283. štev ilka. Ljubljana, v torek 9. decembra XVII. leto, 1884. Ishaja vaak dan b»e*«r, hsimii nedelje in praznike, ter velja po poJti prejeman za avstrij ako-ogerske deiele ta vae leto 15 jrlrl., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., tu UHlen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina zuala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši, , Gledališka stolba". UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Narodni Listy" k dr. Riegrovemu govoru. Omenjali bdio oni dan v dopisu z Dunaju, da so „Narodni Listyu dr. Riegrovega nedeljskega govora le toliko omenjali, kolikor bo m> o njem pečali listi Dunajski. Sklepali smo iz tega, da glas dra. Riegra ni povsem glas tudi češkega naroda. Danes pa nam ta sklep potrjujejo „Narodni Listyw sami, ki bo konečno v Številki od četrtka o rečenem govoru izjavljajo deloma v poglavitnih mislib, deloma od besede do besede tako-le: „Neresnico bi govorili, če bi trdili, da smo bili zadovoljni z nedeljskim govorom dra. Riegra. Protiv. 1 se je našim političnim nazorom, a tudi našemu narodnemu čustvu. Kolikor ae je dotikal političnih teženj in nazorov našega naroda, bil je večjidel neresničen in to ne samo glede naše piošloBti nego tudi glede naših teženj za bodočuoBt. Mi ne moremo niti s stališča praktične politike razlogov najti za to manifestacijo v staročeskem klubu. Ako je imel nami n, oslabiti v očeh Madjarov pomen nedavnih ovacij, kutere pripravili Brno v naši sredi časti vrednemu pevcu narodne naše pesni, to je aa-isto zgrešil svoj namen. Vedeli smo to fce naprej, ker p »znamo gospode v Budimpešti in prepustili Brno jim odgovor na politične razlage gospoda Riegra, Bami pa smo nalašč molčali. Danes došel je odgovor madjarski in prav tak J«, kakeršnega smo pričakovali. Skoro vse izjave listov madjurskih dajejo nedeljskemu govorniku v „Ćeskem klubu" nauk, da je z govorom svojim pot /grešil, celo da je brez potrebe manifestacijo narodnega čuta zavlekel na polje politične diskusije, nam malo koristne. Videli bodemo, kako bodo danes uli jutri nemški listi vseh barv iz izjav madjarskih na kup znosili plamteč materijal proti politiškim in narodnim težnjam vsega našega naroda." Nadalje pravi Člauek, da je slavnost Tomaši-kova izišla iz najblažega narodovega čuta, iz hvaležnosti, iz narodnega navdušenja, ter da je bilo čisto odveč narodovo radost kaliti z razmišljevanji, ki žalijo najlepše čute narodove. „Nedeljski govor dra. Riegra za potolaženje Madjarov ni imel čisto nobenega vspeba. Govornik 8B je trudil uveriti Madjare, da simpatije naše k Slovakom ne vodijo k političnemu panslavizmu, da smo zadovoljni z vzajemnostjo literarno, da nočemo in ne moremo biti razsodniki mej Slovaki in Mad-jari v stvareh političnih, da imamo dolžnost pometati le pred svojimi durmi, da nemarno pravice mešati se v zadeve madjarske, da smo zmircm priznavali in da do priznavamo dualizem in državno pravo ogerske krone, da moremo Slovake v Ogrih prepuščati njih usodi, da je njim sicer treba le več delati in skrbeti za-se, da se bodo obranili, imajoči za to svobodo besede in tiska in zakon o ravnopravno t i ..." „ Trditev dra. Riegra ni po vsem istinitu". Pa-lackv m dr. Rieger in vsi Čehi so se dolgo leta z besedo in pismom borili proti dualizmu v opravičenem interesu države in svoje domovine. Dualistička forma monarhije ni nikdar mogla biti naš ideal. Sicer Brno veduo respektovali državno pravo ogerske krone, celo eksponov^li smo se za-nje, a izravnava z leta 1867 je prestopila staro mejo, ni v korist avstrijski polovici države in je v skazo našemu narodnemu gospodarstvu. Dualizem torej ni bil naft ideal, in po dosedanjih izkustvih tudi ne bode. Toda Čehi se tudi s svojimi uajskrajnišimi terjatvami narodnimi ne dotikajo opravičenih interesov ogerskih, torej jim tudi treba ni opravičevati se Ogrom ali pa skrivati pred njimi svoje težnje. nTem menj imamo potrebe, zapirati opravičene in prirojene čute. Mi, kot Čeho-slovani, imamo prirojene in opravičene Bimpatije k Slovakom, kateri so in ostanejo, navzlic političnim mej nas položenim mejnikom, del jeduega in istega naroda. Mi nemarno samo pravice, nego tudi doD.uost po vseh močeh skrbeti zu njih narodne težnje. Nihče nam ne more šteti v zlo, Le z besedo in pismom branimo Slovake proti krivdam, ki jih trpijo na zemlji ogerski. Kajti dobro vemo in tudi dru, Riegru mora biti znano, kako ravnajo gospodje Madjari z ubozimi Slovaci .... In tu naj Istorodni narod iz ozirov na „višji politično modrost in previdnost" mnlči in zatajuje svoje trpko, bolestno sočuvstvo, da celo slovesno naj se odreče vsem simpatijam in vsemu sorodstvu ?a Na to list