92. štev. V CrLJlE» torek 3, rvgusfa 1920. Poštnlna plačana v gotovlni LETO ||. Ixtiaja vsak torak, Aatrtais in •eboto. — Cana i Za celo leto 80 K, n pol let« 40 kron, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Pesameim stowllk* «taa« I krono. Na pismene iiaročbe brez pošiljatvt denarja <•• ¦• ¦onmo ozirati. Naročnfki na] pošjljajo naročnino po postal nakaznici. Reklamucije glede llsta so poštnine proste. Nc- tranklranl doplsi se ne sprefemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Mr*anl*tvo In upravnlAtv« se nahaja v Zvezni Uskarni v Cdju, Uronwajeriaw ulloa st. S. Oflasi se računajo po porabljeneai sroctoru in sJcer: za navadne oglas« |K> •• vodl mm, za poslana, nv Munila oWntfa zborov, naznanlla o mmcti, zahvaie itd. K MO od 1 mm, M raklamne notice ned tekstom 9 % •4 Trite, MaU oglaai (nagtet 4 rrcte) !• K. Prl Tečkratnih objarah pop« RokopM w ««ˇratejo. tetofoa *L l IZDAJA IM TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BBS 0DG0V0RHI UREDNIK VEKOSLAV SPIHDLER. Glasovi o krizi v Beogradu. Zagreb, 1. avjjusta. «Novosti« poro- čajo iz Beograda, da je dr. Ribar, precl- sexiiiik Nar. predstavništva. v avdijenci regentu predkr-CA naj se poskusi zopet s sestavo koncentraciiskega kabineta, ki bi naj zaslcdoval program parlamen- tarnega dela tcr naj bi se omejal samo na priprave za volitve in na reševanje tekočih poslov. Vprašanjc agrarne re- fonne naj se zaenkrat pusti in naj ga rc- šj konstituanta. Dr. Ribar je predlagal kot pripravne osebc, da sestavijo vlado, Stojana Protiea in Trifkovica od radi- kalccv, Ljubo Davidoviča, Draškoviča Ali Pribičeviea od demokratov. V po- učenih krogih vlada mnenje, da regem poveri sestavo vladc Uubi Davidoviču. Vesnic bi se vniil v Piiriz. Zagreb, 1. avgusta. »Obzor« pravi: V politicnih krogih mislijo, da bo sesta- va novega kabineta poverjena Trumbi- cu. Regent želi, da se reši kriza čim prej in se naj sestavi ali koneentraeijska ali koalieijska vlada. Zagreb, 1. uvgusta. »Hrvat« piSc: Kombinacije s Pašičem temelje na dej- stvn, da so gotovi politični krogi uverje- ni, da je predsednik zaeasnega precl- stavništva Ribar regentn nasvetoval Protič hoče pregnati bosanske kmete. fiorošec mu pomaga. Ko je te dni Vesnie dobil ponovno mandat za sestavo novo vlade, se je že doscgel sporazum v raznih vprašanjih: glede nradniskih zadev v Srbiji, glede pokrajinskili vlad v Dalmaciji, Bosni, Hrvatski in skoro že tudi v Slovcniji. Tlstl öas pa je zopet dobil Protič abso- lutno nadvlado v radikalnem klubu, po- verjen je bil, da vodi pogajanja v imemi kluba. To svojo moe je takoj zlorabil, da je nastavil demokratski stranki in Ze skoro doseženi koncentraeiji nož na vrat s svojimi popolnoma novimi zahtc- vami glcde agrarne rcfoimc v Bosni. Njegove zahtevc so bile take, glede ka- terih je vsako popuščanje s strani de- mokratske stranke izkljnčeno. Kmetje, ki so se po 25. febr. 1919 stavili v posest begovskih velepossstev, se naj s silo preženeio in se begom po- sestva vrnejo. Bosanska dežclna vlada, obstoječa iz radikalcev, je izdala kasne- je naredbe, da se to stanje trni, dokler se agrarno vprasanjc v Bosni definitiv- no ne uredi. Centraina radikalno-klen- kalna vlada je to naredbo molee potrdi- la. Zdaj pa naenkrat zahteva Protič, naj n a š minister to ukino, naj z žandarfl lz- žene kmete s posestev, naša stranka naj postane nasprotnica sirotnašnega ljiid- stva, naj Izda svoja načela glede agrar- Poroüilo o delouaniu „Dnrttua zi oarstuo ofnrt v celj.sod.oftpaju"! (Podal na občnem zborn dne 27. iul. 1920 društveni tajnik Janko Kramer.) Kakor znano, ima naše društvo na- men, skrbeti za varstvo in vzgojo zapnš- čemh otrok, sirot. zanemarjene in izpri- jenc mladine. SVoj namen sknša doscči s tem. da sc otroci izroeijo primernim za- vodom ali rodbinam, tili dajo v službo ali uk. s tem, da drnštvo nstanavlia-vz^oie- valne zavode kakor tud. otrokom v na- men odgoic in» preskrbovanja poma«ra. Da lindstvo spornn, kako potrcbllo-je skrbeti za varstvo in vzkojo otrok in mhdine, naj sc prirejajo predavania 'in naj se razsirja'o tozadcvni spisi. Dasi obstoji druStvo že nad in let, vendar ni modo storiti vsega. kar naj bi nkrenilo v korist inhid;r: revežev, to pa radi tega ne. ker je bilo navezano Ie na ¦prispevke članov in dobrotnikov, med katcrimi pa zastoni iščcmo bivSo nnso knigno mater, pokojno Avstrijo. Vsaj deino pa ie društvo vendarle zadofiCalo svoji nalogi. Naštel bi lahko i nebroj primerov, vendar opnstim to, ker smo cenj. društvenilcom in vsem onim, M se zanimajo za drnStvo, itak pri vsa- koietnih ohfnih zborih o najvaXriciSih | slncaj'h poročaii. Pn toi priliki so lahko I spoznali, kako ffanlMvi shrč.aji so se do- gajali v območju na5e.