\ Hoehlobl. K.k. Hofbibliothek, Wien St. 38# V Gorici, v Setvrtek 23. septembra 1875. Tecaj V. „Soca" izhaja vsak cetvrtek in vclja a posto prejema'na ali v Gorici na dom posiljana ; Vse leto......f. 4.50 Pol lata ...<-.. „ 2.30 Cetrrt leta ,....„ 1.20 ..Kroetovalec" *a naroenike Soce Vse 1. f. 2-Pol l«?ta f l.Za nenarotaike; Vse Uto f. 3.— P.il leta f. l.tiO Pri oznaailih. in ravno tako pri „})o* tlani&tth" se p'acuje za navadno tristopno t rsto: 8 kr,, ce se tlska 1 krat 7 „ ., „ ,, 2 krat 6 ., „ „ „ 2 krat Za vtoe irk* po proitoru. SOČA Posamezne Stevilke se doMvajo po 10 soldo? v Gorici pri PatemollijajvTwta v tobakarnicah ,Via del BdftdeN 179 in „Via della caBerma 60" Narocninain dopiei naj leblagQ* voljno pofiiljajo p.od naslovoxn: Viktor Dolencc v Gorici — Bokophi se no vratujo; dopisi naj bo blagovoljna fraukujejo, - Delalenn in drugim a* premoinim so naroCnlna znila ako ¦• oglaio pri uredniitTu. Glasilo slovenskega politiftiega druStva gorifikega za brambo narodnih prav'c. (Gtospodont JNarodnlkoiu! S 1. oktobrom zaCne III. kvartal; (as je torej, da doUuiki, ki so zaostali z naroCnino, poravnajo svoje dolge, kajti drugace bomo primorani nekate-rim ustaviti list — Naj veudar nafii rodoljubjo pre-mislijo, da rai moramo zadostiti o pravem <5asu svo-jim dolznostim, Ce hocemo list redno izdavati in naj nas torej ne puste v zadregah. Tudi priporofiamo prijateljem nasega lista, da nam pridobe* so nekoliko narofaikov, kar bo zdaj toliko laze, ket se vsakdo zanima za novosti na bojiSSi.— tTJredniStvo Sofie." (Datfo i konec). Borefci so Sloven za svoje pravo, spoznal je, da samo z rudocirni sol/ami in mehkim bozanjora no bode omebcal turfike mrcin e, nogo da bi zverjad posta-la s takovim laskaojem Se bolj kruta i trmoglava ka-kor je bila popred. Zato je primila uboga raja za orofc-je, da, ali vraga slavno premaga, ili slavno i junafiko umrje; umrje za svoj narod. Praviea se vdobi pri Turku samo z orozjera. To vidimo v zgodovini vseh stoletij; to nam kaie barba-rizem turfikega absolatizma, pod uaterim britko zdihnje deloma Se danes nas brate *Jugoslovan. TurSke obljube kristijanom ostale so vsegda i povsod le Srna slov.i oa belem papirju. Delal je Tur&n i dela jefice danes ena-ko zastarelemu grefiniku, ki obeta na svoje s&ivljenje br-zo poboljfianje, pa se le konecno poboljfia, ko gagne i strmoglavi v brezdno, za koje jo turfika mrcina po-polnoma vze dozorela. Turek je zgubil vero pri vseh civiliziranih naro-dih; da, zaSel je vero zgubljavati v samega sebe; kajti najbrie kakor zival tudi on instinktno 6uti stragno LISTEK. Crtici iz mornarskega iivljenja. (Dalje). n§e le malo Sasa vec, in Tunis bode bli/o", pravi ta; „ie to noL ga moramo dosefii, ako sapa nam le zve-sta ostane" raeni drngi; „ao jutre ga pa gotovo dose-5emoa se oglasi tretji, in zadnji imel je tudi pravo. Eav-no je jufranje solnce polumesece po mo§eah obsvetilo, ko se vrzejo sidra in turcme z 21 topnimi streli.z jiho-vega sladkega spanja probnde\ Coin se odveze, v njega •topi nas poveljnik in naznanja prihod tamosajeaiu pasi. Mnogo turbanov nas obiSSe crez dan in nam na pro-daj ponuja mnogo vsakovrstnega duhana, turske lule, itd. itd., ker pa je bilo med temi, tudi dosti zaneraarjenih, in s precejgnim stevilom sitne golazni (stenic itd.) ob-danih, prepovedal se jim je popoldan zarad nesnainosti vetop na bord. Kakosen zanirniv prigodek se je pisatolju tega v Tunisu pridruzil, ne mor6m pri tej priloznosti zamolfia-ti, in ga tukaj podajam. Nekega dne popoludne prosili smo, dva moja tova-riSa, Hrvata po rodu, iskrena domoljuba i jaz, poveljni-ka dovoljenja, da smemo iti obiskat Tunis. Po prejetem dovoljenji podali smo se v mali Solni6, kateri nas je pri-nesel ravno pred veliki terg. ZapustivSi colnic odveslal je na.? voznik k ladiji, med tern ko se nas trojica v blizajo kavano poda, okolo slonefiega divana posede, ter litro rudeSega vina zaukaze. Pa kakoSudnonas Tur-Lin gleda. ker nij naroLila razumel ; moj tovariS mu po-kaze v bolj§e porazumljenje eden litru podoben vrdek, ter veli toliko vina prin^sti. Turek prav zafiuden nas v Francoskem nare^ji vpraga. kako je to mogoSe, trem toliko vina popiti. Da so sevemo-atrikanska vina mo6-na in siadka, nam je zuauo bilo, ali vendar kaj iudno yreme;—fiuti vzigati grom i etrele njeruu za plafiilo, ki je kruto tlafiil i davil vefi stoletij tuznega i poStonoga Jugoslovana. Turcm I ti si v prvi vrsti kriv nase vza-jemne nesrefie i nasega vzajemnega gorja. Kdo nas je zatiral i nas se zatira, ne zabimo nikdar. Ako pogledamo osobito v sedanje veliko siroma-Stvo bore6ih se ustaSov, da, tenia se nam dela od srL-ne bolesti, vidgi kako straSno gorje sloni z vso silo 1 Lozo fie v devetnajstem stoletju na krvavih ramau ubo-ge raje pod turfikim jarmom. Bodisi tako ili inako; da drug druzemu zmanjdamo kolikor je le mogofie i kar so da, vzajemno noftrofto, de-lajmo slo^no. Najprvo podpore i zaslombe potrebujejo trpefii ustaSi. Zdaj je vrerae, da se pokaze bratovsko p'o-zrtovanje i slovanska solidamost. Ztnaga ustaSev je broz dvombo za vse Jugoslavjanstvo, osobito za prihodnost naSo— velike vaznosti. Da bacnemo staro breme od Bebe naj bode daljo nasa vzajetnna skrb, da svojomu narodu iskre krefiemo; t. j. da svoj narod zbujamo. Svetiti se mora tudi onim bratom, koji v temi tavajo i prave poti ififiejo. Da se nam zmanjga ndrodno gorje, sirimo dakle zlato slogo i ljubczen med svoje ljudi; vsaj tako delati i postopati je poslanstvo, poklic, vsakega prosvetljenega rodoljuba, bodisi kojoga—koli stanu. Siri naj se plod naSe narod ne slovanske vzajemnosti osobito mod mlado inteligenijco. Vsaj mladina je cvet nase zemljje i enako svitli zvezdi, tolazilna nadeja nase bolj&e pnhodnosti. . Ker je crni vrag sovradtva razpel i raztegnil raz-ne mreze med nas raztresene brate, treba nam je, da svojo narodno nalogo bolj resno i strogo premisljujemo, kakor dosihdob. Kot Slovana in osobito Jugoslovana ne sme nikdar lo&iti: ne jezik, ne pravopis, never a, ne vrerae, ne prostor, ne gorjL, n e s r e 6 a. Ovako treba, da je na§a sloga: sloga brilantna. Zdaj pridemo do druge vrste „na§e vzajemno bede." Na§a vzajemna nesreoa (gorje), Jje samo na videz nekoliko razliina. Sovrainih nasprotnikov, bodisi tudjih se nam je zdelo omenjeno uprasanje. Nazadnje ga pak vendar prinese ter z debelim pogledom predlozi. Tudi nam vsakemu svojo lulo nabaSe, ter puSiti veli. Ker smo bili v na§ej trojici izkuseni kadilci, se tudi tega nijsmo branili, temvecradovoljno eibuke nastavdi. Da, to je bilo veselja, in Sale! Vince je izver-stno di^alo, zategadel nijsmo marali gledati praz-nega verfia, tedaj so poini verdki prazne nadomestova-li. Celo potovanje se nijsmo tako dobro imeli, tudi jezi-ki so se crez