cituje organ madjarske vlade „Nem- zet", „Neues Pester Journal" in „Pesti Napio41, v dokaz, da se izjave dra. Riegra le ironično tolmačijo in Slovanom v sovražnem smislu. Madjari ne bi imeli nič proti pravicam našim, da to neso pravice slovanske. Naša gola eksi tencija jim je neprijetna, protivna, slovanskega razvoja ne trpijo in doma hočejo z ogerskimi Slovani delati kakor se dela s podedovanim materijalom. To imejmo na pameti in s tem bi imeli računr ti vsi naši politiki! Ako bi Madjarom bilo le do svoje politične svobode, ne bi se jim bilo treba bati panslavizma. Njih gospodljivost sama siri panslavizem. Ne tlačite Slovanov, skrbite tanje kakor zase, glejte, da bodo vsi narodi pod sv. Štefaua krono srečni in pomirjeni, in nijednomu izmej njih ne pade v glavo, vkupni domovini groziti s panslavist'čnimi konspiracijami. Vemo, da ti naši nauki zadenejo na posmeh mad-jarskega šovinizma, vemo, da bodo Madjari v svoji brutalnosti še dalje dosledno šli proti slovanskim narodom in tako delali na to, da bode panslavizem čedalje bolje narode slovansko družil v vzajemno obrambo, Tako v številki od četrtka „Narodni Listv", ki k sklepu še objavljaio dr. Riegrove beBede, izgovorjene pred petnajstimi lrti: „Čim več se bodo na Slovane vhlilo brezpravnega nasilja iu surovega pritiska, temveč bodemo uvidevali potrebo, da se Slovani vzajemno ljubimo mej sabo, da vzajemno podpiramo drug diu/ega kakor pravi bratje, in da ue pozab mo jeden na druzegu v času stiske." Če je mogoče, še odločni še govori mladofesko glasilo v sledečem listu proti zatajevanju slovanj ske vzajemnosti. Iz državnega zbora. \a Dunaj i, 8. decembra. Finančni minister še nikoli ni tako suhoparno predložil državni proračun kakor letos. Vselej je razvijal nekak program, letos pa ni druzega storil, nego primerjal je deficite poslednjih let in zlasti s pogledom na letoši ji dificit konatutoval, da bo zdatno zmanjšal. Po mnenji fi nančnega ministra je skoro izginil deficit za normalne izdatke in le stroški za zidanje železnic store, da bo še treba kaeib 15 mi- LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. II. (Dalje.) Bala Bem se in sovražila ga to trenutje. Hotela sem mu povedati mnogo iu maščevati se za vsa žaljenja; pa ko bi bila odprla usta, bi bila zaplakala in ponižala se pred njim. Molče sem šla iz sobe. Ko pa nesem več slišala njegovih korakov, začela Bem se sramovati tega, kar sem storila. Bala sem ae, Če 8e za zmiraj pretrga ta vpz, ki je dozduj bila vsa moja sreča, hotela sem se vrniti. Ali se je pa že zadosti pomiril, da bi me razumel, ko mu molče potem roko podam in pogledam nnnj? pomislila sem. Ali bode razumel moje velikodušje? Kaj pa, če smatra za hiuavščino moje gorju? Ali bode z zavestjo, da on ima prav, in 8 ponosno mirnostjo poslušal svoje kesanje in odpustil mi v In zakaj, zakaj? je on, katerega sem tako ljubila, me tako huio razžalil. Šla nesem k njemu, ampak v svojo sobo, kjet Bem dolgo sedela sama in plakate, s strahom Bem se spominjala vsake besede, katero sva govorila, zamenjujoč te besede t drugimi, pristavljajoč dobre besede, sem se z nova s strahom in čustvom žaljenja spominjala tega, kar je bilo. Ko sem zvečer šla k čaju, in se pri s , ki je bil pri nas sešla z možem, čutila Bem, da Be je od današnjega dne celo brezdno odprlo mej nama. S. me je vprašal, kdaj da odpotujeva? Nesem mu utegnila odgovoriti. — Drugi torek, odgovoril je, — v soboto pojdeva še h grofioji R. Saj pojile* ? obrnil se je k meni. — Prestrašila sem se zvuka tega prostega glasu in boječe sem pogledala moža. Njegove oči so bile uprte v me, njegov pogled je bil sovražen iu porogljiv, glas ravnodušen in hladen. — Da, odgovorila sem. Zvečer, ko sva bila sama, stopil je k meni in in podal mi roko. — Prosim, pozabi, kar sem ti rekel, spregovoril je. Prijela sem njegovo roko, trepetajoč smehljaj se ju pojavil nu mojem obrazu in solze bi mi bile kmalu pritekle iz očij, pa on je odtegnil svojo roko, kakor bi so bil bal občutljivega prizora, šel je na naslonjač, precej daleč od mene. „Mari on Še vedno misli, da ima prav?" pomislila sem, že gotovo ob- jašnjenje in prošnja, dane pojdeva h grofi nji, ostala mi je na jeziku. — Pisati moiava materi, da sva odložila odhod, rekel je — da ne bode imela skrbi j. — A kdaj misliš odpotovati, vprašala sem ga. — V torek, po zabavi pri grofinji, odgovoiil je. — Nadejam se, da ne čaka* zaradi mene, rekla sem in gledala ga v oči, iz katerih pa nesem ničesar mogl& brati, kakor bi jih bilo nekaj odvleklo od mene. Njegov obraz se mi je začel zdeti star in neprijeten. Šla sva h grofinji, in mej nam." bo zopet nastale prijateljske razmere; pa te razmere so bile po polnem drugačne, kakor poprej. Pri grofinji sem sedela mej dvema damama, ko je princ stopil k meni, tako da sem morala ustati, da govorim ž njim. Ko sem ustajala, sem nebote z očmi poiskala moža iu videla sem ga na drugem koncu sobe, kako me je gledal pa pri tej priči obrnil se proč. Bilo me je tako sram iti britko, du sem zarudela po obrazu iu vratu, ko me je pogledal princ. Morala sem stati in poslušati, kaj mi je pravil, gledajoč me od vrha do dua. Najin razgovor je bil kratek, kajti ni imel se uikamor usesti poleg mene in najbrž je čutil, da meui ni prijetno razgovarjati »e ž njim. Pogovarjala sva Be o posled- lijonov najeti. Pa to je že kronična bolezen pri nas in še huje na Ogerskem in ni upati, da bi se kedaj ozdravila, dokler ae v celi Evropi ne zgodi prevrat j glede stroškov za stoječo vojsko. Oboroženi mir po- j žira na leto blizu eden milijon najkrepkejik ljudi. Da tedaj tudi pod sedanjim vladnim sistemom | se ni nobeno leto končalo brez deficita, in da je j državni dolg pod nado (?| vlado spet za 200 milijonov gold. uarastel, temu oi kriv politiški sistem, ampak vojaški budget. No, bankam iu židovskim bogatinom bi nika kor ne bilo po godu, ko bi se deficit odpravil in bi finančnemu ministru ne bilo treba izdavati novih državnih obligacij, posebno zdaj, ko ves kapital se hoče nalagati v papirjih z gotovimi obresti ter se boji riz ka pri obrtuijskih iu kupMjskih podvzetjib. Kurs državnih papirjev raste vsaki dun in je dosegel nenavadno visoČino. Po tem potu pa se bo doseglo tudi splošn) zmanjšanje obresti. Ako državne obligacij- n: bolo več neslo po 5%, ampak le po 4, potem bo lo spioh obresti se znižale in tudi hranilnice ne bodo mogle več zahtevati, ko 4 %• V prihodnji seji je na vrsti zakon, s katerim se ima praksa odvetniških koiK-ipijentov od 7 na 8 let raztegniti, ker bi odslej vaak kandidat moral namesto jedueg* dve leti pri kakem sod šči prakticirati H'dienwartov klub je sklenil glasovati proti temu zakonu, Češ, da na) ostane pri starem Ko bi pa vtnder večina v zboru se padla za ta zakon, poUm se bo .stavil predlog, da zbkon ne velja za tiste kandidate, ki so že začeli s prakso. In ta predlog l»o gotovo vsprejet. Obravnava proti „krvavcem" v Celovci. V 6. dan t. m. ob 9. uri zjutraj pričela je v tuki.jšnjej hčnej dvorani /a porotnike velika obravnava proti anarhistom Ljublianskim, o katerej se po vseh javnih prostor h v Celovci, povsod, kamor Be piide, jako živahno razpravlja. Da bi ničesar ne motlo ra>.vitka pravde, ukrenilo se je veliko previdnostnih naredeb. Orožniki stražijo obtožence v porotu rji & Bambergu v Ljubljani. Sedaj je v rezervi 2. ženiiskega polka. Fran DhU je mlad mož rumenih las, rojen na Ogerskem in tudi tja pristojen. Č tati in pisati učil se je pozneje v Gradoi. Njega staiiSi so ubogi kočarji. Predsednik pouči zatoženea, da se mu zagovarjanje nikakor ne bode kratilo, a opominja ga obvarovati dostojnost pred sodiščem. Potem bo prisegli porotniki iu priče bile po- 1 klicane v sodnijsko dvorano. Predsednik jih je k 1 i j cal po imenu, potem pa opominjal, naj govore res j nico. Ponovil je. ta opomin tudi v slovenščiui. Jedna priča vpraša, ali bi se ne mogle priče razdeliti v več oddelkov, da ne bi bilo vsem treba Čakati, predsednik je pa to zanikal. Priče zopet odstopijo in perovodja prebere zatožbo, iz katere posnamemo sledeče: „0d državnega pravdništva v Ljubljani so toženi zaprti: 1. Fran Železuikar, 40 let star, katoliške vere, samski krojaški mojster, 2. Ferd. Turna, 41 let star, katoliške vere, oženjen, čevljarski mojster, 3. Fran Štur m, 33 let star, katoliške vere, oženjen, krojaški mojster iu krčmar, 4. E. Krieg 1, 26 let star, katolik, samski, knjigovez in 5. Fran Dhii, 27 let Btar, katoliške vere, samski, čevljarski pomočnik v Ljubljani, da so prvi štirje z govori, ki bo jih govorili v Ljubljanskem delavskem društvu, v katerih so trdili, da se po zakonitem potu za delavce nič doseči ne da, ter je pomoč samo mogoča, ako se razruži ves sedanji red, ter je zato treba podpirati anarhistično stranko na vse načine — zakrivili hudodelstvo veleizdaje po § 58. b. in c. kazenskega zakonika. Železnikar in Turna sta poleg tega z razširjenjem tiskovine „Ein Mahnruf an das Volk" („Opomin na ljudstvo") se zakrivila hudodelstva veleizdaje po § 58. a, b in c k. z. in z izjavami o umoru carja Aleksandra II. se je Železnikar pa še zakrivil hudodelstva motenja javnega miru po § 65. k. z. Franc Dhii se je s širjenjem tiskovine: An das arbeitende Volk" („na Delavsko ljudstvo") zakrivil hudodelstvo veleizdaje po § 58 c k. z., hudo delstva žaljenja Njega veličastva po § 63. k. z., prestopka proti motenju javnega miru in reda po § 302. k. z. in § 300 k. z. Kazen bi se imela vsem zatožencem odmeiiti po § 59. lit. c. k. z. V nuzrokiha karakterizuje zatožba pomen delavskega gibanja sploh, zlasti pa njega razvoj v Ljubljani. Ljubljansko izobraževalno društvo se sprva ni mešalo v politiko in gojilo Scbulzc-Deiitzscheve nazore; pa že 1871. 1. prišel je Most v Ljubljano in njegov časopis „Freiheit" in pozneje Peukertova „Zukunft" Bta tako škodljivo nplivala, da Be je društvo že v novembru 1882, ko je anarhist Waitz prišel v Ljubljano, izreklo za radikalni program časopisa Zukunft. Društvo je bilo tedaj pod vodstvom Železni-karja, Tume in Šturma. Prizadevanju krojaškega pomočnika Ludovika Zadnika (po letu 1883) v društvu udomačiti zmernejlo obliko socijalne demokracije, (katero zastopata lista nWabrbeit" in „Volksfreund") so bo z vso silo ustavljali Železniktr, Turna, Šturm in Kriegl. ki je tedaj bil nač laik društvu, in vedno bulj so se imenovani približevali najhujšim auarhistom Večkrat so zatoženci, če ravno ne spodbujali k anarhističnim napadom, jih vender odobravali, tako je n. pr. Turna odobraval umor II u beka. Te izpovedbe Zadnikove so ve odostojoe, kajti potrdile so nekatere tudi druge pr če. Železnikar in Turna pa nesta samo v društvu, ampak tudi drugod in na druge načine agitovala in širila prepovedane tiskovine. Pa tudi o petem zatoženci DhU so priče dokazale, da je močno širil prepovedane tiskovine, pa še tudi drugi uzroki govore, da je zatožba zanj opravičena. Predsednik objavi ugovor zatožencev proti zatožbi in delegovanju tukajšnje porotne sodnije in dotično razsodbo najvišjega sodišča proti zatožbi zatožencev. Zagovornik predlaga, da se povabijo Š3 nove priče, ki bodo govorile v korist zatožencev, ter navaja nekaj momeutov, ki kažejo da so se zatoženci pri raznih priložnostih lojalno, cesarju udano in zakonito obnašali. Državni pravnik ugovarja zagovorniku, ker stvari, katere bi spričale nove priče, deloma sam priznava, deloma slika jih kot nepomenljive, deloma so pa navedene že v zapisnikih predprei.skave. Zagovornik rephkuje. Predsednik ukaže poklicati priči Justina Dek-vala jih opomnja govoriti resnice, če ne jima preti z najstrožjim)) naredbami. Zatoženci razun Železnikarj t odstopijo. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje šali in sicer za medeeinsko fakulteto za 17.000 ker se popolnijo nekatere naučne stolice. N.»d»ljese za gradjenjo novega vseu?iliščn' ga poslopja zahteva 500.000 iz\d. Za nemško vseučili*- o v Pragi so se stroški znižali za 136, za češko pa poviših za 21 980 gld., kejti nastavilo se ie nekaj novih profesorjev. Za Krakovsko vseučilišče se zahteva izrednih stroškov 100 000 iu sicer za zgradbo novega vseuči-liškega poslopja in klinike. Za elektrotehnični pouk na tehničnih šolah zahteva se 20.000 gld. Stroški za gimnazije bodo znašali 3,475.700 gl., 80 300 gl. več nego lansko leto. Za gimnazije na češkem se zahteva 53.600 gld. več, ker sta češki občinski gimnaziji v Kol nu in Pribranu se vsprejedi v državno oskrb, za moravske gimnazije bode pa treba 10.800 manj, ker se bodo nekatere slabo obiskane nemške gimnazije baje opustile Za obrtni pouk je postavljeno v državni proračun 1 249 700 gld. 128 900 več nego vlani. Za pospeševanje nemškega pouka v južnej Tirolskoj je postavljeno v proračunu 15 000 gl. Srbski poslanci ogenkega državnega zbora imeli so poslednje dni posvetovanje o cerkvenih zadevah. Poudarjali so potrebo, da so skliče cerkvena konferenca. Volili so posebeu odbor, kateri naj bi storil potrebne korake na dotičnih odločilnih mestih, da se omogoči sklicati tako konferenco. — Več hrvatBkih državnih poslancev je hotelo, da se letos tudi Hrvati udeleže budgetne debate. Večiua je bila proti temu, ker bo je bala, da v ogerskej zbornici ne pride hrvatsko vprašanje v razgovor. Tako se letos Hrvati zopet ueso udeleževali budgetne debate, te prilike, razložiti težnje svojega naroda. Pa kaj je tem vladnim kiraovcem za trpeči narod mari, da le sami dobe dijete in railjarino. Vitanje države. Bolgarsko-srbskl spor je neki že poravnan. V kratkem se zopet obnovi diplomatična zveza mej obema državama. Kakor se govori je ruski minister notranjih zadev grof Tolstoj svetoval carju 2. (14.) marca odpraviti izjemno stanje v več krajih evropske Rusije. Temu sta se pa ustavila načelnik carskega dvora general Richter in načelnik carske Obrane general Čeverin, čeS da je zato Še prezgodaj. Ali so se notranje razmere v Rusiji zboljšale, ali je pa grof Tolstoj spoznal, da bo b silo ne da zatreti nihilizem, ne vemo. Ker je pa zadnji čas zopet bito čuti o novih gibanjih nihilistov, najbrž obsedno