iiu^LA)
Vretlnlki Profesor Valentin Konšek. —
Tole novim prideja vsake »red. n» »veli«; c.n« u eeterliiika let« 40 kr. p. pošli 5« kr. n.
\ro. 7.
9. vclkign scritana ISIS.
Slovenski regiment Krnski.
Oj Štajerci, kili totavi Bjalm D»S. kad vejaice Poaeaai ka Ubudovi, Barzi kana laalavica!
Pav«. Slaaa.
'S':iko popeva slavni horvaški pesnik junakoserčiiosl iiekdajnili SHnnnv, ki so se svoje dni s svojim sosedam Jlircaiu, llorvatam, Slavoucam iu drugim južnim Slavjauam zoper ujili olične sovražnike bojevali. Ilili so oni v vojskah ponosni ko laliudi in berzi (nagli) ko laslavre.
Vmerli so scer naši viteški dedovi; alj njih slavne lastnost niso bile s njim vred pokopane: ouc živijo v njih vuiikak od roda do roda. — Vselej so so štajerski Sloven-<-i v vojskah serrno in viteško obnašali, alj nikdar še v noviših časali tako, kakor v sc-dajni laljanski vojski. 'Mi se mi, kakor ko bi uaši vojaški dedovi iz krila čeme zcmlc lili vstali, vai omladeni usvojim močnim rokami orodje poprijeti iu plauli nad puntarake l.alie. Niso naši viteški dedovi, ki se lak hrabro r Italii vojskujejo — njih vredni vnuki v slavnima slovcnskimu regimenta „Kinski-' so, ki očitno vsiin uarodam »pričujejo, do slovenska kri po njih žilah teče in de acrčnnst uekdajnih Slovcucov njih vuukc ni zapustila.
Naš slovenski regiment „Kinskiu je že v letu 1S29 svoj lubi doiu zapusti! iii v Italijo se podal. Ilili so od tega leta do zdaj ueprei'.'hama v Italii. Stanovali so ;>o raznih meslah v llologniji, Kerari, Mantovi, Padovi i. t. d. in zaduič v Itcnetkah. JPov-iid so jih radi imeli zavolj njih lepiga zaderžauja iu vojaškiga ponašanja. Posebno so pa bili dragi svnjimii maršalu grofu Railecki. —
Sred mcsenca Sušim so llci^čani se »puntali. Malo je bilo scer cesarskih vojakov vllcnclkab, alj lak aerčni vojaki, kakor naš regiment Kinski, kakor ftraničari !>i iiili gotovo mesto »krotili, ako bi le bili boljšiga generala imeli. Pa general Zichi jc po volji nruečauov našimi! regimentu, ki je zoper punl.-.rje stal, ukazal se v kasarno nazaj podali. Komaj so pa v kasarni bili, lak so puularji pred kasarn« izhodaiu topove (kanonc) pu-Mai li. ii> protili vse jioslrclali, ako se bodo Slovenci branli. Ukazali so punlari jim zdaj oroiljc proč položili iu se jim vdali. V laki stiski so oni bili; od ene strani jiin jc micrl I'rotila, ako se bodo vstavlali, oil druge pa osramotenje, ako bodo svoje orodje- proč dali m si- punlarjam podvergli. Pa rsi so enodušno djali, de hočejo rajši vmreli, l.akor orodje zapustili. _ Pogodili so sc potem tako, dc so Benečani jim dovoliti morali, jih » vsota orodjarn i vsoj ča.cjoj iz mesta v Terst prcpclati. Prišli so srečno potem ni Irrzasko primorje in s vcueljam so zopet naprej v vojsko šli. Našli so v Goriškim veliko vojakov, našli so avoje »erčne »osede Krajncc, Korošce, Horvate iu Slavoncc ia veseli »o z njim »kupej nad sovražnike plauli.
Posebno serčno »o se obnašali naši Slovenci 11. velk. travna per mestu Trevizo, kir so oni s Grauičaram vred veliko močucjšiga sovražnika premogli. Ilavno tako pridni so bili oni pri mestu Viccnci. Tam so om ■ svojmi bratami, z slovenskim greuadiram, lialic, ki so cesarsko prijeli, nazaj zapodili.
