-om, FUGOLIT-FLEX-om in CAM-PHALT-om lahko sami izredno hitro, enostavno, kakovostno, dolgoročno in cenovno ugodno sanirate poškodovane površine.
ASPHALTTON - obnovitveni premaz za zapo- FUGOLIT-FLEX - hladna zalivna masa za raz- CAM-PHALT - hladni asfalt za krpanje večjih
ro por starih in hrapavih asfaltnih površin in za zaščito pohodnih in povoznih betonskih površin. Pakiran je v 30-kg hobokih in zadostuje za
poke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in betonom. Pakiran je v 5-kg in 12-kg hobokih, poraba je odvisna od volumna razpoke.
lukenj in dokr-panje robnih pasov. Pakiran je v 25-kg vrečah in zadostuje pri debelini nanosa 3 cm za cca. 1 m2.
Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. Pri aplikaciji proizvodov priporočamo uporabo orodij iz našega prodajnega programa.
ASPHALTTON in FUGOLIT-FLEX vam dostavimo na dom po pošti brez stroškov poštnine s plačilom po povzetju. O možnosti dostave CAM-PHALTA nas pokličite. Tel.: 01/ 300 92 80, 041/707 550. Spletna stran: www.tahting.si. E-mail: podpora@tahting.si
ELEK7R07EHfl/Vfl MILOŠIČ d. o. o.
TEHNIKA _
Potrčeva cesta 2z, Sl-225o etuj, www.elekt rc^as^hm kp-sp.eu, info@kl ehtrotehnica-tp.en t: (02) ee8 o 63, f: I^^^p ok 5 701, g: (0^625139, (ooi)o21 274
paotr0t-anje- nadzora izeedba oleOSrionih /n stsefovodnih iešeaOlcioo/elrtríone opreme, računalniških in teleSčhneoíkac-jsOih Oioreelj
mer/tveelektr¡čn j0ln)toe:ovodnih ínstalseo Eol računalniških in tel4kTmunrkao4skfe vrnce»;
izvodba iu vedržovanje javne razsvetljave
oploiso gradbovo den zbmeljska dela, klimatske naprave
J S T,

1911-BO J1
Iztok milo£i£ «lektfoloitalaterski mojster mofster elektronlk
POSLOVNE TRADICIJE
POMLADd.<° Dtopdom
skupina
Za male in velike mojstre.
gradbeni material snzhomontažni sistemi vo1ešanje nih jn notra nb(h Sčarv (JliDo, Rdfix| fasadni sistemi bo^tije kritine orodje barve, laki salon keramike
tel: 02/799-01-00
jlÊlllljlHlS^
Ie] ilHHiMFsmnfei
Pomlad d.0.0., Gerečja vasi^^^Hi, 2288 Hajdina E: pomlad.doo@siol.net S: www.pomlad-doo.si

al
Lahkota prihodnosti /
VARGAS-AL d. o. o.
Tovarniška ce^ta 10 2325 Kidričevo
T 02 79 95 411
E info@vargas-al.si www.vargas-al.si
Družba VARGAS-AL je podjetje s skoraj dvajsetletno tradicijo na področju fizičnega in tehničnega varovanja ter požarne varnosti. Je v lasti družbe Talum d. d. S strokovno usposobljenimi delavci in ob pomoči-najsodobnejše tehnologije delujemo predvsem na širšem ptujskem območiu. Vse naš^storitve so izvedene na visoki kakovostni ravni.
AKCIJA
V oktobru
mesecu požarne varnosti
vam nudimo nakup gasilnikov PASTOR
s 15 % popustom
Servisna dejavnost požarnega varstva
-	nudimo prodajo in vzdrževanje gasilnikov
-	servisiramo jih tudi na terenu
-	opravljamo meritve, preizkuse
in tehnični nadzor hidrantnih omrežij
-	dosegljivi smo 24 ur
¡¡¡»■mum
¡eb
Bi ob vaši odsotnosti radi začasno zavarovali vašo hišo, stanovanje, počitniško hišo...?
IMAMO REŠITEV ZA VAS
Začasno vam namestimo brezžični protivlomni alarmni sistem, ki ne zahteva inštalacijskih posegov. Potreben je le priklop centrale na električno napajanje in namestitev brezžičnih senzorjev. Sistem se preko GSM poveže z našim dežurnim centrom, kar vam zagotavlja 24 urni nadzor.
, rfii v.
%Jj CE
ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA
TRGOVINA
Mf
INA INŽENIR
INŽENIRING, STORITVE
Ormoška cesta 14 / 2250 PTUJ / tel.: 02/778-10-11 / fax.:02/775-28-61
www.tames.si - tames@tames.si
A
excellence in hot water
Podjetje Tames drži akcijske cene ACV kotlov na pelete in ob tem nudi še dodatne ugodnosti in popuste za vso ACV in ostalo opremo
Opomba: Javni poziv 12SUB-0B12 za nepovratna sredstva je z dne 31.08.2012 zaključen.
POKLIČITE TAKOJ!
Akcije so se pričele!
SVETUJEMO - PRODAJAMO - MONTIRAMO - SERVISIRAMO - GARANTIRAMO IN KREDITIRAMO
toplotna črpalka
I AL Srce vsake [Mil kotlovnice: ^^ Smart Multi SS Energijski
bojler
SM^RU
GRELNIKI Z
DOŽIVLJENJSKO
GARANCIJO
NOVA GARANCIJA za GRELNIKE serije SMART
Kupujte proizvode z dolgoletno tradicijo in zagotovljenim jamstvom! Grelniki ACV že 90 let razvajajo gospodinjstva s svojo vrhunsko kvaliteto in privlačna obliko. Letošnji slogan »ACV - brezhibno delovanje«, je garancija, da bodo grelniki dejansko doživljenjsko delovali. Imajo vse, kar potrebuje razvajeno gospodinjstvo v Sloveniji in svetu.