stanje tudi prihodnje leto 2. merva, to je na din nastopa vUde sedao]PgA ctrja ne bode odpravljeno. V Sudanu ni mirno, če tudi le malokdaj kaj čujemo o tamošnjih bojih. Kar se godi bolj v sredi dežele, t< u& ne zvemo le k*dar se u-itajoiki približajo bolj Egiptu ali pa Rudečemu Morju, tedaj kaj slišmo o oiih. Tako eo v sredo zopet napali Suakim, a ho po triurnem boji bili odbiti. Dopisi. Iz Tnta 4. decembra. [Izv. dop] LetoHnje veselice umih slovanskih društev, kar smo jih do sedaj imeli, bile so Bplob slabo obiskovane, ('/roki 80 bili velike spremembe vsled odpovedi zaslužn h oseb pri dveh društvih, katere so največ uplivale, da se je preje obč n-tvo z večjo navdušenostjo veselic udeleževalo, ko Hedaj. Vsa četiri društva £e precej lepo mirno napredujejo, vsako v svojem krogu, brin »t se za svojo čast in podporo svoj in cl.n.om, moralno Ifi materjalno. Kaj? — ko bi se obistinila ona ideja, — katera je že lani bila sprožena iz Trsta v Vašem cenjeoem listu namreč, da bi vsa četvera društva se pora/umela iu napravila skupno veselice na korist „Narodnega domau v Ljubljani. Pričakuje se še vedno, od katerega društva bode prišla inicijativa: kako naj bi se povabila ostala društva ua sodelovanje pri omenjeni veselici. Vsa četvera društva naj bi v skupni veseličui odsek volila svoje zastopnike s porazumom. da jedni naj bi sodelovalno uplivali na društva, da bi veselica bila obiskana mnogobrojno. Drugi pa z delavuuni močmi, kar jih je na razpolaganje, in ako bi bilo možno pridružiti tudi vse okolićauske pevske zbore Tržaškemu pevskemu zboru. „Sokol" nuj bi tudi telovadil, ker so njegovi čl mi za to veselico navdušeni in pri p'esu bi tudi lahko še „Kolo" plesali, kar si želi videti vsak i/.m- j nas. Iu vse to bi se naj pri kladnejo dalo izvršiti v kakem gledišč', menda po No\em|letu. Ker je sama „Elinost" prošli teden tud'sprožila misel o tukaišnjej s opni društveni veselici, nadejati ne je uesničeuja te ideje. Združenje bi lilo vsaj tukaj na pravem mesta, ker gre za postavljenje spomenika za ves narod slovenski v središči njegove domovine. Z t to blagodejno svrho se pri Sokolskih plesnih vajah in v k« varni „Comercio" prav pridno prodajalo srečke in nabirajo darove, za kar gre pre-srčua hvala največ g, Veitosl-ivu G-rebeuc-u. Na uoge torej požrtvovalni rodoljubi Tržaški! da bodemo tudi Slovenci romali v kratkem v svojo metropolo, kakor so prejšnji mesec Hrvati v svoj kraljevski Zagreb! Iz Rudolfi*5. decembra. [Izv. dop. *| Veselica, kateto je priredila Novomeška čitalnica v družbi s pevskim društvom dolenjskim v soboto 29. nev. t. I. v prostorih »Narodnega doma", vršila Be je z izvenrednim vspehom ter je bila značajne važnosti. -]■ dno in drugo društvo se je žurilo da svojim članom že pred adventom napravi veselico. Zadnji dni pred veselico delalo je muogo rok noč in dan — v besede pravem pomenu —, da privremeno sicer, ali ukusno opravi veliko dvorano, ki ima v bodoče služiti za ognjišče narodue inteligence. Združe nm naporom dotičuikov posrečilo se je z malimi sredstvi, katera so bila odboru v to svrho na razpolaganje, dostojno okrasiti društvene prostore, katerih konečno urejeoje zahteva še mnogo časa iu gmotnih žrtev rodoljubnih src. Takoj ob rečenem času zbralo se je toliko odličnega občinstva, da ne pomnimo, da bi bili kedaj V našem mesteci toliko odbranega razumništva skupaj videli. Vse je jedva očekavalo prvi nastop pevskega društva. Ob osmih nastopil je zbor trideset moških pevcev in takoj s prvo pesnijo programa, kateri je Vaš cenjeni list že priobčil, popolno priznanje za-Blužii. Vse točke vršile so se precizno in premišljeno in gospodu pevovodji, kapelniku tukajšnje meščanske glasbe, V. Tučku, gre zasluga, da je z zborom, ki šteje mnogo takih sil, katere so se začele Btoprv letos v petji uriti, tako odličen vspeh imel. S posebnim vzhitom vsprejelo je občinstvo nastop ženskega zbora. Nad dvajset gospodič'n zapelo je z jasnimi grli Ipavčevo skladbo „Rožica." Oko in uho imelo je užitka in ne smemo se čuditi, da je občinstvo z glasnim odobravanjem pohvalilo veliko zanimanje, katero kažejo gospice za petje in pevsko društvo. *) Da-si smo o tem prinesli de v soboto dopis, pri-obfiujemo de tega|od drugega dopisnika, ker prvega stvarno dopolnuje. Opom. uredništva. Po dokončanem programu zičel se je pb-e," pri katerem je sv r*d oddelek domače glasbe, kateri je uvežbal gospod knpelnik. Plesalo se je s čudo vito vztrajnostjo do Stilih v jutro Četvorko plesalo |e blizu štirideset parov, tako da je bila prostorna dvorani skoro premajhna. Dolenjsko pevsko dru tvo, katero se je jedva pred nekoliko ims *c» osnovalo, vrlo napreduje. Energiji