~//fAJ?D
f-yiMitice,.,

NO. 33


/in/iERie/« m— hi o ivi
AM€R1CAN IN SPIRIT F0R6I6N IN LANGUAGE ONLY
^ ■	' iipBr
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, iShSohfFiorS^Phoeni*, Ely. Pueblo. RockSprmg,
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. MARCH 1, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Pretext gfjje
dsiepcijo v Hanoi

Jimmy Carter se je odločil poslati sredi marca v Hanoi posebno delegacijo, ki bo skušala dobiti podatke o še pogrešanih a-meriških vojakih,
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA bo poslal sredi tega meseca posebno delegacijo v Vietnam, da poskuša dobiti tam podatke o vseh še pogrešanih ameriških vojakih tekom vietnamske vojne. Takih je še preko 1,900. Zastopnik državnega tajništva F. Z. Brown je povedal, da nameravajo ZDA poslati slično, le nekaj manjšo delegacijo tudi v Laos.
Delegacijo, ki pojde v Hanoi bo vodil predsednik Unije avtomobilskega delavstva Leonard Woodcock. Njeni člani, skupno jih bo pet, bodo imenovani v naslednjih dneh.
Ameriška delegacija bo v Ha-noiu govorila verjetno tudi o drugih vprašanjih in pregledala možnosti in pogoje za vzposta vo rednih diplomatskih odnosov. Za obisk te delegacije v Ha-noiu tam niso stavili nobenih pogojev, vzpostavo diplomatskih odnosov pa je doslej Hanoi vezal na “izpolnitev” obljube ZDA o pomoči pri obnovi Vietnama. Ta obljuba je bila dodatek k pariškemu dogovoru ° končanju vojno v Jndokinf. V Washington« so na stališču, da je Hanoi pariški dogovor prelomil, ko je poslal svoje vojake, da so zasedli Južni Vietnam, in in s tem seveda tudi izgubil vso pravico do zahtevanja kakršne koli ameriške pomoči za obnovo ali, kot to imenujejo v Ha-noiu, do — voine. odškodnine.

v*!''Vi,
ffl ^ .
' Ufe
OfcflSu® toIs cfiHGS uevesque
Novi vatikanski oddajnik za kratke valove bo poslej najmočnejši na svetu. Oddajati bo začel v letošnjem poletju.
RIM, It. — Vatikanska radio postaja gradi novo, mogočno anteno, naj večjo vrtečo se na svetu. To ji bo omogočilo močnejši in boljši glas, ki ga bo težje motiti. Države komunistične vzhodne Evrope vatikanske oddaje skoraj redno motijo.
Nov vatikanski oddajnik bo imel na kratkh valovih jačino 500 kilovatov, njihova antena bo na vrhu 260 čevljev visokega stolpa. Kratkovalovni oddajnik bo doslej najmočnejši na svetu.
Češkoslovaški tednik Tribuna je pretekli, teden napadel vatikanske oddaje kot del zahodnih °ddaj, ki da skušajo ideološko spodkopati Češko slovaško in oruge komunistične države.
Maroko zapustil “Afriško edinost”
RABAT, Mar. — Maroko je odpovedal svoje sodelovanje v Organizaciji afriške edinosti v znak protesta proti obdolžit-vam, da je sodeloval pri poskusu prevrata v Benimu 16. janu-arja letos.
m
--------
j QUEBEC, Kv. - Predsednik Ko so ribiči na- vzhodni oba - j pokrajinske, vlade Rene Leves-H zadovoljni, vidijo neka- que je 6. februarja, ko je do teri na zahodni v razteg- smrti povozil nekega na cesti le-nitvi obalnih voda Škodo, žečega, po vsem sodeč pijanega WASHINGTON, D. C. — Z moškega, bil brez očal, ki bi jih današnjim dnem je stopil v ve-j naj moral nositi na temelju svq-Ijavo zakon o raztegnitvi obal- Ijega vozniškega dovoljenja.
CYRUS VANCE nastopa previdno in preudarno pri reševanju k o č Ij i v i h mednarodnih vprašanj. Trenutno mu dela skrbi Uganda.
Novi grobovi
Peter Trpin
Včeraj dopoldne je umrl na svojem domu 70 let stari Peter Trpin z 18406 Neff Road, rojen v Škofji Loki na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1949, mož Alojzije, roj. Dreu, oče pok. Jožeta, Johna (Kanada) in Lojzeta, brat Kati, Frančiške, Ivanke, Rezke (vse v Sloveniji) ter Marjance Matkovič (Harrisburg, Pa.). Pokojnik
nih voda, kar zaflevahribolov in druge gospodarske zadeve, na do 200 milj od obale in ponekod celo dalje. Ribiči ob severnem delu vzhodne obale so zadovoljni, ker vidijo v tem za sebe rešitev. Njihova zastarela ribiška brodovja niso namreč sposobna uspešno tekmovati z modernimi ribiškimi ladjami Sovjetske zveze, Japonske, Poljske, Vzhodne Nemčije in drugih držav.
Z razširitvijo obalnih voda na 200 milj je pravica ribolova tujcem omejena in domači ribiči bodo lažje dihali. To velja za domače ribiče ob Atlantiku kot ob Pacifiku.
Drugačen je položaj za ribi-
Mr liski preglednik in nato pravosodni minister sta prišla do zaključka, da ni nobenega vzroka za kazensko postopanje proti R. Levesquu zaradi te nesreče.
Pomožni tiskovni tajnik R. Levesque je dejal, da je ta res nekaj “kratkoviden”, da pa očal še ne potrebuje in jih zato tudi ne nosi.
RAViC
Skupna cena plenici
ZDA so zastopale prosto ceno v skladu s položajem na trgu, pa se sedaj odločile za dogovorjeno.
. . .	.	WASHINGTON, D.C. — Po-
ce na tuno, k, .majo svoje opo- ledelskI tajnlk ZDA „ dlo.
rSJriiT	t j	"‘'‘i "JT	«	razgovore s	Kanado o doto-
v San Diegu.	Ti lovijo le	delno	v..	. . ^	. .
, j___...	, ,	...	Citvi skupne cene	za	pšenico.
v domačih vodah,	veliko	pa v	v	•	•	.y-p..	„	,
v. ,	, ,	, f v . Ker imajo ZDA in Kanada ne-
sirokem obalnem pasu ob Juzm . . nr€/	v .	, .	..
A • rp	.	. . kako 75% vse pšenice, ki priba
Ameriki. Tam so Ekvadorci m
Različna stališča, ki jih zavzemajo komunistične partije po svetu do vprašanja človekovih pravic utegnejo razklati svetovni komunizem, ki je doslej gledal za svoje vzore in vodstvo v Moskvo.	m
BEOGRAD, SFRJ. — Spor Jug°sloTOnski k°munisii so po-med vladami Sovjetske zveze in r0Cah ° nastoPu za človekove satelitskih držav ter zagovorniki	V S1OV;,etskl zvezi in na
človekovih pravic v teh državah /eskoslovaskem- Pa se pn tem je pritegnil splošno pozornost 11Z1gimll1 VSakl lastni S(>dbi. Od-svobodnega sveta. Ta sledi tudi kloml° Pn tem njihovo časo-stališčem, ki jih v tem sporu £Sje kritik° evrokonmnistov, ki zavzemajo posamezne komuni- r hoce;1,° SPremeniti Sovjetsko stične partije izven sovjetskega zv^za •
bloka. Pri tem je mogoče opa- Od komunističnih partij v žati, da se stališča “evrokomu- svobodnem svetu je najvnetejša nistov” bolj in bolj oddaljujejo govornica in podpornica Mood vedno trših stališč, ki jih zav- skve komunistična partija ZDA. zemajo vladajoče komunistične partije.
Ko Moskva poziva komuni-stične partije po vsem svetu, naj N-^JKC>pL ken.
cr, rv.rtr-r.ll	i- ^	^ * .J	■'
podprejo njeno stališče in stališča komunističnih partij in vlad v satelitskih državah, je odziv različen. Iz velike večine Moskvi zvestih partij prihajajo obsodbe oporečnikov v Sovjetski zvezi in Češkoslovaški, pa tudi v drugih komunističnih državah, kjer se ti glasno in odločno zavzemajo za človekove pravice.
je bil član Društva Najsvetejšega cIalex v ocea Imena pri Mariji Vnebovzeti,
Dramatskega društva Lilija,
DSPB- Tabor, KSKJ št. 169 in Kluba slovenskih upokojencev.
Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8. zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš.
------o------
so marali priznati tema’dišavama raztegnitev obalnih voda
Sedaj, ko so o-balne vode raztegnile ZDA, morajo priznati vsaj ha 200 milj raztegnjene’ obalne vode tudi tem državam.
Pred leti je bila v veljavi do-	“ Sa‘elitsiiIh 8lsivnh meSt
...oru.r.o	• „	.	Sirijo te obsodbe po vsej Evropi
in preko nje.
Pomiritev na Cipru je možna se letos?
Kairski list zavrača napad “Pravde” na Sadata
KAIRO, Egipt. — Znani tukajšnji dnevnik Al Akhbar je v uredniškem članku zavrnil na-
N1KOZTA, Ciper. — Posebni ;Pad gla™fSa uradnega glasila zastopnik predsednika ZDA 1 ^omuids^'TlQ partije “Pravda’ Clark M. Clifford, ki je obiskal na egiptskega predsednika An-Atene in Ankaro ter prišel nato varja Sadata.
govorjena cena za pšenico, pa |je bila nato opuščena leta 1973,
, ko je zaradi slabih letin nastopilo obrežno tkreSuje zalog in rezerv. Obilen pridelek lani je zaloge znova napolnil, prodaja je postala težja, konkurenca močnejša.
Določitev cene naj bi prepri-čiia njeno preveliko nihanje, ki povzroča težave pridelovalcem pšenice, pa tudi boj za kupce, ki se je pojavil lani.
Manj sreče ima Moskva s komunističnimi partijami v svobodnem delu Evrope. Francoska in Italijanska partija ostro in žgoče prijemata režim v Pragi in njegovo postopanje s podpisniki “Charterja 77”. Nič manj ostra v obsodbah preganjanja zagovornikov človekovih pravic niso glasila belgijske in španske komunistične partije.