Zakaj grelniki ACV? Zato, ker garantiramo doživljenjsko delovanje!!!
Zatorej! Zvestim kupcem ponudite le najboljše in nagrajeni boste z zvestobo.
PO UGODNI CENI NAROČITE GRELNIKE INOX IN SI ZAGOTOVITE VSE PREDNOSTI:
•	za samo 25 € doplačila si zagotovite grelnik za celo življenje
•	velik izbor modelov - stoječa ali viseča izvedba
solar
do 400 litrov
•	»Tank in Tank« - velika površina za izmenjavo
toplote
•	brez stroška vzdrževanja - nerjavna pločevina
•	zmanjšana možnost razvoja bakterije legione-le
•	zmanjšano nabiranje vodnega kamna - najboljša rešitev za območja z zelo agresivno vodo
•	kvalitetna poliuretanska izolacija
•	velika moč izmenjevalnika (PRIMERNI ZA TOPLOTNE ČRPALKE IN SOLARNE SISTEME)
•	grelnik lahko montirate tudi vodoravno (model SMART LINE EW).
Izkoristite dodatne ugodnosti. Doživljenjska uporaba grelnika za samo 25 € doplačila (z
DDV). Vse dodatne informacije dobite po telefonu podjetja Tames na številki 02/778 10 lloziro-ma ponudbe@tames.si, ali ACV 03/56 32 830, 041 429 230 oziroma dejan.milinovic@acv.com. Več na www.acv.com ali www.acv.si!
V pričakovanju naročil Vas prijazno pozdravljamo!
Strešne izolacije in vrste kritin
Dobra izolacija in prava kritina prihranita ogromno denarja
Streha je najbolj obremenjen del vsakega objekta, zato je seveda za vsakega investitorja ključnega pomena izbira strešne kritine. Izbrana strešna kritina mora v prvi vrsti zadostiti klimatskim pogojem, arhitekturi stavbe in okolja ter ekonomiki nabave. Poleg tega pa je izjemnega pomena tudi izolacija strehe, saj ta bistveno vpliva na porabo energije. Najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na izbiro strešne kritine (pa tudi na naklon) sta veter in obtežba snega. Na trgu je danes na voljo izjemno široka paleta kritin iz naravnih in umetnih materialov; najpogosteje pa se uporablja opečna, betonska, azbestnocementna kritina, tudi naravni kamen, bitumenska in
pločevinasta kritina, pa tudi skodle in deske.
Kvalitetno izbrana strešna kritina naj bi zadoščala naslednjim zahtevam: kakovosti in trajnosti
(kritina mora več desetletij zdržati tudi težje podnebne razmere, ne da bi pri tem spremenila svoje tehnične lastnosti ali videz), varnosti (objekt mora ščititi pred vsemi vremenskimi pojavi, kot so toča, nalivi, močnejši sunki vetra, velike snežne obremenitve ipd.), majhni teži, videzu objekta, nezahtevnemu vzdrževanju, lahki montaži, biti mora okolju prijazna (ne sme vsebovati strupenih snovi) in seveda bi naj bila tudi cenovno ugodna... Kot rečeno, pa je ob optimalni izbiri najbolj primerne kritine glede na podnebje in arhitektu-
p 1 ~ * - ^ AA in í F AS A D ERSTVO
Mihael Bezjak,sp.
Bukovci 173b
041 2i 4 329
Priporočamo se: z izdelavo izolacijskih fasad, barvanjem fasad in napuščev, deli po sistemu knauf, opravljamo vsa notranja sllkopleskarska in štrukaterska dela, dekorativne tehnike in druga dela, tudi dela spomeniške zaščite.
ro, bistvenega pomena toplotna izolacija strehe, še toliko bolj, če bo v hiši urejeno tudi mansardno stanovanje. Dobra izolacija v zimskih mesecih prepreči odvajanje toplote, v poletnih mesecih pa pretirano segrevanje stavbe. Za toplotno izolacijo strehe je treba pod kritino namestiti zračni kanal, nato pa sekundarno (rezervno) kritino, ki je paropre-pustna (da se vlaga iz prostorov odvaja ven iz objekta in ne zastaja v strešni konstrukciji) in vodoodbojna (da prepreči vdor vode ali vlage iz zunanjega okolja v notranje prostore). Sledi izolacija, ki je praviloma največkrat nameščena med špirovce, čeprav obstajata še dve manj pogosto uporabljani izvedbi: nad špirovci ali pod njimi.
Pri toplotni izolaciji med špirovci je treba posebno pozornost nameniti tesnim stikom med izo-lativnim materialom in zaključki sten, strešnih oken, dimnikov in drugih gradbenih elementov, s čimer se prepreči nepotrebna izguba energije.
