Ob dnevu rudarjev
Mladi in rudarski poklic
Rudarstvo, premogovnik, rudnik, rudar; to so besede, ki se marsikomu globoko vretejo v tivljenjsko pot. Samo rudarju je usojeno pripadati poklicu, ki se ozira na s kulturo prežeto tradicijo. Rudar je še obdržal zdravo in stanovsko zavest, četudi v obliki, kakor jo zahtevajo potrebe in problemi sedanjosti. Preseneča pa nas dejstvo, da se vse manj mladih ljudi odloča za včasih tako zelo spoštovan poklic. Težav te vrste ne srečujemo samo v naši družbi, ampak tudi v vseh rudarsko razvitih deželah.
Kakor je na eni strani vedno manj ljudi, ki se odločajo za ta svojevrsten poklic, tako se na drugi strani odpirajo rudarjem velikanske možnosti in potrebe. Z našim poklicem je ozko povezan pojem energije, brez katere si danes življenja skorajda ne znamo predstavljati. Zdi se, kot da ob vseh teh dogajanjih in spoznanjih pozabljamo na to. Čas in izkušnje nas učijo, da je rudarski poklic še vedno potreben. Ali je zato še sploh potrebno v današnjem času ljudem prikazovati, povedati, da rudarstvo ni nekaj, kar je potrebno pomilovanja, pač pa, da je to osnova gospodarstva!
Za zagotovitev vseh energetskih potreb potrebujemo v našem poklicu bolj kot kdajkoli prej mlade, usposobljen rudarski kader, sposoben z odločnostjo in smelostjo graditi našo samoupravno socialistično družbo. Širša družbena skupnost mora zavestno slediti svojim potrebam in vložiti skupaj z rudarji kar največ napora,
da se rudarju da spet mesto, ki mu gre. To pomeni, da je potrebna široka in temeljita družbenopolitična akcije, ki jo zaradi pomanjkanja mladih v tem poklicu nujno vključiti v šele nastajajoči sistem usmerjenega izobraževanja.
Kljub vsem tem problemom pa se mladi, ki smo zaposleni v rudarstvu, vanj uspešno vključujemo. Nezadržen napredek tehnologije in razvoja družbenoekonomskih procesov prinaša neslutene možnosti uveljavljanja mladega človeka na vseh področjih rudarstva. Možnost izobraževanja ob delu, šolanju na vseh vrstah šol, ki so potrebne za naš poklic, možnost vključevanja mladega rudarja v resnični tok življenja rudnika je tisto, kar dela naš poklic trden in pošten v boju za boljšo bodočnost. Tak je tudi danes. V tem času smo trdno odločeni skupno s svojimi starejšimi „kame-radi", pridobljene izkušnje strniti v en sam cilj: kar največ prispevati k utrditvi našega gospodarstva. Iz vedno težjih pogojev rudarjenja moramo dati še več črnega zlata.
3. julij je naš stanovski praznik. Pred 46. leti so od 2. do 5. julija zasavski rudarji s trdno voljo zmagali v gladovni stavki in dosegli svoj cilj. Slovenski rudar zato na ta dan praznuje svoj praznik. Delavci Rek Velenje praznujemo na ta dan tudi praznik Reka in 30-letnico izvolitve prvega delavskega sveta. Mladi rudarji smo ponosni, da pripadamo stanu, ki se še ni nikdar izneveril.
Srečno!
Anton Planine,
predsednik OO ZSMS DO RL V
Delovni obisk
VINKO HAFNER V VELENJU
Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je bil v sredo na enodnevnem obisku v Velenju. Zjutraj se je najprej sešel na pogovore z občinskim političnim vodstvom o sedanjih gospodarskih razmerah v občini ter o razvojnih načrtih tega območja. Nato se je sestal s predstavniki sestavljene organizacije združenega dela Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje, ki so ga seznanili z njihovimi težavami, popoldne pa je Vinko Hafner obiskal še Gorenje, kjer je prav tako tekla beseda o težavah, s katerimi se srečujejo v tem kolektivu pri gospodarjenju.
Čestitamo za praznik
14. srečanje borcev in mladine
Letos v Županji
V letošnjem spletu prireditev ob dnevu borca, 4. juliju bo v občini Županja že tradicionalno 14. srečanje borcev NOB in mladine iz vse Jugoslavije.
Borci so se prvič sešli na takšnem srečanju 4. julija leta 1966 v Slavonskem brodu, pobudniki pa so bili borci beograjske občine
Seja konference ZK
0 gospodarjenju
V prostorih šoštanjskih termol-lektrarn so se v torek sešli na 20. sejo člani občinske konference zveze komunistov Velenje. Med drugim so spregovorili o nalogah zveze komunistov pri uresničevanju ukrepov za boljše gospodarjenje v Šaleški dolini.
Cukarica in zagrebške občine Trešnjevka. Na prvem srečanju se je zbralo nad 2000 borcev iz osmih občin.
Srečanje borcev in mladine je velika manifestacija bratstva in enotnosti, v kateri negujemo tradicije NOB.
Na 7. srečanju, ki je bilo leta 1973 v Zrenjaninu, so sprejeli odločitev, da se kot enakopravni član te manifestacije vključi tudi organizacija Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Od tega leta dalje potekajo srečanja pod skupnim naslovom ,,MEDOBČINSKO SREČANJE BORCEV IN MLADINE „4. julij".
Iz leta v leto# se srečanja udeležuje vedno več je število občin iz vseh krajev Jugoslavije. Letos se bodo v Zupanju našli delegati borcev in mladine iz 26 občin.
Za goste iz vseh krajev naše bratske Jugoslavije so pripravili gostitelji zanimiv program. Osrednji dogodek letošnjega sreč gotovo miting, ki bo na dan borca na Trgu Republike v Županji.
Dan borca
Obljuba borcev
Dan borca — četrti julij, praznik vstaje narodov Jugoslavije. Na ta dan, leta 1941 se je sestal v Beogradu CK KPJ in pozval narode Jugoslavije v oborožen boj proti okupatorju. S 4. julijem seje začelo eno obdobje v naši revolucionarni zgodovini. To je veličasten dan v tej zgodovini, vendar ne bi moglo biti niti 4. julija, niti zmage, če ne bi bilo poprejšnjih revolucionarnih prizadevanj, če ne bi bilo partije in njene politične strategije, ki smo jo po 4. juliju začeli spreminjati v vojaško strategijo vojne oboroženega ljudstva.
V težkem in krvavem štiriletnem boju smo si s tovarišem Titom na čelu priborili narodnostno in socialno osvoboditev. V ta boj so na vseh bojiščih Jugoslavije vgrajene neštete znane in neznane bitke, akcije, pohodi in zmage naše NOV. Primere heroizma posameznikov- in skupin se ne da opisati z besedo. Jugoslavija je dala milijon sedemsto tisoč življenj ali vsakega desetega prebivalca. Padli, ustreljeni in v taboriščih pomorjeni so bili najboljši sinovi naše domovine. V si se moramo zavedati, da so dali svoja mlada življenja za našo svobodo. Umirali so s pesmijo na ustih, s trdim prepričanjem, da narod, ki se odločno bori za svoj obstoj in svobodo, ne more biti premagan. Njihove žrtve niso bile zaman. Zmagali smo in zgradili svojo socialistično družbo, na katero smo vsi ponosni. Z veliko požrtvovalnostjo in samoodre-kanjem smo po vojni obnavljali in gradili porušeno domovino. Rezultati naših naporov so vidni na vsakem koraku. Zrasla so nova mesta, tovarne, industrijski giganti in vse to na žuljih na-
šega delovnega človeka.
Kot med vojno in po njej, moramo borci tudi sedaj v obdobju stabilizacije vsa naša prizadevanja usmerjati v stabilnejši in hitrejši razvoj našega samoupravnega socializma. Ne sme nam biti vseeno, kako poteka ta razvoj, zato se moramo vanj še bolj aktivno vključiti in politično delovati povsod tam, kjer je to najbolj potrebno. Združeni z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in v okviru enotnega programa SZDL bomo odločno nadalje izgrajevali naš samoupravni socializem. Naša aktivnost v boju za nadaljnji napredek naše samoupravne socialistične družbe je glavni porok, da se bo moralni lik borca še nadalje krepil.
Po 35 letih svobode bomo letos prvič praznovali 4. julij brez našega prvega in največjega borca, učitelja, voditelja in največjega sina Jugoslavije, tovariša Tita. Se nikoli doslej ni bilo toliko napisanega o Jugoslaviji in njenem maršalu Titu, o našem bratstvu in enotnosti, o sistemu naše ljudske obrambe in družbene samozaščite, našem samoupravnem socializmu in neuvrščenosti. Ne samo mi, temveč ves svet se zaveda, da je odšel največji človek tega stoletja. To težko izgubo ne moremo z ničemer nadomestiti. In vendar — ostalo nam je njegovo ogromno delo, ki je vtkano v naš sistem, ideje, katere bomo kot njegovi borci krepili in razvijali naprej, ostala nam je Titova pot in ni je moči, ki bi nas na tej poti ustavila.
Tito nas je vodil iz zmage v zmago. Borci obljubljamo, da bomo njegovim idejam zvesto sledili.
Občinski odbor ZZB NOV Velenje
čanja^be-- _RUDARSKO
Danes in jutri v Velenju
Srečanje radioamaterjev Jugoslavije
Na sam dan borca, 4. julija pa bodo domačini popeljali svoje goste v Slavonski Brod, Brodsko Va-roš, Slobonico, Vrpolje in Gajni vir nedaleč od Gundinaca.
Letošnjega srečanja se bo udeležila 20-članska delegacija mladine in borcev iz Velenja.
Velenje bo danes in jutri gostitelj radioamaterjev iz vseh naših republik in pokrajin, ki se bodo zbrali na IS. jugoslovanskem srečanju. Organizator tega zbora je Zveza radioamaterjev Slovenije v sodelovanju z velenjskim radioamaterskim klubom Hinko Košir, pokrovitelj pa sozd Gorenje iz Velenja. Organizatorji pričakujejo, da se bo na tem srečanju, ki je ena izmed ustaljenih oblik delovanja jugoslovanskih radioamaterjev, zbralo več kot tisoč različnih radio-klubov. Srečanje ima izrazito delovni značaj, o čemer priča tudi pester program, ki so ga pripravili za letos. Danes dopoldne bo ob 10. uri najprej svečana otvoritev srečanja s kulturnim programom, ob 11.30 pa bodo v Rdeči dvorani odprli zanimivo razstavo z naslovom ,,SRJ 1980", ki prikazuje radioamatersko delo ter druge aktivnosti s področja tehnične kulture. Razstava
je posvečena tudi 125-letnici rojstva velikega jugoslovanskega znanstvenika Mihajla Pupina. Prvi dan srečanja se bo danes popoldne nadaljeval s strokovnimi predavanji, na katerih bodo med drugim govorili o vlogi radioamaterjev v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o konferenci Warc 79. Ob tem bodo demonstrirali tudi delovanje radioamaterskih zvez preko satelitov, meteoritskih rojev in mikrovalovne zveze.
Jutri, v soboto, 28. junija bo pod geslom ,,Radioamaterji vedno pripravljeni" opravljen prikaz radioamaterske mreže v izrednih razmerah, uprizorili pa bodo tudi ,,lov na lisico" z zavezanimi očmi. Radioamaterji bodo svoje spretnosti prikazovali od 9. do 12. ure. Delo bodo nadaljevali ob 15. uri popoldne najprej s podelitvijo nagrad najboljšim na zveznih te-
kmovanjih in nato še z delovnimi razgovori, med katerimi bo posebej zanimivo predavanje o jugo slovanski alpinistični odpravi na Himalajo. Jutri bo odprt tudi radioamaterski sejem, na katerem bodo udeleženci srečanja lahko zamenjali opremo, literaturo in seveda bogate izkušnje. Delovni program letošnjega T5. srečanja radioamaterjev Jugoslavije bo zaključen v soboto zvečer z družabnim srečanjem.Prizorišče dvodnevnega srečanja bo velenjska Rdeča dvorana, poleg radioamaterskih aktivnosti pa bodo ob tej priložnosti predstavile svoje delo tudi nekatere druge panoge tehnične kulture. Raznolika predavanja, demonstracije, posvetovanja, razstava in sejem bodo tako dragocena delovna izkušnja za vse udeležence srečanja, ki bo nedvomno privlačeno tudi za vse ostale obiskovalce.
Velenje
Slovesen sprejem vZK
Ob današnjem dnevu samoupra-vljalcev 27. juniju bodo popoldne v Velenju slovesno sprejeli v zvezo komunistov 120 novih članov.
Sprejema, ki bo v dvorani doma kulture, se bodo udeležili tudi komunisti, ki so člani te organizacije že več kot 30 let. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi osem državnih odlikovanj aktivistom ZK. Slovesen sprejem se bo začel ob 17. uri.
ISKRENO ČESTITAMO VSEM VELENJSKIM RUDARJEM IN DELA VCEM ELEKTROENERGETSKEGA KOJfBTNA TA VELENJE
za 3. julij
—	dan rudarjev
in praznik kombinata
VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE
za 4. julij
—	dan borca
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
Dogovarjamo se, odločamo
Vprašanja delegacij za zbore skupščine občine Velenje in odgovori
Izvršni svet skupščine občine Velenje nam je posredoval za objavo naslednja vprašanja delegacij za zbore skupščine občine Velenje in odgovore nanje:
Delegacije krajevne skupnosti Bevče Vprašanje:
Zbor krajanov krajevne skupnosti Bevče je sprejel sklep, da se v krajevni skupnosti Bevče uredi zazidalno območje za gradnjo stanovanjskih hiš krajanov krajevne skupnosti Bevče. Predlagano je bilo območje, ki si gaje na vlogo krajevne skupnosti Bevče ogledala posebna komisija skupščine občine Velenje. V gradivu za današnjo sejo ni željenega gradbenega območja v krajevni skupnosti Bevče, niti nismo prejeli ustreznega odgovora pristojne komisije. Želimo, da se nam na območju Bevče dovoli ureditev gradbenega območja in da nam pristojna komisija posreduje odgovor, kajti zaradi onemogočanja željene gradnje posameznikov se zaostrujejo medsebojni odnosi krajanov in hromi družbe-no-politična dejavnost v krajevni skupnosti Bevče. Odgovor:
Komisija za določitev območij je opravila ogled predlaganega zemljišča, vendar s predlogom ni soglašala, ker zemljišče s komunalnega in urbanističnega stališča ni primerno, (močvirje, daljnovod, bližina ceste). Predlagali smo ureditev območja v mejah ožje vaške aglomeracije. Zapisnik s tem predlogom je bil posredovan krajevni skupnosti v razpravo. Predlagamo, da nam krajevna skupnost posreduje svoje stališče, da bomo izdelali zazidalno območje tudi za krajevno skupnost Bevče. Predstavnikom krajevne skupnosti je bil zapisnik posredovan mesec dni predno je bilo postavljeno delegatsko vprašanje.
Odgovor je pripravil oddelek za gospodarstvo SO VELENJE)
Delegacija krajevne skupnosti Velenje — Stara vas
Vprašanje:
Čuti se potreba po ustanovitvi trgovine z rabljenimi predmeti s čimširšim asorti-manom blaga, v družbenem ali zasebnem sektorju. Delegacija ugotavlja, da gre veliko dobro ohranjenih predmetov v nič, ker ni organizirane prodaje.