navadno razvezali in veselja in smeha je bilo dokaj ! V Tunisu nasli smo bili tudi italijansko korveto ,,Cal... in k sreci ali nesreci (bilo je zadnje) pripodilo se je tudi pet mornarjev omenjene korvete v naso ka-varno; blizo nas so prosti prostorcek posedli, ter enako nam se z rude&m vinoin krepiali. ,.Vince je sladko, te5e prav gladko, starim in mla-dim daje pomoc", sem vcasih doraa prepeval, se v« da, ko so bill sod5eki (aposteljni) polni, ne pak kakor zdaj s paljcjo mteio prepleteni. Enako tedaj je tudi nam uze dovolj mo$i dalo, in malo uze, kakor se navadno pravi, „v dobro voljo" spravilo. Moj tovariS P. dvrst mladeni5, je imel ve5 napak, ali njegova najve5a bila je ta, da kadar se je zidane volje pocutil, je poseb-no veselje imel mladim devojkam ali neprijaznim sose-dom zabavljati. Tako tudi tukaj, — da smo ga prosili, da smo mu Lugali—-bilo je vse zastonj, imel je poseb-no dopadajenje nad omejenimi 5 Labi, ki so tudi veL-krat izpod obervi pogledavali, in glej! zabavljivost je sad rodila, in sicer prav grenak za-me t Ko jim je uze veckrat povedal kake debele in sla-ne, da so pri „Lissi" za ubo dobili, dvignila sta se dva onih Italjanov, ter mu djala, da naj jih pri miru pusti, in zabavljati naj konCa. Te besede so vnele Se le ogenj v strehi; vseh pet, in ako bi ga drugi moj to-varis A.... no zadrzeval—^ne vorn, gotovo bil bi jih po j zrel—da v resuici prav 5uden clovek v tern oziru. Se ili doma&ih imamo vsi Jugoslovani fie ogromno velik broj. Kdo no pozna nafiih tujih nasprotnikov 1 sovraz-nikov, ki imajo vedno in povsod polna usta pravice i svobode? vse to pa lo sami za—so. Ako bi i mi Sloven-ci smeli svobodno povedati, kjo nas dovelj drgne in zuli, kje se nam krivica godi i pravo krati, no bi imeli nafiih nasprotnikov na lazi; a tako, so nam doadeva, da gledamo obotano svo'odo kakor otroci, le skozi p a n o-ramo. Hujfii' sovraznikj kakor tuji, so sovra&niki domafli. DomaM sovrazniki in izdajalci so ljulfii kot strupena ka-6a, i hujfii nas zgejo kakor razbeljeno ielezo. Kajti pr-vih bo fiestokrat Toliko ogibljemo, a drugi so teuno zdvu* %eni z nami v eno ekupino. Kdo no pozna daljo onih domadih omahljivih tropetljik, koji iz bojazni, fie veftkrat pa iz gole matorjalno sobifinosti sluzijo tujemu vragu s tern, da svoj matorni jezik zaniSuiejoj rekli bi, da s tern v svojo laslno skledo pljuvajo. Kdo no pozna onih narodnih nihilistov, kateri so pri vsem dufievnem im.itor-jalnem izobilji, na dolu za siromafini narod lo prazno mrtvo mafiin'S na ljubezni za ocetnjavo pa nrzli kot led? Kdo ne pozna nafiih plesnjevcev, ki prevzetno i ponosno razkazujejo svojo tujo kulturo, zaoenfii I njo nad legovati najprvo kakfino prismojeno i oblizano nata-karico ? To so krvniki nafiega naroda. kajti, ponosni so na vse, kar imajo na sebi i krog sobe—tujega, kar je Sa domaeega, bacnejo z neko oholostjo od sebe v kot. 'do od Jugoslovanov ne pozna onih pretiranih duhov, bodisi na eni ili drugi stranki, koji noSejo poznati zlate srednje poti, najinanj pa lepega porazumljanja, kadar nas klice ob5ni narodni glas na vzajemno delo ? Kdo ne pozna Blednjft osobnega sovrafitva med narodnimi strankami vsake vrste? To so ljudja ki vedno \ povsod kriie, kako jim plameni srce v ljubezni do narodne slogo i lepega napredka, pa drfcijo vsegda le krizema rooi; po vrhu tega pa fie toliko dufievne kreposti nimajo, da bi hoteli svojo strast na osobnem sovrafitvu vsaj takrat krotiti, kadar trebamo med strankami narodne sloge,— narodnega sporazumljenja. Narodnih, razliSnih izdajic in ve dd kraljevski mornarji nijso tudi rok krifcem derzali temve5 delili darove na vse strani. Ni6 nijsem vedel, kaj bi pofiel—jih pomirovati, bilo bi metati vodo v mor-je; svojim tovarifiem pomagati~-da pravo bi bilo—ali bil bi fie ve5i fikandal. Sedel sem tako, da sem bil z hrbtom proti vra-tom obernjen. tedaj mi tudi nij bilo mogoee videti, kdo se kavarni priblizuje. To sta pak moja dva tovarifia prav dobro zapazila ter z Italijani vred kopita pobrala. Meni nifiesar slabega sumeSemu zdela se je ta ,verfiitev jako komifina; kako pak so mi lasje ustali, ko vidim obo-rozono druhal, dase kmeni priblizuje ter me obdaja, si bralec sam lehko nrisli. Se jim vdati bilo je edino sred-stvo. Tedaj hajdimo ! Akopram nedolien, ker nijsem ni-koraur nobene zasolil, moral sem so vdati; verh vsega tega pa me je fie najbolj jezilo, da sem moral namreS vse poplafeati, kar sff je popilo in pobilo. Tedaj tudi za Lahone—no pa naj bode volja boija, ker drugaee biti ne more.! Po ozkih smrdljivih ulicah so me tirali in dobro je bilo fie, da se je vsa reS nze pozno y noc godila. Ko me uze pretej dalefi spremljajo, odprejo se v neki pasji ulici mala vrata, jaz stopim skozi nje, kljuc se v kljudavnici oberne in lahko no5! Cudne strafine misli so rojile v mojej glavi;—kaj pofieti ? koga klicati ? brez svetyave— o to je strafinol V goreSi fantazyi videl sem pred seboj umazanega, sta-rega, hripavega Turfiina, kteri brez domovanja zadovoy-no v tem hlevu prenoSi, me se svojimi svitlimi o5mi meri, in se mu srce od veselja vtripa, daje druznika vdo-bil. Da, strafini, prestrafini obSutki, dokler se utrujena domifi(jija umiri, i telo po&tka potrebno ne vda narav-nim po^tavam, ob kratkem, dokler ne zacnem dremati i poslej spati. , Drugo jutro opazujem boy natanko svoje prenocj-Sfie—nrene mi%e, ne stola; vse zanemarjeno, nagnjusno; da, bile so dolge-krvavo ure! Proti severn zagledam omahovalcev je mnogo veS vrst ili oddelkov, nego ima denaSnja medieina nabrojenih bolezni. Taka i enaka vzajemna beda, kirje in raste, ka-kor ljulika, mej rumeno pSenico iz doraaSega semena na doraaSej njivi med vserai Jugoslovani brez izjeme. Smelo reSemo, da nij ga veSjega barbanzma, nije veSie neusmiljenosti t socijalni SloveSki druzbi, Kakor da Slovak zapusti Slovcka, ki si sam ne more pomagati. PraviSen Slovek se usraili zatiranega; trdosrSeni lahkomiSljen se trpeScrau pa ironiSno posmehuje. Pre-govor pravi, da iroa nesreSnik raalo kdaj kakSnega pri- Cilja na strani. Tako ne sme bitiod na§e strani proti eiira se ustaSem s krutim Tnrkom. BesniSno 1 aV jansko brato—in rodojjubje pokazati, daua nam je zdaj Istisa prilika. Hitimo zatiranim bratom v Hercegovini Bosni in Bolgariji in Se posebno njihovim sirotam na pomoS! Pomo4imo jim zdaj, ker naSe brze podpore silno potrebujejo. Z dejansrim pozrtovanjem hladili bomo skele-ee rane ubogim ustaSem; raanjSali bomo ojihovo in svoje gorje, ki sloni nad eelim Jugora so dandenes. Mi dobro vemo, da visi nad nami Se atari oblak, pod kate-rim bijemo dolgi boj za milejSo slovansko bodofinost; pa tudi to dobro vemo, da bomo vstrajali in zmagali, ker amo Se 5ilo, zdravo seme jelikega slovanskega oce-ana. V tern ravno eksistuje za nas tajna sila, koja bode malo po malem, a gotovo dozorela do slovanske sijajno zmage. Bratje Jugoslovani ! mi vemo da nosimo vzajem-no gone i bedo; nosimo pa ? srcii tudi ono delalno vc-ro i zlato slogo za narod, s kojo poruSimo vzajerano naSo nesreSo; nosimo dakle ono nadejo v sreu, koja nam kaie t zrealu prihodnosti—zj edinjenoJugo-slovanatvo vsaj na daSevnera polji. ___________ J. V—v. Bosna In Hercegovina. (Nadaljevanje.) Sloiani v Bosni in Hercegovini so moSni in Iepi ljudje; glede fiziSnih prednosti se nioreio I njinii merit! le Morlaki v Dalmaciji, Crnogorci in Srbi v knje-ievini.