Pri izdelavi toplotne izolacije je treba paziti tudi na zadostno debelino toplotne izolacije ter na njeno ustrezno namestitev glede na izbrano rezervno kritino in odločitev glede parne zapore. Za kakovostno izolacijo strehe je priporočljiva 20 ali več centimetrov
debela toplotna izolacija. Za toplotno izolacijo strmih streh se najpogosteje uporabljajo negorljivi in paroprepustni materiali, kot sta kamena ali steklena mineralna volna. Na tržišču obstaja veliko vrst toplotno izolacijskih materialov, ki se med seboj večinoma razlikujejo v sestavi, medtem ko so si v toplotno-izola-cijskih lastnostih relativno enaki. Na tržišču so za toplotno izolacijo strehe pogosti predvsem naslednji izolacijski materiali: kamena in steklena volna (prednosti so v dobri toplotni in zvočni izolativ-nosti, vodoodbojnosti, paropre-pustnosti, odpornosti na mikroorganizme, hkrati pa je protipožarni izolator), stiropor (za strešno izolacijo se uporablja predvsem bolj gost stiropor, ki je trdnejši in odpornejši; njegova prednost je, da ne vpija vode, zato ni potrebna parna zapora na notranji strani strehe), izolacija iz lesenih vlaken (iz lesenih ostankov iglavcev, stisnjena v plošče) in izolacija iz celuloznih kosmičev (vgrajuje se lahko ročno ali s strojnim vpiha-vanjem med paroprepustni foliji. Naštete vrste toplotne izolacije so pri sodobni gradnji najpogosteje uporabljana toplotna izolacijska gradiva. Poleg njih se v manjši meri uporabljajo še: pluta, lanena izolacija, bombaž in ovčja volna.
Oglasno sporočilo
Pred priietkom glavne kurilne sezone smo za vas pripravili posebno promocijsko akcijo toplotnih črpalk in peči na biomaso!
AKCIJA TOPLOTNIH ČRPALK PRIZNANIH ZNAMK, TER PEČI NA BIOMASO (PELETI, SEKANCI IN POLENA) V MESECU SEPTEMBRU SEJEMSKI
POPUST DO - 20%
in - 15% POPUST NA KOMPLETNO PRENOVO KOTLOVNIC!
Poleg toplotnih črpalk vam lahko ponudimo tudi vse ostale elemente ogrevalnega sistema, kot so zalogovniki, hranilniki tople vode, konvektorska ogrevala - NT radiatorji, talno ogrevanje, solarni sistemi ter ostalo.
GROF ENERGO ING, d.o.o., Spuhlja 98, 2250 Ptuj - SI
mob.: 031270 469,031 306 662 e-mail: info@grofenergoing.si, www.grofenergoing.si
Družba za projektiranje visokih in nizkih gradenj, izvajanje projektantskega inženiringa in prostorsko načrtovanje.
2250 Ptuj, Trstenjakova ul. 2 tel. 02/748 07 10 www. p ro j e kta-ptu j. si
*Nakup na 2 do 12 obrokov je možen za imetnike NLB plačilnih kartic MasteiCard, Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici). Več informacij na www.slovenijales-trgovina.si.
les in gradbene plošče • folije in izolacije • suhomontažni materiali • masivne obloge • strešna okna
Bitumenska skodla IKO
Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 • Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 • Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 • Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66 •
KVALITETA NI VEČ LUKSUZ!
KAKOVOST + UGODNA CENA = HAUSMART
Odločanje med kakovostjo in ceno je z imenom Hausmart izgubilo pomen. S prihodom blagovne znamke Hausmart na slovenski trg, ki je produkt dolgoletnih izkušenj in že uveljavljena na srednjeevropskih trgih, nudimo stavbno pohištvo, kot so okna, vrata vrhunske in preverjene kvalitete. Glede na ceno je stavbno pohištvo Hausmart postalo dostopno vsakomur.
Ob dovršenem dizajnu, modernih ali konvencionalnih linijah vam zagotavljamo tudi funkcio-
Hausmart, d.o. o.
080 87 74 - modra številka
info@hausmart.si,
www.hausmart.si
nalno zanesljivost. Prednost pred ostalimi ponudniki stavbnega pohištva je v dejstvu, da podjetje Hausmart pod svojo blagovno znamko nudi široko paleto profilov, ki zadovoljijo vsakega potrošnika.
V ponudbi imamo okna iz PVC profilov: BRUGMANN, REHAU, SCHUCO, ALUPLAST, iz ALU profilov: PONZIO NT52, NT60, NT78 ter iz lesenih profilov: SVEN-DBORG ECO68 in THERM78. Energijsko in pasivno varčnim objektom smo se prilagodili z izbranimi profili: ENERGETO 8000 in IDEAL 8000 - 6-komorni, iz profila ALUPLAST, CORONA SI82 - 6-komorni, iz profilov SCHUCO. Z ustrezno izbiro profilov lahko s
primerno zasteklitvijo dosežemo toplotno izolativnost oken tudi do 0,7 W/m2K in zvočno do 48 dB, kar je dejansko veliko več, kot zahtevajo trenutni standardi v gradbeništvu, hkrati pa so primerni za nizko energijske in pasivne gradnje.
Brez doplačila vam ponujamo zasteklitev s toplotno prevodnostjo 1,0 W/m2K in 32 dB dušenja zvoka, okovje prve stopnje varnosti z že vgrajenim nastavljivim sistemom za zračenje ter med stekli PVC distančnik, t. i. SUPERSPACER, ki ob primernem zračenju preprečuje nastajanje kondenza na steklu.
Vsakogar najprej pozdravijo vhodna vrata in prvi vtis ni zanemar-
ljiv, zato vam podjetje Hausmart nudi tudi ta. Izbirate lahko med ponujenimi modeli ali pa jih naredimo na osnovi vaše predloge posebej za vas.
S programom senčil (rolete, zunanje in notranje žaluzije, ko-marniki, polokna), zunanjih in notranjih polic različnih materialov, garažnih in stranskih vrat prihranimo čas, saj pri nas dobite vse na enem mestu.
Ob nakupu stavbnega pohištva vam nudimo brezobrestni kredit.
Ne odlašajte s klicem ... prijazno osebje čaka na Vas.
