URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4	Ljubljana, 11. februarja 1971 Cena 5 dinarjev	Leto XXVIII
15.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za Usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov	‘
Razglaša se zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1971.
St. 420-32771
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za .usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
1.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela s samoupravnimi sporazumi določajo in usklajujejo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov tako, da čim dosledneje uresničujejo načela delitve po delu, da v delitvi dohodka na sklade in sredstva za osebne dohodke dosegajo doseženim rezultatom dela in poslovnim uspehom ustrezajoča razmerja, pri osebnih dohodkih pa razmerja, kakršna ustrezajo opravljenemu delu delovne skupnosti in posameznih njenih članov.
Merila morajo zagotavljati zlasti:
a)	da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev gibljejo v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in da se spodbuja interes delovnih ljudi za dobro gospodarjenje;
b)	da so razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih izobrazbenih, kvalifikacijskih in poklicnih skupin, zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, predvsem odraz razlik v1 delovni storilnosti in tudi v delovnih pogojih; da delovni ljudje v organizacijah združenega dela lahko po enotnih in usklajenih vidikih presojajo uspehe svojega dela in gospodarjenja;
c)	tolikšno izdvajanje sredstev iz doseženega dohodka za razširjanje materialne osnove družbenega dela, za znanstveno-raziskovalno delo in za izobraževanje delavcev, da se krepi akumulativnost in repro-
duktivna sposobnost organizacij združenega dela, spodbuja splošen družbeni razvoj in vloga, ki jo imajo kot poglavitni nosilci družbene reprodukcije.
2.	člen
Ko organizacije združenega dela v skladu z načeli iz 1. člena tega zakona sklepajo samoupravne sporazume o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, se zlasti dogovorijo:
—	o spodnji ravni sredstev osebnih dohodkov zaposlenih, ki so lahko hkrati tudi dogovorjeni obračunski elementi za usklajeno ugotavljanje kalkulativnih osebnih dohodkov; za to se lahko v sporazumih določijo delovna mesta ali poklici ali skupine poklicev, ki so 'značilni za delovne organizacije določenih skupin dejavnosti, in podrobneje določijo tiste značilnosti, ki so skupne in pomembne za usklajeno vrednotenje delovnih mest ali poklicev;
—	o merilih poslovne uspešnosti, ki upoštevajo zlasti doseženi dohodek, število zaposlenih ter njihov izobrazbeni in poklicni sestav, temu ustrezna sredstva kalkulativnih osebnih dohodkov, razmerje med tistim delom dohodka, s katerim razpolaga delovna skupnost in vloženimi sredstvi; pri tem se del dohodka, s katerim razpolaga delovna skupnost, poveča za amortizacijo nad predpisano minimalno stopnjo in zmanjša za kal-kulativne osebne dohodke;
—	o merilih, ki spodbujajo prizadevanja za rast produktivnosti dela in poslovnih uspehov in ki čimbolj neposredno povezujejo osebne dohodke z gibanji te rasti; ta merila naj zagotavljajo, da se skupna sredstva za osebne dohodke večajo predvsem v odvisnosti od doseženih rezultatov dela, sredstva za materialno osnovo družbenega dela pa v odvisnosti od rezultatov dela in poslovnih uspehov, da se tako čimbolj spodbuja interes za dobro gospodarjenje delovne skupnosti kot celote in tudi vsakega njenega člana in da se čimbolj odpravijo tiste razlike pri osebnih dohodkih, ki ne temeljijo na rezultatih dela; dogovorjena merila naj upoštevajo tudi organski sestav sredstev in posebne pogoje za pridobivanje dohodka tako, da se še na ta način čimbolj zagotovi odvisnost gibanja osebnih dohodkov od rezultatov dela;
—	o najnižjem in najvišjem osebnem dohodku, ki pripada delavcem za opravljeno delo v polnem delovnem času;
—	o ukrepih in merilih za uresničevanje načela, po katerem je vlaganje v materialno osnovo družbenega dela odvisno od višine doseženega dohodka na zaposlenega delavca tako, da morajo praviloma tiste organizacije združenega dela, ki imajo večji dohodek na zaposlenega, imeti tudi akumulativnejša delitvena razmerja in sorazmerno na zaposlenega tudi več vlagati v materialno osnovo združenega dela;
—	o merilih, po katerih se omogoča uresničevati načelo, da se lahko sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev povečajo praviloma le,
če je dosežena vsaj enaka stopnja porasta sredstev za razširjanje materialne osnove družbenega dela kot v preteklem letu;
—	o merilih, po katerih se določajo sredstva za skupne potrebe delavcev;
—	o merilih za določanje takšnih materialnih stro., škov, kot so dnevnice, kilometrina, terenski dodatki, dodatki za ločeno življenje in podobno.
Dogovorjena merila iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z merili splošnega družbenega dogovora iz 16. člena tega zakona.
3.	člen
Organizacije združenega dela lahko s samoupravnimi sporazumi uveljavijo tudi druga merila za izkazovanje in ugotavljanje doseženih rezultatov dela In poslovnih uspehov kot podlage za delitev dohodka; vendar pod pogojem, da niso v nasprotju z določbami
1.	in 16. člena tega zakona.
4.	člen
Samoupravni sporazum po tem zakonu lahko predlaga katerakoli zainteresirana organizacija združenega dela.
Samoupravni sporazum lahko predlagajo tudi organi sindikata, kateremu pripadajo člani delovne skupnosti organizacij združenega dela, poslovna in druga združenja organizacij združenega dela in komisija iz 17, člena tega zakona.
Predlagatelj pošlje predlog vsem organizacijam združenega dela določenih dejavnosti ali določenega območja in komisiji iz 17. člena tega zakona.
Te organizacije so dolžne predlog obravnavati in svojo odločitev sporočiti predlagatelju in komisiji iz 17. člena tega zakona v 30 dneh od dneva, ko so predlog dobile.
5.	člen
Samoupravni sporazum po 2. členu tega zakona se lahko sklene, če se je za sklepanje odločila večina organizacij združenega dela ene ali več dejavnosti oziroma določenega območja (8. člen).
Komisija iz 17. člena tega zakona ugotovi, kdaj je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka in obvesti organizacije združenega dela, naj začnejo postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma po določbah tega zakona.
Komisija lahko na predlog določenega števila organizacij združenega dela, pristojnega organa sindikatov ali po lastni pobudi tudi odstopi od večinskega načela po prvem odstavku tega člena, če to narekujejo organizacijski, tehnični ali drugi razlogi, toda pod pogojem, da s tem ne bi bile izigrane določbe 1. in 2. člena tega zakona.
6.	člen
Ko organizacije združenega dela iz drugega odstavka 5. člena tega zakona dobijo obvestilo komisije, imenujejo skupno komisijo z nalogo, da pripravi osnutek samoupravnega sporazuma.
Osnutek pošlje skupna komisija vsem udeleženkam samoupravnega sporazumevanja, pristojnemu organu sindikata delavcev dejavnosti, ki jo opravljajo te udeleženke, in posebni komisiji iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
Organizacije združenega dela obravnavajo osnutek sporazuma po istem postopku kot predloge svojih splošnih aktov. Pripombe in predloge k osnutku pošljejo skupni komisiji najkasneje v 30 dneh od dneva, ko so sprejele osnutek. Šteje se, da udeleženka sporazumevanja nima pripomb, če v omenjenem roku komisiji ne odgovori.'
Pristojni organ sindikata je dolžan osnutek pora-zuma obravnavati in sporočiti skupni komisiji svoje stališče in predloge v 20 dneh od dneva, ko je osnutek dobil.
Komisija iz drugega odstavka 13. člena tega zakona lahko da v istem roku, svoje pripombe k osnutku glede njegove skladnosti z zakonom in splošnim družbenim dogovorom.
7.	člen
Na podlagi zbranih pripomb in predlogov pripravi skupna komisija najkasneje v 30 dneh predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje vsem udeleženkam sporazumevanja in pristojnemu organu sindikata.
Samoupravni sporazum je sprejet, če pristojni organ sindikata da soglasje in če ga sprejmejo pristojni organi upravljanja udeleženk sporazumevanja v enakem besedilu.
Ce pristojni organ sindikata ne da soglasja ali če pride do nesoglasja o besedilu med udeleženkami sporazumevanja, skuša skupna komisija neposredno s prizadetimi udeleženkami doseči soglasje. Ce s pristojnim organom sindikata ni doseženo soglasje, ali če toliko organizacij združenega dela noče podpisati predloga sporazuma, da ni več pogoja po 5. členu tega zakona, se nadaljnji postopek ustavi in nastopijo porodice po 2. odstavku 20. člena tega zakona.
8.	člen
Samoupravni sporazumi po 2. členu tega zakona se sklepajo predvsem za organizacije združenega dela ene ali več dejavnosti, lahko pa tudi za organizacije združenega dela določenega območja, ki zajema eno ali več občin.
9.	člen
Podpisnice sporazuma uskladijo svoje splošne akte o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z določbami samoupravnega sporazumu. Ce je njihov splošni akt v nasprotju s samoupravnim sporazumom, se uporablja samoupravni sporazum.
Podpisnice se lahko tudi sporazumejo, da bodo samoupravni sporazum uporabljale neposredno kot svoj splošni akt o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
10.	člen
K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela, ki niso sodelovale v samem postopku za njegovo sklepa-_ nje. Svoj pristop sporočijo v obliki sklepa pristojnega organa upravljanja vsem podpisnicam sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu upravnemu organu iz 13. člena tega zakona.
S pristopom prevzame organizacja združenega dela vse pravice in obveznosti kot podpisnica samoupravnega sporazuma.
11.	člen
Podpisnica samoupravnega sporazuma lahko odpove samoupravni sporazum s pismenim in obrazloženim sklepom najvišjega organa upravljanja. Sklep
mora poslati vsem podpisnicam samoupravnega sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu upravnemu organu.
Odpoved začne veljati s 1. januarjem naslednjega leta in z istim dnem nastopijo za takšno organizacijo združenega dela tudi posledice po drugem odstavku 20. člena tega zakona.
12.	člen
Služba družbenega knjigovodstva opravlja nadzorstvo nad tem, ali podpisnice delijo dohodek v skladu z merili, določenimi v samoupravnem sporazumu, in zoper tiste, ki pri delitvi kršijo ta merila tako, da zaradi tega presežejo dogovorjeno gornjo mejo sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev po določbi 21. člena tega zakona, postopa po predpisih o poslovanju službe družbenega knjigovodstva.
13.	člen
Ko je samoupravni sporazum sprejet po 7. členu tega zakona, ga skupna komisija takoj predloži v registracijo republiškemu sekretariatu za delo, ki vodi register samoupravnih sporazumov.
Pred vpisom v register preizkusi posebna komisija, ali je samoupravni sporazum v skladu z zakonom in splošnim družbenim dogovorom.
Člane posebne komisije imenujejo udeleženci splošnega družbenega dogovora. Administrativne posle za komisijo opravlja republiški sekretariat za delo.
Ce so pogoji izpolnjeni, odredi komisija vpis v register. Komisija registracije ne dovoli, če ugotovi, da je samoupravni sporazum v nasprotju z zakonom in splošnim družbenim dogovorom. Svojo odločitev sporoči podpisnicam samoupravnega sporazuma in predlaga spremembe in dopolnitve.
Komisija tudi ne dovoli vpisa v register samoupravnega sporazuma, če ne zajame večine organizacij združenega dela v smislu 5. člena tega zakona.
Ce se podpisnice sporazuma ne strinjajo z oceno komisije in z njenimi predlogi, predložijo sporna vprašanja stalnemu petčlanskemu arbitražnemu svetu. Člane arbitražnega sveta imenuje Skupščina SR Slovenije.
Odločitev arbitraže je dokončna in postane sestavni del samoupravnega sporazuma.
14.	člen
Vsaka organizacija združenega dela lahko vloži pri komisiji iz 17. člena tega zakona ugovor, da registriran samoupravni sporazum ni v skladu z zakonom oziroma splošnim družbenim dogovorom.
Ce komisija iz 17. člena tega zakona meni, da ugovor iz prejšnjega odstavka ni utemeljen, ga zavrne in o tem obvesti organizacijo združenega dela, ki ga je vložila.
Ce komisija mepi, da je ugovor utemeljen, sporoči to organizacijam združenega dela, ki so sklenile samoupravni sporazum in jih pozove, naj se izjasnijo o upravičenosti ugovora in uskladijo sporazum. Pri obravnavi ugovora in usklajevanju sporazuma sodelujejo pristojni organi sindikatov in organizacija združenega dela, ki je ugovor vložila.
Ce najpozneje v enem mesecu potem, ko je bil ugovor poslan v obravnavo po prejšnjem odstavku, ne pride do ustrezne uskladitve samoupravnega sporazuma, lahko komisija iz 17. člena tega zakona odloči, da se sporazum črta iz registra.
15.	člen
Da bi se ustvarila potrebna podlaga za delo komisije iz 13. člena tega zakona, sklenejo s tem zakonom pooblaščeni udeleženci splošne družbene dogovore.
Za področje gospodarstva sklenejo splošni družbeni dogovor izvršni svet Skupščine SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Za področje družbenih služb se sklene eden ali več splošnih družbenih dogovorov.
Ce se sklene splošni družbeni dogovor za vsa področja družbenih služb, ga skleneta izvršni svet Skupščine SR Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, ko poprej zahtevata mnenje zainteresiranih republiških združenj in republiških samoupravnih skupnosti.
Ce se splošni družbeni dogovor sklene za področje določene družbene službe, sklenejo tak dogovor izvršni svet Skupščine SR Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, ter ustrezno republiško združenje oziroma samoupravna skupnost, če obstojata.
16.	člen
S splošnim družbenim dogovorom njegovi podpisniki določijo merila in postopek za presojo in oceno skladnosti samoupravnih sporazumov z določbami tega zakona.
V ta namen določijo zlasti
—	merila, po katerih se lahko presoja, kako je zagotovljeno, da se delitev dohodka ravna po doseženih rezultatih dela, poslovnih uspehih in delovnih pogojih;
—	merila za oceno rezultatov dela in poslovnih uspehov zlasti z ozirom na izkoriščenost vloženih sredstev;
—	merila in elemente za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in za skupne potrebe povezano z gibanji produktivnosti dela in rezultatov dela;
—	merila za oceno, kako je v delitvi zagotovljena in med seboj primerljiva krepitev akumulativnosti in reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela.
S splošnim družbenim dogovorom podpisniki določijo tudi metodologijo in okvirne kvantifikacije za izkazovanje in primerjanje elementov in razmerij o delitvi dohodka ter postopek za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov s splošnim družbenim dogovorom in s tem zakonom.
17.	člen
Udeleženci splošnega družbenega dogovora iz 15. člena tega zakona imenujejo komisijo, ki za gospodarstvo in družbene dejavnosti pripravi osnutek enega ali več splošnih družbenih dogovorov.
Osnutek splošnega družbenega dogovora obravnava in sprejema vsak udeleženec samostojno in svoj sklep sporoči drugim udeležencem dogovarjanja.
Ce so o posameznih vprašanjiTh osnutka stališča različna, jih usklajujejo na skupni seji za to. pooblaščeni predstavniki udeležencev dogovarjanja.
Na podlagi pripomb in predlogov k osnutku pripravi komisija predlog splošnega družbenega dogovora.
18.	člen
Splošni družbeni dogovor je sprejet, ko ga vsak udeleženec sprejme v enakem besedilu. Podpisniki ga objavijo v »Uradnem listu SRS« in začne veljati z dnem, ki ga določijo v dogovoru.
19.	člen
Komisija iz 17. člena tega zakona dela na podlagi določb tega zakona in splošnih družbenih dogovorov, spremlja zlasti delovanje meril, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih in splošnih družbenih dogovorih ter o svojih ugotovitvah in predlogih poroča podpisnikom splošnih družbenih dogovorov.
Komisija daje lahko tudi pobudo za sklenitev samoupravnih sporazumov po 18. členu ali zahteva sklenitev družbenega dogovora po 19. členu temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 32-408/68).
Pobuda oziroma zahteva komisije mora biti pismena ' in v njej morajo biti navedena vprašanja, ki naj bodo urejena s sporazumom oziroma dogovorom ter razlogi, ki utemeljujejo predlagano sklenitev sporazuma oziroma dogovora.
Komisija stalno sodeluje z delovno organizacijo, ki jo podpisniki splošnega družbenega dogovora iz 15. člena tega zakona izberejo, da strokovno in z uporabo znanstvenih metod spremlja in proučuje delitev dohodka in osebnih dohodkov ter urejanje te delitve s splošnimi akti, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
20.	člen
Ko delovni ljudje v organizacijah združenega dela ob periodičnih obračunih in z zaključnimi računi odločajo o delitvi dohodka, svojo delitev primerjajo z
Ce presegalo sredstva izločena za zadovoljevanje potreb delavcev gornji obseg (%> preseganja)
do 10 Vo nad 10 do 20«/« nad 20 do 30 % nad 30 do 40 “Z« nad 40 do 50 °/o nad 50 °/o
Prispevek se obračunava in vplačuje v republiški sklad skupnih rezerv po določbah 10. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46-254/70.)
22.	člen
Posledice za prekoračitve obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev iz
21.	člena tega zakona se začnejo izvajati od 1. julija 1971. leta dalje.
23.	člen
Udeleženci družbenega dogovora morajo v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona imenovati komisijo iz 17. člena tega zakona in začeti postopek za sklenitev splošnih družbenih dogovorov, ki morajo biti sprejeti tako, da bo mogoče izvajati določbe prejšnjega člena.
24.	člen
Če je to nujno potrebno za stabilnost gospodarstva ali za usklajevanje materialnih razmerij s postavkami tekoče gospodarske politike in družbenoekonomskega razvoja, predvidenega z zakoni oziroma drugimi splošnimi akti Skupščine SR Slovenije, lahko izvršni svet Skupščine SR Slovenije odredi ukrepe, s
delitvijo, izračunano po merilih, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom, ki je registriran po 13. členu tega zakona.
Organizacije združenega dela, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma po tem zakonu, oziroma ki odstopijo od že sklenjenega sporazuma kot njegove udeleženke, ne da bi sklenile novega ali pristopile k drugemu, primerjajo svojo delitev z delitvijo, izračunano po merilih, dogovorjenih s splošnim družbenim dogovorom.
Rezultate primerjanja sporoči organizacija združenega dela iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojnemu organu službe družbenega knjigovodstva. Ce izplačana sredstva prekoračujejo obseg sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilih samoupravnega sporazuma ali splošnega družbenega dogovora, mora organizacija združenega dela hkrati predložiti SDK obračun prispevka in nalog za plačilo prispevka po 21. členu tega zakona. Ce tega ne stori, se kaznuje po 27. členu tega zakona.
21. člen
Organizacija združenega dela, ki razdeli dohodek tako, da preseže obseg sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilih samoupravnega sporazuma oziroma splošnega družbenega dogovora, mora odvesti v republiški sklad skupnih rezerv prispevek na presežna sredstva.
katerimi se zagotovi, da ostanejo gibanja delitve dohodka v skladu s temi postavkami.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko odredi izvršni svet Skupščine SR Slovenije samo, če uskladitve gibanj osebnih dohodkov ni mogoče zagotoviti s samoupravnimi in družbenimi dogovori ter po poprejšnjem mnenju gospbdarske zbornice SR Slovenije in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
25.	člen
Ne glede na določbo 1. člena zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 60/70) se določbe 1., 2., 4. in 5. člene navedenega zveznega zakona uporabljajo tudi po uveljavitvi tega zakona, dokler ne bo začel veljati družbeni dogovor po tem zakonu, vendar najdlje do 30. aprila 1971.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko po poprejšnjem mnenju republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo in gospodarske zbornice SR Slovenije oprosti posamezne dejavnosti oziroma samostojne organizacije združenega dela obveznosti, ki je predpisana s 1. in 2. členom zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah (Uradni Ust SFRJ, št. 60/70).
se odvede na tisti del sredstev. ki presega gornji obseg, prispevek, ki znaša
5®/o za vsak °/o preseganja 50 “/o	+ 7%	za	vsak	"/o	preseganja	nad	10 Vo
120 Vo	+ 9Vo	za	vsak	Vo	preseganja	nad	20 Vo
210 Vo	+ 11%	za	vsak	Vo	preseganja	nad	30%
320 %	+ 13 %	za	vsak	%	preseganja	nad	40 %
450%	+ 25 Vo	za	vsak	%	preseganja	nad	50%
26.	člen
Republiški sekretar za delo izda do 30. aprila 1971 navodilo o registru samoupravnih sporazumov po 13. členu tega zakona in o postopku za vpis samoupravnih sporazumov v register.
27.	člen
Organizacija združenega dela, ki izda nalog za izplačilo sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, ki presegajo obseg, izračunan pč merilih samoupravnega sporazuma oziroma splošnega družbenega dogovora in, ki hkrati v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ne predloži obračuna prispevka in naloga za plačilo prispevka, se kaznuje za gospodarski prestopek ne glede na posledice iz 21. člena tega zakona.
28.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki ne prijavi rezultatov primerjanja po tretjem odstavku 20. člena tega zakona ali pa jih prikaže nepravilno.
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
-	29. člen
Podpisniki splošnega družbenega dogovora morajo vsako leto do 30. marca predložiti Skupščini SR Slovenije poročilo o učinkovitosti delovanja samoupravnih sporazumov in splošnih družbenih dogovorov po tem zakonu.
30.	člen
Določbe tega zakona se primerno uporabljajo tudi za vse organe družbeno-političnih skupnosti, pravosodja, samoupravnih interesnih skupnosti, zbornic in združenj ter družbeno-političnih in drugih organizacij.
31.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
16.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1971.
St. 30-41/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji
1.	člen
Da bi dosegla optimalno rast vsega narodnega gospodarstva ter skladnejši družbeni razvoj celotne republike, kakor tudi izboljšanje življenjskih pogojev občanov, pospešuje SR Slovenija razvoj proizvajalnih sil na manj razvitih območjih z ukrepi, ki jih določa z dolgoročnimi in srednjeročnimi programi družbenega razvoja, z vsakoletnim določanjem politike na teh osnovah, z zakoni, s katerimi se ureja delovanje posameznih družbenih dejavnosti, in z ukrepi, ki jih določa s tem zakonom.
2.	člen
Za manj razvita območja v SR Sloveniji v smislu tega zakona se štejejo območja tistih občin, ki po obstoječih uradnih statističnih podatkih v letu 1970 izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih treh meril:
—	da imajo narodni dohodek nižji od 5.000 din na prebivalca,
—	da imajo nad 40 °/o kmečkega prebivalstva,
—	da imajo — z upoštevanjem dnevne migracije — manj kot 20 %> zaposlenega prebivalstva.
Občine, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, ugotovi izvršni svet Skupščine SR Slovenije s svojim odlokom.
Ukrepi, ki jih predvideva ta zakon na področju infrastrukture, na področju vzgoje in izobraževanja ter na področju kulture, se izvajajo na širših območjih, ki obsegajo poleg območij občin, določenih po prejšnjem odstavku, tudi druga območja, ki so po merilih, sprejetih za posamezne dejavnosti, manj razvita (5. in 6. člen).
Ugotovitev manj razvitih območij po prejšnjih odstavkih velja za razdobje srednjeročnega plana družbenega razvoja SR Slovenije v letih 1971 do 1975.
3.	člen
Skrb za razvoj manj razvitih območij je predvsem naloga prizadetih občin samih, delovnih organizacij in njihovih asociacij, poslovnih bank ter ustreznih regionalnih centrov, ki imajo interes za hitrejši razvoj teh območij. SR Slovenija pa sodeluje pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij:
—	z graditvijo oziroma s sodelovanjem pri graditvi infrastrukturnih objektov, ki so pomembni za gospodarski in socialni razvoj teh območij;
—	z davčnimi in kreditnimi olajšavami za investitorje, ki vlagajo svoja sredstva v gospodarske^ objekte, pomembne za gospodarski in socialni razvoj teh območij;
—	s sofinanciranjem in strokovno pomočjo pri izdelavi investicijskih in razvojnih programov ter projektov, pomembnih za gospodarski in socialni razvoj teh območij;
—	z ukrepi, ki se določajo s posebnimi predpisi, za pospeševanje kmetijstva.
4.	člen
SR Slovenija sodeluje pri graditvi infrastrukturnih objektov, ki so pomembni za gospodarski in socialni razvoj manj razvitih območij, v skladu s smernicami
in ćilji srednjeročnega načrta družbenega razvoja SR Slovenije, s sredstvi svojih skladov, s sredstvi svojega proračuna in s posojili, ki jih lahko za to najame.
5.	člen
Cestni sklad SR Slovenije in vodni sklad SR Slovenije določita v svojih srednjeročnih in letnih programih, ki jih potrdi Skupščina SR Slovenije, sredstva za ustrezne investicije infrastrukturnih objektov na manj razvitih območjih v skladu s srednjeročnim načrtom družbenega razvoja SR Slovenije; pri tem zajameta tudi posamezna geografsko zaokrožena območja, ki ne bodo obsežena z odlokom iz 2. člena tega zakona, so pa po merilih, ki jih sprejmejo dogovorno upravni odbor sklada, komisija iz 10, člena tega zakona in skupni medobčinski organi samoupravljanja ustreznih občin, manj razvita in jih je zaradi njihovega hitrejšega razvoja potrebno povezati z ustreznimi gravitacijskimi regionalnimi centri. «
6.	člen
Izobraževalna skupnost SR Slovenije, raziskovalna skupnost Slovenije, skupnost otroškega varstva SR Slovenije in kulturna skupnost Slovenije predvidijo s svojimi srednjeročnimi in letnimi programi, ki jih potrdi^ Skupščina SR Slovenije, ustrezna dopolnilna sredstva za zgraditev šolskega in vzgojno-varstvenega prostora na manj razvitih območjih, za štipendiranje kadrov s teh območij oziroma za oblike sodelovanja pri pospeševanju kulturnih dejavnosti na teh območjih v skladu s srednjeročnim načrtom družbenega razvoja SR Slovenije in sredstva za raziskovalne naloge, ki jih na osnovi razvojnih programov na teh območjih opravljajo raziskovalne organizacije; pri tem zajamejo tudi posamezna geografsko zaokrožena območja, ki ne bodo obsežena z odlokom iz 2. člena tega zakona, so pa po merilih, ki jih sprejmejo dogovorno ustrezna skupnost, komisija iz 10. člena tega zakona in skupni medobčinski organi samoupravljanja ustreznih občin, manj razvita.
7.	člen
SR Slovenija priznava v okviru sredstev svojega proračuna ter posojil, ki jih v ta namen lahko najame, uporabnikom kreditov za investicije v nove gospodarske objekte ali za razširitev in modernizacijo že obstoječih gospodarskih objektov, ki so pomembni za razvoj manj razvitih območij, beneficiranje obrestne mere, če ni tako beneficiranje za posamezne vrste investicij določeno, z drugimi predpisi, in sicer z zneskom, ki ustreza največ razliki med 3-odstotno obrestno mero in obrestno mero, ki jo zahteva za dani kredit banka po kreditni pogodbi.
8.	člen
Pri sofinanciranju investicijskih in razvojnih programov ter projektov iz tretje alinee 3. člena tega zakona sodeluje-SR Slovenija s svojimi sredstvi do največ 50 Vo.
9.	člen
SR Slovenija lahko omogoči v okviru sredstev svojega proračuna kmetijskim gospodarskim organizacijam na manj razvitih območjih podaljšanje odplačilnega roka alf drugačno obliko konverzije posojil, ki so jih najejp pri poslovnih bankah za svoje investicije, če
je bilo tako posojilo odobreno za dobo najmanj petih let.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje komisijo, ki opravlja zadeve SR Slovenije v zvčzi š pospeševanjem razvoja manj razvitih območij; imenuje jo izmed predstavnikov ustreznih republiških upravnih organov, predstavnikov gospodarske zbornice SR Slovenije ter predstavnikov razvitih in manj razvitih občin.
Komisija:
—	spremlja in proučuje stanje in potrebe na manj razvitih območjih;
—	povezuje iniciative zainteresiranih občin oziroma republike, ustreznih skladov in samoupravnih skupnosti, gospodarskih organizacij in njihovih asociacij ter poslovnih bank, ki so zainteresirane za investicije na teh območjih; organizira dogovarjanje za sodelovanje med temi organizacijami;
—	odloča na podlagi predloženih programov oziroma projektov ter predhodnih dogovorov z zainteresiranimi o beneficiranju obrestne mere, o sofinanciranju investicijskih razvojnih programov in projektov, o sredstvih za konverzijo posojil kmetijskim gospodarskim organizacijam ter o uporabi sredstev, ki jih predvidi SR Slovenija v proračunu ali s posojilom za infrastrukturne objekte na manj razvitih območjih; določa kriterije za priznavanje republiških sredstev za navedene namene;
—	organizira strokovna posvetovanja o sodobnih metodah pomoči manj razvitim; posreduje ustrezne jugoslovanske in mednarodne izkušnje;
—	spremlja izvajanje ukrepov ha podlagi tega zakona na manj razvitih območjih in daje pristojnim organom v republiki predloge za ukrepe, ki bi jih bilo še treba storiti za uspešnejši razvoj teh območij;
—	opravlja druge zadeve, ki so ji dane po tem zakonu ali ki jih ji naloži Skupščina SR Slovenije ali izvršni svet Skupščine SR Slovenije v zvezi z razvojem manj razvitih območij.
Komisija pri svojem odločanju lahko razpolaga največ z zneskom, ki je vsako leto določen za te namene s proračunom SR Slovenije.
Komisija poroča vsako leto Skupščini SR Slovenije o ukrepih, izvršenih na podlagi tega zakona ih 6 stanju razmer na manj razvitih območjih.
