Spedlzfone In abbonamentn postali Poštnina plačana t gotovini
Prezzo - Cena Lir 0.4C
Ste v. 136.
V Ljubljani, v četrtele, IS. junija 1942-XX.
Leto VII
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6. Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano.
Zmagovit napad na še eno angleško ladijsko skupino
Vojno poročilo št. 749 javlja ugodno nadaljevanje bojev v barmanki ter potopitev petih angleških križark in rušilcev ter številnih parnikov v vodah pri Kreti — Angleška pnročila o pomorskih bitkah in o izgubah
Uradno vojno poročilo štev. 749 pravi:
Nastopi osnih čet v Marmariki se nadaljujejo ugodno. Na predelu pri Akromi in pri El Ademu so bile po trdih bojih zavzete utrjene postojanke, ki jih je nasprotnik zagrizeno branil Plen pri nastopu, ki je dovedel do zavzetja Ain el Gazale, znaša _—_ kolikor^ je ugotovljeno dozdaj — 224 oboroženih voz in oklepnih avtomobilov, 85 topov, več sto avtomobilskih vozil uničenih ali zajetih. Ujetniki, kar jih je že prišlo v koncentracijske tabore, presegajo število 6000.
Letalstvo je bombardiralo pristanišče v Tobruku ter zbilo tri letala vrste Curtiss. Letalski oddelki so podnevi in ponoči napadali vojne naprave pri Haliarju in Mikabbi na Malti ter zadeli cilje.
Eno naše letalo se ni vrnilo.
Nemški letalci so pri otoku Linosi uničili angleško letalo, čigar posadko so zajeli.
Hitlerjev glavni stan. 18. junija. Napad nemških in romunskih sil pred Sebastopolom se uspešno nadaljuje navzlic silovitemu odporu in velikim težavam zaradi ozemlja. Vdorne točke v sovjetski obrambni sestav so bile močno razširjene in z njih so bili potisnjeni globoki klini v utrjene bojne črte. V hudih bojih na obeh krilih so bile zavzete silovito utrjene postojanke na gričih. Danes zjutraj je bila osvojena važna trdnjava »Sibirija«. Letalska sila je krepko podpirala pehoto v bojih.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bile sovjetske skupine v zaledju uničene.
Sovjetski napadi južno od Ilmenskega jezera so spodleteli.
Na bojiitu pri Volhovu je sovražnik znova poskušal z velikimi silami vdreti v neko bistveno važno postojanko, v gozdnati in močvirni pokrajini, ki so jo nemške čete zagrizeno branile že teden dni. Vsi napadi so ostali brez uspeha. Obroč okrog sovjetskih sil, ki so obkoljene severno od te važne postojanke, se je še bolj stisnil.
Bojna letala so sovražniku prizadejala znatne izgube jugovzhodno od Ilmenskega jezera in pri Volhovu.
Ob obalah Ledenega morja je bila v pristanišču Jokongi z bombami potopljena 3000-tonska trgovska ladja.
V	Severni Afriki so angleške čete, ki so obkoljene vzhodno od Akrome, zaman skušale ubežati. Doslej .je bilo v bojih zadnjih dni okrog postojank Ain El Gazale ujetih več ko 6000 mož. Poleg tega je bilo zaplenjenih ali uničenih: 224 oklepnih voz, 35 topov in nad 500 avtomobilov.
Blizu El Adema so bile zavzete postojanke, ki jih je sovražnik trmasto branil. V letalskih bojih so Angleži izgubili 21 letal. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so močne skupine nemških letalskih in pomorskih sil v sodelovanju z italijanskimi letali in ladjami prizadejale angleškemu brodovju in oskrbovalnim ladjam zelo hude udarce.
Od 13. do 15. junija so bile po nemških letalskih in pomorskih silah potopljene štiri izmed križark in rušilcev, dve stražni ladji in šest trgovskih ladij s skupno 56.000 tonami. Vrh tega so bili en_ rušilec in osem trgovskih ladij torpedirani, zažgani in tako hudo poškodovani, da so najbrž izgubljeni. Drugih šest vojnih enot in šest trgovskih ladij je bilo tudi zadetih z bombami in torpedi. Od angleških lovcev, ki so bili v spremstvu, je bilo v letalskih bojih sestreljenih 33. Deset nemških letal je šlo v izgubo. Pri teh uspehih so posebno prispevale letalske skupine pod poveljstvom maršala Kesselringa, letalskih generalov Lorzerja in Geislerja ter generala Hoffmana von Waldaua. K uspehu je poleg tega prispevala nemška podmornica pod poveljstvom po-
Rim, 18. junija, s. Minister Ullcin Rev;iczky, generalni ravnatelj madžarskega tiska in propagande, je v programu AlAR-ja snoči ob 20.45 Italijanom naslovil posebno poslanico, drugo pa je namenil madžarskim radijskim poslušalcem pri oddaji madžarskih vesti ob 21.
V poslanici Italijanom je najprej potrdil svoje navdušeno prijateljstvo in iskreno občudovanje Italije ter potem izjavil: »Vi, Italijani, ste ponosni, da imate za voditelja Benita Mussolinija, mi Madžari pa nismo nič manj ponosni in 6rečni, ker ga imamo za prijatelja. Ne pozabljamo številnih dobrot, ki nam jih je poklonil, niti neomajnih prijateljskih čustev, ki jih ima do nas.«
Ob zaključku je Italiji želel ves blagor, ki ga zasluži, in vso slavo, ki je je vredna.
V poslanici Madžarom je minister dejal, da ga še zmeraj preveva globok vtis, ki ga je dobil pri proslavi »madžarskega tedna« v Milanu, ki je po dolgih kulturnih svečanostih dokazala stoletne duhovne vezi med obema narodoma. Milanska proslava je izpričala, da je bila madžarska omika stalno v najtesnejših stikih
Na morju v Sicilskem prelivu, kjer je potekala zmagovita letalsko-pomorska bitka, ki bo dobila ime »Bitka pri Pantelleriji«, so pobrali nekaj sto angleških častnikov in mornarjev, pripadajočih zažganim ali potopljenim vojnim in trgovskim ladjam. Med njimi jih je kakih sto bolj ali manj ranjenih.
Sovražnikov konvoj, ki je prihajal iz Aleksandrije in ki ga je sestavljalo kakih 50 enot, katere je napadalo italijansko in nemško letalstvo, ko je plul proti Malti, je zapazil navzočnost nekega našega mogočnega bojnega pomorskega oddelka, ki mu je šel nasproti v vodah pri Kreti. Zato je spremenil pot in se odrekel poskusu, da bi prišel na cilj. Ko se je naglo umikal v izhodišče, ga je znova napadlo letalstvo, ki mu je zadalo nove hude udarce. Skupne izgube iz tega konvoja je mogoče povzeti takole: po zaslugi nemškega letalstva so bile potopljene štiri križarke in torpedni
ročnika vojne ladje Reschkeja, ki je potopila sovražno križarko.
Pred južno angleško obalo so nemška letala pri nočnih in dnevnih napadih z bombami poškodovala tri trgovske ladje srednje tonaže. Pri Brightonu in Portlandu so bile hudo zadete vojaško pomembne naprave.
Angleška letala so v pretekli noči opravila vznemirjevalne polete nad zahodnimi pokrajinami Nemčije. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 9 od napadajočih bombnikov.
Berlin, 18. junija, s. Iz vojaških virov se je izvedelo, da nemške čete vzhodno od Donjeca zmagovito napredujejo. Med drugim so bila utrjena tri mostišča ob nekem pritoku Donjeca, ki so povezana med seboj in dajejo možnost nadaljnjih napadov proti vzhodu. Glede trditev moskovskega radia, po katerem naj bi bili vsi nemški napadi zavrnjeni s prav krvavimi izgubami za Nemce, pravijo v pristojnih krogih, da so docela neresnične, zakaj nemški napad napreduje in lomi vsak sovražnikov odpor, a to napredovanje, da je doslej veljajo le prav skromne izgube.
rušilci ter številne trgovske ladje. Mnogo drugih ladij je bilo zadetih ali poškodovanih, vrh tega je bila pa na vrat na nos potopljena neka križarka in sicer od neke nemške podmornice. Po zaslugi naših letalcev je bil potopljen en rušilec, pet križark in četvero parnikov pa hudo poškodovanih.
Rim, 18. junija. 6. V 6Voji »razpravi o novicah«, ki jo oddaja londonski radio, razlagalec Robert F rase r takole govori o pokolju angleških konvojev na Sredozemlju:
Zgodba o letalsko-pomorekem nastopu, ki smo ga morali prestati, da 6mo v konvoju dosegli Malto, kaže, kako strašno tveganje moramo vzeti nase, da vzdržujemo svoje postojanke na Sredozemskem morju in v Afriki. Noben konvoj ne more kreniti na Malto, ne da bi bil izpostavljen nepretrganim napadom sovražnikovih bombnikov z bližnjih oporišč na kopnem. V zadnjem razdobju plutja gre sleherni konvoj skozi dež bomib v ozkem Sicilskem prelivu. Seveda moramo mi tveganje vzeti nase in tak sklep ne more biti brez izgub. Izgube so bile tudi pri tem konvoju.
Rim, 18. junija. 6. Po treh dneh od kar se da silovitega napada italijanskih letalskih in pomorskih sil na dva angleška konvoja. 6ia angleško pomorsko poveljstvo in letalsko ministrstvo končno izdala uradno poročilo, po katerem 6ta angleška kraljeva vojna m trgovska mornarica ob sodelovanju letalskih sil skušali oskrbeti z vsem potrebnim posadke na Malti in v Tobruku. Uradno poročilo pravi dobesedno: »Oj>eracije so bile izvedene navzlic zelo silovitim napadom močnejših pomorskih in letalskih sil ter končane ne brez izgub«. Angleško uradno poročilo je tako prisiljeno k zelo značilnim čeprav splošnim priznanjem
o	močnejši silovistosti italijanskih napadov in o kar najhujših izgubah ki so bile zadane angleški vojni in trgovski mornarici. S tem priznava celotni obseg izgub, ki jih razodevajo italijanska uradna vojna poročila, zraven pa zlagano zatrjuje, da*sta poleg ene križarke bila potopljena še dva italijanska torpedna rušilca. To 60 običajna zamolča-vainja in običajne laži. Izgube, ki so jih Italijani zadali, in izgube, ki 60 jih Italijani pretrpeli, so natanko takšne, kakor jih naštevajo uradna poročila. V kolikor se tiče italijanskih izgub, je bila potopljena ena težka križarka, hudo pa poškodovan en rušilec, ki pa je vseeno lahko prispel v neko domače pristanišče. Prav tako je res. da sta italijanska mornarica in letalstvo napadla in zde-6etkovala mogočne nasprotnikove skupine, ki so 6e umaknile 6 tem, da so 6e razpršile in se pokrile z meglo.
ških fašističnih organizacij, prajx>rjev bojevnikov, združenj vojnih sirot in drugih domoljubnih organizacij. Vdovi po pokojnikih sta dobili mesto pri oltarju, pri katerem je opravil pogrebne obrede farni župnik. Vsa cerkev je bila nabito polna ljudi. Krsto so iz cerkve nosili na rokah najprej skvadristi, nato pa karabinjerski častniki med špalirjem zastopnikov vseh vrst orožja. Na trgu Esedra so sbili razvrščeni številni oddelki GILa, karabinjerjev in metropolitanske policije. Ko so se množice ljudstva vnovič poslovile od umrlih, je podtajnik stranke Farnesi zapovedal zadnji fašistični pozdrav. Nato je bil slovesni pogreb.
28 angleških vojnih ladij izgubljenih v zadnjih bitkah na Sredozemskem morju
Berlin, 18. junija, s. Nemški tisk se še naprej obsežno bavi z veličastnimi uspehi, ki so jih zadnje dni dosegle sile Osi na Sredozemskem morju in v Girenajki. Listi prinašajo ob včerajšnjem nemškem posebnem uradnem vojnem po-ročilu z velikim poudarkom tudi poluradno italijansko poročilo o jKrteku letalskih in pomorskih nastopov na angleška konvoja. List »Zwolf Uhr Blatt« trdi, da je angleško brodovje te zadnje dni doživelo poraz, kakor še ni nikdar zapisan v zgodovini modeme vojske. List pravi, da so Angleži pri tem izgubili nič več kakor 28 vojnih ladij, od tega 10 križark in torpednih rušilcev, to se pravi jedro enega celotnega brodovja.
