Leto LXIIL, št. I43
V Ljubljani, četrtek 26. junija I930
o
Cena Din L—
faha** vsak dao popoktoe, tzvz*m£i nedelfe ki praznike.   —  Inserrti <k> 30 petit a Din 2.—.
100 vrst Dm 2.50. od 100 <k> 300 vrst a Din 3.—, večji nserati petk vrsU Dia -4.—. Popost »0 doeovoru. faseracai davek r»sebej. — »Slovenki Narod« veija mesečno v Jttsoslaviji Din L2, »a inezejnafrvo Dia 25—.  Rokopisi s« ne vračajo.
Uredništvo in upravnistvo
Ljubljana, Knaflova uL 5
Telefon k. 3122, 3123, 3134, 3125 m 3136-
PODRUŽNICE:
MARIBOR.  Grajski  trs 8--- CELJE, Koceaova ulica 2. —  TeL 190.
N0VOMEST0. UttbUaaska cesta. teL it. 36. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--—
Račun Dh po& ček. uvoda v LJubljani it 10351
PROBLEMI MALE ANTANTE
Zunanjepolitični položaj Male antante je zadovoljiv — Pomirljivo poročilo dr. Marinkovića — Do Rusije ostane politika proste roke —
Razprava o Briandovi spomenici
Štrbske Plešo, 26. junija. O včerajšnjih razpravah zunanjih ministrov na konferenci Male antante je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Prva seja konference Male antante m je vršila v sredo 25. t. m. ob 10.30 dopoldne. Seja, ki je bila ob 13. prekinjena, se je popoldne ob 17. nadaljevala. Na obeh sejah se je vršila razprava o splošnem političnem položaju. Vsak izmed treh zunanjih ministrov je obrazložil stališče svoje države glede mednarodne politike in o vprašanjih, ki se tičejo dotične države še prav poslbno. Po obširnem razpravljanju vseh glavnih problemov mednarodne politike so ugotovili ministri dr. Beneš, dr. Marinkovic in Mironescu, da je mednarodni poj^ični položaj njihovih držav docela zadovoljiv in da je tesno sodelovanje vseh treh držav v Mali antanti vsaki izmed njih pridobilo pozicijo, ki odgovarja njihovemu političnemu in gospodarskemu položaju. Zunanji ministri Male antante so se zedinili na stališče, ki ga bo zavzela Mala antanta v mednarodnih političnih vprašanjih.
Današnja dopoldanska seja, ki se je pričela ob 10., je posvečena Briando-vemu načrtu in ostalim vprašanjem, ki so na dnevnem redu te konference.
Najvažnejša točka včerajšnjih razprav je bila v okviru splošnih razmo-trivanj razprava o zunanjepolitičnem stališču Male antante in vsake države posamezno, zlasti pa razprava o odnošajih Jugoslavije do Francije in Italije ter o odnošajih Rumunije do sovjetske Rusije. Zunanji minister dr. Marinkovic je podal s voje strani zelo pomirljivo poročilo in naglašal, da ne veru*
je v trenutno nevarnost in da ne vidi nobenega vzroka za kako vznemirjanje. Francosko - italijanske odnošaje presoja zelo optimistično in je izrazil mnenje, da trenutna napetost ne bo imela nikakih resnejših posledic. Politika Male antante se mora zaradi tega gibati v tem pravcu.
Rumunski zunanji minister Mironescu je obširno obrazložil položaj na rumunski vzhodni meji in opozarjal tudi na sovjetsko oboroževanje. Podrobno je informiral svoja tovariša o razvoju vojaške zveze s Poljsko in q njenih posledicah. V razpravi o odnošajih do sovjetske Rusije je prišlo do zaključka, da se ohrani dosedanje načelo proste roke vsake posamezne članice Male antante.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je poročal o razorožitvenem problemu, pri čemur so vsi trije zunanji ministri soglašali v tem, da je mogoča debata o tem problemu samo pod zaščito vseh svojih interesov in upoštevajoč vse možnosti nevarnosti.
O habsburškem vprašanju se včeraj ni podrobnejše razpravljalo, pač pa je to vprašanje na dnevnem redu današnje konference.
Glede Briandovega načrta bo Mala antanta zavzela enotno stališče, vendar pa bo vsaka država zase odgovorila na Briandovo spomenico.
Končno so vsi trije zunanji ministri v razpravi o splošnem političnem položaju Male antante soglasno ugotovili, da nastop rumunskega kralja Karo-la ni povzročil v Mali antanti in njeni politiki nikakih izprememb.
Bukarešta, 26. junija. A A. Vsi listi prinašajo izjave    zunanjih ministrov
Male antante. »Acreverula komentira te vesti iz Strbskega Plesa m pravi, da vlada za to konferenco v Evropi največje zanimanje, ker mora prinesti odločitev v več vprašanjih, kakor n. pr. glede Briandovega memoranda, glede stališča Male antante nasproti revizijonističnim težnjam Madžarske in skupnega stališča držav Male an* tante do monarhističnega vprašanja na Madžarskem v obče. List veli, da se da popolnoma sigurno povedati že naprej, kakšno stališče zavzamejo v tem vprašanju države Male antante. Briandov predlog bo sprejet z največ* jimi simpatijami, seveda pod pogojem, da se nič ne izpremeni na statusu quo mirovnih pogodb. Mala antanta bo energično proti povratku Habsburgov« cev na madžarski prestol, ker bi to pomenilo kaljenje miru v Evropi. Če= prav je Madžarska v poslednjem času storila neke korake in ponudbe Ru= muniji, a Italija je direktno in indi* rekt-no pomagala tem madžarskim stremljenjem, je Rumunija ostala v vsem zvesta Mali antanti, ker je v sodelovanju s temi državami dosegla re* zultate, ki so vrlo važni za celotno življenje Rumunske.
»Lupta« prinaša uvodnik pod na* slovom »Italija, Poljska in Mala an< tanta«. Grandiju se ni posrečil poset na Poljskem, kakor je Italija želela. To se vidi iz pisave vseh poljskih Ti* stov, ki poudarjajo, da je Poljska so* glasna z Malo antanto glede madžar* skih revizijonističnih smotrov. To je tudi stališče uradne Poljske. »Lupta« pozdravlja to stališče, ker se je s tem Poljska faktično pridružila Mali an* tanti, kakor da bi bila vstopila vanjo.
Nemška zunanja politika
Ekspoze zunanjega ministra Curtiusa povodom prora čunske razprave v nemškem državnem zboru — Nada ljevan}e Stressemannove politike
Berlin, 26. juarjja. Včeraj popoldne je pričel nemšiki državmi zbor razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Ob tej priliki je imel Dr. Curtius obširen ekspoze o zunanji po Mik i, v katerem se je bavil z vsemi aktualnimi političnimi vprašanji. Minister je v svojem govoru omenjj. popolno izpraznitev Porenja in se topdo sporrrnijaj pokojnega dr. Stresemanna, oegar tragična smrt je preprečila, da bi doživel udejstivitev mednarodnega sporazuma, kateremu je posvetil vse svoje sile. Mi ne smatramo izpraznitve Porenja za dar, temveč za čin pravice, ki bo imel dobre posledice. Žahbog ni svetovna vojna še rx?polnoma likvidirana. Po-sarja še niso vroi'li Nemčija. Zagotavljam rojake v Posarju, da jih ne bomo pozabili, marveč da se jih bomo spominjali ob vsaki priliki.
Nadalje je omenil Curtius spomenico Brianda im dejal, da proučujejo omenjene sixymenioe razni oddelki zunanjega minrisfcrstva. De3o je že toliko napredovalo, da bo Nemčija najbrže že do 5. juflija odgovorila na francosko srx>menaoo ki poudarila svojo priprav-
ljenost za čim tesnejše sodelovanje z ostalimi evropskimi državami.
Curfcius je nadalje očrtal težkoče, ki ovirajo uresničenje idej, vsebovanih v Briandovi spomenici in naglasil, da je treba premostiti vse težkoče z odkritosrčno razpravo.
Glede na nemško - poljski incident je Curtius naglasil, da zavrača z največjo odločnostjo očitke nekih inozemskih krogov, da je Nemčija izvala obmejne incidente. Mi ne potrebujemo, je nadaljeval Curtius* takih- načinov, da razčistimo položaj na meji, kateri moramo posvečati že dalje časa največjo pozornost. Curtius je nadalje naglasil, da so pogajanja s Poljsko za ureditev gospodarskih vprašanj izredno težavna, ker mora Nemčija ščititi svoje lastno poljedelstvo, ki je zaradi splošne gospodarske krize zelo trpelo. Slične težkoče so bile pri gospodarskih pogajanjih z drugimi vzhodnimi državami. Vkljuib temu je prišlo med Nemčijo in Rumunijo do sporazuma, kar je preprečilo gospodarsko vojno s to državo. Zbornica je sprejela ministrova izvajanja z velikim odobravanjem.
„Južni križ" nadaljuje polet v Newyork
V 30 in pol urah so pogumni letalci preleteli Ocean — Zaradi pomanjkanja goriva so morali na ameriški obali predčasno pristati in
danes nadaljujejo polet v Newyork
London, 26. junija. A A. Avstralski leta-fcsr Kingrford Smith, ki j# s svojimi tremi tovar* v letalu >Južni križ< v 30 in pol urah preletel Atlantski ocean ls pristal v taki Barbour Grace na Novi Funrflandski, bo danes nadaljeval polet v Newyork. Kakor saknadao poročajo, so naleteli letalci na velika težkoče in so brodili nad pet ur t megli v bližini Nov« Fundlanojske. Me«fli je bila tako ostra, da so letalci skoraj oslepeli. Ker se je kompas nekoliko pokvaril, as niso mogli orientirati in bre* >6odovi-tega bcenSienetfa aparata*, kakor ee je Kmgs*ord Smith izrazil, na bi mogli pristati. Letalci so računali, da bo bencin m do Scail la polet do obale Maine, toda zelo močni nasprotni vetrovi so povzročili, da je j—fcflo  več  goriva.  Tako je bil
Kingsford Smith prisiljen opustiti nadaljevanje poleta in je pristal v Harbour Grs-cu, kjer bo obnovil zalogo goriva za nadaljevanje poleta v Newyork.
London, 26. junija. AA. Leralsko ministrstvo javrja, da je tajnik za letalstvo lord Thopson poslal Kingefordu Smitaiu tole brzojavko :
»V imenu letalskega sveta Čestitam vam in vašim tovarišem prisrčno k vašemu sijajnemu poletu preko Atlantskega oc^ana.c
General Gourand v Rirmunip
Bukarešta, 36. junija. General Gourand je včeraj opoldne odpotoval s svojimi tovariši v Pariz. Od visokega gosta so *e poslovili raini rumunski generali, nvnunski vojni minister in druge odlične osebnosti.
Obsedno stanje v Sevilli
Sevilla, 26. juija. Mesto je zasedlo vojaštvo. Oborožene čete so zasedle vse strate-gične točke mesta, ki še vedno popolnoma miruje zaradi splošne stavke. Policija je aretirala nad 200 oseb, med temi razne agitatorje, ki so včeraj prispeli v Sevillo, da vodijo stavkovno gibanje. To Je prva resna stavka v Španiji, odkar je odstopil bivši diktator Primo de Rivera.
Črnogledi Baldwin
London. 26. junija. Na konferenci tiska je imel Baldvvin daljši govor, v katerem se je bavil z raznimi političnimi vprašanji in izrazil mnenje, da je delavska stranka de-fintivno stopila v angleško politiko in s tem ustvarila v Angliji popolnoma nov politični položaj. Nato je govoril Baldvin o svetovni gospodarski krizi in izrazil menic, da se bo moralo boriti svetovno gospodarstvo po 20 letih s še večjimi težkočami kot sedaj.
