ŠOLSKA TEORIJA Odgovornost pri otrocih razvijamo skozi ravnanje Vesna Jarh, dipl. vzgojiteljica, Vrtci občine Žalec Članek govori o spodbujanju in vidikih učenja odgovornosti v predšolskem obdobju. V prispev- ku predstavimo, kako pomembno je, da že od malega vzgajamo otroke, ki znajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Najboljši način za krepitev te vrednote pri otrocih so zagotovo zgled vzgojitelja in njegove veščine izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa v okviru vsa- kodnevnih dejavnosti v vrtcu. Ključni pojmi: odgovornost, vzgojitelj, predšolski ših letih v družini. Kovačič Peršin (2013) pravi, da otroci. otrok asimilira vrednote predvsem zaradi svojih staršev, katerih vedenje je zanj model. Otrok prej- Odgovornost me prve spodbude za zaznavanje vrednot preko Odgovornost je zelo širok pojem in ima veliko ljubečega odnosa staršev v prvih letih življenja. V različnih interpretacij. V slovenščini »odgovor- tem odnosu brezpogojne ljubezni se otrok počuti nost« pomeni dati odgovor na (klic, poziv, prošnjo sprejetega in varnega, zato odgovori z zaupanjem ...), v angleščini pa je beseda »responsibility« se- in ljubeznijo. Skrb staršev spontano vodi otroka v stavljenka iz dveh besed, »response« in »ability« odgovoren odnos proti drugim ljudem in odgo- (»odziv« in »zmožnost«), torej zmožnost odzivanja. vornost je osnovno moralno obnašanje. Seveda Odgovornost potemtakem pomeni odzvati se na gre najprej za drobne stvari, za drobna dejanja, ki nek klic, na nek izziv, dati odgovor. Biti odgovo- pa z odraščanjem postajajo vedno pomembnejša ren tako predpostavlja dva: enega, ki kliče, poziva, in tako se z njimi povečuje tudi odgovornost. Čim izziva, in drugega, ki se po svojih najboljših zmo- več odgovornosti za dejanja bomo prepustili otro- žnostih na ta klic odzove. kom, tem uspešnejši bodo le-ti pri prevzemanju odgovornosti tudi kasneje. Sam postopek učenja Tea Botinčan (2015) pravi, da je odgovornost vseži- je sestavljen iz tega, da otroku odrasli naložijo do- vljenjski učni proces, ki  pomeni prepoznavanje in ločene dolžnosti, kaj mora in česa ne sme stori- razmišljanje o čustvih, vedenju in razmišljanju o ti, ga dosledno spremljajo, kako opravlja naloge, drugih, pa tudi o sebi. Poudari, da se otroci odgo- nato pa otroka glede na rezultat pohvalijo in na- vornosti naučijo od svojih staršev, kar predstavlja gradijo ali kritizirajo in kaznujejo. Nalaganje odgo- odgovornost staršev za prenos odgovornosti na vornosti otroku zahteva odgovornega odraslega, svojega otroka. kar pomeni, da je prav odrasla oseba tista, ki mora biti s svojim vedenjem in besedami odgovorna. Milivojevič (2015) predstavi izvor besede odgovor- Postopno jih tudi sooča s tem, da sami odločajo nost in navaja, da »odgovornost« izvira iz besede o svojih dejanjih, a hkrati sprejemajo tisto, kar se »odgovor«, torej »govoriti«, kar pomeni, da je od- jim glede na njihovo odločitev posledično zgodi. govorna oseba tista, ki mora odgovoriti na pred- Potrebno je ukvarjati se z otrokom, predvsem pa hodno postavljeno vprašanje. Izpostavi, da je sam uresničevati posledice. Potrebno je poudariti, da pomen besede stanje, v katerem je odgovor ali v pomembnih situacijah ni odločanja otrok, tem- kjer se skrbi za storjeno. Opredeli, da odgovornost več so le zahteve odgovorne odrasle osebe, ki ve lahko obstaja le, če obstajajo določena pravila, in zna postaviti meje. Čim večkrat (v ustreznih ravnanja. okoliščinah) skušajmo prepustiti odločitev otro- kom. Za to pa je potrebno sodelovanje odraslega Odgovornost je beseda, ki ima velik pomen v od- z otrokom, da otroku predstavi in ponudi alterna- nosih do samega sebe, sočloveka in okolja. V svo- tivne izbire ter jim razloži tudi posledice posame- jem bistvu je odgovornost individualno prosto- znih izborov. Pomoč odraslega otroci potrebujejo voljno oziroma svobodno ravnanje (spontani od- predvsem zato, da se zavedo posledic, ki jih vsaka ziv), ki pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih odločitev nosi s seboj. Odgovornost je torej posto- najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš. pek, ki se ga učimo skozi vse življenje. Otroci se najbolje naučijo iz izkušenj. Realnost kaže, da je Kako otroke naučiti odgovornosti? učenje odgovornega ravnanja otrok izredno tež- Odgovornost otroci pridobivajo z izkušnjami. ko realizirati. V vrtcu v zadnjih letih spremljamo Vzgoja za odgovornost se začne že v najnežnej- generacije pretirano razvajenih in nesamostojnih 58 Didakta otrok. Otroci so po naravi radovedni, kreativni, macij, izražanjem svojih stališč in prepričanj ter na ustvarjalni in željni pomagati, delati. Vendar jim druge načine (Priporočila o načinih oblikovanja starši s svojo aktivnostjo, in ker jih želijo obvarova- in uresničevanja vzgojnega načrta osnovne šole ti, velikokrat onemogočajo in ne dopuščajo, da bi 2008). sami delali, kot se njim zdi prav. Harcourt in Mazzoni (2012) trdita, da so vzgojitelji Že zelo majhni otroci zmorejo prevzeti del od- ključne osebe pri razširjanju pravic in odgovorno- govornosti zase sti predšolskih otrok in da bi morali z njimi vzpo- Kroflič (2006a) pravi, da je vzgoja za odgovornost staviti občutljive odnose. Tudi Arslan (2010) navaja, povezana z zagotavljanjem življenjskih pogojev, v da vzgojitelji predšolskih otrok igrajo pomembno katerih otrok ob aktivni participaciji doživi neka- vlogo v razvoju otrok v predšolskem obdobju. kšen eksistencialni nagovor, ki v njem sproži etič- no zavest. Dimenzija vrednot vzgojiteljev je osnovana na pri- mernem znanju, izobrazbi in izkušnjah, trdnem V vrtcu spodbudno okolje omogoča oziroma prepričanju v poučevanje in učenje s pomočjo spodbuja razvijanje socialnih spretnosti, multi- učnega načrta, ki temelji na igri, prepričanjih in senzorno učenje, možnost izbire in aktivnega načelih za primerno pripravo, ki ustrezajo potre- učenja, ne pa le pasivnega spremljanja načrtova- bam otrok in družin, zavezanosti strokovnim vre- nih dejavnosti. Na ta način se razvija otrokov ob- dnotam in poklicu, zgrajenem na moralnih in so- čutek svobodne izbire in odgovornost za sprejete cialnih ciljih, ter odgovornosti do otrok in družin odločitve. (Brock 2012). Kroflič (1997) podobno navaja, da so za vzgojitelje zelo pomembni znanje, izkušnje ter Otrok z vstopom v vrtec postane del organi- moralno dosledna drža. ziranega  in  strukturiranega okolja, je izposta- vljen  konstituciji ocenjevanja  in tekmovanja  z Kako vzgojitelj prenaša odgovornost na otroke možnostjo doživljanja uspeha in kritike. V vrtcu se v praksi socializira in začne pridobivati socialne vrednote, Odgovornost spada med osnovne moralne vre- vedenje in obnašanje, ki se ga od njega pričakuje. dnote. Vključuje izpolnjevanje nalog, samokon- S prihodom v vrtec je postavljen v okolje in druž- trolo in odgovornost za posledice določenega bo, kjer se druži s svojimi vrstniki in skupaj z njimi obnašanja. Sahlberg (2018) je mnenja, da mora premaguje izzive, tako v igri kot pri dejavnostih, biti temeljna naloga vrtca kot nosilca predšolske ustvari nova prijateljstva, vzdržuje vzajemne od- vzgoje zagotavljanje, da otroci postanejo srečni in nose v različnih situacijah, z vrstniki komunicira