— Serbski narod, to mora .vsak priznati, je ena najlepSih vej kavkaSkega debia (plena ena). Bosnjaki in Hercegovinci so skoro vsi visoke rasti, lepe moSne po-stave, moikega, skoro junaSkega oblidja, katero kinSajo veditlel erne oSi in Srni, moSni lasje.— Na obliSju izra-znje Srb neko otoznost, mirnost in viteSko ponosnost. NoSa Bosnjakor in Hercegovineev je skoro popolnoma enaka oni dalmatinskih Morlakov;—veSidel nosijo opan-ke, zgoraj Siroke, proti aogi prav oske modre piaSe, ru-deSi prsnik in belo ali rujavo kratko jopo, na giavi pa Srno—-rudeSo ali samo rade5o Sepico (fes). Skoro glav-ni del obleke je velik, vSasih kra?no stikan pas, za ka-terim so samokresi in jaiagan (kratkw. na znotraj mod-no zakrivljena sablja). Brez samokresov in dolge puSke se ti to ljadstvo nikoli ne prikaze v javnost.— To vse kaze na juna&tvo in izarjenost v orozji.— Zenske nosijo tudi opanke, belo prtneno krilo, razno barvni, stika-ni prednik, korale in mnoge srebrne denarje okolo vra-tn; po5esane so gladko, dolge kite, v katerih je vple-ten srebern ali zlat denar, jim vise Sez ramena. Eakor malo Spranjo; zlati soincni zarek prisveti skozi njo in yoS5i dobro jatro, ter me navdihae zopet se serLnostjo in pognmom. Da, mislil som si, kje s't zlati fiasi, vi domadi kraji, po ktcrih se je razlegala posen: „Solnce milo prisvetilo, nam je lepo 6rez gore" daleS po hrib-cih in dolineah, ter mlado sree z nado in veseljem pol-nila ?— Akoravno je bilo moje stanje tuzno, da, nepo-pisljivo, vendar nij §e bila zginila iskrica upanja, in to-lazil sem se z mislijo : resitva bode kmalo do§la ! Kij trajalo dolgo, odpro se vrata, in notri pomoli glavo znani fiastnik z BMinervea, vo§& mi saljivo: doner dan, ter veli mi zapustiti zasmrajeno eelieo. S ka-kira veseljem zapnstii sem to gnjilo gnjezdo, ter podal se z z njim na brod! Med pototn razlocil sem mu ves dogodek; smejaje se je zvesto posln§aI, dokler nijsva prisla na svoj brod. Po vefi dnevnem bivanji zapnstiii smo pred bozigi mesto Tunis ter odjadrali proti Alek-sandriji. Prav lehkega serca bil sem, ko so topovi od-hod naznanjevali; zakaj ?—Sitatelj si sam leiikodo sta-vi odgovorl Na potu do Aleksandrije so nij niS omembe vred-nega prigodilo ;—na sveti veger pred boziJem priplola je Minerva" v ladjostajo Aieksandrijsko. Po navadnem pozdravu mesta in drazih tam stojegih ptujih brodov, nstavili smo se blizc tur§ke fregata nA.....* Druzega dne po doverSenih vajah podal sem se z enim oddelkom mnozice v mesto. Ko smo so se§li proti veSeru z veS prijatelji v ne-kej gostilnici, pogovorili smo se, da napravimo izlet iz mesta. Najeli smo v ta namen veS oslov ter jaiali po izbodnej cesti proti Kairu. Komaj smo obernoli herbet mesta, se nam raz-prc^terena desnico i levico neizmerna paS^ava. Le tu pa tarn se vzdiguje kvisku kaka osamela palma in vklanja -lahkej sapiei. Srecevali smo na potu od solnea ogorele Arabee, kateri so nam pa jahaje na iskrih konji&h zginoli izpred o5»j kakor bi mignol. , (Dalje prih.) mozki so tndi zenske lepe, visoke postava in jakoregu-larnega, dostikrat klasiJSnega oblieja.— Srbsko Ifndstvo sploh ljubi slovan.ska barve, modro, rsdeio in be!o:"ob-leka in v&db^ dfogt priprava na domu in v eerkvi je temu dokaz. — Stanovanja Bosnjakov in Hercegovincov so enaka oninf Morlakov v Dalmaciji: lesene,male hi-Se, dostikrat z itovico nammazane pa tndj s japnom po-beljene; v mestih se nahajajo tndi redno, lepo zidane hiSe iz kamuja, pa tad! tam le po redkoma; na dezeli imajo ve5i posestuiki, jpoacbno Tnrki zidane hiSe nKn-le", ki'so podobne bpj Stirivogiatim stolpom, z enim nadstropjem in so tako mofoo zidane, da zamorejo, sin-ziti v obrambo prot| napadom; y gasih uporov in vojne se posestniki branij^ iz prvega nadstropja, v pritlicne prostore pa zapro vso iivino, da je sovrazniki ne vze-m6. 0 enakih knlah zdaj veikrat iitamo v easnikih. Mesta so ve5idel razdelana v tti oddelke: Glavni del „g r a d" (trdnjava) kder ima svoj sedez tor§ka oblast-nija in posadka; wtaro5B, ki je ptavo mesto, kder prebivajo turSki in kristjanski trgovci, rokodelci itd., (varoS je mnogokrat obzidan na zunaj se slabim zidom ali pa obdan z Siroko grapo (grabnom) in znoaj varo§a ali zunaj obzidja je vecidel prftdme&tje, 'imeonovano nMahala", BPalanka" ali Zagrad, v katerem prebivajo skoro sami ubogi rokodelci in kmetje, kristjani.— Kakor glede jezika se tudi glede Seg nij ni5 ali prav malo spreobernilo v teb dezelah vsled turSke vlade. Kristjani v Bosni so cisto obranili vse sege, na-vade, nravnost ter vse njih prvotne dobre in slabe last-nosti: gostoljubnost brez meje, patriarhali5no zivenje, veselje do boja in najveca hrabrost, ki se zamore ime-novati junaStvo, strah bozji, spoStovanje verskih naprav in veronauka in versko prepricanje skoro do skrajnega fanatizma, zvestoba, odkritosrenoot in neomejeno prija-teljstvo; (pobratimstvo, ki zn^ci toliko kakor pri nas bratovScraa, samo s tern razlockom, da tam gre pozrtc-valnost in nesebi5nost do skrajne meje) vse to so dobre lastnosti kristjanskih Slovanov v Bosni in Hercegovini.— Zraven iz^rstnih lastnosti pa so jim prirojene tudi nekatere slabe, kakor so: sovraztvo do groba, kr-vavo in neizogibljivo mas^evanje (osvieta) innagnjenost k fatalizmu (vera na osodo). Posebno ta zadnja last-nost zavira mo5no napredok, kder koli se pokaze, Vendar po pri tern liudstvn prevagujejo dobre lastnosti, ki m« zagotvoljajo nasproti dragim silno pokvarjenim narodom najlepSo prihodnjost; naj le enkrat zacne si-jati v to kraja zlata svoboda, naj se enkrat ta ljudstva poprimejo napredka, prckosila bodo mnoge zdaj, prve narode ter postala merodajni v kulturnem in tudi v material nem zinislu.— Sinovi v Bosni in Hercegovini skoro nikoli ne zapuste domacega ognjisca, tudi ce so oze-njeni ne, zaradi tega, nij nenavadno, da se tam nahajajo rodbine Stejofie 40,1 60 in ve6 udov. V taki patri-arhalicni hiSi ima vrhovno oblast in vodi gospodarstvo najstarSi, to je stari oce, ki se zove stare§ina, in kate-tega vse uboga brez ugovora; njegova zena ali pa ne-vesta mu je na strani, da opravlja notranja hiSna opra-vila in se zova stopanice. Hrana teh Slovanov je dokaj skromna: v prvi vr-sti mleko, po tern sir in cebnla. Oni,ki ima tudi kruh na mizi, stet je uze mej bogate.