Okna in vrata so oči hiše. In lepe oči...
romanca za celo življenje.
OBIŠČITE NAS V: PE LJUBLJANA, PE ŠKOFJA LOKA, PE MARIBOR & PTUJ, PE NOVA GORICA
Hausmart!
OKNA
VRATA-SENČILA
www.okna-slovenije.si

Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka,
3®
^ NOTRANJE ZALUZIJE 1 EUR/KOS
ob nakupu izbranih ok*n brvi DDV in montarc
MODRA ŠTEVILKA
(((• 080 87 74*)
irifo@hausmart.si
Energijska učinkovitost
Po nasvet v energetsko svetovalno pisarno
V	Sloveniji je več kot 30 ener-getskosvetovalnih pisarn, v katerih vam lahko svetuje okoli 70 energetskih svetovalcev. Njihova glavna naloga je, da z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. Osrednji program AURE, namenjen svetovanju in pomoči občanom pri izvajanju ukrepov učinkovitejše rabe energije v gospodinjstvih, je ENSVET -Energetskosvetovalna mreža za občane. Program izvaja Gradbeni inštitut - ZRMK z usposobljenimi energetskimi svetovalci v energetskosvetovalnih pisarnah. Delovanje svetovalnih pisarn po vsej Sloveniji je rezultat partnerskega sodelovanja z občinami. Energijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo svoj denar vlagati v zmanjšanje rabe energije.
V	omenjenih energetskosvetovalnih pisarnah omogočajo občanom strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o:
izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav,
Pero Popovic s.p., Gajevci 26a, Gorišnica se ukvarja s strojnimi estrihi, gradbeništvom, betonskimi in cementnimi izdelki, fasaderstvom, izolacijami in zaključnimi deli v gradbeništvu. Gsm 041 646 292, mail: pero.popovic@gmail.com.
zamenjavi ogrevalnih naprav, zmanjšanju porabe goriva, izbiri ustreznega goriva, toplotni zaščiti zgradb, izbiri ustreznih oken, zasteklitve, sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov,
in vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije. Priporočamo, da za obisk v ener-getskosvetovalni pisarni pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih instalacij, račune o plačilu energije in goriva in podobno.
Na območju Spodnjega Podravja delujejo energetskosvetovalne pisarne tudi na Ptuju, v Ormožu, Ljutomeru in Slovenski Bistrici.
ENERGETSKOSVETOVALNA PISARNA PTUJ
lokacija: stavba Mestne občine Ptuj
naslov: Krempljeva 1, 2250 PTUJ telefon: 02 771 15 27 delovni čas pisarne: vsak ponedeljek in sredo od 16.00 do 18.30
prijave za svetovanje: vsak delovni dan od 7.00 od 15.00, ob sredah do 17.00, na tel. št. 02
Gradbeni servis Franc Stanko s.p. se ukvarja z gradbeništvom, strojnimi ometi, fasaderstvom in zaključnimi deli v gradbeništvu. Gsm 041 651 147, mail: gradbeniservis.franc@siol.net.
sCtafmka badilka
m Q	www.mJ.io-ptui.ii
89,8 98,2 104,3 Ml*
748 29 99 (recepcija občine)
ENERGETSKOSVE-TOVALNA PISARNA ORMOŽ
lokacija: občinska zgradba naslov: Ptujska cesta 6, 2270 ORMOŽ
delovni čas pisarne: vsako sredo
od 16.00 do 18.00
prijave za svetovanje: na tel. 02
741 53 00 (sprejemna pisarna
občine), vsak dan od 7.00 do
15.00
ENERGETSKOSVE-TOVALNA PISARNA LJUTOMER
lokacija: stavba ŠIM naslov: Ormoška 22, 9240 LJUTOMER
delovni čas pisarne: vsako sredo od 16.00 do 18.00 glede na predhodne prijave prijave za svetovanje: vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 14.00 na tel. št. 02 584 90 42 (centrala občine)
ENERGETSKOSVETOVALNA PISARNA SLOVENSKA BISTRICA
lokacija: KADRING-IMPOL,
d. o. o., pritličje
naslov: Trg svobode 26, 2310
SLOVENSKA BISTRICA
delovni čas pisarne: vsak četrtek
od 16.00 do 18.00
prijave za svetovanje: vsak
delovni dan od 8.00 do 14.00
po tel. 02 843 28 40 (ga. Daniela
Marzidovšek)
GEODETSKE /fflfo
Imate urejeno mejo, evidentiran in legaliziran vaš objekt...?
x 9*1-Nudimo vam:
-	ureditev meje,
-	parcelacije,
-	geodetske posnetke oz. načrte,
-	evidentiranje stavbe (osnova za določitev hišne št.),
-	odmere dolžinskih objektov,
-	inženirska geodezija,
-	zakoličenje objektov,
-	zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,...
GEODETSKE STORITVE KELENC, DAMIR KELENC s.p. Zamušani 54 b, 2272 Gorišnica GSM: 031-670-697
Fugiranje kamnitih zidov, oblog in tlakov
Pred leti je bilo fugiranje kamnitih zidov, oblog in tlakov za večino mojstrov zamudno in težavno, delo, za investitorje vedno predrago. V resnici je fugiran zid ali tlak veliko lepši in trdnejši.
Mojstri so si lajšali in pospešili delo z različnimi pripomočki: liji, plastenke, PVC vrečke, brizgalke, različne cevi, tulci, lopatice, ... kar pa zahteva veliko časa in spretnosti. Na trgu se je kasneje pojavila »pištola«, podobna kot za kitanje s silikoni, ki je delavcu precej olajšala delo.