Špansko zanimanje za posvetovanja ministra Sunerja v Italiji
Madrid, 18. junija, s. Potovanje španskega zunanjega ministra v Italijo z živim zanimanjem spremljajo vsi španski listi. Poročajo, da mu je italijanski vladar dovolil avdijenco m da je imel razgovore z grofom Cianom, jsotem pa poudarjajo toplo spontanost ljudskih manifestacij, ki so sprejele španskega zunanjega ministra in ko 60 jasen dokaz vezi med obema narodoma.
Vesti 18. junija
V	neko atlantsko oporišče se je srečno vrnila italijanska podmornica »Barbarigo«, ki je pod poveljstvom kapitana Enza Grossija 20. maja ob 2.50 pred brazilsko obalo potopila angleško vojno ladjo vrste »Maryland« (32.000 ton), kakor je bilo to sporočeno s posebnim uradnim vojnim poročilom št. 721.
Bivši jugoslovanski parnik »Supctar (3729 ton) je bil torpediran in potopljen v mozambiškem prelivu med vzhodno afriško obalo in otokom Madagaskarjem. Parnik je bil v službi USA. Hud potres so čutili včeraj v Carigradu. Potres v mestu ni povzročil škode, a boje se hudih novic iz drugih krajev.
Danes bo obnovljen železniški promet med Carigradom iu Odrinotn na progi Carigrad— Sofija, kjer so bili železniški mostovi več kakor leto dni porušeni.
Angleški stroški za vojno znašajo vsako minuto
10.000	funtov šterlingov. Redni državni dohodki pokrijejo samo polovico teh izdatkov. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da je treba smatrati za mrtve ali pogrešane 78 mornarjev ter dva častnika s treh rušilcev, ki so jih pred mesecem dni potopila nemška letala na Sredozemskem morju.
Na kongresu za indijsko neodvisnost v Bangkoku so izvolili odbor 36 ljudi, ki naj izdela stvarne načrte za pospešitev osvobojenja. Predsednik madžarske vlade Kallay se je vrnil v Budimpešto z ministri, ki so ga spremljali , na obisku po raznih večjih krajih nove pokrajine Transilvanije.
Val mraza je zajel vse argentinsko ozemlje (kjer imajo sedaj zimo). Takega mraza ne pomnijo že od leta 1918.
Bitko pri Pantelleriji smatrajo v angleških krogih za drugo bitko v Koralnem morju, pravijo poročila iz španskih virov.
Avstralska luka Port Darvvin je, kakor poroča avstralsko vrhovno poveljstvo, včeraj doživela najhujši letalski napad v sedanji vojni. Japonska letala so v zaporednih valovih metala na mesto in na pristanišče velike količine bomb.
Približno 2000 degaulističnih vojakov, ki so bili zajeti pri zavzetju Bil Hackeima, v Severni Afriki, bodo_ internirali v posebnem ujetni-škem taborišču in bodo s temi ujetniki ravnali kakor s pravimi vojnimi ujetniki, čeravno bi se lahko nemške oblasti lahko po-služile določil mednarodnega prava, po katerem bi se ujetniki smatrali lahko za neredne čete, poročajo iz Berlina.
Včeraj se je sešel tihomorski vojni svet. Avstralsko poročilo pravi, da je vojni svet razpravljal o splošnem vojaškem jmložaju na Tihem morju j>o zadnjih akcijah pri Aleutih, Mid-wayu in po pomorski bitki a Koralnem morju.
Ameriško mornariško minstrstvo namerava v kratkem uvrstiti v sestav vojnega ladjevja novo letalonosilko, ki bo nosila isto ime potopljene letalonosilke »Lexington«.
Na včerajšnji seji španske vlade so naložili glob za 2 milijona pezet nekaterim španskim in-dustrijcem, ki so se pregrešili proti uredbi
o	najvišjih cenan.
Mesto Durban v Južni Afriki in vse področje 20 milj okrog Durbana mora imeti popolno zatemnitev od solnčnega zahoda do vzhoda..
Na Irskem bodo uvedene tudi oblačilne nakaznice, ki bodo imele za dobo do 51. maja drugega leta j»o 50 kuponov. Irski minister za oskrbo je ustavil nedavno uvedeno omejeno prodajo kruha, ker je Irska prejela zadnji čas več ladijskih tovorov imoke.
Zahteve po koreniti rešitvi judovskega vprašanja v Bolgariji
Sofija 18. junija, s. Nekaj poslancev, domoljubnih organizacij In drugih ustanov v Bolgariji zahteva celotno in končno rešitev judovskega vprašanja, kakor je bilo rešeno v Nemčiji, na Madžarskem, v Romuniji in po drugih evropskih državah. Napovedujejo posebna znamenja, ki jih bodo morali nositi vsi judje v Bolgariji, prepoved obiska nekaterih lokalov in shajališč ter morebitno ustanovitev judovskih mestnih četrti in pa nadzorstvo nad judovskim kapitalom, ki naj vzame Judom možnost sodelovati na skrivaj pri trgovskih poslih. Končno priporočajo ustanovitev posebnega komisarijata za judovsko vprašanje. Imel naj bi izredno obsežna pooblastila.
Nabor evropskih emigrantov v Angliji
Lizbona, 18. junija, s. Iz Londona poročajo, da je angleški poslanski zbornici bil predložen zakonski načrt, jx> katerem bo angleška vlada imela pravico poklicati pod orožje vse v Angliji bivajoče podanike tisti hdržav, ki jih je po izdaji njihovih vlad |>ogazila vojna. Gre za nekak množični nabor vseh emigrantov: Grkov, Holandcev, Poljakov, Jugoslovanov. Dancev, vsega skupaj nekaj tisoč ljudi, ki se jim najbrž prav posebno ne mudi, da bi se šli tvorit za demokracijo in bogalaštvo, če je bilo treba posebnega zakona, da se ti ljudje vtaknejo p>od orožje.
Zahvalna poslanica madžarskega propagandnega ministra Italijanom
Slovesni pogreb ubitega zarskega prefekta v Rimu
Rim, 18. junija, s. Trupli ubitega prefekta I Orazija in karabinjerskega kapitana Buonamas- I sija sta bili včeraj zjutraj pripeljani v Rim. Prestolnica je sprejela trupli svojih dveh meščanov, ki sta padla v službi domovine, z velikim sočutjem in vso spoštljivostjo. Pogrebne svečanosti, ki so bile v cerkvi Marije Angelske, so bile izraz čustev vsega naroda, ki obsoja barbarski zločin sovražnika.
Ko je privozil na postajo vlak s trupli, so bili tam zbrani državni podtajnik v notranjem ministrstvu Buffarini Guidi, guverner knez Bor-ghese, prefekt Presti, zvezni tajnik Polesanti in predsednik Franchetti. Po ulicah pa so bile zbrane ljudske množice, ki se še dobro spominjajo Orazija od tedaj, ko je bil še zvezni tajnik v Rimu, moža, ki je gorel za domovino in za pravico. Trupli so s postaje prepeljali v cerkev Marije Angelske in ju položili na oder. V cerkvi so bili zbrani: podtajnik stranke Faresi v zastopstvu tajnika Vidussonija, načelnika ministrstva za ljudsko omiko, načelnik glavnega stana milico genefal Galbiati, načelnik rimske policije, načelnik kolonialne policije general Maraffa in drugi odličniki. Častno stražo so imeli ob krstah skvadristi, karabinjerji in bersaljeri. Duce je dal položiti na oder posebno lep venec. Vse okrog pa je bilo polno praporčkov krajevnih in okoli-
z latinsko omiko, Jri je madžarskemu duhu zmeraj nudila nove osnove, po katerih so se obnovile njegove sile.
^ poslednjih letih je Madžarska imela nešteto prilik, da je lahko občutila pravo veljavo italijanske jx>moči in posebno še prijateljsko ponujene Ducejeve roke. Madžarski narod tega nikdar ne bo pozabil.
Japonci o možnostih za drugo fronto v Evropi
Tokio, 18. junija, s. V 6vojem včerajšnjem uvodniku piše list »Hoči«, da je načrt zaveznikov za drugo fronto v Evropi samo fantastičen 6en spričo dejstva, da široko morje obvladuje Japonska, Italija in Nemčija. Malo je verjetnosti, da bi se ta druga fronta v Evropi mogla uresničiti, zakaj Nemci 60 svojo pomorsko oblast raztegnili od Norveške do Balkana, Italijani pa so vzeli angleški mornarici nadzorstvo nad Sredozemljem. V tem položaju ni videti, kako bi si mogli zavezniki ustvarjati, da bodo lahko ustvarili v Evropi drugo fronte.
Govor o dolžnostih in žrtvah bolgarskega ljudstva
Sofija, 18. junija. 6. Predsednik bolgarske vlade Filov je imel v radiu govor, v katerem je znova potrdil odločno voljo vlade, da bo 6trogo uveljavljala tretjo točko iz njegove izjave dne 12. aprila letos. V tej je dejal, da se morajo koristi vsakega posameznika podrediti koristim države in skupnosti, Filov je govoril o ukrepnh za ozdravljenje gosjiodiarskega položaja v državi in dejal, da je bolgarsko ljudstvo dalo številne dokaze o tem, kako je pripravljeno na žrtve, kadar gre za
blagor in veličino domovine in da bo ostalo zvesto svojim plemenitim izročilom. Zelo stroge besede je izrekel zoper špekulacijo. »Med tem, ko na bojiščih poteka boj za življenje in 6mrt. pomeni izdajstvo, če kdo izkorišča vojni položaj za osebne koristi«. Na koncu je povabil bolgarsko ljudstvo naj sodeluje z vlado. Vsi Bolgari se morajo zave-j dati velike odgovornosti v sedanjem trenutku, mo-. rajo izpolnjevati 6voje dolžnosti ter biti priprav-* Ijeni, da prenašajo žrtve.
Nemško vojno poročilo:
Razširjanje vdora v obrambne črte pri Sebastopolu
Hudi sovjetski napadi na srednjem delu bojišča odbiti — Letalski uspehi
na Sredozemskem morju
Telovadne tekme in florentinske prireditve
Ljubljana, 18. junija.
Na telovadi&iu GILL-a je zvezni podpoveljnik pregledni'žensko vrsto, ki se bo udeležila narodnega tečaja za telesno vzgoja^ o Monteca-tiniju.
Italijanske mladenke, ki so staje v pravilnih vrstah in v popolni pohodni opremi, so imele na sebi gorske nahrbtnike, o katerih je bila vsa po-treina obleka in telovadne priprave.
Zraven teh mladih atletinj so bile uvrjčene njihove, tovarišice, ki so bile izbrane za kulturne florentinske prireditve.
Znano je zdaj, kako velikega pomena je to srečanje, prvo te vrste, do katerega bo prišlo po volji vrhovnega poveljstva GII.-a o sporazumu s poveljstvom »Hitlerjeve mladine«.
'tekme se bodo začele o Weimurju in se končale o Firenzi. Navzoč na bodo tam tudi
Pojasnila predsedstva 0. N. D.
Zaradi vojnih časov ne bodo imela letovanja dopolavoristov v letošnjem poletju tistega obsega kot prejšnje tase. Vsak luksus se izključuje, ker imajo počitnice dandanes edini cilj in namen, nuditi dopolavoristom res počitek in zasluženi odmor. Na razpolago bodo dani hoteli vseh štirih kategorij, s katifrimi so dogovorjene posebne ugodnosti za dopolavoriste za celotni pension (stanovanje in hrana, četrt litra vina na obrok, taksa bivanja, prometni davek in vračunana napitnina); vendar zaradi danih razmer in preobremenjenosti železnic ne bo moglo potovati naenkrat v isti kraj več kot pet oseb.
Otvoritev in bivanje je možno v:
morskih letoviščih in kopališčih od IH. junija do 15. septembra;
gorskih letoviščih in kopališčih od 1. julija do 30. septembra.
Teh ugodnosti se lahko poslužijo vsi dnpolavo-risti in sorodniki (rodbina), ki so člani Dopolavora ter so poravnali članarino za leto XX. Z,a vse informacije se je treba obrnili na Pokrajinski Dopo-lavoro v Ljubljani.