Strokovno in administrativno delp za komisijo opravlja republiški sekretariat za finance.
11.	člen
Pristojni organi SR Slovenije upoštevajo pri določanju sredstev za potrebe manj razvitih območij njihovo gospodarsko zmogljivost in v skladu s tem lahko izvajajo posamezne ukrepe iz tega zakona pod pogojem, da pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij sodelujejo tudi prizadete občine (na primer z brezplačno dodelitvijo potrebnega zemljišča, s komunalno ureditvijo zemljišča, s sodelovanjem pri financiranju, z davčnimi olajšavami in podobno).
12.	člen
Delovne organizacije in posamezniki, ki vlože sredstva v nove gospodarske objekte ali v razširitev oziroma modernizacijo objektov na manj razvitih območ-
jih, so za razdobje petih let od začetka poslovanja takih objektov oproščeni plačevanja republiškega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja za delavce na novo odprtih delovnih mestih v teh objektih.
13.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
17.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o socialnih zavodih
Razglaša se zakon o socialnih zavodih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 28. decembra 1970.
St. 50-14/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
'	Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o socialnih zavodih
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Socialni zavodi opravljajo določene oblike socialnega varstva tako, da zagotavljajo primerne življenjske razmere tistim, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini.
Socialni zavodi lahko organizirajo bodisi sami bodisi v sodelovanju z di-ugimi organizacijami, društvi in posamezniki tudi določene oblike pomoči občanom zunaj zavoda.
Dejavnost socialnih zavodov je posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Družbeno-politične skupnosti ustvarjajo v mejah ?vojih pravic in dolžnosti kar najugodnejše možnosti za uspešno delo socialnih zavodov rta svojem območju ter zagotavljajo nadzorstvo nad njihovim delom.
Pri opravljanju svoje dejavnosti socialni zavodi sodelujejo z družbeno-političnimi in samoupravnimi skupnostmi, zlasti s krajevnimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi organizacijami ter z društvi.
II.	PROGRAMIRANJE RAZVOJA SOCIALNIH ZAVODOV
3.	Člen
Družbeno-politična skupnost z družbenim načrtom ali z drugim svojim aktom usmerja razvoj socialnih zavodov.
Občinske skupščine se lahko dogovorijo, da bodo skupno urejale razvoj socialnih zavodov.
x	4. člen
Program razvoja socialnih zavodov sprejemajo po načelih družbenega dogovarjanja družbeno-politične skupnosti, samoupravne skupnosti ter delovne in druge organizacije.
Program razvoja socialnih zavodov se sprejme za območje občine ali več občin, za posebne socialne zavode pa za območje republike.
Program razvoja socialnih zavodov se praviloma sprejme za obdobje, za katero velja družbeni načrt ali drug ustrezen akt.
5.	člen
Program razvoja socialnih zavodov določi zlasti razvoj in graditev socialnih zavodov, oblike, obseg in kvaliteto varstva v socialnih zavodih, način financiranja graditve socialnih zavodov in razširitev njihovih zmogljivosti ter pravice in obveziiosti dejavnikov pri uresničevanju tega programa.
Družbeni dogovor o programu razvoja socialnih zavodov obsega tudi določbe o pravicah in obveznostih udeležencev družbenega dogovora, določbe o posledicah, ki zadenejo udeleženca tega dogovora, če se ne drži dogovora, ter določbe o postopku za reševanje spornih vprašanj, ki nastanejo v,»zvezi z izvajanjem družbenega dogovora.
6.	člen
Družbeno-politične skupnosti zagotovijo Izdelavo predloga programa razvoja socialnih zavodov in sprožijo postopek za sprejetje tega programa.
Predlog programa razvoja socialnih zavodov lahko pripravi in sproži postopek za njegovo sprejetje tudi katerikoli organ ali organizacija iz prvega odstavka
4.	člena tega zakona.
7.	člen
Ce program razvoja socialnih zavodov ni sprejet ih bi bilo zaradi tega prizadeto ali ogroženo socialno varstvo pomoči potrebnih občanov ali delo socialnih zavodov, določi družbeno-politična skupnost s svojim aktom najpomembnejše naloge in ukrepe ter finančne vire za uresničitev teh nalog.
8.	člen
Socialni zavodi lahko sklepajo samoupravne sporazume o zadčvah, ki imajo skupen pomen za zavode.
III.	ORGANIZACIJA IN DELO SOCIALNIH ZAVODOV
9.	člen
Socialni zavodi so splošni socialni zavodi in posebni socialni zavodi.
10.	člen
Splošni socialni zavodi dajejo svojim oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego ter zagotavljajo tiste aktivnosti v zavodu, ki ustrezajo potrebam oskrbovancev.
‘	11. člen
Posebni socialni zavodi poleg nalog, ki jih opravljajo splošni socialni zavodi, organizirajo tudi ustrezne oblike rehabilitacije, zaposlitve in resocializacije, ki ustrezajo stanju in potrebam oskrbovancev.
12.	člen
Socialni zavodi izvajajo tudi zdravstveno nego.
Z aktom o ustanovitvi se lahko določi, da socialni zavod opravlja še druge oblike zdravstvenega varstva, če to terjajo potrebe oskrbovancev.
Zdravstveno varstvo se v socialnih zavodih izvaja pod pogoji in na način, kot to določa zakon o zdravstvu.
13.	člen
Strokovno delo v socialnih zavodih opravljajo socialni, zdravstveni, pedagoški ter drugi strokovni delavci.
14.	člen
Delavci v socialnih zavodih morajo pri svojem delu upoštevati' strokovna načela in oskrbovančevo osebnost ter spoštovati njegovo človeško dostojanstvo.
15.	člen
Socialni zavodi opravljajo svojo dejavnost po delovnem načrtu v skladu s potrebami oskrbovancev.
16.	člen
Nadzorstvo nad strokovnim delom socialnih zavodov opravlja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
IV.	USTANOVITEV IN PRENEHANJE SOCIALNIH ZAVODOV
17.	člen
Socialni zavodi se ustanavljajo po programu razvoja socialnih zavodov in v skladu s programom razvoja socialnega varstva.
18.	člen
Ce ustanovi socialni zavod več ustanoviteljev, določijo s pogodbo, kako bodo izvrševali ustanoviteljske pravice in dolžnosti do zavoda.
Ce ustanovitelj ni družbeno-politična skupnost, je za ustanovitev socialnega zavoda potrebno soglasje občinske skupščine, na katere območju se ustanavlja socialni zavod.
19.	člen
Socialni zavodi morajo izpolnjevati strokovne in tehnične pogoje glede prostorov, opreme in kadrov, ki jih predpiše republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
20.	člen
Socialni zavod sme začeti delati, ko ugotovi komisija, ki jo imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo, da so izpolnjeni pogoji, predpisani po prejšnjem členu.
21.	člen
Če socialni zavod stalno ali začasno preneha delati, morajo ustanovitelj in družbeno-politične skupnosti, s
katerih območja so oskrbovanci, zagotoviti oskrbovancem oskrbo v drugem ustreznem zavodu ali v družini.
V.	UPRAVLJANJE SOCIALNIH ZAVODOV
22.	člen
V	zadevah posebnega družbenega pomena sodelujejo v svetu socialnega zavoda poleg članov delovne skupnosti tudi oskrbovanci ter predstavniki družbene skupnosti.
Ustanovitelj socialnega zavoda določi, katere delovne in druge organizacije delegirajo svoje predstavnike v svet socialnega zavoda in njihovo število ter koliko članov sveta izberejo oskrbovanci.
Zadeve posebnega družbenega pomena so: odločanje o programu razvoja socialnih zavodov; sprejemanje splošnih aktov socialnega zavoda, ki se nanašajo na način in postopek za uveljavljanje pravic občanov do socialnega varstva; družbeni dogovori in samoupravni sporazumi; določanje cene za opravljanje storitev; delovni načrti in razvoj socialnega zavoda; obravnavanje stanja in dela v socialnem zavodu s stališča izpolnjevanja njegovih nalog; vprašanje Odgovornosti organov upravljanja in vodilnih delavcev; obravnavanje splošnih pripomb oskrbovancev, organov ter delovnih in drugih organizacij k delu zavoda in njegovih delavcev; imenovanje direktorja; sprejemanje na delo in prenehanje dela delavcev na vodilnih delovnih mestih; finančni načrt, zaključni račun in finančna problematika socialnega zavoda.
23.	člen
Statute socialnih zavodov, katerih ustanovitelj je SR Slovenija, potrdi izvršni svet Skupščine SR Slovenije, statute drugih socialnih zavodov pa pristojne občinske skupščine.
24.	člen
Za direktorja socialnega zavoda je lahko imenovan, kdor ima najmanj višjo strokovno izobrazbo. Statut socialnega zavoda določi še druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor.
V	socialnih zavodih, v katerih direktor nima zavodovi dejavnosti ustrezne izobrazbe, je treba določiti delavca z ustrezno izobrazbo, ki vodi socialno-varstve-no delo zavoda.
Direktorja socialnega zavoda imenuje in razrešuje svet socialnega zavoda v soglasju z ustanoviteljem.
VI.	OSKRBOVANCI SOCIALNIH ZAVODOV
25.	člen
Oskrbovanec izbira socialni zavod, v katerem želi živeti.
26.	člen
Oskrbovanec ima v socialnem zavodu pravico do oskrbe in varstva, ki ju potrebuje glede na svoje stanje.
27.	člen
Način sprejemanja jn odpuščanja oskrbovancev, njihove pravice in dolžnosti, organizacijo življenja in dela v socialnem zavodu ter druga vprašanja, po-
membna za oskrbovance, ureja statut socialnega zavoda.
Oskrbovanci lahko v socialnih zavodih organizirajo stalna ali začasna telesa, v katerih obravnavajo življenje v zavodu. Organi upravljanja socialnih zavodov so dolžni obravnavati predloge in mnenja teh teles.
28.	člen
Oskrbovanec ima pravico ugovora na pristojni organ upravljanja socialnega zavoda, če meni, da mu socialni zavod ne daje socialnega varstva, ki mu gre po tem zakonu in po statutu socialnega zavoda.
Zoper sklep organa iz prejšnjega odstavka ima oskrbovanec pravico pritožbe na ustanovitelja socialnega zavoda.
Pravico ugovora in pritožbe iz prejšnjih dveh odstavkov ima tudi bližnji svojec oskrbovanca, za oskrbovanca pod skrbništvom pa skrbnik.
VII.	FINANCIRANJE SOCIALNIH ZAVODOV 1	29. člen
Socialni zavodi pridobivajo sredstva za svoje delo po načelu dohodka.
Socialni zavodi oblikujejo dohodke na podlagi plačil za opravljene storitve.
30.	člen
Stroški storitev socialnega zavoda se oblikujejo v ceni oskrbnega dne ali v ceni za posamezno storitev.
Stroški za opravljene zdravstvene storitve se oblikujejo po predpisih, ki veljajo za cene zdravstvenih storitev.
31.	člen
Cena oskrbnega dne ali posamezne storitve socialnega zavoda se oblikuje po naslednjih elementih: materialni stroški, funkcionalna amortizacija, osebni dohodki in skladi.
Stopnjo funkcionalne amortizacije, udeležbo osebnih dohodkov ter višino skladov okvirno ureja družbeni dogovor; če tega ni, se socialni zavod o tem sporazume z ustanoviteljem.
Socialni zavod lahko sklene s plačniki svojih storitev posebne pogodbe o ceni.
Socialni zavod predloži cene svojih storitev v mnenje ustanovitelju.
32.	člen
Plačniki storitev socialnih zavodov so:
—	oskrbovanci sami ali s pomočjo drugih pravnih in fizičnih oseb;
—	skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zdravstvene storitve zavarovanih oseb v skladu s svojimi akti;
—	družbeno-politične skupnosti v skladu s svojimi akti.
33.	člen
O zagotovitvi sredstev za razširitev zmogljivosti socialnega zavoda se ustanovitelj socialnega zavoda in socialni zavod posebej sporazumeta v skladu s programom razvoja socialnih zavodov.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Izvršilni predpisi, ki jih je po tem zakonu pooblaščen izdati republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo, morajo biti izdani najkasneje do 31. marca 1971.
Obstoječi socialni zavodi morajo izpolniti strokovne in tehnične pogoje iz 19. člena tega zakona v petih letih po njegovi uveljavitvi.
Ce socialni zavod v roku iz prejšnjega odstavka ne izpolni predpisanih pogojev, preneha.
35.	člen
Ustanovitelji socialnih zavodov morajo uskladiti akte o ustanovitvi socialnih zavodov z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
36.	člen
Socialni zavodi morajo uskladiti statute in druge splošne akte z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
37.	člen
Direktor socialnega zavoda, ki ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena tega zakona, lahko ostane na tem delovnem mestu največ tri leta po uveljavitvi tega zakona.
38.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št. 10-93/65).
39.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 'SRS.
18.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili
Razglaša' se zakon o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji gospodarskega zbora dne 9. februarja 1971.
St. 34-55/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili
1.	člen
S tem zakonom se urejajo nekatera vprašanja s področja organizacije cestnega prometa z motornimi
/
vozili, ki niso urejena v temeljnem zakonu o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, žt. 27-479'65 in 30-382/68)..
1.	JAVNI PRIMESTNI PROMET
2.	člen
Javni primestni promet je javni prevoz v linijskem cestnem prometu med območjem mesta oziroma kraja in njegovo okolico, ki je namenjen pretežno potnikom, ki se redno vozijo na delo, v šolo in podobno (dnevna migracija).
Republiški sekretariat za gospodarstvo določa na predlog zainteresiranih občinskih skupščin oziroma mestne skupščine ter gospodarske zbornice SR Slovenije linije javnega primestnega prometa.
Republiški sekretar za gospodarstvo lahko natančnejše predpiše, v katerih primerih in ob kakšnih pogojih se javni prevoz v linijskem cestnem prometu šteje za javni primestni promet.
2.	VOZNI REDI
3.	člen
Prevozniki morajo ob določanju voznih redov za javni prevoz potnikov v linijskem cestnem prometu seznaniti prizadete družbeno-politične skupnosti s svojimi predlogi voznih redov in upoštevati njihove predloge, če temeljijo na rentabilnosti, ekonomičnosti in upravičenih interesih teh skupnosti glede voznih redov.
4.	člen
Oddaljenost posamezne avtobusne postaje in postajališča od začetne postaje oziroma postajališč^ mora prevoznik navesti v voznem redu na podlagi uradnega daljinarja, ki ga izda republiški sekretariat za gospodarstvo.
5.	člen
Vozni redi na isti razdalji morajo imeti enak minimalni čas trajanja vožnje, določen v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa.
Cas trajanja vožnje iz prejšnjega odstavka določa tričlanska komisija, ki se ustanovi pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo. Po enega člana komisije imenujejo gospodarska zbornica SR Slovenije, republiški sekretariat za notranje zadeve in republiški sekretariat za gospodarstvo.
6.	člen
Železniške transportne organizacije in prevozniki morajo, če je le mogoče, usklajevati svoje vozne rede. Zaradi tega morajo predloge voznih redov dati drug drugemu na vpogled pred končnim sprejemom.
7.	člen
Gospodarska zbornica SR Slovenije določi v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo, način in postopek usklajevanja voznih redov.
8.	člen
Ce se prevozniki ne morejo sporazumeti glede uskladitve voznih redov, odloča o spornih stvareh posebna arbitražna komisija pri gospodarski zbornici SR Slovenije.
Arbitražno komisijo in način njenega dela določa gospodarska zbornica SR Slovenije.
Ta komisija odloča tudi o sporih, ki nastanejo pri usklajevanju voznih redov med družbenp-politično skupnostjo in prevozniki.
9.	člen
Usklajeni vozni red se registrira pri gospodarski zbornici SR Slovenije.
10.	člen
Gospodarska zbornica SR Slovenije poskrbi, da prevozniki izdajo skupen vozni red za vse potniške linije, ki jih ima registrirane na območju SR Slovenije.
11.	člen
Vozni red linije javnega primestnega prometa se sme spremeniti ali opustiti tudi v primeru, če to narekujejo sprememba delovnega časa ali časa pouka na šolah ali druge potrebe potnikov glede časa prevoza.
3.	AVTOBUSNE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA
12.	člen
Avtobusna postaja opravlja sprejem in odpravljanje avtobusov, potnikov in prtljage in opravlja potnikom storitve v zvezi s prevozom (glavna dejavnost).
Avtobusna postaja lahko poleg svoje glavne dejavnosti opravlja tudi druge gospodarske dejavnosti, ki so v neposredni zvezi z njenimi glavnimi dejavnostmi, kot so opravljanje gostinskih in drugih storitev potnikom, parkiranje, garažiranje in servis vozil in podobno (postranska dejavnost), če izpolnjuje pogoje za opravljanje takih dejavnosti.
13.	člen
Avtobusna postaja, ki je namenjena vsem prevoznikom, opravlja storitve na podlagi splošnih pogojev, ki jih predpiše upravljavec postaje. Splošni pogoji morajo obsegati zlasti pogoje za:
1.	sprejemanje in odpravljanje avtobusov, potnikov in prtljage;
2.	prodajo vozovnic;
3.	dajanje informacij o prevozu1;
4.	opravljanje drugih storitev v zvezi s prevozom.
Avtobusna postaja lahko določi skladno s predpisi
obratovalni čas in tarife pristojbin za storitve postaje.
Splošni pogoji za opravljanje storitev” avtobusne postaje, obratovalni čas in tarifa pristojbin za storitve postaje morajo biti objavljeni na način, ki je v navadi in na postaji najmanj petnajst dni poprej, preden začno veljati.
Zavod SR Slovenije za cene daje soglasje k tarifi pristojbin za storitve avtobusne postaje.
14.	člen
Avtobusna postaja mora imeti potrebno število pokritih peronov in potrebne prostore za zadrževanje potnikov, za hrambo prtljage, za opravljanje gostinskih storitev, za bivanje članov posadke avtobusov in za prometni urad.
Poleg tega mora imeti avtobusna postaja potrebno število mest za predajo vozovnic, mesto za dajanje informacij o gibanju avtobusov, teleprinter, napravo za razglase, javno telefonsko govorilnico in tablo za ob-
javo izvlečkov iz voznih redov in tarife, naprave za razsvetljavo in ogrevanje ter sanitarne naprave s tekočo vodo.
Prostori iz prvega odstavka tega člena morajo ustrezati higienskim in sanitarnim zahtevam in morajo biti opremljeni z ustreznimi napravami in opremo, ki je potrebna za udobno zadrževanje potnikov oziroma posadke avtobusov in za sodobno in normalno poslovanje v teh prostorih.
Avtobusna postaja mora zagotoviti redno delovanje ustreznih služb v prostorih oziroma na mestih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Avtobusna postaja se lahko zgradi samo zunaj javne prometne površine.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za inšpekcije cestnega prometa, ugotavlja, ali so izpolnjeni predpisani pogoji.	i
15.	člen
Avtobusno postajališče v smislu tega zakona je prostor, ki je določen za postanek avtobusov po voznem redu, in ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih za avtobusno postajo.
Gospodarska zbornica SR Slovenije določa v soglasju z republiškim sekretariatom za gospodarstvo, katera postajališča se štejejo za fakultativna.
16.	člen
Avtobusne postaje in postajališča morajo biti označena z ustreznim napisom v obliki table.
Avtobusna postajališča označuje upravljavec ceste na stroške zainteresiranih prevoznikov.
Avtobusno postajališče mora biti zgrajeno zunaj vpzišča na cestah I. reda in na tistih cestah II. reda, kjer je promet gostejši in ki jih določi gospodarska zbornica SR Slovenije v soglasju z republiškim sekretariatom za gospodarstvo in upravljavcem cest.
17.	člen
Na vsaki avtobusni postaji in pomembnejšem postajališču mora biti poleg označbe avtobusne postaje oziroma postajališča objavljen izvleček iz voznih redov in tarif prevoznikov, ki uporabljajo avtobusno postajo oziroma postajališče.
Izvleček iz voznega reda in tarife na posamezni avtobusni postaji oziroma postajališču mora obsegati zlasti: naziv prevoznika, čas prihoda oziroma odhoda avtobusov in cene prevoza od te avtobusne postaje oziroma postajališča do končne avtobusne postaje oziroma postajališča ali do avtobusne postaje oziroma postajališča, do katerega je'prevoz potnikov najpogostejši.
Gospodarska zbornica SR Slovenije določa v soglasju z republiškim sekretariatom za gospodarstvo, katera postajališča se štejejo za pomembnejša v smislu določbe 1. odstavka tega člena.
Način označevanja avtobusnih postaj in postajališč in objavljanje izvlečkov iz voznih redov in tarif na avtobusnih postajah in postajališčih predpisuje republiški sekretar za gospodarstvo.
18.	člen
Prevozniki, ki uporabljajo avtobusno postajo, morajo najpozneje v osmih dneh od dneva registracije voznega reda dostaviti avtobusni postaji izvod registriranega voznega reda in tarife.
19.	člen
Avtobusna postaja mora voditi evidenco o prihodih in odhodih avtobusov (prometni dnevnik).
Voznik avtobusa mora po prihodu avtobusa na avtobusno postajo takoj „prijaviti prihod avtobusa oziroma prijaviti postavitev avtobusa na peron pred njegovim odhodom.
Avtobusna postaja potrdi na prevozni listini čas prihoda in odhoda avtobusa.
20.	člen
Voznik avtobusa mora na primeren način takoj, ko je to mogoče, obvestiti' vmesne in končno avtobusno postajo, če avtobus iz kakršnegakoli razloga ne more začeti vožnje po voznem redu ali če med vožnjo nastane okvara ali ovira, zaradi katere bo avtobus imel predvidoma več kot eno uro zamude.
4.	POSTAJE ZA TOVORNE AVTOMOBILE
21.	člen
Postaja za tovorne avtomobile organizira sprejem, parkiranje in garažiranje tovornih motornih in priklopnih vozil, bivanje, nastanitev in prehrano voznika (glavna dejavnost).
Postaja za tovorne avtomobile lahko poleg svoje glavne dejavnosti opravlja tudi gospodarske dejavnosti, ki so v neposredni zvezi z njeno glavno dejavnostjo, kot so: servis vozil, prodaja rezervnih delov, organiziranje zbiralnih skladišč, dovoz in razvoz kosovnih pošiljk v krajevnem prometu, izvrševanje opravil v zvezi s priskrbovanjem tovora za prevoznike in podobno (postranske dejavnosti).
22.	člen
Postaja za tovorne avtomobile mora imeti določen prostor in ustrezne objekte za parkiranje in garažiranje tovornih motornih in priklopnih vozil in za bivanje ter nastanitev članov njihovih posadk.
Postaja za tovorne avtomobile se lahko zgradi samo zunaj javne prometne površine.
23.	člen
Storitve postaje za tovorne avtomobile so upravičeni uporabljati vsi prevozniki ob enakih pogojih.
24.	člen
Določbe 13. člena tega zakona (splošni pogoji za opravljanje storitev, obratovalni čas, tarifa pristojbin avtobusne postaje) se smiselno uporabljajo tudi za postaje za tovorne avtomobile.
5.	POSEBEN JAVNI REDNI PREVOZ POTNIKOV
25.	člen
Poseben javni redni prevoz potnikov je javni prevoz, pri katerem se skupina določenih oseb prevaža redno na določeni razdalji po določenem voznem redu, ceni in drugih prevoznih pogojih, ne da bi se pri tem mogli prevažati drugi potniki (prevoz delavcev na dejo, učencev v šolo in podobno).
Prevoznik, ki opravlja poseben javni redni prevoz potnikov, ne sme pri tem prevažati drugih potnikov;
izjemoma lahko prevaža druge potnike, če na razdalji, na kateri opravlja tak prevoz, noben prevoznik ne opravlja javnega prevoza potnikov v linijskem cestnem prometu.
Prevoznik, ki namerava opravljati poseben javni redni prevoz potnikov, mora prevoz in vsako spremembo priglasiti gospodarski zbornici SR Slovenije najkasneje 15 dni po sklenitvi pogodbe oziroma takoj po pričetku prevozov.
6.	INSPEKCIJA CESTNEGA PROMETA
26.	člen
Zadeve inšpekcije cestnega prometa opravljajo občinski upravni organi, ki so pristojn' za inšpekcijo cestnega prometa in republiški prometni inšpektorat.
27.	člen
Republiški prometni inšpektorat neposredno nadzoruje javni prevoz v linijskem cestnem prometu med dvema ali več občinami na ozemlju SR Slovenije, med dvema ali več republikami in v mednarodnem cestnem prometu, prevoz stvari v mednarodnem cestnem prometu in avtobusne postaje.
Druge zadeve inšpekcije cestnega prometa opravljajo občinski upravni organi, ki so pristojni za inšpekcije cestnega prometa.
28.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za inšpekcijo cestnega prometa, mora opraviti inšpekcijsko nalogo iz pristojnosti republiškega prometnega inšpektorata, če inšpektorat to zahteva. Za izvršitev take inšpekcijske naloge zagotovi sredstva organ, ki je zahteval izvršitev naloge.
Republiški prometni inšpektorat ima pravico, da naroči občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za inšpekcijo cestnega prometa, da izvrši določeno inšpekcijsko opravilo iz pristojnosti občinskega organa in mu določi rok za izvršitev. Ce občinski organ ne izvrši naročenega inšpekcijskega opravila, lahko izvrši opravilo na stroške občine republiški prometni inšpektorat.
29.	člen
Ce inšpektor cestnega podjetja ugotovi, da določbe zakona in na podlagi zakona izdanih predpisov niso bile upoštevane ali niso bile pravilno uporabljene, naloži s pismeno odločbo avtobusni postaji oziroma postaji za tovorne avtomobile, naj v danem roku odpravi ugotovljeno nepravilnost.
Ce ugotovljena nepravilnost ni v danem roku odpravljena, je inšpektor upravičen izdati odločbo, s katero začasno prepove:
1.	uporabo avtobusne postaje, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev (13. člen, prvi in tretji odstavek
14.	člena, prvi odstavek 17. člena, 37. člen, 38. člen);
2.	uporabo avtobusne postaje oziroma postajališča, če ni označeno ali opremljeno z izvlečkom voznega reda in tarife tako, kot je predpisano (16., 17. in 38. člen);
3.	uporabo postaje za tovorne avtomobile, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev (22. in 24. člen).
30.	člen
Za inšpektorja cestnega prometa je lahko postavljen diplomirani prometni inženir, diplomirani pravnik
ali diplomirani ekonomist z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj in s strokovnim izpitom za inšpektorja ali prometni inženir, strojni inženir prometne smeri, pravnik, ekonomist ali diplomant višje upravne šole ali drugega ustreznega visokošolskega zavoda z najmanj petimi leti delovnih izkušenj in strokovnim izpitom za inšpektorja.
31.	člen
Inšpektor cestnega prometa mora imeti posebno izkaznico; na zahtevo organov in delavcev delovnih organizacij, drugih pravnih oseb in posameznikov, pri katerih opravlja inšpekcijo, mora pokazati inšpektorsko izkaznico.
Izkaznico izda predstojnik organa za inšpekcijo cestnega prometa.
7.	KAZENSKE DOLOČBE
32.	člen
Z denarno kaznijo od 1.500 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek gospodarska organizacija ali druga pravna oseba:
1.	če ne predpiše splošnih pogojev za opravljanje storitev avtobusne postaje oziroma postaje za tovorne avtomobile ali se ne drži splošnih pogojev, obratovalnega časa ali tarife pristojbin (13. in 24. člen);
2.	če storitev postaje za tovorne avtomobile ne opravlja vsem prevoznikom ob enakih pogojih (23. člen);
3.	če pri opravljanju posebnega javnega rednega pfevoza potnikov prevaža druge potnike v nasprotj« z drugim odstavkom 25. člena.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije ali druge pravne osebe.
33.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek gospodarska organizacija ali druga pravna oseba:
1.	če ne seznani prizadete družbeno-politične skupnosti s svojim predlogom voznega reda (3. člen);
2.	če določi v voznem redu oddaljenost posamezne avtobusne postaje ali postajališča od začetne postaje oziroma postajališča v nasprotju z uradnim daljinarjem (4. člen);
3.	če določi v voznem redu čas trajanja vožnje v nasprotju s 5. členom;
4.	če ne da na vpogled voznega reda tako, kot je predpisano (6. člen);
5.	če ne priglasi opravljanja posebnega javnega rednega prevoza potnikov tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 25. člena;
6.	če ne ravna po odredbi, ki jo je izdal inšpektor po prvem odstavku 29. člena.
Za dejanja z prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije ali druge pravne osebe.
34.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek gospodarska organizacija ali druga pravna oseba:
1.	če na avtobusni postaji ali pomembnejšem postajališču ne objavi izvlečka iz voznih redov in tarif (prvi in drugi odstavek 17. člena);
2.	če avtobusni postaji v predpisanem roku ne dostavi izvoda registriranega voznega reda in tarife (18. člen).
. Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 30 do 200 dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije ali druge pravne osebe.
35.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek gospodarska organizacija ali druga pravna oseba:
1.	če ne vodi prometnega dnevnika ali na prevozni listini ne potrdi časa prihoda ali odhoda avtobusa (prvi in tretji odstavek 19. člena);
2.	če voznik avtobusa ne prijavi prihoda na avtobusno postajo oziroma postavitve avtobusa na peron (drugi odstavek 19. člena);
3.	če voznik avtobusa ne ravna po določbah 20. člena o obveščanju avtobusnih postaj v primerih, če ne more začeti vožnje ali predvidene zamude.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 30 do 200 dinarjev tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije ali druge pravne osebe.
8.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Gospodarske organizacije, ki opravljajo javni prevoz v cestnem prometu, avtobusne postaje in postaje za tovorne avtomobile, morajo prilagoditi svoje poslovanje določbam tega zakona v dvanajstih mesecih od dneva, ko začne ta zakon veljati.