V zadnjem času se je uveljavila NOVA - inovativna fugirna naprava, katere pogonsko spiralo vrti kar električna ali baterijska vrtalna pištola. Tako je delo hitrejše in bolj preprosto, čas polnjenja in čiščenja pa je zanemarljiv, saj je naprava iz nerjavečih materialov in enostavno razstavljiva.
Cenovno je dostopna tudi za domačo rabo, po uporabnosti pa je primerna tudi za profesionalce.
OBLIKOVANJE KOVIN Robert Černe s.p.
Še vedno nimate kanalizacije?
hišne ČISTILNE NAPRAVE
Namenjena za fekalne odpadne vode, vgrajena v rezervoar iz polietilena, prečiščeno vodo lahko uporabimo za namakanje. V skladu z EU standardom 12566, CE certifikat. Slovenski proizvod
Obiščite nas na sejmu MOS Celje (L-30) in izkoristite sejemske popuste
www.roto.si
center
untna
PTUJ
PRODAJA in MONTAŽA
NOTRANJIH VRAT
VHODNIH VRAT in OKEN
TUNING d.o.o., PE PTUJ, Osojnikova cesta 12; T: 02 / 78 00 424, F: 02 / 78 00 427, M: 051 316 130; www.tuning.si, danilo.planer@tuning.si
Zamenjava klasičnega za obnovljiv vir energije
Les pomeni neodvisnost od rasti cen
Vse več ljudi se zaveda, da se je treba opreti na lastne sile tudi pri uporabi energentov v lastnem domu, saj cene le-teh nenehno naraščajo. Ogledali smo si primer Minke in Ludvika Hri-berška iz Lešnice pri Ormožu, ki sta se po 19 letih kurjenja z utekočinjenim plinom odločila za drva iz lastnega gozda. „Leta 2010 je naša družina letno plačala 362 evrov za plin, dodatno smo ogrevali tudi na peč na drva, vendar z malim izkoristkom. Lani smo za plin dali že 870 evrov za 224 m2 ogrevalne površine. V prihodnje bi dali verjetno že 1000 evrov letno za ogrevanje. Zato smo se odločili za investicijo v nov sistem ogrevanja, ki nas je stala okoli 10.000 evrov. Za to smo dobili 1500 evrov nepovratne spodbude od eko sklada. Za peči na sekance ali pelete pa lahko upravičenci dobijo maksimalno 2000 evrov oziroma 25 % celotne investicije. Investicija je sicer velika, ampak se v našem primeru v dobrih 8 letih poplača, morda še prej, saj bo v prihodnjih letih plin še dražji. Gre za dolgoročno, a pravilno odločitev," je povedal Ludvik
Hriberšek. Ženi Minki takšna velika investicija seveda ni bila najbolj po godu, a tudi sama ve, da so se odločili dobro.
Ludvik Hriberšek se ukvarja z energetskim svetovanjem in pravi, da težko nekomu nekaj svetuješ, če sam ne delaš tako. Pri prenovi se je odločil za Herzovo peč, mercedes med pečmi, ki na monitorju prikazuje vse možne parametre, ki bodo pomembni po letu 2015. Seveda pa je na trgu več podobnih cenejših peči. Gre za napravo za uplinjanje lesa, ki je podobna drugim klasičnim pečem, vendar se v zgorevalni komori izkoristi vse hlapne snovi v drveh. Izkoristek peči je 92 % in po enem tednu nastane le za prgišče pepela. Vanjo gredo tudi 55 cm dolga polena. „Ko zakurim in zaprem vrata, nastane vakuum in ogenj se začne obračati od zgoraj navzdol. To omogoča ventilator, peč pa ima tudi sondo lambda. V spodnjih dveh zgorevalnih komorah les gori kot plinski gorilnik. Moč peči je 20 kilovatov. Drva naložim enkrat na dva dni. Seveda bi lahko za kurjenje uporabljal tudi pelete ali sekance, vendar imamo na kmetiji
Nazorna predstavitev tega, kar se dogaja v peči.
Razlika med plinoma
Zemeljski plin (CH4) je sestavljen iz 96 % metana. Iz 1 m3 se dobi 10 kWh energije. Utekočinjeni plin pa je propan-butan, iz katerega se odvisno od mešanice dobi od 6,9 do 7,2 kWh. To pomeni, da je utekočinjeni plin za 25 % slabši od kurilnega olja in 22 % slabši od zemeljskega plina. Cenovno pa je to najdražja varianta.
Minka in Ludvik Hriberšek sta zelo zadovoljna z novo pridobitvijo, ki jima omogoča neodvisnost od kupljenih energentov.
lasten les in traktor, da si ga lahko spravimo. Tako bomo dolgoročno neodvisni od oskrbe. Kajti pelete ali sekance mora nekdo narediti, drva pa si lahko naredimo sami," razmišlja Ludvik Hriberšek. Poleg peči ima še 2000-litrski hranilnik toplote, ki je povezan tudi s toplotno črpalko, s katero greje sanitarno vodo. Toplotni črpalki je sam dodal dve cevi, da se topel in hladen zrak ne bi mešala. Črpalka deluje na obraten način kot hladilnik: toploto jemlje iz okolja in jo odda v grelec, s hladnim zrakom, ki izhaja, pa se hladi prostor. Hriberškovi sanitarno vodo vedno ogrevajo na 55 stopinj Celzija, ker se vodni kamen začne izločati od te temperature naprej in z ustrezno temperaturo lahko podaljšajo življenjsko dobo črpalke. Temperatura pa ne sme
pasti pod 50 stopinj Celzija, kajti sicer se v žepkih lahko razvije bakterija legionela. Tudi pri tej investiciji je Ludvik dobro računal, saj je za črpalko plačal 1500 evrov, 250 pa jih je dobil od države nazaj. Preračunal je tudi, da je pri uporabi utekočinjenega plina za sanitarno vodo letno porabil 360 evrov, s toplotno črpalko pa le za 60 evrov elektrike. „V takšno razmišljanje me silijo razmere. Dokler sem še zaposlen, moram vzpostaviti sistem, ki me bo v prihodnosti čim manj stal. Če ne investiraš, pa skozi leta denar prav tako potrošiš za energente in nimaš nič. Od ljudi, ki jim svetujem, sem se naučil, da iščem in izkoristim vsako možnost. Na račun zmanjšanega stroška v gospodinjstvu pa lahko potem investiram," je povedal Ludvik Hriberšek.
