Poeameaia itodlka RM 0,15 НдшшпкпБо(е Uprava fOagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / NaroCnlna (so plaCa naprej) meeeSno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe tega Itsta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec štev. 9. Krainburg, 31. januarja 1942. Leto 2. Bengasi je bilo osvojeno Posebno poročilo poveljstva oborožene sile javlja nov uspeh Rommela Iz Fflhrerjevega glavnega stana, 30. januarja. Vrhovno poveljstvo j« v posebnem poročilu dne 29. januarja zvečer naznanilo: Nemške in italijanske čete so danes zjutraj zavzele Bengasi. Rommel povišan za Generalobersta v priznanje njegovih visokih zaslug Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 30. januarja. Fiihrer je vrhovnega poveljnika nad Panzerarmee Afrika Generala der Panzertruppen Rommela v priznanje njegovih visokih zaslug povišal za Genera'-obersta. Naglo zasledovanje na Malaji 40 angicikih vojakov v Bagdadu ubitih Tokio, 30. januarja. Kakor poroča ,Do-nvej, pravijo frontna poročila iz Mala je, da je japonska kolona, ki hiti vzdolž želeani-6ke proge Kluang—Singapur proti jugu, dne 28. januarja ob 17. uri v hitrem zasledovanju sovražnika dosegla točko, ki leži 2 km severno od Lanancka, 50 km od jo-hurske morske ožine. Na drugi strani so japonske edinlce, ki so operirale v zapadnem odseku dne 27. januarja ob 16.15 v naskoku zavzele Simpang Regam 20 km od Ayer Ritaraa. Druia pbtflčila javljajo, da japonska sku-P'-na, ki je prodrla na zapadni obali, od srede zjutraj neprestano obdeluje britanske Wotnrlr.irane čete, ki so zašle v past v močvirnatem ozemlju, južno od Batu Pahata. Britanske čete, ki so opremljene s težkimi topovi in oklopnjaki, so se v globokem močvirju tega ozemlja doslovno pogreznile. Glasom poluradnih poročil se japonske bojne sile, ki so bile uporabljene v srednjem odseku, v času od 15. do 27. januarja vple-i^ile skupno 29 oklopnjakov, 24 oklopnih opazovalnih vozov, 22 topov, 10 metalcev min, 100 tovornih vozov in drugo vojaško opremo. Cesarski glavni stan je v četrtek nazna-ril, da si je japonsko zračno brodovje pri-Iwilo popolno premoč v zraku v vodovjih, ki obdajajo otok Celebes in na zapadu in na ju%u otočja Molukken. V Burmi so japonske čete, ki prodirajo na Mulmein, dosegle vzhodni breg reke Salven, kjer se bi jejo silni boji. Kakor poročajo iz Bagdada, je britanska vojaž'ra oblast za tri tedne odredila popolno zatemnitev mesta. To odredbo je pa morala že po štirih dneh ukiniti zaradi vedno ponavljajočih se pun tov. Najmanj 40 angleških častnikov in vojakov je bilo v tem času na cestah Bagdada smrtno zabodenih po bcd?lih. 30. Januar 1933 Ш '■> Krainburg, 30. januarja 1942. Ako bi bil kdo na večer znamenitega 30. januarja 1933., ko so korakale mase skoa Wilhelmstrasse v Berlinu, povpraševal vsakega poedinca te vzburkane množice ljudi, bi bH dognal presenetljivo statistiko. Skoraj vsak tretji teh mož SA, SS, pristašev stranke in velikega števila onih ki v spiskih NSDAP še niso bili vpisani in ki so tudi vsi skupno korakali, bi bil moral T e i av n a pota na prodiranju Tudi na Malajskem se morajo japonske čete v bojih na gorah in v džungli boriti z velikimi težavami. — Tukaj je top z vprego vred strmoglavil po strmini v reko, iz katere ga dvigujejo z naporom vseh sil. ~ (Scherl, Žander-Multiplex-k.) Ispešni boli M celobnpnl vzhodni ironll Močne skupine bojnih in iovsiiih letal na delu - Sovjetsita letala zažgana Iz Flihref^evega glavnega ntana, 30. ja-liuarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 29. januarja naznanilo; Na K r i m u in na južnem odeeku vzhodne fronte je zaradi silnih snežnih metežev le malo bojnega delovanja. Ob priliki, v včerajšnjem poročilu oborožene sile javlje-nega uničenja neke sovražne skupine sil na južni obali Krima je prišlo v roke nemških in romunskih čet 840 ujetnikov, 12 topov kakor tudi 111 strojnic in metalcev granat. Na fronti ob Donecu so nemške in slovaške skupine odbile krajevne sovjetske napade. Naši lastni protinapadi so bili uspešni. V srednjem odseku fronte je sovražnik na več krajih brez uspeha napadel. Z našimi napadi smo po hudih bojih osvojili številne kraje in vplenili večje število topov. V severnem delu vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje napade. Boji so deloma še v teku. Južnovzhodno od illmen-skega jezera, na obkoljevalni fronti okrog Leningrada in na nemško-finski fronti v Lapplandu so bila uspešna podjetja udarnih čet. Močne skupine bojnih in lovskih letal so se posebno v srednjem in severnem odseku o j n o t o T i š č e v v z h o d n i A z i j i Lahki japonuki oklopnjaki prečkajo neko reko v vzhodnoaziatskem prostoru. (Press Haffmann, Zander-Multiplex-K.) udeležile bojev na tleh. Veliko število sovjetskih letal je bilo zažganih. . V Severni Afriki je živahno opazovalno delovanje v Kirenajki. UspeSni napadi iz zraka so bili naperjeni proti britanskim kolonam avtomobilov zbranim četam in skladiščem gonilne snovi v severno afrikanskem obrežnem ozemlju oid Ben-gasija do Marsa Matruka. Pri dnevnih in nočnih napadih na britanska letališča na otoku Malti je bilo poškodovanih več letal na tleh. Britanski bombniki, ki so v zadnji noči poskušali napasti Miinster, so bili pregnani po močni obrambi in so brez načrta odvrgli bombe v aeverozapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo male izgube. V nekaterih krajih so bile poškodovane hiše. Trije britanski bombniki so bili sestreljeni. Sovletl na južni obali Krima uničeni Bombni polni zadetki na državno ladjedelnico v Malti. — 100 ti odstrel lovcev < Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 30. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 28. januarja naznanilo: Neko sovražno skupino sil, ki se je bila izkrcala na južni obali Krima, smo v večdnevnih bojih vrgli nazaj hi jo uničili razven malih ostankov. Na mnogih mestih vzhodne fronte so nemške čete izvršile uspešne krajevne napade. Vplenje-')i. ali uničeni so bili oklopnjaki, topovi in drug material. Pred Leningradom so skupine orožja ff pri nekeim podjetju udarnih čet uničile 68 sovražnikovih bunkerjev in bojnih stanov. Zračno brodovje je izvršilo uspešne napade proti sovjetskim premikajočim se četam, kolonam z novimi pošiljkami, železniškim vlakom in letalskim ooriščem. V severni Afriki je na obeh stra-' h opazovalno delovanje. Nemška bojna istala so bombardirala britanska taborišča v barakah in zbirališča avtomobilov v severni KirenajkL Napadi iz zraka nemških bojnih letalskih sil so bili podnevi in ponoči naper- (Nadaljevanje na 2. strani.) FObrer gevorl Berlin, 30. januarja. Fiihrer govori danes ob 17. uri za 30. januar. Njegov govor bo velikonemški radio prenašal na vse radijske postaje. Ponovitev tega prenosa se bo vršila danes zvečer po poročevalni službi ob 20. uri. izpovedati, da epada k veliki vojski brezposelnih, ^ki je v oni zimi od 1932-1933 dosegla najvišje stanje. In če bi se bil ta pohod vršil v kateremkoli drugem nemškem mestu, Štetje brezposelnih v taki manifestaciji nove Nmčije bi pokazalo natančno isto kvoto. i*rav nič drugače ne bi bilo ob kakSnem pohodu v katerikoli nemSki vasi ali katerikoli nemški podeželski občini. Seveda ttlkaj ne bi nastopili nobeni delavci in nameščenci ali le malo taJtih in nič ali malo takih brez zaslužka, ampak kmetje in poljedelski državljani. Toda tudi ti se takrat ne bi mogli izkazati z ničemer drugim kakor z zadolženo kmetijo in z obupno gotovostjo bližajočega se popolnega gospodarskega poloma. S tem seveda ni rečeno, in to vemo pač tudi vsi sami da bi se našel ta visoki odstotek brezzaslužkarjev edino le v onih množicah, ki so takrat korakale v Berlinu ali ki bi lahko korakale v vsakem drugem kraju. Ne, ob pričetku leta 1933. je bila cela Nemčija velik tabor pomanjkanja. In kakor imajo vselej v dnevih zgodovinskega pomena simboličen pomen nagonska dejanja naroda — kajti ni bilo treba, da bi ta cele ure trajajoči pohod skozi Wilhelmstrasse ukazala kakšna »odredba« — tako je postal pohod vzdigajočega se nemškega naroda pred Flihrerjem pohod iz bede in stiske v življenje dela, zaslužka in s tem brezskrbnosti. StraSno dediščino sta Fiihrer in njegova stranka prevzela dne 30 januarja 1933. Položaj nemškega gospodarstva, trgovine, obrti, industrije, kmetijstva se je zdel brezupen in na smrt bolan. Skoraj kakor zasmehovanje je bilo slišati, da se je vspe-la proti temu peščica mož — Fiihrer in njegovi sotrudniki —, ki so z načrtom »če-trtletke« obečali popolno odstranitev brezposelnosti in s tem najhujše sile. Toda niso le obečali, ampak ostali so tudi pri besedi. Le malo jih je od začetka doumelo polni pomen zakonov in ukrepov za motorizira-nje Nemčije — po zakonu o davku na avtomobile dne 11. aprila in zakonu o ustanovitvi podvzetja »Reichsautobahn« z dne 27. junija 1933. Ti niso le tvorili bistven prispevek za gospodarsko povzdigo nove države, ampak so bili tudi predpostavke za zmago naše narodne vojske v tej obrambni vojni. Sploh se mora vedno uvaževati, da se bili vsi napori, ki so jih podvzeli Fiihrer in po njegovem nalogu stranka ter njeni člani, da bi izti'gali celokupni nemški narod iz materielne in duševne stiske v dobi. ko je država obstojala po milosti Ver-saillesa, h krati tudi stavbni kamni za za-fičitni okop, ki bi bil morebiti potreben, ako bi Bile ravno tega Versaillesa morda poskušale zopet podnetiti bakljo vojne nad Nemčijo in nemškim narodom. Tako 80 bile, da se odpravi obubožan je ktaetijakega prebivalstva, izdane različne postave in naredbe, kakor naredba o za-Sčiti kmetijstva pred, izvršbami z dne 14. februarja 1933., državni zakon o dednih kmetijah z dne 29. septembra 1933., zakon 6 preobrazbi nemškega kmečkega stanu z dne 14. julija 1933. itd. Nemški kmet je po teh zakonih pridobil zopet tudi svojo stanovsko in tako pravo svobodo. Ni bil več poi oblastjo borze In kapitala. Hkrati je pa bila vsled proizvajalne bitke tega kmečkega stanu, ki je sedaj lahko delal, ' ne da bi ga težile skrbi zaradi v pogledu potrebe in ponudbe vedno spreminjajočega ee trga, ustvarjena podlaga za zadostno prehrano ceIoikupn%a naroda iz lastne zemlje — tudi za primer, ako bi hotela zopet kakšna sovražna gladovna blokada prisiliti Nemčijo na kolena. Nadalje je bila vsled naredbe o posojilih poročencem z dne 1. junija 1933., zakona o odvračanju dedno obremenjenega potomstva z dne 14. julija 1933,, zakona o riočincih iz navade kot škodljivcih eplošnosti z dne 24. novembra 1933., naredbe o ustanovitvi državnega odbora za pomoč* Mati in dete (Mutter und Kind) z dne 24. februarja 1934., zakona o poenostavitvi zdravstva z dne 3. julija 1934., naredbe o podelitvi pripomoči za otroke itd. pred vsem obvarovano osebno in rodbinsko življenje vsakega, posebno priproatega rojaka pred mnogokratnimi škodami na telesu in duši. Ravnotako je odpravila Fiih-rerjeva ustanovitev zimske pomoči z dne 12. septmbra 1933. grenko stisko najbolj revnih rojakov. Ustanovitev skupnosti NS Kraft durch Freude* (»Veselje okrep-čuje«) po dru Leyu dne 27. novembra 1933. z njin ugotovila, da ste Vi, ljubi doktor, na poseben način zapleteni Ж mojo usodo. Poprej Vae še poznala nisem; priznam, da sem komaj vedela, da je v B. zdravstveni svetnik Lange. In sedaj, ko sem na mah postala tako nesrečna, mi pošlje Bog tako sočutnega, očetovskega prijatelja.« »Gospodična Fiametti«, je odvrnil Lange, »zdravnik ima ob marsikateri bolniški postelji Se nekaj več opravka kakor samo otipati žilo na levici, obvezati rane in za-pisati mlksture. Verjemite mi, kadar človek tako sam sedi pri kakšnem bolniku, kadar sliši nemirni notranji utrip njegove duše kadar bi rad obvezoval rane, ki jih nihče ne vidi, takrat postane na čudovit način iz zdravnika prijatelj, in podoba je, da tajinstvena zveza med telesom in dušo tudi v tem razmerju ©pazljivo učinkuje.