Popusti na železnicah za dopolavoriste
Na posebno željo OND so Državne Železnice odobrile in potrdile ugodnost posebnega popusta v višini 70% za leto XX. v korist OND za vse nacionalne prireditve in manifestacije v organizaciji Dopolavora, ki bodo v tekočem letu.
Ta ukrep Državnih Železnic v danem trenutku zasluži živo zanimanje vseh dopolavoristov, ki bodo tako lahko v velikem obsegu prisostvovali in sodelovali pri raznih manifestacijah in prireditvah, ki jih ima Dopolavoro za letos v načrtu.
zastopstva Japonske, Bolgarije, Hrvaške, Danske, Finske, Romunije, Portugalske, Slovaške, .Španije, Madžarske, Nizozemske, Belgije, Nor-deške in Špice. Pri lem srečanju se bo na konkreten način pokazalo nujno kulturno sodelovanje, ki je tako zelo potrebno, da se interesi posameznih držav ustnirejo proti novim nalogam sedan josti.
Zvezni podpoveljnik je pojasnil namen teh dveh pomembnih mladinskih, zborov, ter naročil, naj tiste, ki so imele to srečo, da lahko sodelujejo pri teh tekmah, napno vse svoje sile, da visoko poneso v svet ime mesta Ljubljane, ki jo zastopajo.
•Potem se je zvezni podpoveljnik zadržal še pri mladeničih, ki bodo tudi šli na florentinske tekme, jim dal povelja in nasvete ter slednjič vse pozdravil in jim želel čimoeč uspehov.
Obrisi za uspeh Prve razstave narodne pobožnosti
Dne 19. julija bo otvorjena v Benetkah prva razstava Narodne Pobožnosti, razstava, ki bo brez dvoma uspela in se razvila v veliko manifestacijo ne samo zaradi, novosti in izvirnosti, temveč tudi posebno zato, ker ji bo dano izražati z vsemi učinki in bogastvom sredstev duhovno moč pobožne in verne duše italijanskega naroda, moč, ki je skozi dogodke stoletij dominirala na trdem, toda nezadr-žanem pohodu domovine in ki tudi danes goni z nezmotljivo odločnostjo in junaškim samozatajeva-njem naroda, ki se bori v Rusiji, kot se je bil včeraj v Španiji za uničenje in definitivno likvidacijo boljševizma.
Razstava, na kateri sodelujejo vse italijanske pokrajine z raznimi predmeti in gradivom nabožne vsebine, zaobljubami, tiskom itd. se bo zaokrožila v logično in harmonično celoto različnih in slikovitih vpogledov in izrazov narodne pobožnosti, ter obsega sedem poglavitnih točk: pobožnost v hiši, pobožnost pri delu, pobožnost na morju, pobožnost pri ljudskih svečanostih, ikonografija, pobožnost vojaka.
Na samem prestopu praga razstave » notranjosti se bo izražal v hiši simboličen pomen prireditve, ki bo vezal obiskovalca v veri in mističnem razpoloženju skozi vse dvorane. Na velikem stopnišču bo šel obiskovalec skozi dve vrsti vernih, razvrščenih ob straneh, kot pri procesijah, ter oblečenih v značilne noše iz vseh delov kraljevine. Na hodnikih bodo na ogled razni simbolični grafikoni ter velik mozaik iz časa Napoleona, lastnina muzeja Carrer.
Z« vse je dal pobudo OND, ki mu je stranka dala nalogo poveličali s popolno in sugestivno pred-očbo pobožni utrip duše italijanskega naroda in ob navdušenem poletu ter sodelovanju duhovščine vse Italije.
0 zaposlenosti in zdravstvenih razmerah dolenjskega delavstva
Zanimive ugotovitve iz statistike poslovalnice Zavoda za socialno zavarovanje
Ljubljana, 18. junija.
Precej pregledno, sicer ne popolno sliko o zaposlenosti in zdravstvenih razmerah dolenjskega in belokranjskega delavstva lahko dobimo iz posloval-niške statistike, ki vodi evidenco o zavarovanih de-laivcih razen rudarjev, za katere skrbi Bratovska skladnica. Po tej statistiki lahko kaj kmalu ugotovimo, da je zaposlenega največ delavstva na področju novomeškega zdravstvenega okoliša, kateremu sledita črnomaljski in mokronoški okoliš, medtem ko imata Kostanjevica in Št. Jernej le malo zavarovancev, kajti tam ni večje industrije in ne večjih obrtnih podjetij.
Pretekli mesec je bilo pri novomeški poslovalnici Zavoda za socialno zavarovanje zavarovanih 3169 oseb, od tega približno 850 žensk. Število zavarovancev se je torej v enem mesecu zvišalo za okoli sto. Vzrok temu je, da so se začela nekatera javna dela, mnogo delavcev pa je dobilo kruha tudi pri gozdnih delih, zlasti sečnji gozdov. Precej delavcev je zaposlenih tudi pri nadaljevalnih vodovodnih delih v Suhii in Beli Krajini. Pred leti je bilo meseca maja zaposlenih pri-tej poslovalnici približno 700 do 800 oseb. Število zavarovancev pa bi bilo še precej večje, če bi bili všteti še rudarji, ki jih vodi v evidenci Bratovska skladnica. V mo-kronoški usnjami je zaposlenih 159 delavcev.
Na drugi strani se je s porastom števila delavstva poslabšalo zdravstveno stanje dolenjskega delavstva. Meseca aprila je znašal odstotek obolelega delavstva 2,61%, meseca maja pa je dosegel 2,72%. Zdravniško pomoč je iskalo 87 zavarovancev. Ven-
E. Wallace
dar lahko rečemo v primerjavi z zdravstvenim razmer j em drugod, da tu ni najslabše.
Delavstvo je z vsem zadovoljstvom sprejelo pobude in tudi izvedbe oblasti, da se delavstvo zaščiti.
EIAR - Radio Linbliana
Sobota 20. junija. — 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi. V odmoru (8.00) Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Pianistični duet Seifert-Demšar. — 12.40 Koncert sopranistke Sigride Richthofen. — 13.00 Napoved ča6a. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oroboženih Sil v slovenščini. — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes. — Orkester vodi dirigent Petralia. — 14.00 Poročila v italijan: ščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 15.00 Pokrajinski vestnik v slovenščini. — 17.10 Nove plošče Cetra. — 17.55 Dr. Maja Rupert: Zdravje gospodinje; predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert terceta 6eeter Stritarjevih. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Arlezanka — opera v treh dejanjih in štirih slikah L. Marenka, Glasba F. Cilea. V odmorih predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po operi: Poročila v italijanščini.
Morilci nadaljujejo svoje zločinsko delo
Horjul, 17. junija.
Naša zemlja še ni dala poslednjega počitka ubitim žrtvam na Brezovici, že je morala pripraviti novo grobove, da sprejme k večnemu počitku druge, prav tako od komunistov ubite žrtve.
V	nedeljo okrog ene ure zjutraj so morilci vlomili v hišo uglednega Slovenca v Horjulu, — tamkajšnjega župana g. Bastiča in umorili njega, njegov ženo ter zagrozili še otrokom. Po izvršenem »junaškem dejanju« so izropali hišo, pobrali živino ter odšli, ne meneč se za petorico nepreskrbljenih otrok, ki jokajo ob grobu svojih dobrih starišev.
Bastičeva družina je poznana daleč na okrog kot najbolj vzgledna in poštena. Vsi otroci, eden med njimi tudi duhovnik, so vseskozi verni katoličani in pošteni Slovenci.
Pot, po kateri hodi sedaj naš narod, vodi v smrt. Poslušajmo ono, ki nam dobro hočejo in upoštevajmo njihove prošnje. Slovenci, katoličani! Ubogajmo svojega škofa, opustimo medsebojno klanje in z vso vnemo rešujmo svoj narodi Žrtve, ki so padle, naj nam bodo vzgled nesebičnem delu in odločni borbi proti vsem, ki hočejo s pobijanjem svojih bratov doseči svoje umazane cilje.
Konec šole je sedaj
Ljubljana, 18. junija.
Z veseljem sem pričakoval večera, ko se bo zbrala skupina osmošolcev, da proslavi po stari tradiciji konec šolskega teta in zaključek gimnazijskega študija. Miza, pri kateri 6e je poleg drusfih zbralo deset osmošolcev, ie bila skromna. Ne mislim toliko na njeno obliko In 'lepoto, ampak na jedila in pijačo, ki jjh je nakupil osmošolec Eiolfe. Pri nakupovanju ni bil skromen, kot je navadno. Pa vsaj tudi ni mogel biti, ker je vse kupil s tujim denarjem. I>a ne bi prelomil tradicije, je hodil od gospoda do gospoda in zbiral prispevke. Od drobtine do drobtine pogača, od kapljice do kapljice pijača.
Z Dolfovim uspehom so bili vsi zadovoljni. Začeli so s slovesnostjo. Uvodno besedo je imel osmošolec Tvan, ki je sestavil jedilni list. Razumljivo. da so bile točke kaj kmalu izčrpane. Res čudno! Mi smo se morali ravnati po jedilnem listu, mesto da bi se jedilni _ list po nas. Vmes pa je Lojze pripovedoval zanimive iz šole in o načrtih v bodočnosti.
Hodil je na gimnazijo. Ne morem reči, da je bil ravno vzoren dijak, ker je stalno iskal druščino drugje, samo pri knjigah ne. Zahteval je temeljito reformo šole.
Prav pozorno smo ga vsi poslušali, opazil pa sem, da so mu tovariši takoj nasprotovali in godrnan je in debata ni polegla, dokler ni spregovoril France:
»Odločno nasprotujem Lojzetovemu mnenju. Kako bi bilo mogoče, da bi imeila šola toliko slabega? Ali ne veš, da moraš preko teh stopnic, če hočeš enkrat mirno živeti in storiti kaj za svojo družbo. Meni je bila šola potrebna. Nisem hodil z veseljem v šolo, priznati pa moram, da sem se večkrat ugriznil v ustnice, ko sem moral pretrpeti krivice, ki mi jih .je napravil profesor latinščine. V takih trenutkih pa sem se 6pomnil pregovora: per aspera ad astra! Težko bi prenašal vse težave, če ne bi imel pred sabo jasnega cilja! Še nikdar vam nisem zaupal, da imam velik cilj. Vem, da ste mislili, da sem copata. Ne! Imam načrte, v lepo meglo zavite. Te moram doseči. Če pa jih ne bi imogel, bom s svojimi vsaj mamil samega sebe. Sanjal bom. Tovariši! Sanjajte!«
Njegovo mišljenje je"bilo boljšo od prvega, vendar je bil daleč od stvarnosti. Resničnost je hotel doseči Rnfko:
»Hreipenenje me je spremljalo med šolskim letom. Želja po znanju me je silila in priganjala k delu. Ne trda profesorjeva roka, ampak zavest dolžnosti, ki mi jih nalaga vest, ta mi je vlivala poguma v težavah. Pripeljala me je preko težav do prvega cilja, ki mi daje še večjo silo in veselje za bodoče delo. Ne želja po imetju, ne želja po uživanju, ampak dolžnost, to je gibalo mojega dela. Mogoče ste radovedni, kaj bom napravil po maturi. Prav gotovo je, da ne bom sanjaril. Saj je pesnik tako lepo zapel o usodi sanj:
Vrt mojih sanj je ležal pred menoj, plameni so podili se po njem...
Preostane mi samo delo. V delo zaupam, ker vem, da bo prineslo, kar želim. Delo in volja sta sestavini, ki bi jo moral vsak dobiti v srednji šoli. Delo osrečuje ljudi! Volja dela ljudi velike! Vouloir, c’est pouvoir!
Z jasnim, veselim, in vedrim obrazom gledam v bodočnosti Bodočnost je v rokah volje!*
Ukinitev prvega razreda v potniških vlakih.
Z 20. junijem stopi v veljavo odlok prometnega ministra, da se ukinja prvi razred na potniških vlakih na vseh progah v kraljevini. Obenem so bile poostrene kazni za potnike, ki brez potrebnih vozovnic zasedajo mesta v višjih razredih, ali pa pri prehodu .iz nižjega v višji razred pravočasno ne obveste vlakospremnega osebja o tem. Tak potnik, ki bo na pr. iz tretjega razreda pre-. šel v drugega brez vozovnice ali brez doplačilne j karte, bo moral plačati dvojno ceno tistega raz-1 reda, povrh pa še kazen 50 lir. ,
Kaka razlika od našega poslovilnega večera! Nismo si nadejali, da zmore Rafko kaj takega. Čeprav je bil vedno miren in tako ponižen, je danes pokazal, da je edini izmed njih: maturus ad vitam. Tako so vsaj zaključili resno debato, potem pa je zadonela pesem »Konec šole je sedaj«! Ta večer bo ostal vsem v najlepšem spominu.
Novice iz Države
Silovito neurje nad Biello. V petek proti večeru so se nad industrijsko mestece Biello pri-podili težki oblaki. Ko je bilo nebo vse črno prepreženo, je potegnil silovit piš, ki je začel trgati razne napeljave, metati s streh opeko, preklicevati dimnike in manjše gospodarsko stavbe. Takoj nato pa se je vsula ploha, kakršne niti najstarejši krajevni prebivalci ne pomnijo. Vmes je sekala toča, debela kot kokošja jajca. Prva posledica je bila, da so bile pobite skoro vse šipe. Vsi vrtni nasadi so bili uničeni, sadno in lepotično drevje pa okleščeno. Nikjer ni ostalo nobenega nezrelega sadeža več. Tudi tramvajski vozovi so bili močno obtolčeni. Videti je bilo, kakor da bi bili obstreljevani s strojnicami. Toča pa je naredila velikansko škodo tudi v tkalskih tovarnah, ki imajo strehe iz debelega motnega stekla. Vse to steklo, ki ga je bilo v celem okrog 35.000 štiri jaških metrov, je bilo razbito. Mnogi delavci, ki so bili v tovarni pri delu, so bili lažje poškodovani. Nevarnost je bila tolikšna, da so ljudje bežali kar v protiletalska zaveti&ča. Po dobri uri so se oblaki od-podili naprej. Vse škode oblasti le niso mogle preceniti. Znaša pa gotovo veliko milijonov. Pomisliti je treba, da ni ostala sko aj nobena šipa cela in bodo morali oškodovanci kupiti v celem več kakor 50.000 štirijaških metrov novega stekla.
V	mestecu in okolici letos ne bo ne sadja niti poljskih pridelkov. Povrh pa je tudi zelo veliko poslopij občutno poškodovanih. Oblasti so takoj priskočile oškodovanemu prebivalstvu na pomoč.
Velike zbirke volne in drugega materiala v Milanu. Te dni so vse ljudske in srednje šole v Milanu zaključile šolsko leto. Za prestop v prvo gimnazijo so bili sprejemni izpiti po novih določilih šolskega zakona. H končni statistiki so dodali tudi poročilo o veliki domovinski vnemi milanskih šolarjev. Nabrali so namreč več kakor
300.000	kg raznega odvrženega materiala, iti uporabljivih odpadkov, poleg velikih množin volnenega blaga.
Neprevidnost ga je veljala življenje. 27-letni Domenico Cignarelli iz Barija se je iz okolice vračal v mesto. Ker je bil tramvaj prepoln, se je mož držal na vnanjih stopnicah. Ko pa je tramvaj pripeljal v pristanišče do križišča z železniško progo, je tramvaj švignil tik mimo lokomotive. Tedaj se je Cignarelli podrgnil oh lokomotivo in padel s stopnice. Zletel je pod tramvajsko kolesje, ki ga je zdrobilo. Po prevozu v bolnišnico je mož umrl.
Vihar, ki jo podiral hiše. Konec preteklega tedna je divjal nad okolico Aosta silovit vihar. Zabučalo je okrog hribov, nakar je vrtinec planil v kotline, kjer stoji trg Quassolo. Vrtinec je trgal strehe raz hiš in podiral stavbe. Veliko število kmečkih hiš so je sesulo, razdrtih pa je bilo tudi veliko gospodarskih poslopij. Večinoma se je ljudem posrečilo pobegniti iz podirajočih se hiš na prosto, vendar je bilo tudi nekaj takšnih nesrečnikov, ki jih je nesreča pogubila. Poleg človeških žrtev in velike gmotne škode bodo kmetje obžalovali tudi pogin velikega števila živine. Škoda znaša več kakor milijon. Oblasti 60 k reševalnim delom takoj poslale močne oddelke vojaštva.
Nesreče. Ko je v domačem hlevu živini po-kladal seno, je krava z rogom udarila v Cvetka Doljaka iz okolice Gorizije. Udarec mu je zdrobil komolec leve roke. Kmeta Ivana Trevizana pa je na paši napadel junec, ki je zbezljal. Žival mu je močno poškodovala levo nadlaket. 65-letna Ivanka Stanič iz Gorcgne pri Canalu je padla in si zlomila levo ključnico.
ROMAN
RDEČI KROG
Talija je vzela iz škatle, kar je bilo v njej. Najprej je vzela dolgo rokavico, ki ji je segala skoraj do komolca. Bila je to moška rokavica za na levo roko. Druga stvar pa je bil dolg, oster šilasti nož, ki je imel pri ročaju košaro kot branik. Talija je zelo previdno obračala nož nekaj časa v rokah, potem pa je potipala ostrino. Bila je ostra kot britev. Talija je še dolgo časa sedela in gledala bodež ter rokavico. Potem jo vstala, šla k telefonu in poklicala neko številko. Čakala je dolgo, potem pa ji je telefonistka javila, da ne more dobiti zaželene zveze.
Ob devetih.
Talija je pogledala na uro. Pol devetih je bilo že proč. Za ponovno teleloniranje ni imela več časa. Dala je rokavico in nož v veliko usnjato ročno torbo, oblekla plašč in odšla.
Pol ure pozneje sta Derricli Yale in mr. Parr šla po stopnicah k Froyantoveniu stanovanju. Služabnik ju je sprejel.
Prva reč, ki jo jo Derrick Yalc opazil, je bila ta, da je bil hodnik sijajno razsvetljen. Vse luči v predsobi so gorele in prav tako tudi po vsem stopnišču. To jo bilo vse skupaj zelo čudno, čo upoštevamo mr. Froyantovo skopost. Navadno se je Froyant zadovoljil t eno samo slabotno lučjo na hodniku. Vse druge sobe, v katerih ni imel opravka, »o bile vedno temne.
Knjižnica je bila velika soba, v katero se je prišlo iz glavne dvorane. Njena vrata so bila odprta na stežaj. Obiskovalca sta takoj opazila, da je bila ta soba prav tako sijajno razsvetljena kot vse ostale sobe.
Harwey Froyant je sedel pri pisalni mizi. Na njegovem utrujenem obrazu si opazil rahel nasmeh. Iz vsake njeogve kretnje in sploh iz vsega je bilo videti, da je Froyant zelo zadovoljen sam s seboj.
»Sijajno, gospoda,« je dejal Froyant skoraj vzhičeno. Na kratko vama bom povedal nekaj informacij, ki vaju bodo prav gotovo presenetile in obenem zabavale. Pri tem je hrknil in si pomel roke. »Pravkar sein poklical po telefonu glavnega policijskega upravnika, mr. Parr,« pri tem je le ostro pogledal plečatega detektiva. »V primeru, kakršen je ta, hoče biti človek le na varnem. Prav nič ne vesta, gospoda moja, kaj se vama lahko primeri potem, ko bosta zapustila to hišo. O naši skrivnosti pa ni dobro, da bi Imeli preveč prič. Ali ne bi svoji suknji odložila? Povest, ki vaina jo boni povedal, bo trajala nekoliko dalj časa kot pa si mislita.«
Zdajci je zazvonil telefonski zvonec. Oba sta Froyanta pozorno opazovala, ko je snel telefonsko slušalko.
»Da, da, gospod polkovnik,« je dejal Froyant. »Nekaj zelo važnega vam imam povedati! Ali vas lahko spet pokličem čez kratek čas? Ali boste še tam? Dobro.«
Froyant je spet položil slušalko na svoje mesto.
Parr in Yale sta opazila kako je namršil obrvi in potem povzel:
»Mislim, da bo boljše, če kar takoj govorim s polkovnikom. Če ne zamerita, vstopita prosim kar v naslednjo sobo in zaprita vrata. Nočem, da bi že vnaprej zvedela to, s čimer vaju mislim presenetiti.«
»Sevada greva,« je dejal Parr in je odšel iz sobe.
Derrick Yale se je obotavljal.
»Ali se ta važna stvar, ki nama jo nameravate povedati, tiče Rdečega kroga?« je vprašal Yale.
»Vam bom že povedal,« je odvrnil mr. Froyant. »Dajte mi še pet minut časa, pa boste tudi vi deležni razburljive senzacije.«
Derrick Yalo se je smejal. Pa tudi Parr, ki je medtem prišel v glavno dvorano, se je nasmehnil.
»Meno ni tako lahko razburiti,£ je dejal Yale,
Yale je prišel iz sobe. Na pragu se je spet za trenutek ustavil, roko pa je pridržal na kljuki.
»Pozneje pa mislim, da bo tudi meni mogoče, da vam bom povedal nekaj o naši mladi prijateljici Drumondovi,« je dejal Yale. »Oh, saj vem, da se zanjo ne zanimate preveč, toda ta mala pove-stica, ki vam jo bom povedal, vas bo morda zanimala prav toliko, kolikor povest, ki jo nameravate povedati vi nam.«
Parr je videl, kako se je Yale nasmehnil in je domneval, da je Froyant zagodrnjal nekaj neprijetnega o Taliji Drummondovi.
Derrick Yale je nalahno zaprl vrata.
»Rad bi vedel, kaj ima tako senzacionalnega povedati, mr. Parr,« je zamišljeno dejal Yale. »In za vraga neki ima povedati vašemu polkovniku?«
Oba sta odšla v sprejemnico, ki je bila tudi bogato razsvetljena.)
»To je pa nenavadno, kaj ne, Steerr?« je dejal Yale, ki je poznal komornika.
»Da, gospod,« je dejal postavni mož. »Kar se tie električnega toka ni mr. Froyant ponavadi potraten. Toda ukazal mi je, na bodo to noč vse luči prižgane, ker se noče izpostavljati nobeni nevarnosti. Kaj je hotel s tem reči, pa mi ni znano. Še nikoli v svojem življenju ga nisem videl, da bi delal kaj takega. V žepu ima dva nabita revolverja in to sc mi zdi posebno čudno, kajti mr. Froyant principielno sovraži vsako strelno orožje.«
»Kako pa veste, da ima dva revolverja?« je vprašal Parr rezko.
»Zato, ker sem ju jaz nabil,« je odgovoril komornik. »Veste, zelo dobro se spoznam na strelno orožje še od takrat, ko sem služil pri vojakih. Eden izmed obeh revolverjev je tudi moja last.«
Derrick Yale je zažvižgal in pomembno pogledal proti inšpektorju Parru.
»Kaže, da Froyant, razen tega, da pozna Rdeči krog, pričakuje še kakšen drugi obisk,« je dejal Vale. »Mimogrede rečeno, mr. Parr, ali imate kaj mož na razpolago?«
(Parr je prikimal,
Zdravje Ljubljančanov v zadnjem polstoletju
S snago in higieno se je zdravstveno stanje silno izboljšalo
Ljubljana, junija 1942.
Zdravstvene razmere v Ljubljani bi bile sedaj že kolikor toliko zadovoljive, saj razni podatki, ki smo jih navedli v naših zadnjih člankih o številu kopališč, javnih in zasebnih kopalnic v Ljubljani,
o	napredku komunikacij, o porabi vode in vse drugo dokazuje, da se je Ljubljana sorazmerno z novejšim tokom in duhom časa zelo hitro modernizirala. Današnji rod, ki ocenjuje življenje svojih prednikov, seveda le težko razume, kako so mogli Ljubljančani nekoč živeti v takih razmerah, kakor nam jih kažejo podatki iz minulih stoletij in desetletij, na drugi strani pa sodobniki tudi ne znamo cenili ogromnega dela rodov pred nami, da so nekdanje stanje izboljšali. Higiena v Ljubljani je v resnici stara komaj kakšnih petdeset let, saj za tolikšno dobo moramo govoriti o uradni skrbi za higieno. Sicer nam stari zgodovinski zapisniški pripovedujejo tudi že o prejšnji skrbi raznih ljubljanskih oblasti, kakor kranjskih deželnih stanov, ljubljanskih mestnih sodnikov in mestnih županov, raznih bratovščin in celo duhovščine, ki so skrbeli za ohranitev življenja Ljubljančanov, da, tudi razni obrtniški cehi so imeli nekatere predpise v takih zadevah. Ljubljano so pogosto morile razne kuge, mučilo jo je pomanjkanje vode, zdravih živil in pa tudi pomanjkanje zdravih stanovanj. Pripetilo se je včasih, zlasti ob navalu kug, da je pomrla kar naenkrat večina Ljubljančanov.
Ko govorimo o nezadostni higieni v nekdanji Ljubljani, mislimo predvsem razdobje v 19. stoletju, tja do leta 1895., ko je Ljubljano presenetil veliki potres. Potres je prišel kakor sreča v nesreči, zakaj zdramil je Ljubljančane iz njihove dotedanje udobnosti, da ne rečemo zaspanosti. Šele potres je spomnil Ljubljano, da prihajajo nove naloge, ki jih bo treba izpolniti. Bil je kakor vihar, ki očisti ozračje, da ljud je potem morejo bolj sveže zadihati. Bilo je pri potresu podrtih vse polno zgradb, za katere je bil že skrajni čas, da so izginile. 145 hiš je moralo biti odstranjenih samo ob potresu in res za nobenimi na treba biti Ljubljani žal. Druge hiše pa so bile temeljito popravljene in predelane. fo je bila prilika, da so prišla nova načela higiene pri zgraditvi nove Ljubljane do polne veljave. Pred potresom je imela Ljubljana polno tesnih in temnih ulic z visokimi in ozkimi, v globino zidanimi hišami. Te niso imele njti dovolj zraka, niti dovolj svetlobe. Nekdanji tistem ulic v Ljubljani je bil obsežen v tako imenovanih »komunskih ulicah«, ki je danes v Ljubljani že neznan. Te dvoriščne ulice so bile namreč proti glavnim cestam zaprte, pač pa so tvorile nekakšno pot med hišami s skupnim dvoriščem. V teh ulicah se je zbiralo polno nesnage. Po potresu je bila obsežna sanacija, •kar se je tudi zgodilo.
Ljubljana je po potresu hilro poskrbela za nov regulačni načrt, dalje za načrt kanalizacije in poslovala je stalna stavbna komisija za asanacijo stranišč in kanalizacije. Izginilo je vse polno starih ulic, na katerih mesto so stopile mode'rne prometne
športni drobiž
JU-
‘w Mladinski Športni »lan bodo priredili 21. ni ja''v Brežicah.
Šta-jorski nogometni klubi bodo v kratkem za-Kljuciti prvenstvene nogometne tekme. SK Kap-fenberg si je že zagotovil prvo mesto. Ilapid in Celje sla na četrtem in šestem mestu, vendar bo odigral Rapid še eno, Celje pa še tri tekme. Celje, kakor poroča mariborski dnevni!;, ima še izglede. da si pribori boljše mesto na tabeli. V Uibeli se vrste po točkah: Za Kapfenbergom z 30 točkami Gradec (21), Donawitz (19), Rapid (17), Iiosenthal (17), .Celje (15), GAK (15), Gradec SC (12), Zeltweg (10), Lipnica (6).
27. junija se bosta borila v Nemčiji svetovno znana boksača in težkoatlela Adolf lleuser in \V<dter Neusser. Dan je zanesljivo določen za borbo in tekme ne bodo več preložili.
V ponedeljski Številki smo poročali o ostri nogometni tekmi v Budimpešti n>ed izbranimi igralci hrvatskih in madžarskih klubov. Tekmi je prisostvovalo nad 20.000 ljudi. V predigri so odigrali tudi odbojko, v kaleri so zmagali Madžari z fi.O (4:0).
JosenJčani so pred dnevi slavili velik'uspeli z zmago nad najmočnejšim nasprotnikom, moštvom HAC-a iz Celovca :n ga porazili s S O. Med Jeseničani sta se odlikovala Strumbl in Janežič.
28 junija se bosta spoprijela v Rimu branitelj naslova evropskega prvaka v muSji teži Ha-lijan Ovbiuati in španski mojster Ortego iz Barcelone.
V Rimu so odprli veliko razstavo športnih fotografij. Organiziral jo je CONI.
Madžarski metalec kladiva, znani lalikoaltet Gaspar, bi skoro postal milijonar. V Ameriki mu je zapustil pokojni stric ?00.000 dolarjev, katerih pa Gaspar zaradi svetovnih dogodkov ne more dobiti.
. zveze. Komunske ulice pa so bile 6koraj popolnoma
I	odpravljene. Sčasoma so sledila tudi tlakovanja ulic.
I	Današnji rod se niti ne zaveda, kako blatne in umazane so bile nekoč ljubljanske ulice. Še okoli leta 1900. so gojili v središču mesta živino in so imele nekatere hiše gnojišča.
Sedanja bolnišnica, ki je sedaj že premajhna in zastarela, je bila dograjena šele v potresnem letu. Ob istem času je Ljubljana dobila tudi otroško bolnišnico in pa zasiino bolnišnico, ki je sedaj tudi že opuščena. Okoli leta 1900. je dobila Ljubljana reševalno postajo, ki se je pa modernizirala in izpopolnita na današnjo višino šele v času županovanja dr. Periča, to je leta 1922. in pa še potem, ko je to zahteval čas, okoli leta 1930. Leta 1900. je Ljubljana dobila tudi ljudsko kopel.
Stara ubožnica na Karlovški cesti je postala neuporabna in leta 1900. je bilo odprto v novo priključenem Vodmatu novo moderno Zavetišče za onemogle. Leta 1900. je Ljubljana dobila tudi vojaško bolnišnico in zasebni sanatorij Leotiišče. Leoni šču so sledile še druge važne zdravstvene naprave, deloma tudi iz zasebne iniciative, med katerimi je najvažnejši pred leti odprti »Šlajmerjev dom«.
Mestna občina je od potresa dalje odpirala številna zavetišča, skrbela za razne ambulatorije in zdravstvene naprave v mestu. Tudi v zadnjih sedmih letih, kar je županoval župan dr. Adiešič, je mestna občina storila vse, kar je zmogla ter je do kraja izvedla program, ki ga je postavil že v popotresnem letu tedanji mestni fizik dr. Ivan Ko-
priva, mož, ki ima za higienski napredek mesta nesporno največ zaslug, ki pa je unirl že leta 190(5. Dr. Kopriva je bil mož res redke iniciative in sodobne miselnosti, on je bil tudi tisti, ki je dajal pokojnemu županu Ivanu Hribarju največ vzpodbude za modernizacijo mesta Ljubljane v higienskem pogledu
Primerjajmo: leta 1890. je umrlo samo za jetiko 24.26% izmed vseh umrlih. Ta odstotek je naslednja leta znatno padal. Leta 1928. je znašal komaj 10.02%, lani, leta 1941. pa je skupno umrlo za jetiko komaj 81 ljudi, kar ne znaša niti ene desetine odstotka celotnega prebivalstva.
Upoštevati moramo seveda pri tem, da da so se prej vodile statistike drugače ter so bili v odstotkih umrlih upoštevani tudi tisti bolniki, ki 60 bili, bolni na »pljučih, pripeljani v ljubljanske zdravstvene zavode in so tu umrli. Vendar moramo vzeti v račun, da se je stanje v zadnjih 47 letih, torej po potresu, sodeč po umiranju za jetiko, tako zelo zboljšalo, da bi znašal kvocient umrljivosti za to boleznijo komaj dvajsetiinko nekdanje umrljivosti. Za kozami (osepnicami) pa po potresu ni umrl še noben Ljubljančan, medtem ko je bila pred potresom ta bolezen med ljubljansko mladino najbolj nevarrna in pogubna.
V	sedanjih časih pada skoraj na minimum tudi umrljivost za davico in škrlatinko, pač pa je bila do leta 1939. zelo nevarna bolezen rak v različnih tvorbah.
Dolga je bila borba Ljubljane za splošno higieno, eno najbolj važnih nalog sodobne komunalne politike in občinskega dela. Gledati moremo sedaj trej s ponosom na delo rodu pred nami in z zadovoljstvom na dosežene U6pehe, katerih srno deležni mi.
-r.
0 zavodu za obnovo industrije
Ljubljana, 17. junija.
»Trgovski list« je objavil v svoji zadnji številki informativni članek o zavodu za obnovo industrije. Zaradi zanimivosti ta članek ponatisku-jemo:
V zvezi z ukrepi za sanacijo industrije po svetovni gospodarski krizi je bil leta 1933 v Italiji ustanovljen Institut za obnovo industrije (Istituto per la Ricostruzione Industriale, skrajšano IRI). Ta zavod je prevzel nalogo finansiranja številnih podjetij, pri katerih je udeležen. Tako je nastal pod državnim okriljem mogočen industrijski koncern, ki obsega predvsem težko industrijo in pa-roplovbo.
Lani je imel IRI 157, prejšnje leto pa blizu 98 milijonov lir dobička. Od tega je prišlo 126 milijonov na dobiček pri odprodanih udeležbah, dočim je znašal čisti poslovni dobiček 31 milijonov lir nasproti 26.2, 23.3, 21.2 in 16.5 milijona v prejšnjih letih. Po pravilih je družba od lanskega dobička 20 % rezervnemu skladu, 15% je določila za izobrazbo tehnikov in inženirjev, 55% pa je dala na razpolago državi kot lastnici druž-be. Po želji Duceja je bilo od deleža za državo določenih 100 milijonov lir za vzgojo vojnih sirot, ki se hočejo posvetiti tehniki in industriji.
Poročilo za leto 1941 navaja, da se je udeležba IRI pri podjetjih lani z odprodajo udeležb nekoliko zmanjšala, vrednost ostalih udeležb pa se je povečala. Udeležba pri industrijskih obratih predstavlja po najnovejši bilanci vrednost 6.3 milijarde lir. Udeležba se nanaša na kompleks industrijskih podjetij v vrednosti 15.4 milijarde lir (prejšnje leto 11.8). Če se upoštevajo Se tri vele-banke, ki jih kontrolira IRI, tedaj se nanašajo interesi te finančne družbe na premoženjski skupek v vrednosti 40 milijard lir (prejšnje leto 31 milijard), kar pomeni, da je več ko polovica delniške glavnice italijanskih delniških družb pod vplivom IRI.
Od povečanja vrednosti vsega premoženjskega kompleksa, ki je pod vplivom IRI, v višini 9 milijard lir, pridejo 4 milijarde na povečan obseg poslov treh bank, ki jih kontrolira IRI in pri katerih ima kredite 60.000 industrijskih, obrtnih in trgovinskih obratov. Nadaljnje 3 milijarde pridejo na povečanje naložbe koncernskih podjetij, ostanek dveh milijard pa na povečanje naložb iz državnih sredstev.
Va leta svojega obstoja posveča IRI veliko skrb in izdatna sredstva izobrazbi vodilnega tehničnega osebja ter ima v tem pogledu dragocene izkušnje in velike uspehe.
Znatno bo letos razširjena tudi trgovina z Romunijo, Madžarsko, Slovaško in Finsko. Romunija bo povečala dobave industrijskega olja. Madžarska pa bo pošiljala tudi pridelke iz Bačke. Nova velika klavnica v Novem Sadu bo središče izvoza mesa v Italijo. Povečane bodo tudi hrvat-ske dobave.
Zmanjšati se utegne samo trgovinski promet s Švico in Francijo, ker se je zmanjšala proizvajalna sposobnost Švice pri onem blagu, ki najbolj zanima Italijo, in ker je izvozna *sposobnost nezasedene Francije razmeroma šibka. Trgovinski promet s Portugalsko se je že lani razširil, dobro pa se bo razvijal tudi promet s Turčijo po obnovi železniške zveze med Turčijo in Bolgarijo.
V Italiji je vse ukrenjeno, da bo na razpo-
lago čim več blaga za zunanjo trgovino. V poštev pridejo predvsem tekstilni izdelki in vrtnarski pridelki. Tekstilna industrija je ena najvažnejših izvoznih industrij Italije.
V treh vrstah...
Na Hrvatskcm nameravajo kakor v drugih deželah rešiti cigansko vprašanje s tem, da bodo zbrali cigane v posebnih taboriščih, kjer 6e bodo lahko izučili v kakem poklicu.
Nesreča. Delavec Jože Capan je za papirno tovarno v Volšpcrku podiral v gozdu smreke. Nesreča pa je hotela, da je zašel pod padajoče drevo, ki ga je tako močno oplazilo, da je 6 hudimi poškodbami obležal. Po prevozu v volšper-ško bolnišnico je umrl.
Tečaj za voditeljice otroikiji vrtcev na Bledu. 50 koToških deklet iz višjih razredov srednjih šol so na Bledu v posebnem tečaju pripravljali za izvrševanje službe v vojnih napravah narodnoso-cialističnega gibanja. Učenke so po končanem tečaju pred dnevi prevzele svoja m«sta.
V Velikih Laščah je pritisnil ^oz ob 6kalo 28 letno Elizabeto Paternostovo in ji hudo poškodoval desno nogo. Ponesrečen ko so pripeljali v ljubljansk bolnišnico.
Cena prašičkom je nekoliko padla. Tako poročajo iz Novega mesta, da so 6e dobili na zadnjem sejmu prašički že po 300 lir. Na sejmu je bilo prodanih 129 prašičkov, ki so jih v večini pripeljali kmetje iz Kostanjevice in Stične ter okoliških vasi.	'
Na smrt obsojen Korošec. V Celovcu je bilo uradno objavljeno: »32 letni Kiliia-n Schaus6 iz St. Petra pri Celovcu je bil 18. februarja pred posebnim sodiščem obsojen zaradi pripravljanja veleizdaje na smrt in na trajno izgubo časti. Usmrčen je bil 12. junija. Obsojenec, ki je že več let deloval proti državi, je skušal kot veleizdajalec razkrajati odporno silo nemškega naroda.
V Vrbskem jezeru je utonil v soboto 21 letni kmečki 6in Friderik Simanek. Tako je v kratkem času utonilo v tem jezeru več oseb.
V Lescah pri Bledu je umrla gospa Lucija Jeglič, stara šele 38 let. Zapušča moža Andreja in
4	otroke.
Tudi pri Sv. Križu nad Jesenicami 60 odprli otroški vrtec.f
V Medvodah so imeli kuharski tečaj, katerega 6e je udeležilo veliko število žena in deklet.
1000 murvnih sadik je dala brezplačno srbska vlada ljudstvu v rekovskem okraju, da bi začeli gojiti sviiloprejko.
Nad 1 milijon dvesto tisoč njiv 60 posejali letos po Srbiji, da bi tako preskrbeli svoj narod. Lansko jesen je bilo radi posebnih dogodkov marsikje delo sicer onemogočeno, zato pa so se podvizali Srbi spomladi in čim največ posadili. Delo pridnega naroda je pohvalil 6 posebno poslanico srbski ministrski predsednik general Nedič.
Filatelistično razstavo so odprli v Belgradu. Trajala bo do 28. junija.
»Obnova* poroča o bivši Jugoslaviji med drugim: »Kdo naj se še peha in bori za to usodno kombinacijo? Srbi nočemo ne živi ne mrtvi znova v ta jugoslovanski pekel. Na to trhlo desko ne bomo več 6topili.«
nov
Ljubliana
Koledar
Danes, četrtek, 18. junija: Efren Sir.
Petek, 19. junija: Gervazij in Prpt.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek-
Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Prodaja sladoleda m slaščic po ulicah ter krošnjarjenje s slaščicami v javnih lokalih je z
ministrsko uredbo prepovedano tudi v Ljubljani in po vsej Ljubljanski pokrajini. Prodajanje sladoleda po ulicah je v Ljubljani sicer že več let prepovedano, vendar 60 6e pa prodajalci spet pojavili, zlasti na robu mestne občine. Mestno poglavarstvo bo po svojih organih strogo nadzorovalo izvajanje te naraibe in prestopke tudi kaznovalo.
Sklepne produkcijo Glasbene akademije in 6rednje glasbene šole bodo v naslednjih dnfeh:
I.vv nedeljo 2. VI. ob 10.30 v veliki filharmonični dvorani; II. v ponedeljek 22. VI. ob 18.15 lstotam; III. v sredo 24. VI. ob 18 v mali filharmonični dvorani, IV. v petek 26. VI. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani; V. v nedelje 28. VI. ob 10.30 v Hubadovi dvorani (Glasbena Matica; VI. v ponedeljek 29. VI. ob 10.30 v veliki filharmonični dvorani. — III. produkcija je namenjena komorni glasbi; V. orgelski glasbi, ostale bodo pa obsegale mešane sporede (petje, klavir, violino in druge orkestralske inštrumente). Sporedi za produkcije, ki veljajo obenem kot vstopnice bodo naprodaj v Matični knjigarni. (Cena 3 lire, za dijake 1 liro.)
KOR
S O L I N G E N
LAME E RA SOI Dl SICUREZZA Dl QUALITA*
REZILA IN KVALIT. VARNOSTNE BRITVE
Per 1’Italia A. L MI Za I,alii°
Lame e rasoi — Coetellerie Rezila in britve, razni noži • Coiso Italia 68 — MILANO
Ljubljansko gledališče
Drama:
Četrtek, 18. junija ob 17.30: »šola za žene«. Red četrtek.
Petek, 19. junija: Zaprto.
Sobota, 20. junija ob 17."50: »Kralj na Betajnovi«. Red Premierski. .
Nedelja, 21. junija ob 17: »Romeo in Julija«.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 22. junija: Zaprto.
Opora:
Četrtek, 18. junija ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red B.
Petek, 19. junija ob 17: »La Boheme«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 24 lir navzdol.
Sobota, 20. junija ob 16.30: »Carmen«. Red A.
Gostovanje Elze Kurlovčeve.
Nedelja, 21. junija ob 15: »Boccaccio«. Izven.
Znižane cene od 18 lir navzdol.
Ponedeljek, 22. junija: Zaprto.
•
Drugo gostovanje Zlate Gjungjenčeve bo
v petek 19. t. m. ob 17, v Puccinijevi operi »La Boheme«, v kateri bo pela partijo Mimi. Pevske in igralske kvalitete te umetnice so našemu občinstvu izza njenega delovanja v Ljub-, Ijani dobro znane in cenjene, zato bo njeno gostovanje pozdravilo s posebnim zadovoljstvom. Opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno zagotovi vstopnice.
V	soboto bo prva letošnja uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«, za red Premierski. Zasedba bo sledeča: Kantor — Pavel Kovič, Hana — Corinškova, Francka — Kraljeva, Nina — Simčičeva, Krneč — Košič, Maks — VI Skrbinšek, župnik — J. Kovič. Bernot Nakret, sodnik — Gorinšek, njegova zena Kovičeva, Lužarica — Starčeva, oskrb-. nik — Košuta, kmetje — Malec, Verdenik, Ver-tm. Režiser: Jože Kovič.
, ,-.1^nj^‘>vsl<i.i: »Evgenij Onjcgin«. Opera v sedmih slikah. Petii bodo: Larina — Poličeva,
I	atjana — TIeybalova, .Olga — Španova, Onje-gin — Primožič, Lenaki — Sladoljev, Gremin — Lu,pša , Eilipjevna — Stritarjeva. Triquet — ?• Sa"?>n- stotnik — Škabar. Znreeki — Dolničar, Gillot — Mencin. Dirigent: A. Neffat. režiser: C. Debevec, zborovodja — R. Simoniti, koreograf: inž. P. ^olovin.
V. HEISER
22
Zdravnik gre 1? križem svet
Niaš junak je bil vedno brezhibno napravljen: ko je bil vsak drugi oznojen in prašen, je bil on čeden in svež. Nekoč smo bili na potovanju in iskali gobavce. Spremljal me je tudi dr. George Stattuck iz Bostona. Bili smo na odprtem imorju pred vzhodno samar-sko obalo, ko je dejal: »Nerodno mi je, da sem pozabil svojo zobno ščetko. Mislim, da je ne bo mogoče tu dobiti.«
Najbližja prodajalnica je bila več milj daleč, m ne da bi pri tem kaj mislil, sem dejal:	»Cullen	bi	vam jo
lahko priskrbel.« In Cullen me ni razočaral: »Jasno! Prav tu imam eno novo razkuženo ščetko,« je precej odgovoril in stikal po žepu.
»Nemara imate pri sebi tudi čokoladne sladkorčke?« sem vprašal v šali.
»Ali hočete kar celo škatlo!*« mi je odvrnil in mi ponudil polkilogramski zavitfek, ki ga jo odnekod privlekel na dan, kakor čarovnik, ki vleče zajčke iz klobuka.
Ena najvažnejših nalog vsakega zdravstvenega oddelka je bilo sestavljanje seznamov rojstev, ki tvorijo bistven dokaz napredka. Preden smo začeli z delom v Manili, je bilo vpisanih samo 40 odstotkov vseh rojstev, v nekaterih pokrajinah pa je ibila številka
.se neznatnejša. Z vztrajnimi napori pa smo jx>časi zbrali vse potrebne podatke: zdravstveni nadzorniki so poizvedovali, kje in koliko otrok «e je irodilo; vrh tega smo dobivali podatke iz cerkvenih krstnih zapiskov.
Prav hude^ preglavice so nam delala pokopališča. Za časa Špancev so mrliče običajno pokopavali v jame ali grobnice, ki so jih navadno jemali v najem za pet let. Ko je ta doba potekla, so premožnejši podaljšali najemninsko pogodbo ali jih dali izpokati, da bi jih za zadnji počitek polagali v kripte. Če pa ni nihče za grob več plačal, je lastnik kosti kratkomalo pometal ven.
Ko so Amerikanci prišli na otočje, so pisali domov o velikih kupih človeških kosti, ki so jih našli za vsako cerkvijo, in marsikatera piščali ali golenica je romala v Združene države kot redkost iz te čudne in oddaljene dežele. V mpnj kakor dveh letih 60 iz-ginile vse kosti s pokopališčem v Pacu. Včasih so v nejasnih okoliščinah odkrili del^ okostja in često smo bili v dvomu, če ni šlo za kak zločin.
Zdelo se je, da ni nikjer nobenegft zapiska, po katerih pokopališčih je bila večina mrličev pokopanih, ki so
bili raztreseni tu pa tam po Manili. Često se je dogajalo, da so sorodniki, ki so bili pri pogrebu svojca, odkrili, da je bilo v grobu polno kosti. Včasih so po pet do šest mrličev pokopali v istem grobu.
Guvernerja Tafta je stanje po pokopališčih hudo bolelo. Dal je izglasovati zakon, po katerem je vsakdo moral imeti posebno dovol jenje za po-pok na določenem kraju. Ker ni vedel, kateremu uradu bi prepustil posle, je izvajanje in nadzorstvo naložil zdravstvenemu oddelku, čeprav je šlo bolj za lepotno kakor za zdravstveno vprašanje.
Pregledati smo morali vsa pokopališča in poslušati pritožbe, iz katerih so se včasih rodile sodnijske pravde in osebna prerekanja. Pega pa smo se skušali vedno izogibati.
Ker sem imel oblast v mnogih važnih poslih, so me stalno nadlegovali razni ljudje, ki so iskali svoje koristi.
Izdelovalec nagrobnih spomenikov me je nekoč prosil, če bi smel z mojim dovoljenjem dati natisniti svoj oglas na hrbtni strani uradnih mrliških listov; za plačilo mi je obljubil, da mi bo na pokopališču postavil najlepši nagrobnik.
Potem sem še moral še z velikimi težavami oteipati raznih trgovskih zastopnikov. Prebrisan Amerikanec irskega pokolenja po imenu Kelley je spoznal, da se moramo v službi često odpraviti hitro iz kraja v kraj, kjer
smo morali nuditi pomoč, pa je zato stalno bil za menoj in mi prigovarjal, naj bi kupil motorno kolo, ki je prav tedaj prišlo na trg. Pri tem je pokazal znano vztrajnost svojega plemena, da sem sega le težko znebil. Kadar sem se odpravil na južino v »Army and Navy Club«, sem navadno hodil po stari široki cesti, ki je bila prepolna vozil in pešcev. Nekega dne pa sem šel skozi drevored, ki je bil ob opoldanski uri skorajda prazen, kar zaslišim Kelleya, kako me pozdravlja s svojega motornega kolesa.
»Ustavite «e za hip, prosim. Rad bi vaim pokazal, kako odlično moj stroj deluje.«
Včasih sem se precej zanimal za kolesarske tekme. Zato sem se kar vdal njegovemu vabilu in 6edel na sedež. Nekaj časa sem občudoval spretno napravo in se z nio malo igral, ko sem nenadoma — ne da bi hotel — nekaj sprožil in vsa stvar se je precej spravila v dir. Še nikdar se nisem vozil z motornim kolesom, ki ga nisem prav nič poznal, in zato tudi nisem vedel, kako ga je treba ustaviti. Ni mi preostalo drugega, ko da sem se vozil z njim okirog in okrog drevoreda.
Kellev je nekaj kričal in mi pojasnjeval, a motor je -delal tak hrup, da nisem mogel prav nič slišati. Nato je stekel na drugo stran, da bi me tamkaj prestregel in spet mi je z vso močjo svojih pljuč nekaj zaklical ter trobil skozi dlani, a zaman. Vozil sem
se kar naprej v krogu in se spraševal, koliko goriva bo še neki v hranilniku, hkrati pa sem prosil Boga. naj mi ne pošlje na cesto kake ovire, preden ne bi vožnja bila pri kraju.
Peljal sera se okrog drevoreda najmanj desetkrat, Kelley pa je dirjal sem in tja. Obraz se mu je čedalje bolj kremžil, ko mi je tulil svoja navodila, ki so se izgubila v groznem trušču.
Nenadoma sem v daljavi zagledal cizo. Takoj sem krenil vstran, da bi se ji izognil, tedaj pa sem nevede za-vrtil ročico za pogon: na moje začudenje je stroj še povečal svojo blazno brzino. To me’ je presenetilo: ko sem bil še kolesar, sem vedel, da je bistve-no’ Aa Je. r°čaj prav trden; nikdar mi ne bi šinilo v glavo, da pri motornem kolesu ročaj služi za uravnavo hitrosti; a tako je v resnici bilo.
Ko sem se prepričal, da imam zdaj vražji stroj v oblasti, sem se še malo zabaval in ročico vrtel, dokler nisem dosegel hitrosti 60 do 70 milj na uro. Kelley je bil ves iz sebe: ko je sprevidel, da brez haska skače naokrog, je ostal kar na mestu in cepetal ko noirec.
Po treh ali štirih krožnih vožnjah se mi je zasmilil in sem privozil do njega in se hipoma nstavil.
»Res dobro deluje!« sem mu dejal in zlezel z motorja, ko da se ni nič zgodilo in se odpravil na pot k južini,
Zdravstveni urad se je za pomoč vedno naslanjal na »Znanstveni urad«.
Zgodovina vzklika »Arriba Espana!«
Ta klic je star že skoraj 300 let, a s takšnim navdušenjem ga menda še nikdar niso izgovarjali kot danes
Ob slovesnih prilikah, slavnostih ali prireditvah.
na kakšnih večjih pri katerih dajejo
duška svoiemu navdušenja za narodno stvar, španski falangisti vzklikajo »Arriba Espailal«. kar bi v nekom	smislu	ustrezalo na	primer	italijanskemu »A	noi!«.	Po naše bi	se »Arriba
Espana« rekllo:	»Španjja, na noge!«	ali kar	»Živela Španija!«,	če se	ne držimo	preveč	do-
besedne prestave. Neki sotrudnik lista »Arriba Espana!«. ki izhaja v Pairuploni, je zadnjič napisal v tern časopisu zanimiv članek, v katerem razlaga, od kdaj Španci ta vzklik sploh poznajo.
Na splošno prevladuje mnenje, da so vzklik »Arriba Espana!« začeli uporabljati šele v najnovejšem času oziroma da ga je vpeljal šele Jose Antonio Primo de Rivera oziroma kdo od njegovih sodelavcev ali sovrstnikov. To nazira-nje pa je napačno. Prvi španski falangisti so ta vzklik pobrali v starih španskih analih. Prvi, ki je dal duška svojemu narodnemu navdušenju z vzklikom »Arriba Espana!«, je bil Antonio Hurtudo de Mendoza, tajnik kralja Filipa IV. in eden največjih pesnikov svoje dobe. Zapisal je ta vzklik v neki svoji pesmi, ki jo je zložil okrog leta 1650. Španija je teda j preživljala dobo narodnega propadanja. — Velika Španija Filipa II. je bila na tem, da jo ugonobijo notranje razprtije in politične spletke doma in zunaj. In Hortado de Mendoza se je tedaj obrnil na dvorjane in druge, ki bi lahko vsaj nekoliko pripomogli k ponovnemu dvigu Španije, s pesmijo, v kateri je napisal med drugim: »Ne, gospodje, ne izgubljajte poguma.
Diabetiki in njih sposobnost za delo
Po najnovejših statističnih podatkih — piše agencija »La Corrispondenzu« iz Rima — je v Nemčiji okrog 180.000 ljudi, ki imajo sladkorno bolezen. Od teh je 64.000 moških od 18 do 45. leta starosti. Delovna sposobnost teh ljudi se zaradi bolezni ni prav nič zmanjšala, pa naj bo njihova bolezen lažje ali težje vrste. Niso to več • samo domneve, pač pa ugotovitve, do katerih so strokovnjaki prisili na podlagi f>o-skusov » diabetiki. Zelo resnega značaja pa so komplikacije, ki lahko nastopijo pri sladkorno bolnih, zlasti komplikacije s k^rvjo. Vsekakor je prognoza za bodoče zlasti spričo sedanjih vojnih časov, ugodna. Približno 82 odstotkov diabetikov, ki so jih zdravniško preiskali pred dvema letoma nemški zdravniki, še vedno lahko prav tako dobro opravlja svojo službo po raznih poklicih in jih sladkorna bolezen pri tem prav nič ne moti. Sladkorna bolezen je to-tej hujše prizadela razmeroma mahjen odstotek te vrste bolnikov.
Dve, tri o Sumatri
Tudi ta otok je odkril Italijan
Otok Sumatro, ki je zn Borneom največji v vsej Nizozemski Indiji in ki meri približno toliko kot poldruga Italija, je v (4. stoletju odkril Italijan Odorico iz Pordenona. Ta vrli Furlan je tedaj tako napisal o ljudstvu, ki je živelo na Sumatri: »To l judstvo je zelo krvoločno in polno zlobe, kajti prav s takšnim tekom jč človeško meso kot mi govedino «
Dane« so to navado že opustili, dočim so bili Sumatranci še konec preteklega stoletja ljudožrei. vsaj v kolikor je bilo to v zvezi z izrečenimi obsodbami. Tiste zločince, ki so sc pregrešili s prešuštvom, z umorom ali z vohunstvom, so namreč kar zaklali in pojedli.
Vzhodna obala otoka Sumatre je zelo nizka in jo morje preplavlja daleč v notranjost, celo* do 20 km. Tako «e človek tu lahko s čolnom vozi po gosto zaraščenih tropskih gozdovih.
Macedonski delavci v Nemčiji
Dopisnik »CE« iz Aten poroča, zdaj odšlo iz Macedonije v Nei
da je	do-
lemčijo osem	posebnih	viakov,	s	katerimi	se je	odpeljalo	tja
okrog	26.000	delavcev,	da	dobe	tam novo	za-
poslitev. Poročevalec pripominja, da so danes med delavci, ki delajo v Nemčiji, zastopane že vse evropske narodnosti.
Španija mora znova vstati. Arriba Espana!«
Po španski deželi je šel tedaj, pravi omenjeni časnikar, prvikrat ta vzklik oziroma klic po narodnem prerojenju. Hurtado de Mendoza pa ni bil zadnji, ki je s tem vzklikom opominjal propadajočo Španijo, naj se spet strezni oziroma ubere drugačno, častnejšo pot, kakor pa jo je tedaj začela hoditi. Če prelistamo zgodovino Španije zadnjih treh stoletij, lahko ugotovimo, da so »Arriba Espafia!« vzklikali tudi prvoborjtelji sedanjega gibanja falangistov, ko so spoznali, da mora Španija začeti s čisto drugačnim notranjim in zunanjim političnim življenjem, če se hoče izvleči iz močvirja, v katerega je zašla v iprejšnjih časih ter spet pristati močna, kakor je bila močna v svoji najslavnejši dobi, v dobi osvojevanj in odkrivanj no-
vih dežela. Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja je vedno pogosteje in odločneje slišal ta klic po narodnem dvigu. Nastalo je novo narodno gibanje, v katerem je eno vodilnih vlog igral Migudl de Unamuno. To je bilo gibanje, ki je nekatere navdajalo z malodušjem in črnogledostjo, drngi pa so videli v njem veliko in v narodnem pogledu plodonosno akcijo.
Leta 1899. je izšla v Španiji knjiga pod naslovom »El problema nacional« (Narodno vprašanje), v kateri pisec Macias Picabea znova kliče Španijo na noge s prav tistim »A.rriba Espana!«, s katerim je svoj čas Hurtado de Mendoza opominjal španske dvorjane in druge pomehkužence k spreobrnjenju.
Bojni vzklik španskih falangistov ima za seboj že precejšen kos zgodovine, čeprav ga morda niso nikdar izgovarjali s tolikšnim navdušenjem, kakor ga vprav sedanji španski falangisti po srečno prestani državljanski vojni, ki je Španijo skoraj položila na tla in ji je bilo res treba pomagati na noge oziroma ji z najpristojnejših in odločujočih mest zaklicati, naj vstane.
Železnice, ki drže čez bivšo Poljsko
Treba je upoštevati, da gredo zdaj skoraj vse pošiljke vojaštva in orožja
vprav preko njih
Posebni nemški dopisnik poroča o vprašanju železniškega prometa na ozemlju bivše Poljske in o velikih nalogah, ki jih je nemška železniška uprava morala prevzeti in izpolniti vprav na tem osvojenem vzhodnem področju. Piše takole: Naloge poljskih železnic so danes izredno obširne in zamotane, nič manj pa ne bodo v bodoče, kek ne bo več neštetih prevozov vojaštva in vojaških potrebščin in ko se bo začelo umno izkoriščanje novih obširnih vzhodnih področij, ki se bodo odprla nemškemu udejstvovanju. Nemška uprava v generalni poljski guberniji — piše omenjeni posebni dopisnik — je morala na polju železniških prometnih zvez ne samo čimprej popraviti škodo, ki so jo Poljaki povzročili začasa bojev 1. 1939 ter znova vpostaviti promet, pač pa na drugi 6trani v neki meri prometne zveze tudi zboljšati, da bi mogle ustrezati velikim zahtevam zlasti zdaj v vojnem času, ko je vprav po železnicah treba prepeljati ogromno vojaštva in
vojaških potrebščin.
Treba je upoštevati, da gredo skoraj vse pošiljke vojaštva in vojaških potrebščin vprav preko poljskega ozemlja na rusko bojišče. V generalni guberniji imajo danes okrog 7000 km železnic, in sicer 6400 km normalnotirnih, kakih 600 km pa ozkotirnih, januarja 1. 1940. je bilo tam 45.000 ljudi, ki so bili zaposleni pri železnici, po dveh letih, torej januarja letos, pa že 102.000. Od vsega zaposlenega osebja pa je samo kakšnih 7 odstotkov Nemcev ali pripadnikov drugih narodnosti, ki žive v pravi Nemčiji, vseh drugih 93 odstotkov pri železnici v poljski guberniji zaposlenih ljudi pa tvorijo Poljaki, Ukrajinci, Gorali itd. Železnice Vzhoda, kakor jih danes imenujejo, pa opravljajo poleg tega neposredni blagovni promet z Italijo, Madžarsko, Švico in Slovaško. Lani je šlo preko generalne ipoljske gubernije 1,120.000 ton raznovrstnega blaga, ki so ga prepeljali po železnicah.
žalitev je bila v vseh časih velik greh
Odstotek zaradi žaljenja časti obsojenih je pri ženskah večji kot pri moških, med poročenci večji kot pri samcih in med izobraženci spet večji kot med
nepismenimi
»Tisti, ki mi vzame življenje, mi vzame vse, | do občutja zla, ki mi ga je storil. Nasprotno pa je oni, ki me je obsul z žaljivkami, trdno prepričan, da mi je pustil življenje, polno viharjev: Rana, prizadejana s sleparijo in žalitvijo, se nikdar popolnoma ne zaceli,« je dejal nekoč v poslanski zbornici Beaumarcliais.
Te pomembne besede navaja v svojem zanimivem članku, v katerem razpravlja o žaljenju časti, Francesco Argenta. V njem med drugim piše, da so ljudje vseh časov smatrali za velik greh, če je kdo koga oklevetal, mu jemal dobro ime ali ga kakor koli žalil. In ta greh so znali v vseh časih na primeren, učinkovit način tudi kaznovati, kajti zavedali so se, da res ni takšna malenkost, če kdo komu žali, ali vzame čast. S tem. da ga okleveta, mu vseka rano, ki se res nikdur ne zaceli, kakor je dejal Beau-marchais.
V starodavnem Egiptu so na primer kaznovali vsakogar, ki je komu škodoval na časti, s tem, da so mu odrezali jezik, stari Rimljani pa so takšnim grešnikom neizbrisno vtisnili na čelo črko »K«, da jih je po tem sramotnem žigu vsak lahko od daleč spoznal in se jih izogibal.
Na koncu njegovega zanimivega članka pa Francesco Argenta v torinski »Stampi« navaja zanimive številčne podatke, ki kažejo med drugim, da so ženske dosti bolj nagnjene k temu, da koga oklevetajo in mn jemljejo dobro ime in čast. kot pa moški. Takole nekako piše:
Z uveljavljenjem novega kazenskega zakonika (prav nasprotno se je izkazalo tedaj, kd je začel veljati prejšnji zakonik iz leta 1889.) je število tistih, ki so bili obsojeni zaradi žaljenja časti, znatno padlo. Na vsakih 100.000 ljudi
jih je bilo samo še 57,2, nespremenjene pa da so ostale vse druge značilnosti, ki so v zvezi s tem pojavom. Med ženskami je bilo na primer tudi po uveljavljenju novega zakonika še vedno dosti več takšnih, ki so komu jemale dobro ime, kakor pa med moškimi. Potem je značilno tudi to, da odstotek zaradi žaljenja časti obsojenih raste sorazmerno z leti starosti in s stopnjo izobrazbe. Ta odstotek je najmanjši (komaj 1.73) med ljudmi, ki so stari' od 21 do 25 let, največji (6.10) pa med tistimi, ki so že dopolnili 60. leto starosti. Pri nepismenih znaša ta odstotek 2.76. pri tistih, ki imajo samo ljudsko šolo, pa 6e že dviga na 3.09. Takšnih, ki imajo višjo izobrazbo, pa je bilo na vsakih 100 ljudi obsojenih "zaradi'žaljenja časti povprečno 5.67. Končno pa je značilno še, da se poročenci neprimerno pogosteje pregreše z žalitvijo časti, kot pa neporočeni ljudje. Odstotek zaradi časti-k-raje med prvimi znaša 4.75, med drugimi, t. j. med samci oziroma neporočenimi ljudmi pa le 1.59. Mod poročenimi pa prevladujejo s 6.34 odstotka vdove nad vdovci.
Besedilo: Jože Tomažič.
Srednjeveške
V srednjem veku so imeli v raznih evropskih deželah navado, da so za kakšne posebne slavnostne prilike konje in osle umetno pobarvali. Neka stara listina navaja primer, da so konju grivo rdeče pobarvali in prav tako tudi levo uho. Desno uho pa so počrnili, urav tako pa so mu potegnili po hrbtu črno 'liso od vratu do repa. Nekega drugega konja so »pobelili« po vsej desni strani, »počrnili« pa po levi, da je bil bolj slavnosten«.
«*L .
“grRCfr
Ul
Pogorska pravljica
Risal Jože Beranek.
5.
Mizarjev sin se je poslovil še od očeta in od jokajoče matere, sedel v najeto kočijo in se odpeljal iz rodnega mesta.
a
$
Pripotoval je v drugo mesto, v kraljevo mesto. Spet je bil učitelj. Učil je otroke lepe pisave, zraven pa je znal tako lepo gosti na piščal, da so ga hoteli poslušati po vseh gra-deh. Celo kralj in kraljica sta ga poklicala k sebi.
Škot je Škot
Škoti so po svoji skoposti prišli že v pregovor. Le oni so si znali poiskati način, kako prihraniti stroške slikanja, pa kljub temu imeti na razpolago vedno najnovejše slike. — Že v XVII. stoletju je imela škotska gospodu navado najemati slikarje, da so delali portrete, s katerimi so bogatejši Škoti potem okrasili svoje sobe. Z leti pa so takšni portreti seveda zastareli in si Škoti na tistih slikah niso bili skoraj nič več podobni, ker so se pač postarali. Kmalu pa so si izmislili nekaj od sile praktičnega. Na vsakih deset ali vsaj dvajset let so klicali k sebi spet tiste svoje slikarje ter jih prosili, naj prejšnje slike narede	»sodobnejše«.	Treba	je
bilo narediti le nekaj	novih	potez,	morda	za
r znanje spremeniti	barvo	las, zarezati	v
az nekaj brazd in slika je	na ta	način po-
stala najnovejša. Stroškov za ponovno slikanje pa so se tako le izognili. E, Škot je Škot!
Jadralci iz zahodne Evrope v	Ameriki	in Aziji	„
Ti	Bougalnvillei so bili sposobni	za vse. Družina je	imela	sicer
advokatsko tradicijo, toda že jo je začela opuščati. Prvorojenec je bil numizmatik in arheolog in kot tak član Akademije znanosti. Poleg vsega je imel še mlajšega brata.
Ta	je kot	poslušen ein najprej	poskusil odvetniški	stan,	a ta
čuden	advokat	je v dobi svojega pripravništva objavil	svoje	delo
»Razprava o integralu« in postal z njo široko znan. Nenadoma je bil mušketir, se bojeval leto dni in... postal diplomat, potem znova vojak in s 27 leti kot kapitan dragoncev pobočnik Monteal-ma na poti v Kanado.
Tam je preživel štiri leta bojevanja in pustolovščin v gozdovih. Bougainville je bil v resnici velik poglavar, kajti z obredi ga je sprejel za svojega člana rod Irokvijev ob slapu Sv. Ludovika in mu dal ime »Veliko grmeče nebo«. Odlikoval se je tudi v neprestanih bitkah proti Angležem pri trdnjavi Duquesne, pri Montmo-reneyu, pri Carillomu, pri l’Ile-aux-Moix.
Leta 1762 je bil sklenjen mir in Kanada izgubljena. Da mu ne bi bilo treba izstopiti iz vojske, je Bougainville vstopil v mornarico. Istočasno je imel dva enakovredna čina; bil je polkovnik dragoncev in ladijski kapitan. Toda tudi mornarica ima svoje garnizije, vojna pristanišča, ki so bila in so nekatera še vedno kraji žalostnega dolgočasja. Tam se je zabaval z dvoboji, ki jih je imel z novimi tovariši, katerim 'ni mnogo ugajal prihod tega dragonca v njihov zbor. Toda Bougainvillea je pričelo dolgočasiti tudi to. Kakor da ga je prevzel pustolovski duh, si je vtepel v glavo, da bo na Maluinskih otokih ustanovil južno Novo Francijo, ker so ono na severu zasedli Angleži.
Naseljence so že imel. A kadri-3 so se rajši izselili kakor pa podvrgli Angliji. Skoraj vsi so prišli v Saiint Malo v Francijo. Zelo
58 Akadia — Nova Škotska.
radi bi odpotovali, toda za tako veliko ekspedicijo ni bilo denarja. Bougainville je tedaj velikodušno ponudil vse svoje premoženje, 603 tisoč liver. Tudi neki bogati stric in neki bratranec sta prispevala vsak svoj delež. Iz Saint Maloa so odpluli proti Maluinskim otokom leta 1763.
Se dvakrat je potem Bougainville plul proti daljnim otokom. Dve leti se je z vsemi močmi trudil, da bi tam daleč ustvaril močno naselje. Da, to je bilo navdušenje, še več, junaštvo je bilo živeti na teh otokih in se upirati neprilikam skrajnega juga. Toda politika je bila tudi tedaj nestalna. Bougainvilleu so ukazali, naj odstopi otočje Spancem in organizira izselitev pogumnih ljudi, ki jih je tam naselil.
Lota 1767 je Bougainville dobil dovoljenje za jadranje v južna morja... okoli sveta. Leta 1518 so prvikrat objadrali zemljo in če naj verjamemo danskemu učenjaku Dahlgreenu, s 23 ladjami; več kot polovici ladij so baje poveljevali francoski kapitani. Vendar se še nikoli ni nobena kraljeva ladja in nobena ekspedicija ni lotila takega potovanja s tako nesebičnimi, človekoljubnimi, znanstvenimi literarnimi načrti kakor topot Bougainvilleova odprava.
Bougainvilleu so dali dve dobri ladji »Kujavko« in »Zvezdo«.
S	seboj je vzel poveljnik ekspedicije tovariše, ki so bili z njim že v Kanadi ,in na Maluinskem otočju. Duclos Guyot je bil njegov namestnik na »Kujavki«, Chčnard de la Girandais pa je poveljeval »Zvezdi«. Da bi bilo potovanje imenitnejše in bi o njem po svetu govorili, je potoval tudi neki paladin Othon de Nassau-Sregen, nemški princ in francoski državljan, željan slavo in pustolovščin. Tudi znanost ni bila zanemarjena. V odpravi je bil neki zvezdoslovec, dalje krmarski učenec Verron, potem g. Philibert Commerson, znan botanik, in še kirurg Rochefort in Vivčs.
Potovanje je bilo v začetku dolgočasno. V pristaniščih Montevideu, Rio de Janeiru in Buenos Airesu so doživeli več sitnih incidentov kot na vsem potovanju. V Buenos Aires so prišli ravno v trenutku, ko se je izvršil tam zgodovinski dogodek, ki nam da še danes mislil: izgon jezuitov in razsulo njih republike Paraguaya.
Kmalu sta ladji krenili proti jugu. 8. decembra 6ta zapluli v Magellanovo ožino, ki je polna nevarnih ovinkov in je plovba po
njej v dežju, megli, toči in viharju popolnoma nemogoča. 25 dni sta se prebijali »Kujavka« in »Zvezda« skozi strašno ožino in nenadoma, kakor bi se odgrnil zastor pred njima, zapluli v Tihi ocean.
Pred njimi je bilo samo morje brez vsakega otoka. Edina bitja, ki so jih opazili, so bili veliki morski ptiči albatrosi, iskali so si plena. Lakota, ostra žeja in moreč dolgčas so vladali na ogromni morski planjavi. Razvedrilo so jim nudila le zvezdoslovska opazovanja in pa poskusi g. Poissonniera, ki je hotel destilirati morsko vodo.
Končno so opazili tudi zemljo. Bilo je nekaj ubogih otočkov z redkimi kokosovci, ki so jih bičali cikloni. Na teh otokih so živeli črni in hudobni prebivalci, ki so grozili ladjam s svojimi dolgimi sulicami. Vožnja je postajala vedno zanimivejša in na zemljevidu so zaznamovali nova imena: Laucierov otok, Harpeov otok, in Štirje Facardini. Toda morje je bilo tu potuhnjeno, izdajalsko, polno ostrih robov in koralnih čeri, zato so imenovali ta kraj »Otoške nevarnosti«.
2.	aprila 1768 so z ladij zapazili vrh strme gore, ki so jo krstili »Budoar«. 4. aprila se je v nebeškokrasnem jutru pojavila pred njimi zemlja, porasla z bujnim rastlinstvom, okoli pa je lahno valovilo morje. Tisoč nians zelene barve se je lesketalo v zgodnji dan. Ladji sta se počasi bližali in z njiju so opazili peščeno obalo, pod otokom palm hišice iz paudana, slapove, tisoč potočkov in hudournikov kokosove palme, mandljevca in še drugo bujno rastlinstvo. Kar strmeli so. Na morju so se pokazali prebivalci otoka. S svojimi nenavadnimi ladjami, ki bi očarale umetnika in zadivile mornarja, in z lahkimi, kakor živa bitja okretnimi čolni, so obkroževali veliki ladji, ki sta prišli z drugega sveta. Goli možje, skladnih in mišičastih teles z zlatorjavo kožo so ponujali s pesmijo in s smehom neznane sadeže, ki so vzbujali slast, da so jih le videli, potem mastne prašičke, piščance in golobe. Mornarji so enkrat spet dobro jedli, ni jim bilo treba natepavati vsakodnevne hrane — žarko slanino in bob. Žene z resnimi očmi, s sladkim, pojočim glasom, s črnimi lasmi, padajočimi na ramena, so se gole, a okrašene s cvetlicami, igrale v morju, plavale z vseh strani, prišle na ladjo in povsod vse opazovale.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina k lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto