PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradatlki ta uprtTuliki prodori i MIT goutk Lavadala Ava. Offtea of PubliaaUoa: M67 South Uwndak k**. ltTO-TlAl Cm ttate Ja |t.00 LGO, 1LU PETEK, 6. DECEMBRA (DEC, 6), 1840 Subicripllon 06.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 239 Aocaptanoa for »ailing at apadal raU of poatag« pn>vtdad far lj UPI. Aat of Ost. I, lilf, aathoriaad o« Jw 14. 101». poveunk ita lijanske armade odstopil fašistični bazi v Albaniji v platnenih NOV NAPAD NA GRŠKI OTOK RIM, 6. dec. — Resignacija vrtala Pietra Badoglia, vrhov-Kga poveljnika italijanske oborožene aile, je bila danea uradno aaznanjena. Blarftala je nasledil naeral Ugo Cavalero, veteran [reh italijanskih vojn in bivii vrhovni poveljnik italijanske ar-made v Afriki. Badoglio je bil ief armadnega štaba petnajst 1 Uradni komunike ne orne-Rja vzroka reeignacije; pravi le, Ja jc bil Badoglio razrdten dolžini na svojo lastno prošnjo. ATENE, 6. dec.-—Porto Edda ia Arj?yrokastron, dve glavni ita Kjanski bazi v Albaniji, sta t plamenih, pravi t« objavljeno protilo. Grški brambovci oble-pjo obe in Italijani jn zapušča o. Fašisti so aalgall skladišča orožja in bojnega materiala, da ie bi prišel v grške roke. Poro-iilo dostavlja, da grike čete prodirajo naprej na vseh albanskih : frontah. Italijanski letalci so ponovno nasadil griki otok Krf i bombami, ki pa niso povzročile posebne Škode. I Atene, 5. dec. — Grške armade io povečale pritisk na italijanske obrambne črte pri Porto Eddi in Argyrokastronu in izgleda, da je pdec obeh mest blizu. Prve grike vojaške kolone ao potisnile Italijane z utrjenih pocieij. \ Vrhovno poveljstvo priznava V ivojem poročilu, da ao Italijani uprizorili protinaakoke na grške postojanke, ki pa ao bili vsi odbiti. Fašisti so utrpeli velike izgube. 11 Grške čete na severu prodirajo preko zasneženih hribov proti Tirani, glavnemu mestu Albanija Rim, 5. dec.— Vrhovno poveljstvo poroča, da so italijanski le-talci metali bombe na angleške bojne ladje v zalivu Sudi ob grškem otoku Kreti, kjer so Angle- ii dobili pomorsko opofcftče potem, ko so priskočili fcpkom na pomoč. Dve angleški križarki sta bili poškodovani v napadu. Poveljstvo dalje poroča, da je italijanska podmornica torpedi nla in potopila angleško križar ko na Atlantiku. Napad je bil »vršen zadnjo nedeljo. Na albanskih frontah Italijanke čete uspešno odbijajo grške naskoke na svoje pozicije. V nekaterih .sektorjih so prešle v o-fenzivo. V bitki v zraku nad El-bananom, mestom, ki leži pet-"»jat milj južnovzhodno od Tira-io Italijani sestrelili šest an-fleskih in grških letal, sami pa •o izRubili tri bombnike. Revija Critlca Fascista, katere urednik je Giuseppe Bottai, i-klijanski naučni minister, je občila članek, v katerem naglaša, d* zanimanje osišča glede Turčija in Hardanel se nanaša tudi na dnošaje b sovjetsko Rusijo. Sle-dWa j« zavzela stališče čuječe nevtralnosti v vojni med Veliko Britanijo, Italijo in Nemčijo. To J* bilo demonstrirano, ko je Mo-*va zavrnila predloge angleške-JJ Poslanika Staifforda Crippsa. ^noHsji med Nemčijo in sovjeti * liso biatveno spremenili, od-i* premier in zunanji komi-Molotov obiskal Berlin, kjer * »onferiral s Hitlerjem in dru-r,Bl1 "<*mškimi voditelji. Brazilsko bojno l*'°lo se razbilo M'*ico City, 5. dec — Štiri ee se ubile, ko je brazilski J^mik na poti iz Inglevmoda, j v Brazilijo, treičil na tU ^ Antiago de la Peni in se raz-7V Avtoritete so odredile pre-| vzroka nesreče. Kongres bo morda prepovedal stavke Težke kazni za aaboterje „ Washington, D. C., 5. dec. — Organizirano delavstvo bo moralo sprejeti ukrepe glede izravnave sporov, ki ovirajo obratovanje obrambnih industrij, če se bo hotelo izogniti drastični akciji, ki se obeta. V kongresu so na delu skupine, ki zahtevajo odpravo stavk. J Stavki pri Vultee Aircraft Co. v Californiji in pri Aluminum Co. of America v Kensingtonu Pa., sta potisnili vprašanje prepovedi stavk v ospredje. Kon-gresniki iz južnih držav in podeželskih distritktov so za represivne protidelavske zakone in na svoji strani imajo kon-gresnika Hattona Summersa, načelnika zborničnega justične-ga odseka. Kongresnik Howard Smith načelnik odseka, ki je vodil preiskavo poslovanja federalnega delavskega odbora, se je izreke za amendiranje Wagnerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. On je stavil tudi predlog, kl določa dosmrtno ječo za osebe, ki so spoznane za krive sabotaže, y smislu zakona narodne obrambe. Predsednik Roosevelt je razpravljal o stavkah v obrambnih industrijah s člani svojega ka: bineta. V nedavnem razgovoru z reporterji je izjavil, da obrai; v teh industrijah ne sme bitr oviran. Sidhey Hillman kot delavsk reprezentant komisije za narodno obrambo sestavlja načrt glede mirne izravnave sporov med delavci in delodajalci. On se posvetuje z voditelji Ameriške delavske federacije in Kon gresa industrijskih organizacij Kooperacija rešitve perečih problemov Clevelandu, E. K.: Julkina amota (nadaljevanje novele), Nov vi- u | t^it k j ^ I tam in (razprava), Z lažmi ae — *** aty, 5, dec. - Odno- via8ih _ smaguje (članek), E. Naslov: Cankarjev glaa- INDUSTRIJ sta demonstrirali, da sta za.u-trditev medsebojnih vezi. Ta i-deja je bila poudarjena zlasti ob ustoličenju novega mehiškega predsednika Camacha zadnjo nedeljo. Ameriko je pri ceremonijah v zvezi z' ustoličenjem Le y navdušuje nemški narod Zmaga bo prinesla boljie življenje utrjevanje vezi med mehiko in amerko Domače vesti Cankarjev glasnik Chicago. — Vsebina novembrske številke Cankarjevega glasnika, mesečnika aa leposlovje in pouk, je sledeč^: Novembrske volitve (uvodnik), Ivan Jontez: .Zdravica ia rellfnih dni (pesem), od\Anton Sular: Varljiv zaključek (črtica), E. K.: Večer v operi (nadaljevanje ln konec novelice), Angelo Cerkvealk: Žrtev (nada .Ijevanje in konec drame), Ivan RAZVOJ MEHIŠKIH Jontez: Slovenske ustanove v pa SOc. Naslov: Cankarjev glas nik 6411 St. Ciair Ave., Cleveland, O. Novice ia Mlmtesote Ely, Mlnn. — Pri tukajšnjih I lokalnih volitvah Badnji torek je ----- ----- _ -------------- bil izvoljen John Kapš sa župana. reprezentiral Henry A. Wallace, \jQ je fe ^trti alovenskl tupan izvoljeni podpredsednik Zdrule- nt Eiyju. Prvi- je bil Broaič, dru-nih držav. gi Jenko in tretji Pešel. KapŠ je Od diplomatov obeh držav za-|«in starega naseljenca. V mest visi, ali bo njih delo rezultlralo nI odbor je tudi prišel rojak Ru-v harmoniji ali sovraštvu. Napa- dolf Tlaovič; druga dva aU 8ved čen korak lahko poruši struktu- in Finec, k! pa imata Slovenki aa ro aodelovanja in temelje.na ka- ženi. Tukajšnji rojaki so polltič-terih sloni s težavami zgrajena no zelo razcepljeni, toda to pot enotnost ameriških držav. Vpra- so se motato obnesli. — V Gil-šanja, nanašajoča se na konfi-l bertu je zadnje dni umrl Anton skacijo lastnine ameriških oljnih Indlhar, aUr 77 let in doma men-kompanij, srebro in turistični da od Dobrega polja. V Minne-promet, se lahko rešijo. Glavni soti je živel okrog 47 let, prva le-problem je obramba ameriške U v Toverju in kasneje tu. Pred hjemisfere proti totalitarski a-1 nekaj meseci mu je umrla iena. gresiji. Mehika * zaveda, da potrebu je ameriški kapital za razvoj svojih industrij. Amerika, na drugi atrani, pa rabi mehi pristanišča za svoje bojne Zapušča šest sinov in tri hčere — V Chisholmu se je 80. nov. oženil vdovec Fr. Lavrič s vdovo Mary Kordeš. Obilo arečel r Ia Penaay Ivani je rumonua sklenila pogodbo z nemčijo Finačni dogovor med . Anglijo in Turčijo JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V MOSKVI Berlin, 5. dec. — Nemčija In Rumunlja ata včeraj podpiaali deaetletno trgovinsko in ekonomsko pogodbo, s katero Je Nemčija mnogo pridobila. Rumunlja se je obvezala, da bo zalagala nacije z materialom. Pogodba krije poljedelstvo, trgovino, finance, industrije in transpoftacijo, poleg tega pa je ojačila politične vezi med drfta-vama. Naciji so se na drilgi strani obvezali, da bodo nudili Rumu nijl kredit in tehnično pomoč pri rasvoju poljedelstva, jo aa lagali s stroji in ji pomagali pri izboljševanju transportacljake-ga aistema. Nemški veščaki bodo eodelovall s rumunaklml. London, 6. dec. — Zunartjl u-rad je ainoči naznanil aklenitev finančnega dogovora med angleško in turško vlado, ki bo povečal trgovino med državama. Di-plomatični krogi smatrajo dogovor za važno trgovinsko potezo in političen uspeh. Dogovor Je bil sklenjen v mo mentu, ko je prUlo vprašanje nemške ali angleške dominacije balkanskih držav ponovno v o-spredje. Velika Britanija Je potegnila Turčijo na avojo stran Anglija se zanaša na ameriško pomoč Jda bo znižala rabo priBuuiiav« ^ Strabane, Pa. -4 V bolnišnici v« - . -.. Mmt1ll| -^mIhi h. eelodovoMenJe aa prehod vo- C,nonsburgu se nahaja John Ro- v ko " jaških čet preko nekaterih kra-1 ^r^rTlan društva 188 8N- >»ya In ugodne trgovlnake po- jev v alučajti nevarnosti napada pJ _ v Pawer Pdntu> O.,'je . .. na Panamski prekop. Gotovo je, d dn6V, naglo umr|a, «adeU l^i/nl V* J* Anglija da bi mehiška vlada padla, fc bi Uapl( £ttry Uvše, atar. trgovinski paktta ftpa- dala take koncesije Ameriki v kg let ,n r6jfnil v o^nju pri I nI jo in jo Uko vaaj začasno po tem času, čeprav je državni taj* Kranju na Gorenjskem. Zapuš-nlk Cordell Hull zagotovil Mehi- UR dva sinoVft jn h4er< _ y pay. i osta* -----" ' " ko in <4tale ameriške države, da Ltt# Cityju la hibo u- bodo ameriške obrambne priprave koristile vsem. Hitlerjevi in Mussollnijevi a-gentje v Mehiki širijo propagando, da je noVi mehiški predsednik Camacho kupil ameriško Berlin, 5. dec. — "Mi bomo mobilizirali vso Evropo, ko bo Nemčija zmagala v tej vojni/ je dejal Robert Ley, načelnik nacijske delavske fronte, v svojem govoru, v katerem je obeta Nemcem boljše življenje. "M smo že demonstrirali, da je vse mogoče. ' Vsi, ki se zavedamo naše moči, smo uverjeni, da bo Nemčija zmagala." V svojih ; prejšnjih govorih je Ley obljuboval Nemcem nove domove, avtomobile in po državi kontrolirane zabave, če bodo zmagali. V svojem zadnjem govoru pa je naglašal, da imajo vse pravice do boljšega življenja. Nemški delavci ne bodo proletarci, temveč gospodje in gospodarji. Ce je zdaj pomanjkanje nekaterih živil, bo v bodočnosti vsegs dovolj. Nacijski tisk napoveduje, da bodo oranže in drugo sadje Ikmalu prišlo na nemška tržišča. O-ranže bodo prihajale v Nemč -jo iz Španije. Tisk zaeno priznava, da je bil dovoz masla in mastj iz balkanskih držav, »ved-gke in Finske omejen. Te dežele nimajo dovolj tega blaga za i i voz v Nemčijo. Nam gnjeno je bilo, da bodo odmerki masla in masti reducirani po mrl John Pavlin, star « let ln rojen v Podpečl pri Litiji na Dolenjskem. Zapušča družino. Nesreča v Indianapollsu Indianapolla. — Prod -nekaj priznanje z obljubami, d. bodo dnevi ja vlak "tf^«*^ Združene države dobile pomor- terem ee Je vozil John Gerbič, skeln letalske baze v Mehiki. To atar 27 let In rojen v Kmaru na je seveda nesmiael, ampak nacl- Prlmorakem. Bil Je M m^ Ji in fašisti radi lovijo ribe v kal- mrtev. Nesreča ga ja zadala baš nih vodah. Znano je le, da so se na njegov rojatnl dan. Tu aa-vršili razgovori med Hullom In pušča očeU, v stsrem krsju pa mehiškim poslanikom Najerom m^er in tri sestre, v Washingtonu glede ustanovitve Nov grob v coioradu skupnegs odbora za ^ItarjaU- ^ _ Tu j<5 umr, čno koordinacijo. Preden pride Zllkri0šek. atara nase- de tega, Je treba prepr fstl me- a »a.ry .* ^ M(1. hiško lj'idstvo o potrebi sodelovanja z Ameriko. Vil pori meaa kritika chur-chilovevlade v parlamentu tegnlla proč od osišča Rim-Ber-lin. Na 26. novembra ja Angll ja zagotovila Bolgarijo, (fa upoštevala njeno neodvlanOst in integralnoat, ko pride mir, ostane »\evtralna v vojni med njo in Nemčijo. BudlmpeAta, Ogrska, 5. dec,— Trgovinski delegaciji Ogrdke In Jugoslavije aU ainoči odpotovali v Moskvo, kjer bosta dali velika naročila aovjetom. Jugoslovanska delegacija upa, da bo sklenila pogodbo a sovjetsko vlado glede dovoza ruske volne. Ogrska Je že prej sklenila dogovor z Moskvo o izmenjavi blaga v vrednosti čez sedem ml-lijononv dolarjev letno, liondon, 5. dec. — List Eve-ning Standard, katerega isdaja ord Beaverbrook, minister za produkcijo bojnih letal, piše, da Velika Britanija upa na večjo a-meriško pomoč v svojem boju proti Nemčiji ln Italiji. "Od dneva do dneva postaja jasnejše, da e večja ameriška pomoč potrebna aa obrambo Šivljensko važno prometne irte na Atlantiku," >ravi ta liat. "Konflikt se je ta-co raztegnil, da zmaga te dešele zavisi od ameriške pomoči. Hitlerjevo edino upanje za zmago alonl na nemški alll, da bo ta dr-i ala Ameriko proč od konflikta, dočim bi nas rad potisnil v kot in zdrobil s svojim mogočnim oroft-em. Diktator je še vedno prepričan, da bo uničil naša mesta n tovarne, preden bd naša blokada Iztisnila sok la nemške voj. ne ekonomije in Amerika mobilizirala svojo ogromno industrijsko silo za akcijo." Liat poudarja, da je Velika Britanija hvaležna Zdrufcmim državam aa pomoč, katero je že dobila. Ta uključuje rušllce, boj. na letala, orošje in bojni material. Živilski minister Wootton Je napovedal znižanje odmerkov mesa in špeha po novem letu, ker ao parnlki, kl ao prej dovaiali živila v Anglijo la tujeaematva, sapoelenl a tranaportaoijo orožja ln atrellva. Odmerki mesa bodo sniiani na en funt na teden na oeabo. VVoolton j« obenem zagotovil prebivalce, da ne bmočl Veliki Britaniji, preden se Je v Miamiju, Kla., ukrcal ns krlžarko. ki Je odrinila proti KaribeJskemu morju. x no, dva sinova in hčer. član društva 6 SNPJ. Jeklarska kompanija Bil Je | obtožbo, da so ugrabili 52 nern-, ških kmetov na prvi dan nem gradi nove tovarne ške Invazije Poljske. 26 drugih WMhlngton, I). C., 5. decj IKdjskih obtožencev 0« sodišče Hteel Co. Je naznanila, obaodlloVzapor, tri pa Je opro- ,u |K>irfvaiUa |»f),000,(HHI za latllo. * " I Kitajski naval na japon- ■■H gradnjo novih Tovi^n ln |s»veča nje »tedanjih. Naznanilo Je objavil Kugene Grace, pre^inednlk kompanije, pii konferenci s .člani komlaije narodne obrambe. On je dejal, da se bo produkcija J*- Male evropske driavice posvarjene I Bukarešta, Rumunlja, B. dec — Tukajšnji list Curentul, glasi-_____ Io rumunskih na« i jev, je objavil lf£0 policijsko pošta jo 2E5L2 r^post^čr!: Hongkong. ». dec. -Bem d,. Jt dejal, da ae bojpr^« Rim- .H- vest iz klUJakega vira kla r^ala M 850,00$ Um na to. ^rL ^Tn vgrešaJo. Kr ar ico« ke avtoritete so aretirale več voditeljev revolte, obenem pa so naznanile, da bodo poslale bojne ladje v tisti aektor. Revolta Je Izbruhnila V zvest s bitkami med niamskiml in franooatflml čeUmi v obrne j-nih krajih. Hsngkok. Kla m, 6. dec. — Pove) Jat vo siamske oborožene sile poroča, da so topniška krogle potopile frsn**ako lsdjo. ko se je nahajala ns reki Mekong. Ve< častnikov In mornarjev Je bilo ubitih in ranjenih. Glasovi iz PROSVETA THE BNLIGHTBNMBBfT GLASILO IJ« LASTNINA SI.OVBNBKE NABODNB SPUrOKNB JEDNOTE Ortu •» HtUM kr NatteMl Ba~/lt I EMI trtav« |ii»« Ckkm) ta _____ uu. |l.M a* tat* Utes m 7I 7l.ru IM U Mb Mo, |17» aa tatoi M foralgn NMtaf M kar l«a atlk a llataaa * PROSVETA ti iT-t* «•■ U«Mtala Ara.. CMaeae. IMfaata MEMBER OE TUB FEDBBATED PBEBB _ijjjj j jf f........... ........... 'Apizarji" na ielu naselbin Ameriške "apizarje" - katerih m komuna-cijBki petokolonci in trojanci najbolj veseli — je lahko spoznati po argumentih, ki jih, iztre- sajo. • : . | HBjffi Tipičen "apizar" — naj bo to Hearst, Ford, Hoover, Al Smith, McCormick, Lindbergh aH cela vrsta drugih do najnižjega uličnega po-metača ali kurjača "forneza" v kakšnem hotelskem "bezmentu" — je odločno proti temu, da bi Amerika na kakršen koli način pomagala Angliji v današnji vojni. Ce ga vprašaš, zakaj ne bi Amerika pomagala Apgliji, se razvname in te zagotavlja, da pomoč vodi Ameriko v vojno. Amerika s tem jezi Hitlerja, ki ne bo Ameriki nikdar odpustil tega . . . Navadno "apizar" pravi, da on ne simpatizitra s Hitlerjem in ne želi Angležem poraza, ampak Angleži naj se sami pobrigajo za svojo zmago, saj so oni napovedali vojnfi Hitlei*to^e'tni! Cemu pa so napovedali vojno, aktfju#> bili pripravljeni? . . . Tipičen "apizar" ti pove, da je trdno prepričan, da Hitler ne bo nikoli napadel Amerike, da je sploh ne more napasti, ker je predaleč od njega . . . Hitler ima polne roke dela v Evropi in prav vesel bi bil, če bi mi v Ameriki pozabili nanj . . . Ako vzameš v roko "apizarski" časopis — in ti se tiskajo v vseh Jezikih, tudi v slovenjem — najdeš tam redna poročila O Intrigar-ski angleški diplomaciji, katera poskuša na vse načine opehariti Ameriko za bojni material, letala, ladje in topove in za kredlte.% Nadalje najdeš tam neprestana namigavanja glede ofenzive za mir, ki se pripravlja zdaj v tem in zdaj v onem kotu — zdaj prihaja iz podjarmi jene Francije in zda i iz Vatikana ali iz Bele hiše v Washingtonti — in celo neki Angleži sami .delujejo za mir s Hitlerjem s pomočjo posredovalcev nekje v Švici, na Danskem ali Švedskem ali sploh nekje ... Ti listi, ki so "apizarsko" pobarvani, bi silno radi videli, da se Anglija čim prej poda, tako da bo čim prej konec vojne in da pride mir, kakršnega hoče Hitler — zato zelo radi poudarjajo velike angleške izgube na morju in veliko škodo, kl jo trpe angleška mesta ♦ . . Med vrsticami teh poročil lahko čitaš vprašanje: Cemu je treba teh izgub in te kolosalne škode, ko br se Angleži lahko pogodili za mir s Hitlerjem In zaključili to nesmiselno vojno?--- Tipični "apizarji" so dtfnes veliki zagovorniki vseh onih delavskih voditeljev — na primer Johna Lewisa — ki rohnijo proti načrtu obrambe in pomoči za Anglijo. Ti delavski voditelji so zdaj pametni možje . . . Thomasovih pacifistov ne štejemo med "apizarje," ampak "apizarji" imajo zanje dobro besedo in radi citirajo izjave prvih, kl so naperjene proti pripravam na obrambo. "Apizarje" jako veseli, ko čitajo v Thomasovih giaMiiih -"aure-as-death*' ugotovitve, da .bo Kooseveltova administracija kaj kmalu zatrla vse delavske stavki* jmkI pretvezo sabotaže, vse civilne svobodščine pojdejo kaj kmalu k vragu in polagnmn pride fašizem v Združene države . . . * Vse to pride zaradi tega, ker se Amerika oborožuje in "milltarlzlra" in.ker je Roosevelt IMHtal "militarist" . . . Pacifisti tudh strašijo z inflacijo in silno depresijo, katera pride po oborotitvi čeprav nimajo |M>jma, kaj pploh pride — ln "apizarje" to zelo veseli. Med ameriškimi katoliki kar mrgoli "apl-zarjev", ki so večinoma Irci, Italijani in seveda Nemci. Vodje so Irci, ki so večina katoliške duhovščine in večina med uredniki kato-. liških listov. Katoliški Irci v Ameriki sledijo politiki — ki J*jHMka ptiča noja — Ir*ke in silno rn|x>čejo za irsko nevtralnost in proti preteklemu imperializmu Anglije; za pomoč Angliji nočejo nič Nlišati,~iz angleške demokracije ae grdo Iiorrujejo, A*1erl|(l pa koman-dirajo prav' |h» nedemokratično, naj drži roke proč od Evrope. —- v Iz tega razloga katoliški "apizarji" podpirajo fašista-župnika Coughlina iz Royal Oaka ne glede na to, da je Cooghlin velik aovražnik demokracije In Je dostikrat Jasno dal vedeti, da si želi Hitlerjeve zmage. Vsa U "apizar«ka" *.lnht<» je na splošno v manjšini, Je pa v večjem delu v važnih pozicijski. da lahko vpliva na preproste ljudi ln Jih okufuje c.nvojo efabna pr ipona Zopet rudarska katastrofa Piney Fork, O. — V premogo-rov,ih Be zmeraj nesreče ponavljajo, zdaj tukaj, drugič tam. Družbe ne gledajo na varnostne naprgVe, ampak samo na pro-fit. Paznike ali bosse take na-jamejp, da jim napravijo čim več prof ita. , Osem milj od tukaj blizu Ca-diza je premogorov Unionville, last družbe Penn Coal Co. V tem rovu je 29. nov. ob 1:30 popoldne nastala eksplozija in 30 premogarjev Je postalo Žrtev kapitalizma. Ugibljejo, da je eksplozija nastala od električne žice. V rovu je na tistem šihtu delalo 1176 premogarjev. Da-nes, I. decembra, ko to pišem, so jih dobili 12 ven, ali vsi so ožgani. Omenjeni rov je mehaniziran in obratuje na tri šihte z okrog 600 delavci. Saht je globok o-krog 600 čevljev. To je edini rov v tej okolici, iz katerega pobirajo spodnjo žilo premoga. V njem dela tudi okrog 36 Jugoslovanov, toda kolikor mi je znar«v ni nihče izmed njih prizadet niti člfcn SNPJ, Nace 2lemberger, 176. Kako je poravnal dolg t VVtst Middlesex, Pa.—Kot sem že večkrat omenil, smo pri nas v starem krajo prekupovali prašiče. , Nekega dne pride oče domov iz Ljubljane in pravi, da je dobil naročilo, da nakupi čim več prašičev in v petek morajo že biti v LJubljani. "Ti si že dovolj velik in veš, kakšne prašiče je treba za Franceta Hrastarja, ki jih pošilja v Nemčijo in Italijo," mi pravi. Dostavi, da bo šel on v eno smer, jaz naj grem pa v drugo po vaseh in naj gledam, da bom kaj kupil. Odgovoril sem, du meni samemu je težko in dolgočasno hoditi po tistih trajih; ko bi imel nekega, da ji mi pomagal glihati ali me i letati. Koga pa hočeš? me vpra ša oče. Omenim mu mojega prijatelja Johana Jerama, Tun cov iz BiČje vasi, po poklicu ribič. In s tem se je tudi ukvar al, lovil ribe, rake in žabe in jih nosil v LJubljano, drugače pa je bil brez dela. Ena kronca bo zadostovala zanj in šel bo z menoj. Oče je bil s tem zadovoljen. Dobil sem ga in drugo jutro že preva na kupčijo. (On Je zdaj nekje v Detroltu, toda ga nisem videl že 40 let, odkar sem šel od doma.)' Najina pot je bila dolga. Naj prej v vas Smarjeni. Tam n bilo nič. Naprej v vas Gradišče |. spet nič. Greva v vas Vrh, kjer sva kupila tri od Lovren-čka. Glihala sva tako, da sva precej znižala ceno. Moj prijatelj sploh ni bil mešetar.-Bi je starejši od mene in ml reče: "Tam doli ob cesti, ki drži od Pljave gorice proti Turjaku, je gostilna "pri Stoparju" kjer imajo lepa dekleta. Pojdlva še tja." In šla sva. Popila sva ne kaj slivovke ln ker je bilo že blizu poldneva, sva tudi. kosila. Moj prijatelj je le za deklet gledal Vprašala sva, če imajo tam okrog kaj prašičev na prodaj. Povedali so, da na Ločni ku bi se dobili. Odšla sva tja in kupila dva. Se na Veliki Ločnik, kjer sva kupila štiri. No, saj bo Šlo, sva si mislila. Naprej po grdi gozdni jpoti v vas Visoka gora. Spet sva kupila dva poceni. Naprej v vas GradeŽ, kjer sva jih kupila pet, od tam pa v ZabukoVje, kjer sta samo dve hiši oziroma dva kmeta, od katerih je eden imel gostilno. Pri Zabukovcu sva kupila še štiri, nakar smo šli k sosedu v gostilno na likof. Vsem sem pa naročil, naj pripeljejo v petek prašiče v Ljubljano. Dva tedna prej je bil v škocjanski fari misijon. Vso staro in mlado je hodilo tja in poslušalo pridige. Pa nam reče gostilničarjev^ žena;. "Ja, misijon smo imeli in misijonar je pridigal, kdor opravi vse potrebo, kar zahteva misijon in kdor prvi po misijonu umre v tej fari, bo šel takqj v nebesa." Zeha si s predpasnikom obriše solze in vsa objokana nadaljuje: "Naša hči je umrla v najlepših letih -t imela jih je 21 — ravno ob koncu mlsijona in upam, da je zdaj že v nebesih. Saj,je misijonar rekel, ko ji je mrtvi govoril, da to je srečna duša, ki se že veseli med drugimi nad zvezdami." 2ena si je spet obrisala solze, midva z Johanom sva pa skoraj verjela in obžalovala smrt mladega dekleta. Popili smo likof in midva sva odšla naprej. 1 1 Že se je mračilo, ko sva šla z Zabukovja. Denarja sem imel še 24 krajcarjev, do doma je še dobra ura In oba lačna. Ko sva prišla v Škocjan, sva za vila v Peterlinovo gostilno, da potrošim zadnji denar. Pol litra vina je stal 20 krajcarjev, dva kosa kruha pa štiri krajcarje in bil sem suh. Počasi pijeva kot bi še koga pričakovala. Se pol litra bi ga spila in še jedla, »^I bilo cvenka. Kmalu pride v gostilno možak, in jjftz ki me je dobro poznal ... __ njega, ker sem od njega že teleta kupil. Bil je z Malih Lep-len. Prisede k nama in pravi: "No, Bertek, kje si pa bil?";'% prašiče s\a . kupovala in dosti prehodila." "Nič zato, samo da je bilo kaj kupčije." "Je bilo, približno 20 sva jih kupila/' "To je- dosti, no boš dal za pi jačo, ker vem, da boš napravi dobro." "OČka, ne bo nič! De nar, ki mi ga je oče dal, sem izdal za aro, zadnji groš pa je še tu za pol litra vina. Bi še pila, a n imava groša. Mogoče bi m vi kaj posodili?" "Zakaj ne —-koliko pa hočeš?" "E pet goldinarjev bo zadostovalo." In možak je segel po mošnji ček in m pod mizo potisnil v roke petak. Rekel sem, da mu ga vrnem, ko bom prvič tu okrog. Dobro. Potrkam s praznim glažem. Pride kelnarica in vpraša, ka. hofcemo. Liter vina in tudi, če imate kaj za jesti. Drugega ne ko gorke mesene klobase s kislim zeljem nam lahko napravi. Dobro, tri parejone, prosim. Ko smo izpraznili liter, so bile klobase že pred nami. Po večerji se nam je še en liter zelo prilegel. Dosti smo ga imeli. Ura je že bila 10. Poravnam račun in lahko noč. Cesta od Skocjana do Velikih Leplen je dolgočasna in temna, ker jo z obeh strani zakriva gozd. V pol uri sva v Velikih Leplenih. Z Johanom sva vso pot prepevala. Tam zavijeva v Medvedovo gostilno, kjer sva ga zopet spravila nekaj pod streho. Iz Liplen proti Šentjurju. Cesta gre navzdol in jo zakriva gozd z obeh strani. Pela sva in vriskala, da so vsi strahovi bežali. V Šentjurju v Kovačevi gostilni je še luč in Tone ima še nekaj yrošev od tistega pe-taka. Vstopiva in na kratko sva opravila. Naprej. Ura je bila že polnoč. Johan pravi, da so v Bičju "prl Nacetu" danes prašiča klali; gotovo so še po konci in se bodo dobile dobre pečene klobase. Sla sva še tja. Tako je šlo tudi mojih pet goldinarjev. Kje naj jih dobim in kako, da jih vrnem možaku? To mi je bolj in bolj vrelo po glavi. Ce očetu povem, bi bilo ojoj! fozpo prpti jutru sem prišel domdv. Oče me vpraša, kod sem hodil tako dolgo. Izgovarjal sem se, da je bila dolga pot; tu pa tam sva se malo zamudila in čas je šel hitro naprej. Vpraša mfe, če sem kaj -kupil. PoVem mu, da 20 prašičev. Dobro. Odšel sem spat. Ko vstanem, mi roji po glavi, kako bi očetu napravil račun, v katerem bi bilo tudi tistih pet goldinarjev. Če mu povem, da sva toliko s prijateljem zapravila, bo križ božji. Zatajil bom in že kako nabral in vrnil. Samo, da oče ne bo šel prej v Li-plene, kjer bi mu mogoče tisti možak povedal, da mi je posodil pet goldinarjev. • Ko sem tisto jutro pozajtrkejval, mi oče reče, naj obdržim syoj zapisnik, kje in koliko prašičev sem kupil, on bo svojega držal,^v petek pa bova v Ljubljani vsak svoje gospodarje klicala k računu. Bil sem zadovoljen. Ko pregledujem moj zapisnik, vidim, da sem tri prašiče kupil pod ceno. Tudi oče j« včasih tako napravil, da je več profi-tiral. Oho, Tco bomo v Ljubljani zvagali prašiče, bom stopil k Lovrenčku in mu rekel, naj re če, da je prašiče prodal za pol drugi krajcar več na funt; da mu bom goldinar, kar bo ven zneslo pri plačilu, 6o pa men izročil. In tako sem storil. Ko povem, je bil vesel, češ. da ono, kar so mi naročili doma,| denarja pa mi je primanjkovalo. Kaj naj storim? Kako naj kupim moke,' koruze, otrobov in druge stvari? E vsakega enoj kilo manj, saj se ne bo poznalo. Tisti babnici sem kupil pet namesto sedem kilogramov preše-| nja. Pri tako mali količini se je seveda poznalo. Pa "frohta" ne bom računal, sem si mislil — ta bi znesel le tri krajcarje. Vrečo ji bom hitro iirdčll in pognal konje. In tako sem storil. Ko sem šel dryg& tarti ml-sem jo že od daleč videl; ki mo, me je Čakala ob cesti. Ker sem vedel, kaj hoče, sem konje v dir I pognal mimo nje, ona pa vpije j n mi žuga z roko. Kmalu sem irevidel, da tako delo ni pošteno, da ml ne koristi in nič ne zaleže in sem ga opustil. Mladost je norost. Anton Valentin*!*. mu je prašiče res pod ceno prodal — tehtali so 600 funtov. France Hrastar je plačeval v gostilni. Oče je sedel na eni strani njega, jaz pa na drugi. Najprej je plačal prašiče, katere sem jaz kupil. Ko sem o-pravil, je bil oče »a vrsti. Stopil sem k Lovrenčku, ki mi je skrivaj pomolil Šest goldinar jev, češ da imam dovolj, drugo je pa sam spravil. Tako sem dobil denar, da sem poravnal dolg, katerega sem bil po nepotrebnem napravjl. Razume se, da je šjo to, bodisi na očetov ali na mesarjev račun. Kmalu potem sem šel v Liplene in vrnil denar. Naj povem še efto k zaključku. Nekega dne grem z vozom v Ljubljano. V Šmarju priteče k cesti neka žena, ki me u-stavi in vpraša, če bi ji kupil sedem kil prešenja. Da mi vrečo in denar in pravi, ko ji pripeljem, mi bo plačala voznino. Tisti dan sem bil v Ljubljani precej razpoložen. Jedel in pil sem, kar se mi je poljubilo, kadil cigarete in hodil po mestu ko cigan po Zagrebu. Pred odhodom je bilo treba kupiti to in Vsakega nekaj Salem, O. — Nekaj časa sem odlašala, da s0et kaj napišem. In bom napisala povrsti kakor sem doživela, odkar stem bila v Stribanu 1. in 2. sept Najprvo h vaja Andki Erštetovl za povabilo na veselico Naprednih Slovenk. Sem brala, da si šla tudi ti s C. U. zadnjič v Strkbanfe in sem vas videla, ko ste se peljali mimo naše hiše natrpani kakor žveplenke v škatlji. Tisto nedeljo, ko se je vršila naša veselica, je imela naša federacija sejo v Power Pointu. Kot uradnica sem se morala u-deležiti. Tam sem imela priliko, da sem si ogledala njih Narodni dom, ki je zelo primeren za njih naselbino. Pravili so, da so imeli lepo udeleibo na vinski trgatvi 26. okt. in tudi vprašali zakaj nismo prišlj. Ker je toliko veselic, se človek ne more povsod u-deležiti. No, so vas posetili pa naši "ta-mladi". */ Seja naše federacije je bila zanimiva. Tam sem se sešla tudi "večnim bečlarjem" Tonetom Romškom. Vendar naj pride kakšna vdova tam iz Forest £ityja, kjer jih je baje dosti, kot je nekoč ena pisfela, in naj ga reši kuha vniee. < " ; Potem sem čitala, da bo 16. novembra veselica v Cantonu. Ker je tam vedno dosti zabave na veselici, bi bilo dobro, če se udeležimo, posebno Še, ker bo Barbi-čeva godba. Ob štirih popoldne! je začelo tako snežiti, da se ni videlo nikamor. Sli smo v mesto in tam "Škatlo" pustili na kem jardu in hajdl na bus. Ob | 6. smo ga zasedli, toda v Canton smo prišli šele 16 minut do devetih. Skoraj tri ure nas je vzelo, i da smo prevozili 31 milj. Dvorano smo lahko našli, ker, nam je mesto precej znano. Ko Tstopitno, najprvo zapazimo Blaža Odarja. Potem zagledamo Pongratžove iz New Philadelphi- N. J. (10 • Klika kaie delegate na konvendjI. anij z New Philadelphi-je, nato pa so mi predstavili Hrenove. Gledam, da bi zagledala stare znance, ali nobenega ni. Nekdo me vpraša, kje je , mleko za Barbiča. Odgovorim, da se je skisalo, čeprav je zima. Vprašam ga, kako se piše, ki tako skrbi za BarfclČa in izvem, da je Guna. Zopet se oziram okrog. "Hello, mrs. Mihevc!" Bila je mrs. G^)ec. Grem in pozdravim Franceta, potem pa se oziram po posetnikih. Kaj si ti? Jaz sem Hrvat, jaz Poljakinja, jaz Hrvatica, moja mati pa je bila Kra-njica, doma z Gorenjskega. Treba je, da se kaj zavrtimo, ker vsi so rekli, da je dobra mu-zika. Pa smo se vrteli, da nismo nobene samudili. Mrs. Fatko je rekla, da so to pravi stahikraj-ski valčki. Mrs. Odar, mrs. Guna in mrs. Frankovich so se pa prav pridno za baro sukale. Lepo smo se zabavali in prišel je čas, da oarinemo. Posetili smo Cufarjev dom in potem do Odar-jevih, zjutraj jo pa mahnemo proti domu. Vožnja nasaj je bila dobra in smo prišli,hitro domov. Članica našega mladinskega krožka št. 10., 6-letna Rose Mary Celin st je zvinila nogo ip tudi mala Mary Kordan se je morala oodati na operacijo radi slepiča. 2elimo, da kmalu okreV* in ss vrne med svoje in ns kroftkove se- Br. Valentlnčiča pa moram o-pomniti, ko je naročal "čižme" Miklavžu, bi moral povedati tudi, koliko Široke naj mu prinese — dva EE ali tri EEE. Vel. to je potrebno, če hoče! obuti debele nogavice. Jaz sem jih naročila št. U in pet EEEEE. Pa pozdravljeni, * Torej mrs. Dušak se fli videlo pravilno ,ker se duhovščina liA-(Detla as t. stvaal.) Vetrnjaki in t>efrn/ašfojl Preko danih razmer ne more iti „ v litično gibanje. In lahko reTemo d? 0 malokatero socialistično gibanic Je lrMo ko težav, kakor ravno v IKfji * V času, ko je takorekoč vae norel« • P socialistično gibsnje čutilo »pMn t^^' delovanja vseh mogočih programov i«? ^ pri čemer je pa vsakdo gov program brezpogojno izvesti i kli? njegov program absolutno izvedljiv samo po sebi razumljivo. Kdor je » ® j"'0 mil, je bil reakcionar ali idijot L v * je izkazalo pri tedanjih in vseh drujih k? * krivih prerokih, da so "v^ ^ mtollli, kakor na program. Kar 80 bili verrt nik| v gospodarstvu, to so bili liciutori špekulanti v politiki. J1 Poleg teh smo se pa srečavali z ljudmi nimajo nobenega rešpekta pred zgodovino J je ne poznajo, in ki torej morejo imeti še JlZ pojma o ideji in gibanju, kakor je 80c7a2 Kolikor bolj so nevedni, toliko bolj učene delajo, kolikor manj so porabni, toliko v£ razumejo na organizacijo. Po svojem znaiain pa imajo v živalskem svetu najboljše sorod nM kUkBViCah' ki a nikar ne mislite, da se pri "Njem" ta pesem neha, ne, ta burka je brez konca. Vsega tega ni tragično (preveč resno) jemati. Vetrnjakov nikoli ni manjkalo in jih ne bo zlepa zmanjkalo.1 Na. to mi nimamo vpliva. ' Vsak sodrug natti bp pa pienda prav dal, da naše gibanje ne sledi vetrnjakom in vetmjaštvu. Ce bi bili zunanji pogoji ugodnejši, bi n^ie gibanje brez dvoma marsikaj lažje razčistilo ozračje. V osmrajenem zraku so pa razni kužni bacili mnogo bolj učinkoviti; povsod prodro in povzročajo huda vnetja. Pa brez tega ni niti človeškega niti ljudskega živ-ljenja. Tudi neumnost ni brez koristi. Niti peaa* meznik niti celo ta ne more zoreti ob samih na-ukih, treba je prakse, praksa pa ni drugega kakor cela vrsta storjenih napak, neumnosti in izkušenj. To je treba vedeti in lahko bomo z veseljem delali za napredek hašega socialističnega gibanja.—D. P. Kisik—"življenjski M* Kisik je dobil svoj naziv po tem, ker ao ljudje nekoč mislili, da je U plin glavni sestavni del vseh kislin. To mišljenje je razvidno tudi iz našega izraza zanj, fito pa [kaže tudi grtto-latinsko ime oksigenium. Slavni italijanski slikar Leonardo da Vin«, ki je bil vsestransko izobražen ter »e je slikarstva bavil tudi a fiziko in kemijo, je delal teorijo o kisiku, vendar mu je takra manjkala .možnost, da bi svojo teorijo tofli eksperimentalno dokazal. Sele kasneje je angleški učenjak John May dokazal v l 0«».« je kisik eden izmed najvažnejših elemente na zemlji. Zaradi tega ga je nazval "»piHtu« Ulis" — življenjski duh. . L. 1744 je Angležu Pristftyu in ^ Schelleyu uspelo kisik izolirati od ostal h pr> mesi. Oba sta raziskovala samostojno ter na tej poti prišla do istega retulUta. »JJ tega pa so že v srednjem veku nekaten ^ ^ slutili, da obstaja kisik ln da omogoU M nje na zemlji. Kisik sam ne gori, potw»*n£ je za zgorevanje in dihanje. Ce kakšr>9 gori, potrebuje pri tem kisik iz zraka, vanje je toliko intenzivnejše, kolikor več j kisika na razpolago. S ____decembrs -Domače vfiti. V Milw.ukeeju,.Wi*.. j« urnH rojak Franljl Plahuta.* • Detors*; Wi. V West Vlrfinijl * ikanirajo rudarje. /t fcozesaft«. I"ki JJ^^JS? JI Anglijo za mir. - Argentina It Lige narodov! ^ „ Sorjrtuka RuHjc *U.ke ikM** ^ InvUlii-ale Armenijo PETER. 6 OETEMBHA Novice iz starega kraja uPrimorja ,iclm večjo avtarkijo {^stilnega blaga, P^tl tujim iimo^-ltali-jtiii naj nosijo kratke hlače! Trst. septembra 1940.-po zadnja delegacije za avtarkijo, tise je vršila dne 13. t. m. in ka-Iri ie prisostvoval tudi miniatr-C predsednik Mussolini, je vea Julijanski tisk prinesel kratke „ dolge slavospeve modi krat-tihhlač. Uvedbo kratkih hlač lUrtavajo listi ne samo Iz hi-Sjenskih razlogov, temveč tudi [T to predstavlja "patriotsko Uko obleko". Patriotsko v toli-or ker je zanje treba manj bla-v Kratke hlače bodo predstav laie glavno propagando, ki bo [minirali na bližnjem "avtar-jčnem tednu" in naj bi enkrat tt vselej odredile moško, modo ter tako uvedle parolo potrošnje Ulijanskih proizvodov in pripnite v materialu. v zvezi s tem so trgovska druitva obvestila svoje tovarne in krojaške eUvnice, da pričnejo z izdelavo ntkih hlač. Vse trgovine mo-klh oblek bodo postavile v iz-ibe na vidno mesto kratke moŠ-e hlače. Toda ostalo ne bo samo pri tem. Ves tisk bo o tem pisal, nevniki bodo prinašali oglase in tHke ter priporočila za kratke Ifcce. Uvedba pa bo poleg že zabeleženega higijenskega razloga predvsem zelo važen osriovni do-fmos v borbi za samostalno oskrbovanje, ki zahteva v tem pogledu, da se izvrši prava obča »obilizacija, pravijo listi. Kratke hlače ne bodo samo fc>H|f le material, temveč osvobodile ljudi "nepotrebnih neugodnih buržujskih dolgih -hlač." "Popolo di Roma" piW, da prihodnja zimska sezona ne sme za-hihiti ostvaritev nove moške noše, katero bodo prevzeli Italijani. Kampanja proti tujim besedam pa še sedaj ni končana. Ita-ijanska zveza hotelirjev je od« lomila, da se morajo vsa tuja Imena na hotelih,-penzionih itd. odstraniti: in zamenjati z Italijan ikimi. Prav tako tudi mora legi niti beseda "hotel", ki Jo bodo »menjali za "albergo". Za "five 0'dock" in "daneing" Se ne vedo pravih izražov. Italijanski olimpijski komite je odredil, da ne prizna več rekordov, ki bodo izraženi v jar-dih. stopah itd. Prav tako bodo fcinili "bari", ki naj se odelej imenujejo "libo", § ,1 Javna dela v novi občini Rail Trst.—Italijanski senat in par kment sta sprejela zakon, ki no-«i datum od 21. avgusta in s katerim »e je določil znesek osmih »ilijonov za cestna in higienska dela v občini Raši (Arsla). Besedilo zakona navaja poleg imena A"ia v oklepaju ie dopolnilni »m "Pozzo Littorio". Znesek se *> ugrabil v treh zaporednih »tih. Podrobnejši načrt bo izde-»lo ministrstvo za javna dela ^razumno z notranjim in fl-J>ni'nim ministrstvom. Država izvršila s tem tudi razna dela, k> »padajo v delokrog občine in Nt raj i ne. Cim bodo ta dela kontna, jih bo država prepustila I in'< »Kinosno pokrajini, in si-brezplačno, toda pod pogoji. da bodo vedno določena ža J»vno korist. i Ker je bil istočasno določen 42.000,000 za drugo obči-*>■ nikoder dobiva iUlija pre-namreč za Carbonio, je d«, gre pred vaem za dela, omogočijo čim izdatnejše «ori4čanje teh premogovnikov ■ * ^m zmanjšanje uvoza v do- prlA^rkij*. Stilni prekršile! F^aitvenih odredb \'M«t' "'ptembra 1940.—Tr-liati so prineali te dni dolg P»nam irtien prekršilcev zatem-Fv«nih rHlredb iz Marezig, Her-• J-Kozine in Šmarja nad Ko-r® Usti pripominjajo, da Je 1' < znam in je torej treba ^akovati še nadaljnjih, pri I* ne obljavljajo višino de-kazni, ki so gotovo ob-V Trata ao take prekr-rt ■•Snovali a 800 lirami glo- ~ m primeru ne bo fotovo J" ' V Marezigah je bilo Bp^n.h 28 domačinov, Herpeljah-Kozini 10, v Šmarju pa 27, Vlak ca je povozil Matulje, aeptembrar 1940.— Ko je šel Rafael Kinkela, čevljar, star 41 let, preko železniških tračnic, ni oplzil, da mu se bi i-ia vlak. Pri tem pa ga je še to oviralo, ker je imel na rami težko cujo polno usnja. Lokomotiva je zadela čevljarja z vso silo ln ga vrgla v stran. Vlakovodja je vlak takoj ustavil. Z avtomobilom so ga takoj pripeljali v reško bolnišnico, toda kmfclu potem je revež izdihnil vsled številnih ran. 80-letnlcs Ivane Svab Sv. Križ pri Trstu, septembra 1940.—Se čila in zdrava je te dni praznovala 80-letnico svojega življenja Ivana Svab. Želimo ji še mnogo srečnih let! Pismo iz Trnovega Trnovo pri II. Bistrici, septembra 1940.—Po dolgotrajnem deževju smo dobili ob koncu poletja nekaj lepih dni, tako, da na:n spravljanje otave ni delalo posebnih preglavic. Lepo vreme nam je bilo deloma naklonjeno tudi ob žetvi, da smo pšenico in drugo žito lahko spravili pod Streho. Kljub temu, da si od letošnje žetve nismo obetali bog-ve kaj, smo bili ob mlačvi razo čarani, kajti zrnja je bilo za polovico manj od lanskega pridel ka (in še ta ni bil kaj prida). Nov župan v II. Bistrici Za podeštata v Ilirski Bistrici je bil imenovan Salvatore Gior-dano, karabinerski kapitan I. razreda. H. Hansen, profesor ekonomije aa univerzi Harvard. Nekaj dni pozneje se je otvo-rila nižja nemška realna gimnazija v Apatinu. Kakor je na otvoritvi nemške gimnazijp v Beo-irradu naglasil predsednik nemškega šolskega društva dr. Mo-ser, imajo Nemci že pristanek za četrto nemško gimnazijo v Ljub-ani. Peti nemški srednješolski zavod te vrste pa bo odprla banovina Hrvatska v Zagrebu. Vzdrževala jo bo evangeljska cerkvena občina. Odkritje človeškega okolja v jezuitski cerkvi Trit, septembra 1940.—Pri gradnji protiletalskega zaklonišča so delavci naleteli v enem delu podzemlja jezuitski cčrKVe na še dobro ohranjen okostnjak, ki ga je pripisati kakemu 3u hovniku iz 18. stoletja. Najdba je vzbudila v Trstu precejšnje zanimanje. Is Slovanije LJUBLJANA BO DOBILA NEMŠKO GIMNAZIJO Doslej so imeli Nemci v Ju goslaviji meščanske Šole v Beogradu, Zagrebu, Novem Vrbasu, Beli cerkvi in Apatinu ter zasebno učiteljišče v Novem Vrbasu. Z odredbo, ki so jo 9. septembra podpisali vsi ministri, je to učiteljišče dobilo značaj stalnosti. Srbohrvaščina, nacionalna zgodovina in zemljepis se bo poučeval v srbohrvatskem jeziku. Učne moči na zavodu morajo biti jugoslovanski državljani nem ške ali Jugoslovanske narodnost učenci pa samo Nemci jugoslovanskih staršev ali nemških dr žavljahov, ki stalno bivajo v Ju goslaviji. Z odredbo istega dne sta bi odobreni dve popolni gimnaziji, in sicer v Beogradu in Novem Vrbasu. Prvo bo vzdrževala nemška vlada ter bo imela isti pomen kakor šole, ki jih vzdržujejo tuje države n. pr. v Sofiji in drugod. Za gimnazijo v Novem Vrbasu so naši Nemci zbrali že 1,040,000 din. Zbirka se Še nadš-ljuje. V vse razrede tega zavoda se je vpisalo letos 416 učencev, med njimi 39 deklet. EHOSVttA iGlasovi iz TJ naselbin (Nadaljevanj« a «. sfcmni.) pa z briljanti. Jat pa nisem mogla videti, ker so pustili, in tudi tiste z belimi kutami, da so jim poljubovali roke in se jim do tal priklanjali. O tem bom mogoče še enkrat pisala. Čast Milki Pa-gon za zadnji dopis. Res vse priznanje tistim, ki starost spoštujejo — ako mlad ne umrješ, tudi ataroat dočakaš. Mogoče ne bom letos pisala nobenega dopiaa več, torej voščim vaem članom ln članicam SNPJ in čitateljem Prosvete vse najboljše v novem I letu. Frances Mihevc, 476. VALTER HALBAERTH OPROŠČEN . Dne 2. oktobra je bila pred okrajnim sodiščem končana razprava proti bivšemu tovarnarju usnja Valterju Halbaerthu iz Maribora zaradi zaloge usnja, ki e bila ocenjena na okoli 4 mili-one din in ki so jo zaplenili v njegovi opuščeni tovarni. Razpravo je vodil sodnik dr. Adolf Obran. Zaslišan je bil izvedenec Drago itoglič, ki je izpovedal, da se navedbe prič ujemajo glede coličine zaplenjenega usnja vsaj prilično, ker on ni tehtal vsegi usnja in je tudi samo približno