« »Tako je«, je rekla Josipina In ga zaupljivo prijela za roko, »taJco je, tudi moja duša je našla zdravnika. MonJa boste morali še veliko storiti za mene. Nemara boste morali še pred sodiščem nastopati v mojem imenu. Ako hočete to veliko žrtev doprinesti ubogemu dekletu, ki sicer nima nobene zaslombe, se Vam hočem razodeti.« »To bom storil«, je rekel prijazni starec in ji stisnil roko. »Toda pomislite dobro; ljudje so napadli mojo slove«, obtožujejo me, obsojajo me. Ako bi potem ljudje tudi na Vas porogljivo kazali s prstmi, ker ste se potegnili za razvpito pevklnjo, ah, za mene, ali boete mogli kaj takega prenesti?« »Hočem«, je rekel doktor resno. »Pripo-yeidujte!i 6. »Moj oče,« je pripovedovala pevkinja, »je bil Anton Fiametti, slaven goslar, ki Vam bržkone ni neznan iz mlajše dobe, ker se je njegov sloves povsod razširil po koncertih, ki jih je imel na dvorih in v večjih mestih. Spominjam se ga iz moje detin-ske dobe, ko mi je goslal skalo, ki sem jo, komaj tri leta stara, že popolnoma pravilno pela za njim. Moja mati je bila ob tistem času izborna pevkinja in je v koncertih mojega očeta pela nekaj napevov. Bila sem štiri leta stara, ko je oče umrl na potovanju in nas zapustil v bedi. Moja mati nas je morala potem preživljati s petjem. Po enem letu je poročila nekega godbenika, ki se ji je baje od začetka zelo pri-kupoval, pozneje se je pa izkazalo, da se je le zato poročil ž njo, da bi izkoristil njen glaa. Postal je glasbeni ravnatelj v malem nemškem mestu W—b—g na Francoskem, in takrat je še le pričelo naše trpljenje. »Moja mati je dobila še tri otroke in izgubila svoj glas tako, da skoraj nič več ni mogla peti. S tem je bil usahnil največji denarni vir mojega očima; kajti njegovi koncerti so bili sloveli in bili obiskani le radi moje matere. Od tistih mal jo je strašno mučil; meni pa ni hotel dati jesti, nazadnje mu je pa prišlo na misel sredstvo, da je mogel mene izkoristiti. Trapil me je cele dneve in ml goslal najtežje komade Mozarta, Gliicka, Rossinija in Spon-tinija^ ki sem jih potem y nedeljo ођ ve- likem ploskanju odpela. Uboga Pepca, kakor 80 me imenovali, je poetala eno tistih nesrečnih čudovitih otrok, ki jim je narava podelila lep talent v njihovo največjo nesrečo; okrutnež je zahteval, da sem morala vsak dan peti in mi cele dneve ni dal jesti, ako kakšnega glasu nisem pravilno intonirala. Mati mojega trpinčenja ni mogla dolgo gledati; zdelo se je, kakor da njeno življenje izteka z njenimi solzami; nekega lepega spomladanskega jutra smo jo našli mrtvo. Kaj naj Vas še zabayam z leti moje muke, ki so se sedaj začela? Bila sem enajst let stara, pa bi morala voditi gopodinjstvo, vzgojevati moje mlade brate in sestre in pri tem še peti na koncertih. O, to so bile peklenske muke! V tem času je k nam večkrat prihajal nek mož, ki je očimu prinesel vedno polno mošnjo petlfrankovskih komadov. Vedno me popade groza, kadar mislim nanj. Bil je velik, mršav mož, srednje starosti; imel je male, bliskajoče se sive oči, katere so ga vsled neprijetnega, bodečega izraza razlikovale od vseh ljudi ki sem jih kedaj videla. Jaz sem se mu, kakor je bilo videti, zelo prikupila. Kadar je prišel, je vselej hvalil mojo velikost, mojo dostojnost, moj obraz, moje petje. Posadil me je večkrat na svoja kolena, čeprav me je nehote neka groza gnala od njega; navzlic mojemu vpitju me je poljubil, blagougodno je dejal: »Se dve leti — tri leta, Pepca, pa boš pripravljena!—< (Dalje EriW#) Qosyodarstvo Razmali hrvaške zunanje trgovine 2e v zadnji številki smo glede uvoznega fclaga na Hrvaškem poročali, da je glede Uvoznega dovoljenja odločilno, ali ste - v fevozni deželi marka in lira plačilni sredstvi ali ne. Zanimivi so tozadevni podatki zagrebške borze. Da prevladujeta ti dve devizi na zagreb-fei borzi, se jasno vidi iz njenega poročila *a leto 1941. V navedenem letu, kakor zna-Đo, zagrebška borza med 4. aprilom in 16. junijem sploh ni poslovala in sta zato na-etali v poslovanju dve ostro ločeni periodi, dinarska perioda prvega četrtletja in perioda kun v drugem polletju. V prvem četrtletju so tržili marko za 656.4 milijone di-tiar-'ev, švic. frankov za 98.9 milijonov dinarjev, ('o'arjev za 46 milijonov. Vred: t prodanih funtov in grških drahem pa ni dosegla meje 0.1 milijonov din. V drugem polletju je pa na čelu promet z markami za protivrednost 1270 milijonov kun. Drugo biesto zavzema italijanska lira s 502.5 milijonov ^'tin; prometa z liro poročilo prvega četrtletja sploh ne ommja. Na tretjem »lestu stojijo švicarski franki z vrednostjo 5.4 milijone kun, kar je v primeru s prvim četrtletjem ze'" malo. Celokupni promet leta 1941. je z zneskom 2580 miV '--ov kun večji od onega v letu 1910. v katerem je bilo vključno akcije in državne papirje prometa za 1853 milijonov din. Nedvomno je tr ■ -unanja trgovina v razmahu. Pređsto;c!a po£; ' glede trgo-""<\e pogodbe z Italijo pa jo bodo gotovo Se povečala. Pri tem se bo seveda znova ra-nrav-Ijalo r nerešenem vprašanju "daljnega varja hrvaških zavarovalnih zavodov v prej jugoslovanskih, sedaj italijanskih po-kr^i'nah. Za provinco Ljubljana je ta zadeva Se rešena na tak način, da pkoro vse tam delujoče neitalijanske ali narodno slovenske družbe po stanju 1. januarja 1942. izročijo svoje portfelje sledečim Italijan-Bkim dr'»>>am: »Institute N^alonale delle Assicurazioni«, »Assicurazio^if »rali di Trieste«, Riunione Adriatica di Sicurta«. Izjemi sta le nemški družbi »ju « ii; »Elementar« ko jih italijanske veze že de lujejo pod imeni »Danubio« in »E' tare«, in so torej že prej bili ''i.ni pogoji za prevzem. Od hrvaških družb je prizadeta prav za prav Ч »Croitia«, med tfm ko dela »Sava« pretežno z italijanskim kapitalom. V Zagrrbu se vrši v zavarovalstvu prr- ч reorganizacije, '' je nujna posledica dejstva, da