37.	člen
Avtobusna postaja, ki nima pokritih peronov, predpisanih v 14. členu tega zakona, jih mora zgraditi v petih letih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
38.	člen
Avtobusne postaje in postajališča se morajo označiti po določbah 16. in 17. člena na cestah I. reda v enem letu, na cestah II. in III. reda v dveh letih, na drugih cestah pa v treh letih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
39.	člen
Republiški sekretariat za gospodarstvo je pooblaščen, da lahko v predpisih, ki jih izda po tem zakonu, določa prekrške in predpisuje zanje kazni.
40.	člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan od dneva objave v Uradnem listu SRS.
19.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem
Razglaša se zakon o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 17. decembra 1970.
St. 022-191/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
* ' , v .
ZAKON
o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem
1.	člen
S tem zakonom se ureja organizacija in izobraževalna dejavnost delavskih univerz, izobraževalnih centrov in drugih organizacij, ki jim je izobraževanje odraslih poglavitna dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne organizacije).
Izobraževalne organizacije so del enotnega izobraževalnega sistema.
Delo izobraževalnih organizacij je posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Izobraževalne organizacije ugotavljajo potrebe, programirajo, izobražujejo in vrednotijo izobraževanje delavcev oziroma občanov, ki se izobražujejo po tem zakonu.
3.	člen
Izobraževalna organizacija je lahko zavod ali notranja enota delovnih ali drugih organizacij.
Izobraževalne organizacije ustanavljajo družbenopolitične skupnosti ter delovne in druge organizacije.
Izobraževalne organizacije, ki 'so notranje enote delovnih in drugih organizacij, so lahko ustanovljene kot organizacije združenega dela, ki imajo lastnost pravne osebe, ali ki nimajo te lastnosti.
4.	člen
Delavske univerze organizirajo zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo občanom stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za delo, samoupravljanje in osebno življenje.
Delavske univerze v dogovoru z delovnimi organizacijami organizirajo in izvajajo izobraževanje za njihove potrebe.
Delavske univerze posredujejo informacije in spoznanja o izobraževanju odraslih ter nudijo andragoško pomoč drugim izobraževalnim organizacijam.
5.	člen
Izobraževalni centri organizirajo zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delavcem, da si pridobijo poklicno izobrazbo, da stalno izpopolnjujejo strokovna, družbena in splošna znanja, ki so potrebna za delo in za samoupravljanje in da se specializirajo ali prekvalificirajo glede na spremembe v organizaciji dela in v tehnološkem razvoju.
»
6.	člen
Izobraževalne organizacije se v skladu z določbami tega zakona verificirajo za naloge, ki jih trajno opravljajo in so določene z ustanovitvenim aktom.
7.	člen
Izobraževalne organizacije lahko v skladu z določbami tega zakona izdajajo za posamezne izobraževalne dejavnosti spričevala s splošno priznano veljavnostjo.
Spričevala so javne listine.
Vsebino in obliko spričeval določi republiški sekretar za prosveto in kulturo. *
8.	člen
Izobraževalna organizacija se verificira za trajno opravljanje izobraževalnih nalog, ki so določene z ustanovitvenim aktom te organizacije, če ima:
1.	letni program nalog, ki jih opravlja;
2.	predstojnika, vodje za izvajanje posameznih nalog, učitelje in inštruktorje, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom;
3.	prostore, opremo in druge pripomočke za izvajanje nalog;
4.	zagotovljene vire za financiranje.
9.	člen
Izobraževalna organizacija lahko izdaja spričevala s splošno priznano veljavnostjo za posamezne izobraževalne dejavnosti, če je verificirana in če izobražuje po učjjiih načrtih, ki jih določi po posebnih predpisih pristojen organ za določanje predmetnikov in učnih načrtov.
10.	člen
Zahtevek za verifikacijo izobraževalne organizacije oziroma zahtevek za izdajanje spričeval s splošno priznano veljavnostjo predloži izobraževalna organizacija ali njen ustanovitelj republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo. V zahtevku je treba izkazati, da so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem zakonom.
11.	člen
Verificirane izobraževalne organizacije ter njihove dejavnosti se vpišejo v evidenco izobraževalnih organizacij, ki jo vodi republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
Navodila za vodenje evidence predpiše republiški sekretar za prosveto in kulturo.
12.	člen
Ce izobraževalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz 8. oziroma 9. člena tega zakona, jo republiški sekretar za prosveto in kulturo opozori na to ter jo pozove, da v primernem roku odpravi pomanjkljivosti. Ce izobraževalna organizacija v postavljenem roku ne odpravi teh pomanjkljivosti, izda. republiški sekretar odločbo, s katero ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, oziroma odločbo, s katero izobraževalni organizaciji prepove izdajati spričevala in odredi izbris te organizacije iz evidence.
Izbris iz evidence se opravi tudi na zahtevo izobraževalne organizacije oziroma njenega ustanovitelja, če izobraževalna organizacija preneha izobraževati po tem zakonu.
13.	člen
Delavci iz 2. točke 8. člena tega zakona morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	predstojnik in vodje morajo imeti najmanj izo. b ra zb o višje šole;
—	učitelj za praktično izobraževanje mora imAti pedagoško in andragoško izobrazbo ter najmanj izobrazbo srednje šole in mora biti usposobljen za poklic, za katerega naj izobražuje;
—	učitelj za teoretično izobraževanje mora imeti pedagoško in andragoško izobrazbo ter najmanj izobrazbo ustrezne višje šole; če za posamezno stroko ni mogoče pridobiti izobrazbe višje šole, je lahko učitelj za tako stroko tudi tisti, ki je končal ustrezno srednjo šolo;
—	instruktor mora biti usposobljen za poklic, za katerega naj izobražuje.
S statutom izobraževalne organizacije ali s samoupravnim dogovorom v okviru združenja se lahko določijo tudi drugi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predstojnik, vodje, učitelji, inštruktorji ter pogoji, ki jih morajo izpolnjevati drugi stalni ali občasni strokovni delavci.
14.	člen
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo v soglasju z zavodom za šolstvo SR Slovenije določi program pedagoške in andragoške izobrazbe iz druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona ter način pridobitve in preiskusa znanja te izobrazbe.
Zavod za šolstvo SR Slovenije je dolžan organizirati tečaje in druge oblike izobraževanja za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe po prvem odstavku tega člena.
Zavod za šolstvo SR Slovenije lahko določi potem, ko dobi mnenje prizadetih izobraževalnih organizacij oziroma njihovih združenj, da je strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira, obvezno za vse ali samo za posamezne vrste učiteljev.
15.	člen
Pri upravljanju izobraževalne organizacije, ki je zavod, sodelujejo predstavniki občanov, ki se v njej izobražujejo, predstavniki ustanovitelja in predstavniki delovnih in drugih organizacij in organov, ki se določijo z aktom o ustanovitvi.
16.	člen
Predstojnika izobraževalne organizacije imenuje ustanovitelj, potem ko dobi mnenje delovne skupnosti izobraževalne organizacije.
17.	člen
Zadeve, ki se po tem zakonu določijo s statutom, se glede tistih izobraževalnih organizacij, ki so organizacije združenega dela ali druge enote delovnih ali drugih organizacij, določajo s statutom organizacije, v katere sestavu je izobraževalna organizacija.
18.	člen
Izobraževalne organizacije se lahko združujejo v zveze, združenja, skupnosti in podobno, sklepajo samoupravne dogovore in pogodbe, zlasti z namenom, da med seboj ’ racionalno porazdelijo posamezne naloge izobraževalne dejavnosti; da usklajujejo izobraževalne
programe za isto vrsto izobraževalnih dejavnosti; da skrbijo za izpopolnjevanje strokovne in pedagoške ter andragoške izobrazbe vodij, učiteljev in inštruktorjev izobraževanja; da združujejo sredstva za izpolnjevanje nalog in sodelujejo pri reševanju strokovnih vprašanj skupnega pomena.
19.	člen
Izobraževalne dejavnosti izobraževalnih organizacij se financirajo iz sredstev, ki jih prispevajo zainteresirane delovne organizacije za izobraževanje svojih delavcev; iz sredstev, ki jih prispevajo izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69); iz sred-.stev, ki jih prispevajo družtjeno-politične skupnosti; iz sredstev tistih, ki se izobražujejo, in iz drugih sredstev.
20.	člen
Zavod za šolstvo SR Slovenije spremlja delo verificiranih izobraževalnih organizacij, jim daje strokovno pomoč in nadzoruje tiste izobraževalne dejavnosti, za katere se izdajajo spričevala s splošno priznano veljavnostjo.
21.	člen
Učitelji, ki bodo po uveljavitvi tega zakona sprejeti na delo v verificirano izobraževalno organizacijo pa nimajo pedagoške in andragoške izobrazbe, si morajo to izobrazbo pridobiti najpozneje v dveh letih po vstopu na delo.
22.	člen
Učitelji verificiranih izobraževalnih organizacij, ki na dan, ko začne veljati ta zakon, nimajo izobrazbe iz 13. člena tega zakona, lahko ostanejo na svojem delovnem mestu pet let od uveljavitve tega zakona. Ce v tem času ne izpolnijo predpisanih pogojev, ne morejo več opravljati vzgojnoizobraževalnega dela.
23.	člen
Izobraževalne organizacije morajo prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
V roku iz prejšnjega odstavka morajo ustanovitelji izobraževalnih organizacij uskladiti ustanovitvene akte z določbami tega zakona.
24.	člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo predpiše najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona navodila za vodenje evidence izobraževalnih organizacij, podrobnejše določbe o postopku za verifikacijo izobraževalnih organizacij po tem zakonu ter program pedagoškega in andragoškega izobraževanja.
25.	člen
20.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi začasnih obveznosti elektrogospodarskih podjetij za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971
Razglaša se zakon o določitvi začasnih obveznosti elektrogospodarskih podjetij za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji gospodarskega zbora dne 9. februarja 1971. |
St. 402-158/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi začasnih obveznosti elektrogospodarskih podjetij za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971
1.	člen
Podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije so dolžna v času od 1. januarja do 31. decembra 1971 deponirati sredstva, ki so po delitvi dohodka namenjena za sklade, razen sredstev, ki jih morajo po posebnem zakonu izločati v skupne rezerve gospodarskih organizacij ter amortizacije, v enakem odstotku in pod pogoji, kot so jih po zakonu o obveznem deponiranju določenih sredstev podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije (Uradni list SRS. št. 24-141/66 in št. 43-339/67) deponirala v letu 1970.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se deponirajo pri banki, s katero sklene ustrezno pogodbo izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
2.	člen
Republiški sekretar za finance predpiše v skladu z zakonom iz prejšnjega člena roke in način 'vračanja sredstev, ki jih podjetja za proizvodnjo in podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije deponirajo po tem zakonu.
Rok vračanja sredstev po prejšnjem odstavku ne more biti daljši kot 15 let s tem, da se ne podaljšujejo roki vračanja, ki so bili določeni z dosedanjimi predpisi.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v	Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.	Uradhem listu SRS, uporablja pa se od 1. januar-
ja 1971.
21.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi začasnih obveznosti uporabnikov družbenih sredstev za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971
Razglaša se zakon o določitvi začasnih obveznosti uporabnikov družbenih sredstev za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji gospodarskega zbora dne 9. februarja 1971.
St. 402-157/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi začasnih obveznosti uporabnikov družbenih sredstev za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971
1.	člen
Uporabniki družbenih sredstev so dolžni v času od 1. januarja do 30. junija 1971 obračunati sredstva od izplačil za investicijska vlaganja v enakem odstotku in pod enakimi pogoji, kot so jih po zakonu o dopolnilnih sredstvih za financiranje elektroenergetskih objektov v letih 1966 do 1970 (Uradni list SRS, št. 24-140''66) izločali in deponirali v letu 197D.
Uporabniki družbenih sredstev so dolžni v času od 1. januarja do 30. junija 1971 obračunati obvezno posojilo v enakem odstotku in pod enakimi pogoji, kot so ga po zakonu o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 42-214/66 in št. 12-88/68) vpisali v letu 1970.	...
Sredstva iz prejšnjih dveh odstavkov se deponirajo oziroma vpišejo kot posojilo dne 1. 4. 1971 in 1.
7.	1971 pri banki, s katero sklene pogodbo izvršni svet.
2.	člen
Uporabnikom družbenih sredstev, ki bodo po novem sistemu financiranja graditve energetskih objektov zagotavljali za to financiranje manjša sredstva< kot po prejšnjem členu, se bodo vplačana sredstva, ki bodo presegla višino novih obveznosti, poračunala pri plačevanju novih obveznosti oziroma se jim bodo vrnila.
3.	člen
Republiški sekretar za finance predpiše v skladu z zakonoma iz 1. člena tega zakona roke in način vračanja sredstev, ki jih’ uporabniki družbenih sredstev izločajo in deponirajo po tem zakonu.
Rok vračanja sredstev po prejšnjem odstavku ne more biti daljši kot 15 let s tem, da se ne podaljšujejo roki vračanja, ki so bili določeni z dosedanjimi predpisi.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
-	• •	■	'	* v
22.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o stalnih
sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1971.
St. 402-132/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti
1.	člen
V 4. členu zakona o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 40-304/68) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Poleg sredstev iz prejšnjega odstavka izloča SR Slovenija v letih 1971, 1972 in 1973 v sklad Borisa Kidriča še 0,2546 "/o celotnega družbenega. proizvoda SR Slovenije, doseženega dve leti nazaj od leta, v katerem se sredstva izločajo; ta odstotek se ne povečuje po prvem odstavku 2. člena tega zakona s faktorjem 1,02.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
23.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks
Razglaša se zakon o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike
Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji gospodarskega zbora dne 9. februarja 1971.
St. 422-10/71
Ljubljana, dne 1.1. febi’uarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks
1.	člen
V	prvem odstavku 2. člena zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 5-14/68, št. 40-292/68, št. 3-7/69, št. 40-252/69 in št. 46-248/70) se stopnja »1,07 »/o« nadomesti s stopnjo »1,47 °/o«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1971.
24.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971
Razglaša se zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1971.
St. 400-43/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o proračunu Socialistične
republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971
1.	člen
V	1. členu zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 46-259/70) se znesek 871.800.000 din nadomesti z zneskom 925,900.000 din, znesek 747,400.000 dinarjev pa se nadomesti z zneskom 801,500.000 din.
2.	člen
V	bilanci republiškega proračuna za leto 1971 se pod »A. Dohodki«, pod 11, »Vrsta 1 — Prispevki«, nadomesti sedanja stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 1,07 °/o s stopnjo 1,47 °/p,
znesek dohodka 144,600.000 din pa se nadomesti z zneskom 198,700.000 din; pod »B. Splošni razpored dohodkov« se pod »02-2-1 Znanstvena dejavnost« sedanji znesek 49,000.000 din nadomesti z zneskom 103,100.000 dinarjev.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1971.
25.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o višji agronomski šoli v Mariboru
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o višji agronomski šoli v Mariboru, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 17. decembra 1970.
St. 022-197/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o višji agronomski šoli v Mariboru
1.	člen
V 2. členu zakona o višji agronomski šoli v Mariboru (Uradni list LRS, št. 23-133/60) se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sola razvija in organizira znanstveno-raziskoval-no delo v zvezi s predmeti, ki jih določi statut šole.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
26.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o višji tehnični šoli v Mariboru
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o višji tehnični šoli v Mariboru, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 in na seji prosvetno-kul-tumega zbora dne 17. decembra 1970.
St. 022-196/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o, višji tehnični šoli v Mariboru
1.	člen
V 2. členu zakona o višji tehnični šoli v Mariboru (Uradni list LRS, št. 38-196'59) se ža prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sola razvija in organizira znanstveno-raziskoval. no delo v zvezi s predmeti, ki jih določi statut šole.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
27.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Sbtialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o izvolitvi članov, ki jih voli Skupščina Socialistične republike Slovenije v republiško delegacijo
za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije
V republiško delegacijo za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije se izvolijo:
Sergej Kraigher, predsednik Skupščine SR Slovenije;
Stane Kavčič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Miha Košak, predsednik skupščine mesta Ljubljana;
Mara Žlebnik, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije;
Franc V e r d e v , rudar, odbornik skupščine pb-člne Velenje.
St. 06-73/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
28.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične, republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 13. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, St. 46-254/70) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o izvolitvi članov skupščine republiškega sklada skupnih rezerv, ki jih voli Skupščina SR Slovenije V
V skupščino republiškega sklada skupnih rezerv se izvolijo:
Franc Bera, predsednik temeljne izobraževalne skupnosti občine Slovenska Bistrica, obratovodja, industrija metalnih izdelkov “ImpoJ^, Slovenska Bistrica;
Dušan Burnik, inženir metalurgije, podpredsednik skupščine občine Celje;
Stane Čehovin, profesor slavistike, predsednik skupščine občine Sežana;
Franc Drobnič, diplomirani ekonomist, predsednik upravnega odbora tovarne, vodja prodaje, tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan«, Kamnik;
Jože Eržen, diplomirani politolog, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije, direktor tovarne avto-električnih izdelkov v združenem podjetju »Iskra«, Nova Gorica;
Ljubo F i 1 i p a n , diplomirani pravnik, pomočnik generalnega direktorja Emona, proizvodnja, trgovina, turizem, inženiring, Ljubljana;
Avgust Klemenc, strojni inženir, predsednik delavskega, sveta tovarne Litostroj, vodja modelarne, Titovi zavodi »Litostroj«, Ljubljana;
Jože Košak, član sveta za proračun in finance skupščine občine Koper, vodja finančnega sektorja tovarne motornih vozil »Tomos«, Koper;
Franc Lubej, pomočnik generalnega direktorja, kreditna banka, Celje;
Filip Majcen, diplomirani inženir kemije, direktor prodajne službe »Sava«, industrija gumijevih in usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj;
Ferdo Papič, diplomirani inženir gozdarstva, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije, predsednik skupščine občine Tolmin;
Leon Repovž, magister ekonomije, član ekonomskega sveta in sveta za finance skupščine občine Maribor, vodja finančne službe, splošno gradbeno podjetje »Konstruktor«, Maribor;
Mihael S a v i n e k , predsednik sveta za družbeni plan in finance skupščine občine Slovenj Gradec, šef gospodarsko-finančnega sektorja, lesnoindustrijsko podjetje Slovenj Gradec;
Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti skupščine občine Novo mesto;
Miran Smola, diplomirani ekonomist, odbornik sveta delovne skupnosti skupščine občine Kočevje, generalni direktor združenega kmetijsko-gozdarskega podjetja Kočevje;
Franc Tepina, predsednik sveta za družbeni plan in finance skupščine občine Jesenice;
Bogomir Verdev, član koordinacijskega odbora za turizem, gospodarske zbornice SR Slovenije, glavni direktor zdravilišča Radenska, Radenci;
Jože Vonta, diplomirani politolog, predsednik sklada gospodarskih rezerv skupščine občine Ljubljana Šiška, glavni direktor združene tekstilne tovarne Viž-marje-Medvode;
Stane Zupančič, predsednik sveta za gospodarstvo skupščine občine Zagorje, komercialni svetnik,
Tehnoimpeks, Ljubljana;
Ivan 2 i v i &, podpredsednik skupščine občine Brežice.
St. 111-92/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
29.
Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 31. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 46-257/70) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja tl971 sprejela
ODLOK	v
j imenovanju predsednika, članov in sekretarja iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti Slovenije
V iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
dr. Boris Kuhar, predsednik odbora prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije za kulturne dejavnosti';
za člane:
Jože Babič, upravnik Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici;
Stojan Batič, svobodni umetnik, Ljubljana, Gregorčičeva 15;
dr. France Bernik, tajnik Slovenske matice v Ljubljani;
Darijan Božič, direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani;
Jože F a 1 k n e r , dipl. gozdarski inženir, gozdno gospodarstvo Novo mesto;
Barbka Jakopič, študentka akademije za likpvno umetnost in filozofske fakultete univerze v Ljubljani;
Jurij K i s 1 i n g e r , novinar časopisnega podjetja »Mariborski tisk-Večer«, podružnica Celje;
Gregor Kocijan, tajnik komisije republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za kulturo in politiko izobraževanja;
Ciril Kosmač, poslanec prosvetno-kulturnega zbora zvezne skupščine;
Miloš Mikeln, direktor in glavni urednik Cankarjeve založbe Ljubljana;
Peter Ogrizek, strokovni sodelavec komiteja občinske konference ZKS Kranj;
Borut P1 a v š a k, odgovorni urednik sekretariata izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje kulture, prosvete in znanosti;
Leopold Suhadolčan, ravnatelj osnovne šole Franjo Golob, Prevalje;
Helena Toni, statističar v podjetju »Saturnus«, kovinsko predelovalna industrija — embalaža avto, Ljubljana;
Peter Toš, podpredsednik zveze kultumo-pro-svetniji organizacij Slovenije;
Andrej Ujčič, kustos, Umetnostna galerija, Maribor;
Alfred Volavšek, vodja kadrovske službe, avtobusno in turistično podjetje Slavnik, Koper;
za sekretarja:
dr. Branko Berčič, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo.
Št. 111-91/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
30.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. in 19. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani
Stane Lesjak se razreši dolžnosti sodnika okrožnega spdišča v Ljubljani.
Št. 111-14/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
31.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani
Za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani se izvoli Fedor Kosem, sodnik občinskega sodišča I. Ljubljana.
Št. 111-14/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.	yvN
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
32.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/6'5) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika porotnika okrožnega sodišča v Kranju
Zora K o n i č se razreši dolžnosti sodnika porotnika okrožnega sodišča v Kranju.
St. 111-12/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
33.
Na podlagi 16, alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXHI. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. in 19. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-228/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega Zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
O razrešitvi predsednika okrožnega sodišča v Novi Gorici
Jožko Humar se razreši dolžnosti predsednika okrožnega sodišča v Novi Gorici dne 28. februarja 1971.
St. 111-33/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1071.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1, r,
34.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. in 19. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) jc Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu
Anton Bele se razreši dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu.
St. 111-17/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.	•
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
35.
' Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru ima 90 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo;
Peter Aljančič, dipl. rudarski inženir, načelnik oddelka za načrtovanje in statistiko, obalni svet Koper; •
Danilo B a š i n , dipl. pravnik, pravni referent, podjetje PTT, Nova Gorica;
Dragica B a š i n , načelnik oddelka za finance, komunalni zavod za socialno zavarovanje, Nova Gorica;
B’ranc Batagelj, direktor ^splošnega sektorja, sadno-likerski kombinat »Fructal-«, Ajdovščina;
Kazimir B e j a k o v i č , tajnik, Elektro Gorica, poslovna enota Koper;
Nada Beltram, dipl. ekonomist, analitik ift svetovalec za stanovanjsko gospodarstvo in cene, skupščina občine Nova Gorica;
Bogdan Bernik, inženir kemije, vodja oddelka kontrole kakovosti, tovarna lesovinskih plošč, Lesonit, Ilirska Bistrica;
Marij Bertok, kalkulant v upravi, Prjmorski lisk, časopisno založniško podjetje Koper;
Ratko Božič, strojni inženir, vodja enote vzdrževanja, Luka Koper;
Angel Brajko, operativno-kornercialni vodja, Interevropa, Koper;
Štefka B r a 1 u ž - K 1 e m e n c , dipl. ekonomist, analitik v finančnem sektorju, Iskra — tovarna avtO-električnih izdelkov Nova Gorica v združenem podjetju Iskra, Kranj;
Zvonka Bricelj, inženir agronomije, novinar za gospodarske oddaje, RTV Ljubljana — radio Koper;
Vladimir C e r g o 1 j, dipl. pravnik, šef skupščinske pisarne skupščine občine Koper;
Amalija Cugmas, knjigovodja v finančnem sektorju, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Silvester Čehovin, diplomirani inženir gozdarstva, vodja tehničnega sektorja in referent za izkoriščanje gozdov, zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana;
Franc Cešnovar, upokojenec, Nova Gorica, Ulica IX. korpusa 102;
Vojko Čok, diplomirani ekonomist, strokovni sodelavec, pripravnik v razvojni grupi, Luka Koper;
Silvo C o t a r , diplomirani ekonomist, vodja plan-sko-analitske službe, kombinat za predelavo in promet žitaric Mlinotest, Ajdovščina;
Stefan Demšar, upokojenec, Koper, Muzejski trg 4;
Viktorija Dodič, šef gradbišča, splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper;
Stefan Domadenik, šef tehnične komerciale, splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper;
Rudi D u j c, diplomirani ekonomist, pomočnik direktorja gospodarsko-računskega sektorja, Inter-evropa, Koper;	;
Bruno Eller, diplomirani ekonomist, direktor, trgovsko podjetje Jestvina Koper;
Ivan Forte, vodja splošne službe pri potniškem prometu, avtobusno in turistično podjetje Slavnik, Koper;
Ivan F u n a , inšpektor, služba družbenega knjigovodstva, Koper;
Danilo Gašperšič, diplomirani gradbeni inženir, samostojni projektant-statik, Invest biro. Koper;
Jožica Golja, komercialni referent v mednarodnem transportu, Interevropa, Koper;
Zinka Gospodariš, referent uvoza, trgovsko Podjetje Nanos, Postojna;
Jakov G r b a c , prometni inženir, šef službe za organizacijo transporta, ZZTP Ljubljana, transportno Podjetje Postojna;
Olga Guštin, referent v oddelku za kratkoročne kredite, kreditna banka Koper;
Lidija H e r k o v , delavka, tovarna igrač in kovinskih izdelkov Mehanotehnika, Izola;
Marjan Hodžar, strokovni sodelavec-analitik, obalni sindikalni svet, Koper;
Viktor Hvalič, pomočnik direktorja, služba družbenega knjigovodstva, Nova Gorica;
Jožica J a m n i k , vodja urada za obračun vodarine, Rižanski vodovod, Koper;	i
Alenka Jurkovič, diplomirani ekonomist, komercialni referent, Luka Koper;
Viljem Kancler, analitik, komunalni zavod za socialno zavarovanje, Koper;
Ivanka Kavčič, referent za plan in statistiko, Podjetje PTT Koper;
Marija Kenda, vodja finančnega knjigovodstvar, kombinat konzervne industrije Delamaris, Izola;
Mihajlo Konstantinovič, referent za probio na domačem tržišču, tovarna igrač in kovinskih izdelkov Mehanotehnika, Izola;
Jože Kralj, načelnik uprave za dohodke skupščine občine Nova Gorica;
Ferdo Križan, vodja komercialnega sektorja,* Iskra — tovarna radijskih sprejemnikov Sežana v združenem podjetju Iskra, Kranj;
Franc Krnel, vodja analitičnega oddelka, Luka Koper;
Vinko Kun tih , vodja odseka investicij, kreditna banka Nova Gorica;
Lojze Lesjak, direktor, Interagent, Koper;
Milan Lesjak, vodja sektorja priprave dela, Avtoelektro Tolmin;
Pavel Makuc, šef splošnega sektorja, industrijsko podjetje elektrotermičnih aparatov Eta, Cerkno;
Miran Marušič, diplomirani inženir agronomije, analitik in referent za kmetijstvo skupščine občine Koper;
Alojz M i h e 1 j, diplomirani pravnik, pravnik v splošnem sektorju, industrija cementa in azbestce-menta Salonit, Anhovo;
Marjan Miklavec, šef družbenega računovodstva in statistike, služba družbenega knjigovodstva, Nova Gorica;
Peter M i v š e k , elektroinženir, projektant, Iskra — tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica v združenem podjetju Iskra, Kranj;
Alojz Nardin, varnostni tehnik, Vozila Gorica, Nova Gorica;
Jože Novak, prometni inženir, šef komercialne službe, ZZTP Ljubljana, transportno podjetje Postojna;
Anton Ovčarič, upokojenec, Koper, Ulica Stare pošte 3;
Lado Pahor, inšpektor dela, obalni svet Koper;
Miran Pahor, diplomirani gradbeni inženir, direktor poslovne enote Gorica, splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica;
Mirko Pajntar, diplomirani strojni inženir, vodja investicijske izgradnje, tovarna pohištva Meblo, Nova Gorica;
Karel Pavletič, direktor sektorja avtobusnega prometa, Avtopromet, Nova Gorica;
' Franc Petelin, vodja trgovske dejavnosti, Obrtni center, Koper;
Adolf Podobnik, vodja kadrovskega oddelka, rudnik živega srebra, Idrija;
Miranda Pogačar, vodja prodajno recepcijske službe, avtobusno in turistično podjetje Slavnik, Koper;
Anica Popovič, diplomirani pravnik, šef pravne službe, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Radenka Potočnik, likvidator računov, kmetijski predelovalni zadružni kombinat Agraria, Koper;
Miha Primc, vodja splošnega sektorja, kmetijska zadruga »4. junij«, Ilirska Bistrica;
Milena P u c e r , diplomirani ekonomist, samostojni strokovni sodelavec — ekonomski analitik, Invest biro, Koper;
Vili Ravbar, šef kuhinje, Hotel Palače, Portorož;
Franc Razpet, referent prodaje, trgovsko podjetje Nanos, Postojna, obrat Postojna;
Ivan Rožanc, diplomirani inženir agronomije, referent za kmetijsko zavarovanje, zavarovalnica Sava, Ljubljana, poslovna enota Koper;
Marko R u d m a n , komercialist v izvozu, kombinat konzervne industrije Delamaris, Izola;
Boris S a r t o r i, upokojenec, Nova Gorica, Ulica 15. septembra 1;
Darko Sedmak, kmetijski inženir, vodja delovne enote Prade, kmetijski predelovalni zadružni kombinat Agraria, Koper;
Lucia S c h e r, novinar za mladinske oddaje v italijanskem jeziku, RTV Ljubljana — radio Koper;
Janez Slokar, vodja uvoza v nabavnem sektorju, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Jolanda Slokar, vodja plansko analitskega biroja, tovarna pohištva Meblo, Nova Gorica;
Lucijan S t a d i n a , diplomirani ekonomist, vodja oddelka za zavarovanje in havarije, Splošna plovba Piran;
Alfonz Stepančič, referent za kredite in investicije, avtobusno in turistično podjetje Slavnik, Koper;
Angelca Škulj, računovodja, Park hotel, Nova Gorica;
Mitrofan S o r n, svetovalec v kontroli, služba družbenega knjigovodstva, Koper;
Hermina Tomšič, knjigovodja osnovnih sredstev, stanovanjsko podjetje, Koper;
dr. Vladimir Trošt, zdravnik, šef enote za higieno in epidemije, zavod za zdravstveno varstvo, Koper;
Anamarija Turk, inženir agronomije, vodja analitskega sektorja, kmetijska zadruga, Nova Gorica;
Hema U r e k , vodja odseka v oddelku za kreditne investicije, kreditna banka Koper;
Ivo Uršič, diplomirani ekonomist, komercialist, Soške elektrarne, Nova Gorica;
Bogdan Vodopivec, vodja priprave del in projekti ve, cestno podjetje Koper;
Črtomir Vodušek, diplomirani inženir strojništva, vodja tehničnih služb v sektorju SPA, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Zdenko W a n e k , komercialni direktor, trgovsko podjetje Grosist Gorica, Nova Gorica;
Slavica Zavrtanik, referent v kontroli, služba družbenega knjigovodstva, Koper;
Greta Z e g a , upokojenka, Koper, Ulica II. prekomorske brigade 32;
Vilko Zorzenone, diplomirani ekonomist, vodja odseka sredstev, kreditna banka Nova Gorica;
Janko Žigon, diplomirani inženir gozdarstva, šef gozdnega obrata Ajdovščina, gozdno gospodarstvo Tolmin;
Janez Žumer, diplomirani pravnik, svetovalec za pravne zadeve s področja gospodarstva skupščine občine Koper.