X/
Gsm: 041/422 162 040/ 475 422
AVDI
GRADBENO PODJETJE d.o.o.
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo tel & fax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si
DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA
SPLOSNA GRADBENA DELA
Novosti pri električnih napeljavah v hiši
Oglasno sporočilo
Z elektriko se ne gre igrati
Indukcijske plošče so veliki porabniki.
Varnost sleherne hiše ali prostora je v veliki meri odvisna tudi od električne napeljave. Z vodo in elektriko se namreč ne gre igrati, saj sta obe zelo nepredvidljivi, pomembni in obenem tudi nevarni. Prav iz tega razloga je preverjanje varnosti električne inštalacije izjemno pomembno. Ničkolikokrat smo bili priča požarom, ki so nastali zaradi stare in dotrajane električne napeljave. V le nekaj minutah lahko zgolj iz malomarnosti pogori cela stavba. Največji problem so po navadi stare stavbe, v katerih gre za več desetletij staro napeljavo.
Da je treba električno napeljavo redno preverjati, je določeno zakonsko. Po spremembi Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah je rok, do katerega je v vseh vrstah stavb treba opraviti preverjanja 1. 1. 2013. Iz tega razloga je pomembno, da se lastniki pravočasno naročijo in opravijo redno vzdrževanje električne inštalacije, saj so možne tudi sankcije nadzornih služb. Te so precej visoke, preverjanje pa bo nedvomno smiselno tudi z vidika lastne varnosti. Prav zato elek-tričarji priporočajo, da električne inštalacije preverite in jih obenem zaščitite pred strelo, s čimer zmanjšate tudi stroške
dela. S tem se držite zakonskih predpisov in se izognete morebitnim nevšečnostim.
Največja težava so stare stavbe
V	starih stavbah je največja težava v tem, da se po navadi ne ve, kje natanko je bila električna napeljava speljana. Za odkrivanje tega imajo električarji posebne senzorje, s katerimi si pomagajo in odkrivajo, kaj se skriva pod ometom.
Nemalokrat zanemarjamo dejstvo, da je bil način življenja nekoč in danes bistveno drugačen in da smo imeli veliko manj aparatov, kot jih imamo danes. Moderni kuhinjski aparati so lahko precej veliki porabniki, predvsem pri vgradnji indukcijske plošče je treba biti previden in upoštevati njeno jakost ter oceniti primernost stare napeljave. Sami kabli načeloma ne dotrajajo in ni potrebe po njihovi menjavi. Pomembno pa jih je kontrolirati, saj se pogosto zgodi, da se na posameznih mestih namestijo novi porabniki, ki so lahko premočni.
V	vsakem primeru je pri nakupu starejše stavbe ali hiše smiselno zamenjati električno napeljavo, saj je to takrat najlažje in najenostavneje storiti. Smiselno je upoštevati tudi, kje bomo kateri aparat namestili ter kje bomo
potrebovali dodatne vtičnice ali luči.
Kakorkoli, elektrika je nujno potrebna, a obenem lahko tudi
zelo nevarna, zato je kakršnekoli opravke, povezane z njo, smiselno prepustiti strokovnjakom s tega področja.
čMItr
d.o.o.
TRGOVINA IN STORITVE
Stojnci 19,2281 Markov« T:02/7888160, F:02/7888161, M: 031/224460 www.emitt.si, info@emitt.si
KUPON ZA
10% POPUST
na servis gorilnikov
Kupon velja do 11.10. 2012 cMITt
MIPIS
PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE V GRADBENIŠTVU
PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV,...
LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI. Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majiperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302
PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV
gsm: 051-305 677
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amls.net www.tmd-invest.si
I.O.O.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
M
D INVESTd.
Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
^Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Priporočamo se s svojimi storitvami!
031/612 642
Jadranska 25, Maribor
www.domes-biro.si
■	urbanistična dokumentacija
■	tipski projekti stanovanjskih hiš
■	projekti za gradbena dovoljenja
■	gradbeni nadzor
■	legalizacija črnogradenj
Tel.: 02 745 00 58, fax: 02 745 00 59, e-mail: info@elektro-logistika.com
•	MERITVE ELEKTROINŠTALACIJ IN STRELOVODNIH NAPRAV
•	VZDRŽEVALNA ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA
•	ELEKTROINŠTALACIJE NA NOVOGRADNJAH
•	UREDITEV RAČUNALNIŠKIH MREŽ IN MERITVE
•	VELEPRODAJA ELEKTRO MATERIALA
•	ZASTOPSTVO DI ETZEL-U NI VOLT, POLLMANN ELEKTROTECHNIK, ABL-SURSUM
S predložitvijo tega oglasa Vam za naročilo meritev v mesecu Septembru 2012
odobrimo 10 % popust.