se bo izločitvi srbskih družb število poslu'o^-'h ' Tn'žalo od 24 na 18. HrvaŠka mobilizira smučI Zagreb. Hrvaš vi muiister za trgovino je z naredbo omejil proizvodnjo, prodajo in uporabo smuči in njih pritiklin. Tekom osmih dni se morajo javiti vse zaloge smuči in pritiklin, ki se nahajajo pri prodajalcih in proizvajalcih; pristojni poveljnik zbora bo potem odredil, koliko teh športnih predmetov bo potrebovala vojska. Dokler on ne odloči, je prepovedana vsaka prodaja. Pri pristojni policijski oblasti se morajo prijaviti tudi smuči in smučarska oprema, ki se nahaja v zasebni lastnini. Tudi te se smejo uporabljati le po posebnem dovoljenju. * Plačilni promet s Hrvaško. Hrvaška d žavna banlca javlja, da je sedaj preko zar:, čunjajoče blagajne v Berlinu mogoč plačilni promet med Hrvaško na eni strani in Srbijo, generalnim gouvernementom, nadalje Bolgarijo, Nizozemsko in Dansko na drugi strani. Da se pospeši klirinški promet med Hrvaško in Srbijo, je bilo dogovorjeno, da se smejo izplačila v Zagrebu in Belgradu izvršiti na podlagi kopij na logov ki jih morajo poslati v Berlin. Nameravajo se tudi poslužiti posredovanja podružnice narodne banke v Zemunu. V Srbiji imajo zopet čisto dinarsko veljavo. Srbska narodna banka objavlja, da bo v bodoče dinar edino zakonito plačilno sredstvo v Srbiji. Zamenjava v obtoku na-hajajočih se Reichskreditkassenscheine mora biti končana do 1. julija. Novi Kredit-kassenscheini ne pridejo več v obtok. &am in polle Zboljšajmo pridelek kiomplrja Krompir je važna ljudska hrana in ima kot tak posebno v vojni izreden pomen. Zato se mora paziti, da se dvigne pridelek krompirja, istočasno pa tudi, da se poraba krompirja v domačem gospodinjstvu po možnosti omeji, da bi se tako moglo postaviti čim največ krompirja za prehrano prebivalstva na trg. Tu v južni Koroški je pridelek krompirja zelo nezadovoljiv. Temu pa ni kriva ne zemlja, ne podnebje, ampak pomanjkljiva obdelava zemlje in pa predvsem trajna uporaba že izrojenega semena. Zato je dana možnost, da se z boljšo obdelavo zemlje, 2 izdatnejšim In pravilnejšim gnojenjem in г uporabo svežega semena, pridelek krompirja znatno poviša. Krompir kot okopanina potrebuje, ker se V prvi vrsti razvija v zemlji, za svoj razvoj dovolj prostora. Tega pa krompir v večini slučajev nima dovolj, ker se ponavadi preplitvo orje. Skozi orno podlago krompirjeve korenine ne morejo prodreti, taJco, da so navezane samo na zorano zemljo. Ce pa je preplitvo zorano, je pa ta zorana zemlja preozek prostor, da bi se mogel krompir pravilno razviti in da bi dal zadovoljiv pridelek. Tu je treba skrbeti, da se prične počasi z globljim oranjem, da se da tako krompirju v zemlji več prostora in s tem tudi več hrane, da se bo mogel bolje razviti. Občutnemu zmanjšanju pridelka krompirja je vzrok tudi poseben način oranja, tkzv. bifangi. V razorih ne raste nič, in čim več rsizorov je na njivi, tem manjša je tista površina, ki nam je za sajenje dejansko na razpolago. Bifangi naj se zato odpravijo in nadomeste z ravnim oranjem. To laWto dosežemo, če uporabljamo dobre (Aračalne pluge. S tem ne dosežemo samo tega, da je res celotna površina njive na razpolago za obdelavo in žetev, ampak moremo s temi plugi tudi globlje orati in dati e tem koreninam na razpolago več pro-etora. Krompir je zelo hvaležen, če mU močno gnojimo. Na hektar mu moremo dati do 400 dvojnih centov hlevskega gnoja. Dalje pa potrebuje za razvoj listov še kalij y ob-300 do 400 kg 40% kalijeve eoli n« i IDIIWI Џ|| I . UD. I ,.I L, Britanske bombe na T r i p o I i s Namesto da bi zadeli vojaSke cilje, kakor to vedno trdijo, mečejo angleSki letalci svoje bombe- vedno znova brez izbire na arabske četrti v Tripolisu, kjer s tem povzročijo teika razdejanja. (РК. Aufn^-hrae: Kriegsberichter v. Kayser, HH., Z.) 1.11.II'. .H T <4* ТУИ': Rommel — Generaloberst Fiihrer je poviSal generala Rommela za Generalobersta in mu podelil hrastov list z meči k vitežkemu križcu železnega križa. Nemška pehota napada Po kratki pripravi z obstreljevanjem zapustijo čete svoje postojanke in prodirajo k naskoku proti bollevikom, (PK. Aufnahme; Kriegsberichter Knodler, Atl., Z.) hektar. Razvoj listov je zato važen, k:r krompir ne dobiva hrane samo iz zemlje potom korenin, ampak tudi potom listov iz zraka. Ce so torej listi pomanjkljivi, je tudi hrana, ki jo dobiva krompir iz zraka nezadostna. Cim bujnejši so listi, tem intenzivneje dihajo in s tem pridobivajo zadostno hrano iz zraka. Ce sta obe vrsti prehrane, t. j. iz zraka in iz zemlje zadostni in se skladata, se more tudi krompir sam pravilno razvijati in dati zadovoljiv donos. Pri krompirju je izrednega pomena menjava krompirja. Krompir se namreč zelo hitro izrodi. Zato je potebno, da se uporablja vsakih par let drug, svež semenski krompir. Pri nas v južni Koroški je pridelek krompirja v glavnem zato taJto slab, ker se seme skoro nikjer ne menja. Vsak kmet mora skrbeti, da vsako leto vsaj del površine zasajene s krompirjem posadi s svežim semenom, da more iz tega pridelka v naslednjem letu zasaditi vso krompirjevo površino. Ni mogoče namreč naenkrat dobiti svežega semenskega krompirja, da bi mogli vsi kmetje v južni Koroški izmenjati ves semenski krompir. Da se zavaruje sajenje v letu 1942. mora vsak kmet sam imeti na razpolago dovolj semenskega krompirja. V mejah možnosti pa bo preskrbljeno, da bo uvoženega čim več svežega in dobrega semenskega krompirja, tako da se bo moglo v letu 1942. zasaditi vsaj del s krompirjem zasajene površine z dobrim semenskim krompirjem. Uspeh ne bo izostal. Ce se bo z zboljšanjem obdelave zemlje in z zamenjavo semena pridelek krompirja podvojil ali celo potrojil v primeri s sedanjim pridelkom, potem bo imel kmet od sajenja krompirja tudi zadovoljiv vir dohodkov. Pri tej zboljšani pridelavi krompirja pa ne gre za to, da se poveča produkcija za lastno uporabo, ampak predvsem, da se čim ve^ krompirja proda za prehrano. Cene krompirja, ki so sedaj tukaj veljavne, so samo zato neprimerne, ker je pridelek krompirja na hektar tako majhen. Ce bo ta pridelek dosegel ustrezajočo viiino, bo tudi finančni uspeh bolj zadovoljiv. Oni poljedelci, ki se bodo potrudili,' da »boljšajo pridelavo krompirja, bodo obenem dosegli tudi finančni uepelu Heinrlch Burgetalle* Japonske bombe na Ran gun Ftihrerjev Geneialinspektor Posnetek prikazuje zadetke na vojaških ciljih britanskega Kraitiahtwesen oporišča Ranguna na jugu Burme med enim izmed števil- postavil ff Stand- (Atlantic-Funkbild, Zander-Multlplex-K.) das Kraitfahrwesen. ..........