Briand o pogajanjih z Italijo
Pariz, 26. junija. AA Minister za zunanje zadeve Briand je govoril v senatorski komisiji za zunanje zadeve in pojasnil potek razgovorov med francosko in italijansko vlado glede ureditve še nerešenih vprašanj. Briand je dejal, da so možnosti sporazuma v vseh vprašanjih podane in da želi Francija na prijateljski način urediti vsa nesoglasja z Italijo.
Visoka dividenda francoske Narodne banke
Pariz, 26. junija. AA Upravni svet francoske narodne banke je določil dividendo za preteklo poslovno leto. Banka bo izplačevala 335 frankov na vsako delnico.
Prijet atentator
Parji, 26. junija. Policija je aretirala nekega Grka z imenom Jan agu lak os. Leta 1920 je omenjeni Grk prejel nalog, naj umori Vonizolosa. Aretirali so ga preden je mo£el izvršiti atentat. Pozneje je zbežil. Janagulakosa dolže, da j« trgoval z orožjem.
Znižanje postnih tarif v Italiji
Rim, 26. junija. AA. Službeni list objavlja, da stopijo s 1. julijem v veljavo sv*_ tovna poštna konvencija in drugi poštni dogovori, ki so bili sprejeti na pravkaršnem kongresu v Londonu. Te pogodbe predvidevajo znižanje raznih mednarodnih poštnih tarif.
Malteški konflikt
v spodnji zbornici
Dokler ne bo zasigurana volilna s dirana — Vlada n
London, 25. junija. A A. Na seji-; spodnje rborn*ce ie !ord Cushendun vprašal vlado, če bo obnovila podajanja za sklenitev konkordata med cerkvenimi in civilnimi oblastvj na Malti in če je daJa nalog, da se obnovi v tej koloniji svobodna volilna pravica in kako dolgo b~>do volitve odgođene.
Viscomt Fiizalen je pozval maltskesa nrnistrskega predsednika lorda Strickian-da, na-j olajša položaj na Malti. Govornik ie naglasil, da bi tak čin gotovo veliko pripomogel k miru in duhevnemu napredku tega otoka. Stnckland se je zahvalil vlad: za nj>no odločitev in dejal, da vladna izjava ne pomenja ukinitve ustave, s tem so bile odgođene edino-le vofi*vc Ker pa je položaj tak, da so potrebne nadaljne od-
voboda, bo ostala ustava suspen-e misli popuščati
redbe, sprejema Stnckland loja+no vsako nav:dezno ali pa resnično zmanjšanje njegove prejšnje avtoritete. &o je branil svoio politiko na Malti, je Strickland dejal, da n; izključeno, da je bil kdaj netakten.
Kolonijalni tajn k lord Passfield je izjavil, da se viada nikoli ni mešala v to zadevo. Vlada je !e z največjim obžalovanjem storila zadnje korake in ukinila ustavo, z namenom, da jo reši. Ustava ne more ostati v veljavi, če ni volilne svobode. Ka-k^r hitro bo volilna svoboda obnovljena, bo Malti vrnjena ustava. V tem času bo vodil vladne posle guverner s pomočjo sveta. Vlada ne bi ugodila zahtevi Va-ttka-na, da se Stnckland m njegovi tovariši odstavijo.
Macdonald napoveduje razpis volitev
Senzacionalne izjave na zborovan u ci?!avske stranke — Macdonald
računa z volitvami že v jeseni
London, 26. junija. Na včerajšnji seji angleške delavske stranke je ministrski predsednik Macdonald izjavil, da niso izključene že pred jesenjo splošne volitve. Ta izjava je vzbudila v vseh političnih krosih veliko senzacijo. Nadalje je Macdonald prisotnim obrazložil stališče delavske vlade do
učnega zakonskega načrta In dejal, da je vlada odložila razpravo o tem zakonskem načrtu do konca julijskega zasedanja, ker vlada računa z volitvami pred jesenjo. Izjave ministrskega predesdnika so napravite na zboroval-ce silen ntis.
ceno, da ga je Sava, ki je na stu precej deroča in vrtineasta, potegnila pod vodo. Njegovega trupla dosedag k£ob intenzivnemu iskanju še nieo naSli. &e v6e-raj eo preiskali vso ta mošnjo okolico ter obrežje Save, danee pa iščejo 5 6btei variorž Save.
Težko prizadeti Turkovi rodbini aa«Se iskreno požalje!
Tragična smrt akademika Uroša Turka
Sava je včeraj dopoldne zahtevala že svojo drago žrtev —• ponesrečenega akademika dosedaj še niso našli
Ljubljana, 26. junija.
Ugledno rodbino ravnatelja kemijskega preizkuševališča g. Jakoba Turka je zadel težak udarec. Neizprosna usoda ji je iztrgala 201etnega sina Uroša, akademika na tukajšnji univerzi, ki je včeraj dopoldne v Savi utonil. O nesreči smo izvedeli naslednje podrobnosti:
201etni Uroš Turk je študiral kemijo in pripravljal se je z vso vnemo na kolokvij, ki bi ga moral polagati včeraj popoldne. Da si olajša študij, je vsak dan s knjigami pohajal na Savo v Tomačevo, kjer je pridno študiral, se solnčil in kopal v bistri Savi. Že ves teden je hodil na Savo in tudi včeraj je že zgodaj odšel z doma.
Opoldne ga ni bilo domov. Domači so bili sicer vajeni, da je imel opoldansko zamudo, bili pa so prepričani, da ee je tako poglobil v knjige, da je pozabil na kosilo. Ker ga pa okoli 14. le še ni bilo domov in tudi ponzeje ni bilo glasu o njem, so postali domači vznemirjeni. Oče je iz vile v Nunski ulici 17 telefonično povprašal na realki, če je mogoče njegov sin že pri izpitu, dobil pa je negativen odgovor.
Ravnatelja Turka je začelo skrbeti in sklenil je, da sam pogleda za fantom, ki sicer ni imel navade izostajati z doma. Sedel je na avtobus in se odpeljal na Jezico. Tam je zvedel pretresljivo novico: Si3a Uroša so pogrešali. Njegovo obleko so na%H ob regu približno kilometer daleč od Črnuškega mostu popolnoma na samem. Nekateri kopalci so vedeli povedati, da so videli Uroša Turka, ko je skočil v vodo blizu kraja, kjer se steka GameljSčica v Savo, baje je glasno kriknil in naslednji hip izginil v vodi. Mislili pa so, da se šali. Sele kasneje so ga pogrešili. Njegove stvari, obleko, kolo in aktovko so črnuški orožniki, ki so bili o tem obveščeni, prenesli v neko ta mošnjo gostilno.
obupan in prestrašen se >e nesrečni oče vrnil domov, kjer je sporočil žalostno vest. Pri Turkovih je zavladala globoka žalost. Nesrečnega sina objokujeta oče in mati ter njegov mlajši bratec Srdan.
Pokojni Uroš Turk je bil Izredno marljiv in priden dijak. Njegova najljubša zabava je bila knjiga. Po cele ure je presedel v kemičnem laboratoriju. Bil je že v tretjem letniku tehnike ter se je baš pripravljal za kolokvij. Njegovi domaČi pripovedujejo, da je bil izredno miren in marljiv in zato je razumljivo, da jih je grozna nesreča tem huje prizadela. Uroš je bil odlič-njak, ponos in nada rodbine.
Kako se je nesreča pripetila, dosedaj še ni točno ugotovljeno Turk je bil razmeroma dober plavač. Naj'^ ga je pri skoku v vodo prijel krč in je omagaj; ni pa izklju-
Zakon o državnem pravobraniteljstvu
Beograd, 26. junija. Te dni se vrsi v finančnem ministrstvu pod predsedstvom pomočnika Gospodnetića konferenca državnih pravobraniteljev iz Splita, Zagreba, Ljubljane in Beograda, Vrše se namreč pripravljalna dela za zakon o državnem pravobraniteljstvu. Izdelava tega zakona se bo pričela takoj, ko bodo dovršena preddela; Ko bo zakonski predlog izdelan, bo predložen plenumu vrhovnega zakonodajnega . sveta.
Priprave za izvozno kampanjo
Beograd, 26. junija č. Jutri bo v prometnem ministrstva pod predsedstvom ministra Radivojevića konferenca železniških direktorjev, zastopnikov gospodarskih zbornic ter izvozniških korporacij, da ugotovi vse potrebno za omogocenje izvoza v letošnji kampanji.
Samomor pod vlakom
Vferaf okoli 14. se je po mestu nagioma razširila vest da si je na železniški progi med obema Čuvajnicama ob Go«posvetski ce. sti in skladišču gorenjskega kojodvora na strašen način končal življenje neki mlade-ič. Bil Je to kletni Ml|učavrriČarsJd pomočnik France Čelesnik, sin vpokojenesra železnišlkesra uradnika s Sv. Petra ceste 81. Fant je skočil pod tržaški vlak Št. 620. ki mu je odttrgal glavo. Kaj je bilo vsrok samomora še ni točno znano, zdt se pa, da je bil glavni povod malarija, katero si je Čelesnik nakopal pri vojakih v južni Srbiji.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:        Amsterdam      22.695_22.755
(22.725). Berlin 13.48, Bruselj 7.8904, Budimpešta 9.896, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.59_799.59 (798.09), London 274.80, Newyork 56.335—56.535 (56.435), Pariz 222.03, Praga 167,39—168.06 (167.79), Trst 296.25.
INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.12*75, Pariz £0.25875, London 23.07625, Newyork 515.97. Bruselj 72.02. Milan 27.03, Madrid 59.5, Berlin 123.02. Dunaj 72.825, Sofija 3.74S. Praga 15.31. Varšava 57.85, Budimpešta 90JO, Bukarešta 3.0&5.
Strin 2
»SLOVENSKI NAR OD«, dne 26. junija 1930.
Stev.   14 *
Glavni zletni dnevi v Beograda
Prihod oficijelnih delegacij — Sokolska razstavi — Razprodtfit lože — Vrvenje na zabavišču — Vfftk naval
Morgan prevzame teleion
v Humaniji
Beogran:, 26. junija.
A* Beograd frO pričeli prihajati oficijelni goetie, da prisostvujejo vfcesokolskeaiu zie. tu. Svojo delegacija pošljejo na tlet Francija, <N£koa!ovaAka, Potiska In RumunijJ. Prvi so priMi delegati poljske vlade, ki So bili na kolodvoru slovesno sprejeti.
Včeraj dopoldne so prišli v Beograd ameriški Sokoli, ki jim je bil na kolodvoru prirejen veličasten sprejem. 1>kom včerajšnjega dneva ?n pričel] prihajati tudi posebni vlaki 6 češkoslovaškimi Sokoli, od katerih so mnogi prišli !udi s posebnimi parniki po Dunavu. S posebnim pa mikom j? prispelo v Beograd tud i odposlanstvo češkoslovaške vojske. Iz Bratislave *ta odplula v Beo^rnd dva parnika, od katerih je eden prispel davi ob 7. s češkoslovaškimi Sokoli. Z drusri-m parnikom potuje češkoslovaška vojska in bo dospel v Beograd nocoj ob 8- Dane« je d.^pelo v Beograd razen tega ▼eč posebnih vlakov 6 češkoslovaškimi Sokoli in Sokolicami.
Danes ob 1.45 popoldne je prispela v Beograd tudi delegacija rumuneke vojske, ki ji je bil na kolodvoru prireje.i slovesen sprejem. Prihod delegacij vojsk? držav Ma. le antante predstavljajo veliko manifestacijo solidarnosti njenih drž*v.
VČedaj ob 11. dopoldne je bila slovesna Otvoritev I. sokolske razstave, ki je nameščena v poslopju državne  trgovske akade-
Z Bleda
.Med našim koiudvorom in hotelom »Triglav« se vzdiguje 185 m visoko nad ce&to hrib K u h o v n i c a, odkoder je kra* sen razgled čez celo jezersko kotimo in okolico. Danes vihra zastava z vrha v zna; men je, da je pot nanj dokončana in stopna za vsakega. Tukajšno, olepševalno društvo si je stavilo nalogo, da izvrši le* tos stezo skozi gozd na vrh. na našo naj* lepšo razgledno točko. Z denarno podpo; ro naše občine in s sodelovanjem posest* nika g. Franca Shvegla, ki je dovo.-: na; pravo poti kozi svoj gozd. Lesu? čvrdki Jan in Mulej sta darovali potrebni !cs za klopi, mize in uto ter se je dco v krst* kem t-ii^t' srečno dokončalo. Tudi nas ro^ jik m nister dr. Kan Shvegel je daroval večj.-j količino lesa v ta namen. V.^m naj? lepša hvala! Steza se začenja pri vili Kr* koč in pelje polagoma* pod železniškim »nostonr kvišku. I loja je prijctiT. ker ni strma in vodi po senci skozi gozd. Deset klopi cb puti vabi izletniki, d t se 'aiko odpočije. Po polurni hoji pridemo na vrh. Proti breznu je zavarovana plannta z močnim zidom in ograjo, po njej so raz* stavljene klopi in zadaj je mala uta, ki s'.Uži v zavetje pred dežjem. Priznanje gre odborniku g. Olivottiju, ki je postavil kažipote Z napisom, markiral stezo in Sploh vodil celo napravo, ds ss ;e v krat* kem času dobro izvršila Naši letoviščarji bodo radi obiskovali razgledišče »Kuhovs nico«, na katero pridejo bre« najmanjše* 2* truda. Na vrhu pa imajo razgled, ka« kršnega ni lahko najti. Zaiovoljn. se bodo vrtčali Z zavestjo, da so pieiriveli pop*;!* dno na najlepši blejski točki. Oa bo raz« gicdišee »Kuhovnica« pn-taia bolj znana domačinom in tujcem, namerava iruštvo v kratkem napraviti £dn veselico s har» fneniko.
škofjeloške novice
Te dneve je zapustil Škofjo Loko obče priljubljeni in poznani poročnik škofjeloške garnizije g. Sreten Bikicki. Popularnemu oficirju, ki je užival med prebivalci našega mesta nedeljene simpatije, želimo tudi na novem službenem mestu v Ljubljani največ uspehov in zadovoljstva.
Človeka včasih doleti nesreča, da sam ne ve prav kako in zakaj. Dečko Langer-hrtle je hitel po stopnicah y prvo nadstropje. Pri tem je fantu spodrsnilo, da je padel in si je izpahnil desno roko v rami. Moral je iskati zdravniške pomoči. Malemu Jenku je 516 Se huje. Otroci no se igrali. V daljši verigi ee je prevalil eohšrraiee na Jenka, ki je bolestno zaBtokal. Zdravnik je ugotovil slomljeno ključnico.
Kopalna seaona je v jtolnem fAzmahti. Izredno lepa, solnčna in vroda nedelji je
mije na vogala Miletine in CfcHnjtkfc alioe. R sastavljen i to zanimivj predmeti is zgodovine nasof* sOkotetva, spomeniki, knjige, fotografij*, rafcna darila, plakete Hd.
Za glavne kletne dneve »o lože ha ale. tisfu le v«# ratprodane. dobe pa ee le «e, deii na tribunah. Na razpolag ee le lože za veliki koncert, ki bo 29. junija.
Sokolski večeri, ki se vrše do konca zleta okoli Savinaoke cerkve, beležijo lep uspeh. Tu najdejo Sokoli po napornih dnevnih vajah in tekmah primerno zabavo in edpočitek. Posecajo jih seveda v velikem Številu tudi beograjsko Občinstvo in Iimo-go^tevilni tuji gostje. Petje in gedba privlačita panante in malo jih je. ki bi ne prišli iz radovednosti v«aj za kratko urico. Povsod naokoli 50 postavljeni so'ori ta jestvine in pijače, ki so oblesrani od velikih skupin občinstva. Raznobojni lampijo-ni okoli njih nudijo zelo prijazno sliko. Na zabavišču svira vojaška godba izmenoma l beograjskim radiom in okcll odra, na katerem svira godba, pridno pletejo narodno kolo pa tudi najmodernejše pl^se. Vmes se glasi petje posameznih skupin Sokolov iz vseh krajev naše domovine. Vrvenje :e b\-lr» £e v sedanjih dneh izredno veliko in zato je povsem upravičeno pričakovanje, oa bo naval v glavnih zletnih dneh izredno velik.
zvabila nešteto kopalcev v bližnja kopališča. Od poldneva in prav do večera, ko je zagrozila nevihta, je imelo škofjeloško kopališče polno posetnikov, med njimj več gostov Ljubljančanov. Naravnost trlo pa se je kopalcev v Retečah. Kopalni vlak, avtomobili, motocikli in drugi vozovi so pripeljali na stotine ljudi k Sori. Ker je že tudi urejena dovozua cesta prav do nižin k Go-earjevemu bifeju, bodo imele Reteče nedvomno vedno dovolj takih gostov, ki prihajajo Z lastnimi vozili.
Kolo Jugoslovanskih sester v škofji Loki prireja srečolov, čegar Čisti dobiček se porabi v dobrodelne svrhe. Kolašice razstavljajo nad 100 dobitkov v izložbi Okrajna hranilnice in posojilnice. Poleg blazin z narodnimi in drugimi motivi so dobitki razni »servisi, čeveljci, moško in žensko perilo, več kos iv srebrn i no, prti, prliči, miljeji, ba. jiizzo i^d Toplo priporočamo Skofjeločanom, da se za nesebično delo Kolašic. zavzam«'|o ii s številnim odkupom srečk po 2 Din omogočijo   akciji   zadovoljiv uspeh.
Občinski proračun občine Stara Loka za 1 1930 ie potrjen. Vinske doklade in doklade na direktne davke znašajo po 50rr. Za kmeljjstvo je določenih 15.000 Din. Po vseh znakih so doklade starološke občine med vsemi okoliškimi proračuni najnižje.
Gasilska prireditev na Kazini je v nedeljo prav lepo uspela. Ob sviranju domačih godcev se je zbralo v gostilniških in vrtnih prostorih g. Matije Dolenca v Selški dolini uebroj društvu naklonjenega občinstva od bluu in dalee. Na večer se je si* cer nebo pooblačilo ia je izgledalo da pride kaj plohe. Vendar hujšega ni bilo. Zabava, ki je nedvomno prinesla gasilcem potrebni materijami uspeh, je trajala do poznih ur.
Mladinska prireditev v Domžalah
Pod okriljem Podmladka Rdečega Križa se je vršila v nedeljo popoldne v Društvenem domu v Domžalah prav lepo Uspela prireditev domače žolake mladine. Uvodnemu nagovoru šolskega upravitelja g. Janeza Stenova, ki j« seznanil polno dvorano občinstva z vsebino programa in izrekel zahvalo domžalskemu župniku za brezplačno odstopitev prostorov, so sledile naravno in ljubko izvajane 4 pevske točke dvo-glasnjh mladinskih zborov. Otroci $o dobri pevci. Tudi deklamacije so bile prav posrečeno izbrane. Čebelica je odrski talent. Po državni himni se je uprizorila Gori-škova mladinska igra v S. dejanjih »Trije bratjer. Režijo sta oskrbeli gdč. Lazarje-va in USečnikova. Vsi igralci so pokazali izTedno neprisiljen, siguren in prikupljiv nastop. Nastop vil je Ob diskretnem spremljanju gdč. Janenčeve na ftteovirju, Jako.
ugodno učinkoval. Izvrstna udeležba io vi. harno odobravanje po?rtnikov hod,-prirediteljem najboljša pobuda ea nalaijne delo. Celotnemu u*5iteljskemu »boru, ki je položilo v vsestransko le|>6 iadelani popoldan tovojo skrb In delo izrekamo imenom Dom. žalcev toplo zahvalo. Cisti dohodek prjre* ditve se uporabi za nakup Šolskih potrebščin  revnim učencem.
K pokrajinski
skupščini ti JU v Novem mestu
Novo mesto, 26. junija. NcvomeSto učiteljsko druJltvo UJU je bilo ustanovljeno 1. 1A90 in je nO početku Šte_ lo 87 članov. Prvi predsednik mu je bil Fran Koririli.ia, nadučltelj v Žužemberku. Društvo je obsegalo vse ozemlje novomeškega sreza gori od Ambrusa m Suhe Krajine pa doli do Orphovice pod .crorjanskjm sv. Miklavžem, tam od kočevskih hribov noter v mirensko dolino. Polagoma je združevalo oSteijstvt) v srezu. V letih 1892.. 18^3. so društveniki prirejali v Novem mestu dramatične predstave, 1895 in 1910 je imela Zaveza slov. učiteljstva^- v N. m. svojo s>kup-*einO in velik učiteljski fcrm^ert. Društvo se je večalo in širilo, pa zopet propadalo in se nanovo dvigalo. Okoli 1. 100O jp le še životarilo, pa si je spet opomoglo do šušteršič-Lampetove dobe, ki je bila tudi za to društvo katastrofalna. Število članstva je padlo od 60 na 14. Zborovali so za zaklenjenimi vrati Tučkove gostilne y Novem mestu ali pa v stanovanju takratnega šmibelskega nadučitelja Viljema CieMuerja.
Po svetovni vojni se je razmahnilo tudi to društvo. Prvi pretres je doživelo s sprejetjem takozvane ^deklaracije?:, v kateri se učitelj6tvo izreka za popolno depolitizacijo stanovskega udruženi* in za stogo stanov-skO-politično organizacijo. Bilo je to 16. oktobra 1926 v Novem mestu. Nekateri člani niso soglašali in so izstopili, kar organizaciji in stanu gotovo ni bilo v korist, ker je le v slogi moč. Polagoma se njih šlevilo krči in prav bo, kadar si podajo vsi učite, ljifife) roko v enotni, skupni organizaciji.
Radi preobsežnosti teritorija, kar je smotreno društveno delo le zaviralo in otež-kočalo, da je novom. učit. društvo na rednem ebčnem zboru 9. novembra 1929 na predsednikov predlog soglasno odločilo, da se deli in lako pomore sebi i» stanovskemu udruženju. V zadnjem poslovnem letu je štelo društvo 107 Manov. Njegov zadnji predsednik, ki je vodil društvo iz^a -deklaracije-, je bil Viktor Pirnat, učitelj v Novem mestu.
V vs^li 39. letih svojega ob?tojd je društvo šestkrat menjalo svoje preds-dnike. Prugi jc načeloval društvu pokoini šmihel-ski nadučiielj Viljem Gehaiier. za njim tedanji šolski nadzornik Josip Turk, nato sko-za   10   let sedaj   vpokojeni   lt-vom. šolski
upravitelj Martin Matko in predzadnji do
'deklaracije: mirenski naaučitelj Ivan Benedičič, ki tudj že uživa zasluženi pokoj.
Iz matičnega društva sta naslali dve dru-
Mvi: Učiteljflko društvo UJU za novomeški in trebanski sodni okraj ter Učiteljsko društvo UJU za žuž^mberški  sodni okraj.
Novemu novomeškemu učit. društvu, ki šteje zdaj le &5 Članov, predseduje nove-meški učitelj Viktor Pirnat. žužemberškemu Fran  Mrvar. šol. upravitelj v Žužemberku.
V dneh 18., 19. in 20. julija bo po dvajsetih letih zopet pokrajinska skupščina slovenskega učiteljstva v Novem mestu. Društveni odbor že skrbi za dostojen sprejem in ugodno bivanje milih gostov.
t
Naia Špelca nam ie Ha Dunaj« umrla«
Rodbini Scherbanova-Severjeva ■■■■HnunMMna
Konjske dirke
Kolo jahačev in vo/acev »Presto-lonaslednik Pctar« v Ljubljani priredi velike konjske dirke v soboto 28. m v nedeljo 29. junija, vsakokrat ob 3. po=
Boldne na vojaškem vežbališču pri >ev. Mar. v Polju. Prijavljeni so naj* boljši amerikanski dirkači in galopni \onji, kakor tudi konji domače reje. Stave na konje — totalizator. Auto= busi bodo vozili od Figovca od 1. ha= prej. Železniška zveza ob 13.40 popol= dne z glavnega kolodvora do Dev. Mar. v Polju. Predprodaja vstopnic: trafike Sever, šelenburgova ulica, l/nion» Miklošičeva cesta.
Premovanje plemenskih konj
Konjere.jsko dmstvo za dravsko banovi, no poroča, da se vrši letošnje premovanje plemenskih konj po odredbi banške uprave z dne l£. junija t. 1. i« sicer:
dne 15. 7. ob 10. uti pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za Aodni okraj Sv. Lenart:
dne 16. 7. ob 8 uri v Ptuju za sodni okraj
Ptuj;
dne lf. 7. ob d. niri v Ormeiu za sodni okraj Orraof;
dne 19. &. <»b 9. uri v BeltinNa za sitte Dolrtja Lendava in Murska Sdbota;.
dne 83. eb 8. tiri r Kranju za steap Kranj, Radovljica, Ljubljana okolica in Litija;
Na ta premovanja so dopusČ-eni le plemenski konji mrtlokrvmh paieiti.
Za toptokrvne pasme »o pa določena pre-movajij«:.
dna 18. 8. ab 8. ari v Ljutomeru za s rez Ljutomer: *
dne 24. 8. ©H 8. uri pa *      Jerneju na
Dolenjskem za »rese fceaice, Krtke Novo mesto in Litija.
Milijarda lejev ta nove telefonske
nove
Te drti \t l>il posla,.^!;; zbornici v Bukarešti pre-ložen zakon.sk; načrt o l d da ji te.ef'jrfVe koncosiii, senatn načrt 6 oddaji koncesije skupini Ste-\vart za zgradbo ce^t. Minister Manoi-lescu >e podal zastormikorn tiska po-'Jiobneiše ^zjave o ob u zakonskih predlogih. Telefonske nanr?vc v Runi unij i bo prevzela finančna skupina iPT (Moi^■-.»• za Č00 niMi'«muv 'ej.ev. Zalo bo ta skupina do.»!a v Rumuniji iclcionsiki monopol, ki i^j h \ doslej last d. zave. Sk.i ina IP T bo ra/,e>: tega dala rumunski vladi na rauolnso dvo.'t: P'soiil po 4 r:.iliione dolarjev z obreM-Hii po S%, Vi se imata plača'i v petih let-li, kasn:;e pa še nadiiiu? -t m.ii.o-ne dolarjev za pospeševanje kmetijstva. Ustanovila se bo telefonska družba z fflavnieo milijardo leiav, ki bo morala v petih letih investirati najmanj milijardo lejev za razširjenje telefonskih naprav. Država bo prejemala -1% od brntto - dohodkov družbe, delničarji pa 8% dividendo, dočim se bodo ostali dehodki delili med državo in njimi.   V nadzorstvenem   svetu mora
Anonimni spomeniki
Na sredi Ljubljane sredi Zvezde stoji postament, prečuden in zagone* ten, tajinstven, zakaj takega piedesta-la ni nikjer drugod na svetu. STem in brez imena, brsz podobe in sijnbola, sam samcat gol kamen. nk^mrncla molčečnost in skrivnost. Kriz brez boga, bi dejali, pa ni — grob neznas nega junaka, bi ugibali, pa tudi ni — in vendar je simbol in krit in grob. In tudi spomenik neznanega slav* l j ene a.
Do jeseni je kamen nosil vazo, ki se mu je podala kakor rdeči čopek na čeladi staremu gasilskemu načelniku, sedaj pa niti čopka ni več in po kam' na fč je vlila rja kakor iz rane kri.
Pa je molčeč kamen vendar kričeč spomenik, razumljiv tako in tako, značilen in pomenljiv.
Križ brez boga imenuje naš narod
nesmisel   bret   vsebine, stremljenje brez cilja, delo brez blagoslova. To je.
Sam križ brez corpusa je pa ven= dar simbol in simbol je tudi kamen sredi Ljubljane. srca slovenske do: movine.
Spomenik na prevrat in na nas, ki smo tedaj mnogo podrli, pozneje pa malo zidali, mnogo pričeli in malo končali. Zamislite se vanj in slišali boste, kako je zgovoren ta molčljivi kamen. Glavo boste pobesili kakor pred izpovednikom. Izprašal vam bo vest in opomnil na pokoro in poboljšanje. Poslušajmo ga in spoznali bomo. da je mrzli kamen vnet pridigar. Zbc-rt se, množica, in obstopi ga. ker je tudi potreben ta pridigar.
Ali je tudi grob? Je. Očeta Ka> deckega in njegovega roženkranca. In nagrobnik njegovih časov, ki so trajali do prevrata in še čez. Kdor jih Se živi. naj se samo ozre na nagrobnik in se spomni, da so mrtvi in leže pod ne* premakljivim kamnom nei z premeni j U ve preteklosti.
Če bi postament brez kipa in imena ostal na svojem mestu, bi svetoval, naj vanj vklešejo datum pre\rata, ali s staro Zvezdo bo po Plečnikovem načrtu izginil tudi kamen. če se že prej kdo po zgledu lanskega leta ne spomni, da je kak naš spomenika vre: den mož potreben starih Radeckovih hlač in urbi et orbi predlagal, naj ga počaste s tem za vse drugo neporab; nim kamnom. Če bi bilo kamna več, bi lahko pri §v. Križu zgradili udobno stanovanje gospodinu Franji, ki je, revež, po zaslugi nepreglednih tisoče\> svojih požrtvovalnih pogrebcev in častilcev pred deložacijo. Ze leto dni išče miren kotiček pod zeleno rušo, ki ima po zakonu pravico do njega še crknjen pes, le pisatelj Podlimbarski po mnenju svojega hvaležnega naroda ni \Teden svojega groba.
Spomenik bi bil po okusu in taktu lanskih predlagateljev tudi poraben za nagrobnik Ivana Groharja, res slavne* ga našega slikarja, ki se ponaša že s svojo cesto na Mir ju. Smola vendar, ker njegovega groba nikjer več ni, ker so ga prekopali in več ne vedOi kam so stresli njegove izmučene ko* sti. Berač je btt, kaj bi si belili glave z njim. In še umetnik pO vrhu!
\Tažšdnje pa dandanes ni čas za slavo in spomeniket ki nič ne neao, zato bo pa treba kamen v Zvezdi porabiti praktično. In niti degradirati ga ni treba!
Toliko imen imamo brez spomeni* ko\>. pa bi lahko na postament vsak teden postavili drugega, da bi počasi in po zaslugi prišli na vrsto vsi zasluz* ni pokojniki. Kolosalna ideja* pro$im! Pomislite samo. koliko slavnostnih odborov bi imeli naenkrat in koliko profita bi imeli birti. Gospodarska kriza bi izginila, kakor bi pihniL naj bi imeli dan na dan slavnost in večen praznik. Kako bi se povzdignila tek: stilna industrija in v^aka mojškra bi imela svojo fabriko za zastave, kr^n-celjne bi pletli na mašino, sploh *e lepše bi bilo. kakor na velesejmu po polnoči. Da bi bila pa slavnost še impozantnejIp in bi ne bilo zamere pri
iiaprrvc — Velike in>e5tfaije i* ceste
biti večina nimuftskjh državljanov, vlada pa bo delegirala vanj tri svoje zastopnike. 0r»žba bo zcradi'a tud> tovarno za izdelavo telefonskih potrebščin, ki se motajo v slučaju vojne prepustiti državj. Sedanji telefonski na-stavljenci bodo ostali se nadilje v svojih uradih, vodstvo pa mora obstojati v početku najmanj iz l?ftn runran^h državljanov, ostalo osobje pa naimam iz S0no. Država ima pravico natfnof* siva nad osobjem. Družba nima pravice, da nastavlja Madžare ali na Ru^e. v slučaju vojne ali p,i notranjih nemirov more drŽava prevzeti vse telefonske naprave brez vsake odškodnine. Druga finančna skupina Srewart i o dobila koncesijo za zgraditev ce>t za vsoto 1600 milijonov lejev. Polrr ..o teh cest bo zgradila z bazaltom družba sama. ostalo polo\ ico pa morejo izvesti rudi drucrc tvrdkc. vendar r>a iih bo financirala i stota ko družba Stewart Najprej bodo zgrajene ceste med Bukarešto in Brašovem ter med Konstan-co in Uhiolom in sicer v teku treh let.
pristaših enega ah drugega nesmrtni: ka, bi obesili na \ ssko stran spomeni* ka po enega, na vrh pa postavili soho kompromisnega slavi je nca. Slavi jenci po dogovoru so sedaj v modi in ni ko* ristnejšega od kompromisa. Jn kompromis sam tudi zasluži spomenik, ampak jih ima že toliko na vseh stra* neh mesta, da ne zbujajo več navdu* šenja.
Koncem konca bi dajali postament lahko tudi v štant, da bi bilo ustreza no tisočim in tisočim upravičenim in neodložljivo najnujnejšim zahtevam tavnega priznanja, ki se vsak dan po* javljajo na vseh vetrovih. Koliko imat mo zaslužnih petdesctletnikov tn ie mlajših jubilantov! Pa bi lepo plačali njegovi slavitelji — to se pravi, kar sam bi odrinil takso in se dal našopa* ti, pa bi ga v* ta namen ustanovljeni urad — glejte, urad bi imeli tudi no\\
ker jih imamo še premalo — porinil na steber. Zastopnice nežnega spola bi dali pod zvonec iz stekla, da bi ne izgubile barve.
yji verjetno. ampak pripravljeni moramo    biti   tudi na nepričakovano
izjemo, namreč na takega jubilanta, ki bi nc žrtvoval življenja svoji slavi
in bi se ne pustil našopati. Zlezel naj bi gori. ampak ostati bi moral na piedestalu brez jesti ves teden. \7erje= mite mi. da bi moško zdržal in ne umrl gladu, saj bi bil sit svoje domiš* Ijavosti. niti bi ne shujšal, še zredil bi se, dokler bi ga ne razgnal napuh in bi bilo — storije konec. A. G.
Obrisali smo se . ..
r Slovenec/ je davi objavil    nzariion-»> n
telegram iz Zagreba, da se dan*-« pelje «kru zi Ljubljano bajno radodarni ameriški mul-timilijonar John Key, ki Je pred kr:itkim obsul na*e kraje p svojim dolarskim iesj-nom. Seveda je novica razburila v>o Ljubljano in vse se je pripravljalo, kako bi se prerilo na zlati dež.
Johna Keya bi bil #tal poseben brzovlak £ službenim voz.om, enim pulmanom ia njega in spremstvo ter dvema va«rom>ma za prtljago in avtomobile okroiz 137.OOO Din — ampak mož je vlak, ki bi bil moral priap*-ti t. Jesenic v Ljubljane okrog l-.lo, nenadoma odpovedal. Kaj ga je zadrievaD na poti. ni znano, le to je potovo, da bo dež ..
KOLEDAft.
Danes: Četrtek '26. junija 193n. katoličani: Virgilii, pravoslavni 13. junija: Akti. DA>Aš>'Jfi PRIREDITVE.
Kino Marica: Ž>na brez framu (<ir*?a Garbo. zvočni film).
Kino  Ideal: Nadvojvoda bareia.
Razstava francej-ke umetnosti t Narodnem domu.
Pređavnje ge. Minke Govekarjeve o krm. gre*u mednarodne ženske tveie na Dunaju ob 20. v dameki ^obi kavarne Emona. DEŽURNE LEKARNE.