Zunanja senčila
Oglasno sporočilo
Najbolj i
so alu rolete
Senčila so zelo pomemben del oken, balkonov, teras in steklenih površin nasploh. Osnovni funkciji senčil sta senčenje in s tem hlajenje prostora ter varovanje pred nezaželenimi pogledi iz zunanjosti. Nekatere vrste nam nudijo tudi zvočno in toplotno izolacijo, kar nam pozimi in poleti prihrani veliko denarja.
Zgolj za zastiranje oken, s čimer se preprečijo nezaželeni pogledi v stanovanje, so sicer dovolj že notranje žaluzije z aluminijastimi lamelicami v različnih barvah ali druge vrste notranjih senčil kot so npr. roloji. Res je, da je ta izvedba senčenja v prvi fazi najcenejša, a v časih, ko se energenti neprestano dražijo in temu ni videti konca, je boje izbrati senčilo, ki bo hkrati tudi izolativno, kar pomeni, da bo prepuščalo čim manj toplote. Takšna funkcija senčila pride prav tako poleti, ko je zunaj (pre)vroče kot pozimi, ko poskušamo čim več toplote zadržati v bivanjskih prostorih. Brez dvoma, zlasti ko gre za večje steklene površine, je najbolje namestiti rolete z aluminijastimi lamelami, ki so polnjene s posebno peno. Te rolete odlično zasenčijo steklo v vročih dneh in hkrati ne prepuščajo zunanje vročine. Poleg tega so tudi bolj bolj varne oziroma vzdržljive, ko pride do izjemnih vremenskih razmer (nevihte, toča, hud veter ipd.)
Rolete z omenjenimi aluminijastimi lamelami so sicer nekoliko bolj trde in zvok ob njihovem zlaganju bolj kovinski, vendar to ne odtehta njihovih prednosti glede zvočne in toplotne izolacije. Druga vrsta rolet, ki se danes uporabljajo kot senčila za okna, so plastične ali rolete pvc; lesenih kot nekoč se danes praktično ne vgrajuje več. Slaba lastnost rolet pvc je v tem, da se začno na večjih osončenih površinah zaradi toplote kriviti, če so temnejših barv, pa začne bledeti tudi barva. Strokovnjaki tako za velike in osončene steklene površine praviloma vedno svetujejo vgradnjo aluminijastih rolet, ki imajo tudi protivlomno funkcijo, medtem ko se pri majhnih oknih lahko vgrajujejo tudi rolete pvc. Napačno je razmišljanje, da stekla stopsol ublažijo prepustnost toplote; res je, da ta stekla zmanjšajo le prepustnost svetlobe. Tudi za notranja senčila velja, da niso izolativna.
Za tiste, ki jim rolete nikakor niso všeč, pa je na voljo kar nekaj drugih rešitev, med najpogostejšimi pa so žaluzije ali polkna. Žaluzije ščitijo prostor pred soncem. Običajno so to aluminijasti trakovi različnih širin, občasno pa se uporabljajo tudi lesene lamele. Pri nakupu se lahko izbira med različnimi barvami, zato imajo tudi dekorativno funkcijo. Lahke so za upravljanje in imajo dolgo
' STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI
DONAJ s p
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164
Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM
* Vodovodna dela * Ogrevanje * Pluvia sistemi * Hidrantna omrežja * Svetovanje * Zidarska dela * Obrtniška dela * Strojni izkopi * Preboji *
življenjsko dobo. Svetloba se lahko regulira z dvigom ali spustom žaluzij z vrvico, dvižnim trakom, pregibno kovinsko palico, stenskim stikalom ali daljinskim upra-vljalcem. Namestitev je mogoča na vse vrste oken, montirajo pa se lahko na notranjo ali zunanjo stran ali pa med stekla. Vendar pa je treba v primeru zunanjih žaluzij zaradi načina vgradnje to načrtovati že ob sami gradnji. Notranje žaluzije se lahko vgradijo naknadno, vendar so manj učinkovite od zunanjih. Polkna so lahko lesena, alumini-
jasta ali plastična. Za lesena pol-kna se najpogosteje uporabljajo oreh, češnja in hrast. Polkna so eno najučinkovitejših senčil, ki z gibljivimi loputami omogočajo različne stopnje osvetlitve ali zatemnitve prostora. Zahtevajo pa nekaj več vzdrževanja kot rolete. Poleg zunanjih obstaja še cela paleta notranjih senčil, ki pa nimajo izolativne funkcije. Pred nakupom oziroma odločitvijo za vrsto senčil je torej dobro premisliti, katere funkcije vse morajo imeti. Seveda pa se morajo skladati tudi z zunanjo podobo hiše.
Regulatorji konstantne temperature pretoka
Elektromotorni prekrmilni ventili
ROTODIVERT-M
®
ROTO TEMP
Regulator konstantne temperature'pretoka z medeninastim mešalnim mešalnim ventilom ROTOMIX (FIRŠT). Uporaba: za varovanje temperature povratka pri kotlih na biomaso.
Elektromotorni rotacijski pogon z medeninastim prekrmilnim ventilom in možnostjo ročnega upravljanja.
FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p.
Radegunda 54, SI-3330 Mozirje www.first.si, info@first.si
PE VELENJE PRODAJA, PROIZVODNJA, SERVIS
Koroška cesta 56a, SI-3320 Velenje tel.: 03 898 35 00, fax: 03 898 35 35
Krediti
Kako do ugodnega bančnega kredita?
Osnovno pravilo je, da se je z bankami treba pogajati in to skoraj pri vseh vrstah storitev, ki vam jih ponujajo ali jih potrebujete.