Še bolj lirabcmo so se pa oni nosili 23. 24. iu 2"». mal. serpana v hojah per Somacompagni, Soni in Kustoci. Ograje per Soni so oni kar s bajouetam vzeli iu per Kustoci od 10. dopoldan do temne nori tako h bajouelam po Lahah bili, de so jih v beg zagnali. Njih general d'Asprc, kije sam vidil juuakoscrčuost naših Slovencov, je drugi dan prišel li našimu regimentu iu je djal njegovimu polkovniku (oberstu) baronu lliauchi:»Gospod polkovnik! mom lega regimenta bom jas v priliodno le s klobukam v roki (odkrit) jahal, zakaj ta regiment je čudno veliko opravil.*4 Potem je general odkrit s svojoj družiuoj mom regimenta jahal; naši pridni »Vlovenci so pa svoji mu generalu glasno vpili: Živijo!
Tako junaško se naši Slovenci nosijo. — Od lega regimenta so do zdaj prijeli sreberno zuamnje juuakoscrčuosti sledeči: Gornik (korprol), ki se je v terdjavi s. Spirito
rer llcuetkali tak možko derzal, — Gustav Pippan (Pcldtvebl, Celjan); llanšcr Simon in icšiiik Joicf (oba gfrajlerja). Po imenu so pa zavolj njih posebne serčnosti pohvaleui: Kmavc iu Plcteršck (oba korprola); od Viskonti (vikši lajlnant); Neuhauser (lajtiiaut); Lovec (korprol) ino lloflcr (gmajner.)
Glejte tako zdaj iioviue, ne le samo slovenske ampak tud druge sla« o Sloven-cov ozuauiijcjo iu po svetu razširajo. I«c samo neklere nemške novinc šc zdaj, kader od slave naš i »a regimenta govorijo, pišejo „das deutschc llcgimcut Kinski" (nemški regiment Kinski. )Lj>rašauio, alj liočele Nemci šc v priliodno, kakor dosihmalo, Slovcnram le vroče delo pustili, sebi pa slavo osvojili? llcgimcut Kinski je slovenski ne pa nemški regiment, iuo čc se pridni Slovenci za Austrijo iu za svojiga miliga cesarja Ferdinanda junaško vojskujejo iu kri prelivajo, uc kradile jim dalej zasluženo čast. Čast, komur gre čast. Zatorej čast iu slava našimu slovenskimi! regimentu Kinski!
v
O »I««tl0gt%! Titi Stil ni evcrccnu.
Neki premožen kmetovavee, prav iivi šliskavec, spremeni to leto staro leseno kaš-to v bajtico, malo več od čebelnjaka, iu jo oschcucku, — po domače oferju, v ožilik prepusti. Koliko, menite, de srotej od leta plačuje? — 50, to je, petdeset dni mu ima tlake opravili. Ilvala llogu, de niso negdaj kmetji in takiga kremeniga serca grešaki
(»odložiiikaiu tlako nalagali. Gotovo bi bili eto na 400 dni uatcguili, in podložne po Ilcncško dcrli. Vrag uej vzaiuc douašuiga kmeta iu nja pravico, ker se tak skerbno tlake in davkov brani iu otresuje, drugim pa tak na debelo nalaga! . M .. y.
Ne daleč od Celja so tud koče, za ka-tirc more oscbcuik | ofer j pa 100 do 200 dni svojiiuu gospodarju tlake delati. Take koče so nar več nesreča soseske. V takih kučah sc potepuhi in potepenke kakor stenice zaplodijo, ki druga ue delajo kakor pohujšanje, ino grehe no srošno razširajo. Srečna soseska, kira takih koč iu slabili
osebcuikov (oferjov) nima, malopridna pa soseska, katira se jih ne obrani.
C. k. Celska krosija je na vse podložne komisije ino gospodstva sledeči razpis ministra zuotrajuik oprav v uemškimu jeziku razposlala.