Dane6; Bohinc, Kimska cp&ta, Lev*f*-k, fteejjeva cesta, dr. Stanko Kmet, Dunajska ce*ta 41  (Sv. Krištof).
— Pa>ji korobac se je včeraj izcubil ▼ Tivoliju med takozvanim Mome Ca rio hi kamnitimi ttopnfeami proti jrradu. PoStefa najditelj naj ga odda proti nagradi v Drsnikov* m stanovanju, Gledališka ulica *te*. 2. TT. nad.
Krokarska.
— Ka? treš v fcostilno, Miks? Saj ve*, da morava prihodnji tederi plačati najemnino.
O, do takrat bom it prKel domo*.
— i?čžm dekle, ki bi mu poltena. SrvU* na, pridna in bf znala dobro ktibati.
— Svetujem", da najemite kar Štiri.
Zgovornost skodute. Cfo&pod banani ravnatelj je bij živlieriH /clien človpk. Nekesa drie 2a Je posedla v pisarni mlada dama. *£edai sicer rt! ca* za sprejemanje posetov«, je menil shijrt v predsobJ, »toda za kako lepo damo ie g. ra\nateli vedno na razpolago.* — »Tako.« • e odgovorila dama, potem rrm poveHe, da ie prišla njegova fena.«
Skrlatinka v dravski
banovini
109 primerov skrlatinke — Cepljenje proti njej
Ljubljana, 3\ junija. Iz Borovnice  smo  prejeli alarmantno vest, da je  v  borovniški  okolici zbolelo okoli   40  otrok   za   škrlatinko. Informirali
smo se v Drž. higienskem zavodu in zvedeli, da sta higienskemu zavodu prijavljena le 2 primera. Higienski zavod je do 21. t. m. pripeljal 3 bolne otroke v ljubljansko splošno bolnico, od katerih pa je eden že oedravek
V Borovnici  imajo otroci  že  celo leto
škrlatinko. Takoj po novem letu ie_ bilo Higienskemu zavodu prijavljenih 1/ primerov, število bolnih otrok se je do meseca
junija manjšalo in večalo. Varnostna oblast je ukrenila vse potrebne korake, da zajezi okuženie, kar se ji je tudi posrečilo, kako
huda je bila skrlatinka v Borovnici, ilustrira dejstvo, da sta začetkom junija 2 otroka umrla za njo.
Danes odpotuje v Borovnico epidemski zdravnik dr. P e t r i č , ki bo obiskal več vasi v borovniški okolici in ugotovil, v ko-
liko so vesti o velikem številu bolnih otrok
za škrlatinko resnične. Ni namreč izključeno, da starši v svoji nevednosti prikrivajo bolne otroke.
Skrlatinka razsaja močno v vsej dravski banovini. Higienskemu zavodu je prijavljenih 109 primerov, in sicer iz Celja 2, iz celjske okolice 8, iz Kranja 3, iz Krškega 7, iz Laškega 12, iz Ljubljane 4, iz ljubljanske okolice (sem spada tudi Borovnica)
iS. iz Ljutomera 11, iz Logatca 2. \l Maribora 17, iz Maribora — desni breg 5, levi 1, iz Murske 5obote 2, iz Preval j 0, iz Ptuja 2, iz ptujske okolice 2 in iz £marii pri Jelšah 7.
Zanimivo ie, da se v krajih, v katerih
ie Drž. higienski zavod cepil proti škrla-tinki, kakor v Mostah, Št. Vidu, Sostrem, Zalogu, na Jesenicah, v Lescah itd., ni pojavil niti en primer škrlatinke. Zato bi bilo umestno, da odredi banska uprava cepljenje proti škrlatinki v vseh onih krajih, kjer se še ni izvršilo.
Slabe ceste — Piknik in desetletnica Sokolskega društva — Naši
gasilci
I>>l4rnj*k« Toplic«, 35. jiirtiia.
Uprar\io«ne i«o stilne pritožbe O skrajno «la4>erm vstarHu cest v tukaJŠrVJi ;>k6iioi. Hna I>a)*4a4*i'h pa jc poutaia v ia.dnjen\ ča*u cesta, ki vere Toplice s Pbdhosto in Sotesko. Zilasti je ftafUfiarfM most čez potok Radeš pri Meniski vasi. Nevarno je po njem hoditi, 0 kaki vožnji pa kmaht sploh ne bo govora. Res je sicer, da je ru cesta «na tStih, kf bi morala pripadati občim" v oskrbna nje. pa je vsf©d odredbe kr. ban-^e uprave s« nadalje os-fala v oskrbi cestnega odbora, ki pa še* iflc rie ozira, kakor videti, na hanske odredbe in pusti še nadalje cesto v tako desolattiMfl stanju. Res čas hi b;i skrajni, da U sc cesta, zlast: omenjeni most čimprej c popravil, da sc ne pripeti Kaka občutna nesreča.
Tukajšnja narodna šestraz redna šola je •priredila v nedeljo 22. t. m. rastavo dc-kl'skih ročnih del ter ri.sarsk.:b in pismenih izdelkov. Lično urej&na ra/stava je pokazali, kaj vse sc soji v ročnih delih na *o'i. tz ra astaft Ijonlh predmetov jc razvidno, da sc v adi j :> otroci v delih, ki jim bodo koristila v življenju, kakor pletenje, vezenje in šivanje, kar'pač najbolje potre-t>u'ejo kmečka dekleta. Videli smo 'ep^ izdelano perilo, zorenje obleke, nosavec ter razne namizne prte v nar< dneni mntivu. In deška ročna dela? Tu so bile vile in ©rar>lje, posamezni deli kmetskega jrodja, koši in košare ter rami predmet; spletni iz siame in lickani a, f*»« krtače itd. Tudi razstavljene risbe so bile prav čedne, razvrščene, po starostnih stopnjah učencev. Raz-stavo je ogledalo mnocb r>bčnstva in tudi kopaliski-h gostov, ki ba se o njej \M pohrvatno forekli
SšfeolsŠo društvo je Priredilo preteklo nedeljo -piknik: v Rozeku pri Podturnu. Udeležence jc vo3Š v Roz'ek avtobus podjetja Kiokalj. Rožek jc za take prireditve m zabave zelo pripraven   in lep prostor,
zato je tud! taka prireditev vedrio dofero ob"-* kana tako od domačinov kakor tudi od kopaliških gostov, ki se pri tej priliki ozle-dajo tudi velika do sedaj Še ne preiskan pi dzemsko jamo. P;<knk jc bi! dobro obiskan ter sc jc rasvtfa neprisiljena gozdna zabava. Mnogo smeha in zabave so nudile isere dece in nacašćaia, ki je bil pog'»-*čen s pecivom in pokalicami. Za telesne Potrebe se je pekel ianc na ražnju ter kuhala pristna polenta. Po kateri so udeleženci prav pridno segali. !>>bilc pa so se tudi d:uKc potrebščine, tako da ie hi!a za-drrvoliuost vsestranska. — Sokolsko društvo ima svoj javen letni nastop y nedeljo 13. julja s piuslavo lOictneg;* i>b>t-ja in delovanja. Desetletnica ni sicer posebno pomembna letnica v društvenem razvoju, vendar jc 10 let dels v slabih in težkih razmerah, kakor lih jc imelo sokolsko društvo v Toplicah, važen sponi i ns k; dan. Malo je UrušU\, ki bi se morala boriti s takimi nenrilikćHin. naspr ;>t*>tv in tež-koJami kakrr ravno tukajšnje društvo, ki pa je šlo ne oziraje . se na nešteviine zapreke vztrajno za svojim ciljem. Ob 10 letnic: obstoja se more s ponos:>m ozirati na dovršeno delo in na uspehe, ki jih ie z vsiraj-nostio doseglo. Desetletnica naj bo pinur-na proslava tega dela in VJJP »dbuda k na-da'jnemu razvoju ;n napredku. Hr. društva v žuPi se naprošajo, naj sc pri svojih prireditvah blagovolijo ozirati na na ve leni Jan.
V Dobindolu prj Uršuli selio se je vrši.a preteklo nedelio novcM-jiatiovljeuega jrasitnesa društva Dob ndo-. Dve bližnji * asf Uršna sela in Dob bi dol 'mita v.sak svoje lastno gas Ino druiU..) Jeli to zdra-^o in potrebno? Ali ne bj bi", i bo'ie. če S. v splošno docro npu; tili :nfer*se fa
mržnje fcf se 4a ple>n.iii*en p.>!j*j gasilstva zedinili v enoto, ki bi pooHn^tna zadostovala za tak i bližnje vasi? V slogi ie moč!
Dnevne vesti
— Na praanik Vidotega drte »Slovenski naroda n* izidi*, zaradi (e%ar opozarinmo vse inserrnt*, da sprejema uprava .»alase ta jutrišnjo številko samo do in. dopoldne.
— Pregledovanje sortnih p$ikH*lt s krompirjem in p-enico r drei»*>iiici Kmf. tij>ke družbe v Ljubljani iia Poljanski t«, sti 59. Kmetijska družba je s sodelovanjem Kmetijske' poskusne posluje v Ljubljani v svoji drevp<*niei izvedla številu* poskuse z raznimi vrstami krompirja in ps-nitv. Ker s,i ti zelo zanimivi in nazorno podajajo raz. liko med posameznimi sertami. je tud. za kmetovalce zelo poučno, ce si jih ojzl^dajo V ta namen priredi Kmrtij~ka družba ogled in poučno razlago ieh f>o^kUsOv v npj;% Ijn 29. t. m. nb 9. uri ziutrnj na licu inesta. Vodstva ogleda prevzame g. mg. Zaplotnik, ki je poskuse izvedel. Vabijo ^e Vsi *'sli kmetovalri, ki se za to zanimajo, da se utf-b'žijo tega ogleda. — Kmetijska družba v Ljubljani.
— Slovensko Planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da je Aleksandrov doni pod Triglavom olvorjen in oskrbovan.
— Redni letni obrni zbor Podrnince Sv. Cirila iR Metoda v Laškem bo v eo^oto dne 38. junija na Vidov dan *>b S. zvečer v dvorani  hotela  -Savinja- v Laskeih.
— Krojaški in prikrojevalni tečaj v Novem mestu. Krojaške mojstre novomeškega okoliša ponovno opozaPjamo na prikrojevalni tečaj, ki bo od 7. do 26. julija t. 1. v Novem mes;tu. Prijave za tečaj, ki bo cefb-dneven, je poslati nemudoma Zavodu za pospeševanje obrt^ Zbornice TOI v Ljubljani.   Pristojbina   za   bcaj  znaša   100 Din.
— Nova sled za morilcem iz Palanke. V preiskavi za morilcem iz pohote, ki je umoril 91etno Marijo Llinaj, je nastal ne* nađen preokret. Sodniška komisija je po= novno pregledala teren, kjer je bila de* klica umorjena. Ko so pokosili koprive v okolici, so našli palico, ki jo je imela de« klica, ko so jo kmetje zadnjič videli. Pa* lica je ležala na stezici, ki pelje v gozd. Najbrž je morilec tam deklico napadel in jo vlekel nato v gozd. LTgotovill sO tudi, da je v času, ko se je dogodil strašen umor, vozil po glavni cesti blizu gozda voz, v katerem sta bila dva moška, ki sta morala slišati dekličine klice na pomoč. Morda sta tudi v zvezi z umorom. Orož* niki so doslej aretirali več sumljivih oseb, izpustili so pa nekega 501etnega kmeta, ki je dokazal alibi.
— Po 30 letih se je vrnil. Vaso Gjor^jc^ vić iz Bele cerkve je pred 30 leti odpoto* val v Ameriko. Domači niso prejeli od nje* ga ves čas nobenega sporočila in so bili prepričani, da ga ni več med živim?. Pred dnevi se jc pa Vaso nenadoma vrnil iz Amerike čil in zdrav. Ko je potrkal na vrata svoje hiše. mu je žena odgovorila, da ne more sprejeti tujeev pOftoč'. Ko je izjavil, da je njen zakonski mol, mu žena ni verjela, misleč, da ima opravka a pre* metenim sleparjem. Scle, ko ji jc povedal raane podrobnosti o svojem oll<yJ'J pred 30 leti, je žena spoznala, d« je moiakar res njen mož. Gjor^jevič. k» se ga ife v Ameriki lotilo tako domotoijc. da se je vrnil, hoče ostati sed^j aoma in živet! zo* pet v krogu svoje družine.
_ Po 15 letfh »e je javil. V Ruaiji je še
mnogo vojnih ujetnikov A% naJHh krajev. Maraikdo, ki eo ga imeli le za mrtvega, je po dolgih letih javil, da je Živ in zdrav. Tako je bilo tudi z Antonom Koetelnikom. krojaškim mojstrom iz Apatina, ki je odšel prfcd 15 leti v vojno in pole.m nj bilo o njom duha ne sluha. Starši eo ie ukrenili vse potrebno, da bi bil proglašen za mrtvega. Te dni je t>a Koeteinfkove mati dHbiia pismo iz Moskve, v kaiterem ji pogrešani sin sporoča, da je zdrav in upa, da bo pri-
šel s pomočjo poljskes:* konzulata kmalu domov. 1'ismo ic bilo pisana v nemškem jeziku toda s cirilico.
- Trnovska cerkev bo razsvetljena tudi na Vidovdan v soboto zvečer.
Danes! Danes? sveže morske ribe
škroirlbri, sardele. Polej; tega tudi dobra kapljica. — GOSTIjLNA »PRI KOŽI«, ---ŽIDOVSKA ULICA.---
Iz Ljubljane
— li Trgovin« na Vidonlaii dur 2$. junija t. 1. V smislu člena 3'J. naredbe o od-piraniu in zapiranju trgovin rm>ra počivati dNo v trgovinah na Vidovdan le v ca^-u službe božjo od 10. do 11. ure dopoldne. — NdL'i'Mvu gremija trgovcev, Ljubljana.
— Privatna stanovanja in mesečne sobe za dobo 4 in več dni v mesecih julij in avgust bo rabil ttijsko-prometni svet mesta Ljubljane. Vse one stranke, ki bi imele za zgoraj omenjena dva meseca na razpolag* bodisi cela nieblovana stanovanja (l ali 2 sobi s souporabo kuhinje) bodisi posamezne lepe, zračne sobe s posebnim vhodom, naj se zglasc ob navadnih uradnih irah v mestnem ekspeditu (Mestni trg 27-111) pri ravnatelju Sebenikn.
— li splošno žensko društvo opozarja ela-nire in prijateljice na poročilo ge. Minfce Govekarjeve o kongresu Mednarodne ženske zveze na Dunaju nocoj ob 20. v damekl t«obi kavarne Emone. Iz poročila bodo našo žene dobile pobude za novo delo v sV"ji domovini. Vstop je prost in vsakomur dovoljen.
—Ij Ravnateljstvo mestnega dohodar* stvenega urada razpisuje   dobavo blaga.
podloge in krojaških del za službeno let* no obleko duhodarstvenih uslužbencev. Vzorce in ponudbe je predložiti do 1. ju* lijt 1930 v pisarni imenovanega urada na Gosposvetski cesti 17.
_lj Vpisovanje na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se bo vrfttk) na \xeb šolekih oddelkih šele začetkom septembra.
—Ij Natečaj je razpisan v 5oli za zaščitne sestre v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 13. avgusta 1930. Gojenke se namestijo po dovršeni šoli v II. kategorijo drž. uradnikov. Natančni pogoji 60 razvidni v zadnji številki  »Službenega  lista dravske banovine:.
—Ij Pevski rbor Glasbene Matice ima danes v četrtek ob 20. izredno važno vas jo za moški zbor ob pol 20. pa je kratka odborova in reditcljska seja. Prosimo, da prtdejo vsi pevci točno k vaji.
—Ij Oddaja zakupa trgovskih lokalov v palafi »Ljubljanski drorc t Ljubljani se bo
vršila potom licitacije dne 12. julija t. 1. pri direkciji drtavnib železnic v Ljubljani. Offlae je na vpogled v pisarni Zbornice za T01 v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji.
—Ij Za rezervne oficirje. Ljubljanski člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani se pozivajo, naj se udeleže v soihoto dne 2$. junija 1330, na Vidov dan, kt se praznuje kot spominaki dan preminulih boriteljv za domovino, elove&nega rekvijema, ki bo v hi_ kajšnji stolnici ob 10. dopoldne, član! naj s# jfiierejo pol ure pred pričetkOm bago. služnega opravila v pisarni Zveze rezervnih Oficirjev (Kongresni trg l-II nadstropje), odkoder bo akupen odhod e člani uprave in nadzornega odbora. — Žveea rezervnih oficirjev v Ljubljani.
—Ij Ruiki Odbor sporoča, da 27. t m. v petek oh pol 12. v pravoslavni cerkvi v Ljubljani paraatos po blagopokojni ge. Alle Bilimović.
_ajn|t^HTg
—Ij Na dri, realki r Ljubfjanj bo razstava dijaških ri^ar-kih in plamen in izdel-k*)\ Icr herbarij^v dne '_*7. junija od Jo 18. in dne 2fc. junija od 10. do 1 t.
—Ij K višjem i tečejnemu izpitu na IL drž. realni gimnaziji v jn.jii^kcm roku l°2q 30 se jc p-^'asi'j }J kandidatov in
13 kandidatinj, ^K^.pa| 5.: h.den |c zaradi bolezni pred i^p.tt,ni icisf.*pil k izpitu jc bilo pripuščenib SI. ^rdi-st io o.iu pri/nas na 10 so bili 6p~oaceE< ustnega fzp%a: Bukovec Marija. rC r^.K Zdenka. N'.vak Zo^ fija, Ravnikar Ivana s. Ljudmila s.jrm V^ida, Zarnik i J i: l.cnče Pv^cr L.po\ec Jo^ip, Krejjar !7ranc 1'ciiauer Lcopvlc1 Zrelost jc bila pr^uam kandidatom: Gnezda Josipina, pCex5evan i^H.'aniila. Kte» menšek Irena, Obla* Ivana, s Avks.ria, 1'ratnik Jelka, ittcr Martina: Aildnjaj nič Boris, Bakarčič Leon, Benedik Dra^o« tin, Bezenšek J-isp. Ceuo;č Josip. Ocrne Boris. jDebevcc ivaa, Dobr«č N;ktda. Drnovšek Ljubo. G::-i č Albin, Janež Sra, nislav. kim Karel Koc|*ni-2 Milan, krai« gher \7ito, Lp^oviek Mir»co, Majcen Ivan, Mal Miran, MulHi Pttrič Gustav, Petiič Lrnst, Petrič Jus'p. Prapiotnik Tranc Re^ žek Ivan, Rojcc Stanialav, Kuprecht Hubert. Škerlj Ivan. Tonšič Anton Vradr.al Alojzij, Zore S\i'Ku, Zupane Vijem, Žitnik Peter. Dva V.iididat;i ^ta bila odklo* njena za 3 mcse;e, 1 kandr lat in 1 tanJU datinja pa za en j leto
—lj Na drraTDi II. deski meščanski soli v Ljubljani bo vpisovanje v soboto 28. junija t. I. od 10. d j 12. ure in v nedeljo 29. junija od 0. do 11. ur.-. Novovslopiv'^i učenci, ki so dovršili 4. razred cenovne Šol' . n;0 en a^ase v spremstvu staršev in priaeao peboj zadnie šolsko sflHČevalo in krstni list. Vsak urenee mora pri vpisu plaćvi 20 r»jti v fond zn zdravstveno zakrito učenčevi tejja vplačila &o gpcej^epi sirrmašni učenci, ki *e izkažejo s tozadevnim potrdilom davčnega urada.
—lj Knncui i/pHi na držaTni trgovski akademiji v Ljubljani eo se vrnili pod prej. sedAtvom ni i metrskega odposlanca g, in-tii.ektorja Mihajla Predla od 6. do .4. juni-iu. Od *20 prijavljenih kandioatov |ib ;e i/pii na;ia\ilo lo, dočini so bili r^pr.^'dra-ni Za irf ir.esece 4 kandidati, 1 pa za celo k to. Izpi* so napravili: Anžiovar Dragolin. Bydtb licrla. Pobnik Vla^ta, Fnlsch Her-ma, Keržan Edvard. Krek Helena, Marinko VlnkO, Moljk Marija. Piki Franjo, Kupnik Magdalena, ScoHm( Vikt >r. Tončjć Nala. Vcrdir Ana (z odliko), Veselic Bori« <:i 7A-gon Darinka.
—lj Sklep šolskega leta 1929 30 na drž. kobservatoriju v Ljubljani. Na Vidov dan v oboto, dne 28. t. m. ob 11. dopoldne bo v Filharmonični dvorani slovesen sklep šolskega leta na drž. konservatoriju. V proslavo Vidovega dne sc vrši akademija, ki obsega tri dele. V I. delu zaigra gos dalni kvartet konservatoristov Stanič, Permelj, Šuštcišič. Leskovic I. in II. sta* \ck Šušteršičcvega godalnega kvarteta tet I. stavek l eskovičevega godalnega kvar* teta v d^molu. Poleg tejja spremlja godaL ni kvartet Lipovškovo pesem za sopran »Na meji«, katero izvaja gdč. Mezc Ana. Vsa  tri  dela    so    iz kompozicijske šole
prof. Slavka Ostcrca, naštudiral pa jih jc prof. šlaib. V II delu zapojeta bkvarča in Ži\ko iz šole ravnatelja llubada Dvorako^ va dueta »Zadnja želja« in »Namenjeno jc nama«. Na klavirju ju spremlja Mc^ nardi Pia. V III. delu pa bo najprej ob; darjen eden najpridnejsih in najvrednej-Ši6 gojencev konzervatorija c novo vio^ lino, ki jo jc izdelal in v ta namen po* daril tl\ orni gosi** p. M. Mu^io. Nato slede poročila ravnateljstva in razdelitev spričeval. K sklepu zapoje zbor konservatoristov državno himno. Vstop na aka* demijo ie prost, ravnateljstvo vabi v prvi vrsti starše gojencev kakor tudi prijatelje konserv atorija   k   zaključnemu nastopu.
— Obnova trinadstropne Eggrove hiše na Bregu. Včeraj so začeli delavci postav; Ijati zidarski oder ob tej hi^i na Brestu in v Križevniški ulici, da se zunanje stene te velike hiše primerno popravijo in okusno prebelijo. Sedanje lepo vreme je zelo ugocL no za renoviranje hiš. zato jc pričakovati, da dobi v dveh treh mesecih lepo zunanje lice še marsikatera hiša, ki je potrebna temeljite obnove.
—lj Pri ličku na Gričku bo na Vidovdan j z\eeer pri vsakem vremenu na novc»ureje- ; nem vrtu tvrdka Bar proizvajala na gramofonskem ojačevalcu najmodernejše k.miade.
—lj V nedeljo na sv. Petra popoldne bo ob vstfceu vremenu pri Tičku na Gričku if gnan je. Pridite na štruklje. Obenem no tvrdka Bar na gramofonskem ojač^vaicu prednašala najmodorneišo al;>.-bo.
NOGAVICE i i»60M
Najboljše, najtrajnepe. zalo 13 »ajceneišel
Iz Celja
—c Razstava iia deški nir>čan>ki ^oli po. daljsana. Na splošno želj.) obeinslva je vodstvo tukajšnje dižavne doške m šianske |€ podaljšalo razstavo risarskih, kiparskih, lončarskih, mizarskih in vseh ostalih izdelkov svojih gojencev do vključno petka 27. t. m do 18.30 ure. V«?i. ki lazslave ?e niso ogledali, &o uljudno vabljeni, ker jim rep? ne bo zal obiska pravih mojstrskih in umetniških izdelkov naže mladine.