—Njih posebna sladSi-ca je neka mocnata jed, katero imenujejo Bcicvara,t in sestojl iz frisnega sira, moke in surovega masla, katero testo se skuha v vodi. Zemlja je skoro brez izjeme lastnina Mohamedan-cev, kajti tar§ka postava (koran) zahteva, da nejever-nitii (giaur-psi), kakor Turki imenujejo kristjane, nima-jo nobenega posestva. Zatorej so v Bosni in Hercegovini kmetje najemniki (koloni), ki nimajo ne lastne hiSe ne zemlje. — Lastniki zemljiSc so tako zvani nbeg"r to je potomci starega jagoslovanskega plemstva (aristo-kracije), ki so zatajiliJKristovo vero, in sprejeli Moha-metovo le zato, da so jim Turki pustili posestva in da so se novih posestev pridobili; clrage vrste posestniki se zovejo „aga" in so pravi Turcini, pa navadno ne prebivajo v dezeli, ampak imajo v vaseh svoje zastop-nike, oskrbnike, ki ljudi derejo; tretje vrste posestnikom pravijo Turki „§pahi,tt ki so turgki vazali in so prejeli posestva od Sultanov zarad zaslng v vtjnah uze ob ca-sa, ko so Turki prisvojili si Bosno in Hercegovino. Kakor v boljsih fiasih, ko je bilo tursko carstvo v naj-lepSem cvitu, so ubogi kristjani v Bosni in Hercegovini popolnoma brez vsake pravice, ker jim turske postave ne garantujejo nobenega prava nobene "Sigurnosti, Se manj pa dostojnega 51oveSkega obstanka ; oni so kakor zivi-na izroceni milosti in nemilosti turskih gospodarjev in turskih oblastnij, katere z njimi ravnajo na barbarski nacio; oni so ve&inoma v slabsem stanu, kakor so bill v Ameriki crni suznji, katere pa je uze pred enim de-setletjem sprejela civilizaeija pod svoje varstvo, mej tem k« kristjanskih bratov, junakov in z velikimi zmo-znostimi obdarjenih Slovanov diplomacija evropskih ci-viliziranih drzav nofie odreSiti suzenstva! 0 ti prekras-na eivilizaeija ! In vse to zarad diplomatifcnih intrig in samopridne kabinetske politike, ki izkljucuje vseko Ijud-sko pravo in pravico do svobode. - Bes je sicer, da je turSki Sultan, prisiljen po evropski diplomaciji, obljubil ubogi raji nokoliko pravic in enakopravnosti ter izdal glasoviti „Hati Humajum" ; pa vse te obljube so ostale na papirju, stanje krScenih Slovaao- na Baikanu se nij zarad tega prav niS zboljSalo. Turcitiu nij niS verjeti, ker uze njegova vera rau ne dopuSfia, da bi postal pra-vicen proti kristjanom in sploh j« uze dokazano,' da torSka nijma nobene kulturne misije r Bvropi. — Zato- rej pa so kristjanje na Baikanu pripravljeni podpirati vsako evropsko armado, ki bi hotela osvoboditi jib tarS-kega jarraa in Se je kaka drzava k temu poklieana, je gotovo avstryska, ker to njen interes tirja, katerega pa zaliboze prezirajo sedajni ministri. ki delajo samo v interest nadvlade Nemcev in Madjarov. (Dalje prih.) Ustaja Y Bosni in Hercegovini. Konznli, ki so imeli posredovati mej ustaSi in tnrSko vlado, napravili so slovesni „fia§koa, ker so jim glavarji ustasev odgovorili, da ne verujejo laznjivim ob-liubam TurSke ter da boLejo rajSe vsi urareti, nego veft ostati pod tarSkim jarmom.—Knako govore tudi v Av-strijo pribegle druzine ustaSev vladnim organom, kijih izpraSujejo ob uzrokih ubeStva iz lastne dezelo.—Dose-daj je v Avstrijo pribezalo cez 70000, v Crnogoro 80000 in na Srbsko Sez 50000 ljudi, ki vsi so brez vsacega imetja. To so fakta, ki prejasno govore in katera naj-bolj osvetljujejo turSko barbarstvo. — Ali bo raogla ev-ropska eivilizaeija dolgo molcati ktem dogodjajem? To je nemogoSe, Se v Evropi resniSno prevladuje eivilizaeija. 2alostuo pa bi bilo za evropsko civilizacijo, ko bi ukazavali naSi ustavovorci in Madjari, pravi bratje turS-kih barbarov. Vkljub temu pa, da so Ogri ustavoveroi in .Tiirki uze pred enim tednom svetu lagali, da ustaje je konec, zamoremo denes z veseljem zabiljeziti. da ustaja vedno raste in da so ustaSi zadnji tuden povsod zmagonosno napredovali. UstaSi imajo zdaj v rokah vso zemljo mej Crnogoro in Srbi'o, ker so se mnogi ustaSi mej ViSegradom in NovovaroSera zedinili spopom Zarkom in Tarke povsod zanodili; ustaSi so zapalili mnogo turSkih vasi in vso ondotno rajo oborozih.—Turkom je vsled tega za-prta pot Sez staro Srbijo v Bosno in nimajo zdaj nobenega prostega vhoda na bojiSSe, ker je nekda tudi Avstrija prepovedala Turkora izkrcanje vojakov v Kleku in to iz sanitarnih uzrokov, ker so je konStati-raio, da so turSki konji zatrosili konjsko bolezen v Dalmaciji.—20. t. m.bil je ljut boj pred Trebinjom; vojvoda Peko PavloviS priSel jo na poraoc ustaSem pred Trebinjem z 800 Crnogorci; turSka- vojska iz Trebinja je 20. t. ra. napadla ustaSe, pa je bila strasno tepena pri Olavskem dolu; Turki so zgubili nad 100 urtvih, mej njimi 7 begov in mnogo vec ranjencev ter bezati v Poljno mej Klekom in Trebinjem. UstaSi so Turkom v-zeli 50 konj, mnogo ziveza in orozja. PavloviS je Tur-ke podil in jih pri Poljici zopet popolnoma zmagal. — Boj je trajal 9 ur in so Turki sopot zgubili 150 mrt-vih in ranjenih, mnogo najnovejSih pulk, veS konj in druge tovorne ziviae. Ostali Turki so v najveSem ne-redu bezali v Trebinje pod varstvo kanonov. Zdaj so ustaSi Tiebinje popolnoma oblegli in imajo v roknh tudi vse posicije nad Klekom, tako da tudi od te strani Turki ne morejo dohajati v Hercegovino. Na GaSkem in pri Pivi je 3000 Turkov napadlo ustaSe, ki so pod vod-stvom ZimoniSa; Turke so ustaSi premagali in gnali 6 ur dalec; Turkov je ostalo 200 mrtvih in zgubili so dosti ziveza. Iz tega vsak lehko razvidi, da imajo u-staSi vse vazne prehode v rokah in da je postala Her-cegovina za Turke prava mesnica, V Bosni se Turkom nic bolje ne godi; ustaja je razSirjena skoro no vsej Bosni. Pri Kljuci so ustaSi zapalili mnogo turskih kul in vzeli dosti zivine; pri Grahovem pak jo bil boj, v katerem so Turki zgubili mnogo ljudi. Turki so vsled velikih zgub strasno razkaSeni in se masSujejo nad no-oborozenci; tako so v BihaSu 8 ned Iznih trgovcev po dolgih mukah osmrtiii; v mnogib krajib v Bosni Turki uboge kristjane posebno pa nedoline otroSiSe nati-kajo zive na kol. To vest Se celo trzaSkt nOittadino" potrjuje in k takerau barbarstvu §e zmerom molSe vele-vlasti!— Divjanje po Bosni jo nepopisljivo ; Se bo to eno leto trajaio, postane Bosna strasno neobijudena pu-sSava. — Srbska skupSSina je odgovorila z adreso na pre-stolni govor; ta adresa inirno razpravlja vse toSke pre-stolnega govora in koneSno prepusti vladi, naj se odlo-Si za vojsko ah ne. Adresna debata bila je tajna; a sliSi se, da se je skupSSina v posebnem tajnem pismu obrnila do kneza, v katerem odloSno tirja boj.— RistiS nekda reS zavlaSuje in tujim diplomatom obeSa neutra-liteto; narod po tolazi s tem, da obljublja podpirati ustajo z vso moSjo.