Državni zbor. ' Na Dunaju, dne 9. marca. Drugi podpredsednik. Da je hud nemški narodnjak Prade izvoljen za prvega podpredsednika, je »Slov. Gosp« naznanil že zadnjič med novicami. V petek 9. marca se je vršila volitev drugega podpredsednika. Dozdajšnji drugi podpredsednik Rumun Lupul je sprevidel, da ne gre, ko bi on še dalje vstrajal na tem mestu, katero pripada Slovanom; sicer bi bila večina avstrijskega prebivalstva brez zastopnika v predsedništvu zbornice. Lupul se je toraj prostovoljno odpovedal svoji službi. Pri danainji volitvi drugega podpredsednika se je zbrala zopet prejSnja desnica. Čeh dr. Žaček je dobil 168 glasov; praznih listekov se je oddalo 52 — 4 glasovi so se razeepili. Prazne glasovnice so oddali nemški levičarji, kolikor se jih je vdeležilo volitve. Poljaki in katoliška stranka so glasovali za Čeha. Ko se je Žaček zahvalil za častno službo, so zbežali iz zbornice levičarji; kar je posebno osupnilo, tudi Prade ni hotel poslušati zahvalnice Žačekove. Nekateri prerokujejo, da se vtegne zdaj vendar kaj napraviti v zbornici, vsaj premirje, če ne mir, ko sta v predsedništvu zastopana tista naroda, radi katerih je državni zbor nedelaven že 3 leta. Brambovska postava. Vlada ne bi smela poklicati pod orožje novincev vojakov, če temu ne privoli drž. zbornica. Letos je vlada sklenila na vsak način doseči od ljudskih zbornikov dovoljenje, da sme začeti novačenje. Zadnji dve leti si ie vlada pomagala z § 14. A Čehi, ki ne morejo pozabiti krivice, ki se jim je zgodila 17. oktobra 1899, so dolgo časa ugovarjali vladini zahtevi po vojakih. Brambovski odsek ni mogel rešiti svoje naloge, ker so Čehi razpravo zavlekli z dolgimi govori. Zdaj so se pa Čehi udali in dovolili, da pride ta stvar na dnevni red seje dne 12. marcija. Polagoma vtegne vendar potihniti hud vihar, ki je zadržaval vsako obravnavo v drž. zbornici. Premogarska stavka. Pododsek socijalno političnega odbora je poklical na Dunaj razne lastnike, pa tudi delavee raznih premogokopov. Te dni so bili zaslišani eni in drugi. Na podlagi teh izpovedb bo predlagal soeij. polit. odbor zbornici 12. t. kai se naj vkrene v zadevi premogarske stavke na Češkem in Moravskem. Delavci bili vprašani: Koliko ur morajo delati, so koliko zaslužijo; v kakčnih razmerah sicer živijo; koliko se jim odtegne od zaslužka za svečavo, zavarovalnino itd. Brambovski zakon je sklenjen; vladi je zbornica v seji 13. marca dovolila, novince poklicati pod orožje. Za ta predlog so glasovali: kršč. slovanska narodna stranka, Poljaki itd. Nasprotovali pa so Čehi, nemški narodnjaki in socijalni demokratje. Za predlog sta govorila Slovenca Berks in Pogačnik. Prvil je častital Čehom, da so ustavili obštrukcijo, da se more razpravljati in sklepati o tej vojaski zadevi. Slednji je predlagal mnogo pritožb in želj radi vojaštva. 0 premogarski stavki se je razpravljalo v seji dne 13. marca. Med socijalnimi demokrati in kržč. socijalci je nastal zopet stražen razpor. Sprejel se je predlog, naj vlada skuša napraviti mir med delavci in delodajalci. Socijalno potičnemu odseku se je izročil predlog, da se ima vladi naročiti, naj zabrani, da bi se možki pred dopolnjenim 19. letom podajali v rudokope; ženskam se naj pa to sploh zabrani. Obadva predloga sta se sprejela soglasno. Omeniti je treba, da vsled tega, ker je večina premogarjev ustavila delo, prebivalstvo, ki potrebuje premoga, trpi silno škodo. C. kr. učiteljišče v Mariboru. V seji 13. marca so stavili v državnero zboru poslanci Žičkar in tovariSi vprašanje na naučnega ministra, zakaj ne skrbi, da bi se učiteljski pripravniki na mariborskem učiteljišču izpraševali iz vseh predmetOT t slovenskem jeziku.