■ ' \ ^ ^ . f ■ - 4- ^ J"'' ■ ■ .. L ' . . - ■ - .....\ . lA ^ F -- - ^^ y>B rodov j e Zedin jenih držav v Ameriki je pripravljen on tako je pisal še IS. decembra 1941. leta angleški časopis »The Illustrated London Newid, pod to aliko, ki bi naj pač zazibala angleško javnost v varnost. Vsied hrabregn in odločnega postopanja Japoncev pa je aedaj predvsem ohromela mornarica USA na PaeHiku, ker so bile nekaj ur po izbruhu vojn* uničen« najmoinejSe in najbolj arfirna edinice amerih^nskega brođovi/t, (Atlantic, Zanđer-Mult^lM^ IValog na me|i Le v končnem namenu le vsa naša opravičba Evropejako obračunavanje je postalo druga svetovna vojna, fronte so jasno začrtane in na obeh straneh so napori za odločitev ogronmi. Proti mrtvemu indivi-dualizmu Anglije, Zedinjenih držav in So-vjetov se borijo Nemška, Italija in Japonska! Gre torej za več nego za oblast samo. V Atlantiku, v Tihem oceanu in na vzhodu Evrope se borijo za najnotranjejSo in naj-odločilnejdo vrednost človeka. Da so v tem času, ko si delajo pot svetovno zgodovinske odločitve v Reichu še na razpolago moči, ki se ukvarjajo z uravnan jem in izvršitvijo, katerih uspehi se bodp udejstvovali šele v bodoči mirni dobi, priča o stisnjenih energijah, ki jih ima nemški narod na razpolago. Roko v roki z vojnimi ukrepi gresta gospodarsko preoblikovanje Evrope in narodni ter gospodarski novi red nemškega življenjskega prostora. V okvir zadnje navedenih ukrepov spada sedaj dovršena privedba Nemcev iz Kočevja nazaj v Reich in njihova naselitev ki jo je ukazal Reichs-fiihrer v Spodnje Štajerski obmejni pokrajini. Od severa do juga bo vzhodni obmejni prostor Reicha naseljen po najboljših sinovih našega naroda. Nova izgraditev bo zahtevala vse po zmagoslavnem koncu vojne sproščene moči. Naloga je velikanska, pripravljenost do nje brezmejna. Ako že povratek nemških ljudi iz severnega in jugovzhodnega evropskega prostora nima zgleda v zgodovini ,bo v očeh bodočih generacij Se bolj brez zgleda utrditev nemške narodnosti ob meji Reicha, Kot krvni vir naroda In nosilec prostosti živeža za naš narod ima naše kmetHsko ljudstvo pravico, da se na niem popravi to, kar se le v zadniih stoletjih zamudilo ali erešilo. Vodstvo države bo ustvarilo vse prednoEToje zato. Izven dvoma je tudi ra-dovolfnoet kmetijskega ljudstva, da prtsne-va k temu v vseh časih največiemu delu izgraditve. Posebej velja to za neposredne nemške obmejne pokrajine, kajti obmejno ljudstvo ima trojno nalogo; v političnem, gospodarskem in vojaškem pogledu. Politično se razlikuje nalog osnovno od onega za nemštvo v notranjosti dežele ali v jezikovnih otokih. Gospodarsko stavi vse zahteve, ki se sploh lahko stavijo, in vojaško je nalog življenjska naloga. Bolj kakor kje drugod mora biti človek na meji politično zrel. Edino on gleda dnevno preko mej v svet io kot prvega vidijo njega od zunaj. Po njegovem delu, dejanju in obnašanju vrednotijo one, ki stojijo za njim. On mora biti obenem Nemec In Evropejec. Znanje skupne usode, velikonemSkega življenjskega prostora in biologičnih dednih zakonov v zgodovini, zemljepisu in naravoslovju mora biti pred-hiet splošne Izobrazbe. Na podlagi spisov iz vaških knjižnic, zvezanih z domovino in narodom, se bo uresničilo nemško kulturno Življenje pri ljudeh, ki so prišli iz najrazličnejših krajev in ki se naj sedaj zvarijo in ukoreninijo v novi grudi. Mi Nemci smo vojaški narod in zlasti ob mejah je Nemec vse življenje vojak. Plug in meč sta znaka njegovega grba. Ravno tako kakor dandanes ne tvorita obnašanja frontnih vojakov neumna ošabnost ali napuh, ravno tako se ne smejo pokazati te lastnosti v vojaški mirni dobi graničarja. Pač pa so samozavesten nastop^ trajna pripravljenost za službo in trdno vzajemno življenjsko tovarištvo tako v vojni kakor v miru temeljni stebri nemškega vojaškega mišljenja. Raz gospodarskega gledanja so bile veliko večje in fizično neprimerno težje naloge, ki so bile pred sto leti stavljene prednikom Nemcev, ki so se sedaj vrnili. Predniki 80 našli tam, kamor so jih zvali, da bi oipravili kulturno delo, ali kamor jih je gnala njihova podjetnost, pragozd in puščavo. Da 80 postali gospodarji dežele in ustvarili mesta in vasi, iz stepe in gozdov pa rodovitno polje, izgrMili trgovino in obrt in oboje spravili do cvetočega razvoja, na vse to so njihovi potomci lahko ponosni. Olj samega ponosa na dejanja prednikov pa trajno noben človek ne more živeti, kajti čas se je premaknil naprej in stavi človeštvo vM^o zoret pri^d nove naloge, ki Jih je trti-a ol v.i a.4o naj bodo potomci vredni svojega časa in ako naj bodo še naprej opravičeni ponašati se z delom prednikov. In kdo bi damee tega ne hotel? Kdo bi danes hotel stati ob strani, ko so se velikanski dogodki okrog nas kakor skala strmoglavili v gladino jezera in delajo kroge, katerim nihče več ne more izbegavati. Trenutek je ugoden, da nUtoli tega, da vzbudi spomin na storitve prednikov. Ti so bili nekdaj prepuščeni samemu sebi v sredi tujih in sovražnih narodov in so po nemški šegi postavili dejanja na mesto besed. Danes ni treba obdelovati nobenih pustinj, milijoni po usodi povezanih ljudi stojijo ob mejah. Raz tega jasnega spoznanja si bodo Nemci iz Kočevja, Besarabije in Buchen-landa s štajerskimi kmečkimi sinovi znali pridobiti to obmejno zemljo in jo obdržati za vse čase. Marsikdo bo menil da sedaj ni čaa go- voriti o teh rečeh. Temu naj bo povedano, da ravno tako malo, kakor pred vojno ne moremo ubežati času. Boljše je, da zremo usodi v oči, in da smo si že danes na jasnem, zakaj je potrebno to ali ono in zakaj moramo tudi mi doprinesti naše žrtve. Edino v zadnjem namenu je vsa naša opravičba. Nekdo, ki se je iz daljnih pokrajin Rusije vrnil v Reich, je baje rekel: »Nihče od nas ne bo vprašal in se pritožil, da je moral zapustiti to, kar ni šlo na en voz in nihče ne bo hotel vedeti, kaj mu bodo dali doma v Reichu. Vodite nas v divjino, da bomo napravili iz nje njive. Vodite nas na skrajni konec očetnjave tja, kjer je delo, da ne bomo večni dolžniki in da ne bo nihče mogel trditi, da smo odšli iz naše države, ker smo hoteli imeti lažje ...« Iz teh besedi govori duh, kateri mora navdajati vse, ki imajo od Fiihrerja svoj nalog na meji. Zalo darn|! Splošna blaginja vsiod socialnih dajalev Doslej le bilo v Sildkarntnu izdanih vrednostnih izkazov za 445.000 RM - Mnogi rokodelci so dobili od NSV večja naročila Ko se bo bodočo soboto in nedeljo vršilo v Siidkarntnu drugo pobiranje po cesti, noben SUdkarntner ne bo več imel povoda vprašati, zakaj prav za prav nabiralci od njega zahtevajo dar. Že pogostoma smo poudarjali ,da NSV in WHW z denarjem, ki ga dobita s pobiranjem po cestah in ob darilnih nedeljah, iz^ujejo ogromne socialne naloge. Opozorili smo že, da ste navedeni, ustanovi v pretečeni spomladi rešile prebivalstvo SUdk&rntna pred bedo, spomnili smo se oskrbe WHW in skupnosti otrok. Nekaj številk naj Se danes živo podkrepi prej navedene opozoritve. Tako je bilo v okviru posebne službe v spomladi 1941 izdanih za RM 78.603,68 živil na vrednostnih izkazih RM 3700,— in 480.000 obrokov tople jedi. Od pričetka WHW, to je v mesecih decembru in januarju je bilo izdanih vrednostnih izkazov WHW za potrebne Siidkarntnerje v znesku 445.425 RM. Deset otroških vrtcev NSV deluje sedaj in sprejema pod svojo streho Povodom obletnice nacionalnega po4(reta v Nemčiji bodo dne 30. januarja v SUd-k&rntnu potrebni rojaki dobili dodatno vrednostnih izkazov v skupnem zne- sku 121.050 RM. V StidkMrntnu doelej za WHW nabrana vsota znaša 97.104 RM. To je čisto priprbsti odgovor na tvoje vpra* fianje, zakaj naj daruješl Vse kar daš in še veliko več bo koristilo tvojim rojakom in rojakinjam. SUdkftmtner, tudi ti se moraš obnesti pred narodno skupnostjo nem« ške države. Daj dostojno darilo, kadar te bodo prihodnjo soboto in nedeljo opominjali nabiralci! dnevno 600 otrok iz Siidk&mtna ter jih ne le nadzoruje, ampak tudi popolnoma oskrbuje. Do 31. deceembra je bilo poslanih 140 otrok v okrevališča Veldes in Kronau vsa-kikrat za štiri tedne. S temi ukrepi je dobilo krepko podporo nešteto revežev, po velikih nemških socialnih delih se je okrepila življenjska moč novih upoštevnih rodbin v Siidkarntnu, ki so vsled prilik brez lastne krivde zašli v stisko. Ze to zadostuje, da postane nepotrebno vprašanje glede pomena darovanja za WHW. Je pa še nek drug vidik, raz katerega pridobita WHW in NSV za blaginjo SUdk&rntna poseben pomen. SUdkarnten je bilo po razsulu srbske strahovlade pred gospodarskim polomom. Povsod se je pojavljalo grozno strašilo brezposelnosti, nje posledica pa je bilo zopet splošno pojema-nje kupne moči. Promet v trgovinah je bil majhen, in ne le delavci ter nameščenci, ampak tudi samostojni rokodelci so imeli več delopusta, kakor jim je to bilo ljubo. . Prišla so potem velika naročila NSV in (^ivela celotno gospodarstvo, žie v prvih tednih je NSV nakupila velike količine tekstilnega blaga, predvsem opreme za ro-jenčke in perilo za pomožne stanice, ki so se pozneje ustanovile, zastore, posteljno perilo itd. za otroške vrtce, okrevališča itd. Močna tekstilna industrija dežele je s tem dobila prav znaten podvig. Toda ni se nakupovalo le blago za opremo otroških vrtcev, pomožnih Stanič itd. NSV je potrebovala predvsem tudi pohištvo. Mizarji so dobili velika naročila, ravno tako stavbeniki, tesarji, tapetarji, instalaterji, ključavničarji, kovači. Tudi še drugi obrtniki 80 našli zaposlitve. Vpogled v spise naku-povalnice NSV Gauwaltung Kfirnten pojasnjuje obseg teh naročil. Pri neki tovarni pohištva v Neumarktlu je bilo naročenih 50 oprem za pomožne stanice NSV. Te pomožne stanice imajo navadno čakalnico z mizami in klopmi in posvetovalnico s pisalno mizo, mizo za zavijanje, veliko omar, postelj, več stolov itd. Neka tovarna pohištva v Steinu je med drugim dobila sledeča velika naročila: naročilo za. 200 pravokotnih in 300 polokrog-lih miz za otroške vrtce, 2000 otroških stolov, 1940 ležalnikov in 100 omar, 20 drsa-lic, 2500 palic za telovadbo, 6 pisalnih miz, 12 miz za pisalne stroje, 10 miz in omar za odlaganje, 10 pultov, 10 foteljev itd. Pri kovačih v Kroppu so bile kupljene navadne, stenske in namizne svetilke, posode za cvetlice itd. Nek košar je moral Izdelati 200 košaric za otroke, nek tapetnik je prodal 3000 kg konjske žime za žimnlce, tesarji so polagali pode, trgovine z železom so dostavile kuhinjsko posodo Itd. Posebno veliko je število mizarjev, ki so dobili naročila od NSV, ne bilo bi mogoče, da bi jih vse imenovali in tudi le približno po vrsti navedli le največja naročila. Vsekakor dajo predležeči podati« mal pregled o pomenu NSV kot faktorja v gospodarstvu. Pri zimski pomoči je stvar ista. Ogromne vsote izdanih vrednostnih Izkazov ne koristijo le oskrbovancem, ampak tudi trgovcem, ker se vendar mora za vrednostne izkaze prejeti blago. Teh 445.000 RM je dodaten denar, ki daje dodaten dobiček, ki je blagodejno oživel marsikatero trgovino. Danes je v Sildk&mtnu že davno premagana brezposelnost, nasprotno, tudi tam se že občuti pomanjkanje delovnih moči in