odgovorni posamezniki. za dosego skupnega cilja, nauči se sprejemati poraz, zmagovati in s tem tudi nadzirati čustva. Kurikulum za vrtce v uvodu navaja, da so neka- V posameznih starostnih obdobjih vzgojitelj ugo- tere dejavnosti, kot sta moralni razvoj ter skrb za tavlja doseganje ciljev napredovanja otroka, kar zdravje in varnost, vključene v vsa področja pred- je pomembno predvsem zato, da lahko prilaga- šolskega izobraževanja in so del življenja in dela v ja zahteve zmožnostim otrok v določeni starosti. vrtcu (Kurikulum za vrtce 1999, 4). Vrednote so pri- Vzgojitelji bi morali torej upoštevati predvsem na- sotne med cilji, načeli in v okviru večine področij slednje vrednote: skrb za druge, odgovornost, od- predšolskih dejavnosti. Vrednote, ki jih omenjajo kritost, poštenost, pogum, pravičnost, človekove cilji in načela, predstavljajo določeno osnovno ori- oziroma družbene pravice (demokratičnost, ak- entacijo za vzgojitelje, vendar pa konkretno po- tivna vloga otrok), spoštovanje (tudi spoštovanje moč nudijo dejavnosti, ki jih lahko vzgojitelji upo- različnih vrednot), sočutje (podpiranje in spreje- rabljajo, ko posredujejo teme otrokom. Pri tem ni manje drugih), mir, kreativnost, tradicijo in dobro izpostavljeno, katere vrednote razvijajo določene komunikacijo. dejavnosti, kar pomeni, da vzgojitelj sam izbira, uvaja in razvija takšne primere. Ko izbere dejav- Vzgojitelji – ključne osebe pri razvijanju odgo- nost, otroka spodbuja, da dejavnost, ki ga prite- vornosti predšolskih otrok v vrtcu gne, izbere sam in v njej vztraja. Na ta način se pri Osnovni elementi vzgojiteljeve profesionalne otroku razvije vrsta osebnostnih vrlin (vztrajnost, moralnosti so moralne drže skrbi za otroke in občutek izpopolnjenosti ob doseženem cilju, zau- odgovornosti. Pomembno je, da se vzgojitelj za- panje vase, pogum, samospoštovanje, poštenost, veda vrednot, ki jih skuša razvijati pri otrocih, in odgovornost idr.), ki jih sicer težko razvijamo. razmišlja o tem, kako vzgaja s svojim odnosom do otrok, z izborom vsebin in metod dela, z izborom Za uspešno obvladovanje različnih nalog v vrtcu materialov, z načini vodenja procesov, izražanjem otrok potrebuje podporo odraslih. Raven podpore pričakovanj, s svojimi odzivi v različnih situacijah, je na začetku velika, tako fizično kot ustno, med z načini ocenjevanja znanja, vrednotenjem infor- obvladanjem dejavnosti pa se podpora zmanjša 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA samo na spremljanje in verbalno opominjanje. Ko ko postavljamo meje in pravila, otroka v skladu z otrok prevzame neko aktivnost, poveča občutek njimi discipliniramo, mu zagotavljamo stabilnost svoje osebne usposobljenosti, zaveda se lastnih in predvidljivost življenjskega okolja. Vzgojitelj, ki prednosti in sposobnosti ter tako poveča osebno se je glede tega pripravljen pogajati in prilagajati, odgovornost. Prav obvladovanje določenih nalog bo imel z otrokom funkcionalen odnos, skozi ka- pri aktivni vlogi v dejavnosti otroku razvije obču- terega se bo otrok naučil odgovornosti. Tak odnos tek odgovornosti. temelji na komunikaciji, ki vključuje to, da se otroci v skupini med seboj pozorno poslušajo, kažejo ra- Kot vzgojiteljica vodim vzgojni proces tako, da v zumevanje in utemeljujejo razloge za svoja dejanja okviru danega načrta ponudim v dejavnostih raz- in prepričanja. lične možnosti izbire. Z dajanjem možnosti izbire spodbujam spretnosti odločanja, zadovoljujem po- Ena najpomembnejših nalog je ustvariti  varno, trebe po dejavnem prispevku ter motiviram za do- ljubeče in spodbudno okolje, v katerem bo otrok