$ra druStva. O no- vih dogodkih izza zadnjcga občncofa zbo- ! ra, ki je b;l 1. 1914., pa ža! dancs nc mo- : rem govoriti, to pa radi tega ne. ker drn- ; Stvo od začetka vojne pa do danes radi razmer, ki mi jih zopet ni potreba po- drobneje opisovati, ni dclovalo. Koliko i pa je ravno vojna povzročila zla, spo- znamo, če Ie povrfino primeriamo raz- mere pred vojno in med vojno ter po vojni. Društvo čakajo torej za bodočnost vse težje naloge, ki jih hoče in mora kar najbolje re^iti v korist na.^e domouinc. ! Ta naj skoraj nima nbogili zapnščenih in 1 zanemarjenih otrok. Z njih nedoižnih i;c naj se čimprej posnSijo solze, naj pridejo na pravo pot, da postancjo poSteni ljnd- Je in koristni člani flovcgkc drnžbc. Z zanpanjem zremo v prihodnjc dni, dancs. Pašiča. Dobro poučeni krogi sodijo, da I bo Pašie skoro gotovo odklonil, ker je ! star in slab. S Pašičem vred je bil v I Beograd pozvan dr. Trumbie, ki je pa ' prevee zaposlcn. Do 19. ure včeraj re- gent ni nikogar pozval na dvor, da se posvetnje. Beograd, 1. avgusta. Danes popol- dne je pozval regent Protiča, ki mu ]e obrazložil politični položaj od časa, ko je Vesnie odložil mandat. Konferenca je bila -dolga. Beograd, 31. julija. Pašičev in Trum- bieev prihod v Beograd prieaknjejo za jutri. Beograd, 31. julija. Radikalci govo- re, da stoji parlamentarna zajednica na staliseu, naj ena izmed obeh skupin se- stavi koalieijsko, ne pa koncentraeijsko vlado kakor dozdaj. To pa zato, ker so razgovori v zadnjem easu pokazali, da je sodelovanje z demokrati izključeno. (Op. iir.: Naibrže zato, ker so bili demo- krati na celi erti do skrajne meje popn- stljivi!) Beograd, 31. julija. V politicnih kro- gih Demokratske zajednice stoje na sfa- lišeu, da sedajni položaj zahteva kon- centraeijsko vlado. i ne reforme, naj bo sokriva revolucljc, ! ki bl brez dvoina v Bosni nastala. be- ¦ mokratska stranka ie z vso odločnostjo ; rekla: ne! I Druga Protieeva zahteva je bila: ! begom v Bosni, Hercegovmi in Macedo- niji naj država i/.plača za 1. 1918, 1919 in 1920 hak ali najcmSčino za posestva. To bi zneslö kro? 320 milijonov kron. De- mokratska stranka se ne upira, da rev- ncjši age in begi kaj dobijo, odločno pa je proti tem«, da bi se izplačale tudi bo- gatašcm velike svore denaria v trenut- ku, ko država Ue more srbskemti kmc- tri plaeati niti rekvizicij, ki jih je srbska. vlada začetkoin vojne 1. 1914 izvr^ila. • Jn koriečno znhteva gospod Protič, da naj resnjc vprasanie agrarnc refor- : mc odslcj poseben ministrski komite, katerega eksekutivni organ bi naj bil minister za agrarno reformo. Da posta- ne to min'sterstvo s tem iluzorno, iejrn- | ča v rokah Protičovih trabantov. ie jas- no. Zato se je demokratska stranka tudi tej zahtevi uprla. Ker ie demokratska zajednica, ka- kor poročamo na dri'gem mestu, vse te zahteve odkloniia. posebno r»a nrvo, sn se poeraiania rnzbila in je Vcsnič vrnil regentu mandat. Stanovanski uradi. Maribor, dne 28. julija. Nekaj časa po izbruhu vojne so v vrednosti najbolj padle hišc in po vseh mestih je bilo dolgo easa nebroj stano- vanj praznih. Cinidalje pa se je ljudstvo klalo, či.mveo ljudi so zagrebli na bojnih poijanah, tembolj so začela ginevati prazna s.tanovanja in naenkrat smo se čudili, kako postajajo vsa mesta in me- steca nabito polna. Naenkrat smo cutili pomanikanje stanovanj, v easopisih so sc pojavili nenavadni inserati, da ponu- jajo lind je stotake in tisoeakc za preskr- bo stanovanj; v najhiijši prehranjevalni krizi si lahko dobil vrečo najboljše mo- ke in celo petrolej brez karte, če si ve- del za kako prazno stanovanje. Kot vse dnige, je imela tudi avstrij- ska vlada v zadnjih leiih nujncjše skrbi, kot da bi se peeala z bližajočo se stano- vanjsko krizo, ki je izzvala vsaj po celi Rvropi dandancs nairccnejše in tudi naj- težje socijalno vprašanjc. Avstrijska vlada nam je dala samo zakon o varstvu najenmikov, mi pa smo izdali posebno v Sioveniji že toliko sta- novanjskih naredb in odredb, da jih ima- mo že davno več kot preveč, faktičuo Pa nisnio s temi naredbami stanovaniske bedc prav nič omiiili. Sicer so skoro vse stanovanjskc na- redbe pravi vzorec zakonodajnega dile- tantizma; vendar jedio je bilo vedno dobro, izvrSba pa naravnost otročje di- Ictantska. Toliko krivic, šikan, ncpotreb- nih stroSkov, jeze in sovraštva, pred- vsem pa zmesnjav še gotovo na celem svclu ni zagresil noben urad, kot našc stanovanjske komisije, ki imajo še danes to glavno napako, da sploh niso nikaki uradi, ampaJ^ res le samo »komisije«, ki se menjavajo od danes do jutri, ne da bi imele v svojern delovanju sploh kak pro- gram in pregled cez svoje delo in na- ioge. Naravnost neverictno se sliši, da ce- lo glavni stanovanjski urad v Ljubljani se do danes nima nobenega katastra sta- novanj in tako tudi nikake evidence. Res prave »karikature« pa so iiaši stanovanj- ski uradi po spodnjem štajerskem, kot jih jc po pravici imenoval pred kratkim »Mariborski d^lavec<. Nekaj časa so vi- seli stanovanjski uradi sploh v zraku, potem so jih pridclili občinam in sedai jih vodijo komisije. ki so skoro vsak me- scc druge in — nezaslišano! — menjajo svoje predsednike, kakor ravno veie po- litičen vctcr. In icmu odgovarjajoče je tudi delo tch koinisij. Seveda, vsak clan komisije skuša uveljavit!. interese svojih ^rijateliev ali pristasev. kakor jih ravno zastopa in ob sebi umljtvo je, da prcd- njači v tem elovekoljnbnem protežiranju n. pr. v Mariboru vedno predsednik. No- beden pa se seveda ne prenagli v delu *WZ*T*vmirXM f ko smo se prvokrat. cvc smemo tako re- či, po vojni zbrali, zakaj država je obljü- bila, da nam bo pomagala z denarnimi prispevki, ona nam je obljubila, da nas bo podpirala z obleko in z obuvalom. Ven- dar tudi sami ne smemo držati križem rok, tudi sami morama po vseh svojih moeeh podpirati blaga stremlienja dru- Stva za varstvo otrok s tem, da ne le o- pozarjamo drustvo na žalostne slučaje zanemarjenosti, izprijenosti ter zapušče- nosti otrok, temveč tudi gmotno orispe- vamo vsak po svojih moeeh. Saj s tem ne damo le sebi spričevala sočutnih lju- di, ki nc gledajo le na se, ampak tudi na druge, temveč koristimo tudi družbi ter povzdignemo ugled državc. ki sc bo smcla imenovati toliko bolj kulturno, ko- likor manj rcvežev bo imela. Končam svoje kraiko poročilo s po- zivom, da ne le vsi, kar vas jc t.u navzo- cih, storite svojo sveto dolžnost, temveč tudi pri vsaki priliki skušate pridobiti elane in dobrotnikc našemu društvu! Ne pozabite, da kar storite enemu teh malili, Njemu storite! in naporu, ker si je trdno svest, da se svet še ne bo podrl, če tudi jc par drir- žin več ali manj pod miljm nebom. Vsled tega smo z mariborsko stano- vanisko komisijo prijadrali tako daleC, da je bil imenovan o.b nastopu sedans« klerikalne vlade predsednikom koncipi- jent kierikalnega odvetnika, ki je čez par tednov odprl odvetniško pisarno in mu je torej bilo predsedstvo stanovanj- skc komisije v drugem največjcm mestu Slovenije zelo dobrodoSla reklama za advokaturo. Nihče se skoro ni mogel cu- diti, da je prišel ta predsednik Ic za par minut po kosilu in po uradnih urah tnalo pogledat v prostorc stanovanjske komi- sije, toliko da ic odslovil par pacijentov in podpisal odloke, ki so jih izgotovile stroiepiskc. In tako poslujc mariborska stanovanjska komisija za občinstvo se- veda lc dvakrat na teden — Se dandanes — ko bi vsak razsoden človek mislil, da se v tej stanovanjski komisiji dan m dan in od jutra do večera delnje z vsemi da- nimi sredstvi v olai^anje stanovaniske bedc.Pa ne! Stanovanjska komisija Je odrekla popolnoma. V čnsopisih prlnašn- jo neprestano gorostnsne pritožbe, ki jif: jc zakrivila ravno ta stanovanjska ko- misija vslcd svoje nedelavnosti. Pri sta- novanjski komisiji ni mogoče dobiti ne samo stanovanja, tudi meblirane sobe nima stanovanjska komisija na razpola- go, pač pa se dobi vse pod roko. Veri/- niki, ki jih izženejo iz Ljubljane radi brczposelnosti, nemoteno stanujejo v Mariboru. NemSki bogataši brezskrbno kraljujejo v svojih ogromnih stanova- njih, in če stanovanjska komisija radi lepšega kogarkoli malo »poboža«, se bö- gataš pritoži v Lji^bljano in tarn pritož- ba obleži ad calendas graecas. Isto :'e V Celju, isto v Ptujn. Naši ljudje pa so «- praviCcno nezadovoljnf z vsem in najboQ z našo državno upravo. Stanovanjske komisije so postale tip politicue korupej- je. Te najvažnej^e socijalne institucije. ki bi nam morale biti naravnost vzviSe- ne nad vsakim političnim izrabljanjem. so postale najprožnejSe žoge poiitičnifi strank. In ponižiije nas fb pred svetom. Bll- ža se nam mokra jesen in mrzla zima. Je torcj zadnji eas, da se končno te dela ne. zmožne stanovanjske komisije odpravi- jo in nadomestc s pravimi stanovanjski- mi uradi, z zmožnim, z za to resno in od- govorno delo zmožnim uradništvom, kl ne bo samo selilo ljudi iz enega kota v druzega, ampak obenem s prvovrsTnimi, socijalno eutečimi strokovnjaki tudi stal- no študiralo stanovanjsko vprasanie ist skušalo na podlagi danih in razpoiožljv- vih sredstev oiniliti stanovanisko bedo, Zloglasna naredba St. 166 o taka- zvanih »milijonarjih« nam zopet pred- vsem zato ni nič koristila, ampak bolj škodila, ker se jo je le strankarsko jzrab- ljalo za agitacijo po »Slovencu« in «Ve- černcm listu«. Lahko je reči in lepo se sliši: »milijonarji morajo zidati.« Manj & lepo in čudno se sliši očitek, da ista rlgo- rozna vlada noče preskrbeti našim ce- mentnim tovarnam premoga, da bi nam mogle produciraü za zidanic dovolj po- trebnega cementa. 2e mnogo prcj kot naredba o mili- jonarjih, je izšla veliko praktičnejša in izvedlj'vejsa naredba o adaptaciji prt- mernih lokalov za stanovanja. In kuliko stanovanj smo 2e dobüi na ta način? All so stanovanjsks komisije sploh že pre- gledale s strokovnjaki vsa poslopja, kjer bi se dala s primerno manjšimi stro- Ski kot z zidan'ein hiS napraviti nova stanovania? Z]asti v podstrcsjih bi lahko gotovo dobili za maloštevilne rodbine nebroj malih stanovani. Dvomim pa, da so stanovanjskc komisije ta vpraSanJa sploh žc resno p.»etresale. ker ie seveda veliko lažje oošil-ati »milijonarjem« de- krete, ki jih slednji niečejo v koS! Pretekli mesec je mariborska sta- novanjska komisija odtfovedala stanova- nje vsem vdovam, tudi takim, ki imaio Us Soloobveznc otrokc in bi v svoH revšči- ^m\ WKä ^m^. ^m\ IV Stm% H^^h^ «^^k. flHi^^ IHI Stran 2. NOVA PQBA* ni sploh nc mogle plačati selitve. Pred kratkim pa so dobili takšno generalno odpoved stanovanj tudi vsi upokojenci, enim Hot drus'im pa ta slavna sjanovanj- ska komisija ni nakazala drugili stano- vanj, kpt je v to po naredbi obvezana. Kar liajd na cesto, če ne znaš plavati, pa Mtoni! Istočasno pa pušča ta komisija v mestu v lepih s-tanovanjih nebroi tujccv! Seve, stanovanjska komisija se bo upravičeno izgovarjalo, da liima drugih stanovanj in jih forej tudi ne more naka- zati, naj si jih ljudje sami iščejo! Čcnni pa potem človekoljnbni dr. Qosar ne nreustroji stanovauj. uradov tako, da bi raztcgnilj svoje delovanje po celi SJove- niji, tudi na dežeio. kjer bi se našlo Še nebroi stanovanj, kfirnor bi marsikatcri upokojcnec ali vdova prav rada §Ia iz mesta. Posebno z adaptacijami bi se cavno na deželi lahko dobilo nebroj sta- ifiovanj. To delo bi pač bilo korislncjše in uspešnejše, kakor pa grmenje nad '•¦iniljonarji«. 2e lansko lcto ie poverjeništvo za agranio reformo popisalo vsa prazna stanovanja no grašeinah. Koliko Ijudi pa so že naseiili po teh graščinah? Ncodložljiva potreba je torej, da se stanovanjske komisijc takoj preustrojiJo v redne stanovanjske nrade, ki bodo ra- di pregleda v najožii zvezi z državno po- licijo in občinstvu vsak dan dostopni. — flPredseduje pa naj stalen višji uradnik- S'un'st. ki je 2e sam skusil stanovanisko bedo in ima cut za današnjc življenske težave Ijudstva, pa tudi toliko duševne zmožnosti. da bo s pomočjo res inte'i- gentnih strokovnjakov v svoicm' urndu poleg pravičnega naineščanja lajšal sla- «lovanjsko bedo tudi s tern, da bo boga- taše in sploli premožne sloje z lcpa in grda pripravljal do fega. da napravijajo v sedainih posiopiili nova stanovanja in po možnosti zidajo hiSe. ne pa kot sc- itfanji predsednik mariborske stan. komj- Sije, ki pnšča prazno stanovnnje v hiSi tnilijonarja Berga žs samo za to, ker so tarn slučajno okna male pokvarjena. Zato zahtevamo predvscm: proč s nrotekciio in strankarstvom nc samo iz 'stanovanjskih, ampak sploli iz vseh ura- jjov, zlasti pa onih, ki so predvsem po- .klicani v to, da lajšajo ljudsko bedo, ka- le ro nam je prinesla vojna! Mi moramo v spodnještajerskih me- siih šc le vzgajati k ljubczni do dornovl- lie in države, kar bomo najlažje dosegli s tem, če bodo naši uradi in uradniki jpovsod in v vsem na svojem mestu, zla- sti pa na vse strani pravični. Or .Avg. Reisman. Pelitične vesti. Vladna kriza. Demokratska zajednt- ca ie zavrnila nanovo stavljene ProtiCe- ve zahteve glede agrarne reforme v Bo- %r\\. Vslcd tega je Vesnič 31. jul. opoldne vrnil rcgentu mandat. Pašič je iz kopa- iišča na francoski Rivicri pozvan v Bco- grad. Enako Trumbič. Regent, ki se je jmislil vrniti iz Topola še le čez nekaj Uni, se je nenadoma vrnil že 28. jul. Zahteve slovenskih demokratov. Načelstvo slovenskega dela demokrat- ske stranke je imclo 31. julüa v Ljublja- hi sejo, v kateri sta poroeala o položaju v Beogradu minister dr. Kukovec in win. n. r. dr. Kramer. Stranka stavi za inorcbitna nadalina pogajanja sledcCe pogoje: nevtraliziranje poverieništva 7,n notranjc zadeve in dvoje poverjenl- Stev za JDS, kolcgijalno sklepanje v deželni vladi_, in revizijo obč. vol. reda za Slovenijo. Ako bi Vesnič vrnil man- dat in bi prišlo do nove kombinacijc tl sklepi našili zastopnikov ne vcžejo. Delegat Radovlö doma in sc ne vine več nn svoje mesto v Pariz, kcr jc delo naše delgacMe končaho. Tako sc poroea polnradno iz Beograda. Med tem pa, ko mi nimamo v Parizu nobencga zastopni- ka vee na konFcrenci zaveznikov, delnjo- ti lahkomiselne sklene glede demarka- cijsVc cite tin Koroskein in drugc! Nemške nasltnosti ob ine.il. Angles kot naš »prijateli«! Iznraznenjc Radgonc je nadzoroval britanski nplkovnik Qos- set.' Ker jc yojn.^tvo odSlo prci ncgo n- radništvo (zelo originalno!!), jc bjl po- staienaccIn'K- Malgaj nri odbodu izpo- stavljen napadom nemSke drhaH, ki ga je psovala z lAVindisclicr Hund. aut- hängen den Hund!« itd. Malgaj ie iskal zaščite pri Oossetn, ki ga ie pa zavrnil, čcS »Deutsche schimpfen nicht«. Ko ga je Malgaj pozval, na.ise sam prcpriča. Je Oosset prišel v zadrego, postal prijazen in mu dejal: »ne res, vi greste prosto- i vpljno!« Ko mu jc Malgaj odvrnil, da sc je imiaknil samo sili, je Gösset še vedno rinil vanj, naj v Jugtslaviji pove, da je sei prostovoljuo. Konecno ga je spremil čez niejo. — Koliko pravice imamo od takih iu podobnih zavczniških prijateljev prieakovati pri koneni določitvi ineja, sj lahko vsakdo na prste izračuna. — ^^ | ŠpilJu je nemška drjial pretcpla vcč slo- i venskih uraclnikov, ki so tudi pozneje oclšli ko vojaštvo. Nekaj je težko ranje- j nih. Tudi je ncmška drhal v Špilju iia- J padla celo Nemce, ki so začasa naše za- sedbe priiazno z našimj oblastmi obče- vali. (ithstilničarja Stelzcrja, ki je Nc- mec, so celo »obsodili« zaradi njegove- ! ga občcvanja z našimi ljudmi na 240 tl- soč krön globe. Avstrijske finance bodo s tem gotovo rešene. Albaiici vpadli v Črnogoro. Hasan Bušati, poveljnik ci.t od Italije podpira- ne vlade v Tirani, je minolo sredo zve- čer ob skaderskem jezeru prekoračil fc 1500 oboroženimi Albaiici ernogorsko o- zemlje, požgal in izropal nekaj obmeinili naselbin in poklal nekaj ljudi, ki so mu pr.isli v roke. Pri nadaljnem prodiranju so jih našc četc ustavile. Albaiici so oü Italijanov dobro preskrblieni z orožjem in mimicijo. Rusko-pöljska pogajaiüa. 30. julija ponoči so se pri Baranovičih sestali po- ljski in ruski delegati za premirje in so se pričela pogajanja. Ruska armada pa neprestano prodira. Poljskc čete se uml- kajo v neredu in razkroju. Ruski delegat v Londonu Krasin je izjavil, da se bo poljsko vprašanje rcšilo potorn pogajanj §ele, ko bo zavzeta Varšava. Tiirski delegati za podpis inirovnc pogodbe so dospdi v Pariz. Rok za poii- pis se ni določen. ! Wilson gre v politično penzijo. Iz j Washingtona poročajo. da se je predsed- { nik Wilson odlotHl -- spričo nezadovolj- nosti elcmcntov, iozno obrezovala, je rastlina slabcjša, vendar je že dorastla do vrha drogov; tudi ti na- sadi obluibuicjo prccejšnjo letino. V ne- katerili krajih jc nmelj. rastlina vsled to- če v rasti zaostaia in ie stanje vsled teffa neenako. vendar se sine upati, da bode rastlina pri ügodnem vremenu zanuijcno nadomcstila. Pri ugodnem vremenu in pri zadost- ni mnoz'ni de/Ja pričakujcmo v tukaj- sniem okolišu obilo hmelja. Na hmeijskcm trp;u ie mirno; minu- li teden sc ienrodalo nekai maicga iz lc- ta 1919 po -45OO--5000 čeških kron za 50 kilogramov. Ccnc padajo po malern. REZOLUCIJE OBRTNIŠKEGA SHO- DA V BOROVL.JAH. Ohrtniki. zasfopani po delegatih raz- nili obrtnili organiziicij iz vseh kmtev Slovcnije, Hrvatske in Slavonije na obrt- niskcin sliodn v Borovljah, dne 18. jnlija lv_0 so skleniü sledecc resolucije: Zalitcvamo, da se takoj ukinc § 1 in sc poostrijo dolocbe §§ 2—9 ces. ukaza z dne 7. 12. 1915 dr*. zak. št. 344, ki omo- goca neizvežbanim obrtnim pomožnim di'lavcem dosego obrtnega üsta brez ozira na vaieniško ali pomočniško dobo, lc upoštcvaioč njiliovo tidclcžbo v vonii, i!a!jc podciljšanje pomočniške dobe na «#> let in tozadcvno spremembo § 14, zadnji odstavek. obrt. i\, ker to nnjno zahteva napredek sloveuskega obrtnigtva, da za- more obrtniSki nara^aj izpopolniti vsled vojnih razmer prekinieni obrtni nadalje- valni ponk in pred nastopom samosto.inc ol:rti doseči ono vi?ino strokovne izobni- zbc, ki jo današnji čas od obrtnika za- hteva. II. Zalitovamo, da ostane naš edini vei- ji obrtnoSolski zavod v Sloveniji, Držav- na obrtna §ola v Ljubljani, ncdotaknjcn. da služijo njegovi prostori samo obrtne- 11111 Pouku in se rnu ohrani možnost raz- voja v polnem obstgu. K odločilnemu postopaniu v tej zadtvi naj se pokliče tudi Dcžclna zveza kranjskih obrtnih za- drug v Ljubljani. 111. Prolesüranio najodločnejšc proti u- veljavljcnjii raznih nerazmerno visokih davkov, ki že prehudo bremenijo naš o- brtniški stau. Tozadevnim zahtevam rlr- žavc obrtništvo ne bode moglo ustreza- ti, to tern manj, ako ga bo država v nje- govih iuteresih šc v naprej zapostavl'a- la in ga ovirala v rapredovanju. Prote- stiramo proti vseni odredbam obstojeeih poverjcuištev, v katerih niso zastopani delcgati obrtnega stanu, vsled česar ie slednjemu onemogočena obramba stn- novskih interesov. IV. /ahtcvanio. cla se nemudoma odpra- vi naredba o S-iirnem delavniku za male in srednje obrti in podietja, ker je ta na-- redba v c-eividno pogubo vsega obrtni- skijKa stanu in v veliko škodo naši 'Ir'sl- vi, katcra mora zaHcvati le delo in »!e!o vseh, posebno cbrtnih slojev brez ome- iitvc časa, ker le \ neumornem delu je spas državc in državljanov. Protestiramo proti kazenskenr.i za- sledovanju malih in srednjih obrti zaradi prekoračcnja 8-iirnega dclovncga časa in zalitevamo revizijo vseh tozadevnih ka- zenskih aktov, vse obrtnike pa pozivlja- ino, da se zoper vsak takšen odlok prito- /iio do miuisirst\a za socijalno politiko. V. Pro(estiranu) pjot: odpravi demar- kacijske črte na Koro.^kem, ker bi ukinje- njc te meje bilo v piotislovju s senž.^r- mensko pogodbo, Hatera določa dve lo- tctii upravni 07Cir;lj' do plebiscita, ter pozivljamo vlado, da v vprašanju demar- kacijske črte na Koroškeni energično voi- ruje gospodarske interese kraljevinc SMS in se /. x^so silo ?avzanie za to, da sc črta nc odpravi. J3rzojavno se je odposhala v 13eo- grad sledeča vdauostiia Jzjava: Obrlniki iz vsch delov Slovenije, Hrvatske i:i Sla- vonijc, zbrani na slovcnskem obrtnem shodu v Borovljah na Koroškem, pošilja- jo izraze globokega spoštovanja in vda- nosti svojemu v boju za svobodo Jugo- slovanov osivcleinu kralju Pctru in svo- jemu kraljcviču Alcksandru, predstavni- ku naše svobode in ujedinjenja. Hog živi našo vladarsko hiso v svobodni in srečni Jugoslavs! Ministra za žcleznicc dr. Korošca pa je zbor pozdravil s sledečim, med vihar- nim odobravanjem prcčitanim dopisom: Preblagorodni gospod minister! liližnji plebiscit nn Koroškem vzbii- clil je v zavedneui slovcnskem obrtniku misel , da bi tudi obrtništvo s svoiimi močmi pripomoglo v dclu za ujedinjenje kraljevinc SHS. Storjen je bil sklep ob- iskati brate KovoScs ne morebiti iz rado- vednosti ali iz veselja do turistike, mar- vcč iz globljega, plemenitejšega namc- na. Priiateljsko stisnjti roko svojemu bratu Koroscu, osokoliu ga za bližajoči sc usodni dan plebiscita, vliti mu v srec prepričanje, da je tudi sin matere Slave, in da bivajo onkraj Karavank bratje in sestre, ki ga l'ocejo ljubiti vedno in, zve- sto in se ž njim boriti za boljše dnevc, katcrc mu prihodnjost obeča: to j«.1 na- men našega današnjeg:i obrtnega slioda in ta namen bi moraUi v prvi vrsti pod- pirati država in uicnj uradi. Žalibog pa moramo pribiti deistvo, da sc naša železniška uprava ni hotcla zavedati tega namena in se jc postavjla obrtniku ravno v njegcivcm najplemeni- tejšem državotvornem hotenju na not. Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljublja- ni zaprosila ie ravnateljstva južne in dr- žavnih železnic za polovično vožujo dsi- našnjih izletnikov. Južim želcznica je ta- koj ustrcgla prošnji, državna železnica pa jc v svoji modrosti spoznala, da se nam öbrtnikom predobro godi, in da ne potrcbujemo dovoljenja za polovično vožnjo. Vse prošnjc in telcgrami nu rni- nistrstvo saobriičaja v Beogradu imcli so za uspeh — molk. In vendar smo do?li obrtniki brez milosti one oblasti, katero pač mi s svojimi poštcno in težko zaslii- žcninii novci vzdfžujemo, na današnji Koroški clan, '.la pokažcmo. da bolje poj- mimo političen moment prihodnüh dni na svetih staroslovenskih tlch kakor naša državna železnica, ki skuša s svojim ne- čnvcnim postopanjem zavirati polet obrtniškc duše. Ogorčeni nad označenim postopa- njem sklenili smo sledečo resoluciio: Na obrtnem shodu dne 18. jul. 1920 v Borovljah zbrani zastopniki nad 30.000 slovenskih obrtnikov in mnogih hrvatsko-slovenskih obrtniških organi- zacij slovesno in naiodločnejše protesti- rajo proti temn, da bi državna železnica, ki jc poklicana podpirati državi koristne namene, omalovaževala obrtni stan na način, kakor je to dokazala s svojim rav- nanjem pri rešitvi proSnje Dezeine zveze obrtnih zadrug za Slovenijo za polovično vožnjo na velcvažen, državi koristen obrtni shod v Borovljah, ter sklenejo, da sc resolueija odpoSlje naravnost na go- spoda ministra saobračaja v Beogradu, kateri naj blagovoli pojasniti vzroke za- vrnitve oziroma nevešitvc navedene proSnjc gledc na to, da državna železni- ca vsaki najmanjši strankarski priredit- vi dovoli polovično vožnjo. Obrtne objave. Obrtna nakupovai- na in prodajna zadruga v Cclju razpola- ga še z malo množino svinčenc gledice, nakar sc opozarjajo lončarji in kiparji. Cena zaboju 80 kg K 2010.—. DoSel Je tudi gorilni spirit. ZadruZniki, ki ga želi- jo, sc naj takoj prijavijo pri ravnateljn zadruge, ker je spirit došel le v mali množini in bo naglo pošel. Za mesec avgust ima zadrnga nakazan en vagon straniškega kovaškega premoga. Kdor ga rabi, naj sc nemudoma prijavi, ker sc bo sicer takoj porazdelil brez ozira n* zakasncle prijave. Obrtniški sestanck bo v četrtek due 5. avgusta v Narodnem dotnu (g. Perc.) Na sestanku predava g1. urednik Spindler. Eno- in dvokroiiske bankovee od- tegne v kratkem iz prometa Avstrija. Zadffitja pos^oSila. Boljševiške čete na meji NemČije. All en st ein, 31 jul. Poročajo, da je eskad.oii boljševiške konjenice dosnel ob mejo pri Proskem. Tudi drugod ob meji so se pojavile bolj- ?eviške patrole. lzjavliajo obmeinemu prebivalstvu, da meje ne prekoračijo. Poljske straže so se umaknile do Friedrichshofa. Poljaici izpraznili Varžav;» in Lvov? Berlin, 1. avg. »Deutsche Ta- geszeitung« javlja iz Basla: Poljski tiskovni urad poroča, da so Poijaki odpeljali iz Lvova in Varšave svoje banke irj skladiSča Oddeiki poljskih čet so zapustili Lvov. Turska vlada in Kemal-paša. Pariz, l. avg. Iz Carigrada po- ročajo, da y. turška vlada vodji naci- jonalisli^nih upornih čes, Kemal-pa§i, in njegovim četam obljubila, da jih ne kaznuje, če takoj polože orožje. Popi.-i prebivalstva v Jugoslaviji. Beograd, 31. jul. Kompetentni činitelji so se sporazumeli, da se iz- vrši popis prebivalstva na podlagi slanja v noči od 31. dec. 1920 na 1. jan. 1921. Zavezniki invojna od^kodnina zar.as. Beograd, 31. jul. Iz Pariza po- ročajo: Zavezniki še irso zopet raz- pravljali o vprašaniu vojne odškodnine, ki io imamo dobiti in ki ostane zni- žana na 5°/o- Zahtevajo od nas, da na to pristanemo. Kot kompenzaci'o nam obetaio gotovo prednosti pri razdelitvi brodovja na Jadranu in Donavi. Tudi dobimo del vojne odškodnine, ki jo plaČajo Madžari in Bolgari. Us mica ured*j» štva. Gasilno dru&two. Bir^slovčei PoSljite K 4 za časnikursko Kolke! — L.**kop St. Lovtnnc, Žal«ci Pride na vrsto! Pas8ano>*) V St. 91. „N. D." ste prinesli po- ročilo, da sem kupil kravo po 5 K kg in prodajal meso po 20 — 24 K. lz- javljam, da sem res kupil staro kravo po tej ceni, pa ne zase. ampak sem jo odd^il mesarju g. Mohnjeca, ki je nif so porabil za klobase. V tnoji mesnici ni mesa stare &ov<-Jdi nikdar na prodaj. Vzrok, da so cene mesu še vetlno tako visoke, pa je, ker moramo plačevati vole po 15—16 K žive teže, kar lahko živmozdiavniki potrdüo. inesar in gostilničar v Celju. *) Uredništvo ne prevzema nikake od- govornosti. Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 93 Jadranska tosmka. Beograd, Dubrovnik, Koto**, Kr»a**t, Lublana, tfaribo'-, Metkovič, Prevzema vse bančne posle ry* pod natugodnejs.mi pogotl. CÜ C«3lj^ Qpattjja, Sarajevo, Spfiii, Šibeeaik, 2a na f. Zagreb, Trst, W*en. Q2T Poslovne zveze z vsemi večjl- CU ml krall v lu- in mozemsfvtt. Edina slovenska specijalna trgsiwlna z barvami In laki. Agentura fn Koml- sijsko podjetie. 447 '"^6—?8 Nair»oclr*i dom Iv. Verlet® Celje Trgovlna z lesom In drvml na drobno in debelu. Kupuje iamski in ostili les po najviSjib dnevnih ceriall Registrov kretfitna in ei vbena I8druga2om.iav. Preiernov.- «:, a K n si ?: a a a e » a u a m u a a a « Ki «J m * L¦« Zalivala. Ob priliki opustitvp go^tilniške obiti v Nar. domu izrelom tern potom vsem, posebno pa stalnim cenjenim go.stom najlepšo zahvalo za obisk. Ivan Černe. Smož v staro.sti 40 let, s prenioženjem. želi resni'sa znanja z «ospo vdovo, ki po- trebuje pomoči pri trgovni ali na kme- t'ji- Več usrm.no. Tainost zajarnčena. L8 3 ¦» I AMATEWI RL3 ess ^BanHBBianiriBCBaoaBHHBiiiaHBaaBiBnBaBfBeagaQasBiit.- V IBBBIIBSr -----tiN (k: ^P Uprava sekvestrirane iniovine Ottna pi Sieinbeis-a v Vttanju odda R^ v nojem žago na Fužinoh za č&s cd 15. . vgu« a do 31 dec* mbra 1920. Reflektanti se vabijo, da predložijo (ferte do 10. avpusta 1920 državnemu nadzormku A. R hteršič u v Celiu, Kersrukova ulica 4. Zakupni pogoji so razpoložtrii v pisarni uprave na Fužina^ v Vaianju. 1052 2-1 P zs j? «^^»»^^»^^»^¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦QBsaaaaaBBaaaBaaaaB» BenciR- dlsel- olje- ssrojno w- rovof- mast dobavlja promptno „MINERALNA RAFINERIJA" DRÄYOGRÄD. Dopise na cestftr^'o v Wlaribor. Telefon Stev. 30. Brzojavi: Rafinerija. Oddajajo se zastopstva ^možnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije. io46i 2—1 M- !ZsL^r%rskJLs3L Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naše ljubljene matcre, tašče in siare matere, gospe Hatarine Guenhel v Sevnici, izrekamo za isti v njeni dolgi bolezni in ob pri- liki smrti izkazane ljubeznjivosti in naklonjenosti, sosebno tudi za zadnje spremstvo, za darovane vence in šopke našo najtoplejšo, iskreno zahvalo. 1051 1 Žalujočf osiali Sprejme se takoj iz boljSe hi5e licence 1045 -2 Janko Bovha Celje. F. Hostomöj tfeMe PreSemova ulica. — Voslrežba »zvrsfna. Za abonente ceneje. 782 25-19 Poio»"! 100-64 Pozoc! vinopdi in vinosrzci! V zalogi se nahaja Železnl lak za sodno obroče po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. l>roda se dobro ohranjen ctiocji voziček, pisalna miza, toaletna miza, trijeder (6-kratni) in repetnka. Kapucinska ulica štev. 3, pritličje levo. 1038 2-5 Stole, XKrrvnic», razno |)Ohi8&i»o Hralia