St. 111-12/71
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
36.
Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi z II. amandmajem k ustavi Socialistične republike Slovenije ter na podlagi 18. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. februarja 1971
odločila
Svetu inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani se daje soglasje k imenovanju dr. Vladimirja Frankoviča, do sedaj raziskovalca v tem inštitutu, za direktorja inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.
St. 111-45/71	>
Ljubljana, dne 11. februarja 1971.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
1	Sergej Kraigher 1. r.
37.
Na podlagi 30. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o razvidu raziskovalnih zavodov in raziskovalnih enot ter o postopku za vpis in 'izbris
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
Raziskovalni zavodi in raziskovalne enote, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) se lahko vpišejo v razvid raziskovalnih zavodov in raziskovalnih enot (v nadaljnjem besedilu: razvid).
Razvid vodi republiški sekretariat za prosveto in kulturo (v nadaljnjem besedilu: sekretariat).
Razvid je javna knjiga.
2.	člen
Raziskovalni zavod oziroma raziskovalna enota se vpiše v razvid na podlagi prijave za vpis.
Raziskovalni zavod oziroma raziskovalna enota se izbriše iz razvida na podlagi postopka, ki se začne po uradni dolžnosti ali na predlog.
3.	člen
Kolikor posamezna vprašanja postopka za vpis v razvid in izbris iz razvida niso urejena z zakonom o raziskovalni dejavnosti ter predpisi izdanimi na podlagi tega zakona, se uporabljajo zanje določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18-379/65).
II.	RAZVID
4.	člen
Za vpisovanje raziskovalnih zavodov in raziskovalnih enot vodi sekretariat:
1.	razvid, ki sestoji iz dveh delov in sicer:
—	razvid raziskovalnih zavodov,
—	razvid raziskovalnih enot,
2.	imenik,
3.	rokovnik.
Pri razvidu je zbirka listin, v katero se vlagajo listine in drugi spisi, ki so v zvezi z vpisom v razvid.
5.	člen
Obrazca za razvid raziskovalnih zavodov in raziskovalnih enot se objavita v nadaljevanju tega pravilnika in sta njegov sestavni del.
III.	POSTOPEK ZA VPIS IN IZBRIS IZ RAZVIDA
1.	Vpis raziskovalnega zavoda
6.	člen
Prijava za vpis obsega:
1.	ime in sedež (naslov) raziskovalnega zavoda;
2.	ime in naslov ustanovitelja oziroma soustanovi. teljev raziskovalnega zavoda;
3.	utemeljitev prijave.
7.	člen
Prijavi za vpis raziskovalnega zavoda v razvid je treba priložiti:
1.	akt o ustanovitvi,
2.	mnenje ustanovitelja,
3.	izpis iz registra zavodov pri okrožnem gospodarskem sodišču, pri katerem je zavod registriran,
4.	pregled dela zavoda, iz katerega je razvidno, ali je raziskovalna dejavnost osnovna dejavnost zavoda,
5.	program raziskovalnega dela, ki mora biti Usklajen z raziskovalnimi nalogami, ki naj jih raziskovalni zavod opravlja;
6.	seznam raziskovalcev z navedbo letnice rojstva, Izobrazbe, raziskovalnega naslova in pregledom dosedanje raziskovalne aktivnosti in dosežkov;
7.	prikaz tega, da ima raziskovalni zavod zagotovljena materialna in finančna sredstva za začetek dola ter da so dane možnosti za nadaljnje financira-bje raziskovalnega dela po programih, z navedbo virov;
8.	prikaz tega, da je zagotovljena oziroma urejena Ustrezna dokumentacijska in informacijska služba za bdziskovalno delo zavoda;
9.	overjen prepis pogodbe, s katero sp urejene •Uedsebojne pravice in obveznosti soustanoviteljev, če irba raziskovalni zavod dvoje ali več soustanoviteljev.
2.	Vpis raziskovalne enote
8.	člen
Prijavo za vpis raziskovalne enote v razvid obsega:
L ime in sedež delovne ali druge samoupravne 0rganizacije, v katere sestavu je raziskovalna enota;
2.	ime in sedež (naslov) raziskovalne enote;
3.	utemeljitev prijave.
\	9. člen
Prijavi za vpis raziskovalne enote v razvid je tre-06 Priložiti:
t- ustanovitveni akt;
2.	del statuta ustanovitelja in drugih splošnih aktov, ki se nanašajo na status in dejavnost raziskovalne enote;
3.	pregled dejavnosti, iz katerega je razvidno, ali je raziskovalna dejavnost pretežna dejavnost enote;
4.	program raziskovalnega dela v skladu z raziskovalnimi nalogami, ki naj bi jih enota opravljala;
5.	seznam raziskovalcev z navedbo letnice rojstva, izobrazbe, raziskovalnega naslova in pregledom dosedanje raziskovalne aktivnosti in dosežkov;
6.	prikaz tega, da je zagotovljena oziroma urejena ustrezna dokumentacijska in informacijska služba raziskovalnega dela enote.
3.	Skupne določbe za raziskovalne zavode in raziskovalne enote
10.	člen
Raziskovalna organizacija mora prijaviti sekretariatu vse spremembe podatkov iz 6. in 7. člena oziroma 8. in 9. člena tega pravilnika, ki nastanejo po vpisu raziskovalne organizacije v razvid, najpozneje mesec dni po tem, ko so te spremembe nastale.
11.	člen
Prijavo za vpis v razvid in prijavo sprememb, ki nastanejo po vpisu raziskovalne organizacije v razvid, predloži direktor zavoda oziroma direktor delovne ali druge samoupravne organizacije v katere sestavi je raziskovalna enota.
12.	člen
Ce v prijavi za vpis ni potrebnih podatkov, dokazil ali listin, ki se zahtevajo v 6. in 7. členu oziroma v 8. in 9. členu tega pravilnika, je treba pozvati zavod oziroma ustanovitelja raziskovalne enote, da prijavo dopolni oziroma predloži potrebne listine.
13.	člen
Ko sekretariat prejme prijavo za vpis raziskovalne organizacije v razvid, imenuje republiški sekretar za prosveto in kulturo strokovno komisijo, ki preuči, ali raziskovalna organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za vpis v razvid.
Komisija iz prejšnjega odstavka sestavi o svojem delu poročilo, v katerem sporoči republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo svoje mnenje o tem, ali raziskovalna organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za vpis v razvid.
14.	člen
O tem ali raziskovalni zavod izpolnjuje predpisane pogoje za vpis v razvid, je treba priskrbeti tudi mnenje ustrezne sekcije raziskovalne skupnosti Slovenije.
15.	člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo izda po končanem postopku iz 13. in 14. člena tega pravilnika, odločbo o' vpisu ozirdma o odklonitvi vpisa raziskovalne organizacije v razvid.
Po en izvod odločbe je treba poslati prizadetemu zavodu in njegovemu ustanovitelju oziroma delovni ali drugi samoupravni organizaciji v sestavi katere je enota ter sekciji raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je dala mnenje.
• IV. IZBRIS IZ RAZVIDA
16.	člen
Ce se pokažejo okoliščine, ki kažejo na to, da posamezna raziskovalna organizacija ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz 13. oziroma 21. člena zakona o raziskovalni dejavnosti, uvede sekretariat na lastno pobudo postopek za preizkus ali raziskovalna organizacija še izpolnjuje pogoje za vpis v razvid.
Postopek za preizkus ali raziskovalna organizacija izpolnjuje pogoje za vpis v razvid uvede sekretariat tudi na predlog sveta ustrezne sekcije raziskovalne skupnosti Slovenije.
Za izvedbo postopka preizkusa po 1. in 2. odstavku tega člena se primerno uporabljajo določbe 13. in 14. člena tega zakona.
17.	člen
Ce sekretariat ugotovi, da raziskovalna organizacija ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz 13. oziroma 21. člena zakona o raziskovalni dejavnosti, o čemer si mora glede raziskovalnih zavodov poprej priskrbeti mnenje ustrezne sekcije raziskovalne skupnosti Slovenije, določi primeren rok, v katerem mora raziskovalna organizacija izpolniti manjkajoče pogoje. O tem izda odločbo, ki jo pošlje raziskovalni organizaciji in ustanovitelju.
18.	člen
Raziskovalna organizacija se izbriše iz razvida:
— če je raziskovalni zavod izbrisan iz registra zavodov;
—	če v postavljenem roku ne izpolni pogojev pogojnega vpisa v razvid (4. odst. 27. člena zakona o raziskovalni dejavnosti);
—	če v postavljenem roku ne izpolni manjkajočih pogojev iž 17. člena tega pravilnika (3. odst. 29. člena zakona o raziskovalni dejavnosti).
19.	člen
O izbrisu se izda odločba; po en izvod odločbe se vroči prizadeti stranki, ustanovitelju ter raziskovalni skupnosti Slovenije.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ' 20. člen
Obstoječi raziskovalni zavodi, ki so vpisani v register znanstvenih zavodov pri sekretariatu in ki predložijo sekretariatu do 31. 7. 1971 dokazilo o tem, da izpolnjujejo pogoje iz 13. člena zakona o raziskovalni dejavnosti, ostanejo vpisani v ta register, dokler se ne vpišejo v razvid na podlagi odločbe republiškega sekretarja ža prosveto in kulturo po 15. členu tega pravilnika.
21. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo
Slavko Bohanec 1. r.
>
Razvidna številka: ------------------------------------------ Obrazec razvida raziš-
kovalnega zavoda (lor-
Ime raziskovalnega zavoda: ----------------------------------- mat 40 x 30 cm)
Sedež: _________________________________________^------------ '
Ime in sedež ustanovitelja: ---------------------------------
Razvidna številka: .........
Ime raziskovalne enote: _____
Sedež: .....................
Ime in sedež ustanovitelja:
Obrazec razvida raziskovalne enote (format 40 X 30 cm)
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
skupščina mesta Ljubljane 120.
Na seji dne 22. januarja 1971 je svet za gospodarstvo sprejel
SKLEP
o regresu za konzumno mleko
1.	Vsem proizvajalcem mleka na območju mesta Ljubljane, ne glede na sektor lastništva, bodo Ljubljanske mlekarne plačevale najmanj 1,35 din za liter odkupljenega mleka s 3,6 */« tolšče.
2.	Skupščina mesta bo plačevala Ljubljanskim bilekarnam regres v* višini 0,20 din za liter prodanega konzumnega mleka na območju mesta Ljubljane.
3.	Ta sporazum začne veljati s 1. februarjem in Preneha z 31. marcem 1971 oziroma kolikor se v mesecu marcu sklene sporazum v okviru določil Gospodarske zbornice SRS, preneha veljati ta sklep z dnevom "uveljavitve sporazuma, vendar najkasneje 31. marca 1971.
4.	S posebno pogodbo med skupščino mest^ Ljubljane in Ljubljanskimi mlekarnami se uredi izvajanje določil tega sklepa.
5.	Uprava za inšpekcijske službe — tržna inšpek-clju se zadolži za kontrolo pri Ljubljanskih mlekarnah kakor tudi pri proizvajalcih in kooperantih — dobavi-teljih mleka, da dobijo proizvajalci v prvi točki tega
sklepa določeno ceno — najmanj 1,35 din za liter mleka.
St. 33-1/71
Ljubljana, dne 22. januarja 1971.
Predsednik
sveta za gospodarstvo	Direktor
skupščine mesta Ljubljane Ljubljanskih mlekarn
Jože Počlvavšek 1. r. Janez Perovšek, Ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BRE7.ICE
121.
Skupščina občine Brežice je na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) in
1.	člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70) na skupni seji občinskega zbora ‘in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela
ODLOK	«
o stopnji prispevka za otroško varstvo v letu 1971
1.	člen
Prispevek za otroško varstvo se v letu 1971 plačuje po stopnji 0,45 Vo od sredstev namenjenih za
osebne dohodke in 0,40 “/o od čistega mesečnega zneska pokojnin.
2.	člen
Prispevek iz 1. člena tega odloka se odvaja na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti Brežice ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oz. ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri republiški skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilnim prispevkom za socialno zavarovanje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 420-6/70
Brežice, dne 28. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
122.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) in 15. člena TZ o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o obveznem izdvajanju sredstev za delno nadomestitev stanarine
1.	člen
Od sredstev, ki so jih delovne organizacije, samostojne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in državni organi ter skupnosti socialnega zavarovanja, dolžne izločati po stopnji 4 “/o v sklad skupne porabe kot sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo (13. člen TZ o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo — Uradni list SFRJ, št. 60/70), se od 1. januarja 1971 do prenehanja veljavnosti odloka SO Brežice o zadržanju cen za nekatere proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 1/71), vendar najdalj do 31. XII. 1971, izdvaja za pokrivanje razlike v stanarini (subvencioniranje) 15%.
2.	člen
Sredstva izločena po 1. členu tega odloka se plačujejo na posebni račun SDK za subvencioniranje stanarine.	,
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 36/2-71
Brežice, dne 29. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
'	123.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi zdravstvenega sveta celjske regije
1.	člen
Ustanovi se zdravstveni svet celjske regije kot poseben svetovalni organ občin:. Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni svet).
Naloga zdravstvenega sveta je, da svetuje občinam pri izvrševanju njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva, in s tem zagotavlja čimbolj uspešno zdravstveno varstvo na območju celjske regije.
2.	člen
V okviru svoje pristojnosti opravlja zdravstveni svet zlasti tele naloge:
—	pripravlja programe zdravstvenega varstva in spremlja njihovo izvajanje,
—	obravnava finančno ekonomska vprašanja skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih zavodov,
—	proučuje strokovno delo in organizacijo strokovnega dela zdravstvenih zavodov,
—: usklajuje delo zdravstvene službe z drugimi dejavniki (socialno varstvo, inšpekcijske službe in podobno),
—	obravnava in usklajuje investicijske programe zdravstvenih zavodov po prednostnem vrstnem redu,
—	proučuje in predlaga ukrepe na področju kadrovske politike v zdravstvu,
—	razpravlja o analizah in strokovnih poročilih s področja zdravstvenega varstva,
—	obravnava druge zadeve, ki so pomembne za razvoj zdravstvenega varstva.
3.	člen
Pri svojem delovanju sprejema zdravstveni svet priporočila.
S priporočilom opozarja zdravstveni svet na pomen posameznih vprašanj zdravstvenega varstva, izraža svoje mnenje o teh vprašanjih, ter predlaga ukrepe, s katerimi naj bi občinske skupščine, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene delovne organizacije ter druge delovne in ostale zainteresirane organizacije reševale ta vprašanja v skladu z njihp-vimi nalogami in interesi.
Tisti, ki jim je priporočilo namenjeno, morajo priporočilo obravnavati in zavzeti stališče do vprašanj, na katera se nanaša.
4.	člen
Zdravstveni svet ima predsednika in petnajst članov. Vsaka občinska skupščina imenuje po enega člana, predsedniki svetov občinskih skupščin, ki so pristojni za zdravstvo, pa so člani zdravstvenega sveta po položaju.
Mandatna doba članov zdravstvenega sveta traja štiri leta.
5.	člen
Predsednik zdravstvenega sveta organizira delo sveta.
Predsednik zdravstvenega sveta daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj, sodeluje s predstavniki občinskih skupščin ter drugih organizacij in organov o vprašanjih, ki bodo obravnavana na seji zdravstvenega sveta, ter skrbi za pripravo in pravočasen sprejem programa dela zdravstvenega sveta.
Predsednik zdravstvenega sveta ima namestnika. Namestnik predsednika zdravstvenega sveta izvršuje naloge predsednika zdravstvenega sveta, kadar je ta odsoten ali zadržan.
6.	člen
Zdravstveni svet dela na sejah. Seje sklicuje in vodi predsednik zdravstvenega sveta.
Seja je sklepčna, če je na njej prisotno najmanj dvanajst članov zdravstvenega sveta s tem, da je iz vsake občine vsaj po en član Sklep je na seji zdravstvenega sveta veljavno sprejet, če je zanj glasovala večina članov zdravstvenega sveta iz večine občin.
7.	člen
Seje'zdravstvenega sveta so po potrebi.
Predsednik zdravstvenega sveta je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani zdravstvenega sveta iz najmanj dveh občin, ali če to zahteva svet občinske skupščine, ki je pristojen za zdravstvo.
8.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj in pripravo ustreznih predlogov iz pristojnosti zdravstvenega sveta, lahko zdravstveni svet ustanovi občasne komisije, naroči storitve pri strokovnih zavodih ali zadolži za to posamezne strokovnjake.
Potrebna materialna sredstva za zadeve iz prvega odstavka tega člena sporazumno zagotovijo občine na Podlagi ocene letnega programa dela zdravstvenega sveta.
9.	člen
Stroške udeležbe na sejah zdravstvenega sveta nosijo za svoje člane občine.
10.	člen
Strokovne in administrativne zadeve opravlja za zdravstveni svet oddelek za gospodarstvo in družbene službe občine Celje.
.	11. člen
Zdravstveni svet sprejme za svoje delo poslovnik, ki ga potrdijo občinske skupščine.
12.	člen
j Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-hem listu SRS.
St. 021-23/70-1
Brežice, dne 29. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Brežice
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
124.
Skupščina občine Mozirje je po 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) in 3., 5. in 9. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2/59 in Uradni list SFRJ, št. 13/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. februarja 1971 sprejela
ODLOK
o javnem redu in miru na območju občine Mozirje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se predpisujejo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, družbene discipline, ter ukrepi za osebno varnost in varnost premoženja v občini Mozirje.
2.	člen
*
Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi v občini Mozirje, mora uravnavati svoje vedenje in ravnanje tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka drugih. Spoštovati mora družbeno disciplino in javno moralo ter skrbeti za varnost ljudi in premoženja.
Starši, skrbniki ali rejniki in tisti, ki jim je zaupano varstvo, oskrba in vzgoja otrok ali mladoletnikov, odgovarjajo za njihova dejanja, če so zanemarili vzgojo ali potrebno nadzorstvo.
II.	VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Da se zagotovi red, mir in družbena disciplina je prepovedano:
1.	zadrževati se kljub opozorilu, preko dovoljenega obratovalnega časa v poslovnih in gospodarskih lokalih ter prireditvenih prostorih.
2.	voditi pse in druge živali v javne lokale (izjeme so službeni psi in psi, ki vodijo slepe),
3.	postavljati cirkuške ali druge šotore in naprave za zabavo na krajih, ki niso za to določeni,
4.	točiti alkoholne pijače na cesti,
5.	popivati v vinotočih in na drugih za to nena-menjenih prostorih,
6.	izobešati zastave, ki ne ustrezajo ustavnim določbam, ki so raztrgane, umazane, obledele ali neprimerne.
4.	člen
Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki oz. upravitelji zgradb v strnjenih naseljih in ob javnih cestah II. in III. reda na območju občine Mozirje, so dolžni skrbeti, da so na dan zveznih, republiških in občinskega praznika in ob posebnih prilikah na splošen poziv pristojnega organa, izobešene državne in republiške zastave na primernih mestih na poslovnih in stanovanjskih stavbah.
5.	člen
Splošen poziv, ki tse nanaša na posebne prilike iz
4.	člena tega odloka, mora pristojni organ objaviti na krajevno običajen način najkasneje en dan prej.
6.	člen
Zastave je treba izobesiti na večer pred prazni-kem, odstraniti pa takoj, najkasneje pa v roku 24 ur, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene.
Mlaje pa, ki se postavljajo ob posebnih prilikah, jo podreti najkasneje v enem tednu, ko preneha razlog zaradi katerega so bili postavljeni.
III.	VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA
7.	člen
Prepovedano je vsako dejanje, ki ogroža varnost ljudi in premoženja. Zlasti je prepovedano:
1.	ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilke in druga svetlobna telesa, namenjena javni razsvetljavi, opozorila na nevarnost ali zaradi varnosti prometa,
2.	poškodovati ali odstraniti ograje ali druge naprave, postavljene zato, da se prepre.či nesreča,
3.	pri gradnjah ali adaptacijah opustiti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih, e
4.	zanemariti redno vzdrževanje in nujna popravila zgradb im javnih objektov, če to ogroža varnost ljudi,
5.	imeti vodnjak, jašek, odprtino ali podzemni vhod nepokrit ali imeti stopnice ali druge naprave nezavarovane tako, da to predstavlja nevarnost,
6.	uporabljati smučarske Vlečnice in smučišča v nasprotju s tem odlokom in s pravili o organizaciji reda na smučarskih vlečnicah na smučiščih in progah v vplivnem območju žičnic ali vlečnic,
7.	postavljati na zgradbe, ograje, okna, balkone in druga vzvišena mesta nezavarovane predmete ali cvetlične lončke, ki lahko poškodujejo mimoidoče,
8.	metati kamenje ter druge predmete in streljati z zračno puško, fračo ali lokom na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi in premoženja,
9.	z brezobzirno vožnjo s kolesom, motorjem ali
avtom poškropiti ali umazati ljudi oziroma pročelje stavb,	,
10.	na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih
in na podanih krajih nositi predmete, ki se po zakonu o nabavljanju, posesti in nošenju orožja štejejo za hladno orožje in s katerimi bi se lahko zadejala telesna poškodba,	' •
11.	sankati, smučati, drsati in kotalkati se, igrati se z žogo ali drugimi športnimi rekviziti na ulicah, cestah ali drugih javnih krajih, ki niso za to določeni ali so namenjeni prometu,
12.	parkirati ali garažirati na dovoznih ali hišnih vhodih,
13.	prosto puščati živino, perutnino ali pse na javne prostore v strnjenih naseljih, nasadih, travnikih, njivah, okrasnih gredah in vrtovih, kjer lahko nastane škoda,
14.	dražiti in plašiti živali,
15.	prislanjati kolesa ob stene hiš, ograje, izložbe in na druga mesta, kjer bi to povzročilo škodo, oviralo promet ali kazilo estetski videz kraja,
16.	poškodovati, onesnažiti ali odstraniti predmete, namenjene za splošno rabo (turistične naprave, kot so: ograje, klopi, mize ter posode za odpadke, stojala za kolesa, oglasne deske in podobno), ali uničiti, poškodo-
vati ali kako drugače prizadeti cvetlične nasade, cvetlične grede ali okrasno grmičevje, ki je namenjeno za okras in za lepši videz določenega območja ali kraja.
8.	člen
Za vzdrževanje reda in miru na prireditvah v gostinskih lokalih ali na drugih prireditvenih prostorih, je odgovoren prireditelj.
Ta je dolžan:
1.	postaviti prireditvi ustrezno število rediteljev in ukreniti vse, da se ohranita red in mir,
2.	zagotoviti parkirne prostore in varstvo premoženja na teh prostorih v času prireditve,
3.	poskrbeti, da se iz prireditvenega prostora odstranijo vinjene osebe, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje.
IV.	VARSTVO OTROK IN MLADINE
9.	člen
Prepovedano je puščati predšolske otroke brez nadzorstva na cestah ali drugih prometnih mestih.
Otroci in mladoletniki do 16. leta starosti se ne smejo, brez spremstva staršev ali skrbnikov, zadrževati po 20. uri v gostinskih in drugih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače.
V.	VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
10.	člen
Prepovedana s® vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ter kazijo zunanji videz naselij in sicer:
1.	kajenje v javnih prostorih, kjjer obstoja izrecna prepoved,
2.	pljuvanje, odmetavanje odpadkov ali drugačno onesnaženje javnih prostorov,
3.	onesnaženje vode, namenjene ljudem in živini,
4.	puščati na dvoriščih in na drugih vidnih mestih v strnjenih naseljih kurivo, kmečko in drugo orodje, odpadni in drug material, kar ovira pgpmet ali kvari videz kraja, preko časa, ki je potreben za njihovo odstranitev ali spravilo,
5.	pustiti greznice nezadostno zaprte, tako da iz njih uhaja smrad,
6.	odlagati sneg, odpadke ali drugo na mestih, ki niso za to določena,
7.	v strnjenih naseljih na javna mesta, kjer se zadržujejo ljudje, iztepavati preproge, izlivati ali stresati stvari, kar bi utegnilo umazati ali vznemiriti mimoidoče,
8.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih lahko zamašijo,
9.	imeti zunanja stranišča in podobne objekte, če niso sanitarno higiensko urejeni,
10.	napajati živino pri javnih pipah in vodnjakih, ki niso za to namenjeni,
11.	pisanje ali risanje po zidovih, ograjah, javnih lokalih in po vozilih,
12.	zanemarjanje osebne čistoče, snage v stanovanju ali v delavnici, če to moti okolico, povzroča zgražanje in utegne škodovati zdravju ljudi.
11.	člen
Delovne in druge organizacije, lastniki in upravi, tel ji stavb so dolžni redno odstranjevati sneg s pločnikov in dvorišč, če so ta mesta namenjena javni uporabi in če je zaradi snega oviran promet in gibanje ljudi, ali ogrožena osebna varnost.
Prej navedeni zavezanci so dolžni pravočasno odstraniti tudi ledene sveče in sneg s streh, ki so nagnje. ne na javno pot ali javni prostor, pa sveče in sneg s teh streh ogrožajo varnost uporabnikov teh poti in prostorov.
VI.	VARSTVO REDA IN VARNOSTI NA SMUČARSKIH VLEČNICAH, NA SMUClSClH IN PROGAH NA VPLIVNEM OBMOČJU ZlCNIC IN VLEČNIC
12.	člen
Vsgkdo, ki uporablja žičnice in vlečnice ali javna smučišča mora svoja početja uravnavati tako, da le-ta ne nasprotujejo pravilom o organizaciji reda na smučarskih vlečnicah, na smučiščih in progah v vplivnem območju žičnic in vlečnic in določbam tega odloka.
Zlasti pa mora:
1.	paziti, da s svojim obnašanjem in ravnanjem ne ogroža sebe in drugih,
2.	hitrost, smer in način vožnje prilagoditi svojim spretnostim, znanju, težavnosti proge in terenu ter vremenskim razmeram, ki vladajo na smučišču,
3.	za vzpenjanje uporabljati le- rob smučišča,
4.	upoštevati markacije, opozorilne znake in napise,
5: prehitevati v taki razdalji, da je varnost drugemu smučarju zagotovljena in da ima le-ta dovolj prostora za nemoteno in varno vožnjo,
6.	prepričati se, če je smučišče ob nameravanem prečkanju prosto in ni nevarnosti, da bi bila ogrožena varnost,
7.	izogibati se nepotrebnemu zadrževanju na zo-ženih in nepreglednih smučarskih progah, ob padcu pa progo takoj zapustiti,
8.	ob nesreči pomagati ponesrečenemu, o nesrečijja po najkrajši poti obvestiti službo prve pomoči na smučišču ali upravljavca smučišča ali vlečnice.
Smučarji so dolžni uporabljati lovilke, da pridržijo smučko v primeru, če popusti vez.
13.	člen
Na postajah žičnic in vlečnic je nedopustno prerivanje in vrivanje v vrsto ob čakanju na vožnjo ali vleko.
14.	člen
V času, ko je smučarska vlečnica v pogonu je prepovedana smuka po progi in prečkanje čez progo vlečnice.
i	.	•	*
15.	člen
Za vzdrževanje reda na smučarskih žičnicah, na smučiščih in progah na vplivnem območju žičnic in Smučarskih vlečnic je odgovoren opravljavec žičnice in smučarskega območja.