končno izvedbo nalog tako, da otrok uporabi svojo lahko razvil vse svoje potenciale. Zaupati moram v osebno moč. Odgovornost za odločitev je na posa- zmožnost otroka, da bo zmogel, da bo sam rešil la- mezniku (otroku). Z dopuščanjem izbire otrokom stne probleme (glede na razvojno stopnjo). Otrok razvijam zaupanje v lastne zmožnosti odločanja in ne učim s pravili, temveč z vajo (ustvarjanjem pri- prevzemanja odgovornosti. Tako postajajo odgo- ložnosti). Gre za učenje z delom (preko izkušnje se vorni za svoje odločitve in ravnanja. Odgovornost najlažje učijo – sami poizkusijo). V ospredju je de- otroci v vrtcu dobivajo postopoma; ko vem, da neko javni odnos vzgojitelja in otroka (spoštovanje, zau- nalogo obvladajo, jim dam novo na višji ravni. Ne panje, zgled odraslega ...). učim jih delati, sodelovati, temveč jih podpiram, da resnično delajo in sodelujejo. Pri tem načinu vzgo- Prav tako je pomembna aktivna participacija otrok. je uporabljam metode za spodbujanje pozitivne- Že pri dva- do triletnikih opazimo prvi opazen po- ga vedenja, pojasnjevanja omejitev, nakazovanja skus odgovornosti, vedno več stvari želijo narediti posledic oz. metode, kjer pojasnim svoje zahteve z sami (hočejo več, kot zmorejo, in prav to hotenje opozarjanjem. Vzgoja s podukom vsebuje čustveno otrok je edina možnost za napredek). Pomembno in razumsko komponento, ki ugodno vplivata na je, da tega ne zadušimo. Izkušnje in prosocialne moralni razvoj, saj se posameznik razvija v samo- spretnosti dobijo, če jim zaupamo različne naloge: stojno in odgovorno osebnost v skladu z njegovimi skrb za igrače, oblačila, čistočo ... Otroka poskušam smernicami in z upoštevanjem drugih okoli njega. pripeljati do tega, da postopno dejavno sodeluje Podobno razmišlja Jung (2002, 90), ki pravi, da se pri določenih nalogah v izvedbenih oblikah dejav- mora vzgojitelj zavedati, da govorjenje in ukazo- nosti, kot tudi, da prevzame odgovornost in samo- vanje le malo koristita, toliko bolj pa koristi zgled. stojnost za igro, učenje in delo. Med izvajanjem jih Hoffman (1970) izpostavi pozitivno okolje in pravi, spodbujam, da spoznajo vrednote, kot so npr. kaj naj vzgojitelj oblikuje takšno okolje, ki spodbuja in je prav in kaj narobe, kako skrbeti za druge, pra- sprošča iniciativnost, zaupanje in spoštovanje. vičnost in pravice, da se drugih ne sme poškodo- vati, da je potrebna medsebojna pomoč in delitev Givertz in Segrin (2014) poudarjata, da je pri vzgoji stvari z drugimi, da je treba biti prijazen, vljuden, pomembno postavljanje mej. Predvsem moramo narediti tisto, kar se v igralnici pričakuje, se potru- biti pozorni, kje postavimo mejo med izvajanjem diti, biti prijateljski, vključevati v igro druge ... Delo kontrole in prilagajanjem otroku. Postavljene meje izvajam v skupinah (vsak otrok ima svojo vlogo in ponazarjajo odgovornost otroka in nas samih, odgovornost, učijo se drug od drugega, naučijo se kako jih spoštujemo in kako se držimo pravil. S tem voditi igro, dejavnost ...). 60 Didakta Dejavnosti za spodbujanje odgovornosti v oddelku PODROČJE RAZVOJA OPIS AKTIVNOSTI, KI SPOD- BUJAJO ODGOVORNOST TELESNO Odgovorno preizkušanje svojih telesnih Igra na igrišču spretnosti Sprehod Vadbena ura Odgovorno ravnanje do samega sebe DRUŽBENO pri različnih dejavnostih, izpeljavi nalog, Naloge v skupini izražanje svojega mnenja, poslušanje Dogovorjena pravila drugih Meje Med ponujenimi dejavnostmi izbrati Samostojno in skupinsko SPOZNAVNO tisto, kjer bo dejaven in bo uporabil svoje reševanje nalog znanje Veščine Znati nadzorovati čustva in občutke Igra v skupinah ČUSTVENO-MOTIVACIJSKO