materiala. Vsak trgovec pa ve, da se da pri tem vendar veliko boljše živeti, nego pri brezposelnosti in ob nedostajanju kupne moči. Vsakdo bo moral priznati, da WHW in NSV ne le obvarujeta siromake pred stisko, ampak, da pomagata, da se trdno ustanovi blaginja vseh. To je pač ena izmed velikih In vendar tako priprostih skrivnosti nacionalnega socializma, da je blaginja skupnosti odvisna od blaginje po-edlnca in narobe. Za to tisti, ki skrbi za skupnost, najboljše in najbolj trajno skrbi tudi za sebe samega. Spričo takega gledanja me bo vsak pravilno misleči Siidkarnt-ner z veseljem pridružil miselnosti skupnosti velikih nemških socialnih del In prispeval svoj osebni dar za splošno izgraditev. SOekSniten le dalo 25.000 zimskih reč! Mesto ABling se je posebno odlikovalo Pri nabiranju volnenih in zimskih reči za vzhodno fronto je Sudkarnten darovalo 25 tisoč komadov. Okrožje Radmannsdorf je darovalo 11.000, Afiling zaae 2300 komadov 8-117 pari smuči, okrožje Krainburg 8000 in Stein 6000 komadov. V splošnem so darovali samo dobre reči ,in to kožuhe, nad 300 kožušnih mufov, velike kožušne plašče in odeje ,nad 400 kožušnih telovnikov; nadalje veliko volnenih reči, n. pr. v samem AQlingu nad 600 volnenih kratkih in dolgih nogavic, 300 puloverjev, ravno toliko ovrat* nih rut in 200 parov volnenih rokavic. Čeravno izvirajo, zlasti v radmannsdorf« skem okrožju, zimske reči od tovarniškega delavstva, ki nima doma velikih zalog, so bile vse v dobrem stanju; darovali so jih v zelo velikem številu, iz česar se mora sklepati na pripravljenost prebivalstva, da sodelujejo pri obnovi in da, kjer je potrebno, tudi sožrtvuje. Pretežna večina prebival* stva se čuti kot v Reich spadajočo In smatra vslcd tega tudi brez poziva za svojo dolžnost, da daruje za svoje zaščitnike teg za vojake na fronti. To dokazujejo tisdl številna darilom priložena pismena voščil« za prejemnike na vzhodni fronti, katering vsi želijo srečno vrnitev v domovino. Nova deželna svetnika v Siidkarntnu Gauleiter in Reichsetatthalter jim je kroč# postavitvene dekrete V sredo popoldne je Gauleiter in Reiche« statthalter v svoji delovni sobi v prisotno* stl vodje oddelka 1 In svojih personalnih! referentov izročil vladnima svetnikoma Pg« dr. D o u j a k u v Steinu In Pg. dr. S k a 1» k i v Kralnburgu postavitvene dekrete, gla* som katerih jih je Flihrer postavil za deželne svetnike (Landrate). Gauleiter je poudaril pomembnost te postavitve, ki se je izvršila skoroda v istem času kakor Izgraditev stranke in postavitev okrožnih vodij v Siidkarntnu, s čemer je podčrtano ozko sodelovanje med stranko In državo tudi y teh novih pokrajinah dežele Kamten, h* sicer že od vsega začetka, Gauleiter je opozoril oba deželna svetnika na njuno posebno odgovornost, ki jo imata ravno v teh pokrajinah. Izrazil je upanje, da ee bosta oba strankina sodruga, ki sta £e doelej kazala svoje zmožnosti, tudi na svojih novih mestih docela izkazala in da se bosta potrudila z vso močjo, čimprej v vsaJtem ozlru dokončati pridružitev teh pokrajin k ostalemu Kamtnu. Oba deželna svetnika sta zagotovila Gau-leiterju, da bosta z vsemi svojimi močmi In po najboljši vednosti delala po njegovih navodilih. Matere vojakov pozdravljajo Fiihrerla Med njimi sta bili tudi dve materi iz Kftmtna Deset mater iz Ostmarke, ki Imajo veliko število otrok je bilo v soboto popoldne v okviru oddaje »Sin, rada bi ti povedala...« sprejetih v državni oddajni postaji Wien. Poslale so od tam Fiihrerju sledečo zahvalno brzojavko; »Fiihrerju oborožene sile v FUhrerjevem" glavnem stanu. Deset mater Iz Ostmarke, ki so dale življenje 112 otrokom in ki Imajo veliko sinov v vojaški službi, pozdravlja ob priliki obiska državne oddajne postaje Wien Fiihrerja v neomajni zvestobi. Zahvaljujejo se mu za veliko veselje, da jim je bila dana možnost govoriti s svojimi sinovi na bojiščih. Sleg Hell! Anna Fiihrer, Wien lO.okraj; Berta Zaunscherb, Wien 21.okraj; Paula Grin-schgl, G raz; Maria Tomiiller, St. Mareln, (Steiermark); Elisabeth Hani, Steyregg, (Oberdonau); Anna Bauer, Wels (Ober-donau); Martha Kupfer, Lassing (Nleder-donau): Christine Brunner, Zollenhof (Niederdonau); Ivana Plautz, Strau (Karnten); Beate Huber, Klelnklrch-heim (Karnten). Drugo zahvalno brzojavko je poslalo deset mater iz Ostmarke državnemu ministru zi narodno prosveto in propagando dr. I. Porbbelsu. Zavedno delo žen Apel v Lecsu, yeldcsu in v Woch.-Vel!ach Vsak dan prejema okrožno vodstvo žen-stva v Radmannsdorfu poročila, da je štab eotnidnic te ali one Ortegruppe polnošte-vllen in da so žene pripravljene sprejeti •plošne smernice in navodila. Zaradi tega je mogla okroina voditeljica žen Goritsch- nigg v krajevnih skupinah Leee, Veldes In Woch.-Vellach opraviti prve apele za sotrudnice. 2ene so se zelo zanimale za to, da 80 doumele izgraditev in novi red, ker so že enkrat preskusile grenko usodo povojne dobe. Zato stremijo vse po tem, da bi z varčnim gospodinjstvom pripomogle k pravilnemu vodstvu potrošnje in gospodat-skefa položaja. Die fetne MafJwerkstatte ШбаЛе-ШеШит Rosi KBmig Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 Зж domovine Kadilci dobilo izkaze (karte) sfesn -----------o ^ stein. (Prvo poučno zasedanje obratovodij in obratnihsocial-nih gospodarjev.) Nemžka delovna fronta (Deutsche Arbeitsfront), okrožna Uprava v Steinu, je pred kratkim imela prvo poučevanje obratovodij in obratnih socialnih gospodarjev. Vsi obratovodje so se 2 navdušenjem odzvali vabilu. Okrožni načelnik Pg. H u e m e r je pozdravil udeležence in v dveh predavanjih o nekdanji gospodarski in socialni politiki primerjal z njo nacionalno socialistično narodno gospodarstvo. Nadalje je temeljito obrazložil naloge obratovodij v pogledu vodstva ljudi v obratu ter razmotrival tudi celokupno organizacijo NSDAP in posebno ono nem-бке delovne fronte. Stein. (Konec kuharskega