Neki vodilni komunist iz Vz-
Zadnje vesti
Predsednik Ugande Idi Amin je ponovno odložil sestanek z ameriškimi državljani, ki ga je v nedeljo premestil od ponedeljska na sredo in iz Kampaie na letališče Entebbe. Za sestanek ni določil novega časa, pač pa je razglasil, da ameriški državljani lahko odidejo iz Ugande, če hočejo. To bi naj verjetno pomenilo, da sestanka z njimi sploh ne bo, kajti doslej jim je bil prepovedan odhod iz Ugande, dokler se ne sestanejo z Aminom.
pretekli teden na Ciper, je ob koncu svojih razgovorov na Cipru s predstavniki otoških Gr-
“Pravda” je obdolžila Sadata, da v svojih “Spominih”, ki jih objavlja tukajšnji časopis, “širi
kov in Turkov, izjavil, da je bil 'laži in obrekuje” Sovjetske zve-dosežen “stvaren napredek” ter *°' ®grp^sk^ bst v odgovoru dolži sovjetsko uradno glasilo
da je mogoče pričakovati sporazum med otoškimi Grki in Turki še letos.
Otoški Grki in Turki bodo o bodoči ureditvi Cipra začeli preko svojih zastopstev razpravljati ta mesec na Dunaju pod pokroviteljstvom ZN.
Kubanski hesrunci proti ^našfdobfji6 št? medlar octal razgovorom S Castrom komunizem skozi globoke krize. WASHINGTON, D.C. — Pre- Zdaj je nastopila nova kriza, tekli teden je zastopstvo sedem Mislim, da bo leto 1977 ostalo v kubanskih priseljencev v ZDA spominu kot leto velikega raz-po letu 1959, ko je prišel na Ku- kola.”
bi na oblast komunistični režim j Vprašanje človekovih pravic Fidela Castra, obiskalo državne ni povzročilo doslej nobenih tega tajnika C. R. Vanceja in ga žav v Bolgariji, v Mongoliji, v pozvalo, naj ZDA ne začenjajo Vietnamu, dosti ne niti na Mad-razgovorov s Castrom o vzpo-. žarskem. Vendar madžarska ko-stavi rednih odnosov.	| munistična partija opušča vsako
Zastopstvo je izjavilo, da go- obsojanje in napadanje zahodnih AMERIŠKO DOMOVINO !vori v imenu 600,000 Kubancev, partij, poziva le k boju proti v vsako slovensko	ki so morali bežati iz svoje do- “nacionalizmu, protikomunizmu
(Inižino V ZDA in Kanadi' movine in žive sedaj v ZDA. j in proti-sovjetstvu”.
‘spolzkosti’ pri napadu ha Sadata in izjavlja, da celotni članek očitno kaže sovjetske “imperialistične težnje”.
NOV NAČIN OBRAČUNAVANJA NAJ ZNIŽA STROŠKE V BOLNIŠNICAH
zaslopnikoi držav izvoznic olja (OPEČ) je bilo objavljeno, da bo skoro dosežena enotna cena za olje. Od novega leta sta, kot znano dve ceni, ker je Savdska Arabija povišala ceno za svoje olje za 5%, ostale izvoznice pa za 10%.
WASHINGTON, D.C. — Danes dopoldne bo predsednik Carter sprejel na kratek razgovor v Beli hiši Rusa Vladimirja Bukovskega, enega od vodilnih borcev za človekove svoboščine v Sovjetski zvezi, ki ga je ta v preteklem decembru poslala iz zapora v Sovjetski zvezi v Švico v zameno za izpustitev iz zapora in selitev v Sovjetsko zvezo vodnika čilskih komunistov. Sovjetska poročevaisja služba je Bakovskega označila pretekli teden za “zločinca” in “izdajalca”. Daljši razgovor z Bukovskim
/z Cleveland
m okolice
Darovi slovenski šoli—
V spcmin pok. Karla Mauserja so darovali Slovenski šoli pri Sv. Vidu: ga. Marija Mauser $50, g. Jernej Slak $10 in neimenovani $3. Slovenske šole so se spomnili tudi ga. Jennie in g. Joseph Zelle z darom $100, g. John Petrič z $20, Slovenska pisarna z $10, g. Milan Dolinar z $10, g. Milan Goršek z $5, g. Anton Adamič z $5, g. Joe Marinko z $1.50, g. Ignacij Hren z $1.50 in g. Franček Rupnik z $1.50. Vsem darovalcem se odbor staršev toplo zahvaljuje.
K molitvi—
Članstvo Dramatskega društva Lilija je vabljeno jutri, v sredo, zvečer ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. v molitvi za umrlega člana Petra Trpina.
Članstvo DSPB Tabor v Clevelandu je vabljeno jutri, v sredo, ob osmih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlega člana Petra Trpina.
Mestni svet v sporu s policijo—
Mestni svet je sinoči izrazil svoje začudenje nad ukinitvijo posebnega oddelka policije za preganjanje mladostnih zločin-
cev in posebnega oddelka za pre-DUNAJ, Avstr. — Po posvetu ganjanje prodajalcev .mamil. Zah
teval je obnovo obeh oddelkov in zagrozil, da bo sicer zadržal odobritev denarnih sredstev za policijo. Policijsko poveljstvo trdi, da je močno pomanjkanje osobja, na kar pa mestni svet odgovarja, da je odobril denar za najem novih 53 policajev, pa teh še niso najeli. Prav tako je predložen v novem proračunu najem dodatnih 100 policajev. Skupno je sedaj zaposlenih v policiji 1,982 ljudi.
Fraga vida v “charter 77” fcr-lenje si:teve čSf?
DUNAJ, Avstr. — Češkoslovaška poslaništva v Zahodni Evropi skušajo trd- nastop proti podpisnikom “Charter 77”, v kateri ti zahtevajo spoštovanje človekovih pravic na temelju ustave in v skladu z določili
helsinške listine, onravičevati s bo imel^ podpredsednik ZDA trditvijo, da je ta poziv kršenje
ustave ČSR.
Ustava Češkoslovaške republike res priznava pravico svo-
W. F. Mnndale. WASHINGTON, D.C. — Sen. H. Jackson je dejal, da ni verjet-
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z naletavanjem snega. Naj višja temperatura okoli 32 F (0 C).
Uprava Social Security ih državne vlade po vsej deželi iščejo možnosti za omejitev rasti stroškov zdravljenja v bolnišnicah za bolnike MEDICARE in MEDICAID. V teku so različni poskusni programi, ki naj pokažejo uporabnost in koristnost posameznih načinov.
Skupni cilj teh naporov in preskusov je omejiti nepotrebno zdravljenje v bolnišnicah in ostajanje v njih preko potrebne dobe zdravljenja. Bolnišnice gledajo, da imajo večji del postelj zasedenih, ker jim to jamči določene vsote dohodkov, pa naj je to potrebno ali ne. Dokler Blue Cross, MEDICARE in MEDICAID brez vprašanja plačujejo račune, uprave bolnišnic nimajo potrebe, da bi bolnike pošiljali iz bolnišnice, četudi je nujnost njihovega zdravljenja v njih prešla.
Leta 1975 so znašali stroški
za zdravljenje v ZDA skupno 118 bilijonov dolarjev, od tega je bilo plačanega bolnišnicam 45 bilijonov, štirikrat toliko kot leta 1960. Lani so zdravstveni stroški porastli skupno na vseh področjih na 140 bilijonov dolarjev, kar predstavlja 19-odstotni porast. Za letos predvidevajo nov močan porast.
Lani je bilo plačanega v o-kviru MEDICARE' in MEDICAID bolnišnicam 25 bilijonov dolarjev, letos računajo, da bo ta vsota dosegla 30 bilijonov. Zvezni in državni zdravstveni uradi v New Yor-ku in New Jerseyju so prvi začeli iskati možnosti za omejitev zdravstvenih izdatkov, ko so videli, da rastejo ti petkrat hitrejše od ostalih živ-Ijenskih stroškov.
V okviru programa, ki so ga začeli za poskušnjo v New Jerseyju in ga bodo skoraj začeli tudi v New Yorku, ne
bodo več plačevali bolnišnice na temelju povprečja za število dni, ampak bodo skušali stroške posebej ugotoviti in jih plačevati v takem omejenem okviru. Za vsako določeno opravilo bo določena posebna cena, bolnišnice bodo na ta način plačane samo za to, kar bodo dejansko storile in ne za čas, ki ga bo kak bolnik v njih prebil.
Dr. Robert P. Whalen, zdravstveni komišener za državo New Yok, je dejal, da je sedanji sistem plačevanja bolnišnicam “zelo učinkovit”. Davkoplačevalce je samo v preteklem letu stal najmanj 700 milijonov dolarjev brez potrebe. Po tem načinu plačujejo sedaj okoli 92% bolnikov v vseh bolnišnicah po naši deželi.
Sedanji sistem po sodbi nekaterih zdravnikov in zdravstvenih strokovnjakov ni v
skladu z dejanskimi potrebami in ne z odnosi do posameznih bolezni in bolnikov. Dr. Robert Weiss, direktor Središča za javno zdravstvo na Columbia univerzi, je dejal: “Bolnišnice so postale podobne hotelom in polnijo postelje, da so plačane in da zaslužijo.” Po njegovem mnenju bolnišnice’ $ri sedanjem sistemu cesto same ne vedo, koliko jih stane posamezna o-skrba. One enostavno seštevajo stroške in te razdelijo na število zasedenih postelj.