—c Drž. deška meščanska šola kone-n šolsko leto dne 28. juniju e šolsko proabu vo, h kateri jc vabljeno tudi občinstvo. Pn. četek ob 10. uri. Vpisovanje v v^e razrede bo v ponedeljek dne 30. junija od 8.-12. ure. V prvi razred ee sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili 4. šolsko leto. S teboj naj prinesejo izkaz o šolskem napredku ter krstni li«?t.
Milijon Srankov za popačen glas v Silsnu
Pariz ima gopet iihni. a zaio pikantno senzacijo. OosgxxH£nj Voiul Xa\ar toži neko londonsko fUftoko dnubo« Ker jc \ /močnem iihnu popačila njen gla^. pa tudi njena posta? 1 je obilnejša. Gospodična. Na\ .'. r zahteva sedaj rrrilatofl rrank(>\ odškodnine. Ćeš, da /aradi tega trpi njena lepota, oziroma njen sloves.
Film se imenuje ^Cesta ic lcp<i.>. Navarovu pa je v njem igrala vlozo abonentke Coinedle Prancajse. Urala je pač. kolikor ie znala in vedela, toda v filmu je baje nemogoča. O tem pravi sama: To jc naravnust sramota! Zločin! Moje oei so gledale v filmu toiX), brezizrazno, moja postava ie bila jiorostasno obnlna. moj jrjas P-i — ah moj bos: — raztrgan. joka\, liripav in jecljajoč. Samo. če se spomnim na to, pa se tresem od sramote. Od prijateljev in prijateljic se>m sprejela okoli 200 protestnih pisem. Škoda, da filma nisem videla, preden so jza začeli predvajati. Nikdar ne bi pustila, da me tako onečaščajo in da na ta način resno osražajo mojo umetniško karijero. Zahtevam milijon frankov odškodnine.*
Sedaj so parižani radovedni, če bo Navarova res uspela.
40.000 dolarjev nagrade za izsleditev morilca
Kakor smo že nedavno poročali, je bil v Cincaru zavratno ustreljen reporter in novinar Lin^lc. Mož je bil eden najspretnejšili čikaških reporter-jev, zlasti pa je poznal razmere čika-škejza podzemnega sveta. Nedavno je v »Chicago Tribune« objavil daljši popis iz življenja čikaških tihotapcev in banditov. opisal je njihove šege in navade ter tudi izdal nekatera skrivališča. To je bilo zanj usodepolno, kajti tihotapci so i;a ustrelili.
Policija je uvedla obširno preiskavo, da izsledi zločinca, vendar je bil ves njen trud dosedaj zaman. Sedaj so čikaški listi razpisali -40.000 dolarjev nagrade za onega, ki pride prvi morilcu na sled.
Policija domneva, da je pri umoru sodelovalo najmanj šest oseb. Aretirala je znanega tihotapca Dominika AicI-Ioja, ki je baje eden najboljših strelcev med tihotapci. Na njegovem stanovanju je našla policija dva samokresa.
—!j 6. julija ob 4. popoldne bo r .^Hiki,
gostilna Reihniaiihaus«, veeelica, ki jo priredita CM podružnici. Na sporedu je sre-čolov z krasnimi dobitki, šaljiva poŠta, ples, godba. Dobra postreiba je zaaijrura-na. Vsi ljubitelji družbe se vabijo, dg po-setijo to priredHev.
Brez poiebcuffi gaiaJU,
V globoki žalosti naznanja Alojz Kraje v svojem, v imenu svoje Žene Zorke, svojih otrok Lee, Matije, Toneta in Nikota ter svojega zeta ing« arch. Janka Omahna vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je nala nadvse ljubljena hčerka, odnosno sestra in sva-kittja
daaes boguvdano za vedno preminula.
Pogreb naie ljube Vande bo v petek, dne 27* junija 1930, ob §• uri popoldne iz hiie ialosti na farno pokopališče v Grahovem, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico.
Sv. maia zadužnica se bo brala v domači farni cerkvi.
VA* ki ste jo potnoll in radi imeli, ohranite jo v lepem spominu.
Grahov* pH Cerhniti, dne ZS* junija 1910.
»SLOVENSKI   NAROD«* dne 36. junij* 1930.
Štev. 143
1 32
Krog zločinov
Roman
Haflam igra svojo igro
— Kakšno srečo ste imeli, Hallarn? Warner si je skrbno prižgal cigaro
te popil črno kavo, stoječo pred njim nm mizi. Pri obedu ni jedel skoro nič in hodil je zamišljeno po sobi, ko je prispel Hallarn iz Londona. En sam pogled je zadostoval, da je uganil, da prinaša Hallarn važne novice.
— Največjo srečo, — je odgovoril Jfellam:.
Prizdignil je malo in pripovedoval Warnerju, kaj je bil zvedel pri advokata v Elmbridge. Še predno je končaj svoje pripovedovanje, je planil iWarner pokonci in začel znova hoditi po sobi.
— Vnukinja sira Thomasa Abbota Elmbridge? — je vzkliknil.  — To
ime mi je zelo dobro znano. Bogat filantrop — dajal je velike podpore za znanstvena raziskavanja. Umrl je pred meseci — čital sem njegovo oporoko v »Timesu«. Zapustil je — koliko?
— Pol milijona! — je odgovoril JfeHam.
~ Pol milijona! In jaz sem plačeval njegovi vnukinji par funtov na te-den! — John Warner se je zasmejal. — Hallarn, dragi moj, to spada med zadeve, ki delajo življenje tako vražje zanimivo. Ne boste verjeli, da žrtvujete ves svoj prosti čas studiranju filozofije. — Pokazal je na vrata, vodeča ▼ knjižnico. — Ce bi mi rekli, naj združim modrost vseh vekov, b\ dejal: >ćlovek nikoli ne ve, kaj ga čaka za vogalom — sreča, ljubezen ali smrt«. Sreča — ljubezen —
Govoril je počasi in gledal skozi okno čez travnike in hribe z rdečkasto zlatim nebom v ozadju. Ljubezni nikoli ni okusil. Sreča — včasi se mu je nasmehnila, navadno mu je pa obračala hrbet. Cena, s katero se je odkupoval, da ga ni zgrabila roka pravice, je bila ogromna. Bogastvo — veliko bogastvo, pol milijona funtov, je videl v duhu pred seboj in misel nanj mu ni šla več iz glave.
Viktor Hallarn je siišal, kako je njegov predstojnik globoko vzdihnil. Potem je postava pri oknu izpregovorila:
— Nadaljujte! Kaj je s to Farrovo? Delo današnjega dne vam bo dobro plačano. Hallarn.
Hallanu so se zaiskrie oči.
— Seveda bo -petdeset — petdeset.
— Kaj pomeni to?
✓ — Dejal sem petdeset — petdeset.
— Dejali ste to? — John VVarner se je naglo obrnil in oči so se mu srdito zasvetile. — Diktirate mi pogoje?
— Viktor HaMan ie skomignil z rameni. Čutil je, da ima on bč v roki.
— To, kar zahtevam, mi po pravici todi gre. Da ni imene ...
— Da ni vas, — je ponovi'1 VVarner
zaoič&vo. — Kdo je pa vas našel v srabnu in vam pomagal iz ntega. Nikar ne mislite, da tega nisem vedel. Ko sva se v pariškem kabaretu prvič srečala, ste bdi izgubljena eksistenca. Kar priznajte, da je vam tekla voda v grlo. Zdaij mi pa diktirate svoje pogoje. Petdeset — petdeset! — Wa«rner se ie porogljivo zasmejal. — Jaz sam sem nosil ves rizdko seveda. Moral sem polož ti tisoč funtov predujma, — je dejal Hal-ian.
VVarner se je cinično zasmejal.
— Kupili ste dokumente kar na slepo srečo, a? Kako pa veste, da se ta ženska bajke o dokumentih M oliv Langtonove ni izmislila?
Viktor Hallan je zrl na posodo s sadjem, stoječo pred njim. Hotel mu je povedati, da -je bil pri Jni'Kji Farrov' na domu in da je sam pregledal dokumente, katere je imela shranjene v oklopni blagajni, pa se je premislil. Iz vedenja Johna VVarner* a je posnel, koliko bi znašal njegov delež, če bi se VVarner polastil bogastva sira Thomasa Abbota. VVarner ga je imel očividno za koristnega pomoon ka, za navadnega usl-užbenca in nič več.
— Mislil sem, da mi ie povedala vse po pravici, — je odgovoril Halian malomarno. — Ne dam se tako lahko pretentati.
V njegovi glavi «ie začel dozorevati naklep. Gledal je ves čas na mizo. da bi \Varner ne opazil v njegovih očeh. da mu ie šinila v glavo nova misel .n da se hoče na svojo pest polastiti bogate ded-šcine Mollv I-angtonove.
— Pol milijona! To ie bilo vredno igre in največjega rizi»ka, kar jih je kdaj prevzel kot drzen kvartopirec v evrop-skh velemesti!].
— Jutri popoldne se znova sesta-neva, — je nadaljeval.
— In vzamete s seboj ostalih osemsto funtov, a?
— Da, tako sem sklenil.
—Saj sem si mislil, — je zamrmral VVarner. — Ta Julija Farrova se je pojavila kot elegantna dama. pa ni imela v žepu niti beliča, pravite? Hm. Brez najmanjše nade, da bi prišla do denarja — taka ženska je zmožna pripovedovati izmišljene zgodbe. — VVarner je gledal Hallama izpod čela. — Kje se boste — hočem reči bova — sestala z njo?
Hallarn je bil pripravljen na to vprašanje. Vedel je dobro, kako važno je držati Johna VVarnerja in Julijo Farrovo na primerni razdalji od sebe. VVarner bi kmalu ugotovil, da ima Farrova originalne dokumente in da bi takoj sklenil z njo kupčijo.
— Jutri popoldne ob štirih se se-staneva pri Bordoniju.
Po teh besedah je Hallarn mirno prižgal cigareto, kakor da govori o lanskem snegu. Z Julijo Farrovo bi s< moral sestati šele v četrtek, ko je obljubil, da pride po dokumente Mollv Langtonove in prinese denar, da bo kupčija urejena. Hallarn se je vedel docela neprisiljeno.
— Bordoni — to je moderna čajar-na v St. James, je-li?
Senzacionalen proces
v Parizu
OLLAT
GUM. .!
Antiseptično prepariran
Zaščitni znak zaupanja
dokazano nedosegljiva!
DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetov-onfe tovarn. Otroški vozpčlci od najprijjrosteiše ga do
najfinejšega modela. Izdelujejo se tuda po okusa naročnika. Štvami strofi,   motorji, rmeumarika, posa-deE. Velika tzbera, najnižje cene. Prodaja na obrok«. Cenfkj
franko.
►TRIBUNA«  F. B.  L, tovarna  dvokoles   In   otroških vozičkov, LJubljani, Kariovska cesti it i.
KRALJEVICA
Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plaae-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so >Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«.
Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kralje vica, in pisarne »Putnika«. 52/1
Najboljši češki blasovi
Zajamčeno Čistovolnene
moške In damske blagove
zadnjih  novosti ia
pomladno tn letno sezlfo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE
SUKNA
Siejsjel - Imhof — Brno
Paiackeho tir. 12, Češkoslovaška.
Največja izbira. * Najnižje tv omiške cene. - Naj solidne j ša Izvršitev vseh naročil. * Na zahtevo vzorci zastonj in postavne prosto.