Izpeljati dejavnost z upoštevanjem drugih Skupinske dejavnosti Doživljanje svobode kot prednosti, ki ima Kotički svoje meje (dogovorjene in poznane) Igrišče Poznati pravila in vrednote v skupini Dan v vrtcu MORALNO Poznavanje vrtca kot okolja, v katerem je Rutinske dejavnosti Odgovornost do drugih v vrtcu Spoznavanje prostora/ov in ljudi v vrtcu Odgovornost je torej zmožnost dosledno spremljamo, kako te nje pridobiva že v predšolskem otroka odzvati se na situacije, naloge opravlja. obdobju: spretnosti, veščine in probleme, dogodke tako, da vrednote. Zaradi njihovega po- prepozna samega sebe v svo- Postopek spremljanja otroka v sebnega pomena jih je potrebno jem odzivu. V otroke in njihove določenem obdobju sistematično razvijati in preverjati sposobnosti je potrebno verjeti, V svoje delo načrtno vključujem v praksi. Ugotovitve spremljanja saj ima vsak otrok svoje kvalite- spremljanje razvoja in napredka povečujejo možnost, da otro- te in sposobnosti, ki jih moramo otrok kot podporo svojemu delu. ci razvijejo odgovorno ravnanje razvijati. Le tako razvijamo po- Spremljanje temelji na zasno- skozi proces, kar vpliva na njihov tencial v otroku. vanih opisnih izhodiščih. V svo- razvoj, krepi njihove zmogljivosti jem jedru (Tabela 3) se izhodišča in razvija znanja, ki so potrebna V svoje delo načrtno vključujem osredotočajo na otroka in bistve- za normalno vključevanje v življe- spremljanje razvoja in napred- ne elemente, ki naj jih za življe- nje in delo v skupini. ka otrok kot podporo svojemu delu. Tako spoznam vsakega otroka. Ugotovitve spremljanja REŠEVANJE PROBLEMOV KAZALNIKI OTROKOVEGA povečujejo možnost, da otroci (OTROK) NAPREDKA (ODDELEK) razvijejo odgovorno ravnanje skozi proces, kar vpliva na njihov Otrok prepozna problem, ko se razvoj, krepi njihove zmogljivo- pojavi. Zna se primerno odzvati sti in razvija znanja, ki so potreb- v konfliktnih situacijah. Otrok rešuje problem. na za normalno vključevanje v življenje in delo v skupini. Vpra- Otrok poda različne rešitve Zaveda se odgovornosti šanje, kako otroke naučiti od- problema. za svoja dejanja. govornosti, ponudi odgovor, da je to postopek, ki je sestavljen Otrok reši problem. Poišče pomoč in jo uporabi. iz tega, da otroku naložimo do- ločene dolžnosti – kaj mora in Otrok potrebuje pomoč pri Izzive in težave poskuša česa ne sme storiti – in  da ga rešitvi problema. reševati sam. 61 Didakta ŠOLSKA TEORIJA okolice bo razvil empatijo za so- KOMUNIKACIJA delovanje, sprejemanje in spre- Otrok pokaže interes za komu- Razume in uporablja vedno minjanje v skupno dobro. nikacijo. več besed. Izkušnje kažejo, da z različnimi Otrok sodeluje v dialogu: predla- Napreduje v veščini postavlja- nalogami in zadolžitvami (po- ga/vpraša. nja vprašanj. moč pri čiščenju garderobe, Otrok nebesedno komunicira. umivalnice, igralnice itd. – lah- ko bi jim rekli tudi dežurstva Otrok komunicira primerno Učinkovito komunicira v različ- ter soodločanje o načrtovanju glede na okoliščine in starost (v nih kontekstih, uporablja govor dejavnosti ter evalviranju izve- skupini, individualno, uporaba v različnih funkcijah. denih dejavnosti) pripomorem vljudnostnih izrazov ipd.). k temu, da je otroku dana mo- žnost za razvijanje oziroma pre- SPOSOBNOSTI IN ZNAČILNOSTI TER UPORABA LE-TEH vzemanje odgovornosti do sebe in drugih. Otrok prevzame pobudo za de- Izkazuje prosocialno vedenje javnost, v kateri aktivno sodeluje. (posoja igrače, sodeluje z dru- gimi, pomaga drugim ipd.). Otrok predlaga oz. vpraša za Zna slišati tudi mnenja drugih Viri in literatura Arslan, E. (2010): Analysis of communi- mnenje