eospoda predsednika dra. Fer)ančič-:i imamo se zahvalit, dt» se mlademu druUvu po celem Dolenjskem izkazujejo največje simpatije, kar svedo -i obilni pristop i / ;i n i > k i h čUocv, kateri se oglašajo iz vseh krajev dolenjskih Diuštvo šteie že blizu 150 izvršujočih in podpornih članov. Nepotrebno bi bilo posebej nagiašati, kake važnosti je goi slovenskega petja za vzbu-jenja ljube/.ni do domovine in materinskega jezika. Sicer pak bode domače petjo zopet predramilo in oživelo zasjiutio društveno življenje, posebno ker ima slovenst o občinstvo sedaj prostorja, kamor zamore z veseljem in ponosim zabijati. Domače stvari. — (Osobne vesti.) N«š presvitli cesar jez Najvišjim odlokom 3. t. m. imenoval tituUrnega sek-cijskega načelnika, miuistenjalnega sovetuika viteza Andreja Baunigartner-ja stalnim sekcijskim načel n kom pri li .um nem ministerstvu iu podelil m ni sterijalnemu suvetnku pn finančnem ministerstvu Viljemu Gross-u povodom njegovega umirovljenja za dolgoletno, zvesto in izvrstno službovanje naslov in zuačbj sekcijskega načelnika. — (Imenovanje.) Gospod predsednik tukajšnjega finančnega vodstva imenoval je finančnega nadzornika v Dole^jej Tuzli g. J. Dobido c. kr. davkovnim nadzornikom v IX. dijetnem razredu u~ Kranjskem. Čestitamo! Ob jeduem pa izrekamo svoje sož^liejje dosedanjemu n idomestovalnemu nadzorniku Črnomaljskemu, kateremu ni pomoglo do te j službe niti njegovo uzorno nemško čuvstvo, uiti njegov v naš list usiljen popravek. — (Nov Poreški škof monsignor dr. Flapp) bode 4 januvarja v Gorici posvečeu in 2. februvurja v Poreču slovesno inštaliran. — Iz Celovca) se nam piše: Do danes (8 dec.) do Va2 ure zaslišani so bili kot priče: Zadnik, D.'kval, Grablovic, Homgmauu, Kostelac, Steckbauer, Justin, Trampuš, M. Kune, Zbhrer, Por-dan, urednik Železnikar, F. Haderlap, Ferdo Suha-dobnik, Bizjak, Brundsittiter. Najhuje sta proti obtožencem govorila M. Kune in urednik Železuikar. Naj smešneje ulogo igral je Ljudskega gUsa ured n i k Suhadubmk. Za njegovega zaslišanja vladala ;e občna vest lost mej občiustvom, porotniki in pr.č. nu. Najbolj gravirana sta Fr. Železnikar in Turna. Kakor so kaže, se vse priče ue bodo vrnile v Ljub Ijano, ker bodo nekatere deli pod ključ. Vsaki dan pride kaj novega na dan, vsaki dan pozove se Kaka nova priča. Sedaj jih je že nad 40 tukaj. Zasliša-vanje pnč utegne biti jutri koučano. Brzojavke, katero sem poslal, nsso pustili neobrezane naprej, marveč prikrajšali so jo za deset besed. Zatoženci so vsled dolgega zapora nekoliko pobledeli, a ho, posebno krojač Železoikar, v svo,o veliko škodo pričam nasproti jako arogantni. Taktika vseh obtožencev je laž. — (Dramatično društvo) je imelo doe 4. t. m. svojo prvo odborsko sejo, v kateri &e je osnoval odbor: dr. J. Stare, predsednik; Iv. Hribar, podpredseduik; Anton Trstenjak, tajnik. Prve seje se je udeležilo devet odbornikov, ki so sklenili povzdiguiti slovensko Talijo in oživiti v Ljubljani dramatsko umetnost. Ta naloga je težavna, kar namah se ne more zahtevati, da bi na našem zanemarjenem polji dramatike koj procvele lepe cvetlice Slovencem, ker v to je potreba domačih pisateljev dramatskih z jedne strani, a z druge zopet novih, dobro preloženih iger iz tujih jezikov in — deželne podpore. Upajmo, da se bode zdanjemu odboru marsikaj posrečilo, in posrečilo se mu bode, ako bo delaven, ter da nam bode mogel kmalu preskrbeti z dobrimi igrami prijetne gledališčne večere. — V znanstveni odsek so bili voljeni ti gospodje: Ble-weis, Ivan Hribar, Kieč, Murnik, Pleter-šnik, Anton Trs ten jak in VI. Zar ni k; v igralni odsek pa: Knez, Robič, Trstenjak, Valentin čič in Žagar. — („Sokolov" Miklavžev večer.) Telovadno društvo „Sokol", priredilo je, kakor navadno vsako leto, tudi letos svoj Miklavžev večer v Čital-ničnej dvorani. Reditelja sta bila gg. podstarosta ŠT Nblirfa ^dbornilT FT Pečnik7 katera Hft~prfp9-m.»gla s svojimi neutrudljivimi močmi, da nam je ta večer zabeležiti mej prve in najsijajnejše „Sokolove" večere. Po izvrstnem govoru društvenega staroste g. Ign. Valentinčiča pričet se je program, kateri je bil, bodi si pevski, kakor tudi godbeni, tako izborno zabaven, da mu je občinstvo s posebno zadovoljnostjo in pazljivostjo sledilo do sadnje točke. — Miklavž s svojim spremstvom: Faustom, Metiitom, Luciferjem, Belcebubom io drugimi pošastmi iz Hada, je občinstvo prav iznenadit, ue-dolžuej deci pa napravil toliko veselja, da bode pomnila ta večer celo leto. Miklavžev govor poslu-fialo je občinstvo strme; Faust pa je predbaci val navzočnim grešnikom razne grehe, skušajoč privesti jih o pravem Ča«u na pravi pot. Angelji delili so mej deca svoja darila, Faust pa odraslim svoja zdravila zoppr razne duševne in telesne bolezni; M li to je zbadal navzočne s svojimi satiriško-šaljivirni listi, pošasti pa ho tuleč in z rožljanjem verig opozarjale grešnike na poboljšanje. Kratko rečeno: vse je bilo krasno in čestitati nam je društvu na tolikem uspehu, posebej pa še marljivima rediteljema gg. S. Nolliju in F. PeČuiku. — Posebna hvala gre tudi čestitim damam, katere so pri tej priliki speča le okolu dve sto sreče k „Narodnega Doma" mej prisotno obtin-stvo; želimo pa, da bi se tudi druga diu>tva podvizala ter razpečavala po svoje j moči srečke pri svojih veselicah. — (f Dr. Ferdinand Lile k.) Neizpros-ljiva osoda! Zopet si možu v naj boljšej dobi pnstrigla življenja uit v kojega smel je slovenski narod mnogo upov staviti. Po dolgej mučnej bolezni umrl je 5. t. m. v VViihriugu poleg Dunaja dr. F e r d i na nd Lile k, bivši sekuudarski zdravnik nadvojvoda Ru-dolfovo bolnico ce operateur na c kr. kirurgičnej in porodiščuej gynackologiĆue) kliniki Dunajskega vseučilišča. Dosegel je komaj 37. leto. Pred sinrtijo bil je previden še sv. obhajilom. Trpel je na jetiki ter iskal proteklo poletje v Benetkah, v Gorici, v domovini zdravja, ki se mu pa ui hotelo vrniti. Kako priljubljen bil je kot zdravnik v VVahringu, kjer je nekaj let stalno bil naseljen, videlo se je pri pogrebu, ki je bil 7. t. m. Na stotine Ijud'j prišlo mu je skazat zadnjo čast, tako da je cerkev bila polna! Koliko videl si solznih očij 1 — PevČJ akad. društva „Slovenije", katerega doigoletui član je pokojnik bil, zapeli so mu »Nad zvezdami" in „B'agor mu" za večni počitek, tako milo, da si bil presuujen. Zadnjo čast prišlu sta mu tudi skazat državna poslanca gg. dr. Vošnja k iu V. Pfeifer, kakor mnogo na Duuaji živečih Slovencev, mej njimi g. dr. Lesjak s č. soprogo. Tudi predsednik in več članov hrvatskega akad. društva „Zvonimira" bili so navzočni. lzmej sorodnikov pokojuikovih prišli so gosp. Fran Lile k, posestnik iz Črnomlja; g. Josip Lilek, župnik v Istri in jedna pokojnikovih nečakinj. — Laba mu bodi zemljica 1 — ( Pr em eščen i e. ) Naš rojak Josip P er n e, dozdanji upravitelj okrožne srnini jo v Bibaču, povrne se v novem letu iz Bosne ter je dodeljen kot kotorski sodeč v Slunj. — (Firma .Tscbinkel".) Dočim se načelniki Tschinkel-nove firme trudijo in poganjajo za pridobitev prepotrebnega moratorija, množe se jim nove preglavice in težave. Češka hranilnica v Pragi namreč toži za povrnitev svojih v Lovozici na graščino Čiškovic posojenih 115.000 gld. in na novo sladornico posojenih 66.O0O gld. Oba dolga sta na prvej vrsti uknjižena. — (Pijau vojak.) Minulo nedeljo ob sedmih zvečer hodil je po mestu pijan topničarsk desetnik in mahal s svojo sabljo okolu sebe, da je bilo groza. Ranil je baje dva moška in dve ženski ter razbil ob Ljubljanici na Poljanskem nadpu okolu 14 šip po oknih. Jcdnej ženskej odčesnil je spodnjo čeljust in drugo je hudo ranil na glavi. Pri gledališči se je groznim napadom občinstvo s sneženimi kepami ubranilo. Res vsake stvar človeku prav pride, še celo sneg, če dlje časa leži po našem mestu. Dobro bi bilo, da bi vojaki i --.veo tlužbe ne nosili orožja. — (Koze v Trstu) ponehavajo; te dni je bilo le od 14 do 21 pravih bolnikov na dan. Na-stoplo je tudi južno vreme in to nam daje še boljšo nado, da bolezen počasi zgine. Telegram »Slovenskemu Narodu': Celovec 9. decembra. Dosedaj zaslišanih 30 prič. Dokazilno gradivo ogromno. Velika senzacija, ko je predsednik iz Železnikarja izvlekel, da je turnarjem želode rezal. Javna zahvala. Podpisani odbor izreka svojo najtoplejšo zahvalo gospodom pevcem Ljubljanske Čitalnice in vsem gospodom Sokolom, kateri so blagovolili sodelovati pri Miklavževem vegeru-_Odbor .Sokola". Meteorologi eno poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. d v <4 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738'23 mm. 739-90 mm. 742-cOra. + 0-6-0 + 1-8" C 4- 0-4" C si. zah. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 000 mm. 1 7. dec. ' 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742-18 mm. 748*93 ■* 74528 mm. — 04" C 4- 6-8" C + 20" C si. vzh. si. jz. al. jz. obl. d. jas. obl. 000 aa. ta OD 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-80a.». 744-08 mm. 743-70 mm. — 2-6° C 4- 9-8° C 4- 4 4° C si. svz. brezv. si. jz. obl. obl. obl. 000 aa. Srednja temDeratnra je znašala 4- 0-9°, 4- 26° in 4- 19°, za 0-5°, 2-6» in 2-2° nad normalom. Tržne cene \ ljul>lj«mi dne 6. decembra t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh frišen, kgr. fhlkr. 6134 5j 4 4156 2'92 4 55 r> i;h 6 40 m« Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, _ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kostruuovo „ „ Pišanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, m . Drva trda, 4 □ metr. „ mehka, „ „ gl-ikr. -172 -|84l — 3-5 -! 8 -164 — ,60 — 52 — 36 — 45 — 117 1 691 1151 7.60 5 Sol dne 9. decembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna r nta..........82 gld. 10 Srebrna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije........ . London ............ Napol............. C. kr cekini.......... Nemške marke......... 4°/„ državne ■ručke it l. 1854 U50 gld. Državne Brečke Is 1. 1864. 1 K) Tesarje za izdelovanje železniških tramov (Schweller) vsprejme takoj Franjo Koch, Kolodvorska ulice št. 30. (785-t) za ročni h trn j bo takoj vsprejme. Pisma na ZSdL. Pret-tcnh.ofer-]a v CJradol, Realschulgaaae 8. (783> iffner'8, MIFEKEN-SPRTE mm■ -.------. ne 8mel bi manjkati v nobenej bol nI- yj ikej in olročjej sobi; on je desin-OrauTZMAl/Vr'l' Akcijsko nredstvo veličastnega pristnega al™____."t duha po gozdu in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v sobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima Bittnerjev coniferni sprit v sebi kot zdravilno znane balzamično-smolnate in eterično-olj nate snovi vedno zelene smreke v koncentro-vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo .. pri plućnih in vratnih boleznih. Rlttner-Ac.rmr >',.,,» («»v coniferni sprit se dobiva samo pri !gr.''0':,'-;VŽ;. Jul. Bittner-ji, lekarji v Keichcnau, Sp. Av. ———^ 1 in v spodaj navedenoj zalogi. Cona steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. (706—5) Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-ji, lekarji. mp» Pri c ion camn z varstveno znamko I Pa-mvmm rilolCIl OdlllU tentovani razpršilni aparat ima ulito firmo: „Bitiner, Reichenau N.-Oe". JULlUSBITfrtER Javna zahvala. Dne 5. novembra t. 1. pogorelo mi je poslopje, katero sem imel pri vza-jemnej zavarovalniei ..Konkorriijn*' zavarovano. Omenjene zavarovalnice glavni zastopnik v Ljubljani gosp. Igu. Valentinčie je škodo takoi pregledal, in mi celo zavarovano svoto pripoznal, katera se mi je že tudi v gotovini v mojo popolno zadovnljnost izplačala. Za tako pošteno in vestno ravnanju in za tako naglo iz-plaeanje se zavarovalnici ..Koiikonlija" in njenemu glavnemu zastopniku v L;nb-ljani gosp. Igu. Valentineieii javnim potom iskreno zahvaljujem in „Konkoruijo" iz lastne skušnje vsacemu kdor se zavarovati želi uajtoplejo pri porm ;i in. V P r i s t a v Ij i v a si, poleg Šentvida pri Zatičui, 20. novembra lr8i. Anton Verbič s. r. Janez Kristan ». r. Jože Karlinger s. r. priča. priča. (7861* l I I I I t 1 lioljfti od vseh pudobuih Izdelkov, liemojo te paitiMo ntč »koiltjivrgtt v tti-hi ; najuspe&nejv ii' rabijo /.oj:or bolezni v organih Hpodiijcffu dela teloHU, ]>reliuJHlno mrzlice, bolezni na koži, t mož-jaiiili in znnako bolezni; čistijo kii in lahko odpravljajo blato. Ni ft* z.tr .vil.i, ki bi bilo boljču in pri tem popolnem nuikodljivo lOMC gotovi Vir vneli boleziuj. Ker i Listnim pismom itvuvitrf/n s 0mJT Jrdna slmlljlru n tli S varjenje! <«i;i\n;i zaludu iin \< usl« in. Za 1 so pouluilkorjeno, uživajo jib radi tudi otroci. Te ]>ilo bo odlikovane z jako vettuha J'it/m, jiUntni vrljfi 13 Arr. — Zaritfk, ohvhi itkutljic skupit), 1'JO pil, velfa mamo i y/o(?irkr mttin hrilii/tn EjsepoU in na r.uilnjoj struni naae MlIhKIll riitlljiriifn iztlillcit Vunkilo nuj izreeno zahteva A'ftiMtriimvih Jiliztihrtinth pil, to imajo uu zavitku tor nuvuililu za rubu pttfift Hlujrii j-ti/tjii*. l>iiiittji: A}iotheke .9zuiu liciligeu l.e<»p<»l«l-* »les Klatit. i.i-ti»- tler IMuiiU, n- mul W|»iege]gaaae. I Prospekte in druga razjasnila daje Gluvna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Val. Zenchkotu. (309-8) ♦ l ♦ t t t ♦ 4 * ♦ * : : : Od visoke vlade švedskega privilegirani Njeg. Veličanstva kralja: flr Fr. Lengiel-ov IsiKti balzam« | Žo sam brezov Bok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pnmtiveka znnn kot nuj i/.v rs; ne j se lepotilo; ako bo pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim polom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali diT;>i deli polti, ločijo s«> le drugi da« iii/iniiiu- luakine od iioltl. Ki postane valed lega eialo bela in Irda. . Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost iu čvrstost; odstrani kaj naglo pego, žoltavoBt, ogerce, nosno riidečino, zajudce in druge nesnažnosti na polti, lena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarnarji; glavna zaloga t na Dunaji pri W. Henn-n. (231—9/ ▲ ,,:.■!«■! i in odgovorni urednik: Ivan Železni kar, LaBtuina in tisk .Narodne Tihkurue' 3644 1961 6173 7072 85