Vsaka beseda 50 pavr. Plača 90 lahko tudi v Za odgovor znamko I — Sa vprašanja brss ■   ■ ■     ndQnvar1amo   -   MafrrumjŠi otfto» IMn
Gramofonske plošče
več komadov se ugodno proda posamezno ali skupno. — Ogleda se v upravi »Slovenskega Naroda«. 1900
L Mikuš
UUBUANA Mestn 'ro 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni n palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
Klavirji E
Svarim pred  nakupom navideznega   bLaja,   c enih  klavirjev 1
Kupujte oa obroke
od Din 400-—
prve svetovne fabrikate:   Bo sen detier,   Šteta way,  Forster H6»*l, Sttaffi   original,   ki   so nesporno
najboljši 1   (lahka,   preeinza mehanika). Prodaja jih Iz kj učno le sod izvedenec m bi v. očit. Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3 Najcenejša nosoievalalca.
Za stavb« *
vsakovrsten suh tesan In žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in dro.
ZTTn tež-Jvočam želodca prrpoToča d<r. G. PiccoK, Leka mar v L»iirt»-liani. 58-T
PoseČajte
hotel -restavracijo
»Mariborski dvor« Oset
Prenočišča, zaraze, kopalnice, avto
50T
Trgovcem z dežele
ki hočejo začeti v Ljubljani trgovino, se nudi krasna prilika prevzeti dobro upeljano razpošiljata ico in detail-trao-vino. Na razpolago odjemalci, izdelovalci, klišeji in vse potrebno. Le solventni reflek-tanti naj se javijo pod »50 tisoč«/1904 na upravo Slov. Naroda. 1904
IJUULl.il HJLHJLI. I. ■ ■ UUUUUJ
MODROCE
la airik močno blaeo Dio 240.— spodnje modrece, mreže, posteljne odele najcenejše kupite pri
RUDOLF SEVER
Marijam trg 3 Zahtevajte vzorce! 29/T ■ ■ ■■ ■■■■■■■■■■■■■■■ ,
lltakutatutni papir
ptedaja uptava t&to*etu&ega flatcda^
2e«a umorila svojega moža. ker ]
brez njenega
Te dni se Je morala zagovarjati pred pariško poroto neka Evgenija Vitrac, ki je ustrelila svojega moža, ker je napravil izlet z avtomobilom brez njenega dovoljenja. 35 letna ženska, ki je prišla pred sodišče v žalni obleki in s črnim pajčolanom, ni bila videti posebno simpatična. Njen mož, arhitekt Vitrac je imel v začetku zakona slabe izkušnje. Evgenija Vitrac, je bila pred poroko nameščena na pariškem magistratu, kjer je poneverila malenkostnih 33.000 dinarjev, za kar je zvedel mož šele po poroki. Vitrac ji je zadevo odpustil in tudi vrnil po-neverjeno svoto. Spomin na to njegovo dobroto pa je zagrenil poznejša zakonska leta. 2ena se je celo tako daleč spozabila, da je kradla manjše in večje • zneske denarja iz listnice svojega moža. Prišlo je pogosto do prepirov med zakoncema in lani meseca maja se je žena skušala zastrupiti z vero-nalom. Mož se je tudi ob tej priliki izkazal kot pošten človek. 2eni je požrtvovalno stregel ter storil vse, da je ozdravela. Kako naj bi vedel, da bo rešil življenje svoji lastni morilki?
Ob pričetku sodne razprave je bila Evgenija Vitrac vsa v solzah in ni mogla na videz izpregovoriti niti besede. Ko pa se je bilo treba braniti, se je takoj osvestila in njen obraz je dobil poteze močne energije.
Prepiri so se pričeli, je dejal predsednik, ko je hotel vaš mož opustiti službo pri arhitektu, pri katerem ste tudi vi delali, ker je hotel ustanoviti lastno pisarno. Da bi ta svoj namen dosegel, je hotel omejiti izdatke, s čemer pa niste bili zadovoljni, kaj ne?
— Da, je odgovorila obtoženka, jaz se nisem hotela brigati za gospodinjstvo. Za to nisem imela nobenega veselja.
Predsednik je skušal pojasniti porotnikom, da ne gre za umor iz ljubosumnosti, temveč iz zavisti, ker ni žena privoščila možu zboljšanja življen-skega položaja.
Obtoženka je hotela pred porotniki zbuditi vtis, kako grozno ji je, ker je preživela svojega moža. Po umoru je namreč oddala tudi proti sebi dva strela, ki sta jo tako težko ranila, da je označil sodni zdravnik njeno rešitev kot Čudež kirurgije. Ko je pripomnila, da bi bila vesela, ako bi se nahajala na mestu svojega moža, je predsednik odvrnil: »To pravijo skoro vsi, ki stoje na vašem mestu, Vi pa ste izvršili umor, ker vam mož ni hotel dovolj podrobno pojasniti svoj izlet. Ali res mislite, da je bilo to vredno smrti.« Vitiacova je odgovorila: >Ne«, nakar je predsednik nadaljeval: »Nočem, da bi napačno razumeli, mislim pa, da bi do vsega tega ne prišlo, če bi vas mož pravočasno pošteno pretepel.c
e napravil  izlet z avtomobilom
H' voljenj?
Ko je nato pripomnila obtoženka še enkrat, da je hotela tudi sebe usmrtit1 in da na; bi jo pustili raje umreti, je predsednik dejal: »Človeška družba je mani okiutna. kakor ste bili vi.« Vitra-cova je odogvorila: »Nasprotno, mnoge bolj je ekrutna, ker me sili živeti proti lastni volji.«
Po zaslišanju raznih prič. ki so o umorjenem možu izpovedali samo najboljše, in po govorih državnega pravilnika ter zagovornika, je sodišče razglasilo razsodbo, s katero je bila Vi-tracova obsojena na pet let prisilnega dela.
Največji cirkus na svetu
V Evropi je največje cirkuško in menežarijsko podjetje Hagenbeckovo v Hamburgu, velik je tudi cirkus »Krone«, največji cirkus na svetu pa je podjetje bratov Ringlingov v Ameriki. Cirkus je bil ustanovljen I. 18S-4. Ko sta biata začela, sta imela 27 m dolg šotor, 22 konj in 11 voz. Drugih živali nista imela. Kako ogromno je njuno podjetje napredovalo, je najbolj razvidno iz statistike sedanjega cirkusa. Podjetje zaposluje sedaj 1600 oseb, ima 735 konj, okoli 1000 domačih živali in divjih zveri ter za potovanja približno 100 dvojnih vagonov. Pri podjetju so nastavljeni živinozdravniki, zobozdravniki, odvetniki, detektivi, potujoči učitelji za 600 otrok, ki tudi spadajo k cirkuškemu osobju itd. V šotoru je prostora za 15.000 oseb, vsako leto pa poseti cirkuške predstave 4 milijone ljudi.
Na leto je 400 predstav, pri katerih inkasira podjetje 6 milijonov dolarjev, v naši valuti okoli 336 milijonov Din.
Samomor matere in hčerke na Dunaju
Dunaj je kakor ostala velemesta dan za dnem pozorišče neštetih tragedij, zločinov in nesreč. Med tragedije zadnjega tedna spada tudi skupna smrt matere in hčerke, ki so ju našli v torek zjutraj mrtvi v stanovanju XI. okraja v Ehamgasse. Zastrupili sta se bilj s plinom.
Gre za 631 etno Marijo Dworakovo in njeno 191etno hčerko Terezo, pomožno delavko. Vsi poizkusi, da bi ju rešili, so ostali brezuspešni. V stanovanju so bili namireč odprti trije plinski petelini in bi'lo je očividno, da sta nesrečnici morali že dalje časa vdihavati strupeni plin.
Nekateri sosedje zatrjujejo, da sta Šli mati in hčerka zaradi bede skupno v smrt, drugi pa pravijo, da se že dalje
časa n*sia razumela. To je ugotovita tudi policija. Dekle je namreč imelo fanta, s katerim mati ni bila zadovoljna. Zato sta se često prepirali. Hčerka se je hotela že letos v maju zastrupiti, pa so ji še pravočasno reših' živčen i e. Vse kaže. da je sedaj nesrečna mladenka sklenila, da si konča življenje, zakaj pa je odprla plin, ko ie bila ž njo v starKT/anju tudi mati. na znano.
Moderna higijena ust
Mnetija zobordravrnških strokovnih avto-frte* o najprimernejših sredstvih za čiščenis soi> in nego ust hodijo že stoletja različna pota hs je kozmetična industrija evropskih in ameriških držav večinoma orez obiek-fcrvn«, znan^tven^ kritik** pograbila vsako i<i*io. da hi usula na rlov^rvo z Hajno reklamo podprto plrvho :iajrazličn*jžih zobnih čistil.
\ajpr*»j so prišli zohni prarfki. nato zobna mila, za t^mj >anti>Ar>tK»rje< ustn*» vod«*. zobn*» krem«9, in sobo* rva*rte. p«*n**č« in n*>p**neč* «*» z odlr*anj«»m in n^rvilocanjf^m kisika, zobni kamen topeča in raz>kuz>valna obenem. Po vseh dPŽ>Uh prte#*eajo različni zobni zdravniki na različna zobna Čistila, pretHšno ne kritično občinstvo m-iožjca pacijentov pa s« vprašuje: Komn naj verja-m«no?
Na podlagi najnovpjšth docmanj ja motika, v danes priljubljeni hjbasti obliki napravljena zobna pasta ali zobna krema v zvezi s prijetno okusno zobno vodo m dobro rudi vrzeli mH zobmi prodirajoon zobn** ščf»tko ono srpd^vo, s katerim lahko dosežemo neoporečno higijeno iKt in zob. Kakor že poveo a no, gre pri tem samo za mehanično čiščenje, ki ga pa ne smemo ogrožati p slabimi sirovinami.
Na nomžkpm porablja približno 6 milijonov ljudi za vsakdanjo nego zob rn ust Chlorodorrt. Poraba zobne paste znaša prilično 80% v voljne nemške porabe zobnih past. Pa tudj po drugih deželah, zlasti v prekomorskih krajih, je konzum zobne paste Cblorodont ogromen. Iz Mevilk je torej razvidno, da vzrok razširjenja in splo^ri** priljubljenosti tega zobnega čistila ni samo reklama, nego zlasti in poglavitno strogo znanstveni izsledki, ki so že celo vrsto l«t vodili sestavo te zobne paste.
Premaščeno medicinsko mflo, ki ga j« v zobni pasti Cblorodont >amo ti<3>l\\ atno množino služi samo zato, da komaj zadostuje za razstopitev ostankov beljakovin in tolac tw množin detritusa.
Slednjič pa je omeniti, da ee trpora-blja za a romati žira nje zobne pa*4c najfinjse a m<=»-riško olje poprove mete, ki spnČo rožnatega okusa poprove mete zobni pasti Chloro-dont v vsakdanji rabi daje bolj kounatično važno lastnost, zakrije slab vonj rz ust in zapušča v ustni votlim aromatično prijeten občutek svežosti in snažnosti. Naposled ima pa olje pristne poprove me-te šibek antiseptični učinek, da lahko v rasti zadržuje neke plesnobne glivice in pospeševalce gnilobe.
Iz vsega izhaja torej, da predstavlja zobna pasta Chlorodont idealno ustno-higijen-sko kombinacijo neporečnega zobnega praška e premaščenim milom, kalijevim kloratom in ustno vodo, katere redna poraba £# po kratki rabi preskrbi zdravo iretno dol-bino, lep* v prirodni barvi popravljajoče se zobe z zdravim in svetlo ohranjenim zobnim lošeem.
POLETNE
nouosTi
ZA OBLEKE. PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD
PRI
H0UHK-U
LJUBUHnfl
KONGRESNI TRO 15
UraMe Josip ZopanOč. — Za »Narodno taskaroo«; fraa Jescriefc. — Za apravc in
osi ssss: Oton CfcnstoL - Vsi v Ljobijass.