Ta je dolžan:
1.	da predpiše pravila o organizaciji in o načinu vzdrževanja reda na žičnicah, smučiščih in progah na
vplivnem območju žičnice ali vlečnice in ga predloži v potrditev svetu za splošne in notranje zadeve skupščine občine Mozirje,
2.	da odstrani osebe, ki ogrožajo varnost na smučišču oz. smučarski progi in ravnajo v nasprotju s pravili o organizaciji reda na smučarskih progah, na smučiščih in progah na vplivnem območju žičnice in vlečnice,
3.	poskrbeti, da je smučišče očiščeno od predmetov, ki lahko povzroče nesrečo in s katerimi je ogrožena varnost smučarjev,
4.	zaznamovati mesta smučišč in prog, z označbo
težavnosti prog, in mesta kjer ni primemo in varno smučati,	t
5.	da so žične naprave tehnično v brezhibnem stanju, tako da je zagotovljena vajmost koristnikov,
6.	da zagotovi na smučiščih primemo službo prve pomoči.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 150 do 500 din se kaznuje pravna oseba:
1.	če izobesi zastave, ki ne ustrezajo ustavnim določbam, ki so raztrgane, umazane, obledele ali neprimerne (6. točka 3. člena),
2.	če ne izobesi oz. ne poskrbi, da se izobesijo zastave na dan zveznih, republiških in občinskega praznika in ob posebnih prilikah na splošen poziv (4. člen),
3.	če ne poskrbi, da se sname zastave ali podre mlaje v določenem roku (1. in 2. odstavek 6. člena),
4.	če pri gradnjah'ali adaptacijah opusti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih (3. točka 7. člena),
5.	če na javnih prireditvah ne poskrbi za ustrezno število rediteljev in ne pokrene vse, da se ohranja red in mir (1. tč. 8. člena),
6.	če v času prireditve ne zagotovi, parkirnih prostorov in varstva premoženja na teh prostorih (2. točka 8. člena),
7.	če ne poskrbi, da se iz prireditvenega prostora odstrani vinjena oseba, ki ogroža red in mir ali vzbuja zgražanje (3. tč. 8. člena),
8.	če ne predpiše pravil o organizaciji in o načinu vzdrževanja reda na žičnicah, smučiščih in progah na vplivnem območju žičnice ali vlečnice in ga ne predloži v potrditev svetu za splošne in notranje zadeve SO Mozirje (1. točka 15. člena),
9.	če ne poskrbi, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo varnost na smučišču oz. smučarski progi in ravnajo v nasprotju s pravili o organizaciji reda na smučarskih progah, na smučiščih in progah na vplivnem območju žičnice ali vlečnice (2. tč. 15. člena),
10.	če ne poskrbi, da je smučišče očiščeno od predmetov, ki lahko povzroče nesrečo in s katerimi je ogrožena varnost smučarjev (3. tč. 15. člena),
11.	če ne zaznamuje območje smučišč in prog, z označbo težavnosti prog in mesta kjer ni primemo in varno smučati (4. tč. 15. člena),
12.	če ne skrbi, da so žične naprave tehnično v brezhibnem stanju, tako da je zagotovljena varnost koristnikov (5. tč. 15. člena),
13.	če ne zagotovi na smučiščih- primerne službe prve pomoči (6. tč. 15. člena),
14.	če ne odstranijo snega s pločnikov in dvorišč, če so ta mesta namenjena 'javni uporabi in če je zaradi snega oviran promet in gibanje ljudi ali ogrožena varnost (1. odst. 11. člena),
15.	če ne poskrbi, da se s streh pravočasno odstranijo ledene sveče in sneg, ki ogrožajo varnost uporabnikov javnih poti in javnih prostorov (2. odst. 11. člena).
Z denarno kaznijo od 50 do 100 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz ene od točk tega člena.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 150 do 300 din se kaznuje za prekršek fizična oseba — zasebni gostilničar:
1.	če izobesi zastave, ki ne ustrezajo ustavnim do. ločbam, ki so raztrgane, umazane, obledele ali neprimerne (6. tč. 3. člena),
2.	če ne izobesi oziroma ne poskrbi, da se izobesijo zastave na dan zveznih, republiških in občinskega praznika in ob posebnih prilikah, na splošen poziv (4. člen),
3.	če ne poskrbi, da se sname zastave ali podre mlaje v določenem roku (1. in 2. odstavek 6. člena),
4.	če na javnih prireditvah ne poskrbi za ustrezno število rediteljev in ne pokrene vse, da se ohranita red in mir (1. tč. 8. člena),
5.	če ne zagotovi ob javnih prireditvah parkirne prostore in varstvo premoženja na teh prostorih (2. tč. 8. člena),
6.	če ne poskrbi, da se iz prireditvenega prostora odstrani vinjena oseba, ki ogroža red in mir ali vzbuja zgražanje (3. tč. 8. člena),
7.	če ne odstranijo snega s pločnikov in dvorišč, če so ta mesta namenjena javni uporabi in če je zaradi snega oviran promet in gibanje ljudi ali ogrožena osebna varnost (1. odstavek 11. člena),
8.	če ne poskrbi, da se s streh pravočasno odstranijo ledene sveče in sneg, ki ogrožajo varnost uporabnikov javnih poti in javnih prostorov (2. odstavek 11. člena).
18.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 300 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če postavi-cirkuške ali druge šotore in naprave za zabavo na krajih, ki niso za to določeni (3. tč. 3, člena),
2.	če toči alkoholne pijače na cesti (4. tč. 3. člena),
3.	če ugasne, poškoduje ali odstrani svetilke in
druga svetlobna telesa, namenjena javni razsvetljavi, opozorilu na nevarnost ali zaradi varnosti prometa (1. tč. 7. člena), '	-
4.	če poškoduje ali odstranja ograje ali druge na. prave, postavljene zato, da se prepreči nesreča (2. tč.
7.	člena),
5.	če pri gradnji ali adaptaciji opusti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih (3. tč. 7. člena),
6.	če zanemari redno vzdrževanje in nujna popravila zgradb in javnih objektov, če to ogroža varnost ljudi (4. tč. 7. člena),
7.	če poškoduje, onesnaži ali odstrani predmete, namenjene za splošno rabo ali uniči, poškoduje ali kako drugače prizadene cvetlične nasade, cvetlične grede ali okrasno grmičevje, ki je namenjeno za okras in lepši videz določenega območja ali kraja (16. tč.
7.	člena),
8.	če onesnaži vodo namenjeno ljudem in živini (3. tč. 10. člena),
9.	če ne odstranijo snega s pločnikov in če je zaradi snega oviran promet in gibanje ljudi ali ogrožena osebna varnost (1. odst. 11. člena),
10.	če ne poskrbi, da se s streh pravočasno odstranijo ledene sveče in sneg, če ogrožajo varnost uporabnikov javnih poti in javnih prostorov (2. odst. 11. člena),
11.	če odkloni pomoč ponesrečencu na smučišču ali ne obvesti o nesreči službe prve pomoči ali upravljavca smučišča ali vlečnice (8. tč. 12. člena).
19.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 150 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če popiva v vinotočih in na drugih za to nena-menjenih prostorih (5. tč. 3. člena),
2.	če izobesi zastave, ki ne ustrezajo ustavnim določbam, ki so raztrgane, umazane, obledele ali neprimerne (6. tč. 3. člena),
3.	če ne izobesi oziroma ne poskrbi, da se izobe-
sijo zastave na dan zveznih, republiških in občinskega praznika in ob posebnih prilikah na splošen poziv (4. člen),	'
4.	če ne sname zastave ali ne podre mlaje v določenem roku (1. in 2. odstavek 6. člena),
5.	če ima vodnjak, jašek, odprtino alj podzemni vhod nepokrit ali ima stopnice ali druge naprave nezavarovane tako, da preti mimoidočim nevarnost (5. tč.
7.	člena),
6.	če uporablja smučarske vlečnice in smučišča v .nasprotju s tem odlokom in s pravili o organizaciji reda na smučarskih vlečnicah, na smučiščih in progah v vplivnem območju žičnic ali vlečnic (6. tč. 7. člena),
7.	če ima postavljene ali nezavarovane predmete ali cvetlične lončke na vzvišenih mestih, ki lahko padejo na javni prostor, povzročijo škodo ali poškodujejo mimoidoče (7. tč. 7. člena),
8.	če z brezobzirno vožnjo s kolesom, motorjem ali avtomobilom poškropi ali umaže ljudi oz. pročelje stavb (9. tč. 7. člena),
9.	če nosi na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih mestih predmete, ki se po zakonu o nabavljanju, posesti in nošenju orožja štejejo za hladno orožje in s katerimi bi se lahko zadejala telesria poškodba (10. tč. 7. člena),
10.	če prosto pušča živino,. perutnino ali pse na javne prostore v strnjenih naseljih,, nasadih, travnikih, rtjlVah,' okrasnih gredah in vrtovih, kjer lahko nastahe škoda (13: tč. 7. člena),
11.	če predšolskega otroka, zaupanega v varstvo, pusti brez nadzorstva na cestah in drugih prometnih mestih (1. odstavek 9. člena),
12.	če dopusti, da se otrok ali mladoletnik do 16. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnika zadržuje po 20. uri v gostinskih in drugih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače (2. odstavek 9. člena),
13.	če pusti na dvorišču ali na drugem vidnem mestu v strnjenem naselju kurivo, kmečko orodje, odpadni material in drug material, kar ovira promet in kvari videz kraja, preko časa, ki je potreben za njihovo odstranitev ali spravilo (4. tč. 10. člena),
14.	če pusti greznice nezadostno zaprte, tako da iz njih uhaja smrad (5. tč. 10. člena),
15.	če odlaga sneg, odpadke ali drugo na mestih, ki niso za to določeni (6. tč. 10. člena),
16.	če meče v kanalske požiralnike predmete, ki jih lahko zamašijo (8. tč. 10. člena),
17.	če ima zunanja stranišča in druge objekte sanitarno higiensko neurejene (9. tč. 10. člena),
18.	če zanemarja osebno čistočo in snago v stanovanju ali v delavnicah v taki meri, da to moti okolico, povzroča javno zgražanje in utegne škodovati zdravju (12. tč. 10. člena),
19.	če ne upošteva markacij, opozorilnih znakov in napisov (4. tč. 12. člena).
.20. člen
Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če se zadržuje kljub opozorilu preko dovoljenega obratovalnega časa v poslovnih in gospodarskih lokalih ter prireditvenih prostorih (1. odstavek 3. člena),
2.	če vodi pse in druge živali v javne lokale (2. (očka 3. člena),
3.	če meče kamenje ter druge predmete ali strelja z zračno puško, fračo ali lokom na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi in premoženja (8. točka 7. člena),
4.	če se sanka, smuča, drsa ali kotalka, igra z žogo aU drugimi športnimi rekviziti na ulicah, cestah ah drugih javnih mestih, ki niso za to določeni ali so hamenjeni prometu (11. točka 7. člena),
5.	če parkira ali garažira na dovoznih in hišnih ''hodih (12. točka 7. člena),
6.	kdor draži, plaši živali (14. točka 7. člena),
7.	kdor prislanja kolesa ob stene hiš, ograje, izložbe in na druga mesta, kjer bi to lahko povzročilo škodo, oviralo promet ali kazilo estetski videz kraja (15. 'očka 7. člena),
8.	če kadi v javnem prostoru, kjer obstoji izrecna Prepoved (1. točka 10. člena),
9.	če pljuva, odmetava odpadke ali drugače one-shaži javni prostor (2. točka 10. člena),
10.	če na javnih mestih v strnjenih naseljih, kjer Se zadržujejo ljudje, izstepava preproge, izliva ali stre-
stvari, kar bi utegnilo umazati ali vznemiriti mimo-doče (7. točka 10. člena),
11.	če napaja živino pri javnih pipah in vodnjakih, ki niso za to namenjeni (10. točka 10. člena),
12.	če piše ali riše po zidovih, ograjah, javnih lokalih in po vozilih (11. točka 10. člena),
13.	če ne pazi, da bi s svojim obnašanjem in ravnanjem ne ogrožal sebe in drugih (1. odstavek 12. člena),
14.	če na smučiščih ne prilagodi hitrosti, smeri in načina vožnje svojim spretnostim, znanju, težavnosti proge in terenu ter vremenskim razmeram, ki vladajo na smučišču (2. točka 12. člena),
15.	če za vzpenjanje ne uporablja le rob smučišča (3. točka 12. člena),
16.	če s prehitevanjem ogroža varnost drugega smučarja (5. točka 12. člena),
17.	če se ne prepriča, da je smučišče ob nameravanem prečkanju prosto in da ni nevarnosti, da bi bila s prečkanjem ogrožena varnost (6. točka 12. člena),
18.	če se na nepreglednih in zoženih smučarskih progah po nepotrebnem zadržuje, ob padcu pa ne zapusti takoj proge (7. točka 12. člena),
19.	če ne uporablja lovilk, da pridržijo smučko v primeru, če popusti vez (zadnji odstavek 12. člena),
20.	če se na žičnicah oz. vlečnih postajah preriva ali vriva v vrsto ob čakanju na vožnjo ali Vleko (13. člen),
21.	če v času, ko obratuje smučarska vlečnica smuča po progi ali prečka progo vlečnice (14. člen).
21.	člen
Delavci milice in pristojni inšpektorji smejo izterjati denarno kazen takoj na mestu od tistih kršilcev, ki jih zalotijo pri prekrških navedenih v 20. členu tega odloka.
Denarna kazen v organskem mandatu se ne izterja takoj na mestu od mladoletnikov pod 16 let starosti.
22.	člen
Predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku se uvede v smislu določb 96. člena temeljnega zakona o prekrških. Za prekrške, ki jih ugotove organi milice predlagajo predlog o uvedbi postopka o prekršku neposredno sodniku za prekrške.
23.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 4-33/62).	1
St. 010-44/71-2/1
Mozirje, dne 1. februarja 1971.	’
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 125.
Po 1. in 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46-251/70) in po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji ter po 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji obeh zborov dne 39. I. 1971 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971
1.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok, ki se steka na posebni račun temeljne izobraževalne skupnosti Šmarje pri Jelšah se plačuje po stopnji 0,42 “/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40°/» od čistega mesečnega zneska pokojnin.
Obveznost plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku velja od 1. januarja 1971.
2.	člen
Prispevek se plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri republiški skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
Poraba sredstev se vrši na osnovi programa TIS za otroško varstvo, katerega obravnava in odobri SOb.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 010-6/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček 1. r.
126.
Po 15. členu temeljnega zakona o .usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60-702/70) in na podlagi 136. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o obveznem izločanju prispevka za stanovanjsko izgradnjo iz sklada skupne porabe za delno nadomestitev stanarine za leto 1971 1
1. člen
Delovne organizacije in druge družbeno-pravne osebe ter državiii organi plačujejo v letu 1971 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev 13. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60-702/70) 4°/# za delno nadomestitev stanarine.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin, št. 010-78/70-1.
St. 010-7/71-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 127.
Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in št. 32/68), 2a člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65, št. 40/68, št. 33/70 in št. 46/70) ter 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. februarja 1971 sprejela ’
ODLOK
o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Vrhnika
1. člen
Od odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini in pravici se plačuje prometni davek po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova din			se plača prometnega				davka	din
nad 1.000	do 1.000 3.000	50	5 °/o + 6!>/<(	od	dela	os.	nad 1.000	do 3.000
3.000	5.000	170	+ 7«/o	od	dela	os.	3.000	5.000
5.000	7.000	^ 310	+ 8 %	1 od	dela	os.	5.000	7.000
7.000	10.000	470	+ 9 Vo	od	dela	os.	7.000	10.000
10.000	13.000	740	+ 10 «/o	od	dela	os.	10.000	13.000
13.000	16.000	1040	+ 11 °/o	od	dela	os.	13.000	16.000
16.000	20.000	1370	+ 12 «/u	od	dela	os.	16.000	20.000
20.000	25.000	1850	+ 13 »/o	od	dela	os.	20.000	25.000
25.000		2500	+ 15 «/o od 2. člen		dela	os.	25.000	
Za vse ostalo kar ni določeno s tem odlokom s* uporabljajo določila, ki so predpisana s temeljnim za' konom o prometnem davku od nepremičnin in pravi« ter republiškim zakonom o prometnem davku od nepremičnin in pravic.
/
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Vrhnika, objavljen v »Glasniku«, št. 12/65 in sprememba v Uradnem listu SRS, št. 32/68, ter odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Vrhnika sprejet na seji skupščine dne 24, decembra 1970.
4.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 4/1-010-013/70
Vrhnika, dne 3. februarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
• Franci Širok 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
Dejavnost	Najvišji letni znesek osebnega dohodka din	PopreCni letni znesek osebnega dohodka din
VI. Predelovanje usnja:	« .	
vse obrti iz te stroke . .	. 23.000	20.000,
•VII. Izdelovanje živil:		
a) pekarne			. 38.000	34.000
b) vsi drugi iz te stroke .	. 16.000	12.000
VIII. Stavbna obrt:		
vse obrti iz te stroke . .	. 36.000	29.000
IX. Obrtne osebne in druge		
storitve: ^vse obrti iz te stroke . .	. 23.000	18.000
X. Vse druge dejavnosti . .	. 38.000	28.000
XI. Gostinska dejavnost . ,	. 38.000	28.000
XII. Transportne usluge . .	. 38.000	34.000
Osnove, določene s tem sklepom veljajo za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov za'leto 1971.
128.
Svet za finance skupščine občine Žalec je na podlagi 20. člena odloka o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 24-313/69) na seji dne 25. januarja 1971 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev v letu 1971 I
I
Najvišji letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, na podlagi katerega se določi pavšalna osnova in povprečni letni kosmati osebni dohodek, na podlagi katerega se določi dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtne dejavnosti znaša:
	Dejavnpšt	NajviSji letni znesek osebnega dohodka din	Poprečni letni znesek osebnega dohodka din
I.	Predelovanje nekovin: vse obrti iz te stroke . .	. 30.000	20.000
II.	Predelovanje kovin a) splošno kovaštvo . ,	. 16.000	12.000
	b) vsi drugi iz te stroke .	. 38.000	31.000
III.	Izdelovanje predmetov iz plastične mase: vse obrti iz te stroke .	.	. 38.000	31.000
IV.	Predelovanje lesa: vse obrti iz te stroke . .	. 37.000	29.000
V.	Izdelovanje tekstilnih		
izdelkov:
vse obrti iz te stroke . . . 23.000	20.000
II
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o ugotovitvi najvišjega letnega osebnega dohodka, na podlagi katerega se določi pavšalna osnova in povprečnega letnega osebnega dohodka, na podlagi katerega se določi dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtne dejavnosti (Uradni vestnik Celje, št. 1-9/70).
/
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-2/71-4
Žalec, dne 25. januarja 1971.
Predsednik
Predsednik	sveta za finance
skupščine občine Žalec	skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.	Karel Kač 1. r.
POPRAVEK
j V primerjavi z izvirnikom je bilo ugotovljeno, da se je v 1. alineo 1. člena odloka o zadržanju cen za nekatere proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 1-3/71) vrinila napaka, zaradi katere dajemo tale popravek:	v
1. člen odloka o zadržanju cen za nekatere proizvode in storitve glasi:
»Za spodaj navedene proizvode, in storitve se zadržijo cene na ravni, na kateri so bile dne 29. oktobra 1970, in sicer za:
—	kruh,
—	sveže meso: svinjsko, goveje in perutninsko, sveže ribe in drobovino,
—	sveže kravje mleko,
—	stanarine in komunalne storitve.«
Iz urada tajnika SOb Brežice
VSEBINA:
Stran
15.	Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbe-
nem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov........................145
16.	Zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij |V SR Sloveniji . . .....................149
17.	Zakon o socialnih zavodih ............................151
18.	Zakon o organizaciji cestnega prevoza z motornimi
vozili .............................................  I53
19 Zakon o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem ...........................................157
20.	Zakon o določitvi začasnih obveznosti elektrogospodarskih podjetjih za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971	. . 159
21.	Zakon o določitvi začasnih obveznosti uporabnikov
družbenih sredstev za zagotovitev sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov v letu 1971	. . . 160
22.	Zakon o dopolnitvi zakona o stalnih sredstvih Sociali-
stične republike Slovenije za financiranje raziskovalnih dejavnosti .....................................I60
23.	Zakon o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov,	davkov in taks .............160
24.	Zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistič-
ne republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1971	  161
25.	Zakon o dopolnitvi zakona o višji agronomski šoli v
Mariboru .............................................
26.	Zakon o dopolnitvi zakona o višji tehnični šoli v
Mariboru .............................................I61
27.	Odlok o izvolitvi članov, ki jih voli Skupščina Socialistične republike Slovenije v republiško delegacijo
za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije . . . 162
28.	Odlok o izvolitvi članov skupščine republiškega sklada skupnih rezerv, ki jih voli Skupščina SR Slovenije 162
29.	Odlok o imenovanju predsednika, članov in sekre-
tarja iniciativnega odbora za ustanovitev kulturhe skupnosti Slovenije ...............................163
Stran
30.	Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani	 .............................................163
31.	Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani	..............................................163
32.	Odlok o razrešitvi sodnika porotnika okrožnega sodišča	v Kranju .........................................164
33.	Odlok o razrešitvi predsednika okrožnega sodišča v
Novi	Gorici..............................................  164
34.	Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Novem	mestu ...........................................164
35.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru . . 164
36.	Odločba o soglasju k imenovanju direktorja inštituta
za ekonomska raziskovanja v Ljubljani ..............166
37.	Pravilnik o razvidu raziskovalnih zavodov in raziskovalnih enot ter o postopku za vpis in izbris . . . 166
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
120.	Sklep o regresu za konzumno mleko (Ljubljana) . . 169
121.	Odlok o stopnji prispevka za otroško varstvo v letu
1971 (Brežice) •	•	..........................169
122.	Odlok o obveznem izdvajanju sredstev za delno nadomestitev stanarine (Brežice) . . . ................170
123.	Odlok o ustanovitvi zdravstvenega sveta celjske regije (Brežice) ......................................170
124.	Odlok o javnem redu in miru na območju občine
Mozirje..............................................171
125.	Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v
letu 1971 (Šmarje	pri Jelšah) .......................176
126.	Odlok o obveznem Izločanju prispevka za stanovanjsko izgradnjo Iz sklada skupne porabe za delno nadomestitev stanarine za leto 1971 (Šmarje pri Jelšah) 176
127.	Odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic
v občini Vrhnika	..............................  176
128.	Sklep, o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov
delavcev v letu 1971	(Žalec).........................177
—	Popravek ...........................................  177
Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS«< — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča*, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 64 din — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun G01-3-60
URADNI LIST .
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4
Razglasni del z dne 11.
februarja 1971
LETO XXVIII
Register podjetij in obrtov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodiSča razglašajo
Besedilo: \Veekend gostišče »Savinjski log-, Prebold.
Posloveni predmet: gostinske in rekreacijske storitve.
Upravnica podjetja v ustanavljanje je Marija Zagoričnik.
Pooblaščene osebe za- podpisovanje: Marija Zagoričnik, upravnica podjetja v ustanavljanju, ki podpisuje v mejah zakonskih pooblastil in pogodbe med podjetjem in ustanoviteljem t^r Tomaž Potočnik, računovodja, ki sopodpisuje listine finančnega značaja.
Ustanovitelj:	Turistično društvo
Prebold z aktom o ustanovitvi, ki je bil sprejet na seji upravnega odbora društva dne 5. XI. 1970.
Celje 13. januarja 1971.
Rg VIII 81/1	,7b
Besedilo: Edicije Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani (Trg revolucije 6/1), skrajšano: Edicije DSS.
Poslovni predmet: izdaja, razmnožuje, prepisuje in izposoja partiture in notne materiale svojih članov.
Vodja edicije je Marjan Lipovšek.
Za posebno storitveno enoto podpisujeta: Marjan Lipovšek, vodja in Ivo Petrič, tajnik DSS.
Samostojne pravice so razvidne iz Pogodbe med Društvom slovenskih skladateljev v Ljubljani in posebno storitveno enoto z dne 12. XI. 1970.
Posebno storitveno enoto je ustanovil upravni odbor Društva slovenskih skladateljev Ljubljana dne 27. X. 1970.
Ljubljana, 11. januarja 1971.
Rg XIV 1397/1	130
Besedilo:	»Inkot« — industrija
klimoodzračevalnih naprav in predelava plastike, Trebnje (Trebnje 99).
Poslovni predmet: izdelava vseh ventilacijskih in prezračevalnih naprav, ogrevalnih naprav, mlinske in silosne opreme, izdelava železnih konstrukcij, predelava termo in du-roplastov.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Jurglič Pavel.
Za podjetje podpisujeta: Jurglič Pavel, direktor podjetja v ustanavljanju in Gabrijel Ana, računovodkinja, ki podpisuje v vseh finančnih zadevah.
Podjetje je nastalo z izločitvijo dosedanjega kovinskega obrata Komunalnega obrtn. podjetja Trebnje po sklepu DS tega podjetja z dne 29. XII. 1970.
Ljubljana, 18. januarja 1971.
Rg II 236/1	141
Besedilo:	Podjetje za poslovne
storitve »Svit-europex Commerce«, Kamnik, skrajšano »Sek«, Kamnik (Bakovnik 3).
Poslovni predmet: posredniške in zastopniške storitve pri prometu z nepremičninami in blagom ter izdelovanje tehnične in ekonomske investicijske dokumentacije, razen za objekte iz drugega odstavka 43. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Nebojša Tišma, ki za podjetje podpisuje.
Podjetje je ustanovila delovna skupnost zavoda Fond europex za
finansiranje specialnih poslova iz Beograda na seji dne 10. julija 1970.
Ljubljana, 28. januarja 1971.
Rg V 618/1	228
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Splošne obrtne delavnice, Laško.
Izbriše se direktor Jože Paj in vpiše Stanislav Korošec, vršilec dolžnosti direktorja.
Celje, 4. februarja 1971.
Rg VIII 2'8/7	183
Besedilo: »Croati*«, zavarovalnica in pozavarovalnica Zagreb.
Pri predstavništvu Koper> Kidričeva 46 se spremeni ime, tako da odslej glasi: »Croatih«. zavarovalnica in pozavarovalnica Zagreb — poslovna enota Koper. Kidričeva 46 — »Groatia«, Societa di assicurazi-oni e riassicurazioni Zagreb — Agenzia Capodistria.
Kopei-, 10. novembra 1970.
Rg I b 420/4	1387
Besedilo: Poslovno združenje »Atl-ka«, Sežana.
Vpiše se »Tehnokoop«, Sežana, Partizanska 1, ki se ukvarja z organizacijo kooperacijske proizvodnje in storitev. Organizacija samostojno stopa v odnose s tretjimi osebami po svojem predmetu poslovanja. Začasni vodja organizacije je Rozman Dušan, ki zanjo tudi podpisuje.
Koper, 25. decembra 1970.
Rg III b 122/7	61
BesedHo: »Alpina«, tovarna čevljev, Žiri.
Pri prodajalni obutve Nova Gorica, IX. korpusa 41 se spremeni sedež tako, da jo odslej: Nova Gorica, trgovski center, objekt D. Poslovni predmet se razširi še na prodajo na drobno nogavic in usnjene galanterije, ki dopolnjuje izbiro obutve.
Koper, 6. januarja 1971.
Rg I a 40/3	110
Besedilo: Trgovsko podjetje »Jestvina«, na debelo in drobno. Koper, skrajšano: Trgovsko podjetje »Jestvina«, Koper.
Pri poslovalnici št. 3, Koper, Nova tržnica — se izbriše Kozlovič Ernest in vpiše Bordon Lino, novi poslovodja.
Vpiše se poslovalnica št. 38, Semedela — Ulica II. prekomorske brigade, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno živil in gospodinjskih potrebščin, delikates, izdelkov iz sladkorja in kakava, ze-
KAZENSKI ZAKONIK
s pojasnili in sodno prakso
Profesorja dr. Peter Kobe in dr. Ljubo Bavcon sta pripravila
/ '
novo izdajo, napisala obširna pojasnila, navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa'je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din.
lenjave, sadja in njihovih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, kruha in peciva, mesa in mesnih izdelkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ribjih izdelkov, galanterijskega in bazarskega blaga ter igrač, izdelkov domače in umetne obrti, mešanega industrijskega blaga, tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin, točenje kave in pijač vseh vrst v bifeju ter priprava in prodaja hladnih in enostavnih toplih obrokov hrane. Poslovodja je Kozlovič Ernest. Poslovalnica nima samostojnih pravic.
Koper, 13. januarja 1971.
Rg I b 37/28	113
Besedilo: Trgovsko — gostinsko podjetje »Škocjan«, Rakek.
Vpiše se bife Gornje Jezero, ki ima takle poslovni predmet: strežba s toplimi in hladnimi jedili po naročilu; točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač; predaja delikates, tobaka. tobačnih iz&elkov, spominkov, razglednic in znamk; nudenje prenočišč. Poslovodkinja je Skrij Marija, ki podpisuje za organizacijo v mejah njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz 45. člena statuta podjetja. Organizacijo je ustanovil DS 27. VII. 1970.
Pri prodajalni »Blagovnica«, Cerknica se izbriše poslovodkinja Petan Francka in vpiše Mulec Rado, poslovodja;
2»ri prodajalni »Železnina drogerija«. Cerknica, Cesta 4. maja 45 se izbriše Mulec Rado in vpiše Matičič Ivan. novi poslovodja;
pri »Blagovnici«, Stari trg se izbriše Levec Fani in vpiše Mlakar Terezija, nova poslovodkinja;
pri hotelu Rakov Škocjan se izbriše poslovodja Kovač Anton in vpiše Podobnik Nataša, poslovodkinja;
pri bifeju Rakek, Trg padlih borcev 8 se izbriše Ocepek Vida in vpiše Grum Stanislava, nova poslovodkinja;
pri pekarni Rakek, Trg padlih borcev 2a se izbriše Novak Polde in vpiše Sparemblek Janez, novi poslovodja;
pri gostilni »Rogelj«, Unec se izbriše poslovodja Virant Jože in vpiše Mulec Iva, poslovodkinja.
Ljubljana, 19. novembra 1970.
Rg II 266/48	1417
Besedilo:	Gostinsko	podjetje
»Ljubljana«, Ljubljana.
Izbriše se kolodvorska restavracija Ljubljana, Trg OF 16 zaradi izločitve in oripojitve k Združenem železniškem transportnem	podjetju
Ljubljana-Turistično-gostinski organizaciji Ljubljana.
Rg III 478/51	124
Besedilo:	Združeno železniško
transportno podjetje, Ljubljana — Turistlčno-gostlnska organizacija, Ljubljana.
Vpiše se kolodvorska restavracija Ljubljana, Trg OF 6, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje vseh vrst gostinskih storitev ter drugih dejavnosti, ki neposredno ali posredno služijo gostinski dejavnosti ali so običajne za gostinsko dejavnost in to tudi na vlakih. V. d. šefa enote je Kous Stefan. Organizacija nima samostojnih pravic. Ta organizacija je nastala s pripojitvijo iz Gostinskega podjetja »Ljubljana«, Ljubljana izločene organizacije združenega dela kolodvorske restavracije Ljubljana po sklepu DS Gostinskega podjetja »Ljubljana« z dne 16. XII. 1970 in sklepu DS Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana z dne 26. XII, 1970.
Rg XIV 1391/2	129
Ljubljana, 4. januarja 1971.
Besedilo:	Ljubljanske opekarne,
Ljubljana.
Vpiše se industrijska prodajalna Ljubljana, Cesta na Vrhovce 2, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na debelo in drobno: lastnin opečnih izdelkov in opečnih izdelkov drugih proizvajalcev, gradbenega materiala, cela grupa XXIII, razen katranske in bitumenske smole. Poslovodja je Nagode Jože, komercialist. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 27. X. 1970.
Rg III 434/19	123
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Litija«, Litija se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo blaga: železnina in kovinsko blago, tekstilno in galanterijsko blago, elektrotehnično blago.
Pri prodajalni »Manica«, Litija, Cankarjeva cesta 4, se vpiše razširitev dejavnosti še na prodajo na debelo tekstilnega in galantarijskega blaga;
pri prodajalni »Kladivo«, Litija, Valvazorjev trg 7 se vpiše razširitev dejavnosti še na prodajo na debelo železnine in kovinskega blaga, in
pri prodajalni »Tesla«, Litija, Valvazorjev trg 9 se vpiše razširitev dejavnosti še na prodajo na debelo elektrotehničnega materiala.
Rg II 181/326	120
Besedilo: »Pletenina«, tovarna trikotažnega perila, Ljubljana.
Pri »Salonu — Pletenina«, Ljubljana, Stari trg 7 se izbriše poslovodkinja Juhart Breda in vpiše vodja salona Misson Barbara, ki za enoto podpisuje v mejah njenih samostojnih pravic.
Rg III 417/27	122
Ljubljana, 8. januarja 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Jesenice.
Pri delovni enoti »Tapoplastik«, Jesenice, C. maršala Tita 63 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na: iztjelavo izdelkov iz papirja in papirne konfekcije, predelavo plastičnih mas in polaganje tlakov iz plastičnih mas.
Rg I 7/37	139
Besedilo: »Central« — Gostinsko in trgovsko podjetje, Kranj.
Izbriše se poslovna enota prodajalna rib »Riba«, Kranj, Titov trg 5, tržnica zaradi ukinitve.
Vpišeta se novi organizaciji združenega dela:
poslovna enota hotel »Bor«, Preddvor, Hrib 5, p. Preddvor, ki ima takle poslovni predmet: oddajanje sob, strežba z jedjo, točenje pijač vseh vrst. Poslovodja je Dvoršak Jože. Poslovna enota nima samostojnih pravic, in
poslovna enota — prodajalna Voklo, Voklo 75, p. Šenčur, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače na drobno (samo v izvirno polnjenih steklenicah). Poslovodkinja je Dermastja Marija. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Prvo organizacijo je ustanovil DS 20. III 1969, drugo pa 5. XII. 1969.
Rg II 231/26	138
Besedilo: Trgovsko — gostinsko podjetje »Škocjan«, Rakek.
Pri »Blagovnibi«, Cerknica, C. 4. maja se izbriše Mulec Rado in vpiše Zabukovec Dominik, novi poslovodja.
Pri prodajalni »Tehnični material«, Rakek se izbriše poslovodja Matičič Ivan in vpiše Lešnjak Slavka, poslovodkinja.
Rg II 266/49	133
Ljubljana, 11. januarja 1971.
Besedilo: Tovarna sintetičnih in volnenih izdelkov »Volnenka«, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna Ljubljana, Smartinska 52, ki prodaja na drobno izdelke lastne proizvodnje in dopolnilni asortiman. Poslovodja je Benčina Dušan. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 10. IV. 1970.
Ljubljana, 13. januarja 1971.
Rg III 511/2'l	125
Besedilo: Kmetijsko in trgovsko podjetje »Agraria«, Brežice.
Vpiše se skladišče rezanega cvetja, Ljubljana, Ulica Ane Ziherlove 10, ki ima takle poslovni predmet: skladiščenje rezanega cvetja, prodaja na veliko in malo: sveže rezanega cvetja in Jončnic vseh vrst; suhega in umetnega cvetja, pribora za vence in šopke, semen, sadik in gomoljev in gomoljev cvetlic. Šefinja je ing.
Ana Simčič, ki za organizacijo podpisuje v mejah njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz 72. in 73. člena statuta podjetja. Organizacijo je ustanovil DS podjetja 13. II. 1970.
Ljubljana, 20. januarja 1971.
Rg XIV 1398/1	223
Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana, industrija konfekcije oblačil.
Izbriše se potujoča prodajalna brez stalnega poslovnega mesta zaradi ukinitve.
Ljubljana, 22. januarja 1971.
Rg II 209/87	211
Besedilo: Gostilna »Slovenske gorice Ptuj«, Ljubljana.
Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v redno likvidacijo. Firma kot doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Izbriše se dosedanji upravnik Pravica Drago in vpiše pooblaščenec za podpisovanje Nemec Ivo, predsednik likvidacijskega odbora iz Ljubljane, Ul. M. Mlinar 3.
Rg III 437/6	212
Besedilo:	Združenje	poslovnih
bank in hranilnic, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor Marijan Florjančič in vpiše v. d. direktorja dr. Hugo Skala, ki podpisuje za vse posle.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Miran Bertok in vpiše Hlebec Rudi kot predsednik UO združenja.
Rg X 1204/9	219
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo. Škofja Loka.
Vpiše se nova organizacija združenega dela: »Mesoizdelki«, poslovalnica št. 28, Goričane, Medvode, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno mesa in mesnih izdelkov, drobovine vseh vrst, črev, perutnine cele in v kosih, mesnih in ribjih konzerv ter trdih in mehkih sirov. Poslovodja je Rajko Ušeničnik. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 8. VII. 1970.
Rg II 264/23	230
Besedilo: Obrtni servis, Zagorje ob Savi.
V predmetu poslovanja podjetja se zaradi opustitve dejavnosti po sklepu DS z dne 26. XI. 1970, črta besedilo: »čiščenje in pranje perila in oblačil«.
Rg V 192/7	233
Ljubljana, 25. januarja 1971.
Besedilo: Poslovno združenje proizvajalcev tekstila in konfekcije “Modna hiša«, Ljubljana.
Pri dosedanjem šefu biroja združenja Valič Viktorju se vpiše, da je odslej direktor prodajnega servisa in Podpisuje v odsotnosti direktorja biroja združenja.
Vpiše se novi direktor biroja združenja Polak Rudi.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja združenja še na prodajo na debelo izdelkov pogodbenih strank v skupnih prodajalnah.
Pri poslovni enoti prodajalni »Modna hiša«, Ljubljana se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na debelo izdelkov pogodbenih strank.
Ljubljana, 8. februarja 1971.
Rg Vil 990/14	216
Besedilo: Trgovsko podjetje »Je-klotehna«, Maribor.
Pri prodajalni št. 4 v Mariboru, Gosposka 1 se izbriše dosedanji poslovodja Rožman Karel in vpiše novi v. d. poslovodje Jože Knehtl;
pri prodajalni št. 1 v Mariboru, Partizanska 1 se izbriše dosedanji poslovodja Drago Valh in vpiše novi v. d. poslovodje Franjo Škofič;
pri prodajalni št. 14 v Mariboru, Partizanska 57 se izbriše dosedanji poslovodja Franjo Zemljič in vpiše novi poslovodja Mirko Halič, in
pri prodajalni št. 9 v Mariboru, Jurčičeva ulica se izbriše dosedanji poslovodja Jože Lavrič in vpiše novi poslovodja Drago Valh.
Maribor, 23. decembra 1970.
Rg 95/1-67	196
Besedilo: Mesokombinat »Perutnina«, Ptuj.
Vpiše se hranilno-kreditna služba mesokombinata »Perutnina« Ptuj, Hajdina 17, ki organizira in vodi hranilno-kreditno službo. Vodja Vodja službe je Kampi Maks, ekon. tehnik. Službo je ustanovil kombinat z aktom z dne 17. XI, 1970. Za službo podpisujeta: Kampi Maks, ekon. tehnik, kot vodja službe, v okviru 17. člena pravilnika o poslovniku hra-nrlno-kreditne službe skupaj s še eno po odboru pooblaščeno osebo, Drevenšek Marijo, računovodkinjo obrata za »Kooperacijo«. Samostojne pravice: služba posluje v okviru 27. člena statuta podjetja in 6. in 7. člena pravilnika o poslovanju hra-nilno-kreditne službe.
Maribor, 12. januarja 1971.
Rg 62/IV-224	93
Besedilo: Trgovsko podjetje na malo »Merkur«, Muska Sobota.
Pri prodajalni »Kupšinci« v Kup-šincih in prodajalni »Motovilci« v Motovilcih se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovskih strokah: drva in premog; pohištvo; odkup in prodaja jajc na drobno in debelo.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje prodajaln in vpišejo novi:
pri prodajalni »Bakovci« v Bukovcih se izbriše Belec Ivan in vpiše Vereš Štefan;
pri prodajalni »Železnina« v Gornji Radgoni se izbriše Farič Kolo-man in vpiše Geder Erik, in
pri prodajalni »Trg zmage« v Murski Soboti, Trg zmage 1 se izbriše Kardoš Ivo in vpiše Gabor Darinka.
Rg 41/1-224	176
Besedilo: Založniško in grafično podjetje »Pomurski tisk«, Murska Sobota.
Pri skladišču DE založništvo s knji« gotrštvejm v Murski Soboti, Kidričeva. 4 se izbriše poslovodja Škodnik Franc in vpiše Pahor Jožica, poslo-vodkinja.
Rg 130/1-109	175
Maribor, 20. januarja 1971.
Besedilo: Gradbeno obrtno podjetje »Obnova«, Maribor.
Poslovni predmet odslej: gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov visokih gradenj do višine dveh nadstropij, oziroma do višine 15 m; adaptacije in rekonstrukcije stanovanjskih hiš ter drugih objektov; obnova in popravila hišnih kanalizacij; pleskarstvo in soboslikarstvo: polaganje zidnih in talnih oblog; tesarstvo, krovstvo in fasaderstvo; gradpja in popravila vodovodnih ter toplovodnih naprav in opreme; izdelovanje, montaža in popravila stavbnega in galanterijskega kleparstva ter ventilacijskih naprav: splošno in stavbno ključavničarstvo; izdelovanje in montaža stavbnih mizarskih izdelkov; izdelovanje, montaža in popravila vseh vrst opreme za lokale ter sobnega, pisarniškega in stavbnega pohištva.
Maribor, 22. januarja 1971.
Rg 440/1-27	166
Besedilo:	Poslovno združenje
»Brus«, Maribor.
Pri vpisanem Leopoldu Vutolenu, dipl. oec., v. d. direktorja se izbriše dosedanji naziv in vpiše novi naziv: »direktor«.
Izbriše se dosedanji sedež poslovnega združenja in vpiše novi sedež, ki glasi: Maribor, Aškerčeva 13/1.
Rg 318/1-41	164
Besedilo: »Kcmofarmacija«, Ljubljana.
Vpiše se predstavništvo Maribor, Maribor, Kneza Kočija 2/1, ki sklepa kupoprodajne pogodbe v imenu in na račun matičnega podjetja v mejah registriranega predmeta poslovanja matičnega podjčtja. Šef predstavništva je mr. ph. Hudina Ferdo, ki podpisujp v mejah poslovanja predstavništva. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 28. XII. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota.
Vpiše se pripojitev. Trgovskega podjetja »Ravenka«, Beltinci.
Vpiše se poslovna ' enota »Raven-ka«, Beltinci, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: mešno industrijsko blago; usnjarsko in jerme-narsko blago ter potrebščine; železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; elektrotehnični material: športne potrebščine; ure in izdelki iz plemenitih kovin; gradbeni material; drva in premog; sanitarni in instalacijski material; pohištvo; živina in krma. od tega samo krma; meso in mesni izdelki; žito in mlevski izdelki: semensko blago samo v originalnih zavitkih; živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; izdelki s sladkorjem in kakaom; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; cvetlice; alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; perutnina, jajca, perje in divjačina, od tega zaklana perutnina, jajca, perje in divjačina; izdelki domače in umetne obrti; drogerijsko blago; časopisi in periodični spisi. Direktor poslovne enote je Pavlinjek Alojz. Za poslovno enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa direktor in računovodja poslovne enote, vendar ta le v mejah poslovanja poslovne enote. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 29. XII. 1970. Samostojne pravice: poslovna enota ima status organizacije združenega dela, ki ni pravna oseba. Samostojno stopa v poslovna razmerja z drugimi podjetji in v ta namen sklepa pogodbe v imenu in na račnu podjetja; razen pogodb o investicijski izgradnji, pogodb o nakupu in prodaji osnovnih sredstev in premoženjsko pravnih pogodb. Poslovna enota samostojno pridobiva in deli dohodek ter odloča o delitvi dohodka in samostojno sestavlja zaključni račun, ki je sestavni del zaključnega računa podjetja.
Rg 223/1-415	108
Maribor, 25. Januarja 1971.
Besedilo:	Scmenarskl kombinat
•Semenarna«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti v Mariboru, Jurčičeva 8 se izbriše Gojko Katič in vpiše Miran Horvat, kmet. ing., novi upravnik, ki za enoto podpisuje samostojno v mejah poslovanja poslovne enote.
Besedilo: Gradbeno podjetje, Slovenj Gradec.
Izbriše se Hictaler Julka, finančna knjigovodkinja in vpiše Uršej Ivan, računovodja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne listine.
Rg 32/III-34	182
Maribor, 26. januarja 1971.
Besedilo: »Aba«, folo-optiško podjetje, Maribor.
Izbriše se prodajni pavaljon v Mariboru, Partizanska cesta zaradi ukinitve.
Rg 116/1-75	201
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota.
Vpiše se prodajalna »Pozanovci«, Pozanovci 10. ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; mešano industrijsko blago; semensko blago v originalnih zavitkih; železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; izdelki domače in umetne obrti; živina in krma, od tega samo krma; drva in premog; gradbeni material; točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter nudenje enostavnih mrzlih in toplih jedil. Poslovodja je Vogrinčič Franc. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah zakonitih določil in poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 29. XII. 1970. Enota nima samostojnih prkvic; prodaja v imenu in na račun podjetja.
Pri poslovni enoti »Ravenka« v Beltincih se izbriše'dosedanja firma in vpiše nova, ki glasi: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota, poslovalnica »Preskrba«, Beltinci.
Pri prodajalni »Market« v Kuzmi se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovski stroki: živina in krma, od tega samo krma.
Pri prodajalni »Živila« v Murski Soboti se izbriše dosedanja poslo-vodkinja Benčec Anica in vpiše novi poslovodja Sebjan Emerik.
Pri prodajalni »Ženavlje« v 2e-navljah 35 se izbriše dosedanja po-slovodkinja Vrdoljak Marija in vpi-"še nova poslovodkinja Balek Vida.
Rg 223/I-42’l	203
Besedilo:	Gozdno gospodarstvo,
Slovenj Gradec.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na turistično dejavnost na območju podjetja, zimsko rekreacijski smučarski center na Rahtelu pri Slovenj Gradcu.
Besedilo: Tovarna dušika, Ruše.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na prodajo na drobno umetnih gnojil, specialnih gnojil in zaščitnih sredstev za rastline prek za to ustanovljenih enot.
Rg 116/11-76	197
Besedilo: Kreditna banka, Zagreb.
Pri filiali 8, Maribor se vpiše Mur-šec Zlatko, dipl. ekonomist, poslovni direktor, ki bo podpisoval: za filialo Maribor vse pogodbe in akte na osnovi katerih stopa banka v dolžni-ško-upniški odnos, ki izhajajo iz poslovnega predmeta filiale Maribor; nadalje ima pravico, da v svojstvu enega od dveh pooblaščenih podpisnikov podpisuje naloge, s katerimi se vrši razpolaganje sredstev na računu 620 — žiro račun za kreditno poslovanje in računu 603 — žiro račun filiale kot koristnika družbene lastnine.
Rg 560/1-4	198
Maribor, 29. januarja 1971.
Besedilo: »Agrotehnika«, export-import, Ljubljana.
Pri obratu »Agroservis«, s. o. p. o.. Murska Sobota se izbriše Banfi Stefan, v. d. direktorja in vpiše Čuček Ernest, direktor obrata, ki podpisuje za obrat v mejah zakonitih določil.
Rg 257/1-16	188
Besedilo: Trgovsko podjetje »Je-klotehna«, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na trgovanje na drobno po trgovskih strokah in opravljanje uslug: fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine; medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine; čebelarski material in potrebščine; starine in umetnine; krzneno blago; lovske potrebščine (brez orožja, streliva in pirotehničnega blaga); knjige in muzikalije; semensko blago v originalni emba-lažij krojenje, šivanje ter popravila moških, ženskih in otroških obla-lačil in šivanje vseh vrst tkanin.
Rg 95/1-69	195
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor«, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na konstruiranje, izdelavo, prodajo in montažo kovinskih gradbenih elementov (okna, vrata, fasadni elementi, predelne stene, smetiščne naprave, ventilacije, lopute, mreže, opažni in drugi elementi); izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij ter opravljanje varilnih in strojnih storitev.
Besedilo: Tovarna sukanca in po-zamcnterijc »Teksta«, Maribor.
Izbriše se Cakš Janko, v. d. direktorja.
Pri vpisanem Grilu Franju, pomočniku direktorja se izbriše dosedanji naziv in dosedanja pooblastila ter vpiše novi naziv in nova pooblastila: »direktor podjetja«, ki podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil in statuta podjetja.
Pri vpisanem Čelanu Maksu, vodji komercialnega sektorja se izbriše dosedanji naziv in dosedanja pooblastila ter vpiše novi naziv in nova pooblastila: »namestnik direktorja«, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Kg 103/1-30	193
Besedile Trgovsko podjetje na ve-veliko in .ualo »Potrošnik«, Murska Sobota.
Pri prodajalni »Kramarovci« v Kiamarovcih 5 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na postransko dejavnost: opravljanje dejavnosti bifeja t; j. točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter nudenje enostavnih mrzlih in toplih jedil.
Rg 223/1-423	202
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi:
pri prodajalni »Železnina« na Grabah se izbriše Burjan Ernest in vpiše Bauman Mirko: pri prodajalni »Hrana« v Ormožu se izbriše Raušl Anica in vpiše Kokol Jožica:
pri prodajalni »Vuzmetinci« v Vuzmetincih se izbriše Hriberšek Marija in vpiše štermah Anica;
pri prodajalni »Zelepjava« v Središču se izbriše Pajek Venčeslav in 'piše Rajh Marija;
pri prodajalni »Kog« v Kogu se izbriše Zore Alojz in vpiše Pevec Milan;
pri prodajalni »Preskrba« v Or-■nožu se izbriše Pevec Milan in vpiše Cigler Valerija;
pri prodajalni »Grabo — mešano« na Grabah se izbriše Raušl Jože in vpiše Masten Frančka, in pri prodajalni »Bife Grad« v Or-jnožu se izbriše Jambrovič Zdenka >n vpiše Cverlin Ivan.
Rg 178/IV-218	192
Besedilo:	Montažno . podjetje
‘•Elektrokovinar«, Ptuj.
Vpiše se skrajšana firma podjetja: “Elektrokovinar«, Ptuj.
Rg 2'02/IV-55 t	190
Besedilo:	Montažno podjetje
“Elektrokovinar« Ptuj.
Vpiše se tovarna elektromehanskih 'h drugih proizvodov, Ptuj, samostojna organizacija pravna oseba (s. °' P- o.), Montažnega podjetja »Elekt-
rokovinar«, Ptuj, skrajšano: Tovarna s. o. p. o. Elektrokovinarja, Ptuj, ki ima takle poslovni predmet: proizvodnja, montaža in prodaja: elektromotorjev; aparatov za gospodinjstvo; drugih elektroproizvodov; montaža pisalnih strojev, mehaničnih in električnih; montaža računskih strojev, mehaničnih in električnih; montaža knjigovodskih strojev; montaža fakturnih strojev, malih elektronskih kompjuterjev in fotokopirnih aparatov; serviranje in embaliranje vseh proizvedenih, montiranih in prodanih aparatov. V. d. direktorja je Korošec Bruno, dipl. elektro ing. Pooblaščenci za podpisovanje: Korošec Bruno, dipl. elektro ing., kot v. d. direktorja, ki za organizacijo podpisuje samostojno v mejah zakonitih določil, statuta in pogodbe na podlagi statuta, Gulin Rafael, dipl. strojni ing., ki podpisuje v odsotnosti direktorja, kakor direktor sam, Bernhard Drago, računovodja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim nantestnikom podpisuje vse finančne listine in Zalar Albina, ki v odsotnosti računovodje podpisuje z enakimi pooblastili, kakor jih ima računovodja. Enoto je ustanovilo podjetje s šlepom DS z dne 19. X. in 11. XI. 1970 in »Mladinska knjiga«, založniško grafično podjetje, Ljubljana, s sklepom DS z dne 9. VII. 1970. Samostojne pravice: organizacija združenega dela je samostojna pravna oseba, ki posluje v svojem imenu in na svoj tačun ter ima lastni žiro račun, samostojno pridobiva in deli dohodek ter razpolaga s sredstvi, ki jih s svojim poslovanjem ustvari. Zaključni račun samostojne organizacije pravne osebe je sestavni del zaključnega računa podjetja. Direktor organizacije pravne osebe ima v okviru poslovanja organizacijske enote enake pravice in dolžnosti, kot jih ima v okviru podjetja direktor podjetja.
Rg 202/IV-56	189
Maribor, 2. februarja 1971.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodliia razglaiaje
Besedilo: »Komisijska trgovina«, Novo mesto, »v likvidaciji«.
Zaradi končne redne likvidacije. Ljubljana, 28. januarja 1971.
Rg I 9/4	232
Besedilo: Restavracija »Abonent«, Maribor, v redni likvidaciji.
Zaradi končne redne likvidacije. Maribor, 20. januarja 1971,
Rg 41/1-12	170
Besedilo: Modno šiviljstvo »Tabor«, Maribor, v redni likvidaciji.
Zaradi končne redne likvidacije. Maribor. 25. januarja 1971.
Zadružni regisler
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Kmetijska zadruga Škofja Loka.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Emeršič Katarina.
Pri že vpisanem pooblaščencu' za podpisovanje Demšarju Mihaelu se vpiše, da podpisuje odslej kot računovodja.	»
Pri hranilno-kreditni službi Kmetijske zadruge Škofja Loka se izbriše dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Emeršič Katarina. Pri že vpisanem vodji hranilno-kreditne službe Demšarju Mihaelu se izbriše besedilo »pomočnik direktorja« in namesto tega vpiše »računovodja«.
Vpiše se, da za službo podpisujeta vedno po dva in sicer obvezno vodja službe ali sekretar in eden od ostalih dveh pooblaščencev za podpisovanje. Dosedanje besedilo glede podpisovanja se izbriše.
Ljubljana, 13. januarja 1971.
Zadr II 195/31	159
Besedilo:	Stanovanjska zadruga
»Enotnost«, Ljubljana.
Zadruga je prenehala poslovati in prešla v redno likvidacijo. Firma kot doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Vpiše se likvidator Nemec Ivo, Ljubljana, Ul. M. Mlinar 3, p. Šentvid nad Ljubljano, ki podpisuje za zadrugo v likvidaciji. Izbrišejo se vsi dosedanji člani UO in pooblaščenci za podpisovanje.
Ljubljana, 20. januarja 1971.
Zadr IV 409/2	247
Besedilo: Stanovanjska zadruga > o. j. »1, Maj«, Ljubljana.
Zadruga je prenehala poslovati in prešla v likvidacijo. Firma kot doslej s pristavkom: »v likvidaciji«. Vpiše se likvidator Prelec Marjan, Ljubljana, Velikovška 4. ki podpisuje za zadrugo v likvidaciji. Izbrišejo se vsi dosedanji pooblaščenci za podpisovanje in člani UO.
Ljubljana, 25. januarja 1971.
Zadr V 467/2	248
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Dom in vrt«, Ljubljana, v likvidaciji«.
Zaradi končne redne likvidacije.
Ljubljana, 25. januarja 1971.
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska todlšCa razglašajo
Besedilo: Vzgojno varstveni zavod, Radovljica (s sedežem na Bledu, Trubarjeva 7).
Poslovni predmet: vzgojno varstvena dejavnost, ki nudi predšolskim otrokom vzgojo in varstvo v času, ko so starši na delu. Zavod s svojimi zunanjimi enotami skrbi preko pedagoškega osebja skladno za duševni in telesni razvoj otrok od 2. do 7. leta starosti. Prvi in osnovni cilj pa je vzgoja otrok v predšolski dobi na temeljih socialistične morale in vzgoje ter skrb za razvoj otrokovih ustvarjalnih sposobnosti v tej starostni dobi. Pripravlja otroke za nadaljnje izobraževanje v osnovni šoli. Ustanova mora na temelju materialističnega svetovnega nazora in , v . skladu z ustavo SFRJ razvijati vse kvalitete jugoslovanskega partiotiz-ma, humanosti in čut kolektivnosti.
Začasni ravnatelj je Pavla Trdina.
Za zavod podpisujeta: Pavla Trdina, začasni ravnatelj in Jožica Repe, vodja administracije in računovodstva.
Zavod je nastal s spojitvijo dosedanjih zavodov: Vzgojno varstvene ustanove Bled. Vzgojno varstvene ustanove Kamna gorica, Vzgojno varstvene ustanove Kropa in Vzgojno varstvene ustanove Radovljica v soglasju z ustanoviteljem teh zavodov skupščino občine Radovljica z dne 31. XI. 1970, št. 022-6/70. Zavod sč je konstituiral 29. XII. 1970.
Ljubljana, 31. decembra 1970.
Rgz IV 489/1	154
Besedilo:	Osnovna šola »Lojze
Hostnik-Jovo«, Gabrovka.
Ustanovitelj: ObLO Litija z odločbo št. 022-9/1962 z dne 28. XII. 1962
Poslovni predmet: izobraževanje osnovnošolskih otrok.
Ravnatelj je Frane Potočan.
Za zavod podpisujeta: Franc Potočan, ravnatelj in Lovše Marica, tajnica, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Ljubljana, 31. januarja 1971.
Rgz IV 491/1	146
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Nižja glasbena šola, Nova Gorica.
Izbriše se direktor Čadež Danilo in vpiše Zorzi Mara, direktor, ki zavod zastopa in zanj podpisuje po zakonitih določilih in statutu.
Koper, 5. januarja 1971.
Rgz 183/2	118
Besedilo: Srednja šola za zdravstvene delavce, Piran.
Besedilo odslej: Zdravstvena šola,
Piran.
Koper, 13. januarja 1971.
Rgz 217/4	119
Besedilo: Gimnazija Kamnik.
Besedilo odslej: Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik.
Izbriše se dosedanja poblaščenka za podpisovanje Marija Jarc in vpiše Ema Plešnar, knjigovodkinja. ki sopodpisuje vse finančnomaterialne listine.
Rgz IV 453/3	153
Besedilo: Osnovna šola »Ledina«, Ljubljana.
Izbrišejo se dosedanji pooblaščenci za podpisovanje: Ludvik Snuderl, Slava Pogačar in Ančka Čop ter vpišeta Vida Jamšek, predsednica sveta šole in Anda Vršnak, pomočnica ravnatelja.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Alenki Paravinja se vpiše sprememba priimka v Kramer.
Rgz 2 I 80/2	148
Besedilo: Rudarski inštitut, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor dr. ing. Karol Slokan in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Isek Vladimir, dipl. ing. rud. odslej direktor.
Rgz I 109/5	157
Besedilo: Zavod za socialno delo Občine Ljubljana-Siška, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor Danilo Besednjak ih vpiše v. d. direktorja Jelnikar Marija. '
Rgz II 178/4	150
Besedilo:	Zavod za spomeniško
varstvo, Ljubljana.
Besedilo odslej: Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo.
Rgz III 327/3	151
Besedilo: Nižja glasbena šola, Ribnica.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Ivanovič Angelca in vpiše Nadler Marija, ki podpisuje za poslovanje v zvezi s SDK.
Rgz II 168/3	143
Besedilo: Lesno industrijska šola, Škofja Loka.
Besedilo odslej: Poklicna lesna šola, Škofja Loka.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja zavoda tako, da se vpiše: v sestavu zavoda je proizvodna delovna enota v šolski delavnici, ki izdeluje proizvode iz lesa za tržišče.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Tončki Avguštin se vpiše sprememba priimka v Miloš.
Rgz HI 284/3	142
Ljubljana, 3. decembra 1970.
Besedilo:	Specialna bolnica za
očesno tuberkulozo, Jezersko.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se Rugelj Maks in vpiše Žužek Natalija kot sopodpisnica v finančnih zadevah.
Rgz IV 490/1	•	155
Besedilo: Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana.
Pri enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji Inštituta »Jožef Stefan«, Ljubljana se izbriše vodnja enote ing. Anton Brinšek in vpiše vodja stanovanjske enote Peter Mikuš, ki zanjo podpisuje v mejah njenih samostojnih pravic.
Rgz II 169/5	156
Besedilo: Osnovna šola Šmarjeta.
Besedilo odslej: Osnovna šola 29. oktober, Šmarjeta.
Izbriše se besedilo, da je v sestavu zavoda podružnična šola Bela Cerkev.
Rgz III 364/2	149
Ljubljana, 8. januarja 1971.
Besedilo: Zdravstvena tehniška šola v Ljubljani.
Besedilo odslej: Šolski zdravstveni center, Ljubljana.
Ljubljana, 11. januarja 1971.
Rgz III 338/5	144
Besedilo:	Osnovna šola »Hinka
Smrekarja«, Ljubljana.
• Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Poljanšek Majda in vpiše Podlunšek Marija, pomočnica ravnatelja; ki podpisuje v njegov/ odsotnosti z enakimi pooblastili.
Rgz II 187/2	147
Besedilo: Vzgojnovarstveni zavod »Jelka«, Ljubljana.
Vpiše se prenos sedeža iz Lavričeve 5a na Glavarjevo 18a v Ljubljani'.
Vpiše se prenos ustanoviteljskih pravic na skupščino občine Ljublja-na-Bežigrad na podlagi odločbe skupščine občine Ljubljana-Bežigrad, št. 021-27/70-3 z dne 30. X. 1970.
Poslovni predmet odslej: naloge zavoda so: da sprejema v redno ;n občasno vzgojo in varstvo predšolske otroke in dojenčke od 3 mes. do 7 leta starosti, pomaga staršem ptj vzgoji, varstvu in n«gl otrok, nudi prehrano stalnim'in občasnim varovancem. V okviru zavoda poslujejo enote: Centralni dom v Glavarjevi
18a, »Jelka« v Lavričevi 5a, »Dunja Sčurk« v Staničevi 37a, »Sneguljčica« v Einspilerjevi 4a in »Čebelica« v Smoletovi 12.
Pri že vpisani direktorici Darinki Kodrič se vpiše, da- je odslej ravnateljica in sprememba priimka v Maraž.
Vpiše se pooblaščenka za podpisovanje Rajka Bazelj, pomočnica ravnateljice, ki podpisuje v njeni' odsotnosti in Majda Turk, ki podpisuje finančne listine.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Ivanki Potočnik se vpiše sprememba priimka v Gartner in vpiše, da podpisuje finančne listine.
Rgz I 87/3	158
Ljubljana, 13. januarja 1971.
Besedilo: Glasbena šola »Franca Šturma- Siška-Bežigrad, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje profesorica Krašovec Silva ter vpišeta France Dimeč, profesor, kot pomočnik direktorja in Jože Berdajc, računovodja .kot sopodpisnik .finančnih listin.
Ljubljana, 15. januarja 1971.
Rgz II 196/3	145
Besedilo: Gimnazija Jesenice.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Šif-rer Jože in vpiše v. d. ravnatelja prof. Bratko Škrlj.
Ljubljana, 20. januarja 1971.
Rgz II 204/2	243
Besedilo: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje mr. Klinar Peter in vpiše izredni profesor dr. Zdravko Mlinar kot prodekan.
Ljubljana, 25. januarja 1971.
Rgz II 148/6	237
Besedilo: Delavska univerza »Cene Stupar«, Ljubljana.
Vpiše se prenos sedeža iz Smoletove 16 v Vojkovo I v Ljubljani.
Izbriše se dosedanji upravnik Ivan Stih in vpiše direktor Karaš Sonja.
Ljubljana, 27. januarja 1971.
Rgz III 353/2	240
Besedilo: Dom mladine v trgovini >n gostinstvu, Ljubljana.
Izbriše	se direktor Šušteršič	Marija	in	vpiše J'amnik Janez,	ravna-
telj;
Rgz I 55/4	235
Besedilo: Mladinski dom Malči Beličeve, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Petrič Alenka in vpiše Selič Kristina, računovodkinja, ki podpisuje vse finančne listine
skupaj s predstojnikom — direktorjem.
Rgz III 304/3	238
Ljubljana, 28. januarja 1971.
Besedilo: Srednja vzgojiteljska šola, Maribor.
Vpiše se Plečko Marjan, profesor, kot pomočnik ravnatelja, ki v odsotnosti ravnatelja podpisuje z enakimi' pooblastili.
Maribor, 12. januarja 1971.
Rgz 109/1-6	102
Besedilo: Osnovna šola Genterov-ci.
Pri vpisanem Varga Jožefu, v., d. ravnatelja se izbriše dosedanji naziv in vpiše novi naziv »ravnatelj«. Maribor, 29. januarja 1971.
Rgz 284/1-10	205
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: »Komet-I. Z. Metlika«, Metlika.
Zaradi spremembe statusa v podjetje.
Ljubljana, 13. januarja 1971.
Rgz I 13/3	152
Besedilo: Višja šola za organizacijo dela Kranj, »v likvidaciji«.
Zaradi končane redne likvidacije.
Ljubljana, 28. januarja 1971.
Rgz I 28/6	244
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 1173/69-10	6784
V	zapuščinski zadevi po pokojnem Janežiču Francu, roj, 10. IV. 1904, umrlem 17. XII. 1969, nazadnje stan. Ljubljana. Koseze 16 pozivamo dediče Antonac Angelo, Janežiča Franca in Janežič Marjano, ki bivajo nekje v inozemstvu in so neznanega bivališča, da se v teku enega leta od te objave prijavijo temu sodišču, ker bo sicer sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo, ter izdalo sklep o dedovanju na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, po predhodnem zaslišanju skrbnice Zaletel Vere, uslužbenke tega sodišča.
Občinsko spdišče II v Ljubljani, dne 1. oktobra 1970.
O 161/70-11	8187
V	zapuščinski' zadevi po dne 9. I. 1970 umrli Badoko Jožici, gospodinji iz Maribora. Betnavska 3J, se njen sin Badoko Milovan, rojen leta 1931, iz Maribora, Betnavska 31, sedaj bivajoč nekje v Avstriji poziva, da se
v roku 1 leta po objavi tega oklica zglasi pri tem sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1970.
O 721/69-13	828
V zapuščinski zadevi po dne 24. XII. umrlem Pliberšku Ivanu, upokojencu iz Maribora, Pot k mlinu 23, se njegov sin Pliberšek Konrad, nazadnje bivajoč v Mariboru, Pot k mlinu 4, sedaj nekje v Avstraliji, poziva, da se v roku 1 leta po objavi' tega oklica zglasi pri tem sodišču zaradi morebitnega uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 3. februarja 1971.
O 476/70	790
Dne 13. VI. 1970 je umrl Samarin Jože, sin Jožeta, rojen 28. VIII. 1902, upokojeni skladiščnik, poročen z zadnjim stalnim prebivališčem v Arji vasi 6. ki ni zapustil poslednje voljne odredbe. Med drugimi pride kot zakoniti dedič v poštev tudi zapustnikov sin Samarin Jože, ki je od 1966 dalje neznanega bivališča. Ta se poziva,- da se v roku 1 leta od dneva te objave priglasi temu sodišču in poda izjavo, če se priglaša k dedovanju ali se temu odpoveduje. Po preteku 1 leta bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, a katerimi bo razpolagalo in na podlagi izjave postavljenega začasnega skrbnika Grobelnik Jakoba, uslužbenca tega sodišča.
Občinsko sodišče v Žalcu, dne 4. februarja 1971.
Amortizacije
vrednotnic, katerih Imetniki se pozivajo naj v nanem roku priglasijo sodiSCu svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne
R 18/71-5	829
Potočnik Martina, gozdarski tehnik iz Starega trga št. 137, 62380 Slovenj Gradec prosi za amortizacijo police o življenjskem zavarovanju, izdano na ime Potočnik Anice, Stari trg 137, št. 757802 Zavarovalnice Maribor. Zavarovalna vsota za primer smrti je znašala 1.212 din, za
primer nezgodne smrti 2.250 din, za primer 100,°/o trajne invalidnosti 4.500 din. Mesečna premija je zna-Sala 6,50 din. Korvstnica v slučaju zavarovankine smrti je njena hčerka Potočnik Alenka.
Občinsko sodišče Slovenj Gradec, dne 4. februarja 1971.
Razne objave
Razpisi
1035
Skupščina SR Slovenije razpisuje na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65)
—	prosto mesto sodnika pri okrožnem gospodarskem sodišču v Celju;
—	prosto mesto sodnika pri okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo do 20. marca 1971 komisiji Skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
Št. 111-38/71
Ljubljana, dne 11. II. 1971.
Skupščina SR Slovenije
" Št. 191/1-71	967
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto
rodnega fakultetnega učitelja za predmet kovinarstvo na oddelku za montanistiko. Pogoji: izpolnjevanje določil statuta fakultete oz. univerze, podrobnejši pogoji »o na razpolago pri oddelku za montanistiko ter objavlja
prosto delovno mesto snažilke na oddelku za montanistiko. Pogoji: NKV delavka, poskusno delo 30 dni. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanj fakulteta nima. Kandidati za obe delovni mesil' se prijavijo tajništvu fakultete, Aškerčeva 9a, in sicer tako: a) da kandidati za mesto fakultetnega učitelja oddajo prijavo, kolkovano s kolekbm za 2 din, življenjepis, bibliografija in odtise del (separate), b) da kandidati za delovno mesto snažilke odajo prošnjo za sprejem na delo. kolkovano s ko-lekom za 2 din in kratkim življenjepisom. Razpis velja 30 dni od dneva te objave, objava 'pa 15 dni od dneva objave v dnevnem časopisu »Delo«.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Št. III-27-1/1-71	1013
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo razpisuje
a)	delovno mesto učitelja za predmeta uporaba računalnikov in matematične rie.ode obdelave podatkov;
b)	delovno mesto strokovnega sodelavca ali asistenta v Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij.
Pogoji za izvolitev za navedena delovna mesta so določeni v statutu fakultete. Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo kolko-vane prijave z biografskimi in bibliografskimi podatki v 30 dneh po objavi razpisa tajništvu Fakultete za sociologijo, politične vede in nbvi-narstvo, Ljubljana. Titova 102, kjer dobe tudi vsa pojasnila.
Fakulteta za sociologijo politične vede in novinarstvo
St. 04-50/71	1012
Stanovanjsko bi komunalno podjetje Brežice razpisuje
javni natečaj
za oddajo stavnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v Šentlenartu ih v Dobovi. Na javnem natečaju, ki bo v ponedeljek dne 8.. marca 1971 ob 9. uri na sedežu Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice, Cesta prvih borcev 9, bodo oddana: I. stavbna zemljišča v Šentlenartu za gradnjo stanovanjske hiše, objekt št. 38/d, 38/e, za gradnjo atrijskih hiš, objekti št. 39-a, b, c; 47-.% b; 40-a, b, c, d, e, f; 41-a, b, c, d, e, f; 42-a, b, c; 48-a, b, c in za gradnjo vrstnih hiš, objekti št. 43-a, b, c, d, e, f, g, h, 1; II. stavbna zemljišča v Dobovi za gradnjo stanovanjskih hiš, objekti št. 51, 50, 33, 25, 14, 10, 8, 2, 1, 16, 11, 13, 3, 4, 30, 31. Velikost stavbnih parcel je za stanovanjske hiše do 600 m", ža atrijske in vrstne hiše do 300 m". Izklicna cena za stavbna zemljišča v Šentlenartu znaša 15 din za m3 zemljišča in za Dobovo 10 din, oboje v obliki akontacije. Dokončna odškodnina se izplača po sodni odmeri odškodnine za navedena stavbna zemljišča. Pismene ponudbe se vložijo do 6. III. 1971 na sedežu podjetja, varščina v znesku 2000 din pa se plača do pričetka javnega natečaja. Poleg odškodnine za zemljišča se plačajo tudi stroški priprave in opreme zemljišča. Ti stroški so razvidni na sedežu podjetja, kakor tudi ostali podatki, potrebni za javni natečaj.
Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice
Št. 52/71	1011
Temeljna izobraževalna skupnost Slovenj Gradec razpisuje na podlagi določb temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20'67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajo investi-
cijskih objektov in del v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtnih in instalacijskih del za zgraditev objekta vzgojno varstvenega zavoda v Slovenjem Gradcu po investicijsko tehnični dokumentaciji Izdelani pri Urbanističnem zavodu Projektvni atelje v Ljubljani v januarju 1971 pod številko 1454. Okvirna predračunska vrednost. razpisanih del znaša 1.500.000 din. Pričetek gradnje je takoj po podpisu pogodbe. Rok dovr-šitve je šest mesecev od pričetka del Odpiranje ponudb bo enaintrideseti dan po objavi natečaja v mali sejni sobi skupščine občine v Slovenjem Gradcu ob 9. uri. Cc bo ta dan sobota ali nedelja, bo licitacija prvi naslednji dan ob isti uri. Do tega časa morajo ponudniki predložiti ponudbe v zapečatenih ovojnicah na naslov investitorja. Ponudbe je potrebno sestaviti za kompletno izvedbo na način »ključ v roke« ob pogojih, ki jih je podal investitor pri licitacijskem elaboratu. Licitacijski elaborat lahko dobijo interesenti pri temeljni izobraževalni skupnosti v Slovenjem Gradcu vsak delovni’ dan od 8. do 14. ure proti reverzu.
Tenieljna izobraževalna skupnost Slovenj Gradec
Št. 12/1-1971	.	971
Sklad za komunalno, in cestno dejavnost Šmgrje pri Jelšah razpisuje na podlagi 11., 14. in 15. člena zakona o ijfejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66)
javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč. Predmet natečaja je oddaja 8 stavbnih zemljišč predvidenih za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer: v k. o. Rog. Slatina pare. št. 114/4, površine 839 m2, pare. št. 114/5, površine 926 m3, pare, št. 114/6, površine 867 m3; v k. o Rogatec, pare. št. 55/4. površine 487 m3, pare. št. 57/10, površine 519 m3, pare. št. 54/6, površine 437 m2, pare, št. 54» 5, površine 364 m3 in pare. št. 56/4, površine 474 m3 Izklicna cena je za stavbna zemljišča v k. o. Rogaška Slatina in k. o. Rogatec 7.50 din za m3. Za stroške priprave zemljišča v k. o. Rogaška Slatina 5.50 din za m3, za delno komunalno opremo stavbnih zemljišč v Rogatcu 7.50 din za m3. Najboljši ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi sekundam^ kanalizacijsko, vodovodno in električno omrežie s priključki ter dovozne ceste. Rok za plačilo odškodnin je 8 dni po podpisu pogodbe. Za pričetek gradnje je rok koledarsko leto 1971. za dokončanje pa koledarsko leto 1973. Udeleženci natečaja so
dolžni do konca roka za sprejem ponudb plačati na tekoči račun sklada za kom. in cestno dejavnost Šmarje Pri Jelšah, št. 5073-652r56-053 varščino v znesku 2.000 din, ki jo izgubijo v korist sklada, če odstopijo od ponudbe, ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo na natečaju se vplačana varščina vračuna pri Plačilu odškodnine. Udeležencem, ki na natečajju ne bodo uspeli bo varščina vrnjena čim postane odločba o določitvi najugodnejšega ponudnika pravnomočna. Interesenti naj vložijo ponudbe osebno pri skladu za kom. in cestno dejavnost pri Šmarju pri Jelšah ali priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z napisom »Javni natečaj« najkasneje v 15 dneh po bhjavi. Ponudbe bo odprla in javno Pregledala posebna komisija dne 8. HI. 1971 ob 8 uri v prostorih Sob Šmarje pri Jelšah v sobi št. 9. Odpiranju ponudb' ponudniki lahko prisostvujejo. Interesenti dobe vse potrebne podatke in informacije za prijavo na skladu za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.	<
Sklad za komunalno in< cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah
Izgubljene listine
preklicujejo
Adrinek Valter, Rogatec n. h., zdravstveno izkaznico, številka 632994.	473
Azemi Kalija, Ljubljana, Poklukar-•ičva 9, zdravstveno izkaznico, številka 7228.	'	718
Bagola Jožef, Cankova 87. spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole na Bledu, izdano leta 1970. 877
Bianeskovič Drago, Ljubljana, Podvozna pot 17, zdravstveno izkaznico.	689
. Bandelj Jožica, Ljubljana, Scopoli-icva preklic zdravstvene izkaznice, objavljen v Uradnem listu SRS, st- 44, 24. XII. 1970, ker se je nasla.	570
Beber Franc, Razvanje 96. Hoče, vojaško knjižico, izdano v Sinju leta 1957.	903
Bečej Brahim, Ljubljana, Robbova 30, zdravstveno izkaznico.	509
Beganovič Vehab, Poljane-Šentvid 94, zdravstveno izkaznico.	873
Berčan Alojzija,'Ljubljana, Štem-balova 4, zdravstveno izkaznico, št. A-2937R4.	75-1
Bjelanovič Milorad, Ljubljana zdravstveno izkaznico.	719
Bobnar Irela, Brežice, spričevalo J- razreda osnovne šole, št. 15a. 673
Bole Stanislav, Ljubljana, Resljeva 27, spričevalo o končani osnovni šoli.	690
Bore Kanura, Ljubljana. Zelena pot 20. zdravstveno izkaznico, štev. 7210/70.	844
Božič Ivanka, Lucija 89, p. Portorož, zdravstveno izkaznico.	674
Božič Vinko, Sevnica, Cesta na Dobrovo 54, spričevalo 3. razreda ŠC ,B. Kidrič« v Celju, avtomehanična Stroka.	642
Bratuša Jože, Dravanja 2, Benedikt, delovno knjižico, št. 54303. 904 Brelih Jernej, Maribor, Cesta 14. divizije 11, delovno knjižico, številka 14920/54-1.	905
Brglez Marija, Loke 1, p. Šmartno v Tuhinju, zdravstveno izkaznico, št. ,854294.	675
Brujan Jože, Mengeš, Trzinska 5, Zdravstveno izkaznico, številka 205043.	630
Brulec Marjetka, Ljubljana, Tesarska 3, zdravstveno izkaznico. 845 Brumen Branko, Dvorjane 50, Sp. Duplek, spričevalo 6. rdzrčda osemletke.	907
Brumen Branko, Dvorjane 50, p. Duplek, spričevalo osnovne šole, izdano leta 1965.	906
Brvar Ivan, Lučiča 6, zdravstveno izkaznico.	571
Bukovec Janko, Zalog 5, zdravstveno izkaznico, št. 008296.	600
Caharija Tea, Koper,, Letoviška pot 3, maturitetno spričevalo, št. 8 izdarto od gimnazije Ko^er. 817
Carič Ivo, KamViik, dijaško avista vozovnico, št, 2312' za relacijo Kamnik—Ljubljana, izdano od podjetja -Ljubljana-transport«,	Ljubljana.	794
Cener Angela, Čemelavci 58, p. M. Sobota, zdravstveno izkaznico, štev. 358039.	623
Cener Jolanka, Gornji Slaveči 75, p. Kuzma, delovno knjižico, reg. št. 3548, ser. št. 640459.	676
Cerar Ciril, Radomlje 17, diplomo o opravljenem tečaju za gostinstvo.	846
Contal, Ljubljana, ček št. EM 343269 izpolnjen na ND 4910,90 izdan na Interevropo Rijeka za pomorsko vozarino po Ex 1065 z dne
16.	XII. 1970.	517
Cvetko Franc. Maribor, Vinarska 57, spričevalo o končanem I. letniku KŠC .v Mariboru, 1968/69.	908
Čampa Franc, Nemška vas 29, p. Ribnica, zdravstveno izkaznico, štev. 47 na ime Čampa Magdalena. 677
Cetojevič Nevenka, Ljubatovci 11, zdravstveno izkaznico.	755
Čirič Živorad, Ljubljana, Titova 115. spričevalo I. razreda šole za teleprinter in diplomo o končani podoficirski šoli.	948
Culiberk Milan, Ljubljana, Misle-jeva 3, zdravstveno izkaznico. 691
Čuš Jože, Ljubljana, Prešernova 30, spričevala o kvalifikaciji za voznika motornih vozil, izdano leta 1969. v	756
Debeljak Cvetka, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	847
Debeljak Slavko, Žvirče 32, vojaško knjižico, izdano v Postojni. 848 Debevec Boris, Ljubljana, Poljanska 26, dijaško avista vozovnico, št. 13919 za relacijo Splošna bolnica— Triglavska, izdano od podjetja »Ljub-ljana-transport«% Ljubljana. 949 Dedič Hasan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	601
Delamaris, Izola, žig pravokotne oblike z besedilom: Delamaris Kombinat konzervne industrije Izola 5 in blok naročilnic od št. 2501 do št. 2550.	41
Demšar Tatjana, Ljubljana, Sara-novičeva 4, zdravstveno izkaznico.	795
Djuraševič Borut, Kamnik, Jakoba Aleševca 7, spričevalo I. letnika poklicne šole za prodajalce v Ljubljani, izdano leta 1970.	758
Dolinar Anita, Ljubljana, Friško-vec 3, zdravstveno izkaznico. 757 Dolinar Janez, Ljubljana, Medvedova 8. zdravstveno izkaznico. 879 Domjanič Jože, Ljubljana, Galjevi-ca 106, zdravstveno izkaznico. 720 Drekovlč Milan, Ljubljana, Ptujska ulica, zdravstveno izkaznico. 95o Dremelj Franc. Ljubljana, Poljanska 69, zdravstveno izkaznico. 880 Drobne Franc, Ljubljana, Ul. pohorskega bataljona 77, diplomo prirodoslovno matematične filozofske fakultete, izdano 31. VII. 1956.	602
Drobne Katica, Ljubljana, Ul. pohorskega bataljona 77, diplomo izdano od FNT v Ljubljani, št. 2, izdano 25. II. 1961.	603
Drofelnik Miha, Ljubljana, Bičevje 2', zdravstveno izkaznico, številka 957787.	.796
Dubravec Ivan, Merhatovec 4, p. Selnica, zdravstveno izkaznico. 721 Dukič Džuro, Ljubljana, Povšetova 104d, izkaznico za mestni promet, št. 24823, izdano na podlagi spomeniške izkaznice,	604
Bakovič Mlarko, Grosuplje, Taborska 16, zdravstveno izkaznico, štev. 073402.	631
Fabič Stjepan, Ljubljana, Kamniška 48, zdravstveno izkaznico, štev. E-253436.	722
Fačič Osman, Vtičkovci, zdravstveno izkaznico.	951
Felicijan Simona, Ljubljana, Celovška 147, zdravstveno izkaznico, št. 172995.	723
Ferk Adolf, Hotinja vas 123, Orehova vas, vojaško knjižico, izdano leta 1964 v Bački Topoli.	909
Ferleš Slavko, Hrvatini 157, p. Ankaran, zdravstveno izkaznico, št. 410547.	643
I
ZA DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZASEBNIKE I Izšla je knjiga, prva te vrste v Jugoslaviji:
Univ. prol. dr. Stojan Cigoj:
Odškodninska odgovornost avtomobilista m zavarovanje
Iz vsebine navajamo poglavja:
1. Uvod
'2. Odgovornost brez krivde (objektivna odgovornost)
3.	Krivda (subjektivna odgovornost)
4.	Odgovorna oseba
5.	Vzročna zveza 0. Skoda
7.	Odškodnina
8.	Razmerje med odškodnino in zavarovalnino
D. Razmerje med kazensko in odškodninsko odgovornostjo
10.	Zavarovanje odgovornosti
11.	Razvojne smeri v teoriji
Poglavja imajo številne podnaslove, delo pa vsebuje tudi sodne odločbe Knjiga vsebuje še: zakon o odgovornosti za škode iz obratovanja motornih vozil: izvleček zakona o obveznem zavarovanju prometa: neuradno prečiščeno besedilo temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah ter stvarno kazalo. Cena 56 din — Opozarjamo še na knjigo istega avtorja: TRANSPORT — PREDPISI O POMORSKEM,
Železniškem, cestnem in letalskem prevozu, ki
jo imamo na zalogi. — Cena 33 din. Za naročila se priporočamo!
CZ Uradni Ust LR Slovenije
Filipič Ivan, Ljubljana, Poljanska 28, zdravstveno izkaznico.	724
Filipič Ivan, Ruše. Tovarniška 27. delovno knjižico, št. 3550.	910
Flander-Seljak Bernarda, Otalež 24, p. Cerkno, indeks Visoke ekonomske komercialne šole v Mariboru, št. 5639.	849
Fortič Mitja, Ljubljana, Malejeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 086225.	850
Frangeš Viktor, Ljubljana, Komenskega 4, zdravstveno izkaznico, št. A-021272.	851
Gaberc Angela, Ormož, Ptujska 9, zdravstveno izkaznico, številka 314486.	624
Gabrovšek Metka, Ljubljana, Vilharjeva ulica, zdravstveno izkaznico.	572
Gajič Danilo, Polje 4, p. Zagorje ob Savi. zdravstveno izkaznico, štev. 155571.	830
Gajič Rade, Ljubljana. Cesta na letališče 1, zdravstveno izkaznico, št. 455827.	852
Gajzer Sonja. Maribor, Goriška 19a, delovno knjižico, št. 3796.	911
Gajzer Sonja, Maribor, Goriška 19a, spričevalo osemletke, izdano leta 1967.	912
Galič Jurček, Šentjakob 31, zdravstveno izkaznico, številka 057809.	725
Gantar Marija, Ljubljana, Breg 22. zdravstveno izkaznico, številka 52446.	797
Gantar Vojko, Idrija, Triglavska 26, zdravstveno izkaznico, številka 722732.	678
Garantini Veronika, Vače 4, zdravstveno Izkaznico.	798
Gavčič Cveto, Dobrovnik v Prekmurju, • blok, zdravstveno izkaznico, št. E-139904.	968
Glamočanin Džuja, Ljubljana, Ane Ziherlove 4, zdravstveno izkaznico.	799
Glavač Jože, Ljubljana, Vodovodna 65, zdravstveno izkaznico, številka 183151.	692
Globelnik Rudi, Ljubljana. Majde Vrhovnikove 14, dijaško avista vozovnico, št. 3276 za relacijo Kino Šiška—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	759
Glogovec Todor, Ljubljana, Kajuhova 42, zdravstveno izkaznico.	632
Gorjan Bojan. Mengeš, Kidričeva 51, zdravstveno izkaznico, številka 223423.	679
Gorjanec Alojz, Novo mesto, Majde Sile 16, indeks strojne fakultete Univerze v Ljubljani.	051
Gornik Franc, Škofja Loka, Stara cesta 13, zaključno spričevalo nižje gozdarške šole v Idriji	853
Grabošek-Kurnik Pavla, Maribor, Nebova 12, spričevalo 7. razreda OS, izdano leta 1964.	913
Gradišnik Franc, Dragučova 44, p. Pernica, spričevalo KSČ — ključavničarske stroke.	911
Grabelj Gabrijel, Idrija, Ljubljanska 11, zdravstveno izkaznico, štev. 728343.	558
Gregorič Franc, Spodnja Hrušica, Pot v šole 4, zdravstveno izkaznico.	760
Grimšičar Anton, Ljubljana, Glavarjeva 12, diplomo prirodoslovno-matematične fakultete, izdano 28. II. 1952 v Ljubljani pod št. 56-5 okt. 1951.	573
Grojzek Ivan, Ljubljana, Zaloška 26, zdravstveno izkaznico.	854
Guček Saša, Mengeš, Trdinov trg 4, zdravstveno izkaznico.	652
G.vuran Kristina, Mala Polana 107, p. Crešnovci, zdravstveno izkaznico, št. C-079278.	8168
Hadler Marija, Ljubljana, delovno knjižico.	633
Hajdarevič Kemal, Piran, Alma Vivode 5, vojaško knjižico.	68
Hameršak Angela, Zabovci 88, p-Markovci pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 627266.	645
Hanić Ago, Ljubljana, Petkovško-vo nabrežje 41, zdravstveno izkaznico.	605
Hegeduš Ivan, Dekanovec 134, zdravstveno izkaznico, številka 096401.	952
Hisenaj Saban, Ljubljana, Ulica bratov Kunaverjev 11, zdravstveno izkaznico.	693
Hofman Milena, Dobovec 45, zdravstveno izkaznico. številka 866849.	559
Horg Ivan, Curilovec, Varaždin, zdravstveno izkaznico, številka 017404.	953
Horvat Ivan, Ljubljana, Hladilni-ška 22, zdravstveno izkaznico, štev. 060215.	606
Hribar Ivanka, Zajasovnik 2, Motnik, delovno knjižico.	800
Hrovat Frančiška, Ljubljana, Martina Krpana, 49, zdravstveno izkaznico, št. 068010 in zdravstveno izkaznico, št. 219914 na ime Hrovat Borut.	726
Hrvačanin Zorica, Ljubljana. Viška 58, zdravstveno izkaznico, štev. 009301.	694
Unicki Applonija, Ljubljana, Tržaška 111, zdravstveno izkaznico.	335
Ivančič Mira, Zagreb, Ilica 414, zdravstveno izkaznico, številka 38602.	833
Jagodic Jože, Cikava 5, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	834
Jaklič Milanka, Ljubljana, Stražarjeva 22a, zdravstveno izkaznico.	653
Janhar Franc, Hraše 46, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 230286.	856
Janičar Drago, Ljubljana, Zelena Pot 19, diplomo za voznika motornih vozil.	762
Jankovič Pavla, Tomišelj 32, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	763
Jankovič Vito, Ljubljana, Martinova 11, delovno knjižico, št. 6585. 881 Jokovič Radovan, Luka, Koper, Nabrežje JM la, zdravstveno izkaznico, št. 763511.	835
Jordakovič Vukosava, Podpeč 29, zdravstveno izkaznico. Številka 13006.	607
Jurečič Jasna, Ljubljana, Kogojeva 1, dijaško avista vozovnico, št. 2969 za relacijo Stegne—Stan in dom. izdano od podjetja »Ljubljana-tran-sport«, Ljubljana.	801
Jusič Mehmed, Ljubljana. Smar-tinska 135, spričevalo, št. IC, št. 7 z dne 2. VI. 1967 za voznika viličarjev v notranjem transportu.	654
Kajikamovič Drago, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico.	727
Kanc Albina, Ljubljana, Jurčkova Pot 62, zdravstveno izkaznico. 857 Katana Nihad, Ljubljana, Krakov-$ki nasip 26, zdravstveno izkaznico.	574
Kavčič Jože, Moste 75 pri Komendi, spričevalo III. letnika poklicne sole mizarske stroke.	858
Kazič Rasim, Depala vas 49, zdravstveno izkaznico, številka 442805.	882
Kenda Ivana, Kap. Mihevca 6, idrija, zdravstveno izkaznico, štev. 721754.	680
Kidemel Ivan, Ljubljana, Pokopa-iiška 42, zdravstveno izkaznico. 859 Kladivar Boris, Ljubljana, Celov-28, zdravstveno izkaznico, štev. °01071.	723
Klarič Darko, Ljubljana, Kuma-Oovska 1, duplikat maturitetnega spričevala, št. 522, izdanega leta i967.	696
Klemenčič Jože, Podgora 13, p. Dol Pri Ljubljani, spričevalo o zaključeni izpitu avtomehanske stroke, št. 500/65.	729
Klopčič Viljem, Loke 24, p. Smart-Oo v Tuhinju, zdravstveno izkaznico. st- 553090/11.	860
_ Koejančič Janez, Škerjanče 9, dravstveno izkaznico.	730
Kocjančič Milan, Ljubljana, Obir-ska 17, zdravstveno izkaznico. 731 Kočevar Jože, Ljubljana, Cesta v Mestni log 36, zdravstveno izkazruco. št. 502301.	802
Kolač Stefan, Ljubljana, Koželje-ca 8a, zdravstveno' izkaznico. 883
Komunalno, podjetje, Domžale, blok naročilnic, žigosanih od Komunalnega podjetja Domžale.	628
Konjar Zdravko, Smlednik 3, delovno knjižico.	764
Kopač Ana, Ljubljana, Drenikova 35, zdravstveno izkaznico. •	861
Koren Jože, Ljubljana, Scopolijeva 7, zdravstveno izkaznico. 765 Korošec Erika, Maribor, Košaki 114, spričevalo 2b razreda gimnazije t. Cankarja.	915
Korzika Jadranka, Ljubljana, Cesta v Mestni log 40. dijaško avista vozovnico, št. 5202 za relacijo Mestni log—Ajdovščina, izdano od podjetja •>Ljubljaha-transport«,. Ljubljana. 1	732
Kosi Nada. Lubljana. Herbersteinova 37, dijaško avista vozovnico, št. 525 za relacijo Triglavska—Privoz, izdano od podjetja »Ljubljana-tran-sport«, Ljubljana.	884
Kosmina Martin, Količevo 31, dijaško avista vozovnico za relacijo Količevo—Ljubljana, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	,	.	862
Kous Stefan, Ljubljana, Črtomiro-va 24, zdravstveno izkaznico. 655 Kovač Franc, Šentjur 217, diplomo veterinarske fakultete.	766
Kovačič Ana, Ferketinec 20, p. Podturn, zdravstveno izkaznico. 954
Kovačič Jože, Zdenska vas 30, Vi-dem-Dobro polje, zdravstveno izkaznico, št. 099630.	803
Kovačič Stanko, Sekcija za vleko, Divača, zdravstveno izkaznico, štev. 797554.'	523
Kovič Anton, Ljubljana, Pleteršni-: kova 24, spričevalo o zaključnem izpitu šole za oblikovanje.	608
Kozan Jože, Tribuče 51, p. Črnomelj, delovno knjižico, reg. št. 3842, ser. št. 816703.	681
Krajnč Alojz, Maribor, Ulica borcev 50, delovno knjižico, izdano leta 1962 v Mariboru.	916
Krajner Anton. Maribor, Obrežna 47, delovno knjižico, reg. številka 3067.	917
Kraševec Ani, Trbovlje, Opekarska 19, zdravstveno izkaznico, številka 539887.	566
Krejič Miro, Ljubljana, Trata 20, zdravstveno izkaznico, številka 068198.	767
Krištof Stanislav, Sevnica 19, delovno knjižico, št. 3497.	733
Krivec Roza, Ljubljana, Scopolije-va 9, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	955
Križman Jurij, Portorož, Koprska 1, zdravstveno izkaznico, številka 396220.	818
Križnik Slavka. Špitalič 40, p. Motnik, zdravstveno izkaznico, štev. 445108.	656
Krobot Katja, por. Planinc, Ljubljana, Ptujska 13, delovno knjižico.	609
■ Krošelj Antonija, Brežice, Pleterš-nikova 5, zdravstveno izkaznico, št 224450.	684
Kržič Vika, Jesenice, Cesta 1. maja 35, delovno knjižico, št. 4203.	685
Kumše Franc, Iška Loka 21, p. Ig pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico.	885
Kuštrin Zlata, Ljubljana, Celovška 317, dijaško avista vozovnico, št. 88 za relacijo Trata—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubijana-trans-port«, Ljubljana.	734
Kutkuregovič Nikola, Vevče, zdravstveno izkaznico.	610
Kuzmič Anka. Ljubljana, Vodnikova 280. dijaško avista vozovnico, št. 1324 za relacijo Trata—Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport**,, Ljubljana.	863
Kvas-Debeljak Danica, Dornava 141, p. Moškanjci 62271, zdravstveno izkaznico na ime Kvas Danica. 476 Lamovšek Anton, Ljubljana, Dolenjska 45b, zdravstveno izkazni-' co.	697
Lampe Helena, Zadlog 5, p. Crni vrh, zdravstveno izkaznico, številka 008595.	686
Leben Avguštin, Srednja vas 13, dijaško avista vozovnico za relacijo Ljubljana—Srednja vas, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	698
Lipušček Jana, Ljubljana, Celovška 138. dijaško avista vozovnico, št. 17179 za relacijo Stegne—Splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljublja-na-transport«, Ljubljana.	768
Ljubijankič Mehmed. Ljubljana, Smartinska 135, zdravstveno izkaznico.	898
Loborec Franc, Ljubljana-Sentvid, Pri malem kamnu 3, zdravstven^ izkaznico, št. Z-045147.	956
Logar Jože, Maribor, Slovenska 26, delovno knjižico, izdano leta 1951 v Mariboru.	918
Ludvig Jožefa, Sp. Duplek 45, p-Duplek, spričevalo 7. razreda OS Dvorjane, izdano leta 1969.	919
Lukič Cvijan, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 957 Mahkovec Valentin, Vače 20, zdravstveno izkaznico.	575
Mahmetovič Hasan, Dolenji Logatec 20, zdravstveno izkaznico. 804 Majer Karla, Sp. Porčič 22, Lenart, delovno knjižico, številka 812550.	920
Maksimovič Simo, Ljubljana, Zelena pot 20, zdravstveno izkaznico.	864
Manojlović Prvoslav, Grabovica b. b., p. Plažane, zdravstveno izkaznico.’	'	735
Marušič Sonja, Ljubljana. Dravska 8, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani.	805
Matoš Karmen, Koper, II. prekomorske brigade 26, zdravstveno izkaznico, št. E-330738.	901
Medič Ilija, Ljubljana, Rimska 14, zdravstveno izkaznico.	657
Medved Alojz, Maribor, Žolgarjeva 9, spričevalo 4. letnika ESŠ in diplomo, oboje izdano leta 1964.	921
Medved Franc, Rudnik 141, Ljubljana, zdravstveno izkaznico in vojaško knjižico, izdano v Celju. 958 Medved Ivica, Koper, II. prekom. brigade 18, zdravstveno izkaznico, št. 316045 na ime Medved Marko. 560 Mehle Silvo, Ljubljana, Zibertova 33, delovno knjižico.	612
Menhard Suzana, Piran, Bolniška 18, zdravstveno izkaznico.	526
Mesareč Miha, Hardek 34, p. Ormož, vojaško knjižico, izdano leta 1954.	922
Meško Bogdan, Ljubljana, Ižanska 303, delovno knjižico, št. 608150/ 1574.	803
Mikec Amalija, Ljubljana, Emonska 12, zdravstveno izkaznico. 770 Milevski Velko, Ljubljana, Tomačevo 55, vojaško knjižico, izdano v Novem Marofu.	959	'
Milič Marjeta, Ljubljana, Svabiče-va 15, zdravstveno izkaznico. 700 Miljanovič Rozalija, »-Zvezda-", Šentvid Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	658
Milovac Mile, Ljubljana, Djakovl-čeva 57, zdravstveno Izkaznico. 769 Mišič Anton, Zalog, Pot v mejah 3, zdravstveno izkaznico.	634
Mlakar Terezija, Ljubljana, Alešev-čeva 31, zdravstveno izkaznico. 611 Mohorič Alojzija. Čekovnik 24, Idrija, zdravstveno izkaznico, štev. 729285.	648
Mrazič Boža, Ljubljana, Domžalska 20, zdravstveno izkaznico, štev. 654224.	.	960
Mrevlje Janez, Ljubljana, Rojčeva 17, diplomo poklicne kovinarske šole.	576
Murnik Stanislav, Velesevo 47, pomočniško spričevalo ključavničarske stroke, izdano 19. VI. 1961.	736
Naglič Marija, Ljubljana, Zokotni-kova 1, zdravstveno izkaznico, štev. 885544.	737
Nahtigal Jožefa, Ljubljana, Celovška 78, zdravstveno izkaznico. 771 Narad Majda, Trbovlje, Dom in vrt 8, zdravstveno ipkaznico, štev. 559986.	567
Narič Nikola, Ljubljana, Svetosav-ska 26. zdravstveno izkaznico. 886 Nikolič Nebojša, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	577
Njenič Žarko, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 5255/68.	961
Novel Egidio, Izola, Okt. revolucije 10A, zdravstveno izkaznico na ime Novel Germano.	595
Obradovič Janko, Novo mesto, Kidričev trg 2, zdravstveno izkaznico, št. 129388.	635
Obranovič Martina, Kočevje, Trg svobode 35, zdravstveno izkaznico, št. ž’SžššS.	819
Okorn Branka,- Rašica 13, zdravstveno izkaznico.	887
Oražem Mirko, Ljubljana, Malgajeva 14, zdravstveno izkaznico. 701 Ornik Peter, Maribor, Wattova 3, spričevalo o končanem 8. razredu večerne osemletke v Mariboru, 1969/ 70.	923
Osredkar Jožica, Ljubljana, Malejeva 13, zdravstveno izkaznico. 702 Ostaševski Marija, Savlje 38, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 407035/11.	738
Oven Marjeta, Brezovica 80, dijaško avista vozovnico, za relacijo Ljubljana—Brezovica, izdano od podjetja	»Ljubljana-transport«,
Lubljana.	807
Pahernik Karel, Kresnica 39. o. Šentilj, delovno knjižico, izdano leta 1968.	924
Pahovnik Jožica, Luče 103 ob Savinji, zdravstveno izkaznico. 343 Pajmon Karolina, Koper, Jurčičeva 7, delovno knjižico.	629
Pal Edvard, Maribor, Ljubljanska 31, spričevalo o zaključnem izpitu ind. šole za TT mehanike v Ljubljani leta 195§.	925
Pangrič Alojz, Raka 7, delovno knjižico, reg. št. 9454.	561
Paternost Gordana, Ljubljana, Celovška 124, zdravstveno 'izkaznico.	614
Pavela Dalibor, Ljubljana, Majaronova 24, zdravstveno izkaznico.	659
Pavlovič Ivo, GO Stara cerkev, zdravstveno izkaznico.	900
Pečanič Peter, »Stavbenik*«, Izola, Kajuhova 19, zdravstveno izkaznico; št. 518833.	650
Pečar Roman, Ljubljana, Celovška 50, zdravstveno izkaznico, številka E-329382.	630
Pek Rudolf, Radlje ob Dravi 161, končno spričevalo kovinarske delo-vodske šole za leto 1966.	926
Pelhan Zdenka, Ljubljana, Veselova 15, zdravstveno izkaznico, štev. 096281.	703
Perhaj Stane, Ljubljana, Djakovi-čeva 10, zdravstveno izkaznico, štev. 139425.	637
Petelin Milan, Ljubljana, Rožpa dolina Cesta XII/12', zdravstveno izkaznico, št. 069809.	704
Peterlin Ana, Bled, Jelovška n. h. zaključno spričevalo nižje gimnazije šolsko leto 1955/56.	613
Peternel Terezija, Preska 5, zdravstveno izkaznico, št. A-353435.	772
Petrovič Stane, Studenice 33, Poljčane, spričevalo elektrogospodarske šole, št. 12/17.	'927
Pezdirnik Drago, Dovje 80, zdravstveno izkaznico, št. 235979.	739
Picone Fulvija, Ljubljana, Glavarjeva 46, zdravstveno izkaznico. 638 Pirc Peter, Gunclje 28, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 237958.	639
Pirnat, Ivana, Dom počitka na Vrhniki, zdravstveno izkaznico, štev. 015974.	562
Piskule Marija, Ljubljana, Maistrova 8, zdravstveno izkaznico, štev. 033571.	578
Plahutnik Marija, Ljubljana, Pod klancem 9, zdravstveno izkaznico, št. 134149.	705
Pleh Ivan, Hajndl 31, zdravstveno izkaznico, št. 895033.	319
Ploj Avgust, Maribor, Koroška 18, delovno knjižico, št. 2904.	928
Podberšek Nada, Ljubljana, Majaronova 26, dijaško avista vozovnico, št. 17243 za relacijo Žale—Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	962
Podbrežnik Adela. Ljubljana, Ilirska 13, spričevalo AS. izdano 1953/ 54.	929
Podkrižnik Anton, Juvanje 23, zdravstveno izkaznico.	579
Podpečan Ivanka, Prepuž 17, p. Zgornja Ložnica, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	253
Podrzavnlk Lidija, Brezno 59, Podvelka, diplomo GSC v Mariboru, izdano leta 1970.	930
Poje Rajko, Trzin, Mengeška 20, zdravstveno izkaznico.	660
Polh dr. Franc, Ljubljana, Črnuče 131, zdravstveno izkaznico, številka 083680.	740
Pongračič Andrej, Ljubljana, Nje-guševa 17, diplomo strojne tehniške šole.	865
Potočnik Matija, Maribor, Ob ribniku 28, diplomo, izdano leta 1958.	931
Potokar Boris, Vevče 37, zdravstveno izkaznico.	888
Povoden Branko, Ljubljana, Jamova 53, zdravstveno izkaznico, številka 389846.	601
Prah Ksenija, Ljubljana. Vojkova 9, diplomsko spričevalo TSS oddelek KMRL v Ljubljani šolsko leto 1961/ 62.	889
Prašnikar Franc, Kresnice, zdravstveno izkaznico, št. A-22259.	640
Pregelj Stefan, Col 40, zdravstveno izkaznico, št. 720355.	563
Prelc Avrelij, Maribor, Valvazorjeva 19, vojaško knjižico, izdano v Koprivniku leta 1968.	932
Premoš ing. Alojz, Maribor. Frankolovska 7, indeks VEKS II. stopnje, št. 2/850, 1970/71.	933
Prepeluh Martina, Ljubljana, Kamnoseška 13, zdravstveno izkaznico.	580
Previšič Pero, Ljubljana, Janševa 1, diplomo gradbenega šolskega centra v Ljubljani.	890
Prosenc Jože, Ribče 17, p. Kresnice, zdravstveno izkaznico, številka 201427.	773
Pustavrh Neža, Skaručna 10, p. Vodice, zdravstveno izkaznico. 706 Račič Vili, Ljubljana, Vodovodna 28, indeks ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani.	891
Radakovič Miloš. Ljubljana, Cesta
13.	julija 58, dijaško avista vozovnico, št. 13593 za relacijo Sostro— Ljubljana, izdano od podjetja *>Ljub-Ijana-transport". Ljubljana. 581 Radelj Jožica, Mleščevo 15, zdravstveno Izkaznico.	582
Radivojevlč Milenko. Črnuče, Ulica 24. julija 50, diplomo male mature, izdano v Zrenjaninu leta 1948.	707
Rahne Ludvik. Brezovica 207, diplomsko spričevalo industrijsko kovinarske šole.	892
Rebolj Jože, Ponova vos 15, zdravstveno izkaznico.	808
Rems Tatjana, Kamnik, Fužine 8, dijaško avista vozovnico, št. 3973 za relacijo Kamnik—Ljubljana in obratno, izdano od podjetja »Ljublja-na-transport«, Ljubljana.	893
Remškar Marija, Ljubljana, Pa-sterkova pot 7, spričevalo 7. razreda osnovne šole.	741
Resnik Ivan, Križe 45, Koprivnica pri Brestanici, zdravstveno izkaznico, št. 576932.	839
Reya Nikolaj, Ljubljana, Sarhova 6. zdravstveno Izkaznico, številka 14255.	708
Režonja Vinko, Odranci 258, p. Crenšovci, zdravstveno Izkaznico, št. A 345136.	753
Ribarič Angela, Piran, Karla IVIarxn 31, zdravstveno izkaznico.	HzO
Ribo Džafer, Skomarje b. b., Gra-čanica, zdravstveno izkaznico, štev. 069113.	809
Ristič Vasilija, Ljubljana, Pod tur-nom 4, zdravstveno izkaznico, štev 547365.	774
Rojc Andrej, Domžale, Pelichova 66, dijaško avista vozovnico, za relacijo Preserje—Ljubljana, izdano od podjetjžt -Ljubljana-trunsport-, Ljubljana.	963
Romih Radivoj. Studentsko naselje blok 4, Ljubljana, indeks biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.	583
Rugelj Milena, Mahovnik 23, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 658933.	482
Rugelj Miroslava, Ljubljana, Hubadova 12, zdravstveno izkaznico.	615
Sablič Franc, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 573338.	662
Salkič Zuhdija, Ljubljana, Poljanska 66,	zdravstveno	izkaznico.	709
Samec Roman, Ljubljana, Scopoli-jeva 8, zdravstveno izkaznico. 984 Sansa Matilda, Maribor, Livadna 96, železniško vozno knjižico, št. 27, izdano pri Društvu slepih Maribor.	934
Sečnik Toni, Brezovica 14 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 891
Sedmak Sonja, Koper, Gortanov trg 14, zdravstveno izkaznico, štev. 749758.	821
Seiko Andrej, Ljubljana, Aljaževa 6, spričevalo 7. razreda osnovne šole.	965
Šešelj Slavija, Ljubljana, Proletarska 2, spričevalo I. letnika poklicne šole trgovske stroke v Mariboru, izdano leta 1965.	866
Sever Marjeta, Ljubljana, Derčeva 15, dijaško avista vozovnico, št. 5271 za relacijo Kino Šiška—Šentvid, Izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	775
Simič Miroslav, Sl. Bistrica, .Trg svobode 20, zdravstveno izkaznico, št. 205979.	935
Sivec Marija, Zg. Selnica 28. Selnica ob Dravi, delovno knjižico, izdano 1956 v Rušah	936
Skerbič Avguština, Maribor, Za vasjo 10, delovno knjižico, številka 5312.	'	937
Skrt Valerija, Levpa 2'2, p. Kal nad Kanalom, zdravstveno izkaznico, št. 127708 na ime Skrt Katarina. 596 Slanovic Marija, Jesenice. Titova 74, zdravstveno Izkaznico, številka 608140.	.	597
Slatinšek Slavko, Cečovje 26, Ravne na Koroškem, diplomo GTŠ, izdano leta 1971.	938
Sluga Bojan, Kolomban 75, p. Ankaran. zdravstveno izkaznico, številka 217556.	564
Smajič Osman, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 867 Smerkolj Janez, Lukovica 43. zdravstveno	Izkaznico,	številka
5462529.	584
Smrekar Ivan, Lucija 15, p. Portorož, zdravstveno izkaznico, št. 28291 na ime Smrekar Irena.	822
Sosič Milan, Ljubljana, Gerbičeva 51a. dijaško avista vozovnico, št. 4186 za relacijo Stan In dom, izdano od podjetja	-Ljubi jana-transporK
Ljubljana.	895
Sotler Angela. Lubljana-Sentvid, zdravstveno	izkaznico,	številka
585192.	663
Srša Frančiška. Grosuplje, Brinje. Cesta II/6,	zdravstveno	izkaznico	742
Stanič Rikardo, Padna 13, Piran, zdravstveno	izkaznico,	številka
2212.	433
Starčevič Ostoja, Luka Koper, Nabrežje JM la, zdravstveno izkaznico, št. 372241,	840
Stare Milan, Ljubljana, Vrhovčevu 3, dijaške avista vozovnico, št. 1563S za relacijo Vodmat—Stadion, izdano od podjetja -Ljubi juna-transport«, Ljubljana.	743
Štirn Božo, Maribor, Moša Pijade 14, delovno knjižico, št. 10263.	941
Sterle Drago. Trbovlje, Opekarska 28, zdravstveno izkaznico, številka 532668.	568
Stremecki Mira, Ljubljana, Riharjeva 8, zdravstveno izkaznico. 744 Strupi Julija, Ljubljana, Celovška 125. zdravstveno izkaznico. 745 Syla Qertm, Ljubljana, Pod pod Rudnikom 0, zdravstveno izkaznico.	711
Šarec Aleš, Radovljica, Kajuhova 1, zdravstveno Izkaznico,	808
Šauperl Rupert, Šomat 18, Zg. Velka, delovno knjižico, št. 6346.	939
Sčopič Dragomir, Luka, Koper, Nabrežje JM la, zdravstveno izkaznico, št. 632425.	841
Šinkovec Tanja, Ljubljana, Pod-gora 105, avtobusno mesečno vozovnico, št. , 8687 za relacijo Sentvid-Stan in 'dom, izdano od podjetja, •■Ljubljana-transport«, Ljubljana. 776
Skodič Darko, Ljubljana, Celovška, zdravstveno izkaznico, številka 209802.	«64
Škrjanec Tone' Šalka vas 87, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 053679 na ime Škrjanec Anica. 823 Štajner Ivan, Petrušnja vas 6, delovno knjižico.	810
Stamper Marija, Ljubljana, Kogojeva 10, zdravstveno izkaznico. 716 Štancer Srečko, Maribor, Aškerčeva 22, delovno knjižico, izdano v Mariboru leta 1961.	940
Štempihar Anton, Preska 25, vojaško knjižico, izdano v Celju. 869
Stibej Breda, Kranj, Staneta Rozmana 9, zdravstveno izkaznico, štev. 516903.	811
Strumbelj Jakob, Ljubljana, Ižanska 420, delovno knjižico.	711
Sujak Hasnija, Ljubljana, Tomačevska 13a, zdravstveno izkaznico, št. 56714.	585
Sulgin Zvonimir, Ljubljana, Litijska 163, zdravstveno izkaznico. 747 Švare Ivan, Maribor. Dupleška 91, delovno knjižico, št. 9871.	942
Svarda Gustelj, Krašče 5, zdravstveno izkaznico.	966
Tajnšek Jože, ml. Ljubljana, Ob Ljubljanici $0, zdravstveno izkaznico.	586
Tavčar Vesna, Ljubljana. Topniška 8, dijaško avista vozovnico, štev. 4437 za relacijo Zale po Topniški-splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 777
/
Za občine, državne organe, politične organizacije ter po-itične in strokovne delavce
je izšla knjiga dr. Janeza Smidovnika:
KONCEPCIJA
JUGOSLOVANSKE OBČINE
Gre za prvi poizkus kompleksne znanstveno kritične obdelave koncepcije jugoslovanske občine in njenih institucij pri nas. Teoretično in praktično vrednost dela poudarja obširen uvodni del. ki prikazuje zgodovinski razvoj in današnjo ureditev občinske oziroma lokalne samouprave v najvažnejših evropskih ureditvah, in sicer: angleško, francosko, nemško in sovjetsko ureditev lokalne samouprave: v tem okviru podaja tudi zgodovinski razvoj lokalne samouprave na območju Jugoslavije.
Kot drugo izhodišče za presojo občinske samouprave postavlja avtor zgodovinski razvoj te samouprave v socialistični Jugoslaviji od začetkov narodnoosvobodilnega boja do ustavnih amandmajev leta 1969
Težišče dela Je na presoji same koncepcije o občini kot komuni v tretjem delu knjige. Avtor analizira bistvene elemente te koncepcije in Jih sooča z realno družbeno stvarnostjo po eni ter z družbeno-ekonomskim sistemom države po drugi strani.
Cena knjige Je 48 din.
Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova tl, p. pr. 379 VI1.
Tepež Zvonimir, Ljubi jima, Kolaj-bova 12, zdravstveno izkaznico. 870 Teržan Jože, Maribor, Jenkova 69, spričevalo osemletke Angel Besednjak, 1961.	943
Todorovič Pero, Laporje 5, Slovenska Bistrica, spričevalo ŽlS, izdano leta 1957, št. XVIII-216.	941
Tomašek Anton, Ljubljana, Djako-vičeva 10, zdravstveno izkaznico. 778 Tomaž Anton, Zgornji Kašelj 12b, zdravstveno izkaznico.	S12
Trečkovič Stanoje, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	587
Turk Jože, Gaberje 13, p. Štanjel, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 071924.	565
Uhan Gabrijela, • Šentrupert 1, zdravstveno izkaznico, številka 176122.	813
Ukmar Danica, Štanjel 62, prepustnico VS, št. 7870.	824
Ulaga Katja, Ljubljana, Šarhova 18, zdravstveno izkaznico.	665
Vajndhandl Friderik-Bogomir, Borovnica 177, zdravstveno izkaznico.	588
Veselič Emil, Ormož, Mestni trg 9, delovno knjižico, št. 718504.	748
Vešligaj Ignac, Ljubljana, Šišenska 19. delovno knjižico, številka 636073/6801/61.	896
Vidrih Alojz, Ljubljana, Trnovski pristan 24, zdravstveno izkaznico, št. 17842.	589
Vincek Drago, Ljubljana, Šmartin-ska 135, zdravstveno izkaznico. 779
Vincek Miro, Ljubljana, Kajuhova 42, zdravstveno izkaznico.	871
Virant Franc, Ljubljana, Kamniška 48, zdravstveno izkaznico, štev. E-253430.	712
Višnjič Vladimir, Ivanovec 53, Čakovec, zdravstveno izkaznico. 590
Vitanovič Milorad, Ljubljana, zdravstveno ' izkaznico, številka 501461.	667
Vogrinec Vida, Zagorje, Kidričeva 11, zdravstveno izkaznico, številka 306459. '	569
Volarič Albin, Tolmin, Grajska 3, zdravstveno izkaznico, številka 183122.	688
Volek Viktor, Zagorica 48, p. Videm — Dobrepolje.	825
Vrabičič Novka, Vrhnika. Tržaška cesta, zdravstveno izkaznico. 897
Vrbat Ante, Grosuplje, Taborska 16, zdravtsveno izkaznico, št. 578108 in zdravstveno izkaznico, št. 294158 na ime Vrbat Ruža.	666
Vreve dr. Franc, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. A 367042.	815
Vrhunc Gorazd, Ljubljana, Kidričeva 3, spričevalo o končani osnovni šoli.	713
Vrtarič Jagoda, Maribor, Ruška 5, delovno knjižico, izdano v Mariboru. •	945
Vrtin Klara, Stara gora 22, p. Šentilj, delovno knjižico, št. 4042. 946
Vukčevič Živko, Agroobnova, zdravstveno izkaznico, številka 551200.	616
Zadravec Drago, Vratišinec 145, zdravstveno izkaznico.	749
Žago Filomena, Koper, Kidričeva 6, zdravstveno izkaznico.	842
Zakotnik Lado, Sv. Duh 15, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št. 274395.	'	591
Zanadžič Redžo, Ljubljana, Ska-pinova 153, zdravstveno izkaznico na ime Zanadžič Hamida.	898
Zetiček Nikolaj, Ljubljana, Titova 111, zdravstveno izkaznico.	617
Zupančič Marina, Ljubljana, Kvedrova 5, dijaško avista vozovnico, št. 9568 za relacijo Javna skladišča-Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 593
Zukanovič Remiza, Ljubljana, Celovška 83, zdravstveni izkaznici, št. E 312922/11 na ime Zukanovič Edina in št. E 300428 na ime Zukanovič Edin.	592
Žagar Mirjana, Hrušica 75, p. Jesenice, zdravstveno izkaznico, štev. 336741.	843
Želj Anton, Maribor, Mlinska 4, vojaško knjižico, izdano v Ilirski Bistrici.	947'
Žibert Božena, Ljubljana, Njegoševa 7, indeks pedagoške akademije.	668
Židov Ivan, Ljubljana, Društvena 2, zdravstveno izkaznico.	714
Žilavec Marija, Domajinci 45, zdravstveno izkaznico, številka 286875.	969
Žižek Bruno, Ljubljana, Kvedrova 5, zdravstveno izkaznico.	- 715
Žnidaršič Franc, Ljubljana, Topniška 25, zdravstveno izkaznico. 641
Žnidaršič Jelka, Ljubljana, Linhartova 66, zdravstveno izkazni-, co.	669
Žunko Silvo, Ravne na Koroškem, Partizanska 31, spričevalo zadnjega
III.	letnika Metalurško industrijske šole Ravne na Koroškem in spričevalo pomočniškega izpita (diplomo) izdano od iste šole.	348
Izdaja »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani