AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DMLY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 5, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ngleži so vzeli Madagaskar 'toftci so bili na tem, da sami zasedejo ta francoski otok ob vzhodni Afriki. Zavezniki svarijo Francijo, naj se glede tega ne razburja. Washington, 4. maja. — Angleška bojna sila je zasedla ogro-1 francoski otok Madagaskar ob vzhodni afriški obali v Ind-| oceanu iz previdnosti, da ga ne bi zasedli Japonci ali kaka ;a °siška sila. Vlada Zed. držav se je popolnoma strinjala s Podvzetjem, ker je izjavila, da bi vsak sovražen korak od f1 Francije glede tega bil smatran kot napad na zaveznike. ,.tem je dana možnost, da bo~~ T mpr. vojne med Zed. država- ancijo, ker je francoska rjavila, da bo z orožjem ® vsako okupacijo njenih 1'j. je zasedla Madaga-W °aSU' Je dobivala misija v Rimu, Berlinu ty sijajne sprejeme in ko , najbrže sklepale kupčije fra I ta ncosko in japonsko vla- 'av ta otok. |aa?askar leži v Indskem mimo njega vodi mor-Za paroplovbo zaveznikov • Jo m Osrednji vzhod. Ako (te ' Japonci ta otok v roki, fc? ^drezali zaveznikom pot M h v Suez okro= Afrike-i rzave in Anglija so izja- tak b°do otok vrnile Fran-Po vojni, ali v času, - 0 več važnega pomena, °tok v posesti. J, 2atem se je pojavilo at Poses^ pristani-rp31' na zahodni afriški Udl ta je francoska last ^ Sa zasedla Nemčija, bi a , Zavezniško paroplovbo afriški obali, videlo, če bo novi k 1 Premier Laval stopil ,a 3 stran Nemčije. Vzroji aj dovolj, vprašanje je bodo Francozi sledili. •C^iČno z vajami \x"clid Rifle kluba ''in J., ^ v Ji r pride enkrat S {dko bo prišlo prav tudi 8tJtom, ki se že leta va-Ce el?anJ u na leteče go--4 j se Japonci toliko Nai^.to se hoteli spustiti (ir 1 na naša tla, ne bo %tg68a' kot da Pokličejo \dle od strelskih klubov % d° tak« lepo klatili Ja-bo kar fletno. Zato Sv'' se naši fantje še ^ a ^ i j o v tem važnem !0dJ^Osi naše ženice, naj KJaJo> kadar bodo ob poldne ali ob nede-,a«ih vajah. Vse je za Dfi^ovine. Euclid Rifle j, e 2 vajami jutri po-i a Močilnikarjevi far-aJ bodo navzoči, zad-treh. Železo in jeklo se ne sme več rabiti v stotinah predmetih Washington, 4. maja.—urad za vojno produkcijo je prepovedal rabo železa in jekla v skoro vseh predmetih, ki se rabijo v civilnem življenju, torej v več kot 400 raznih predmetih. Ne samo, da tovarne ne smejo za te predmete več rabiti železa ali jekla, ampak tudi nobene druge kovine ne, razen zlata in srebra. V to prepoved spada vse od samokolnice na vrtu pa do sa-mopojnega peresa v vašem žepu. To pomeni, da kadar bo teh stvari zmanjkalo v trgovinah, bomo morali biti brez njih.. Tovarne so dobile naročilo, naj prenehajo izdelovati prizadete predmete 90 dni po odredbi in ta čas jih bodo izdelovale samo v gotovom številu. Pa še več! Vlada celo svari publiko, oziroma odjemalce, da ne sme kupiti predmetov, tudi če bi jim bili ponujani, ako vedo, da je njih izdelava prepovedana. I giuJ^terino ■SZ^Pic. ?0rojenČek umrl w J°hn in Anna Gru-f 75. St. je umrl 10 He ' * n č e k-novorojenec, ' Materi« dekliško 5old ne ob Pogreb bo dveh iz tl>oV ^°8rebnega zavoda ^Pališče sv. Pavla. a'Je prizadetim star- Sit. (»i jjtoli sestanek ^ Danice Baragovega l" &L ^Vetovidskega odra X j^e sestanke nocoj, v Jm ®®tek, vsakokrat ob \ ' ^ažno je, da so vsi 1 tSžji Časopisi ae clevelandski dnev-^ z Čerajšnjim dnem fc^.en cent pri števil-o i aJalnah so zdaj nam Cente. Urad za travnsportacijo ima oblast nad vsemi vozili s kavčugastimi kolesi W a s h i ngton. — Predsednik Roosevelt je poveril uradu za obrambno transportacijo oblast nad vsemi vozili, ki imajo kav-čugasta kolesa. V to spadajo vsi potniški avtomobili, truki, taksiji in avtobusi. V koliko bodo prizadeti zasebni potniški avti, direktor tega urada, Joseph Eastman, še ni mogel povedati. Časnikarskim poročevalcem je izjavil, da š« ne ve, če se bo vozila re-kviriralo za vladno uporabo, ali se bo samo zmanjšalo njih uporabo s tem, da se jim bo dalo manj gazolina in manj koles. -_o- Seja in kazanje slik Podružnica št. Si2 SžZ ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. čdanice so prošene, da se udeleže v velikem številu. V četrtek večer ob osmih bodo pa v šolski dvorani sv. Kristine kaza ne slike "Your boy in the Army.' Kazal jih bo Mr. Andrica od Cleveland Pressa. Vstopnina je prosta in občinstvo je prijazno vabljeno. Vesel dogodek Včeraj se je oglasila teta štorklja pri družini Mr. in Mrs. Rudolph Zgonc na 1123 E. 71 St. in pustila za spomin zalo hčerko. Mr. in Mrs. Joseph Zgonc sta zdaj postala prvič sta ri oče in stara maa. Mlada mamica je hčerka Mrs. Ivanke Koss iz 955 E. 78. St., ki je že četrtič stara mama. Naš poklon vsem skupaj. Nocoj je važna seja Podružnica št. 14 S2Ž ima nocoj važno, pa kratko sejo v na vadnih prostorih. Po seji bo pa prijetna domača aabava v počasi materam. Pridite vse članice! Jugoslovanski četniki pobili Italijane Najnovejša poročila zatrjujejo, da\ so jugoslovanski četniki obkolili neko italijansko'\ pehotno edini-co. V boju, ki je trajal dva dni, so pobili 200 Italijanov, druge so pa ujeli ter vzeli kot plen strojnice in drugo vojno opremo. -o- Maršal Timošenko pozivlje Ukrajince na delo za nemško linijo Moskva, 4. maja. — Maršal Simon Timošenko je danes ukazal trositi iz letal letake po vsej Ukrajini, v katerih kliče narodu, naj nadaljuje z bojem za nemško linijo in jim zagotavljal: "Mi prihajamo, da vas osvobodimo." Timošenko, poveljnik južne armade je apeliral na prebivalstvo v Ukrajini, naj bo pripravljeno ob prihodu ruske armade, da ji pokaže najvarnejšo pot k napadom na Nemce. Poroča se tudi, da znajo utiho-tapiti v Ukrajini med narod ruske časopise, v katerih ljudje lahko čitajo o dogodkih na fronti in o splošnem položaju. V šestih mesecih so tako razdali med ljudi več kot 15 milijonov iztisov, čeprav so Nemci odredili smrtno kazen za vsakega, pri katerem dobe tak časopis. Radi naraslih rek so bojne operacije zelo otežkočene. Reka Don, na primer, ki je normalno eno miljo široka, je zdiaj v nekaterih krajih široka do 30 milj. Večji boji so pa na severni fronti pred Leningradom, kjer se sneg še ni pričel tajati. Najnovejše poročilo s te fronte zago-avlja, da je padlo pri Leningradu zadnje dni do 2,000 Nemcev. * Berlin, 4. maja. — Nemci trdijo, da so v aprilu uničili Rusom 791 letal, Angležem pa 508. Dalje trdi nemško poročilo s fronte, da so nemške čete napravile več uspešnih napadov pred Moskvo, da so odbile napad Rusov v Laplandu in na fronti pri Murmansku. -_o- Nad četrt milijona se jih je registriralo prvi dan V okraju Cuyahoga se je prvi dan registriralo za sladkor 298,164 oseb. Izmed teh so bile odrečene karte 7,696 osebam, ki so imele v posesti več kot šest funtov sladkorja. Poročila za-rjujejo, da se vrši registracija v polnem redu in da ljudje sodelujejo brez kake nevolje. Tednik Social Justice ne bo več izhajal Washington. — Poštni oddelek je izjavil, da se odvzame tedniku Social Justice privilegijo poštnine 2. razreda. Malo prej j je bil generalni poštni mojster j Walker obveščen, da tednik ne bo več izhajal. Tednik, katerega je Ustanovil leta 1936 Father Coughlin in kij ga je zdaj urejeval Perrinj Schwartz, ni poslal k zaslišanju pred generalnim zveznim prav-dnikom nobenega zastopnika. Tednik je bil obdolžen, da je pisal v prilog osišču. -o-- Smrtna nesreča Včeraj je zadel avto na 152. cesti in Darwin Ave. Louisa Rose iz 920 E. 147. St., ko je šel na delo. Zaposlen je bil pri NYC železnici ter je bil zadnjih 15 let gluh. Podlegel je poškodbam v bolnišnici. Ne odlašajte za suknje Benno B. Leustig priporoča ženam in dekletom, naj si že zdaj preskrbijo suknjo za bodočo zimo, dokler se lahko dobi še dobro blago. Pelje vas naz-avnost v tovarno, kjer si lahko izberete. Oglasite se pri njem na 1034 Addison Rd. ali ga pokličite EN-3426. Slovenci pred zasliševalno komisijo NAŠ JUNAK! Vojni center $500 Včeraj so domoljubi zopet precej trdo stopili na noge našemu toplomeru, da je poskočil za nekaj stopinj proti kvoti, še nekaj takih pogonov, pa se bomo prijeli za vrh. Za vojni center so včeraj prispevali "Glasilo KSKJ" je prispevalo kar cel desetak. Jim šepic, naš splošno poznani fest fant, trgovec in predsednik Euclid Rifle kluba, je dal $5. Po $1 so pa odrinili: Valentin Pakiž iz 6515 Juniata, Vincent Vidmar iz 1165 E. 59. St. in John Bavec iz 1225 Norwood Iskrena hvala vsem tem prijaznim ljudem in trdno pričakujemo, da se bodo danes oglasili še drugi. Včeraj smo izkazali vsoto $121.50, danes pridemo še $18, torej dozdaj skupno nabranega za vojni center $139.50. To je pa Draža Mihajlo-vic, jugoslovanski junak, ki napravijo s svojimi četniki toliko preglavice nacijem in fašistom. Te dni je pričel z novo ofenzivo proti osišču. -o- Romunski četniki so začeli z vojno proti Nemcem London, 4. maja. — Na Romunskem se je organizirala armada četnikov, ki je uničila en vlak, napolnjen z nemškimi vojaki, zažgala en vlak olja ter naskočila neko nemško garnizi-jo ter s tem primorala Hitlerja, da je poslal nove čete vojaštva v Romunijo. Romunske četnike vodi patriot Ion Minulescu, ki je organiziral domoljube potem, ko se je prej posvetoval z vodjem jugoslovanskih četnikov, Dražo Mihajlovičem. Mihajlovič, kateremu se je pridružilo 5,000 grških četnikov, je začel splošno ofenzivo proti osišču. -o- !K mornarici Joe Rakar iz Jolieta, brat znanega pevovodje in organista, Mr. Martin Rakarja, se je vpisal prostovoljno k mornarici. Joe je strokovno izučen elek-trikar. želimo mu vso srečo. Bolniški čeki Bolniški tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel iz gl. urada čeke za bolnike in da naj pridejo ponje. Jutri večer na sejo! Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se opozarjajo na važno sejo jutri večer v navadnih prostorih. Vse naj pridejo. V 23. vardi je osnovan odbor za vojne bonde V nobeni vardi našega velikega mesta ni toliko kompaktno naseljenih slovenskih ljudi kot v 23. vardi. Vemo tudi, da naši Slovenci v tej vardi vedno pokažejo lojalnost napram svoji vladi, kadar ista pozivlje na sodelovanje. Naši zavedni možje in žene so vselej pripravljeni delati in pomagati, kjer je pomoč potrebna. Naša nova domovina, kjer imamo najbolj demokratično vlado na svetu, je bila prisiljena iti v drugo svetovno vojno, katera je veliko hujša od prve. Ta vojna potrebuje od nas finančne pa tudi moralne pomoči. Vsi vemo, da smo mi del vlade in vsi hočemo, pa tudi moramo braniti našo demokracijo, vsi hočemo žrtvovati vse, kar premoremo. Vlade iz Washingtona, Colum-busa in naša lokalna v Clevelan-du nas pozivljejo in proaijo, da se pridružimo rednemu varčevanju s tem, da redno kupujemo vojne bonde in znamke. Ako te redno kupujemo, s tem pomagamo do zmage sedanji vojni, obenem pa investiramo denar na varno vlogo pri Stricu Samu, ki nam plačuje tudi dobre obresti. V 23. vardi je organiziran dober in deloven odbor, kateri bo tekom tega tedna obiskal vsako hišo, vsako posamezno družino. Toplo apeliramo na vse ljudi, da greste tem požrtvovalnim ljudem na roke, da jih prijazno spre j mete in podpišete takozvano obljubo (Pledge) za redno kupovanje vojni bondov in znamk. Prepričani smo, da bodo stanovalci v 23. vardi storili svojo patriotično dolžnost v toliki in še večji meri kot so to storili v preteklosti. Naša vlada je začela z veliko kampanjo, pri kateri želi (Izvirno poročilo iz mariborskega zapora) Naši dnevi v meljski vojašni- ponoči vrgli z ležišč čudni glasovi, ki so se oglašali z ulice in prihajali bliže in bliže. Videli smo, da je prišlo več avtobusov in v njih so bile ženske, otroci in j starčki. Nekateri so skušali peti, da bi si olajšali bridkosti srca. Čudno nas je dirnila ta pesem. .. (Dalje na 3 strani) -o- Tudi če ne kupujete sladkorja, se registrirajte, da dobite karto Onim osebam, ki morda ne kupujejo zase sladkorja, bodisi da so na hrani v restavrantu, ali kje druge, se svetuje, naj se gredo te dni registrirat, da dobe karto. Ta se sicer zdaj potrebuje samo za nakup sladkorja, toda vlada lahko odredi, da se za to kupi tudi kaka druga stvar. Od danes naprej že lahko kupite s temi znamkami sladkor. Vsaka znamka je veljavna samo za 14 dni. Ako v tem času ne kupite sladkorja, izgubi znamka veljavo. Torej ne smete misliti, da če ne kupite zdaj sladkorja, da boste prihranili znamke. ci so le počasi potekali. Dan na dan sama mučenja, prisilno delo, zmerjanje in poniževanje. Komaj smo čakali, da pride uradno zaslišanje, kjer bomo vendar lahko odkrito govorili in se morebiti mogli celo pritožiti. Res smo po dolgem času dočakali dneva, ko se je reklo, da bomo zaslišani. Toda v resnici je bilo zasliševanje samo nov način trpinčenja. Ko smo pred komisijo povedali svoje ime, rojstne podatke, poklic in tako dalje, je šele sledilo najvažnejše: Ali si Slovenec ali Volksdeutche? Jn če si priznal, da si Slovenec, so sledila nadaljnja vprašanja: Kako si se udej stvoval v društvenem in političnem oziru ? Ob tem vprašanju so nas mnogi razočarali. Nekdaj dobri Slovenci so hoteli biti naenkrat Nemci, Volksdeutche. Tako je na primer postajenačelnikiz štor postal naenkrat Volksdeutche, enako dr. Leskovar mlajši, ki se je skliceval na to, da je njegova žena Nemka, torej tudi on sam. Enako je hotela biti Nemka Biri-hova iz Vitanja, dalje žena dr. Vrečka, sodnika, ki se je prej zelo ponašala s slovensko narodno zavestjo. Isto je storil profesor Sila iz Maribora in še nekateri drugi. Od izpraševalne komisije smo prišli pred "Rentgenmajorja." To je bil neki človek, ki se je štel in veljal med Nemci za velikega psihologa. Baje je že po potezah obraza spoznaval, kdo je Žid ali Židom naklonjen, kdo je Nemec ali Nemcem naklonjen, in tako dalje. Vsak dan je poklical predse kakih deset do dvajset in ugotavljal njihovo stanje. Res jih je nekaj odšlo na svoje domove, ker so njihove poteze kazale, da so zanesljivi." Toda ve čina teh "srečnih" se je vrnila k nam čez mesec dni . . . Vendar Pet ameriških vojakov odlikovanih Washington. — Ko je japonska topovska krogla zadela drog, na katerem je v i h r a 1 a ameriška zastava v trdnjavi Corregidor, so planili štirje vojaki in med točo krogel zastavo potegnili nazaj na drog. Dobili so srebrno zvezdo za hrabrost. Peti, nek poročnik je pa dobil odlikovanje za izredno hrabrost v nekem drugem slučaju. -o- župan Lausche obsoja stavke v clevelandski tovarni Trma in subverzivne aktivnosti pri Aluminum Co. of America na 2210 Harvard Ave. v Cle-velanau je vzrok več zaporednih stavk, je izjavil župan Lausche. so imeli vsaj to ugodnost, da so Ravno radi teh stavk je Cleve_ se med tem lahko pripravili za Jand izgubii podobno tovarno, ki zvedeti, koliko je narod pripravljen, da se obveže za redno kupovanje vojnih bondov in znamk. Kadar vas obišče mož ali žena v tej kampanji, podpišite kolikor vam je mogoče. Potem boste do bili kopijo te obljube in plav listek, katerega prilepite na okno, s čemer boste pokazali, da vršite svojo patriotično dolžnost. Odbor toplo priporoča in želi, naj bi ne bilo hiše v 23. vardi, katera ne bi imela plavega napisa v oknu. Apelira se na vas vse, da takoj ta teden storite obljubo in če bi vas slučajno nihče ne obiskal, pridite v gl. urad S. D. Zveze, 6403 St. Clair Ave. in tam podpišete. S tem olajšate delo onim, ki se trudijo zase in za nas vse. Stopimo zopet sto procentno na dan v našo lastno korist in za zmago demokracije. — John Gornik. selitev v Srbijo. Tisti major-psiholog je imel svoj način označevanja. Na papir, kjer so bili napisani osebni podatki posameznikov, je dodajal čudne znake, ki jih mi nismo znali tolmačiti. Nekateri so pa dobivali na suknjiče rdeče listke. Sprva nismo vedeli, kaj naj to pomeni, pa se je skrivnost kmalu pojasnila. Vsi tisti z rdečimi listki so bili poslani na okrožno sodišče in tam so jih zaprli. Seveda je nastal med nami velik strah pred temi listki. Toda kogar je zadelo, ga je zadelo in nič se ni dalo pomagati. Tako sta prišla med "rdeče listkarje" na primer Anton Fazarinc iz Celja in dr. Kalan mlajši. Za mnoge druge je bila pa pripravljena zopet drugačna usoda. Po nekaj dneh so nas začeli popolnoma znova grupirati. V posebno sobo so natrpali inteligenco. Na vratih je bil znak "I." Zato je soba dobila ime "Idioten-zimmer." Tri sobe so bile natrpane s samimi dekleti, ki so dobila ime: "Gestapofrauen." Pozneje so jih večinoma odpeljali v grad Bori ob Dravi, nadaljnja usoda pa ni znana. Od meseca junija dalje so se začeli odpravljati transporti v Srbijo. Naj opišem v zvezi s tem nekaj prizorov. Neko noč so nas ob enajstih bi sicer prišLa v Cleveland, je rekel Mr. Lausche. Kompanijski uradniki so izjavili, da so stavke krive, da se ni izgotovilo en milijon funtov aluminijevih ingotov. Ker se potrebuje za en bombnik 20,000 funtov te tvari-ne, je vsled stavk v tej tovarni izgubila dežela 50 bombnikov. Rev. Foisel naj izstopi iz vojnega koncila! člani A m e r i šk o-nemškefea kongresa za demokracijo so pisali pismo županu Lauschetu, v katerem zahtevajo, naj izstopi iz županovega vojnega koncila Rev. John Foisel, pastor evangelijske cerkve na 761 Eddy Rd. Dolže ga, da se kaže kot velikega ameriškega patriota, dočim je vedno poveličaval nacije ter pomagal nemškim konzulom razpečavati tiskano propagando. Pastor za-nikuje obdolžitve. Zahvala za obiske Mrs. Mary Zabukovec iz 10010 Prince Ave. se iskreno zahvaljuje za lepa darila, dopisnice in cvetlice, ki so jih bile poslane v bolnišnico in potem na dom. Predvsem se zahvaljuje Kanarčkom in Gospodinjskemu klubu na Jutrovem. Na operaciji Marcelline Perko je bila operirana na slepiču v Charity bolnišnici. Je hčerka Mr. in Mrs. Perko, ki vodita slaščičarno na 6304 St. Clair Ave. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Clemland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. g. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1906, at the Post Office Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. at No. 105 Tue., May 5, 1942 Izza kulis v Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young) Vladni izdatki, ki niso v zvezi z obrambnim naporom, bi morali biti močno odščipljeni. In v teh časih delajo senatorji na tem, da dobi še vsak po dve uradni pomoči, vsaka po $1,500 letno. Tako trošenje bi se moralo preprečiti. sje Letošnje poletje bo videlo veliko akcijo na bojnih frontah. Ako Rusija vzdrži, ali celo požene nemške horde nazaj, bo to vesela novica za ameriške matere. Ako se namreč to zgodi, Hitler ne bo vzdržal več dolgo. V bližini Vladivostoka ima Rusija pripravljenih 500,000 vojakov in 2,000 bojnih letal. Kadar bo Hitler, ukazal, bo Japonska napadla Rusijo. Zed. države si na vso moč prizadevajo, da pošiljajo nepretrgoma vojni material Rusiji. Imejmo upanje, da bo Anglija kmalu poslala v akcijo svojih 4,-000,000 mož, ki jih ima pod orožjem v Angliji in na Škotskem ter odprla kako novo fronto v Evropi. Senat je že odobril in poslanska zbornica bo v kratkem, da se zviša plača ameriškemu vojaku od $21 na $42 mesečno. Temu primerno se bo zvišala tudi plača mornarjem. Ameriški vojaki v Avstraliji dobe $30 na mesec, da se bore ob strani avstralskega vojaka, ki prejema $65 na mesec. Dolgo smo čakali in zavlačevali izboljšavo za ameriškega vojaka. Naj bo zdaj temu konec. Ameriški vojak bi moral dobivati vsaj toliko, kolikor dobiva v privatni industriji neizučen delavec. Robert Daniel, star 40 let in samski, pred dvema leto-mo ni mogel najti dela. Končno je dobil delo pri WPA in sicer za $12 na mesec. Pa si je še od tega prihranil toliko, da je kupil vojni bond za $37.50. Njegov distriktni manager ga je spodil z dela, češ, da človek, ki lahko kupi vojni bond, ne sme imeti WPA dela. V resnici bi moral biti ob delo di-strikni manager in ne delavec, ker manager je, ki ne pozna svoje dolžnosti od dežele. Naša armada napravlja v Alaski veliko delo. Mnogo novih vojaških in mornariških oporišč je nastalo in ogromna zaloga potrebščin je dospela tje. Ne bo dolgo in zopet bomo slišali Japonce, ki bodo tarnali o bombnih napadih "na bolnišnice in šole." * Kar danes potrebuje naša dežela je več ladij in ne več vojakov. Tudi če bi imeli armado 10 milijonov mož, bi ne imeli ladij, da bi to armado poslali na fronte iz dežele. Koliko ladij se potrebuje, na primer, da se prepelje samo 500,000 vojakov in pa potrebščine za tako armado. Zato letos armada ne bo klicala dosti oženjenih moških pod orožje. Kar potrebujemo zdaj so avijatičarji, mehaniki in mornarji. * Mornarica bo začela kmalu jemati v službo tudi dekleta. Ne sicer zato, da bodo lovila s podmornicami osiške ladje, ampak se jih bo uporabilo v raznih uradih, kjer so zdaj nastavljeni mornarji. Ti bodo šli v aktivno službo, njih mesta bodo pa prevzela ameriška dekleta. BESEDA IZ NARODA Razum bi moral govoriti Fašisti so predvsem izvajali kar najstrožje policijski zakon nad prebivalstvom v Julijski iKrajini. Točka 3. tega zakona že zahtevala, da mora imeti vsaka sumljiva oseba karto s sliko in odtisi prstov. Fašisti so dali, zlasti v Istri, take karte vsakemu prebivalcu brez izjeme, tako tudi učiteljem ui duhovnikom. S tem so jih smatrali kot največje in najbolj nevarne zločince. Novi policijski zakon je tudi določeval takozvani ukor za razne prestopke. Tak ukor je bil v veljavi dve leti in oseba, ki je bila s tem kaznovana, ni smela iz svoje hiše po sončnem zahodu in pred sončnim vzhodom. Ni smela nikdar v kako javno shajališče in ne v kino brez posebnega dovoljenja policije. Niti se ni smela preseliti brez dovoljenja poli-cijc. Na gotove dneve se je morala javiti pri policiji, ki je imela tudi pravico priti v hišo take osebe vsak čas, podnevi ali ponoči, da se prepriča, če je tak človek res doma. Koliko tisoč oseb je bilo na ta način kaznovanih, je nemogoče ugotoviti. Drugi del te nove policijske postave je bila pa takozva-na konfinacija. Taka oseba ni imela nobene obravnave, niti ni imela pravico najeti zagovornika. Bila je enostavno prijeta, vržena v ječo in tam se ji je predložilo obdolžitev "aktivnosti proti državi." Doba izgnanstva je bila vse od enega do petih let. Kraj izgnanstva je določilo ministrstvo za notranje zadeve. Kaj so italijanske oblasti smatrale za "nevarno državi," kaže naslednji slučaj. Neki Josip Šturm, ki je bil zaposlen mnogo let pri firmi Angelini & Benardon v Trstu, ki je izdelovala orožje, je bil poslan za pet let v konfinacijo, ker so sumili, da je izdal sodelovanje firme s hrvaškim vstašem dr. Paveličcm in generalom Sarkotičem. Pri obravnavi proti Piše Joško Penko Pred šestimi tedni je izšel v uredniškem članku Ameriške Domovine poziv na novinarski kongres, slovenskih novinarjev v Ameriki. Namen tega novi narskega kongresa je bil, da se novinarji sporazumejo v skupnih smernicah, ciljih in načinu pri ustvarjanju večje in močnejše Jugoslavije. Žal krasni in plemeniti misli je sledilo le nekaj dalešovidnih in narodu dobro hotečih novinarjev. Ostali so pa lepo misel cinično prezrli, mogoče ise naivno posmehnili in pustili, da je šla plemenita ideja mimo možganov v pozabljen je. Nekateri so mogoče stvar pretehtali toda ljubosumje je bilo močnejše, kakor pa svojemu kolegu priznati, da je na pravem potu in ,pri edino lahko dosegljivem cilju. Moj namen je, da se poglobim v ta zamujen in prezrt poziv ter realiziram dejstvo, kaj vse bi se dalo z lahkoto doseči, če bi se res vršil in odkritosrčno za narod in stvar završil ta novinarski kongres. V Ameriki lastujemo Slovenci štirinajst publikacij, katere pokrijejo vsa mišljenja in vse politične in verske izpovedi. Med temi publikacijami imamo nekaj revij in tedenskih ali mesečnih organizačnih glasil. Vse te publikacije so v tesnem razvoju našega tu živečega naroda in z mirno vestjo rečeno, ve-zilo slovenske emigracije, ki živi in hoče živeti, ožje v slovenski in širje v jugoslovanski misli. Od prve do zadnje publikacije so si vse edine, da edini spas naše ožje domovine je v močni in demokratski Jugoslaviji pod dominacijo slovanske Evrope. Ker se'topogledno naše novinarstvo niti las ne ločuje, se nam zdi nesmiselno, čemu se ne bi moglo naše tukaj živeče novinarstvo ožje spoznati, utreti pred seboj skupno pot ter se osredočiti za skupen narodni cilj, ki ima vsemu narodu le koristiti in mu kazati svetlo luč do svobode in skupnega dela. Če vzamemo to vprašanje objektivno, brez ozira na politične ali verske nazore, v obzir, bomo spoznali, da naša pota so že zdavnej skupna, toda ločijo nas od skupnosti narodnega mišljenja nazorna mišljenja, katera bi se morala vselej umakniti, kadar se gre za princip in koristi naroda in to zato, ker vse publikacije žive izključno iz življa slovenskega naroda. Radi ali neradi, priznati si moramo, da če prav smo že dolgo v Ameriki, navajeni ameriške demokracije in vseh njenih dobrot, bomo vedno v dnu naše duše našli, da smo prvo in gotovo imeli skupno in enotno politično akcijo za restavracijo in povečano Jugoslavijo. Novinarstvo bi se sporazumelo na enem in skupnem cilju in vsi rogovileži, ki tako radi ustvarjajo posamezne in mogoče narodu škodljive organizacije, bi se s tem korakom izločili in onemogočili. Časopisje bi se ze-dinilo za eno skupno politično akcijo in ni jo pod nebom sile, ki bi jo mogla upropastiti. Časopisje bi bilo tisti velevažen faktor, ki bi lahko dajalo narodu smernice in zdrave nasvete. Časopisje naj bi takoj od svojih zmožnih dopisevalcev in sodelavcev imenovalo v ta širši politični odbor može in žene dalekovidnih nazorov in strm-ljenj. Uredniki najbolje poznajo svoje ljudi in ne bi jim bilo težko izbrati med dobrimi najboljše moči in sodelavce. V oklep te akcije bi pa z lahkoto pritegnili vsa naša društva, kulturne in prosvetne ustanove. Z enim zamahom, bi se dalo ustvariti kolosalno narodno delo, ki bi zvenelo od New Yorka do St. Frančiška. To bi bila akcija, ki bi jo pomnila stoletja naša zgodovina, da ob času, ko je naša stara domovina ležala na tleh poteptana in brutalno mučena, da so svoje glasove dvignili izseljenci, jo rešili suženjstva ter jo maščevali mesto onih, ki so bili priklenjeni na verigo. Poglejmo še malo naprej, kaj vse bi se dalo storiti, če bi uspel slovenski novinarski kongres. Ali se ne bi lahko pozneje v istem principu sklicalo zborovanje poleg slovenskih tudi hrvatsko in srbsko novinarstvo, ki bi se z lahkoto sporazumelo na osnovnih točkah nove in demokratske Jugoslavije, Če hočemo pogledati še dalje, ni rečeno, da se ne bi mogli sporazumeti vsi slovanski novinarji, ki bi po vrednosti in uspehu daleč nadkriljevali vseslovanske kongrese ali podobne akcije. Spominjam se iz stare domovine, kako so odlični novinarji v stari domovini odhajali v Prago, Petr;ograd, Beograd in celo v Zofijo na novinarske kongrese, da so gradili mostove vseslovanski ideji. Če ne drugega, bi morali vzeti v poštev preteklost teh naših odličnih mož, ki so idealno gradili ono, kar je ali z gotovostjo upamo prišlo do tesnega sodelovanja Slovanov. Jugoslavijo ni nikdo drugi ustvaril, kakor pa novinarstvo in potom njega poučen in treniran narod. Novinarstvo, če sledi želji naroda, ga uči in bodri v zdravi misli, je oni vzgojeval ni faktor, ki lahko naredi vse karkoli se mu poljubi. V svoj i-skromnosti bi pozval vse slovenske novinarje, da ponovno odprejo to plemenito kušalo orati in na njega seja-j jo s seboj strup, da ga izpijejo, nj0> j0hana pa krtačo in mil«'1 ti zdravo Ali ne bi junaka po volji in delu generala Draža Mihajlovica ? -o- predvsem Slovenci v novoadop-tirani domovini. Prepričan sem,, jdej0, j0 poizkušajo uresničiti da poleg tega, če štejemo, da jn stoletja jim bo zgodovina nas je nad četrt miljona Slo- hvaležna. Vsakemu izobražen-vencev v Ameriki, ni naših lju- cu je pod p0nos, da prezre klic di toliko tukaj, da bi omogočili ( k dobri stvari, pa naj ta misel izdajo ene publikacije, katera j prjde od kjerkoli, če ima sploš-bi se strogo držala internacio,-1 nosti ali človečanstvu koristi- nalnih tendenc. Da je temu tako, imamo priče v nekaterih publikacijah, ki so po enem letu izdajanja zamrle. V dokaz nam lahko služi pred par leti izhajajoči "Naprej," ki je v internacionali nepričakovano izginil. Realiza nam pove, da vse naše sedaj izhajajoče publikacije so NACIONALNEGA IZVORA in ne da se utajiti, da bilo bi drugače. Recimo, če prav se ni, pa da bi se vršil slovenski novinarski kongres v Ameriki. Danes bi ti. Prepričan sem, da nič manjši junak od Draža Miha jlovica ne bo oni, ki bo mogel jugoslovansko novinarstvo v Ameriki sklopiti v skupno akcijo in skupen narodni cilj. Novinarji zdramite se, zgodovina se piše vsaki dan in ne dopustite, da važni dogodki beže mimo vas in narod bo moral sto in stoletja trpeti zgolj radi tega, ker se osebno nimamo radi. Gospod minister Snoj in Dr. Boris Fur-lan, ali bi ne bilo tukaj hvaležno polje, če se ga bi poiz- Zahvala in drugo Sirotica je bila rešena in rešen je bil celokupni Mladinski pevski zbor ter rešena sta bila tudi učitelja Mr. Louis Šeme in Mr. J. Steblaj. Koncert Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma, ki se je vršil dne 19. aprila, je zanami. Odbor tega zbora se najlepše zahvaljuje vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli do tako lepega uspeha. Najlepša hvala pa gre gotovo učiteljema Mr. Louis Šemetu in Mr. J. Stebla-ju za njiju veliko požrtvovalnost in trud. Seveda hVala tudi mladim igralcem in pevcem, ki so se tudi zelo potrudili. Hvala lepa našim pridnim delavcem in delavkam, ki so bili vseskozi na mestu. Ne bom imenoval vsakega posebej, najsi bo kjer koli, za baro, v kuhinji, na odru in za odrom, pri vratih ali kje drugje, najlepša hvala" vsem skupaj. Hvala lepa pa tudi našim urednikom lokalnih časopisov, ki so nam bili v pomoč vseskozi z dopisovanjem. Hvala lepa našim trgovcem za vso naklonjenost in finančno pomoč. Najlepša hvala pa vsem posetnikom, ki ste se v tako obilnem številu udeležili koncerta, nekateri so prišli celo iz Barbertona in Pennsylva-nije. Hvala vam in priporočamo se vam, da nas zopet obiščete v jeseni, ko bo naš zbor priredil svojo jesensko prireditev in sicer 15. novembra. Javnost pa že sedaj prosimo, da bi ne prirejali na ta dan kakšne pomembne stvari, ker tisto škoduje vsem prizadetim. Sedaj, po koncertu, je zopet čas, da starši vpišete svoje otroke k mladinskemu pevskemu zboru. Vstopnina je prosta za vsakega in tudi nobene meseč-nine ni treba plačevati. Tako se vam nudi vsa prilika, da tudi vaš otrok lahko pristopi k pevskemu zboru. John Terlep, predsednik -o-- Seja Jugoslovanskega kulturnega vrta V četrtek, 7. aprila, zvečer ob 8 uri se vrši v Knausovi dvorani seja Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je zelo važna. Na tej seji bo tudi poročilo zastopnikov Vseslovanskega kongresa v Detroitu. Vsi, ki se zanimate za ta kongres, ki se je vršil, ste vabljeni, da pridete. Najprvo bo poročilo, ali nekako predavanje o tem kongresu, potem bo pa seja. Vsi tisti, ki vas seja ne zanima, pač pa le poročilo o kongresu, boste šli lahko potem domov. Vabljeni so pa vsi brez razlike stanu in stranke: vsak lahko pride. Jože Grdina, tajnik J. K. Vrta in delegat na Vseslovanskem kongresu. -o-- Nagrada milijon dolarjev! Razpisana je na glavo generala Mihajloviča Piše Emil Lenggel v tednik: ' THIS WEEK" m plemenito zrnje? | če bi bili obkoljeni. Svojemu vidva lahko postala generalu pravijo "ti" in priznavajo njegovo avtoriteto samo zaradi njegove neverjetne hrabrosti, Pod Mihajlovičevo zastavo so se zbrale tudi skupine grških upornikov in ostanki britanskih čet iz Grčije. To so ostanki poplave, ki je pogoltnila Balkan v času nemškega navala pred letom dni. Med orožje teh borcev za svobodo spadajo stari turški jatagani in krive sablje, s katerimi so njihovi predniki napadali turške zatiralce, pa vse do modernih proti letalskih topov. Celo letala imajo, mnoga med njimi sestavljena iz razbitih bojnih letal in bombnikov iz časa lanske letne invazije. Mi v Ameriki vedno bolj jasno vidimo da Mihajlovičeva vojska lahko postane klin, s katerim bo mogoče prebiti zasužnjeno Evropo. Ko je vrhovni poveljnik prosil za skorajšnjo lend-lease pomoč, so časopisi v uvodnih člankih podpirali njegovo prošnjo. Seveda prav sedaj mu je težko poslati pomoč od zunaj. Toda morska obala njegovega ozemlja je zelo razčlenjena in celo v vodah, kjer so gospodarile sile osišča, tihotapci še vedno opravljajo svojo dobičkanosno trgovino. Povelja generala Mihajloviča poslušajo tri četrtine ozemlja nekdanje Jugoslavije. Danes je njegovo glavno bivališče v skrivališčih med planinskimi stenami, jutri pa bo morda na neki zakotni planoti v nasprotnem delu dežele. "Nekje v Jugoslaviji" stoji na čelu vsakega poročila, ki jih izdaja njegova vojska in od tam po radiju govori svojim rojakom in se udeležuje posvetov svoje vlade v izgnanstvu. Oddelki njegove /ojske so raztreseni širom cele kraljevine — po brezpotnih gorskih potokov — vsepovsod. To je četrta fronta v tej vojni, edina nepostavna fronta, in najšibkejša točka na zgradbi, ki jo je Hitler pozidal. Človek bi ne verjel, da ima Mihajlovič šele 48 let. S svojim svetlim obličjem in modrimi' očmi bi mogjeV biti model za (Dalje na 3 strani) On je vrhovni poveljnik in vojni minister v svoji državi in vendar je na njegovo glavo razpisana nagrada milijon dolarjev. General Draža Mihajlovič je njegovo ime, Jugoslavija je njegova domovina. Angleži mu pravijo Bolivar Bal-i kana, zgodovina pa ga morda bo opisovala kot osvoboditelja zasužnjene Evrope. imiiiiiimiiimii Če verjamete al' pa ne Miimiimimiiit Zadnjič sem pozabil zapisati silno Važen apel, namreč, da ni treba obešati na veliki zvon moje pasje kupčije. Pes je prišel v mojo posest pod protestom, zdaj pa kar je, je. S tistimi psi, ki sem jih plačeval, nisfem imel sreče. Tega pa, ki mi ga je srečno naključje vrglo v naročj«, ne spravi nihče od hiše, če bi ga vlekel s štirimi pari volov. Toliko upošteva našo košto in bord. Zadnjič sem omenil, kako strašno je naš Brownie zamir-l jiv. Nobena ženska nima rivca tako pri koncu kot on. Tri dni je že od tega, kar sta z našo Joha-no prišla navzkriž, pa še zdaj trobo drži, pes, ne Johana. Takole se je primerilo in se je. Navadno se valjata ves ljubi in božji dan v pesku za hišo Jimmy in Brownie. V hišo prideta samo po kekse in mleko. Pa kakšna sta! Kot dva nigrčka. In da je njiju uniforma čim lepša in izrazitejša, se potem, ko sta enkrat polna peska in prahu, vle-žeta v naš mali tolmunček. Ne vem, kaj me je sploh motilo, da sem tisto trapasto luknjo izkopal. Potem pa prideta v kuhi- omelo v roke, s spremljevalk® primernih in koristnih naulM ki se naših hlačmanov Pr'DieJ.5 ravno za sedem jninut. NiP več, mama! Kakopak in mel1® ja! . Ono popoldne se pa P"®ef da je prišel Jimmy sam po kek- se. Mama ga je na vse načfl* bezala in skušala izvleči iznje ga, kje da je Brownie. kar je mogla spraviti iz nje£aje bilo, da je pokazal z roko v s# proti New Yorku in rekel: J> je šel!" — "Pa kam je šel?"" Ajdino!" je bilo vse, kar je j" gel povedati Jimmy iz P° Johana pa v skrbeh, da tako. Nekaj ji je reklo "" da je imela celo prav, lo narobe pri hiši, če ne 'o° doma, ko bom jaz prig°drW domov. (Johana trdi, daje kdaj, da bi se domov pris®eJ-Vedno kaj najdem^ da se ^ kregam. Pravi, da začnem i\ ' .bo««" njati, ko sem še pol milje pošteno P™ krat ^ še, da se tako virn). Vidite, pa je en ženska zapisala: "Blag0*; krat blagor vaši JohaW, .,< takega moža, da se vedno Pa je naša Johana zelo * f ženska in usoda ni hotela tisti večer nobenega Piep ^ naši hiši, ker Brownie je v sam domov. Johana ga Je .„ dala, ko je stal pred kuhi« vrati, pa tako nedolžno S kot bi tam presedel vse dne na zadnji premi- iivit : spre. Odpre mu vrata in ^ prav prijazno pomaha z ^ potem se hoče pa leP° ^ji mimo nje k svoji posodi ^ klet. Kaj pravite, aH se.J ^ ^ navadil od mene, ali jaz pridem namreč tako t ( kadar se kje po "važni!ft kih" zamudim. Nobei^1.^ angeljček nima tako P ^ ^ii obraza kot ga imam J32.. pravij°> J Odpr Ker j ser »En :'očr a.: rol lezi ie2£ H %d ftfa] ^Pre je !«kel ese\ fet Jez ima Hi se sit V >V0 naj ia; !a s v»zo nad 'Ja. kPl tre To, slučajih. __ macija. Pa se je Brownie-u P^f^ nO1 zgodila, kot se meni v r slučajih. Ko .je nam^-^i in da se bo njegovo P°tepa' da ne bo nobene plohe1,1 po izpregledalo, z»»r- zavpiJe J D, nad njim: "Hej, kje , tepal tako dolgo?" (J. ^o, do take-le besede zeI° 5 .at f jih je rabila že tisocK sočkrat napram meni/ Samo to je dosti ,)e bilj ?a< itlfi'ili Ure Jop 'elib V« te: Hi vem. Pa me niti po^Vj;;;^ Ni Nal * bi °n0v Cia 81 rekla, P*^ of Brownie se nJ . ampak je prav P°hu" i/j N doli v klet in verjemi«J ^ ^ J tisti večerni niti 01J je. V. kot se jevlef ^ v zid in si (najbrž , pi uho me pišite, če hoče ^ j W prišel domov in sem ' $» , letu našega bordarja, -c,] , li v klet, da mu jih cina grda. V zid Je j**! A; delal, kot bi bil ob P%el g' Ko je drugi dan Pr kuhinjo, ni Johane"1 tr, šel je z Jimmyem »» tam igral, z ^ imeti nobenega -,.ec ^ akrat P ti|: V, tretji dan se mu J'e skuhal, da je dva repom Johani, ko ekstra kost za d o P _ ^ Upam pa, da bo v Pa / tJn Se reče, jaz P " J] K H V \ izpostavljeno premij. g0 tif mi in nami. Ja, m so m« th zamerim, ce se Je vje^V d Hi; ,*> > stega zmerjanja, ker vel"' iH1, je. Ampak tega >>»l. fsjftu p vedeti. Zdaj sva v^ ^ s^ ' ši, ki morava V*zlth - ^ ne potepev va pri rokah Njegova vojska šteje naj- morilcem kralja Aleksandra je prišlo namreč na dan, da je manJ 100,000 ljudi, po večini bilo orožje, s katerim je bil kralj ustreljen, izdelano od te x 'v -' firme. Drug si učit j je bil pa oni Rudolfa Vidriha, ki so ga prijeli v Ardenzi blizu Livorna. Obdolžili so ga, da je skušal fotografirati dr. Paveliča, ki je bil takrat v Ardenzi, pa so ga za to poslali za pet let v konfinacijo na otok Favignana. žilavih srbskih kmetov, z majhnim številom žen in celo otrok. To so daleč znani četniki, ki jim je do svojega življenja prav toliko kakor do sovražnikovega. Mnogi med njimi nosi- DEKLETA IN ŽENE! c0p Ne odlašajte! Naročite si fi« l 0 zibali "STERLING" suknjo za bo«0^'r„e % WILL-CALL in to direktno iz 10 0 jJ'^. S DAJ, dokler dobite še dobro blaf^ p0s' cenah. Za dobro blago in pošten bo se vam priporočam. „ f lO BEN N O li. LEV S iS ENdkotl 3426 1034 ADDISON BD mmrnmmmwtomtottmmmtmmmmmmm«: 'o, ft • t A' ieft k* čine nje-lino, ;aie sme1 "Tie i olnit1 tkdar i# »o ft in nef lag SATAN IN ISKARIOT Po nemikem Irrlrnlk« K. May* IV. Odločilni boj. vili smo se. er sta mi bili dve puški od-Sein pustil težko medveda-Emery ju in si obesil repe-"ez ramo. Zlezel sem na • Dunker mi je dal vaje-,roke. Nijore so, zajahali, lezažvižgal in stara kočija |e ^majala. privozila z nami na *cad__? konja sta bila voza va-pa ne. Zaganjali so N. na desno, na levo, in poskakovala za njimi. 