Rasplii
na vse komisije iuo gospodstva.
Ker se jc zvcdlo, do se podložnim Cel-skiga kroga oprat ilni odkazi ino ukazi (ilmlliehc llcschcide umi Vcrorduuiigen) ako želijo ucizdavajo tudi v slovenskimi! jeziku, jepermoralo visoko minislerstvo znotrajnih oprav, po visokim deželskim prczidialuim oznanilu od 12. Kožuika 1848, št. 15&S, naročiti, de bi obscžeue opravnislva (Amt-llchdrdej uc mudile v prihodnih priložnostih I take odkaze v slovenskim jeziku oznaniti. Kar se vsim komisijam ino gospodstvam *a to na znanje da, de na tcuko po takim ravnajo.
I C. k. Krosija v Celi 15. Rožnika 1S4S.
Ker je ta razpis le malo komu znan; zalo ga lukaj svojim rojakam razglasimo, ilc hojo vedeli oh svojim času terjali, kar jim je po tvmm razpisu dovoleno.
0) ii nnJ.
Nemški časopis pod imciinm Austri-a ii s k i Ko u r i c r popiše dohod liana Jela-čiča v Jiuiiaji lako le: llazuu poprej ime-novnuih oftcirov, ki so kanu Jclačiču čast skazali, se njih je še nabralo čez 200 oli-cirov, banu ravno lako počastili. lian njim zahvali v lepi, čerslvi besedi, ki je vsem pričejočim lako do serea šla, de so se marskalcrimii slarčeku solze po lici vdirale; pa ludi banu so v očeh solze igrale. Živijo! Vivat! je bil le en glas, posebno per besedah: „/«a moj dober namen jo silno veliko, de mi jc gotova Vaša pomoč. 1'rcpričau situ, de nobeden časlili moi, nobeden izmed Vas le cue puške na nas izstrelil ue bo! Kar sle mi skazali, mi veliko velja. Moj namen je častilcu; zalo se ne branim, Vam razodel i svoje misli. Nisim sovražnik slavuiga ogerskiga naroda, ki se je več stoletja z nami sklenjen, lako slovczno vojskoval; pa nasprotnik sini vsciu, ki nam lo pcrlergujejo, kar je njim podc-Icuo, ki Ogcrsko od Auslrije ločiti iuo Au-sirijo slabili hočejo. Jas pa, moji bratje! jas hočem veličastno, močno, svobodno Au-slrijo ! Jas hočem premagali, ker jc pravična ino časlliva reč, za katero se poskušam, iuo če ravno obležim bom pa prepričan padci , de je bil moj namen pravičen iuo čast-liv, de so moje misli lud Vaše misli. U0 let siui se deržal naše haudcrc, ino se der-žal bom, dokler živim. Dokler še košček lele baudere ostane, se bomo zbirali okoli nje. iuo če bi bila v prahu pomaudraua, alj še tako globoko zakopana,jo hočemo izkopati; zakaj močni se čutimo dovolj, njo hrabuo nosili. Slava našima Cesarju! Slava i m e u i t u i s v o h o d u i A u s I r i i!" Tisti dan zvečer so llrovali, ki so v Duuaji, banu z baklami obhod napravili. OOciiji, narodna Mraza, mesijam iu soldali si v roke sežejo iuo se njim perdružijo. lian je nemško besedo govoril svojim bralam iuo Duuaj-čaiiam, de jiui je zahvalil v imeni svojga ljudstva, katerimi samo, ne pa sebi, leto časi velja, ki je pripravleno dati živlenje ino smert za ediuo, veličastno, svobodno Auslrijo! Slava našim u Cesarju so po nemško začeli, Živijo! ino Vivat! se
jc glasilo za uašiga Cesarja iuo Njega, žlalito, za Auslrijo, za Nemško, za bana iuo Grauičarjc. liro vaški nagovor je ban liro vaško odgovoril. Ilrovaško pesem so
Iicli, ban pa jc prosil tudi za nemško pcsciu, latero so mu Nemci zapeli. Madžjaroui so se čez tako čast jezili iuo mu mažkiujo tuu-ziko namenili; narodna straža njih je pa razpodila.
Deržavui zbor je ua cesarja pismo poslal, vkalirimu on vimenu vsih austrijan-skih narodov cesarju piše, de bi Njih Veli-časlvo cesar Ferdinand berž ko je mogoče, v svoje sloluo mesto Dunaj nazaj prišli. Du-uajčaui posebno pa deržavni zbor že komaj cesarja perčakujejo. Razglasilo se jc pa zdaj, ()a cesar ue bodo sami prišli v Dunaj , aiupak dc bodo svojiga brala uadtaj-voda Franc Karlua za svojiga namestnika v Dunaj, poslali. — Deržavui zbor je izvolil posebni odbor, kalir bo obris dcržavue ustave osnoval. II temu odboru sla od štajerskih poročnikov izvolena gosp. Dolilar Franc Mikložič iu gosp. Dolilar Jožef Krajuc, oba prav iskrena Slotcuea. Od uašiga cclj-skiga poročnika Malija Županea pa še ui sluha uc duha. Mislimo, da se bodo kmeti prepričali, de le slabo za se skerbijo, če lake poročnike volijo iu v zbore pošiljajo, ki niso zadosti učene iuo prebrisane glave. Prepričali se bodo lud, da ni vse, kar suknjo nosi, sovražnik kmeliškiga stanu.
Štajerska dežela.
Iz G rac a. Graške uoviuc 2. t. m. pišejo, de se jc barou Jclačič, horvaško-sia-vouski ban, ua svojiiuu potu od Dunaja v Zagreb en dan v Gracu mudil. Štajerski deželni poglavar grof \Yikenburg je slavuiga bana prav serčuo in časlitlivo sprejel. Vse je v screc giulo videti, kako je grof \Vi-keuburg njega po mestu vodil iuo mu razne imcuitiic reči kazal. V večer jc general Pir-ker z narodno j stražoj barona Jclačiča obiskal in ga počastil. Slavni ban je per tej pcrložuosli lako govoril, de so njegove besede gospodam prav živo v serea segle. Djal jc med drugim besedam tudi lete: „lmcnitna je hiša (Austria,): za ktero jas živim iu vmerjem. — V tej hiši sim jas luč sveta zagledal, varnost vžival in oinikaujc prejel;— v tej hiši sta moj oče iu moj dedec rojena bla, v tej smo vsi živeli, ko jo še tema bila krog in krog; al hočemo jo zdaj, ker je v nje se razsvetlilo, jo zapustiti? Tega uc!
Jas sim v Angini rojen in iloklcr no slav-jauska kri po innjili žilah ječe, hočem jaa le za Auslrijo živeli, pa tud 7..1 njo vmreti." To besede »o vse frilno giuile iu vso mc jc veselilo njega gledali in poslušali, kije Au-strije in Tesarja nar veci prijatelj
l»e bodite Slovenci prav cenili vedeli častiliga liana Jclačiča, lak berite sledeče pismo iskrcniga Slovenca:
V Uraden 3. velk. serpaua 1848. Ilorvaški veliki ban je predvčerajšnim bil tukcjl Jas molčim od čast i, kaliro somu deželni poglavar, general 1'irker vikši komandant narodne straže, narodna iu mest-jauska straža skazali iu želiiu samo le lo svojim slovenskim bralara povedali, kar ujili ino mene zadene.
Jas sim čast imel, sam liana obiskali ino njega v imenu vsili Slovcnctiv zagotovili časti in goreče lubezni do njega iuo našiga serčniga nagnenja do zvestih iuo junaških llorvalov. Uotovo ne vem, alj sim moje občutke, kalirih jc scrcc polno bilo, v bcsc-. dah prav razodel. Mojc serce je lako kipelo, kader sim pred viteškim pa vendar lak milim lianam slul, de sim svoje besedo clo pozabil. I)c mc jc pa razumel, mi je na znanje dalo njegovo lak serčno iu lubczni-vo obnašanje.
Ta mož, kaliriga luliczcu do cesarja in domovino luil uar britkejši razžalcujc iuo nar veči uehvaležnosl niste mogle oslabeli — kaliriga močnndušnost nič ne more uklonili — la mož vsakiga za so vname. Kdor le enkrat * njim govori, jc gotovo za vselej njegov! '/.daj zapopadem vucluosl llorvalov — lega jiiuaškiga naroda, kalirga kri za Auslrijc blagor in časi v Halji curkama leče ravno ta čas, ko izdajanje iuo uehvaležnosl njegovo lepo očiuo podkupuje, iu sc zadua Irolia njegovih bratov serčno svojim sliskovavcam vslavla. pcrpravleua za svojo prostost vmreti. Iu ko sim mu po ua-ročbi razstavljal, de uii južui Sloveni u njega svoj up slavimo, kakor v moža, kalir jc poklican kakor Auslrijc steber nje ustavno saniovladijo varvali, de smo perprav-Icui iz lega namena se okolj njega zbrali, — mi jc ban očitno vnet besedo vstavil rekoč: Ne zaslužim tolkšinc časti, jas nisim kaki poseben človek, sim le vsakdajni papošleu mož, gorim za prostost, za svojga cesarja, za svojo ljudstvo. Ilvala vam in vašim »lo-venskiin bralam. ki so mi kak brali cuiga
rodu lako dragi. —
„Ako nas do zaduiga persiljo, pol pri-jalli! meč u roke ! Vi sle moje scrcc razveselili, zalo vam prav iz scrca roko podam, j'o podam vam ino vsim Slovcncam." Vzemite ledej to gorečo pozdrav Ijeuje; naj vam, dragi brali! zvesto razodeva, kar sim jas per li dobi občutil. Ulasucjši kakor so zavoljo pregloboko občulleniga veselja za-inoglc moje usla izreči, je u mojim sere« donelo: ^Živijo."_ (J u r u i g g.
I * Celja. 5. I. m. je iz Graea v Celje po železnici prišel I. bataljon (1400 možov) štajerskih dobrovoljnih streleov, ki so dragi dan se naprej na pol v Italijo (Kidali. Tnd drugi bataljon streleov se že t Gradcu na pol v llaljo pcrpravla. Snoč jo prišlo 400 vojakov od našiga regimenta Kinski iz Marburga, ki grejo naprej v l.aško k regimentu, svojim pridnim lovaršam pomagati. Včeraj je po telegrafu iz Dunaja prišlo oznanilo, da so Njih Veličanstvo na»i Cesar luspruk zapustili iu se na pol v Dunaj podali. V Saholo 1». I. m. jih u Dunaju per-rakujejo. Vidli bomo. alj bodo lluuajraui, ki niso mogli zadost cesarju lepi mir po Dunaju hvalili, zares sc lako mimo obnašali , de bode za cesarja varno med njimi prebivali.
Laška dežela.
Ud dneva do dneva nam bolši oznanila iz l.aškiga dohajajo. Itadecki ne neba zsvojoj armadoj sovražnika preganjali. I'ic-moutezi bežijo proti poluku Adda; Toska-narji pa ino drugi pomagavci v svojo domačijo nazaj. Vojska je že skoraj končana. Itadecki svojo armado proli Milani pela. Veliko blaga je prišlo v roke naših vojakov. Kanou, vozov, oblačila brca števila so dobili. 2 miljona lir (dvajselk) jc Itadecki sovražnimi! kralu Karluu Albertu vzel ino njih med svoje pridne vojake razdelil. J*a tudi mertvib iuo ranjenih jc veliko, koljko pa, sc še ue ve. Itadecki je zapovcdal, de morajo Lahi vse davke z haiikuoluii odplačati. Tako so I*ahi zdaj persileni, zlato ino srebro, kaliro so iz cele Auslrijc na se vlejkli, zopet vun pošiljali, de bodo bank-uole dobili.
Doncs smo dobili veselo oznanilo, de se je mesto Milan cesarju podverglo in de je naša armada že v Milanu.
Natiskar iu založuik Jancc 14, Ji-rctlu.