tečaja.) Pod izkušenim vodstvom Gauunter-abteilungsleiterin Pgn. Angerer so se sedaj pričeli prvi kuharski tečaji tudi v okrožju Stein. Pred kratkim se je v dveh tečajih ženam praktično pokazalo kuhanje, ki ustreza zahtevam časa in čim najbolj izkorišča razpoložljiva živila. Udeležba v obeh tečajih je bila zelo živahna. H koncu je bila prirejena poskuš-nja, h kateri so prišli tudi Krelsleiter s soprogo in politični komisar dr. Harmann D o u j a k, Kreisfrauenschaftsleiterin Pgn. Gregor! je na koncu pozvala udeleženke tečaja, da tukaj pridobljeno znanje sedaj tudi praktično uporabljajo in s tem prispevajo, da vzdržimo veliki boj in si priborimo zmago. Laak an der Zajer, (Prvo zborovanje NSDAP.) V kinodvorani se je pred kratkim vršilo prvo javno zborovanje NSDAP. Ortsgruppenleiter Pg. Viktor B o d n e r je pozdravil Kreisleiterja K u-e s a, zastopnike stranke in oborožene sile, ter prebivalce. Nato je Krelsleiter govoril o ciljih NSDAP in o njeni izgraiii-tvi v Siidkšrntnu ter dal mernice za bodoče delo. Pozval je tudi prebivalstvo naj sodeluje pri izgraditvi. Ortsgruppenieiter Pg. Bodner je zaključil zborovanje zahvaljujoč se Kreisleiterju. — Te dni se je vršil tudi prvi apel žen Ortsgruppe. Kreisfrauenschaftsleiterin je dala potrebne ememice za njeno izgraditev. Selzach. (D o m a č e vesti.) Nenadoma Je preminul znani posestnik Anton P e t er-v Laische, ki je bil dober kmetovalec ® vodja bloka K VB za Laische. — Živahno delovanje se opaža pri Frauengruppe KVB. l^abrano je bilo lepo število kožušnih in volnenih stvari. — Pri ženah je veliko zanimanje za kuharske tečaje, ki se bodo vrSili. — Ceste in občinske poti sedaj povsod z vnemo popravljajo. St. Veit an der Save. (Našli somrtvi trupli.) Na desnem bregu Save, ne daleč od vasi Tatzen, so našli zmrznjeni trupli • dveh približno 30 let starih moških. Istovetnosti teh mrličev doslej niso mogli ugotoviti. Orožniki v St. Veit a. Save so uvedli poizvedbe. LusttaL (V znamenju narodne skupnost i.) Občini Lusttal in Podgo-ritz sta pri drugem zbiranju v gospodinjstvih za WHW spravili skupaj 622 RM iii vrhu tega nabrali 260 komadov kožušnih in volnenih stvari za naše vojake na fronti. Določila o državni karti za kadilce - 2ene dobijo samo polovico količine, določene za moške г Aloderme Augeng/đs Dipt..OptikM €. Kronti diateniari, natinhottiralte ib ua I Položaj na tobačnem trgu se je v zadnjih mesecih znatno poslabšal. Čeprav se je proizvodnja cigaret stalno povečala, tako da je nazadnje daleko presegala proizvodnjo v mirni dobi, se je pa na drugi strani povišala potrošnja v taki meri, da ji tudi povečana proizvodnja ne more več zadostiti. H temu pride Se, da vsled vojnih dogodkov na Balkanu uvoz surovega tobaka ni bil tako velik, kakor bi bil drugače ob naravnih prilikah. Da se spričo te utesnitve napravi red in prepreči, da bi pred prodajalnicami stale cele vrste, so v pretečenih mesecih razna velemesta in dežele poskusile uravnati potrošnjo. V nekaterih okrajih so v to svrho uvedli karte (nakaznize) za kadilce, v drugih okrajih 80 zopet imeli sistem spiskov odjemalcev. Te ureditve so se v marsikaterih ozirih izkazale kot neprikladne in niso mogle za-jamčiti pravilne razdelitve blaga za kadilce, ki bi bila potrebna raz vidika pravičnosti. Zato so se odločili uvesti karte (izkaze) za kadilce. Z veljavnostjo od 26. januarja so uvedene karte za kadilce, ki veljajo za celo državo. Ta tobačna kontrolna karta, ki jo lahko dobi vsak nad 18 let stari moški reflektant in vsaka nad 25 let stara ženska kadilka v vsaki tobačni trafiki, gostilni ali tovarniški kantini, pri čemer se od državne naaznice za oblačila odreže odsek F, opravičuje imejitelja, da si lahko kupi tobačno blago po meri zaloge. Vojaki v domovini dobijo po svojih službenih mestih oborožene sile tudi kontrolno karto za nakup v kantinah oborožene sile ali katerikoli tobačni prodajalni. Karta za kadilce sama še ne predvideva oddaje določene količine,.nasprotno^ deželnim gospodarskim uradom je na voljo dano, da po zaslišanju organizacij prodajalcev tobaka na drobno določijo za posamezne okraje, koliko se naj v vsalBil«az- und iteuerkandig« ar Ala, Klagenfurt, Alter Platz I OSEBA. ki mi je na dvorišču »Alte Poet« v Krainburgu, pred mlekarno vzela aktovko raz aank, je bila z okna opažena, in se poziva, da Jo takoj vrne v mlekarno, sicer... VIKTOR KLEINLERCHER krzneno strojarstvo in barvarstvo, »nakupovalnica krzna« - Domschale Kupim krzna vseh vrst kakor: od mačk, zajcev (divjih in domačih), jagnjet, lisic in dnigih. ZAHVALA Vsem, ki so spremili dragega pokojnika Egldl|a Kožarla, stavca na njegovi zadnji poti — iskrena hvala. Posebno hvalo pa izrekamo vsem onim, 1^1 so darovali cvetje in uredili tako lep pogreb. DOMSCHALE, 22. Januarja 1942. Kožarjev! STEIN 31. I. um 18.30 Uhr 1. П. um 10, 15.30, 18.30 Uhr Stukae FUr Jugendliche cugelMeen! 4. II. um 15 Uhr MUrchenfllmvoratellang. . Tischlein deck' dich! 4. II. utn 18.30 Uhr 5. II. Um 18.30 Uhr Heimweh FUr Jngendltchp nlcht Engelaasen! ST. V E 1 T 31. I. um 18.30 Uhr 1. II. um 13.30, 16, 18.30 Uhr 2. II. um 18.30 Uhr Stukas FUr Jugendliche zugelaesen! 4. II. um 15.30 Uhr Jugend vorstellung Erlebte Heimat 4. II. um 18.30 Uhr 5. II. um 18.30 Uhr 6. II. um 18.30 Uhr Fanny EIBler FUr Jugendliche tugela«aen! V E L D E S 31. I. um 19.30 Uhr Jugendftlmvoretellung Marschall Vorw&rte 31. I. um 18.30 Uhr 1. II. um 13.30, 15;S0. 18.30 Uhr Oh! Dieee MSnner!. FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht nigelaeecu 4. II. um 18.30 Uhr 5. II. um 1».30 Uhr Heimweh ' ' - . FUr Jugendliche nlcht rogelaeeent WART 30. I. um 18.30 Uhr 31. I. utt 18.30 Uhr Hochzeltsnacht FUr Jugendliche nlofit nigelaMen! 31. Г. um 16 Uhr JngendfllmvorsteUung Erlebte Heimat 1. IL um 13.30, 16, 18.30 Uhr 2. II. um 18.30 Uhr Ein Lebfn lang FUr Jugendliche nlcht cagelaeeea! Landwirtsdioftliche Teđm