10 So rdeči jezdeci krepko 2a vajeti in stisnili ko- !Hed ( noge, so ubogali in voz - ^ kolikortoliko mirno. ftSeveda ni bilo, poti tudi odi1'' KjJ Je bil izprva raven in ripra- L ' Pozneje pa vse bolj . ndf jj ln hribovit. Moji jez-^ i tat6 ®e "ikdar niso vo-^ kočije, vobče menda jjf voza ne. Vajeni so bdenja in niso pomislila voz štiri okorna ko- skalovju in drugim za-Lahko P'r?J i, PrlS V Hjo'. ^ahko si mislite, ka jsk'®1'til V°Zili! Nekajkrati sem ^Peti vso svojo pozor-ip«1' isisem strmoglavil (z po! re] 10 dol' je o/ Q se morajo izogibati ka- % So: iad Sedla in da se nerodni prevrgla. m so jezdili Nijore, Ig sedemdeset jih je bi-, Si so ostali pri Senčna-fc*cu pod poveljstvom Hpl vv ta rioscadi v canonu nam 0 treb: to a poznati, potovali sledi Mogollonov. In n Hdobro vidna'saj Je . li ad tri sto ljudi pred eifl'5 H b- Še pred ploščad" A if Utp i v d P v6 Je bil° od Stu" ploščadi. Nismo smeji0 Potovati, sicer bi do-°Uone "a nas, počakali mo- Jas, nas spoznali in a naloga je bila °ziru precej nevar-f % 1 Se zavaroval pred ■ 111 Presenečenjem in e _ ani > D1 d (10 jii- i h M M srečanjem, 'Aai ;naprej oglednika, m bi °nov naj zadnje straže 'n nas opozoril, če !^tišli Preblizu, t,! Sm° še dobro vozili, "Da bi ne puščal sledi in da bi se laže skril?" "Da." "Si vedel, da prihajamo kar za Mogolloni?" "Poglavar Apačev je tako rekel," "Kako si prišel mimo Mogollonov?" "Prav previdno sem zlezel po klancu in jim šel naproti. Slišal sem jih prihajati, pa sem se skril, da so odšli mimo, in šel dalje. Kmalu sem srečal vašega oglednika, ki je moj prijatelj." "Kje je jezdil poglavar Mogollonov?" "Na čelu svojih ljudi." "In koliko je še do klanca?" "Polovico tistega časa, ki ga belokožci uro imenujejo." Indijanec računa čas po soln-cu in po zvezdah ter ne pozna razdelitve v ure. Le tisti vejo o "uri," ki so prišli v dotiko z belimi. "Dobro!" sem dejal. "Pridruži se svojim bratom! Tudi peš nas-boš lahko dohajal, počasi bomo potovali." Krenili smo dalje. Svet nam je bil ugoden, še bliže smo smeli k Mogollonom. Oglednika smo poslali naprej. Ko smo ga spet došli, nam je povedal, da so le še pet minut pred nami. Potovali smo po ozkih vijugastih dolinah med visokimi skalami. Res >smo (za bližnjim ovinkom zagledali Mo-gollone pred seboj. Obstali smo seve in počakali, da so izginili v soteski. Zajezdili smo za njimi: Črez četrt ure se je soteska razširila v kotlino. Visoke'stene so jo obdajale na desni in na levi in čisto spredaj se je dvigala strma višina, gosto obraščena s smrekami. In ob vznožju višine, čisto na desni, tam, kjer je nehal gozd, sem zagledal vhod v kolovoz. Pravkar so se Mogolloni vzpenjali po njem. Spet smo počakali, da je zadnji izginil v klancu, pa se pognali po kotlini. Pri vhodu v klanec smo obstali. Sovražnik je šel v past —. Vse do tedaj sem še dvomil, ali nam bo uspelo. Ce bi nas Mogolloni opazili za seboj in nas napadli, bi jih ne mogli vreči NAGRADA MILIJON DOLARJEV , priPetilo. Pa svet je nazaj, premalo nas je bilo. In skalovit in hribo- , 0faku 0111 VSe bliže. -« m, Uri smo našli ogled-P® :,'tji a' Je na nas in nam smo jezdili, smo prihajali Mo- ičn« H 4 so Mogolloni od-komaj za deset mi-'jže jim nismo smeje bil svet raven, bi 0 ze opazili. Posta-ovinki, po globelih :k če bi jih tudi, bi nam bili ušli na desno in levo, pustili konje ter peš zbežali v hribovje. Ko pa so zlezli v klanec, sem bil zmage gotov. Na Ploščadi so jih čakali Nijore, mi pa smo jim bili za petami. Tri sto Nijor je zasedlo Ploščad. Sto petdeset jih je tičalo za višino, njihov poglavar Nagla puščica jim je poveljeval, sto petdeset pa jih je tiča-^ ^r skrbeli, da smo i lo v gozdu, tam je poveljeval 1 ' ' "" Winnetou. Mogolloni so prišli po klancu na Ploščad in po dogovorjenem načrtu bi jih naj ijore mirno pustili blizu do izhoda. Še preden pa bi prispeli, smo morali priti s kočijo do tičal za I. vhoda. Če nam je to uspelo, so bili v pasti, ki iz nje ni bilo izhoda, — razen če bi poskakali v globoki canon. Brez kritja bi stal if na odprti, kameniti ploščadi, Nijore pa varno skriti za stenami in v gozdu. Prepoditi jih iz zasede Mogolloni niso mogli, premalo jih je bilo, prej bi jih Nijore vse po-strelili. Sicer pa Indijanec nikdar ne napada v naskoku. Winnetou mi je pozneje pripovedoval, kako je bilo na Ploščadi, preden sem sam prispel .0d„".Vedno enako odda- Je odjezdil naprej, 2 deset minut pripe-• našel ga je na po- brat je Ogj"1 Sa Mogolloni ne vi-S^nik je, poročilo ti ^ ^innetoua." \J ttii boš sporočil?" Cašul- IS JI APačev me je po-^natterhandu napro-jW.^Vem, da se je vse '' kakor si mu na-H v jtWt°°3evniki so zasedli \ (Nadaljevanje z 2 strani) človeka s severa. Izza naočnikov, ki so z zlatom obrobljeni, mu sijejo vesele oči, včasih pa tudi izražajo gnjev. Po naravi je vesel človek in ljubi šalo. Ni skrivnost, da ima rad slavno balkansko slivovico. Je visoke postave in ne tako koščat kot so večinoma drugi gorjanci v njegovi domovini. Pokrajina Šumadija, kjer se je rodil, je znana deleč naokoli po slavnih rodoljubih, ki so izšli od tam.1 "Črna roka," znana organizacija, ki je pred njo vse v strahu trepetalo, pa je s terorjem vršila rodoljubna dela, je rada sprejemala v svoje vrste neustrašene mladeniče iz Šumadije. V prvi svetovni vojni se je poročnik Mihajlovič boril zoper Nemce na solunski fronti. Tu so zavezniki šele prebili nenavadno močno sovražno fronto, ki je veljala za nepremagljivo. Danes Mihajlovič trdno veruje, da je mogoče zopet poraziti Nemce na isti fronti. Mož, ki misli s svojo glavo Ta sijajni mladi častnik je bil prideljen kraljevi gardi Jugoslavije, zmagalke v balkanski vojni. Bil je energičen, da-lekoviden, zmožen. Svetla bodočnost ga je čakala. Ali imel je premalo ponižnosti in potva-rjati se ni znal.' Za kazen so ga njegovi preveč vestni predstojniki prestavili v tiho mesto Skoplje. Tam naj bi pozabil in bil pozabljen. Toda njegov dinamični temperament mu ni dal miru. Po nekaj letih se je vrnil v Bel-grad, prestolnico Jugoslavije, in se je začel vzpenjati po lestvici sijajne karijere. Vstopil je v vojno akademijo in se tako krasno izkazal, da so ga kmalu postavili za profesorja strategije. Toda še vedno se ni znal prilagoditi predstojnikom in je spet izzval opozicijo. Iznebili so se ga na ta način, da so ga imenovali za jugoslovanskega vojaškega odposlanika na Bolgarskem. Tako je zaostal v napredovanju in manj nadarjeni častniki so ga prehiteli. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je bil še polkovnik in imel je nalogo, da zgradi vrsto utrdb v sektorju na zapadnih mejah dežele, kjer so Nemci in Italijani metali poželjive poglede čez meje na svoj bodoči plen. Mihajlovič se je lotil dela z vso dušo, obenem je pa s svojo običajno odkritostjo povedal svojim višjim, da je vse utrjevanje zastonj, dokler v deželi mrgoli špijonov. To pot je malo manjkalo, da ni prišel pred vojno sodišče. Rešile so ga samo njegove dobre ocene. Doletela ga je samo kazen tritedenskega hišnega zapora, nato pa premeščenje h komandi deželne inšpekcije, ki je pa kljub svojemu lepemu imenu kaj slabo poslovala. svetom, Angležem se je posre- ži po velikem delu Jugoslavije, čilo, da so vtihotapili do njega' čeravno so Nemci objavili smr- orožje. Brez vsakega bobna-nja v javnosti je tako zrasla četrta fronta — takrat je bila prav za prav šele tretja fronta, kajti Japonska še ni bila v vojni. O tej fronti bi bil svet že od vsega začetka marsikaj slišal, da niso Nemci na vse mogoče načine preprečevali poročila o njej v zunanjem svetu. Bali so se seveda, da bi utegnil drzni Mihajlovičev zgled dvigniti k uporu še druge dele zasužnjene Evrope. Nikjer niso Nemci počenjali takih grozot ko na Balkanu, če morda izvamemo Poljsko. Sto-tisoče ljudi so poklali, brez števila talcev so postavili ob zid. Štirideset vasi je požganih, tri mesece so jih obstreljevali s topovi in bombardirali iz zraka. Nemški poveljnik, general Den-kelman, je žugal, da bo vso deželo spremenil v puščavo. Cele gozdove je upepelil, da bi prisilil borce za svobodo, da pridejo na spregled. Za žensko ali otroka, ki bi ponudil borcu-čet-niku samo požirek vode, je bila predpisana smrt. Toda ves teror ni dosegel svojega namena. Po vsej deželi je osnovana prava fronta. Pritisk Rusov je bil vedno večji na vzhodni fronti. Tedaj so poskusili Nemci z drugačno politiko. Naročili so svoji lutki Nedi-ču, da začne pogajanja z Miha j lovičem. Oba moža sta se sestala v Valjevu. Mihajlovi-ču so ponudili generalsko čast in mnogo zlata, če je pripravljen izdati svojce. Toda Mihajlovič predloži svoje lastne pogoje: posadke osišča naj se umaknejo iz vse dežele, razen iz Belgrada in Niša, kjer lahko obdrže svoje garnizije še nadalje. Take pogoje stavi samo zmagovalec. Nemci so se dobro zavedali, da bi bil njihov položaj v teh dveh izoliranih mestih nemogoč; Vojna se nadaljuje. Mihajlovič se je svest si svoje moči vrnil v gore ,in začel nove napade. Našel je celo časa, da Nemce osramoti. Lepega dne so njegovi ljudje ujeli četo Nemcev v zapuščeni tovarni. Poslal jih je nazaj in sicer z velikim rdečim "V," vrezanim na njihove zadnje plati. Ob drugi priliki, tako se pripoveduje po Balkanu, se mu je posrečilo, da je svojo telefonsko napeljavo zvezal z žico generala Denkelmana, nemškega poveljnika. Njegov ukazujoči glas je zagrmel v nemškega ad-jutanta: "Izpustite na svobodo vse ujetnike!" "Ali ste znoreli?" zakriči vanj general Denkelman. "Niti na misel mi ne pride kaj takega." "Da, morate," odvrne Mihaj lovič, preden je sovražnik mogel zapreti telefon "Morate, zakaj jaz imam ujetega generala X in precejšno število uglednih Nemcev." Ujetniki so bili izpuščeni na svobodo. Najvišje priznanje Končno so vesti o hrabrem tno kazen za tiste, ki bi se ga posluževali. Spočetka so Nemci mislili, da bodo kmalu obračunali s tem "lokalnim incidentom." Pozneje so spoznali, da je v nevarnosti vsa zgradba njihovega novega reda. Milijoni podjarm-Ijenih so s pridržano sapo čakali na konec vojne na Balkanu. Hitler ni mogel trpeti, da bi imel sovražnika za hrbtom svoje vojske, ki utegne dobiti povelje za napad na Turčijo, kakor hitro pride pomlad. Zato sta dva njegova predstavnika kmalu pozvala Madžare in Bolgare, naj osvobode Hitlerja tega bremena ter namesto njega nadaljujejo to podzemeljsko vojno. Morebiti bo kar kakega pol milijona vojaštva poslanega v Jugoslavijo, da se spogleda z oboroženimi silami Mihaj lovičevimi. Toda jugoslovanski kmečki junaki stoje na straži, pa naj se zgodi karkoli. Življenje jim nič ne pomeni, dokler je v deželi brezsrčni sovražnik. Pionirji so v džungli Hitlerjeve Evrope in njihova vojna utegne biti le predigra za splošni upor starega sveta zoper skupnega sovražnika. Ako pride do tega, se bo zgodovina zavedala, da gre zahvala za to enemu možu. General Mihajlovič si je že zaslužil pravico do nesmrtne slave. -o- KAKO RAVNATI S ELEKTRIČNIM ORODJEM Ko je nemški vihar zajel Balkan, je bil Mihajlovič eden ti-!držanju teh borcev za svobodo stih hrabrih častnikov, ki so j prodrle v zunanji svet. Mladi skušali, izvršiti nemogoče reči. j jugoslovanski kralj Peter jih Ni imel besede pri odločitvi, dal je o Božiču pozdravil iz svoje-je treba podpisati premirje z ga izgnanstva v Londonu, povzdignil Mihaj loviča v genera- te ste v zadregi kako ohraniti električne hišne potrebščine, naj vam služijo naslednja priporočila, katera so bila podana na pre davanju, ki ga je imela pred svojim razredom Miss Sarah Hard-Miss Hunter ing Hunter. Nad 500 žensk sej,e .udeležilo tečaja, kjer se jim je tolmačilo glede ohranitve električnih strojev in potrebščin, ki jih vporabljajo hišne gospodinje. Da vam bo pralni stroj pravilno in dalj časa deloval, zato ga ne smete preobremeniti. Vselej poženite motor prej, ko naložite perilo v pralnik. Kadar čistite kuhinjsko peč, vselej počakajte, da se ista dobro ohladi, kajti če pričnete brisati z mokro cunjo peč predno je ista dobro ohlajena, se lahko prime ri, da bo porcelan na peči razpo-kal, kar prav gotov peči ne koristi. Električni čistilec izpraznite za vsakim uporabljanjem iste ga in pazite, da so ščetke na čistilcu vselej očiščene las in dru ge nesnage, ki se nabere na istih Pazite, da s čistilcem ne pobira te šivank, žebljov ali drugih ko vinastih predmetov. Miss Hunter apelira na vse gospodinje, da se strogo držijo navodil, ki jih dajo tovarne vsem električnim predmetom. -o- Slovenci zasliševani nečloveško so med potjo z njimi postopali gestapovci. Kar je bilo ljudem dovoljeno vzeti s seboj prtljage, so navadno naložili na posebne vozove. Na Zidanem mostu so pa tiste vozove odklopili in vse blago confiscirali. V Ljubljani seje pa še na drug način pokazala nemška kultura, zgnancem, ki so se bili odpelja-i iz št. Vida ponoči, je ljubljanski Rdeči križ organiziral pose-ano pomoč. Pripravil jim je bil majhne pakete za popotnico, za otroke pa steklenice z mlekom. Toda ko je dospel vlak v Ljubljano, so nemški okrutneži nagnali zastopnike Rdečega križa proč od vlaka. Niti kupice vode ni smel nihče dati nesrečnim iz- m se skrili?" Nemci. Z grozo je opazoval, kako je nastopila v Srbiji vlada Kvizlinga Nediča. Prišlo je povelje, da se izroči vse orožje jugoslovanske vojske sovražni volj prilike videti, kako se je okrutnež še dalje svobodno kre-tal med ujetniki in jih še naprej trpinčil. -o- Mesto Dunkerque Dunkerque, rojstno mesto znamenitega pomorskega potovalca Jeana Barta, čigar duh je skozi vsa stoletja ostal živ v mestu, ima dolgo zgodovino za seboj. Leta 646 je bila to še majhna ribiška vas, kamor je prinesel sveti Eloi krščansko vero. Ondi je postavil kapelo in je dal kraju flamsko ime "Dunekerke," to je: cerkev na sipinah. Od leta 900 do 1384 je pripadal Dunkerque grofu Flanderskemu, nato je prišel pod oblast Burgund-skih vojvod. Od leta 1477 do 1529 je spadalo po poroki Marije Burgundske z Maksimilijanom Habsburškim k avstrijskim tudi je nemogoče popisati, kako zemljinam in je prišlo pod špan- ' sko oblast. Od leta 1658 do 1662 je bil angleški in so ga od Angležev leta 1662 kupili Francozi, in sicer je Ludovik XIV. dal zanj i 5 milijonov francoskih frankov. | Sčasoma je postal Dunkerque če-j trto največje pristanišče Francije. Zdaj ima mesto tri dele: luko, trdnjavo in spodnje mesto; v njem živi 31,000 prebivalcev. -o- roda so prihajale v klet in kak dan, dva, tri . . . pozneje odhajale dalje — v izgnanstvo. Razume se, da so tudi ti ljudje morali skozi strogo preiskavo. Nemške policajke so naše matere pretipale do kože in jim odvzele vse, kar je bilo mogoče yzeti: Zlatnino, denar — razen neke malenkostne svote — dalje sladkor, kavo, meso, milo, žganje in kar si je še kdo hotel vzeti s seboj za olajšanje na dolgem potovanju. Izselili so mnoge take, ki je njihov rod že nad 300 let živel na rodni grudi. Brez usmiljenja so morale v izgnanstvo tudi noseče žene, matere z dojenčki, bolniki in stari ljuje. Voziti so se morali po dva dni v prenapolnjenih in popolnoma zaprtih tovornih ali živinskih vozovih. Marsikdo ni prestal tega mučeništva. In Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. MALI OGLASI Išče se stanovanje Starejši zakonski par želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe, zgorej in sicer med St. Clair in Superior, od 60. do 72. ceste. . | Kdor ima kaj pripravnega, naj gnancem. To se je zgodilo prvič \ t- nasloy v uradu tega u_ v noči od 8. na ,9. julij. Pozneje! gta (107) se vlaki niso več ustavljali v j—--— Ljubljani in tudi v Zalogu ne. j)ejc dobi Vsa železniška proga je bila za- Dekle ali žena dobi delo za stražena. j hišno delo_ Nig pranja, nič ku- Naj šepovem, kaj sem doživel j he, jako dober dom, privatna v Mariboru pred odhodom tretje- soba; nobenega težkega dela; ga transporta, ki sem tudi jaz z njim odpotoval na jug. Ko se je ta transport pripravljal, nas je bilo na dvorišču melj- plača $10 na teden. Pokličite Erieview 0183. (110) Išče se ženska Za oskrbo bolnika se išče ženske vojašnice kakih 1200 obso- gka srednjih let; delo je samo 5 la in ga imenoval za vojnega ministra vlade v izgnanstvu, ki od njenih članov on edini ni v j izgnanstvu. Ko je polagal pri- lcu. Polkovnik Mihajlovič se jejsego "nekje v gozdovih," so se povelju uprl, umaknil se je v navdušene generalove besede ^di na levi strani 'i!* ^ do mesta, kjer se VzPn* na Ploščad." djali konje?" AJ0 so skriti, Mogol-°do opazili." ^je pa je tvoj konj V \m prišel. Winnetou 0 naročil." na njo. Prvi je prišel na Ploščad poglavar. Obstal je in se ozrl. In ko ni opazil nič sumljivega, je jezdil dalje, njegovi ljudje pa za njim. Niti enega oglednika ni poslal naprej, da bi pregledal okolico. Res popolnoma varnega se je čutil. (Dalje prihodnjič) neko zakotje v deželi in od tam opazoval nazijske horde, kako so pogazili junaške Grke in razbijale otok Kreto. Četrta fronta Še danes je mogoče le ugibati, kaj je navdihnilo Mihaj loviča, da se je uprl Nemcem, ki so bili takrat prav na vrhuncu svojih bliskovitih vojnih pohodov. Morebiti j<* bila le ogorčenost njegovega srca, ali pa goreča molitev njegovega naroda, ki ni mogel prenesti misli na nečastno suženjstvo. Rusi so jasno čule v Londonu, kamor jih je prenašal kratkovalni radio: "Prisegam, da bom vršil svoje poverjene mi svete dolžnosti vse do smrti, ali dokler moja domovina ne bo osvobojena zavojevalcev." Danes ima general Mihajlovič pr2v za prav svojo lastno majhno vlado. Ima svoje dav-karje in sodnike, ki izrekajo sodbo nad izdajalci po kratkem postopku. Ima tudi sojo tajno policijo, ki je strah in trepet za se Kvizlinge. Denar, ki ga mu prišli na pomoč z vojnim I je Mihajlovič dal natisniti, kro- utfadallevanje s 1 strani) Ko se je avtobus ustavil pred vojašnico, so nagnali vse ljudi nekam v klet. Okrog polnoči so pa začeli klicati iz sob posamezne moške in jih tudi pošiljati v klet. Tam so našli svoje družine, ki so bile med tem tudi aretirane in obsojene na izselitev. Toliko časa so bili očetje ločeni cd svojcev, od žene, od otrok, od staršev . . . zdaj pa tako svidenje v kleti meljskega vojaškega zapora ! Lahko si mislimo, kakšna čustva so prevevala siromake, ko so videli, da jim je snidenje s svojci le zato dovoljeno, da bodo vsi skupaj izgnani z rodne grude ... V kleteh so morali čakati, da je bil pripravljen avtobus, ki jih je odpeljal na tovorni vlak, ta pa v Srbijo. Ocl tistega prvega večera naprej smo se kar privadili tem dogodkom. Vsak ponedeljek in četrtek ponoči se je ponavljalo vedno isto. Cele trume našega na- jencev. Bili smo vse navzkriž po mešani: možje, žene, fantje, dekleta, starčki, otroci. Na drugi strani žične ograje je pa bilo kakih 2000 vojnih ujetnikov. Bili so silno sestradani, pa je bilo očitno, da jih nemški kuharji še prav nalašč trpinčijo. Kak in-terniranec na tej strani ograje je pomolil na ono stran košček kruha. Ubogi trpini ujetniki so kar oči izbuljili ko so zagledali kruh. Za vsak kos se jih je pri gnetlo do ograje najmanj dva j set. Nesramni kuhar je pa planil po njih z gumijevko- in jih razganjal. Neki narednik, dalmatinski Srb, se ni mogel pravočasno umakniti in je dobil po glavi dva udarca. Zgrudil se je. Kmalu se je pa spet dvignil, zakrilil z rokami in kriknil: Kaj me tučete! V tistem hipu je pomeril nanj nemški vojak in ga pri priči ustrelil. Kri se mu je vlila iz ust. Odpeljali so ga v bolnico, kjer] je že čez nekaj ur umrl. Nemška zverina pa niti kaznovana ni bila. Ker se je nas transport zakasnil, smo imeli do- dni v tednu. Dobra plača. Vprašajte na 1185 E. 172. St. KE-3815. (106) Trgovina naprodaj Proda se mesnica in groceri-ja; zmerna cena; jako dober promet; ena oseba lahko vse izvršuje. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (106) •jSsftg Let Your Answer to Bombs Be BONDS! '" 1 We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon It. It doe»l era V Vstajenje Program i; predvajan od Češkega Sokola, Slovakov, Poljakov* Slovencev, Srbov in Rusov—za korist elevelandskega civilnega OBRAMBNEGA SKLADA v nedeljo 10. maja 1942 ob 3. popoldne V GLASBENI DVORANI, MESTNI AVDITORIJ Vstopnice bodo po 55c, 85c in $1.10 ter se dobe pri MRS. MAKOVEC v Slovenskem narodnem domu. I I w rjrwjpjrjrMjrjrjrjrjrA 0 ["Airti^^^dHfr^^^^^^^^^'Ti^Tl?^^ RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE \ STANLEY WEYMAN !j ^p^fjt^ 'Jf ^ 'jj' 'J* ^ •J* 'Jp IJ.IIJ^'J^i f^l ^ ijji tjp 1ij^ fjji ^ fj^t Ij^l fjjl Ijjl iJfa • J^i •ji |J iti®f šRffi;'* * ■; Angleška križarka je srečno ušla italijanskim bombam. Prav blizu so padale bombe iz italijanskih bombnikov, kar nam nazorno kažeta gornji sliki, a križarka je vseeno odnesla zdravo kožo. Ta napad je bil izvršen 22. marca 19\2. morate sami bolje vedeti od mene, gospod vikont; a zdi se mi, da se ne bi dosti zmotil, če bi rekel 'v Turin'." "Bolan sem bil," sem mu pojasnil. "Ničesar ne vem." "Vaše mesto bi bilo v Cahorsu," je odvrnil z dobrohotno osornostjo. "Večina gospode je tam, kolikor jih ni šlo preko meje. Dandanes je v mestu bolj varno nego na kmetih. Oh, če bi moj oče še živel ..." Ne da bi dokončal svoj sta- vek, je. skomignil z ram®1;!11' klonil se in odšel. Vzlic«« vemu presenečenju sem v da je zadovoljen z revoMJ čeprav je iz vljudnosti sp1 svoje veselje. (Dalje prihodnjih por Victory -K DEFENSE bond stamps Še vedno prostora za enega . . . Mlada veverico, '' ^ je avto ubil mater, je 'dobila "mačeho." Mačka, k'J* u. nekega grocerista iz Neiv Yorka in ki ima svoje ^ ^ diče, je sprejela na hrano tudi osirotelo veverico, kise ^ dobro počuti pri svoji "mačehi," kakor nam koze s slika. * 4 Admiral William H. Stadlcy, levi na sliki, n0^J\i<)f nik Zed. držav v Rusiji je bil ob svojem prihodu Jfl, službeno mesto pozdravljen ocl predsednika sovJ jetske Mickaela Kalinina, desni na sliki. Slika je bilo Kremlinu, ko je ncCš poslanik izročil predsedniku 8 vlade svoje poverilnice. h Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensk} KATOLIŠKA JEDNOT* Najstarejša slovenska podporna organ v Ameriki . . . Posluje že 49. let° Članstvo 37,800 Premoženje $5,0°° Solventnosi K. S. K. Jedimte znaša M7'2 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Pri štesii in nadsolventni podporni organizaciji, KKANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED:«011' A ersdJe' P kjer sc lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. °P bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 1®' otroke pa takoj po rojstvu ln do 10. leta pod svoje oki"^ d« ■llffr*" let" K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste cer< dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA Jc prava mati vdov in sirot, ^fyt^ ^ ali članica te mogočne in bogate katoliške podporno o™" trudi se in pristopi takoj. dO*4' Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge «*— se obrnite na uradnike in uradnice krajevni!« K. S. K. Jcdnotc, ali pa na: GLAVNI URADfi;et| 351-353 flo. Chicago St.