Nekateri zdravstveni strokovnjaki svarijo pred prenagljenostjo, da ne bi ta škodovala kakovosti zdravljenja in zdravstveno oskrbe v bolnišnicah. Ni dvoma, da je previdnost v tem pogledu potrebna, toda jasno je, da je treba najti način omejitve rasti stroškov zdravstvene o-krbe v bolnišnicah in izven njih.
no, da bi Kongres odobril po- bode govora in drugih osebnih večanje /veznega prodajnega človekovih pravic, toda te pradavna na gasolin za 25 centov vice je treba uporabljati v ‘skla-kot sredstva za omejitev po- du s koristmi delovnega Ijud-rabe gasolina, ki ga menda stva CSR» Podpisniki “Charter misli predložiti zvezna vlada. 77- so s svojim naslonom “ško-WASHINGTON, D.C. - Sen. dovali koristim klavnega Ijud-Johnu H. Glennu iz Ohia m stva” trdij0 sedaj v Pragi in njegovi ženi Anne so neznani pražki zastopniki v svobodni tatovi odnesli iz njunega sta- pvr0pk novanja pretekli teden srebr-	0
nino in zlate medalje v skupni -r-	___• _
vrednosti okoli $30,000.	ront m ”e ™araJ°
TOKIO, Jap. — z uvedbo 200 za sosede Azijatov
milj širokega obalnega pasu TORONTO, Ont. — Beli preža ribolov so se japonski ri- bivaki Toronta so vedno bolj biči znašli v neugodnem polo- nerazpoloženi proti priseljen-žaju v odnosu do Sovjetske cem iz Azije. Teh se branijo za zveze. Z ZDA so vprašanje svoje sosede in je pri tem pri-ribolova v obalnem pasu že šlo ponovno do nasilij, preje dogovorno rešili, za Privatni in uradni pregledi uvedbo 200 milj širokega obal- položaja so pokazali, da je od-nega pasu od Sovjetske zveze por proti Azijatom široko raz-pa so zvedeli šele sredi pre- širjen in močan. Preudarjajo, teklega tedna in za sklenitev kaj bi naj ukrenili, da bi ga dogovora ni bilo časa. Pogaja- vsaj omejili, ko na njegovo od-nja o tem bodo začeli danes stranitev ni mogoče misliti.
v Moskvi, kamor je odletel ja-----------:	, ,	..... ...
ponski ribiški minister Ženko no 18% vseh svojih rib v vo-Suzuki preteklo nedeljo. Ja- dah, ki spadajo sedaj pod ponski ribiči so ulovili običaj- ZSSR.

mjrn^Vim
B117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fubiished daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July
NABOCNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCKIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND; OHIO
No. 33 Tuesday, March 1, 1977
Neučinkovitost in nered v gospodarstvu SFR Jugoslavije
V britanskem dnevniku “Daily Telegraph’’ je 20. novembra 197C njegov dopisnik Richard West objavil članek “Socializem — po jugoslovanskem vzorcu’’, — v katerem med drugim hvali tkim. samoupravljanje in dinge jugoslovanske komunistične “ekonomske iznajdbe’’ in jih komentira tako, kakor da bi bilo za vedno slabse britanske gospodarske razmere prav, da bi jih vpeljali tudi v Angliji.
Dr. Ljubo Si? c je na to pisanje poslal “Daily Te-legr&phu stvarno poročilo o dejanskih gospodarskih in delavskih razmerah v komunistični Jugoslaviji. “Daily Telegraph” je njegov članek objavil 28. decembra 1976 in ga zaradi važnosti dajemo v prevodu tudi našim bralce v razmišljanje.
Richarda Westa članek “Socializem — po jugoslovanskem vzorcu” kliče po komentarju, kajti Britanci morejo imeti pravo sliko jugoslovanskega gospodar stva, sedaj, ko o “industrijski demokraciji mo tudi v Angliji.
Življenje v Jugoslaviji se je prva leta po 1950 vsekakor precej izboljšalo, ko so po brezupnih letih komunističnega centralističnega planiranja tako podjetja kakor posamezniki znova dobili nekaj avtonomije. Kljub temu pa je država vedno trpela na istih težavah, kakor jih doživlja Anglija sedaj, ker so nmreč tam za-viadaii gospodarsko neodgovorni elementi mnogo prej, kakor v Angliji. Britanskih nalog se ne bomo rešili, če bomo š’i še dlje v sedanji smeri.
IZPOD ZVON/S SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Lastniki jugoslovanskih tovarn niso delavci, temveč neka mistična celica, ki ji pravijo družba, tako da se delavci zanje ne zanimajo in se jim hočejo izmuzniti ali pa jih izkoriščati, kolikor le morejo. V prvi polovici 1976 so si tako med seboj razdelili 13', “dobička” več. kakor pa so tovarne in podjetja sploh imele dohodkov. To je bilo možno napraviti s tkim. bančnimi inflacijskimi posojili — in nove investicije v celoti financirajo samo na ta način.
Zadnja leta je inflacija v Jugoslaviji močijo presegla 20', letno. Nasprotno pa so se leta 1971 dblavske plače ustavile ter so leta 1972 padle celo za 3%, kljub nominalnim povišieam. Po letu 1960 je bilo v Jugoslaviji okrog 200 uradno priznanih stavk na leto
Direktorji podjetij niso klicani na odgovor zaradi napak, ker so pač partijci in ker vodijo podjetja kot “poverjeniki” delavcev; delavcem ne očitajo neodgovor nost. ker se jim komunisti ne upajo znižati nominalnih plač. Zaradi takšne neodgovornosti lahko podjetja izdelujejo proizvode, ki jih nihče noče — okrog 10' proizvodnje gre naravnost v skladišča, kjer ostane za vedno in jo enostavno odpišejo.
Daši so številke jugoslovanske tekstilne proizvodnje visoke, Jugoslovani potujejo v Italijo in Avstrijo kupovat obleke, kajti tamkajšnja kakovost je boljša in jih morejo kuniti s prihranki jugoslovanskih delavcev na Zahodu.
Kljub visokim investicijam je porast državnega dohodka nižji kut v državah s podobnimi gospodarskimi možnostmi, npr. v Grčiji, Španiji in Portugalu. Večino novih investicij namreč skoraj nič ne izkoristijo. Na splošno so jugoslovanske tovarne mnogo večje kakoi britanske ali zahodnonemške in so grupirane v tkim, “reprodukcijske enote”.
Majhna zasebna podjetja 'z lahkoto tekmujejo s samoupr?vljaiskiini” podjetji, dasi jih zelo zapostavljajo in jim stalno grozijo s “socializacijo”.
‘Socialistična poljedelska podjetja dosegajo večje žetve, ker med drugim uporabljajo 10', več gnojil na hektar kakor zasebni kmetje, kar seveda proglašajo za dolmz'••ocialistične superiornosti, zamolčujejo pa, da se soeiaiKtični vjredukcijski stroški prav tako mnogo višji od zasebni!* kmetov.
Jugoslavija je primer neučinkovitosti in kaosa, ki se pojavita, če se odpravi v precejšnji meri gospodarska odgovornost in se plačuje m glede na to, kaj proizvajale.
Jugoslovanski vodja Kardelj trdi, da hi v takih o-koliščihah nekatere skupine delavcev mogle izkoriščati druge skupine delavcev. Jugoslovanski vodje sami uživajo pri. ‘legij; da imajo politično moč osredotočeno v svojih rokah in jo uporablifijo tako, da so pred nekaj leti štacumije v demonstracijah vpili proti njim: “Rdeča aristokracija!’’
CHICAGO, 111. — Včasih dobim zanimiva pishaa. V enem pismu toži neka žena in mati: "Sem bolna, imam išias. Morala bi biti na toplem in ne preveč hoditi. Toda naši moški pri hiši se ne znajdejo. Ne znajo si prav nič skuhati. Niti za prašiče ne znajo pripraviti hrane, zato moram hoditi okrog hiše in kuhati. Sicer bi bili naši moški lačni. ..” Tako je pri hiši, kjer 3e moški ne znajdejo, niti ne poskusijo, da bi v slučaju sile kaj pripravili sebi in družini. Poznam nekega moža, ki si niti kave ni znal skuhati. Zopet drugi je rekel: “Ko je bila žena bolna, sem kuhal samo mleko, drugega ne znam.” Jaz bi poslal take moške v “špehkamro”. Pustil bi jih stradati, potem bi jim dal kuharsko knjigo in vse pripomočke za kuho. Ko bi napravili izpit iz kuhanja, bi jih poslal domov, da bi v slučaju “emergency case” znali kaj skuhati. Vem, možaki bodo zmajali z glavami, ženske bodo pritrdile.
Ne smejte se! Tudi jaz nisem znal kuhati. O da, ko sta oče in mati šla k zgodnji maši in nam naročila, naj za zajtrk skuhamo kislo juho (štajerska juha), smo staknili jajčka in jaz sem napravil "šmorn”, katerega smo "debatira- 1 pospravili, predno sta oče in mati prišla nazaj od maše . . . Seveda potem, ko sem se v A-meriki osamosvojil in bil prisl Ijen tudi kuhati, se mi je marsikaj prismodilo. Tudi sem pozabil soliti. To še ni bilo nič hudega, slabše je bilo, če sem vsipal v jed preveč soli. Tudi se je včasih zgodilo, da bi skoraj šla kuharska knjiga v lonec namesto mesa ali krompirja. No, danes so te težave prešle. Ni me strah pripraviti kaj dobrega za pod zob. In to kljub raztresenosti in pozabljivosti. Pozabljiv sem pa zelo. Včasih se domislim, da moram to in ono prinesti iz jedilne shrambe. Ko pridem v jedilno shrambo, pa ne vem, čemu sem prišel tja in kaj hočem. Takrat pa ne glas povem “Totemu Štajercu”, da je osel, veliki osel. .. Ne zaleže nič.
Star sem in pozabljivost narašča. Moram pa le priznati, da ne j^ozabim na svojo kolono “Izpod zvona Sv. Štefana in okolice”. Ta mora biti, čeprav nisem prisegel, da mora biti vsak teden kaj napisanega. Toda ljudje so se je navadili in vem, da marsikdo najprej pogleda,, kaj napiše “Toti štajerc”. Vča sih se mi pisanje posreči, včasih je pa le navadno kramljanje. lahko tudi rečete čisto navadna “godlja”.
ko sorodnikov: družina Markovič, Purkart, Mavec v Chicagu in sorodnike v Argentini.
Bila je zelo priljubljena. To je pokazal velik obisk v Lin-kart pogrebnem zavodu. Iz Clevelanda sta prišla na pogreb g. Intihar in g. Rudolf, iz Mil-waukeeja poleg Strmškovih še več prijateljev in znancev. Imela je lep pogreb. Pogrebno mašo je opravil Father Paul v cerkvi Maria of Celle v Berwynu. Pri pogrebnih molitvah je bil tudi urednik “Ave Maria” pater Fortunat Zorman iz Lemonta. Fred boleznijo je rada pomagala pri raznih kulturnih prireditvah, zlasti na slovenski razstavi na Navy Pie.r. Bila sta z možem pri blagoslovitvi Baragovega kipa v L’Ansu, Mich. Po zadnji težki operaciji se ni več opomogla. Zelo je zaupala v pomoč škofa Friderika Barage, a božja volja je hotela drugače. Zelo se je zanimala za Slovence po svetu in je rada brala slovenske časopise, tudi Ameriško Domovino. Družina, prijatelji in drugi slovenski rojaki jo bomo pogrešali. Naj počiva v miru božjem. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
•
Prijatelj Miha je po daljšem času spet prišel na obisk. Ob kozarcu dobrega vinčka sva pokramljala malo o tem in onem. Prišla sva v pogovoru tudi na sedanjega začasnega župana Mika Bilandiča. “Je ta pravi mož,” ga je pohvalil Miha, ki ne hvali kar tja v en dan. Povedal sem mu, da mu nekateri zamerijo, ker ni držal besede, da ne bo kandidiral za župana pri prihodnjih volt vab. “Ah kaj,” se je obregnil Miha. “Iščejo dlake v jajcu
Gorenjskem. V Združene države je prišel z družino preko Italije leta 1950 in je ostal tu vse do kraja svojega življenja. Tu je vse do upokojitve delal za “Free Europe” v New Yorku. Njegovo truplo je bilo položeno na Kalvarijskem pokopališču v grob poleg trupla njegove žene Štefanije, ki je umrla 18. maja 1967, se pravi, da bo letos 10 let odtlej (Sekcija 85, parcela 117, grob 2).
Ob grobu rajnkega Ivana Avsenika se je od njega v imenu slovenske skupnosti poslovil danes že tudi rajnki naš pisatelj Karel Mauser. Petletnico smrti g. Ivana uporabljamo, da ob 30-dnevnici smrti g. Karla Mauser j a v spoštljiv spomin Ivanu objavljamo ta Karlov spominski govor.

V soboto, 12. februarja, smo položili k večnemu počitku zavedno Slovenko go. Marijo Šušteršič. Umrla je po dolgem bolehanju na možganskem tumorju. Marija Šušteršič je bila po ■odu iz Trnovega v Ljubljani. V šolo je hodila pri ur.šulinkah v Ljubljani. Tudi njo je zadela usoda begunstva. Preko Ljubelja je prišla v Celovec in od | tam je bila s transportom pre-reljuna v Treviso, Italija. Pozneje je bila v italijanskih taboriščih v Servigliano in Senega-liji. Leta 1948 je odšla s slovenskimi begunci v Argentino, vjer se je tudi poročila s Toma-;em Šušteršičem. V Chicago sta prišla leta 1953. živela je. večinoma na zahodni strani
Imamo precej izbire pri primarnih volitvah 19. aprila. Poleg Mika Bilandiča se ponuja Alderman Roman Pucinski, Poljak po rodu, ne manjka seveda tudi Hanrahana, ki je pri volitvah že dvakrat pogorel, pd Hrvatov bi rad bil župan Martin Vrdoljak. Republikanci so postavili svojega zasilnega kandidata. Črni kandidat Tucker je odpovedal kandidaturo, ker ni denarja. Neodvisni Zid Singer je tudi odpovedal, ker je dognal, da mesto še vedno žaluje za pok. županom Richardom Daleyjem. Največ izgledov ima Bilandič.
*
Slovenci, kar nas je v slovenski naselbini, pridite v postnem času k slovenskemu križevemu potu, ki bo vsak petek ob pol osmih zvečer pred izpostavljenim Najsvetej.šim. Pokažimo da še živi slovenski duh. Tudi iz bližnjega predmestja lahko kdo pride. Saj ima skoraj vsak avto.
dt
Društvo sv. Ane KSKJ bo 27. marca obhajalo svoj zlasti jubilej. Naši prekmurski rojaki, ki so po večini včlanjeni v tem društvu, še bodo gotovo postavili. Bom še poročal.
Lepo vse pozdravlja
‘Toti štajerc” ------o------
Ob paffetahi imrti !vana Avsenaka
sta; zadnjih 18 let pa na svojem domu v Berwynu, 111.
Zapušča polog moža tri sinove: Franka, Tomaža In sedemletnega Jošku. Poleg teh še se-itro Hibi Rus z družino v Ber-
CLEVELAND, O. — Danes je že pet let, kar je umrl v Clevelandu, !e da je bilo to tistega leme-j ta, katero je bilo prestopno, 29.
februarja 1972, g. Ivan Avse-nek, znani slovenski gospodar-stveni strokovnjak in v svojem ameriškem življenjskem obdobju uredniški sodelavec pri Ameriški Domovini in vrsti drugih,
Toda vriika želja jugoslovanskega ljudstva po bla-jwynu, sestro Ivo z družino v kakor tudi tujih listov in revij, gnjstaipu pogostokrat premaga hude spodrsljaje jugo- Ljubljani; v Milwaukeeju teto Rajnki je bil rojen 28. aprila slovanskega “socializma”.	Bori Strmšek z družino in veli-11889 v Vrbnjah blizu Brezij na
“Čedalje bolj pogosto se srečavamo na božjih njivah. Življenje se zavoljo tega ne ustavlja, le posameznike, ki so v njem opravili svoje delo in svoje naloge, vračamo v večni mir.
Tudi Ivana Avseneka, ki ga je Bog obdaril z mnogimi talenti in z mnogimi leti. Mnogo zgodovine leži v tej krsti, mnogo znanja, pa tudi mnogo načrtov, ki so bili v primeri z našimi mnogo manj sanjski. Rajni je bil človek velike treznosti in mirnega preudarka. Kar je gradil in kar je hotel graditi, je vselej postavljal na temelje, ki so bili res trdni. Bil je optimist, toda njegov zdravi optimizem je vedno izhajal iz tistih postavk, ki smo jih imeli; nikoli pa iz sanj.
Na zunaj in na prvi pogled je bil samsvoj. vase zaklenjen; v srcu pa zelo odprt in zelo čuteč. Elementarna gorenjska narava, ki čustev ni rad odkrival
Nov grob imamo, toda ob vsakem grobu imamo novo življenje, novo poveličanje te.ga, kar nosimo v sebi. Cas zlomi vsako telo, tudi najmočnejše, toda duh, ki se dvigne iz strte telesne lupine, sveti močneje in jasneje.
Zakaj bi torej stali ob grobeh le z žalostjo! Zakaj ne bi zdaj ob tem grobu zahvalili Boga, da je v to borno telo nekoč vdahnil svojega Duha, zahvalili Boga, da mu je dal toliko talentov, 1 oliko volje in toliko načrtov! Ni jih zakopal. Uporabljal jih je za skupno dobro in na svoj način smo od njegovega notranjega bogastva bogateli tudi mi.
Mar ni prav, da na temle prostoru nč polagamo v božje naročje samo svoje žalosti in svojih solza, temveč tudi veselje in zahvalo, da je dal Ivanovi duši, čeprav v skromni telesni lupini, silo, da nam je mogla približati nekaj tistega znanja in vednosti, ki je v Bogu v vsej polnosti!
Res je! Stojimo pred novim grobom, pred novim slovenskim grobom, toda če so naše oči prav zagledane vanj, lahko vidimo tisto, kar vsako božjo njivo dela sveto: lahko vidimo Vstajenje. Kakor smo bili v življenju deležni notranjega bogastva Ivana Avseneka, tako smo zdaj lahko deležni Vstajenja te velike duše.
In to je, kar nas mora združevati na lem prostoru, to je tisto, kar moramo s tega prostora nesti s seboj:	Smrt ni samo
bridkost, je tudi neizmerno veselje duše, ki more svobodna vse razumeti, vse objeti, ki ostane v skupnosti kakor luč, ki iz večnosti sveti za čas
REDNI LETNI OBČNI ZBOR delniške družbe “Baragov dom-’ bo v soboto, 19. marca 1977, ob sedmi uri zvečer v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio, po dnevnem redu, določenem po pravilih družbe.
Nekaj poročil iz Slovenske Koroške
Celovec, Avstr. — Na predlog Iržavnega tožilca v Celovcu je hi g. Filip Warasch v četrtek 27. januarja, zvečer spet izpuščen iz preiskovalnega zapora. Od tistega časa je v nemški tele-/iziji, v radiju in v nemških istih vse utihnilo. Gospod Warasch se je udeležil še kontakt-nh razgovor v pondeljek, 31. januarja pri zveznem kanclerju dr. Kreiskyju na Dunaju. Televizija je kazala, kako ga je kancler pozdravil. Listi prinašajo namige, da je Warasch rehabilitiran. Okrog penzijonista Guttlerja, ki je Warascha tožil, je vse tiho. Mohorjeva je doživela tole: Tajna policija je zahtevala od vseh strank imena in naslove, ki garažirajo v garažah Mohorjeve hiše, Viktringerring 26. Tajna policija je zasliševala uradnike Mohorjeve pisarne. Nikoli niso povedali zakaj in čemu. Namestnika ravnatelja Mohorjeve je policija klicala v garažo, kjer ga je Guttler dolžil, da je bil zraven, ko mu je g. Warasch izročil strelivo. Bilo pa je to v času, kakor je trdil Guttler, ko tega nastavljenca sploh ni bilo v Celovcu. Imel je pričo za alibi. Kljub temu je moral nastavljenec MD pred preiskovalnega sodnika in se zagovarjati.