— Gotovo pa je, da se v Srbiji pripravljajo vazni odlor'ni Sini.— Crnogorski knez je odgovoril poslancem u.cAsov, mej katerimt je bil tudi Hubmajer. da Saka le na Srbijo.— Sicer pa so v Crno-gon vse priprave za vojno dovrsene. Dolgo torej ne more trajati gnjila neutraliteta, posebno Se se pomisli, da ves Balkan Saka na migljej od Srbske in da zdaj tudi v Busiji veje ustaji tfgoden veter. Itusko Sasnikar-stvo piSe odloSno za ustaSe, in ruski darovi dohajajo ustaSem v obilnosti. Dopisi. Iz Kwwt, 15. avg. (Izv. dop.) (Nekaj in niS). 0. k. namestniStvo v Trstu pisalo je zadnje dni zupanstvom na Gorisketn. da je nabiranje milodarov za Hercegovin-ske nesreSncze, ki so pred krutim Turkom na nas a tla pribezali, dovoljeno. Kaj so naSa Jtopanstva v tej zadevi storila, mi ny znano, toliko le vera, da si je Stel ota-njelski fcupan HoSevar v dolznost, stvar ne le samo jav-no v obcmi razglasiti, nr.rvefi da je sol z domaSim ro- doljubnira g. kaplanom G...... osobno od hise do hiSe, kjer sta pri vsem uboStvu, posledici prezaporednih sla-bih letin, vendar lep znesek nabrala. Kedor nesrecneiu po moSipomaga, stori svojo dolinost. Na zdar!—„Oitta- { dino", trzaSkih konkordatopompezev bog.vtaknilje svoj, ] oos zadnje dni celo v pristransko vasico kraSko. ZabiljeXil sije spet nekaj,—kar je vredno kakor pravi, da se zapile v njegove Srne bukve naslovljene: registro dei maagia galline, ali zlegal seje moi predebelo. Pa saj se nij prvikrat; tedaj mu ne bo iz navade tudi vest tezka: Zakaj ? Ceravno nij stvar taka, ko bi imela premocau up-Ijiv na preobracaj vzhodnega vpraSanja, Se menj pa balls; ans kid sedanjih prigodljajev, hofiem vendar, ker se take pogostokrat ponavljn, spregovoriti tudi jez besedico o njej. Bila je nedelja po sv. Tilhu. (Sv. Tilha dan ima-jo v Butem v malo slavnem domumajhnib Oftenhoimov semonj). Tedaj to nedeljo, razumiS nCittadinou, po sv. Tilhu bi imela biti, kakor pravijo sutski priseiniki, slo-vesna maSa ? Sutem—ali ker so tarn popoldne—vesele piSftali tcorabe in eimbali pelo", vjezila se je komen-ska duhovSfiina in brala se je slovesna maSa v Komnu —ceravno se je prejSno nedeljo iz lece oznanilo, da bo v Sutem. Ljudje nevedoci, namenili so se iz okolice v Suto —ali ko so videli—kako stvar stoji—;jezili so se—in so imeli prav, kajti oni nijso bili krivi; fa bi Bog Sodomi in Gomori prizanesel, ko bi bilo v njej samo deset po-boznih—zakaj ne bi duhovSfiina SuSanom—ko jih je biia vendar velika ve&na tistih—k* " nijso vdelezili plesa. Sicer pa kakor nijso na mestu ovire, katere du-hovScina po de&eli plesu stavi — tako tudi nijso na mestu v sedanjih dasib pri nas plesi—ko je ljudstvo v takem uboztvu, da se kamnu sraili—in fa se premisli, da je ravno sedanji rod mladine jako surov—da ga nij skoro shoda, da se no bi tepli. Pravo gospodarstvo hira od due do dne in rnlado-niou, ki eel toden kakor zivina dela in so trpin6i -da si zasluzi morda 3—4 gold., ne usmili so mu jih v nedeljo deset zapraviti. Kako to ? jo opravifieno vprasanje —ali odgovor moram dolzan ostati. Kedo bo zdravo veselje dezelanu odrekel, saj je clovek, ki ga zaslu&i bolje, nego vsak drugi, raduje naj se, naj se Ijabimcka, ali zraeren naj bo in naj nu pri-sega v nezmernosti fcivali. Pa tako je bilo, tako je, in tako bo zalibog se dol-go, dolgo; da bi pa posluSni. mirni .ljudje za trdovrat-neze trpeli, to nij prav, in da bi bil jez Sutski prisefc-nik, jezil bi se tudi na komenske gospodnunce. Iz Tolmina dne 12. septembra (Izv. dop,)—koncc. Tudi za Backoldrijsko dolino in za Gerkljanski okraj je Modrejska crtti proti Seiski ugodnejSa, ker bi oni kraji po v zavetnera. kraji luiefii Modreiski crti in z majhno strmaljo izpeljanem klancu po lepi dolini na-prej brez truda in nevarnosti na vse kraje proti Goriei t:!i kamor njem ljubo, vozarili. Nasproti pa bi morali po rajdat, vecjih strmalih, po velikih vetrovih Sez Sulo vozariti.—Al mat obstoji vafcnost in korist Selske crte Je v tem, da bi si nek raogofini vojvoda gnoj v svojo zeraljiSce na Solo in njega pridelke nazaj poskla-dovni crti lnhko privazeval? To ni obena, temveS le se-bicna korist, to je jedro v lupini de krifieeo vaznosti Selske Crte. Mi pa, ki smo se od feudalnih rabot oprostili, se ne bodemo vdali, da bi morali le naraSfienemu velikazu na korist, pod imenom skladovne firte faz Selo cesto delati, in za njo naj manje 8410 gold. veL kot za ugodnejSo in za obeni korist vaznejSo modrejsko 6rto potrositi. To bi nas prevec hudo uscipnilo. Ako se mu je tudi posre&ilo, da je prejSui cestni odbor po sklepu staro, postavno obstojeco modrejsko (rto kot skladovno cesto odstranil in mesto one Selsko crto kot skladovno cesto odlo&il; ?e je to pa le na prav veliko skodo celega okraja zgodilo. Ako je irael prejSni cestni odbor oblast, to Skodljivo spremembo vpeljati, t« rave6 je sedanji cestni odbor v pravici, ko se je ta Skoda pokazala in o&vidno razodela, da prejsni sklep, dokler je Las in poprej ko se bodo novci za Selsko ir-to zametavali, uni(?i in prvo obstojefio sklavdovno modrejsko cesto tudi za naprej kot tako na zgorej imeno-vani neovr^ljivi podlagi na korist celega okraja odlo5i. To prifiakujemo po vsi pravici od sedanjega cestnega odbora, da on vestno te grehe popravi, koje je nam prejsni odbor po prenaglem sklepu storil. Ali tega se mogocni in sebicni velikaS boji in ga pece, da je gospod glavar cestnemu odboru predlagal, naj se .nodrej-ski klanec zacasno nekaj popravi; saj se da to delo prav lahko z'en par tisud goldinarjev storiti;—5eS, da je gospod glavar prej ko ne zapejjan od ene stare, se-daj obnemogle tolminske garde, kije pod Grosmannom pasevala in ki bi najrajse vidola dobro zazidane obe poti far, Modrejce, da bi potem eel Cerkljanski okraj in cela Backa-Idrijska dolina prisiljena bila faz Tolmin hoditi in tamkaj njegovo patrijarhaliSno brado obfiudo-vati.—To je zadel moz veiikanski! Da pa ni bilo treba, da bi bil glavarja kedo v tej refii zap el j aval, smo pre- pricanif da je gospod glavar sap sprevidni moi zado-sti, da v4, kaj da je prav.—Velilkag pa bojec, da njego* va Selska Crta na gnjilih stebrih stoji, ves razkaSen se je stare sedaj obnemogle Tolminske garde poprijel in se je predrznil obnemoglega starcka obrekovafci; saj vender bi moral volikas vedeti, da obnemogli starSek je ob5e poznan kot tak, da ni nikogar zapeljaval, da ni nikogar kaj nespodobnega, fa manje pa kaj krivicne-ga tirjal. Navadno pa imajo le velikaSi lastnosti zapoljvivcev. Glede te lastnosti, bil bi pac velikas po vrednosti za prvaka postavljen; radi pa bi videli. da bi se ma posre&lo, da bi on na oelu kako garde stal; kako bi on paSeval in okoli sebe suval, da bi se vse kadilo, in kako bi mu brada naglo raela, da bi jo bilo resnicno vredno obSno obcudovati.- Naj ve& pa velikasa pefie to, da je ravno gobpod glavar zaLasno popravo modrejskega klanca cestnemu odboru predlagal, mej tem ko bi se [on moral poatave za Selsko Crto derzati, L38, ko bi se bil ta predlog spre-jel, bi se bila na lepem luknja v postavo zarr.d odlo-cene selske 6rte napravila, in da bi se po tem postava laiej v ko§ vergla mislec, da nihCe bi se ne oil predrznil Se besediee proti seiski crti frhniti. V taki slepoti &\v\ le velikas, ki misli da ljudstvo bo v nevednosti glede velikih stroskov selske 6rce o> Btalo; in ako «e tudi od tega kaj zve, da se bo pred I njegovo velikansko mogocnostjo vse treslo, da nihee bi se ne bil predrznil od tega kaj nasprotnega pregovori-ti, akoravno bi v obce iepi pri tej refii trpeli. Konecno mislimo, da smo stvar modrejsko in selske crte zadostno razodeli, tako da je vsaketnu jasno, ( da si lahko sam svojo sodbo iez to sklene. Posebno a ponavljamo in priporoSamo sedanjomu eestnemu odor u, da on v noviL modrejsko firto, kot je bila poproj, za skladovno crto odlo&i, in za potrditev slavnemu de-zelnemn zboru predlozi, Nu Rtke na Doloniskem. (Izv. do p.) Ko sem zadnjic popisal Zalostno lolske razmere v tej obSini, je gotovo uze marsikateri izmod fast, citateljev v svoti jezi kamen zagrabil in ga na u&itelja pomoril. Le po-fiasi, nehajte! krivda ne tici samo v sedajnosti, am-pak ima svoje korenike v proteklosti ter zadeva vec njih in ne samo ucitelja. Kedor je pazljivo pro-fiital prvi pastirski list Nj. prvzvifienosti, novega kno-zo'slcol'a LjubijatHkegii, bral jo gotovo mod vrstami skrivni, a bistremu duhu jnsni uzrok, vsled katerega se je vzbujalo in Sirilo mod pripostim ljudstvom mrzenje do posvetruh uiiteljev, mrzenje in celo kljubovanje novim golsM.m postavam in Solstvu pploh. Duhovnik je tukaj in na Kranjskom novsod najvaznejfii faktor, on lahko izdatno podpi ra, a tudi lahko uspefinopo-d i r a; za podirauje mu ne treba niti rok niti jezika, zadosta, da je m r z e 1 za stvar—in ona no more naprej. To jasnt dokazuje tukajSna in fa marsikatera dru-ga Sola na Kranjskein in za to je nov vladika fa 0 pravem casu povzdignil svoj glas, ter razloXil svojemu duhovniStvu, da mu novo Solske postave zagotovljajo I dostojno in eastno mesto v vseh Solskih svetovalstvih 1 in da je na njemu, marljivo vporabljati svoj upliv v j prospeh vere in ljudske omike. Nadejati se je torej, da se v tem oziru stvari kmalo k boljgerau obrnejo. ( V drugi vrsti zadeva krivda Solske oblastnije. I Krajno, okraj no in dezolno Solsko svetovalstvo obsegajo tri vrste nadzorniStva; a pozdeva se, da nijso vsa tri svojemu poslu kos, kajti drugace bi ne mogla nikakor prezi-rati niti dopuSdati, da se Solsko obiskovanje tako o6it-I no /anemarja in da je poduk tako reven, da ne more I otrok v treh letiV vi§e dovesti, nego da se nance do sterilke 20 ra&uniti in da iz dotnacega zeraljepisja zve-do, da jenjih'domovinatarn,kder najlepsecvet-I liSice cveto !—Pred vsem bi moralo krajni golski svet za svojo Solo skrbeti in za to, da jo otroci redno ohisku-I jejo; saj steje vendar nekatere intelligentne moLe v svo-I ji sredi, kateri poznajo po lastnih skusnjah veliko ko-I rist solskega poduka. Priprosto ljudstvo, posebnc (e I nij izpodbujeno po duhovScini, ne spoznava samo te ko-I risti in pridrzuje otroke rajSe doma, nego bi je v Solo I poSiljalo; otroci se tudi radi ne silijo v Solo; za to pa I mora krajni Solski svet izvrSevati svojo pravico in dolznost in s postavnimi sredstvi primorati star§e,da otro-I ke redno v §olo pofiiljajo. Kedor je prevzel volitev y I solski svet, temu ne gre bati se nikakorSne zamere, saj ima zavest izpolujene dolznosti in postavo na svoji strani. Koliko zadeva krivda u&telja, tega ne bom tukaj I preiskaval; kedor se je sam 5olal in se morda tudi drugaSe se Solstvom pefial, to lahko za sepresodi; vsa-I kakor pa moram poudarjati, da en sam ucitelj ne [ more omoci kakih 300 za Solo sposobnih otrok in da neredno obiskovanje Sole prav zelo zavira napredo* vanje. Zatorej nai Solske oblastnije izpolnujejo svojo dolznost, naj na Baki, kakor je menda uze sklenjeno, skoro odprejo Se drugi razred in nameS5ajo take ufiite-lje, kateri bodo ne samo sposobni za poducevanje, am-pak tudi izgledni v svojem privatnem Sivljenji; kajti u&itelj, kateri je iz kakorSnih koli uzrokov n a s 1 a b e m I g I a s u pri sosedih, ali celo ne zna vzdrzevati miru in sprave v lastnej druSini, si ne more nikakor pridobiti zaupanja niti pri starSih niti pri otrocih. Na Dunaji, 20. septembra. (Izv. dop.) Ustovke po: tujejo uie z Dunaja, Dunajfiani se pa shajajo v svoj rojstni kraj. Gostilne, kavane, zabavljiSca, mej poletjem Se precej prazna, se spet polnijo, in marsikedo, ki je bil na kmetih, u^e pripoveduje, kar je in nij doiivel, samo da bi se nam, ki smo bili prisiljeni tudi ob pa-sjih dneh mestni prah in smrad niivati, sline cedile po blagostih in lepih dneh na defceli. Vrafiajo se vsi; mi-nistri u^e sede v uradih in Solska mladina nosl teiko butaro Se teiih knjig pod pazduho po Sirokih ulicah. Toliko mladine se je uze vpisalovda Solski oSetje res ne vedo, kam jo spravijo, Solskih poslopij je obilo, a vendar premalo. Od kod pa je letos toliko dijakov? Ne mislito, da jih je letos primarno veliko ve6, nego ? prejSnih letih; ne, ni5 ve6 jih nij; razloeekje saraota, da so roditelji svojo deco prej privatno dah vzrejati; sedaj pa, ko moSnjiCok nij tako rejen, jo poSiljajo v javiw zavode. Imel je namroe preje vsak Se tako ubor-si borzijanec svojega iastnega, dobro placanega hifimga ufiitelja in deca je konee leta na javni Soli izpite na-pravljnla. Letos si pa bocejo naSi bogataSi tudi ta tro-fiek prihraniti. Od todi tedaj ta dren pred ravnateljevl- J mi uradi. A mnogo prosilcev no bode upliSanib, ker postava ne dovoljuje, da bi se v en razred nnd dolofie- | no Stevilko dijakov vpisalo. I Politicnega zivenja sedaj nijsmo imeli; Sitali smo pa ua vse pretege razlicna poro&ila % j'l&nega bojiifia, j Kako mnogovrstna so bila, in kako razlicno se fa sedaj f;lase 1 Po deset do dvajeot novin sem na dan prevrgal, n na konec sem toliko vedel, kakor preje, Vsaka je po svoje stvar zasukala in kar je ena pbvddala, je druga preklicala. NajdostojnejSa poro^ila v tem obziru sem cital v Wiener Tagblatt in Deutsche Ztg. In kar ste tl novini pisali, se je navadno obistinitilo. Drugi listi, nemSki in slovansk), so stvar straSnc pretirali; ako-pram ne tako, kakor N. ir. Presso. Poslednja piSe tako, da se mora vsacemu studiti, ne le Slovanom, ampnk tudi Nomcem. PoSteni dunajski Nemei so jej ooitno za* bavljali, in severno-nemSki list! so jej marsikako ialtovo na uho povedali. Ona in „ Pester Lloyd" sta up or uie 6ez desotkrat zadnfiila, in vondar jima je faz noo zopot za groben