drugega otroka. otrok in jih uporabiti za spreje- manje odločitev. cation skill and interpersonal problem solving in preschool trainees – sugge- sts education in problem solving. Social Otrok z vedenjem izraža svoja behavior and personality, vol. 38 (4), pp. močna področja, pokaže/pove, v 523-530. Botinčan, T. (2015): Strokovni nasveti: čem je dober. Zna prepoznati svoja močna Otroci in odgovornost. Zagreb: Udruga in šibka področja. za skrb djece s posebnim zdravstvenim Otrok pokaže svoja šibka potrebama 3L. področja. Brock, A. (2012): Building a model of early years professionalism from practitioners' MEDSEBOJNI ODNOSI perspectives, Journal of Early Childhood Research, vol. 11 (1), pp. 27-44. Givertz, M. in Segrin, C. (2014): The asso- Otrok ponudi pomoč drugemu Vključuje se v različne oblike ciation between overinvolved parenting otroku. medsebojne pomoči. and young adults’ self-efficacy, psycholo- gical entitlement, and family communi- cation.  Communication Research, 41(8), Izkazuje napredek v socialni 1111-1136. Otrok je v skupini sproščen. igri (delitev vlog, argumentaci- Harcourt, D., Mazzoni, V. (2012): Stan- ja, upoštevanje drugih). dpoints on quality: Listening to children in Verona, Australasian Journal of Early Childhood, vol. 37 (2), pp. 19-26. Otrok z lahkoto vzpostavlja Rad pomaga in izkazuje em- Hoffman, M. L. (1970): Moral develpment. odnose z drugimi. patijo. V: Carmicheal`s Manual of Child Psycho- logy, Vol. II, str. 261-359, New York. Jarc, M. (2014): Najpomembnejša so prva Je sam aktiven in k sodelova- leta, Vzgoja, vol. XVI/4, 64, pp. 14–15. Jung, C. G. (2002): Psihologija in vzgoja. nju zna pritegniti tudi druge v Ljubljana: Študentska založba. skupini. Kovačič-Peršin, P. (2013): Vzgoja za sve- Otrok je aktiven član skupine, tovni etos v šoli v Svetovni etos: globalno v kateri sodeluje. in lokalno. Grosuplje: Partner graf. Napreduje v razumevanju in Kroflič, R. (1997): Avtoriteta v vzgoji. Lju- bljana: Znanstveno in publicistično sre- upoštevanju pravil, postaja dišče. odgovornejši. Kroflič, R. (1997): Med poslušnostjo in od- govornostjo: procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana: Vija. Kroflič, R. (2006a): Vzgoja za odgovornost med navajanjem in razvajanjem. Revija Zaključek nost. Prav občutek, da nekaj zmo- za duhovnost in kulturo, 7(8), 88-94. V zgodnjih letih otrokovega živ- re narediti sam, otroku vliva tisto Kurikulum za vrtce (1999). Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/f ileadmin/mizs. ljenja (predšolsko obdobje) je pravo samozavest, ki bo osnova, gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/ ključnega pomena to, v katero da si bo v življenju upal spopada- vrtci_kur.pdf, 16. 1. 2020. Milivojevič, z. (1015): Pomen discipline pri smer se bo razvijal otrokov »jaz«. ti z izzivi in preizkušnjami. Če bo vzgoji. Revija Mama. Dostopno na: http:// Posredovanje vrednot predšol- imel otrok možnost razviti pozi- mama.si/malcek/vzgoja/dr-milivojevic- -zoran-pomen-discipline-pri-vzgoji, 10. 2. skim otrokom je zato ena najpo- tivno samopodobo (sprejemanje 2020. membnejših dejavnosti vzgoje. samega sebe z vsemi pozitivni- Priporočila o načinih oblikovanja in ure- sničevanja vzgojnega načrta osnovne Zdrava odzivnost odraslih, odgo- mi in negativnimi lastnostmi), šole (2008), Educa, vol. 17 (5/6), pp. 71-91. vornih za vzgojo in izobraževanje bo njegova osebnost prerasla Sahlberg, P. (2018): V vrtce vrniti igro. GO SVIZ Slovenije. Dostopno na: https://www. otrok, gradi otrokovo odgovor- v odgovornega državljana. Do sviz.si/igro-nazaj-v-vrtce/, 16. 1. 2020. 62 Didakta