Nemški list Salzburger Na-chrieten - vodilen avstrijski list je pisal, da je dokazal alibi tudi g. Warasch in da je bil ob tem pri časnikarski konferenci, kjer je bilo baje 30 udeležencev. Tudi tisti avtomobilisti, ki so baje opazovali, kako je Warasch Guttlerja inštruiral o bombi v nekem gozdu pri Krnskem gradu, se najbrž niso javili. V listih
je vse utihnilo. Slovence' Bistrica pri Pliberku, Globa8' dolžijo in ustrahujejo celo urad-'niča. Zadnje so vasi okrog m®' nike Mohorjeve in diskreditirajo ’ sta Pliberka. Na Dunaju je sl°' Mohorjevo hišo in Mohorjevo venski zastopnik izjavil na tiS' družbo s zasliševanjem uradni- kovni konferenci, da je ta pred' kov, preiskavami in pisanjem po leg podoben pustni šali. Torej
|bi bivali Slovenci le še po neka' j:'	jterih hribovitih vaseh in našel'
V ponedeljek so se na Dunaju binah. Niti vasi okrog Št. Ja' vršili razgovori v kontakinem, koba bi ny> dobile slovenski!1 komiteju. Lisli pišejo, da je napisov, oziroma dvojezičnimi Kreisky izjavil, da je ozračje, cela Žila in cel Rož nobeneg3
dvojezičnega napisa.
slanik Vlahov odgovarja na poslovilnem večeru, da so odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo v mnogih vprašanjih prijateljski, da pa ne zadostuje, da so se tri avstrijske stranke zedinile, kako si zamislijo rešitev določb državne pogodbe, da je v tem oziru partner tudi manjšina kot stranka in da si ne more predstavljati, da bi se moglo to vprašanje državne pogodbe reševati brez manjšine in brez Jugoslavije. Toda on še vedno upa na rešitev, ki bo sprejemljiva za manjšino in za Jugoslavijo. Avstrijska vlada zahteva, naj Slovenci gredo v nek odbor, v katerem bi imele avstrijske nemške stranke, polovico članov in polovico slovenske organizacije. Odbor bi imel pravico, da bi na demokratičen način predlagal državni in deželni vladi, določeval načine rešitve manjšinskega vprašanja. Slovenci stojijo na stališču, da se hočejo kot partnerji razgovarjati z vlado o še ne rešenih vprašanjih državne pogodbe in zaenkrat ne gredo v tak odbor. Slovenci ne odstopij0 od pravic in garancij, ki jih jin1 daje mednarodna pugodba.
* *
Časopisi so nekaj pisali 0 dvojezičnih'napisih. Bilo bi jik kakih 100 v celem ozemlju. Imenujejo časopisi stare občine, k' jih danes ni več. Bile so včlanjene v velike občine. Teh de" vet malih občin bi bilo: Bela (t° so hribi okoli Železne kaple’ brez Železne kaple) Svovenj1 Plajperk (Hribi ob Ljubelju) Sele (hrib za Obirjem), Bilj' čovs (hribovita občina med Dravo in Celovcem), Radiše (hribi nad Celovcem), Blato, Žvabek,
Boga tudi za to luč.! . (Karel Mauser).
Priobčil: Janez Sever
bilo objektivno in mirno. Do sporazuma in sklepov ni prišlo.
Sklenili sc, da skliče kancler kontaktni komite spet v 14 dneh.
Slovenci stoje na stališču, oa so njih pravice zasigurane v državni pogodbi, torej mednarodno.
Avstrijske stranke pa so sklenile
poseben zakon, v katerem ponu-1 k^evni^napisirtelerizljar *’»' Zahvalimo hajo Slovencem in Hrvatom v‘di0i časopisi, kulturna vpral3'
Nemški listi pišejo, da so za' stopniki Slovencev pri kancler ju izjavili, da se hočejo pogajat* o izpolnitvi državne pogodbe P° sledečem ledu prijoritet: stvo, otroški vrtci, uradni jezik'
nja, gospodarska vprašanja
obljubah nejasno do-'
piavice. Avstrijske prep0ved organizacij, ki raznar°' o mednarodni državni dujejo in di;,kriminjrajo sloven;
nejasnih ločene stranke
pogodbi nočejo nič slišati. Lišti1	vKSanja" mofalo bf
Koruza in pšenica jrfew> da S(- !e jugoslovanski po- najprej na podlagi in v Sinisl>‘ Koruza je poleg pšenice glav- islamk na Dunaju Vlahov pošlo- dl.žavnp ,-,ncrnfji1p annrazunrip ni žitni pridelek na farmah v iV V1)’ Avstrijski zunanji minister Mešena.
ZDA. Pridelujejo jo na nekako Je v^il na poslovilni večer, treh četrtinah vseh farm.	- Zunanji minister je izjavil, da
sporazu Slovenci Prl
črka A pomeni več glasov
V slovenščini pomeni črka “a” vedno isti glas, ki je dolg ali kratek, v angleščini pa ima črka “a” do 10 različnih izgovorov.
'so vse tri avstrijske stranke-so-. glasno sklenile zakone v prid manjšin, slovenske in hrvaške, in da je s tem manjšinsko vprašanje tudi rešeno, j Televizija je kazala, kako po-
ri ržavne pogodbe Potem so pravijeni, sodelovati v manj81” skih sosvetih, ki jih hoče h18*” brati država.
Avstrijske stranke napoved” jejo za prihodnje mesece macijske sestanke po vseh n”®1 vaseh. Informirati hčejo Ij”1 (Dalje no 3. strani)
d'
« j jecs*!*.
Iz slovenskega Toronta
Da bodo tudi drugi imeli življenje
vesce na otoku, kake štiri metre I proč o skale in ga z vso silo
-----	i vrgel pri 'meni. Vlovil sem ga,
! hovem imenu in vsi skupaj pro- se ga oprijel, kot rešilne bilke; simo Boga, naj vas blagoslovi	zopet sem se pognal v vodo,	Jana tej zemlji in onem svetu. Le-	nez je pa vlekel in me tako	re-
Vstopili smov postni čas. Pot jos smo imeii tukaj za Božič 150 šil iz vode. Prehod, čes drugi posta	nas	pripelje	v	spomladno	j hrsiov, eno novo mašo, par me-	del vode je bil lažji, vendar	pa
lepoto,	gledano	z	očmi	narave	£ecev poprej pa pomožnega ško-	še vedno nevaren. Šla s?va	po
in v veličastje Vstajenja, v luči ^ j^ov apOStolski nuncij v Ka- deroči vedi, ki nama je segala vere- (	'merunu je Hrvat iz Reke, msgr. čez kolena.
Beseda ‘ post je vedno imela (uhac. Ga šem nisem videl, pa) Počasi sva le dosegla nasprot-prizvok nečesa težkega, nečesa, i gre,m v yde in Ibom šel k njemu ni (breg, ki je bil rob hriba. Mol-
čemur se človeška narava upira. V tem času so bili nekoč dnevi, ko katoličani nismo smeli jesti mesa in mesnih juh. Bili so celo dnevi, ko se je smel vernik samo enkrat do sitega najesti. Bili so to res težki predpisi. Bilo je treba delati pokoro po predpisih. Pokora je Ibila čisto osebnega značaja. Človek je pogledal vase,, vildlel v sebi grešnika, se pokesal, postil in se tako pripravil na Veliko noč.
To vse še danes drži: spoznanje sebe, kesanje, pokora, ki je še vedno lahko v pritrgo-vanju glede mesa in hrane. Šla pa je Cerkev korak naprej. Vsakdo naj tudi sam izbira po-
na obisk.	j če sva se vzpenjala v hrib. Pri-
NoVomašnik je sin mohame- šla sva do gozdne poti, kjer danske družine. To je zanimi-jje bil kup suhega dračja. Na-vo, da so mu dovolili, da je šel | pravila sva ogenj in tam sem v katoliško šolo in potem tudi; se za silo posušil, nato sva pa v semepišče. Rodil se je v me-' nadaljevala pot proti kmetiji, stecu Yoko. Tam smo se zdru- Ko prideva do nje, sem gospo-žili skoraj vsi misijonarji ško- dinji povedal vso zgodbo najine lije Bafia. Sedaj imamo Idva tragedije. Verjela je, saj je poz-škofa. Stari je Francoz ir) bo nala tisti kraj, kjer je Levstek šel kmalu v pokoj. Tudi naši misijonarji se starajo in ni več mladih. Afrikanska mladina hiti po civilizaciji, po denarju, po
loose banket lepo uspel
Zvone Elsner — ki je bil prvi v tekmah z motornimi sankami v 1976;
Vili Mohorko — kot dober lovec;
TORONTO, Ont. - V soboto,
5. februarja, se je v Slovenskem domu vršil tradicionalni Moose banket društva STZ. Po zaslugi organizatorjev je ta — 18.
banket zelo lepo uspel, dvorana Toni Brglez — za 1. mesto v je bila polna in družba zelo ve- j streljanju na 300 m; sela in prijazna.	;Pero Golobič — za 1. mesto v
Moose je bil letos zelo oku- I streljanju glinastih golobov; sen, orkester “Zvonček” pa je s mladi Danny Samec — za prvo solo-petjem in glasbo priporno- j mesto v .22 kal.; gel k pristnemu lovskemu raz- Lojze Škulj — kot najboljši ri-
v vodo padel. Zasmilila sva se ji. Takoj je postavila na mizo hleb kruha in dve veliki skodelici mleka. To je bil
a ve-
boljšem življenju, po športu. Ni	čerja in pol. Nikdar ne bova po-
več miru, vse je razburjeno. Po-	zabila ne vode, ne idbbre žene,
prej so Afričani hodili počasi,	ne dobre večerje. Še spala bi
čas ni imel valute ali vrednosti,1 t’ada pri vas v skednju, zjutraj sedaj pa so že /bolni: hitijo, ima- pa zgodaj odpotovala v dolino koro in pa od svojega naj nekaj |j0 urej tečejo na vlak, telefoni- na želežniško postajo, sva jo leda bližnjemu, da tudi njemu ali rajo, se jezijo, so nervozni, kri- po prosila. Na vse začudenje je ohrani	ali	izboljša	ali podaljša	£jj0) se gt-egajo, ker so zamudi-	dala vsakemu belo rjuho in ode-
življenje.	'Pokora	je torej	za-	p Imajo že našo bolezen, bo-	jo in sva s hvaležnostjo v srcu
debila socijalen pomen. Ni sa- Jezen belih.	| odšla k počitku na skedenj. Sla-
mo nekaj, kar je med menoj in Tako je moj dragi Jakob, ta- ga gospodinja, sama dobrota je med Bogom, temveč meld me- ko in nič drugače. Ampak, če .je bila. Še nikdar nisva bila ta-noj, med bližnjim in med Bo- hočete kaj miru, dobrega zraka,! ko lepo postrežena ne prej in
lepega vremena, gorkega sonca,	ne pozneje. Sicer pa po tej dra-
kar pridite do Amtessa. Imamo	godlji — vsaj skoraj bi prišlo
rože celo leto, vse cvete in tra-	do nje — nisva šla nikamor več
va je do dva metra visoka. za beračenjem.
Najlepšo pozdrave vam, vaši družini in vsem brat Zdravko Kravos.
Ombessa, Cameroun
Spomini ob jubileju
V. (Konec)
Kmalu iz vasi prideva do gozda in do strašne strmine. Na drugi strani je bila velika kmetija; tja morava, tam bo kruha. Samo, kako priti tja? Iti nazaj na glavno cesto bi bilo zamudno, dve uri hoda več; med nama in med lepo kmetijo pa je ležala neprehodna soteska. Strmina v dolino, bučanje hudournika in spet v hrib. Obupen pogled in težka slutnja. Obveljala je korajža. saj sva hribolazca. Janez se je spustil po strmini, da ga v trenutku nisem več videl, še manj slišal. Ali naj jaz ostanem tukaj, ali se vrnem nazaj ali sledim Janezu? Spustil sem se za
njim. Šlo je s tako brzino, da se ni bilo mogoče ustaviti prej da po mačehovsko daje. Od-kot na robu bučečega hudourni-
gom.
Torontska nadškofija je za letošnji postni čas pripravila posebno nabirko. Vsi verniki naj bi se je udeležili, vsi naj bi prispevali, vsi naj bi si pritrgovali in vsi naj bi darovali v dobrodelne namene.	'
Najprej za vzdrževanje semenišča, kjer se vzgajajo možje, ki ljudem posredujejo in ohranjajo duhovno življenje. V teh zmedenih časih je vzgoja duhovnikov izredne važnosti.
Na drugem mestu je porrtoč razvijajočim se narodom, kjer lakota in nevednost ne dopuščata, da bi se življenje razvijalo v vsej polnosti.
Na tretjem mestu pa je vzdrževanje katoliške dobrodelnosti v nadškofiji sami. Ta dobrodelna aktivnost je bila včasih financirana iz Združenega fonda tčrentske metropole.
Nadškof Filip Pocock pa je katoliške Idldbrodelne ustanove izvzel iz tega skupnega fonda, ker je ta rned svoje podpirance sprejel ustanovo, ki financira in podpira splave, ubijanje, nerojenih. Zato bodo sedaj katoličani sami podpirali svoje dobrodelne ' ustanove. Bil je že čas, da se katoličani postavimo na lastne nege in pokažemo kaj zmoremo. Res bo treba pnalo več velikodušnosti in malo več samoodpovedi, pa bomo zmogli vse, kar je potrebno za našo neodvisnost.
Letos moramo zbrati 2 milijona in pol dolarjev. Vsakdo bo lahko dal svoj dar v treh obrokih. Nabirka' od hiše do hiše se bo začela 13. marca in bo trajala do 15. aprila. Nato bosta pa še dve nabirki in sicer po cerkvah: 8. maja in 5. junija.
Letošnji postni čas bo torej čas premagovanja in čas darovanja.
Por.
Glas iz Kameruna
Nobenega voščila niste dobili od mene. Se ne bom opravičeval kot ženska. To sem si rekel; Kaj mu bom voščil? Kaj upam kaj spremeniti v njegovem življenju? Jaz mislim, da ni./. Vseeno smo vešeli, da nam voščijo dobre reči! Tudi jaz sem bil- kc sem videl, da ti pridni delavci v Kanadi in USA in skoraj povsod po svetu žrtvujejo nez, pa sem že na varnem, je za druge in tako pomagajo "mi-1 trepetal, da me bo izgubil. S •'djcnom. Najlepša imda in vsem'vso močjo sem se .povzpel m za tisti božični dar, Tisti denar vrh skale. Nahrbtnik poln veje že pokril nage. in dal jesti de in jaz ves premočen. Janez lačnim. Se vam zahvalim v nji- ja Ubial najprimernejše dro-
ži vi j en j e v taborišču se je izboljšalo. Dobila sva vsak svojo službo, zato so se najina, pota obrnila na hribe. S svojo družbo ‘T irbe-c” sva oblezla vsa najvišje avstrijske hribe. Bili smo na Grossglocknerju, ki je skoraj 1000 metrov višji od našega Triglava. Za turiste je zelo nevaren in tisto leto je zahteval sedem žrtev, med njimi dva A-merikanca. Slovenskih žrtev ni bilo. O našem hribolazništvu bi se dalo še veliko povedati.
Po treh letih bivanja v taborišču smo šli v tujino, v nam nepoznani svet. Janez se je javil za delavca na železniški progi v Kanadi, jaz pa na kanadsko kmetijo. On je odšel mesec dni pred menoj. Od prvega zaslužka mi je poslal pet dolarjev, kar je bilo takrat veliko. Kako prav so mi prišli na poti v Kanado. Vedeli smo, da je tujina mrz-
šli pa smo z vero v Boga, v upanju ha lepšo bodočnost za nas in za rešitev slovenskega naro-
položenju, katero je značilno na Moose banketu. Goste je pozdravil inž. J. Škulj, pozneje pa je spregovoril par besed tudi inž. Grmek.
Ga. Minka in Dolenčeva mama sta dobili rdeče vrtnice za umetnost kuhanja in pridnost v
bič;
Peter Grmek — ker je ustrelil moosa in dobil 1. mesto na 200 m.
Seveda ni manjkalo Anke, Marte, Marjance ter Cirila pri listkih in še mnogo drugih, ki so pridno pomagali pred, med
kuhinji, ga. Lela pa priznanje:in po tem lovskem večeru, za ogromno delo, katero je s ta- Ski-doo tekme bodo 20. mar-kim večerom v zvezi.	ca na farmi v Bancroftu in vse
Med večerom so bili razdelje- lepo vabimo! ni tudi pokali in sicer:	|
STZ Toronto
Z vhhm h Osla do Lizbone
(Piše Anton Pušavec iz Cookstowna v Ontariu.)
VI.
Kot bi prišel na drugi svet, tako se je razlikovalo, ko sem prestopil na Bavarsko, ki je že v Zahodni Nemčiji. Deset kilometrov proti jugu je bila prva zahodnonemška postaja Hof. Dva carinika sta vstopila, Gross Gott” je bil lep bavarski pozdrav. Ta pozdrav sem slišal se mnogokrat to pozno popoldne 200 km južno, v Regensburgu, kjer sem prenočeval.
Ravno to popoldne je minulo teden dni, odkar sem šel iz Kanade. Zdelo se mi je potrebno, da odložim tovor. Tovor ni Ipil mogoče težko obložen nahrbtnik, ki smo jih nekdaj nosili v planine, pač pa predsodek, ki ga bo vsak oče ali mati kaj lahko razumel, kdor je za krajšo ali daljšo dobo pustil doma otroke. Nisem za minuto podvomil, da obroči niso v dobri ženini oskrbi, pa se je . vseeno vsiljevala misel, da se je otrokom zgodilo prav ta čas to ali ono. Da sem si tovor odložil, sem telefoniral v Kanado. Na informaciji sem se zanimal glede zveze. Bil je 27. september, za ta dan sem jim doma namreč rekel, da jih
Iz Regensburga sem imel namen, da se spustim kar naravnost v Salzburg, da ne bi delal ovinka preko Muenchena. Pa ni bilo vlaka, da bi peljal v Salzburg brez presedanja, četudi je bilo le 150km. Tako sem šel preko Muenchena, saj stalo zato ni nič več, važno je bilo le, da sem prišel pravočasno v Munchen, da sem ujel vlak, ki je peljal malo pred pol deseto naravnost v Jugoslavijo. Pol ure sem imel še v Munchenu časa za odhod vldka. V Slovenijo sem prišel točno po voznem redu, bila je ura okoli petih popoldne.
Iz Amsterdama sem pisal v Slovenijo, ko sem pristal z avi-jonom, da se vidimo 28. ali 29. septembra in bo verjetno okoli petih popoldne, če vlak vozi še vedno ob običajnem času. Ker ni bilo gotovo rečeno, kdaj pridem v Lesce, sem le malo računal, da bi me kdo pričakoval. Pa je prišla sestra s sorodnikom in smo bili v nekaj minutah po prihodu vlaka že pri njih na domu. Vreme je bilo tudi ta dah še vedno sončno kot vsak dan, odkar sem zapustil Kanado, razen prvi dan v Berlinu, ko
pokličem, da ne bi stalno čakali so bile plohe. Tudi drugi dan, v
po nepotrebnem okoli telefona.
Sloveniji je bilo še lepo, potem
ka. Groza naju je obšla. Nisva mogla ne nazaj, niti čez deročo vodo naprej. Voda je tako bu- doma. Odhajali smo z upa-čala, da ni bilo slišati grmečega njem da bo vera naših očetov in Boga. Teden dni prej je nepre- mater v tujini luč in kažipot k stano deževalo.	Resnici, Lepoti in Dobroti. Tako )
Na sredi hudournika, ki je bil je ostalo!	j
Ura pa bo med 4. in 6. popoldne, pa pet dni skupaj dež. Tipično Čakal sem, da je bila ura 10./jesensko vreme, ki se ga spomi-zvečer, ker je bila takrat, ko jelnjam še i/. otroških let. Vsega bil v Kanadi poletni čas, v To-j sem bil v Sloveniji le trinajst rontu 5. popoldne in bodo otroci gotovo že iz šole.
Telefoniral sem kar iz hotela, kjer sem prenočeval, malo čez
dni. Vreme proti koncu se je spreobrnilo in je bilo ostali čas bivanja v Sloveniji sončno in
širok nekako 20 metrov je voda naplavila nekak otoček s peska, kamenja, korenin, izruvanih dreves in dračja. Tik ob hudourniku je rasti o drevesce, kakih 5 metrov visoko. Janez je brez vprašanja zlezel nanj, čisto /do vrha. Drevesce se je upognilo in Janez je odskočil na o-toček sredi deroče vode. Brez obotavljanja sem potlačil klobuk in očala v žen in sem sledil Janezovemu zgledu. Dobro sem plezal do višine, a ko bi se moralo drevesce upognili in me pognati na otoček, sc je odlomil vrh in jaz sem štrbunknil naravnost v vrtinec hudournika; ta /me je obračal in butnil v skalo, ki je molela iz vode. Nič nisem misli na božjo pomoč, ker v takem položaju možgane odpovedo. Samo roke in nogo instinktivno delujejo; objel sem j skalo, pomolil glavo iz vode ter: zagrgral: “Sem že coiber”.'' Ja-
Janezu pa sem za slovo napisal.
Vas Ambrus, dolenjska sela Kočevje, Žhžemberk, Ljubljana bela v verigah kličejo v spomin; ostani zvest slovenski sin.
10. je bila ura. Obrnil sem Code in številke in kot, da sem telefoniral k sosedu, se je na drugem koncu oglasila žena. “Kje si”, je bilo vprašanje, tu in tu sem odgovoril. “Kaj pa pri vas.’ Vse v redu”? “Vse v redu in vsi smo Zdravi!” je bil odgovor.
ko sem prešel Insbruck, ravno, pravi čas. Iz Innsbrucka do švi-1 čarske meje, sem bil preje samo enkrat in to le z avtom. Kupe je bil opremljen z umivalnikom in vsem, kar sliši zraven, kot v hotelu, da sem se osvežil po pri-lično dobro prespani noči. Lep pogled se je nudil, ko se je vlak vil po dolini. Hribi in doline so bile posejane s kmetijami, po skalnih vrhovih pa snežniki.
Okoli enajstih dopoldne je vlak pristal v švicarskem finančnem središču Zurich. V Švici preje nisem bil še nikoli. Na veliki postaji, odkoder vozijo vlaki v vse smeri po Evropi, se je gnetlo ljudi, da sem se komaj premikal. Kot po drugih mestih sem tudi tu najprej poiskal hotel. Kako daljše ture po mestu nisem napravil, le po središču sem ga peš precej daleč naokoli ogledal.. Krasi ga zelenje in mali parki, ki jih v sredi mesta ne manjka. Krasijo ga tudi vodni kanali in jezero, ki sega prav v sredino mesta. Za bolj obširen ogled mesta, sem se zadovoljil, kar sem videl iz vlaka, ko sem prišek v mesto in drugi dan, ko
sem zopet odhajal.
«
------o------
Nekaj poročil iz Slovenske Koroške
(Nadaljevanje s 2. strani)
stvo, kako si stranke zamišljajo rešitev manjšinskega vprašanja. Če le ne bo spet kaj takega, kot se je vršilo pred popisovanjem 14. novembra. 1976. Zgleda, da je ozračje po vaseh tako zastrupljeno, da ni izhoda.
List Salzburher Nachrichten piše o uradnem jeziku tole (Po Karntner Tegeszeitung, Klagen-furt, Nr. 25, 1977, stran 2. vom 2.2. 1977) “Predlog za uradni jezik in za jezik na sodnijah predvideva. Dopolnilo k nemškem uradnem jeziku je slovenski jezik dovoljen za:
Okrajne sodnije: Pliberk, Železna Kapla, Borovlje, (Sodnije v Rožeku, Šmohorju in Dobrli vasi so pred meseci odpravili).
Okrajna glavarstva: Celovec (brez ekspoziture v Feidkir-chen-u), Beljak, Velikovec. Slovenščina se pripušča v teh okrajih tudi pri drugih uradih države in dežele, če je snov taka, da se sme obravnavati v slovenščini. (To določa državna postava o manjšinah) ali če je urad druge instance.
Občine in občinski uradi in žendamarijske postojanke; O-kraj Celovec: Bistrica v Rožu, Borovlje, Hodiše, Kotmara ves, Biljčovs, Žrelec, šmarjeta, Škofiče in Sele. — Okraj Beljak: Bekštanj ob Baškem jeteru, Rožek, Bistrica na Zilji - Zakoni, Št. Jakob v Rožu. Tukaj manjka občina Vrba, ki, obsega veliko- slovenskih vasi ob Vrbskem jezeru) Okraj Velikovec: Pliberk, Dobrla ves, Železna ka-pla, Galicije, Globasnica, Suha
SKUSNJE JI NE MANJKA — Zvezna tajnica za domove in razvoj mest Patricia Robert Harris je bila že ponovno na raznih položajih v javnosti in je tako prišla na novi položaj z obilno skušnjo, toda na nesrečo ne — v vprašanjih mest in gradnji stanovanj.
jatelja človeka.” V Veliki Britaniji je nad šest milijonov psov, kar pomeni, da pride po eden na vsakega osmega prebivalca.
Priporočite
AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju!
CLEVELAND, O.
MAU OGLASI
APARTMENT FOR RENT
Five rooms down, garage, Euclid Beach area. Call after 5 p.m. 481-2768.
(35)
ODDAJO
tri sobe in kopalnico na E. 71 St. blizu St. Clair A ve. odraslim Garaža po želji. Kličite 361-0989 po 5. uri popoldne.
(37)
JSOBE ODDAJO štiri neopremljene sobe oddajo dvema odraslima. Mirnim ljudem. Vprašajte na 1176 E. 61 St. apt. št. c.
(1,4,8,11,15,18,22,25 mar.)
nenavadno toplo. Bilo je že okoli desetega oktobra. Kar mi|j..rj žvabeku, Škccijan, Žitara je dalo primerno priliko, da sem ves (tukaj manjkajo vse vasi
EUCLID
prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue
V	Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900.
Genesee Avenue
V	Euclidu, 4 velike spal ujce, klet, priključena garaža. Brezmadežna.
EUCLID
zidan ranč, priključeno garažo, tri spalnice, IVz kopalnica, lep lot.
po letenju v zraku, z vlakom, avtom in še precej peš, odkar sem zapustil Kanado, šel še za spremembo z nahrbnikom v gore, kot smo si včasih predstavljali turista. Nisem bil nikoli
Kaj pa mama” in kje so otroci? JBogve kakšen hribolazec, ta dan, Vsi štirje slojijo tu pri tele- pa se mi je zdel dobro izkori-fonu. Potem sem stisnil kar več ščen.
V Sloveniji sem bil ravno na
dve minuti, kar je
In tak je ostal. Tako, dragi,
'povedovaniem žaSdfin tudi jbiio še časa.’ £ se.jih odl^ri poJovici suhozeniske potj «kozi
veselih spominov prestavil na jfe^ zaPustn Kanado vehko na-( ev^o Iz. Osla do Slovenije je kanadska tla kot fante-junaka. “° m	blla	smer jug naprej,
Danes pa ponosno sediš med ! b^at nis^ se Sel	U pa jugozahod. Potoval sem po-
svojo, drago družino. Iskreno ti čestitam k tvoji 70-letnici in želim še dolga leta veselega in zadovoljnega življenja!
Iv. L.
AMERIŠKA DOMOVINA je vas list, podpirajte ga!
Tako izjemo sem sem šel naprej iz
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnim Prih. itniie nam delo i« 'nmotre l> n e s troškp.
Omogočile riašetim listu ■oin-r nadaljni razvoj.
Hvala!

je lepa noč. Nič kako sem uži- dnevi, le izjemoma sem potoval val, ko sem se sprehajal po me-, stu, ki ni veliko, nimanfienehnega hrupa kot velemesta, le ura y zvoniku je udarjala vsakih 15 minut Vedel sem, da imam z dobrimi ljudmi opravka, saj Bavarci so nekoč veljali skoraj kot
tudi ponoči, napravil, ko Slovenije.
Zurich v Šviči je bila prihod-
severno od Drave kot Djekše, Grebinjski klošter, Tinje, Št. Jurij, Ruda, Gorenjče).
Slovenščino bodo pripustili tudi pri železnici in pri uradih pošte in pri vojaški komandi v Celovcu. Pri uradih bolniške blagajne in pri trgovski zbornici in uradih kmetijske zbornice in sličnih uradih slovenščina ne bo pripuščena.”
Tako piše Salzburger Nachric-ten.
'	S. R.
Pasje življenje
Vladno poročilo o položaju psov v deželi ugotavlja, da Britanci
nja postaja. Da nisem presedal, / nimaj0 najboljšega odnosa do sem vzel direktni vlak, ki je živali. Ob tem se utegne spro-peljal iz Lesc ob enajstih zvečer, veliko razprav.
simbol dobrih katoličanov. Jalin je peljal po isti progi, kot sem j poročilo priporoča uvedbo ta-
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.
731-1070
Odprto od 9. do 9.
(35)
V najem oddajo
Pet sob v 1. nadstropju na St. Clair Avenue in E. 63 St., odraslim. Kličite 432-1324.
(x)
Help Wanted Male or Female
LINOTYPE OPERATOR
Call 361-4088
Jim
Help wanted Female
Female Help Wanted FACTORY WORK
Full time, days. Apply in person. BRUNS BRUSH INC.
večer sem imel vse, kar človek i prigei v Slovenijo in že toliko-1 ko imenovanih pasjih nadzorni-j .	^jvjnttine-
potrebuje. Zdrav sem bil, niče-j preje do Schwarzach-St~ r0v. Rejci oziroma lastniki psov! |mm ^ , sar mi ni manjkalo, družina	na Salzburškem in seiif fb-j naj bi'fcili stari vsaj 18 tet. j	/35)
redu-in pa svoboden sem. Pre-jkrajinb dobro poznal in nič zato.1 y načrtu je akcija proti po-| ---------
jasno sta mi' bila še pred očmi '£e sem to pot prespal. Nekaj ma- tepuškim psom—zaradi bojazni j	Ženska dobi delo
komaj pred nekaj urami oče in'i^ga sem v Ljubljani doplačat	pre(j steklino— in uvedba	vi-i Lažje gospodinjstvo	za	enega
sin na vzhodni strani, ki sta'je nekaj dni pred odhodom iz.	yCga pasjega davka.	.	moža, stanovanje v hiši	na	High-
pobirala les Ob progi. Videl sem Slovenije za ležalnik, bjl je kupe Poročilo posebej poudarja,	da	land Heights. Kličite	tel. 486-
r.a njih obrazih, da bi žrtvovala ‘s tremi ležalniki, pa sem. bil v	toga ne gre pojmovati kot “•splo-	3923.
yse, da bi bila svobodna.
njem le sam. Dan se je napravil, ri;1j papad na najboljšega pri-
(36)
Avgust Šenoa:
ZLATARJEVO ZLATO
zbegana. Nenadoma je ra/.bur- svoje mesto in naposled je pričel' jenje ponehalo in plemstvo je! nadškof govoriti s pritajenim i
.V:Nv.
“Po bana! Vivat banus!” je zagrmelo sto grl.
Medtem ko je Želnieki govoril, je prihitel čez dvorišče k Petri-čeviču mlad plemič Mihajlo Vojkovič in mu izročil pismo.
“Odprite! Berite, spoštovani’ gospod! Ukaz je banov!” je plemič dodal.
v Notar je odprl pismo. Bral je, bledel in se čudil. Ko je prepošt končal s svojim govorom, je skočil Petričevič pokonci ter glasno oznanil.
“Gospodje stanovi in redovi, poslušajte!”
“Kaj je, kaj je?” so od vsepovsod spraševali.
“Bana ni več!” je kriknil Petričevič z drhtečim glasom, da je bilo ie težko razločevati J V dvorani so se vsi zdrznili, posamezne besede, ki so padale Nato je krik in vik pregluši'1 vsa-od vse*h strani.	'ko besedo; smeh in začudenje,
“Band Kje je ban?” so spraše-jšum in psovke so se mešale v Vali zdaj tu zdaj tam.	j tej razburjeni zbornici. Vsi so
“Treba bo po bana!” je nekdo'pohiteli k Petričeviču, ki je stai
Sredi tega vrveža je sedel za mizo gospod Ivan Petričevič iz Mikencct, podnotar kraljevine; urejal je pisma z velikimi pečati, premet E: val zakonske predloge in ostrid svoje pero. Samo včasih je dvignil svojo visoko glavo in pogledal z živimi očmi proti vratom, kot da bi koga pričakoval. Kdor je opazoval vse to burno morje, kdor je gledal molčeče obraze kmečkih plemičev, kdor ji£; opazil, kako se včasih plamerječe srečujejo, oči, ta je lahko silutil, da se v globini tega morja 3:bira vihar.
Minilo je pol ure, minila ura in zvem Sv. Marka je že odbil enajsto. Vrvež je postajal vedno večji. Hrup je postajal tolikšen,
prisluhnilo. Pred palačo se je oglasila trobenta.
“Cesarski komisarji!” je Petričevič vzkliknil in v trenutku so bili gospodje plemiči na svojih mestih.
Zares se je pred dvorcem ustavila velika steklena kočija, okoli katere je stražilo deset nemških oklepnikov na konjih.
Nadškof Draškovič je stopil v skupščino v svileni halji in na prsih se mu je bleščal smaragden križ. Bil je bled in mrk ter mu niti na videz ni uspelo razvedriti obraza. Za njim sta stopala Servacij Teuffenbach, ki je krčevito grabil svoj dolgi meč, in pa Vid Hallek, general slavonske krajine, odet v sijajen oklep ter prepasan z belim in črnim trakom krajinske vojske. Zadnji se je privlekel tudi sključeni pod-ban Bukovački.
Draškovič se je poklonil skupščini, toda plemstvo, ki ga je tolikokrat burno pozdravljalo,
glasom, po katerem je človek lahko sklepal, da v njem vse kipi in vre:
(Dalje prihodnjič)
zaklictd.
Želoički je tiho stopil k Petričeviču .
“Kje je gospod podban?” je prepos.t vprašal podnotar j a.
“Pri komisarju, prečastiti gospod,” se je Petričevič polglasno nasmtsjal.
mimo kanor kamen, držeč v roki usodno pismo.
“Preberite!” je velel Ratkaj.
“Poslušajmo, poslušajmo!” je zahreščal Ivan Zaboki.
“Ha, puška se je sprožila!” se je veselil Bornemissa.
“Kaj, kaj je?” je bilo plem-
Duliovnik mu je nekaj pošep-.stvo razburjeno.
nil na uho, oni pa je prikimal z glavo.
“Abdicavit. Odpovedal se je časti!” je pojasnjeval Petriče-
tn prepošt se je vzpel na vzvi-' vid. seno inesto.	i “Zakaj?” je zakričal Blaž Po-
“Faslušajmo, poslušajmo!” je gledič, ko se je pririnil do zelene zaorilo na mah sto grl.	■ mize. Petričevič je skomizgnii
Vsi, so umolknili.	Iz rameni, Niko Alapič, ki je vi-
“Pr ečastita, častita, ugledna, del to zmedo, pa se je zvito nas-spoštovana, plemenita, vzvišena mehnil. Samo Stjepko Gregori-in mbdra gospoda, stanovi in re- janec se ni premaknil s svojega dovi kraljevine Dalmacije, Hr- mesta ter je mirno opazoval to vatske in Slavonije!” je pričel klobko trepetajočih perjanic, ki prepcušt. “Spoštovani in ugledni so se gnetle okoli Petričeviča. gospod Gašpar Alapič Vukovin- Njega ta vest očitno ni presene-ski iii Kalnički, ban teh kralje- tila. Želnički, ki je še vedno stal vin in vrhovni poveljnik, je z na svojem mestu, se je nekoliko dovoljenjem prejasnega kneza pripognil, da bi vsaj slišal, kaj Ernesta, nadvojvode avstrijske- je. Ko je zvedel, da se je Alapič ga, grofa tirolskega in namest- odrekel banski časti, je začudeno nika posvečene kraljevske svet- zmajal z glavo in hotel k Petri-losti, sklical na današnji dan čeviču. Toda v tem hipu so se gospodo, plemstvo in ostale sta- srečale njegove oči z Gregorijan-nove ter redove kraljevine na čevimi in lahen posmeh se je glavni sabor v to kraljevsko me- prikazal okoli ust zvitega kano-sto, da bi se ob navzočnosti gos- nika. Zdaj je bil v skupščini poda komisarja njegove kraljev- pravi sodni dan! Kričali in ske svetlosti posvetovali in skle- zmerjali so se vsevprek, plem-pali o blaginji domovine. Ker je stvo pa se je čudilo, čemu vse v teh kraljevinah že od davna to. Mnogi Alapičevi prijatelji, tak red in postava, da predse- ki jim je bil Draškovič trn v duje glavnemu saboru ban, pred- peti, so začeli glasno zmerjati lagam, naj gre odposlanstvo vseh gospoda Vukovinskega, ker je ob štirih stanov, to je gosposkega, nepravem času pustil plemstvo plemiškega duhovniškega 'n me- na cedilu. Zviti grbavec ni ra-ščanskega k spoštovanemu gos- zen nekaterih tovarišem niko-podu banu in ga pospremi pred mur povedal, kaj in kako name-sabor kraljevin.”	rava. Zato je bila vsa skupščina
Oglašujte v
AMERIŠKI DOMOVINI, kupujte pri njenih ' oglaševalcih!
V blag spomin
DRUGE OBLETiMICE SMRTI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL MOJ NADVSE LJUBLJENI j SOPROG
mim novak
umrl dne 3. marca 1975
V božjem miru zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoča soproga:
ieoe
m
Millie Novak
videč v njem steber domače pra- Cleveland, O. 1. marca 1977. vice, je sedaj molčalo kakor kamen. Komisarji so molče šli na P
NE BO DOLGO, KO TRKA POMLAD NA VRATA! — V nedavnih mrzlih zimskih dneh je spreten fotograf ujel tale posnetek sončnega zimskega dne na robu gozda pri Malde-
nu, Mass.
mmmu mmm zavoda
1053 Kast 62 £ 17010 Lake Sfci.
JSlvd.
431-2088
531-0300
GROMOVA immm s pohištvom
15301 Waterloo Road
531 -1235
V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI MOŽ, OČE, STARI OČE, TAST IN BRAT
FRANC RANTASA
Umrl je prvega marca 1974
Tri leta so minila, kar pokriva te gomila.
Odšel si tja, kjer ni nadlog, naš dragi oče ih soprog.
V tihem grobu mirno snivaj, sanjaj sladko večni san. j Duša Tvoja pa v višavah, kjer Ti sije večni dan.
Žalujoči
Marija, rojena Furst - žena Cilka por. Švigelj,
Frida por. Grčar hčerki
Tone in in Frank - zeta 2 vnuka 6 vnukinj Brat z družino v Evropi Sestra in ostali sorodniki Cleveland, O. 1. marca 1977.

V BLAG S PO Ml N
OB SESTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAS LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
JOŽE GAZVODA
ki je zaspal v Gospodu dne 2. marca 1970.
Srce je žalostno, solze nam tečejo... Spomini ostanejo, pozabljen nikdar ne boš.
V hladnem grobu zdaj počivaš, rešen si prav vseh skrbi, mi pa mislimo na Tebe,
Te pogrešamo vse dni.
•	V srcih nosimo ljubeče glas,
spomin in pogled 'Tvoj, dokler ne steče nit življenja in pridemo vsi za Teboj.
žalujoči:
soproga FRANCKA
hčerki FRANCES in MARTINA por. ŠTEPEC z družino sin MIRKO z družino vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
Cleveland, Ohio 1. marca 1977.
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
(107 St Clair A ve	Cleveland, Ohic 441«?
Moi stari naslov.
Moj novi naslov:
lililpl^pa
-	,;v ,■
.
JE DOBRO ZAPRTO, — Ella Grasso, guver ner države Connecticut, preskuša izolacijo v uradnem guvernerskem bivališču v Hartfor du. Zavzema se vztrajno uradno in privatno za varčevanje z energijo.
MOJE IME:

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
1
NOVICE-1 ms s*eia
NOVICE- M jih poirebafele
TSk i ^
AM
KOVICE- w Jih dobile le sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
R & D SAUSAGE COMPANY
15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110
PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST.	692-1832

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NOVICE- kolikor fiiogače originalne NOVICE- ki so zanimive
vam mk dan prinaia v ttsšo
Ameriška Domovina
Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
MAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi Izdajamo najmodernejše celo-ži vi jenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago SL, Joliet, 111. 60431).
JOSEPHINE WINTER, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091
ANNE TUSHAR, društvo št. 196, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741