zrazel. Se ofloijozni list! &o zaradi tega iz njih norca dnlajo. Da bi Vam ja» tedaj % Dunaja 0 uporu pisal, no priiakujto, saj ste ptic Vi blize vira. nogo Jaz. soin Vain nekodaj, da so naSi mestni oo#) tru-dijo, kako bi se cena mesa, kruhn znizala. Vepoli toh stu« dij je ta, da je ta teden meso zaBkrajcarjapoikofiilo.. Kruh imamo na novo vago, vino in drugo pija&o bodo-mo po novein letu po novi meri pili in z novo uredbo si bodo nasi obrtniki in odrtniki sopet kaj prikoristill na racun nevednega ljudstva, fa iz vsch teb zadreg pitani zajcin ne refiijo-po tem nij pomofii. Uzo dolgo nam-re6 mislijo nekateri, da bi so volovje in telecije meso dalo nadomestiti s pitanimi zajci in v ta namen so na-pravili dunajski dostojanstveniki obede, pri katerih se je samo to do sedaj neuzitno meso uzivalo. Moiaki in izkuienci so priznali, da to meso ne zaostaja za drugo mesenino, ne v okusu ne v redilni snovi. In kar jo le najbolje pri tem, funt tacega mesa bi stal 12-16 kr. Uborno ljudstvo bi si tedaj lehko mesto enoga funta I volovjega, 3 funte tega mesa oskrbelo, samo da bi se I mu privadilo.—NemSki listi sose norca delali izCehinje I Wewerke; sedaj vendar priznavajo, da je lepa, in da j dobro svojo vlogo izvrSujo. NemSkega jezika se je tu* I di tako dobro naucila, da ne dela sramote nobeui do-I bri nemSki igralki. - Beservisti so imeli sedaj letoe I vaje pri Kornenburgu. Kakor se sliSi, imeli so obilo I opravka, in njih predstojniki so jih kaj trdo in strogo imeli. To je bilo pad lepo pobratinstvo, ko so v enj I vrsti in enem Sotoru kocijaft, uceni doktorji invisoki uradniki poleg dninarjev in brezposlovnih iidov svoje I ude pregibali in zvirali v cast in korist domovine. Sadja imamo obilo; dober kup je, kakor nikedar I preje; funt lepega grozdja Btace 0 kr; samo bati se je, I da ne bode prav dozorelo, ker zjutranji in veSerni zrak je tako hladan in mrzei, da se zimska sukuja prav do-I bro prilega. V zastavljavnicah je velik dren, kajti vsak I gleda na to, da si zimsko suknjo reSi in mesto nje let-I no zastavi. ___________ Politicni pregled. Delegacije so zafcele zborovati 21. t. m. Avstrij-ska delegacija J8 izvolila za predsednika znanega oCeta februvarskega patenta Schmerling-a. - Predsednika oheh delegacy sta v nastopnem govora pou-darjala, da se v Avatriji ohrani mir vkjjub nevarnosti na jugovshodu.—Zdaj je zaCelo razpravljanje skupnega proraCuna. Mi Slovani nijinamo y dele-gacijah nobenega zastopnika, ki bi poTzdignil svoj glas za na§e brate na Balkan^ kajti Slovanstvo ˇ Avstriji je kontumacirano.— > V ogrskem dr2. zboru sta pri adresni dobati povzdignila svoj glas za Hercegovince in Bosnjake vrla srbska poslanca Mileti5 inPolit; predMla sta osnovo adrese, ki tirja, da Avstrya pQmaga nesre8-nim Slovanom, da se reSijo TurSkega jarma, ker drugaoe bode zgubila vse simpatije pri Slovanih. Minister Tisza je na to prav jezno bSteval predrz-ne3a; a MiletiS* nm je odgovorii, da z zani5eva-njem odbija podncevanje ministrovo in da vsak na-rod se sine od.driave odtrgati, ako ona tako rav- . na i njim, kakor Ogrska si srbskim narodom. Hr-?atje so pri adresni debati ostali popolnoma nemi in so giasovali z vecmo; oni hodijo svojo pot; oni hoCejo poprej sebi pridobiti vse pravice in cakajo na vaznejse case.—Morda imajo prav. — V brvat-skera mestu Somobor je bil sopet Makanec, ki se je bil odpovedal, voljen za poslanca, v Kraljevici pa conte Buratti, kandidat narodne opposite.— V Gradcu so se v nedeljo zbrali naravoznan-ski ucenjaki; doslo jib je kakih 2000, — Mesto jim je napravilo sloresen sprejem. PapeS je imenoval vec* kardinalov in Skofov. NemSki eesar bode z Bismarkom potoval pri* hodnji mesec v Italijo. Ruska in Anglezka sti baje 2a to, da se i2 Bosne in Hereegovine napmi samostalna drzava; Avstrija pa nekda terau nasprotuje. — Pokazalo se bode raeuda, da z?eza treh cesarje? nij tako tTdna, kakor se je mislilo. Menda bo Tendar do tega pri-§lo, da bodo narodi na Balkann sami razsodili cez syojo osodo, ce bo le Srbija znala porabiti priliko. Karlisti so bili nekda sopet tepeni pri Trempu. Razne vesti. (tt«rilk» iitminie*) napiavi v nedeljo, 2. okto-bra feliko begedo v prid ubogim hercegovinskim druzi-nam, ki so pribezale v Avstrijo. Sodelovali bodo gg. ufci-tejji, ki zdaj obiskujejo kmetijski kurz. Pela se bode raej drugimi tudi nova v ta namen zlozena, krasnapo sem .Na Balkanu* in domace deklo bo deklaraovalo za to priliko primerno poozijo.—Beseda mora biti krasna, ker se mnogi rodoljubi gorigki z navdngenostjo trudijo za dober uspeh. Natanjfini program prihodnjiS. Ustop-nina zn neude 40 soldov; razume se, da se radodarno-sti ne aiavijo meje. Nadejati se je ranogo obSinstva iz mesta in okolice; saj tu gre za poraoc nagim nesre-dnim bratom na jugu. dne 20. sept, se nam pi§e: „Neki n6enec iz Gradis$e v Pnilaniji doma je pred leti absol-viral tnkaj detrti razred.—Ostal je potem doma 3 leta t Stacuni.—Na to ide zopet v solo, ter je bil sprejet ˇ prvo realko; konccra golskega leta je bil prvi od §o- % in bag tako tudi v drugi realki.—Njegovi starSi vi devSi sinov velikanski talent po§ijejo ga k ravnatelju *g. Dr. Sehreiberju s prosnjo, ako bi bilo mogoce, da bi sknSnjo napravil za tretjo in 6et\rto solo, ter tako lah-ko vstopil v peto realko; a gospod vodja nij usligal molbe.—Dijak se je podal te dni pa v Trst in bara g. vodjo tamoSnje realke, als bi lahko skugnjo delal, da bi vstopil v 5 realko. „Se ve da," odgovori g. ravnatelj, 5e le skugnjo napravite, lahko vstopite tudi v gesto.—Dijak je izvrstno skugnjo napravil tudi za peto realko in vatopi sedaj v gesti razred v Trst.—Mi pa vpragamo, ali imajo v Goriei druge golske postave nego v Trsto?! IBeaede w korint bratom an ju«a) bodo kakor se nam poroSa, napravile sledefie citalnice: K a n a 1 s k a, ¦.. t nedeljo 2. okt. Tominska,!) orn berSka, Se-i an ska, Vertojbska drnSt. ^Sloga* v Ajdovg6ini, in feitainiea v Vipavi.—Nadjamo se, da bodo ta lep iz-gied posnemala tudi drugadrugfcva na Primorskem, kajti nobeden ne sme zaostati, kder gre za pomoS bratu. (S» vaese ¦cvce**«teee ta Bosajafce) pobi-ra naSe urednigtvo tudi staro obleko in poljske pridel* ke» To naznanjamo rodoljubom na GoriSkem vsled mnogib upraSanj. Vsak dar v naturi se bo naznanil v nSo5itt:~Zima se bliia in ubogi IJudje potrebujejo obleke; vsaka mala re$ je dobra.