ocenil količino. Davčna oblast Je a ne 8 zjutraj poslala potrdilo, da e res vsako^eto Halbaerth pri-, avil svojo zalogo sicer pri >ližno v tistem razmerju, ka" je bilo blago zaplenjeno. Izvedenec RogliČ je na vprašanje sodnika, če je res običaj, da imajo -Sbrojarji vedno večjo zalogo usnja, odgovoril, da mu sličen primer, kakor Halbaertov, ki že štiri leta ne obratuje, vzlic temu pa ma zalofro, nI znan. Pač pa Je zvedenec priznal, da je popolnoma naravno, če hoče Halbaerth s svojimi sinovi zopet začeti trgovino in strojarstvo, da ima večjo zalogo, ker ne smemo prezreti, da je potrebno za predelavo kož najmanj 9 do 12 mesecev, torej čas, v katerem mora podjetnik nekaj zaslužiti in imeti gotovo zalogo na razpolago, dokler ne dobi novih produktov. Na prošnjo zagovornika dr. Brandstaet-terja je pa izvedenec predložil tudi uradni cirkular, ki pojasnjuje prijave-strojenih kož. Iz te-Okrožnice je pa razvidno, da je treba prijaviti trgovcem in strojarjem samo zalogo kož, ki so jih dobili iz tujine. Na podlagi dejanskega položaja, izpovedi prič in izvedenca Rogliča je sodnik Halbaertha oprostil vaake krivde. Utemeljeval je svoj oprostilni izrek z dejstvom, da je Halbaerth že leta 1936 ukinil prodajo in izdelavo kož, torej v času, ko Še ni mogel predvldeva- O narodnih Mufarjtti Cheswlck, Pa. — Vsi se še dobro spominjamo zadnje predeed niške kampanje. Kar je predsednik Roosevelt s pomočjo nj mu in narodu naklonjenih senatorjev in kongreanikov ter vrhov nih sodnikih naredil v dobrobit ne samo delavstva, marveč celokupnega naroda, Je znano vsemu svetd Seveda ni, niti ne bo izpolnil vseh svojih obljub. To pa iz ras-loga, ker^je ljudstvo izvolilo tu di precej republikanskih ln de-mokratakih burboncevf na pri mer takih kot sta Charles Mc-Nary, Wlllkiejev podpredsedniški kandidat in kongreanik Joe Martin, njun kampanjski mana-ter. Oba sta Rooaeveltu čestitala k zmagi in pred poročevalci izjavila, da ata z njim pripravljena sodelovati, v isti sapi pa ata priznala, da mu bosta nasprotovala, Kako se to vjema, menda vesta le aama. To je stara poteza vseh narodnih blufarjev. Willkie je v svoji kampanji o-bl j ubijal organiziranemu dela v atvu, ako bo izvoljen, ne bo le pustil vse progresivne zakone, ki protektirajo delavatvo, nego j|h bo skušal še izboljšati — menda a pomočjo svojih kolegov a II McNary—Joe Martin. Roosevelt se lahko zahvali za tretji termin organiziranemu de llavstvu, ki je glasovalo zanj, ker je videlo nevarnost za avoje pravice v slučaju Willk ie je ve izvolj*-ve, burbonakega advokata z Wa!l atreeta, katerega je podprl tudi BIVŠI predsednik CIO J. L. Le-wls. Ce bi bil on to storil pred nominacijami v UMWA, bi dane gotovo imel protikandidata za |25,000 službo pri premogarjih. Ker pa je mož jSrebHsan Je počakal s tisto izjavo, da ao bile kon čane nominacije za uradnike v premogarakl uniji. Ampak delavci so videli njegovo potezo in mu niso hoteli slediti z glasovi, katerih on nI mogel kontrolirati, kot jih kontrolira pri UMWA. Kaj pa-vWashingtonu ? Mnogo poslancev je hotelo, da se za sedanje kongresa zaključi, ker tt 1017, posebno pa v zadnjih 11 letih. Roosevelt je dejal, da nimi nič več priporočati sedanjemu kon- nu v sprejetje. Ker nimajo jega dela, so se burbonci lotili Walter-Logknbvega zakonskega osnutka, ki je v glavnem naperjen proti delavski zakonodaji. In ko to pišem, je prišlo poročilo, da ga je tudi senat sprejel s 27 proti 2ft glaaovorh — kje Je bilo oatalih 44 senatorjev? Nitja zbornica ga Je Še prej sprejela. Upanje je, da ga predsed nik vetlra, kakor je le namignil. Toda če postane zakon, bodo vai odloki delavskega odbora in sploh vseh drugih vladnih komisij pod vrfteni sodnijakim procesom ali tolbam. Namen tega zakona je parall-ziranje "new deala", predvsem indirektno uničenje delavske aa konodaje. tt aedaj ae toibs odlokih delavakega odbora vlače- OgUm+nsfca Naroftrtg go&porrta Irifakta M»t-», I. L.w»d«U Aw. aLi«! IBldi H' Jo po več let, potem pa bi k1*^'' vekih zakonov tako rekoč Imeli proste roke. ker bi vsak odlok lahko tiral) od najnižjega do najvišjega sodišča. Delavski zakoni bi bili potem le še na papirju. Fbrdu, WelrtU, Glrdlerju In podobnim Junakom bi potem ne mogel nihče do !ivetftjj| ' Torej ti uatopntkl Wlllkleja v Washlngtonu so hitro pokazali, kaj bi naredili, če bi bil on lavo-Ijert. Uničiti hočejo vse zakone, ki so v dobrobit delavstva. NIČ se pa nr zmenijo sa Neeleyjsvo resolucijo za federalno inšpekcijo premogordvov za protekcijo rudarjev. Senat Jo Je sprejel toda spi v nitji abornlci. (Tudi to zbornico kontrolirajo demokrat Je, nasprotniki kot podpornik Roosevelta. Eden glavnih vzrokov, da ae je J. L. Lewls obrnil proti sedanji administraciji je, ker so demokratje polotili Nee-l«yJevo resolucijo na polico in ignorirali vae pritiske rudarske unije.—Ured.) Odkar Je bil ta o-anutek pr< dotlen kongresu, js te blizu 164 rudarjev izgubilo življenje v treh ekaplozljah. _ Ce hoče delavatvo obvarovat avojo zakonodajo pred unlče nJem. mora biti čuječe ln prote •tirati z resolucijami pri kon grešnikih iti senatorjih. Kakor hitro se burboncem posreči okrcati U afl drugI delavski zakon, GLAVNI ODBOR -»vaSavALNi ooaaai vimmm umu, »n**«**........................aaav a u»«aii ____ f. A. VUkr. |l tajnih............................MIT a U«M«I« Ave* CMim. lISMto U«hm* ar«***. m—I. M*........ ......Mit a Usnrista Ara* CMrae*. lUlMte )•!» V«|tlvk. at Um*J»* ...................... Mit a Lssmiele Ara.. CMrae«. l»«Mto rt>ai» U«4Im. a»ravll«U alMlU .*..................MIT a UwM«U Ara.. a ftkatu.................. !•!» Motat. ftrinri. mit a Ura4k Ara* ChtaK I ronraknaaDNiali AH^Mp ifttli^i^k Itvl P^^N^h^H^Mkl ilMtMKlIlIMMOtllll (Vil MNjR Al^h JlMHMMl t^fts ri*Mk SOks. iraei > imOMsa,.................um A. w. w*lfc«r at, MU**^ra, J«t» M*f. 4t.. »r»t JkSHkl«! |ibnkia>................. , S*a III, Sirarne«, h r«Mll«a Utubk 4<*H SUtrlfctnl »e4»ra4wesa...........mit W. MIh Si. rkrahiM. OMb i«k« aisurak. tralll SUirSiui »W»ra«*ei*lh .....,,,,....,,.IM hmiil ai.. OetMhjr. IU. BSvaH Tamalc, «*