Žal je tako, da ima v kriznih časih vse več ljudi do bank nekakšen odpor, kajti zaupanja med komitentom in banko, ki je temelj poslovanja, so nekatere banke pogosto izrabljale.
Občani so doživljali marsikaj, bodisi nepravilno obračunavanje obresti, zavajanje, prazne obljube, kartelno dogovarjanje in verjetno še kaj drugega. Zato je čas, da z bankami nehate »delati v rokavicah«, nikar ne bodite ponižni, ko gre za vaš denar. Zapomnite si, da banka vas veliko bolj potrebuje vas kot vi njo, zato naj se ona prilagaja vam in vašim potrebam in ne obratno. Brez kančka slabe volje lahko od banke zahtevate pogoje, za katere realno ocenjujete, da vam pripadajo, bodisi glede na konkurenco bodisi glede na vaše poslovno sodelovanje; če jih ne boste vi, jih drugi zagotovo bodo in to na vaš račun. Dobesedno. Možnosti izbire na trgu je dovolj in obstajajo banke, ki se znajo in hočejo prilagoditi strankam. Na spletu smo izbrskali sistem, ekipe go4bank.com - info@go-4bank.com, ki vam bo pomagal ločiti dobre banke od povprečnih oziroma slabih. Sistem, ki vam bo povedal, kaj je neka normalna bančna praksa, ki vam bo pomagal primerjati storitve med bankami in to brez odvečnega »celofana«, v katerega banke vse prevečkrat zavijejo svoje storitve. Jasno, transparentno in enostavno primerljivo. Osnovno pravilo je, da se je z bankami treba pogajati in to skoraj pri vseh vrstah storitev, ki vam jih ponujajo oz. jih potrebujete (krediti, depoziti ali druge storitve). Pogajajte se za boljše pogoje od osnovnih in ne sprejeti vsakega dodatnega pogoja, ki vam ga bodo postavili. Vse prevečkrat se dogaja, da banke odobritev kredita pogojujejo s sklenitvijo še katere druge sto-
ritve (npr. sklenitev varčevanja v obliki življenjskega zavarovanja).
Ugotavljanje
kreditne
sposobnosti
Vaša kreditna sposobnost je odvisna od vaših mesečnih prihodkov, oblike zaposlitve, že obstoječih kreditov in višine ostalih zadolžitev ter zavarovanja, ki ste ga pripravljeni ponuditi banki. Če banke same odločajo o kriterijih oblike zaposlitve in zavarovanja, pa ne morejo mimo kriterija, ki ga določa zakon, to pa je, da mora posamezniku od mesečnega osebnega prihodka ostati prosto razpoložljiv znesek, ki predstavlja minimalno neto plačo, določeno po zakonu in katere podlaga je seveda minimalna bruto plača. In ta trenutno znaša 531,44 € neto. To pomeni, da v kolikor prejemate mesečni prihodek v višini 850,00 € in imate že kredit, za katerega plačujete 100,00 € mesečno, lahko dobite kredit, katerega mesečni
obrok ne sme biti višji od 218,56 €. Seveda pa si posamezne banke različno razlagajo pojem mesečnega prihodka, in v ta prihodek nekatere banke upoštevajo tudi prihodke z naslova prevoza na delo in ostalih nerednih mesečnih prilivov. Na ta način vam seveda dvignejo kreditno sposobnost, ki pa se lahko v primeru najema kredita s spremenljivo obrestno mero izkaže kot dvorezen meč.
Obrestne mere in pogoji
Kot že rečeno, se morate z banko pogajati, saj si boste le na ta način lahko zagotovili boljše kreditne pogoje oz. obrestno mero. Ne glede na to, ali se odločite za fiksno ali spremenljivo (EURIBOR) obrestno mero, so pogoji, ki jih lahko dosežete s pogajanjem, tudi za 1,5 odstotne točke (ali celo več), boljši. Ko se boste prvič oglasili pri neki banki za določeno storitev, vam bodo običajno ponudili osnovne pogoje, ki so objavljeni v
njihovem uradno objavljenem ceniku. Že po teh cenikih se ponudbe posameznih bank močno razlikujejo in odstopajo tudi za 1,5 odstotne točke. V kolikor bi želeli doseči čim boljše pogoje, bi morali obiskati vse banke in to vsaj dvakrat, saj vam bodo prvič skoraj zagotovo ponudili zgolj njihovo izhodiščno ponudbo. Na podlagi informativnih izračunov in možnostjo rangira-nja po posameznih kategorijah (višina mesečnega obroka, celotno preplačilo kredita, stroški odobritve, obrestna mera) boste takoj prišli do informacij, kaj posamezna banka ponuja. Poleg obrestne mere pa ne pozabite preveriti tudi ostalih pogojev, ki jih za pridobitev kredita od vas zahteva banka (zavarovanje in drugi pogoji), saj za vas prav tako predstavljajo strošek. Ne glede na to, kako spretni boste pri pogajanju in kakšne pogoje si boste izborili, vedite, da banka nikoli ne bo šla v svojo izgubo, zatorej zahtevajte le tisto, kar vam pripada.

iKlSt.!»»»
\
¡g od torti»1»
PHUJ.OSHI^
stwm
m Štajerski
—	•J . . . . , :
InM	j*»-»*»1	_	«	a
»m«-- Rb ¡i «* "0	# f	m
tednik o taierski
!« opozorila
Mlail, kresov., budn»ce^ _
sssg
Nogo"1®1*

Kole»'««*
olaiersru
TEDNIK
Dober (o)glas seže v deveto vas
v
s Štajerskim tednikom in njegovimi prilogami
Naj vaš (o)glas odmeva
www.radio-tednik.si