— (Tvyatev.) V Bregu y Istri se zaSne tergatev na 27. t. m. Trta nam je prav obilno obrodila, grozdje |e prav lepo in zdravo in dobro zrelo. Tudi iz Fnrlanij'e, gorenjega Vipavskega in Krasa nam dohajajo poro&la, da bo letos prav dosti jzvrstne kaplje. Brici uze prodajajo rebulo in jo imajo letos prav dosti. (Ve* o«ll*«ili p«««B«nlb»«) iz doljuili Bid je napravilo prognjo na ravnateljstvo del. k»net Sole, da naj jim poglje ge pred tergatvijo enega ueitelja dotit-ne Sole. Podpisani so bili posestniki iz Biljanske kakor tudi iz Medanske zupanije. PreteSeni pondeljek se je zgodila velika nesreca nekej druzini iz Belega na Brdih. Y otandrezi *) ima doticna drazina posestvo, kder jim je rastlo veliko tur-§ice. Da pa zamorejo iti s turSico get mejo, raorajo se prej oglasiti pri finanei na coin em nradu. Gospodar t-ga posestvaje tudi moral ogiasiti se. In'glej! komaj je priSel v doticno sobo, se zgrudi takoj na thi in du-go spusti. Govori se, de ga je zadel mrtovud. (Nnd*l|e so ««rwv«li a* HertegoWn.'.A^ •irate) Iz Rihenberga: Ant. Sever 20 s., Fran.Bir-sa 15 s.» Joz. Vidmar 20 s., Ant. Bizjak 20 s.» Fran. §&ukant 10 s., Joz. Golja 20 s., Joz. Birsa 10 s.. Ant. Birsa 10 s., Fran. Brezar 20 s.f Ant. Forlan 40 s., J. R. 20 s., Abram Bok 10 s, Peter Kos 20 s„ Ant. Vidmar 10 s., Joz. Skerbec 10 sM Fr. Vidmar 20 s., Jofc. ^kerbee 10 s., Joz. Petfenko 10 s., Jan. Vidmar 10 s.r Jan. Birsa 10 s., Marija Vidmar 5 s., Andrej Mihel 10 s., Ant. Paviica 20 s., Joz. Furlani 20 s., Jan. Birsa 20 s., Ant. Mibel 10 s., Joz. Birsa 20 s., Ant. Vidmar 40 s., Fr. Licen 30 s,, Jan. Cink 10 s., BM Kra§-na, mali 20 s„ Fr. Vidmar 18 s., Mih. Colja 30 s„ Fr. Mthel 20 s., Joz. Lifien 8 s, Jan. Kei Sevan 23 s., And. Birsa 20 s., Joz. Birsa 10 s„ Ant. Lifien 4 s., Jan. Sever 10 s., Fr. Cormolj 10., Jan. Sever 10 s., Matija Mihel 10 s., Jan. Birsa 30 s.. Joz. Mrevle 8 s.» Jan. Vidmar 15 s., Fr. Vidmar 8., Joz. Vidmar 10 s., Jan. Pe-fienko 20 s., Fr. Mreule 10 s., Martin Furlan 4 s., Ant. Makovic 1 s, Fr. Fnrlan 5 s., Jo^. Farian 10 s., Jan. Cigoj 10 s., JoL Muzina 20 »., JoL Mreule 10 s., Fr. Cigoj 14 s., Joz. Cebron 30 e.f Ant. Mihel 10 s., Ant. Furlan 10 s., Joz\ Birsa 30 s., Joz. Mihel 10 s., Ant. Kodri6 10 s., Martin Mu^ek 10 s.t Ana Kergevan 20 s. Ant. PeSenko 24 s., Joz. Besednjak 50 s., Mih. Birsa 20 s., Ant. PeSenko Lo s., Karolina Tieber 1 gold., Joz, Lifien 10 s., Fr.. Pe6enko 6 s„ Fr. Furian 20 s., Jo^. Crnigoj 35 s.. Jo^. Robid 50 s„ Z. An. 50 s., A. Krifcman 20 sM Joz. Eerievan 30 s., Fr. Furlan 4 s., And. Besednjak 10 s., And. Birsa 10 s., Jan. PiSan 20 s T Jan. Paviica 20 s.r Ant. Kodr.S 50 s., Mih. Hebat 50 s., Joi. Liden 10 s., Jo2. Ligen 20 s.t And. Bizjak 10 s., And. Muzina 10 s., Joi. GvardjanciS 10 s,, Ant. Mihel 10 s.f Marija Paviica 10 s., Ana Paviica 10 s.t Jak. Bizjak 10 sM Ant. Hmelak 20 s.. Jan. Vidmar 20 s.r Nace Kodri6 10 s„ Io&- Fabjan 5 s., -Jofc Paviica 50 s., Andreja Mihel, vikar v pokoji Igld. Joz. Besednjak 50s., JSkupaj 19 gold. 58 n. Za marljivo in vspesno nabiranje gre najtoplejga zahvala vrlemn obuinskemu slugi Antonu Birsi. (Da^je prih.) Rodoljub. (IxBlov«>nfke9aSktobra se za5no glavni zbor ob 9. uri. Po koneanem Zborovanji bo v isti gostilni skupni obed.—Tsti dan zvecer bo veselica s petjem. • Na dnevnem redu glavne skupg^ine je : I. Drultvene zadeve: 1. Nagovor predsednika; 2. Porogilo tajnikovo in blagajnikovo ; 3. Volitev treh pregledovalcev raiunov; ! 4. Pogovor o prihodnjem drngtvenem delovanji; 5. Do-lofievanje drugtvenega doneska za prihodnje leto: 6.Do-lofievanje drustvenega sedela za bodo5e leto in kraja za prihodnji ob6ni zbor.—7. Volitev predsednika in 14od-bornikov.— II. Ob^ne golske zadeve. V razpravo so nasvetovana sledeca vprasanja: 1. U6ni nacrti za slovenske in slovensko-nemske gole. 2. Citanke za slovenske gale. 3. Kmetijstvo v na-rodni Soli. 4. Telovadba. 5. Diseiplina.—Mi menimo, da ne bode nihee slovenska-gtajerskih uciteljev 5. oktobra doma ostal, kajti nagih starih gesel wv druibi je moc" in le v napredeku naSega Solstva je naga bodocnost" ne smemo nidkar zabiti.— ' *) Standrez je italijanska vas na Arutrijski meji. Ne da-leS oduaSega Jenkovc. St. 330. Razpl$ adlleljsklh slaieb. Po sklepn e. k pomno^enega okr. Solskega svetovalstva v Tolminu se razpisujejo s tern sledeSe uSiteljske sMbe in sicer: 1. Siu2ba n a d u ci t e 1 j a v B o v c u z letno p!a<5o 500 gld. in opravilno doklado 200 gold, s prostim . stanovanjem in povi^evanjem. !pla6e po nameau define postave od 10: inarcfjar 1870 §trl 8. 2. Slu2ba niitelja tudi pri Soli v Bovcu z letno pla^o 500 gold, in postavnim poviSovanjem. 3. SluSba a 6 i t e 1 j a pri §oli na Livku % lefeno plaSo 400 gold, s prostim stanovattjem iu postavnein poviSevanjera plage, all o pomankanji prosilcet s spr&evalom nfiitoljske zmo^nosti po namenu §, 38 deri postave od 14. maja 1879 it 62, slu^ba poduditelja s postavno pla^o 240 gold, in zaCasnim prostim stano-vanjem. Prosnje s potrebnimi dokazi, sosebno s6 sprifiali o pripra?nosti za uSiteljstvo, naj se vlo^ijo naj dalje do 25. oktobra t. 1. in sicer pri c. k. okrajnem §olskem sveto, valstvu t Tolminu ali pri doticnih krajnih dolskih oblastnijah in to fie so prosnje uCiteljev, ki so ze v sluzbi, po poti predpostavljenih okrajnih golskih svetovalstev. C. K. okrajno Solsko svetoyalstvo v Ttolmi nu, dne 15. septembra 18 75. k «eiih««« pifnu v Soikanu, kj ga napravi druiba narodnih fantov v palacnem Salonn gospoda Eupnick-a v iabw(o ilnL 35. *ep«. ob 0 nrl avetfer. Vse plesne strogke plaSa omonjena druzba. Vsa vstopni-naje namenjena na Avstrijsko pribeglim ubogim dru^inam bosnjaSkim in hercegovinskim. Vstopnina je 1 forint. Badodarni clovekoljubnosti vsakega jo danii priloznost da se obnest*. Godba bo meg^anska. Gospod Bupnick je k temu svoje prostore blagbduSno odpprl. Odbor. Preiuozoil posestnik na Kranjskem, uze prileten, i§5e v zakon deklico ali vdovo brez otrok od 25 do 35 let.—Znati mora dobro kuhati, brati in pisati, zraven pa mora biti krotkega in mirnega znacaja., Dote naj bode tudi nekoliko, saj 500 do 1000 gld. Resue ponudbe z fotografijo naj se posljejo. pod sifro A. D> &v. f na upravni§tvo „Soce*, ki jih bode podalo ponudniku. ¦BERITMAJffiCfiJESTAM Sedemnajstega septembra tek. leta bode v Nabrezini somenj. Somenj je bil tukaj zmerom prar Mvaben bodisi glede krojnega blaga, jestvin, splob sadja, pohistva, vinskega posodja in sicrSnjega lesu kakor tudi glede kupdlje z zivsno. Podpisano zupanstvo se torej uadeja za gotovo, da prijdejo v obilnem gtevitu g g. prodajalci in knpovalci ta dan pocastit Nabrezino, ki je bode vesela in odknto srfino* sprejela. Nabre^insko Mpanstvo Q. avgusta 1875. Janez Caharija. zupan. 1. r. Janez Kersovani civilni inzenir je odprl svojo pisarno v Gr o r i c i Contra-da Municipio (magistratni ulici)st.391 v. I. nadstropji: PriporoCa se si. obeinstvu za vsa tehniSna dela, to je razne atavbe, ceste, mostoveLtd. za izdelovanje nafirtov, prorafiunov in nadzorovanje pri raznih stavbah, s kr&tka za vsa opravila, ki spadajo v in^enirsko stroko, obljubuje hitro, natanjeno in cjno postrezbo strank. li 1