Odgovor:
Ustanovitev take prodajalne je pozitivna v času. ko je poudarek na splošni štednji. Predpisi, ki urejajo vprašanja trgovine, so republiški zakon o blagovnem prometu in smiselno — pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih. Tako prodajalno je mogoče ustanoviti le v okviru družbenega sektorja — kot storitve v blagovnem prometu. Menimo. da bi lahko trgovske organizacije v okviru občine prevzele pobudo za ustanovitev take prodajalne.
(Odgovor je pripravil oddelek za gospodarstvo SO Velenje)
Delegacija krajevne skupnosti Salek—Gorica
Vprašanje
Krajevna skupost kot osnovna celica delovanja občanov. kjer praviloma prebijejo več kot polovico življenja, postopoma prihaja do izraza, da je le-ta tudi element, ki se mora in se je vklopil v vse elemente družbenega planiranja in življenja. Ob zadnji veliki akciji, referendumu 1980—85. se je v bistvu postavil in sprejel načrt nadalj-
njega razvoja krajevne skupnosti. ki zahteva od vseh dejavnikov največjo resnost in angažiranost za izpeljave teh nalog. Ko smo v pripravah na referendum v krajevnih skupnostih Šalek—Gorica ocenjevali politično vzdušje, je kot glavni problem in vir zadovoljstva bila izpostavljena neoskrba cele krajevne skupnosti z osnovnimi živili. Dobro zastavljena akcija pričet-ka izgradnje trgovine se je v dneh tik pred sedaj po referendumu popolnoma izjalovila s tem, da so se dela ustavila, da je izvajalec v bistvu pobral šila in kopita ter vse, razen ograje in napisne teble, umaknil z delovišča. Na seji delegacije krajevne skupnosti je bilo ocenjeno, da se s tem dela politična škoda ter da se, če tako rečemo, ruši avtoriteta najbolj odgovornih političnih. družbenih in društvenih delavcev. Nenehna vprašanja in zbadanja, kdaj bo otvoritev trgovine, je treba presekati in sicer z nadaljevanjem del in ustrezno informacijo v Našem času od najodgovornejših oseb, tako investitorja kot izvajalca del, da se s tem seznanijo prebivalci krajevne skupnosti, ki so sedaj vznemirjeni. ker smatrajo, da so bili izigrani.
Odgovor:
Odgovor na delegatsko vprašanje je bil objavljen v Našem času. štev. 22/80 z dne 6. 6. 1980.
Delegacija krajevne skupnosti Skale
Vprašanje:
Ob izbruhu stekline na našem območju je morala ekipa civilne zaščite popisati vse pse. Ugotovljeno je bilo, da precej psov ni cepljenih in da se bo proti temu ukrepalo. Ugotavljamo, da niso bili sprejeti nikakšni ukrepi in da se potepuški psi še naprej potepajo in ogrožajo ljudi, posebno otroke. Prosimo, da proti temu ukrepa odgovorna služba.
ODGOVOR:
Po popisu psov, ki so ga izvedle ekipe civilne zaščite y krajevnih skupnostih občine Velenje, je bilo v mesecu marcu izvedeno zaščitno cepljenje. To cepljenje je zajelo 2126 živali ob času akcije in 44 živali v naknadnem cepljenju v mesecu aprilu in maju. Zaradi izvajanja ukrepovje bilo pokončanih pred cepljenjem 31 psov. S popisom seje ugotovilo, da občani občine Velenje posedujejo 2204 psov. Razlika izkazuje torej 3 necepljene pse na celotnem območju občine Velenje ter lahko na tej podlagi trdimo, da smo zaščito psov proti steklini opravili 100%. Za lovljenje potepuških psovje bila pozvana veterinarsko higi-jenska služba pri veterinarskem zavodu Celje, kije dva dni lovila potepuške pse na območju občine. Ulovljenih in pokončanih je bilo 6 živali. Stalna prisotnost veterinarskega higienika na terenu pa ni mogoča, zato. ker ta služba pokriva cetotno območje 8 občin — podpisnic družbenega dogovora o skupni ureditvi veterinarsko-higijenske službe. Menimo, da je med občani premalo prisotna samozaščita. V takšnih primerih pojavljanja potepuških psov bi naj krajani najhitreje obvestili najbližjega lovca, ki bo takšno žival pokončal. Prijave kršitve odredbe, ki so jih ob-
čani posredovali medobčinskemu veterinarskemu inšpektorju. so zelo netočne. Navajajo le kraj. kjer se je nahajal potepuški neprivezan pes. brez naslova prijavitelja ter naslov lastnika psa. Na podlagi prijav veterinarska inšpekcija ni mogla ničesar ukreniti.
Vprašanje:
Delegati demantirajo vest TGO Gorenje, ki je bila objavljena v Našem času glede industrijskega odlagališča v Škalah — Ležnu. Kako si dovoljuje Gorenje, da v imenu izvršnega sveta pravi, daje to vprašanje rešeno, če sami vemo. da je bilo na zadnjem sestanku postavljeno vprašanje 1NŽENERINGU KOC Velenje, da pa na tem nič ne delajo, čeprav bi moralo biti v juniju izdano gradbeno dovoljenje z vsemi soglasji, zaradi tega, ker niti Gorenje niti TUŠ ne dasta potrebnih sredstev. Potrebno je. da oddelek za gospodarstvo SO Velenje odgovori na vprašanje, zakaj se to ne dela naprej. Odgovor:
V zvezi s to problematiko je oddelek za gospodarstvo pripravil obširno gradivo, ki ga bo na eni izmed prihodnjih sej obravnaval izvršni svet. Zaključke in sklepe izvršnega sveta bomo objavili v rubriki »Odgovori na vprašanja delegacij.« Celotno gradivo bomo poslali v vednost krajevni skupnosti Škale.
(Odgovor je posredoval oddelek za gospodarstvo SO Velenje)
Delegacija tozd RPP RŠC Velenje Vprašanje:
Že dalj časa smo-priča pomanjkanju pralnega praška. Zakaj se to ne reši na ustrezen način (izdati karte ali podobno). da bi bilo tega dovolj za vse uporabnike. Odgovor:
Že v začetku lanskega novembra je začelo na slovenskem trgu primanjkovati pralnih praškov. Čeprav nismo imeli dovolj domačih in uvoženih surovin za proizvodnjo praškov, so proizvajalci vseeno izvažali precej teg4 blaga, hkrati pa seje povečalo tudi domače povpraševanje. Na skupnem sestanku pomočnika predsednika republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve s predstavniki slovenske gospodarske zbornice, samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino s in z Zlatorogom so se. dogovorili, da bo ta-mariborska delovna organizacija kot največja proizvajalka praškov, zagotovila 1200 ton pralnih praškov za slovenske potrošnike.
Pristojna samoupravna interesna skupnost je Zlatorogu omogočila, tudi, da je lahko dodatno uvozil reprodukcijski material v letu 1979. Toda od dogovorjene količine je Zlatorog v prvi polovici novembra dobavil le 250 ton praškov. Ker je V sredini novembra spet zmanjkalo surovin za izdelavo praškov, je prišlo do zastojev v proizvodnji, kar je še poslabšalo preskrbo. po posredovanju republiškega komiteja smo uvozili 1000 ton pralnih praškov; komite pa je posredoval tudi pri slovenskih proizvajalcih surovin za pralne praške. da so zagotovili Zlatorogu potrebne surovine. Proti koncu novembra je v Zlatorogu zopet stekla normalna proizvodnja. Toda. kot smo že omenili, je Zlatorog pozneje
Gospodarska ustalitev m mi
dobavljal na slovenski trg vsak teden le 80 ton praškov namesto dogovorjenih 550 ton. Nujen je bil torej uvoz praškov. Z intervencijskimi sredstvi je naša republika uvozila 780 ton pralnih praškov. ki pa so bili za 50-od-stotkov dražji od domačih. V trgovinah teh praškov dalj časa niso mogli prodati. Marca letos so slovenskim proizvajalcem surovin za pralne praške spet zagotovili 40 milijonov dinarjev iz intervencijskih sredstev. Zlatorog pa je obljubil, da bo do konca letošnjega avgusta dobavil dodatnih 3000 ton pralnih praškov, s čimer se bo preskrba zboljšala. Pri tem je zanimiv podatek, daje konec lanskega leta in v začetku letošnjega Zlatorog poslal na slovenski trg več pralnih praškov kot v prejšnjih letih. Tako je v letošnjem prvem četrtletju naš največji proizvajalec kar 53 odstotkov vse proizvodnje poslal na slovenski trg. V enakem obdobju lani pa so slovenski potrošniki dobili komaj 21 odstotkov Zlatorogovih pralnih praškov.
Delegacija krajevne skupnosti Šmartno ob Paki
Vprašanje:
Plan izgradnje družbenih stanovanj za leto 1980 ne predvideva v Šmartnem ob Paki nobenega stanovanja. Zakaj? Ponovno vprašujemo, kaj bo s temelji novega bloka, ki močno kazi podobo kraja. Sprašujemo se tudi, kako je mogoče, da velenjski Vegrad ne ukrene nič. čeprav ima v teh temeljih vloženih okoli 300 milijonov starih din.
Odgovor:
Vegrad je pričel z izgradnjo tega objekta za trg. Ko je predložil izhodiščno ceno SISS in le-ta ni bila odobrena, je prišlo do prekinitve del in iskanja investitorja: ali naj bo to SIS ali naj bo gradnja za trg. Vztrajanje SISS po metodologiji za objekt, ki ni projektiran v skladu z metodologijo in je objekt, ki ni projektiran v skladu z metodologijo in je objekt, ki ni projektiran v skladu z metodologijo in je objekt unikat, je imelo za posledice nerešeno ceno. Ker ima objekt lokale, ni bilo rešeno vprašanje investitorja za te lokale: S strani SISS je bila postavljena zahteva za preprojektiranje objekta, da bi se dobila racionalnejša rešitev. kar pa predstavlja težak problem z oz. na arhitekturo že zgrajenega objekta ter z ozirom na čas in sredstva, ki so za to potrebna. Še vedno niso znani kupci stanovanj, ni rešen problem zaklanjanja in finansiranja zaklonišč za oba objekta. Ker se zaklonišče ne more graditi pod objektom (talna vod$), je samostojno zaklonišče neprimerno dražje in bi le-to moralo reševati celotne potrebe zaklanjanja tega kraja.
Vegrad je podal več predlogov in pobud, bilo je tudi več sestankov, ki so vodeni zapisniško, vendar v tej smeri do danes ni nikakršnega napredka. Izvajalec Vegrad ima na tem objektu angažirana in zamrznjena svoja sredstva, istočasno pa želi, da bi takoj nadaljevali z gradnjo Objekta, ker ima za to na razpolago ustrezne zmogljivosti.
SISS je odlonila predlog Vegrada.da bi bila investitor, istočasno pa nam veže roke s formiranjem cene s stališčem usmerjene gradnje.
(Odgovor je pripravilo G1P Vegrad Velenje)
Nov poziv za boljše in
odgovornejše delo
Prejšnji teden se je zvrstilo v Šaleški dolini več sestankov, na katerih so ocenjevali vpliv zadnjih ustalitvenih ukrepov na gospodarjenje in položaj organizacij združenega dela. Splošna ugotovitev teh posvetovanj je, da so bili novi ukrepi za gospodarsko stabilizacijo potrebni, vključujoč z določitvijo nove vrednosti dinarja.
Za zdaj v občini Velenje še ne razpolagajo s celovito oceno vpliva zadnjih ustalitvenih ukrepov na gospodarjenje in položaj delovnih kolektivov. Prve, izključno ekonomske ocene, so bile izdelane samo za organizacije združenega dela oziroma sestavljene organizacije združenega dela, vsaj za zdaj pa manjkajo poglobljena razmišljanja o posledicah ukrepov.
Prve ugotovitve pa so naslednje:
Organizacije združenega dela, ki imajo najeta inozemska posojila, bodo morale nameniti več denarja za njihovo odplačilo. Nova vrednost dinarja bo vplivala na podražitev uvoženih surovin, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Začasno maksimiranje cen je bilo nujno, vendar mora veljati za vse! Predelovalna industrija dobiva, kot izjavljajo predstavniki posameznih organizacij združenega dela, reprodukcijske materiale po višjih cenah, kot so veljale ob sprejemu ustalitvenih ukrepov, to je 6. junija. In naprej: pričakovati je mogoče večje težave okrog likvidnosti, težave bodo prav tako pri uvozu opreme in rezervnih delov, pa tudi pri uvozu posameznih elementov in materialov. Gradbeno operativo pa bo še posebej prizadelo omejevanje investicijske dejavnosti.
Sicer pa prevladuje mnenje, da mora združeno delo dohodek, ki ga je omogočila oz. pogojila devalvacija, nameniti v celoti za razširjeno reprodukcijo, oprostiti pa ga je treba vseh obveznosti.
Ze dalj časa govorimo o nujnosti ustalitvenih akcij, sprejemamo naloge, žal pa jih, kot vse kaže, ne uresničujemo dovolj zavzeto in odgovorno. Zato tudi rezultati gospodarjenja niso takšni, kot jih pričakujemo oziroma načrtujemo. Zdaj, po sprejetju zadnjih ukrepov zveznega izvršnega sveta, je zagotovo skrajni čas, da povsod konkretno opredelijo naloge pri uresničevanju politike gospodarske ustalitve, posebej še v vseh tistih sredinah, ki pomembno vplivajo na družbenoekonomska gibanja in položaj. Priti moramo do spoznanja, katere so oziroma bodo sredine, ki predstavljajo žarišča nestabilnosti, se pravi, kjer je mogoče pričakovati izpad dohodka, izgube in večjo nelikvidnost. Po teh spoznanjih bo treba določiti tudi način, kako uresničiti te nujne naloge v okviru institucij političnega sistema.
V nadaljnjih prizadevanjih za gospodarsko ustalitev bo treba napovedati odločen boj še zmeraj prisotni miselnosti posameznikov in skupin, da je v sedanjem trenutku osnovna naloga, da se ,,preživi sprejete ukrepe", kot temu rečemo. Ob tem pa taisti posamezniki oziroma skupine pozabljajo, da so zdajšnji ustalit-veni ukrepi izhodišče za delo, gospodarjenje in ponašanje za daljše obdobje, torej ne samo za en dan, mesec ali leto. Se pravi, da želimo stabilizirati samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj, torej tudi dohodkovne odnose. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče spoznanje, da gospodarstveniki bore malo ali pa takorekoč nič ne razmišljajo o nujnosti dohodkovnega povezovanja, o zagotavljanju investicijskih sredstev s povezovanjem sorodnih dejavnosti, v okviru reprodukcijskih celot, kar bi
morala biti nedvomno poglavitna usmeritev sedanjega trenutka. Tesnejše dohodkovne povezave in vezi naj bi torej zagotovile večji dohodek in akumulacijo.
Pri razreševanju težav, s katerimi « se soočamo, vse pa zagotovo tudi še niso znane oziroma prisotne, pa se bo treba — bolj kot kdajkoli doslej — opreti na lastne sile.
Vodilo je in ostaja — krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Zato bo tudi treba odkrito, nedvoumno in kritično spregovoriti o razmerah v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih. Delavcem bo treba povedati, kakšen je položaj posamezne sredine in kakšne so njihove naloge. Delovne ljudi je treba v celoti vključiti v ustalitveno gibanje. Rezultati, ki jih je doseglo združeno delo Šaleške doline v zadnjem obdobju pri povečevanju izvoza, zadržanju strukture osebnih dohodkov v dohodku in ustalitvi zaposlovanja so zagotovo spodbudni. Bi pa bili zagotovo še boljši, če bi resnično sleherni zaposleni vedel, kaj lahko in mora narediti oziroma kaj lahko sam prispeva za stabilizacijo. Se pravi, da bodo potrebna okrepljena razmišljanja o konkretnih usmeritvah za odpravo slabosti, s katerimi se srečujemo in za uresniči*ev ' nalog, ki so pred nami. Te in t> di druge aktivnosti pa mora zagotovo spremljati akcija za kar najbolj dosledno uveljavitev načela nagrajevanja po delu.
V sleherni samoupravni sredini bo treba ugotoviti, katere so ključne naloge sedanjega obdobja. Na rudarsko elektroenergetskem "kombinatu Velenje, denimo, je to zagotovo uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V Gorenju pa zraven utrjevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov tudi proizvodnja. Številne temeljne organizacije združenega dela v občini Velenje izkazujejo izgubo, zato bi kazalo nemudoma izdelati programe aktivnosti in ukrepov, da ob koncu leta izgub ne bi bilo itd. Ob vsem tem pa mora prevladati spoznanje, da nihče izven kolektivov ne more in ne bo reševal njihovih težav in nalog.
O gospodarski ustalili razpravljamo, kot sem uvodoma zapisal, že dalj časa. Zeljenih rezultatov pa ne dosegamo. Resda smo sprejeli številne naloge. Vendar pa je nesprejemljivo stališče, ki ga je Še slišati tu in tam, da ni treba na novo določati nalog. To je zagotovo potrebno, saj je nujna nova ocena razmer, kar najbolj celovita ocena sedanjega trenutka, stanja in nalog ter sprejem smernic — seveda konkretnih z opredeljeno odgovornostjo za njihovo uresničitev. Pri tem bo moralo, odločneje kot doslej, prevladati spoznanje, da pomeni krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov tudi odgovorno ravnanje na delovnem mestu in da so zraven samoupravnih pravic tudi samoupravne dolžnosti.
Občinska konferenca zveze komunistov Velenje je na seji v torek 24. junija, zelo podrobno opredelila naloge zveze komunistov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije na vseh ravneh in v vseh sredinah. To naj bi bil nov poziv za boljše in odgovornejše delo. Samo načelno sprejemanje politike gospodarske stabilizacije in besedno strinjanje s sprejetimi ukrepi je zagotovo premalo. Odločno in dosledno, brez dolgoveznih in neplodnih govoričenj in sestankovanj, z zvrhano mero resnične pripravljenosti, moramo uresničevati naloge, ki so pred nami in ki zahtevajo resnično sodelovanje prav slehernega.
MARIJAN LIPOVSEK
Številka 25 (537) — 27. junija 1980
i\=3
mmBBOHflHBBHHEnBS
__
cev
___
3. julij
Slovenski rudarji slavijo svoj stanovski praznik 3. julija v spomin na veliko gladovno stavko zasavskih rudarjev 1934. leta.
Življenjske razmere delavstva v stari Jugoslaviji so bile povsod izredno težke. Se posebej težko pa je bilo življenje rudarjev. Življenjski pogoji so se še poslabšali po uvedbi šestojanuarske diktature kralja Aleksandra leta 1929. Komunisti so rudarje prepričali, da je aktivni boj edini izhod za izboljšanje življenjskih
Konec junija 1934 je Trboveljska premogokopna družba TPD, v kateri so se združili mednarodni in jugoslovanski kapitalisti, nameravala znova poslabšati že tako težko življenje rudarjev. Hotela je znižati mezde, starejše rudarje prevesti v nižji plačilni razred in zmanjšati količino brezplačnega premoga za potrebe rudarskih družin. Ob teh namerah TPD je potrpežljivost rudarjev prekipela.
3. julija 1934 so rudarji jutranje izmene rudnika Hrastnik ostali v jamah, zasedli rove in jaške in začeli gladovno stavko. Takoj so se jim pridružili tudi rudarji iz Trbovelj in Zagorja. Tako je prišlo do stavke tisočev zasavskih rudarjev. V znak skrajnega protesta so rudarji v jamah odklanjali hrano.
Nikdar poprej delavstvo v Sloveniji ni seglo po podobnih sredstvih. To so bile nove metode, hude preizkušnje. Vsa Slovenija je onemela ob težkem boju zasavskih rudarjev. Spregovorilo je tudi drugo delavstvo. Vrstile so se solidarnostne stavke, nastopil je val splošnega nezadovoljstva. Vse delovno ljudstvo se je zganilo.
TPD je morala popustiti; preklicala je svoje namene. Po 72 urah so rudarji prišli iz rovov. Gladovna stavka zasavskih rudarjev je bila prva velika akcija slovenskega delavskega razreda v času vojaško-fašistične diktature.
- praznik slovenskih rudarjev so si za svoj praznik delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata
3. julij -izbrali tudi Velenje.
Prejšnja leta smo ob tem prazniku predstavljali življenje in delo velenjskih rudarjev in delavcev REK. Ker pa sproti spremljamo prizadevanja za izpolnitev proizvodnih nalog, prav tako pa tudi hotenja, da bi v energetskem delu kombinata kar najhitreje uveljavili nove samoupravne družbenoekonomske odnose, smo se odločili, da letos prepustimo ,,svinčnik in papir" učencem osnovne šole Gustav šilih Velenje, ki na svojstven način v besedi in sliki predstavljajo rudarja in njegovo delo.
Obiskali smo rudarski muzej
Pri pouku smo se učili o rudniku. Nad našim mestom leži grad. V njem je zdaj muzej. S tovarišico smo šli na grad. Tam smo si ogledali slike Lojzeta Perka in Františka Fojta. Tovari-šica nas je opominjala, ker smo bili glasni. Slike Lojzeta Perka in Františka Fojta so zelo lepe. Vsi smo bili zelo veseli. Vodil nas je tovariš Božo Mohorko. Odpeljal nas je na grajsko dvorišče. Tam smo se sestali z ljubljanskimi borkami. Borke so nas bile zelo vesele. Zapeli smo jim nekaj partizanskih pesmi. Ko smo peli, so pele tudi borke. Ko
smo zapeli že kar veliko pesmi, so nam od veselja zaploskale. Za nagrado so nam dale veliko vrečko bonbonov. Ko smo se poslovili, smo si ogledali še druge prostore. Videli smo tudi jamo. Tam je bila proga in vagončki. Jamo je podpiralo leseno podporje. V jami je tudi velika klet. Ko smo si vse ogledali, smo odšli nazaj v šolo. Zelo sem si zaželela, da bi še kdaj odšli na grad posebej pa, da bi se spet srečali z ljubljanskimi borkami.
Alenka Zohar, 4. c
OS Gustav Šilih Velenje
V rudniku
Srečno!
Nekega dne smo se zbrali in se z avtobusom odpeljali v rudnik. Tam smo si najprej ogledali belo garderobo. Zdelo se nam je zelo smešno, ker so obleke rudarjev visele na visečih obešalnikih. Tudi v črnih garderobah je bilo isto, le da so bila oblačila prašna in zamazana.
V lamparni pa smo si ogledali zelo veliko svetilk in samore-ševalcev. Videli smo, da ima vsak rudar svojo številko.
Od zunaj smo si ogledali separacijo. Videli smo, kako nalagajo premog, ki kar sam pada v kamione.
Nazadnje pa smo si ogledali, kako deluje električno dvigalo.
Moj očka
dela v rudniku
Vsak otrok ima svojega očeta. Mojemu očku je ime Alojz. Je velik in močne postave. Ima rjave oči, sivočrne lase in je prijazen.
Po poklicu je rudarski tehnik. Opravlja težko in odgovorno delo. Zaposlen je na REK, tozd Jama Skale. V Skalah je poslovodja proizvodnje. Odgovoren je, da rudarji nakopljejo vsak dan čim več premoga. Z dela se vrača utrujen, zato doma večkrat počiva.
Moj očka zelo rad vozi avto. Večkrat nas odpelje k stari mami in na izlete. V prostem času se ukvarja s čebelami. Pri delu mu pomagam tudi jaz. Z očkom greva večkrat v gozd in nabirava gobe. Moj očka je skrben in prijazen. Imam ga rada in se zanj bojim, ker gre vsak dan v rudnik, kjer preži nanj veliko nevarnosti.
Alenka Zohar, 4. c OS Gustav Šilih Velenje
V tisti dvorani je bil velik trušč. Takoj smo opazili, kako hitro se premika dvigalo.
Tovariš Petretič, ki nas je vodil, nam je povedal, da se dvigalo premika s 40 km na uro. Ko smo prišli ven, smo zapeli še nekaj pesmi.
V prezivnici smo dobili vsak oro.
Ker je neki rudar povabil naše tovarišice na kavo, smo lahko ostali sami.
Nekateri so se začeli celo obmetavati s storži, zato se je tovarišica, ko smo prišli nazaj v šolo, zelo kregala.
Mateja Muršec, 4. c OS Gustav Šilih Velenje
Lansko leto smo šli učenci tretjega razreda na rudnik na ekskurzijo. Pri pošti nas je čakal avtobus-Krpan. Ko smo bili vsi v avtobusu, je šofer pritisnil na gumo in počasi smo se odpeljali.
Ko smo prispeli na rudnik, sta nas čakala spremljevalca — vodiča. Rudarja sta nam povedala, kako se je razvijalo rudarstvo v naši dolini. Ko sta končala s pripovedovanjem, sta nas odpeljala v belo garderobo. V beli garderobi se rudarji slečejo. V črni garderobi pa se rudarji oblečejo v delovna oblačila. Potem smo odšli v ,,lamparno", kjer vsak rudar vzame svojo svetilko.
Rudar, Boris Zaje 6. c O. Š. Gustava Šiliha
Kepa
premoga pripoveduje
Naše mesto Velenje se je razvilo zaradi bogatih slojev premoga. Rudarji, ki so izkopavali premog, so še poleg dela gradili mesto Velenje.
Sem majhna črna kepa premoga. Ležim med svojimi sestrami in brati. Nenadoma zaslišim treskanje in pokanje. Zelo sem se prestrašila. Vem, kaj me čaka. Kot premnoge moje sestrice. Odpeljali so jih čudni
ljudje. V oči mi najprej posveti svetilka. Prikaže se črn prepoten obraz. Kramp me loči od sestre. Z razstrelivom nas ločijo inrazdrobe. Nakladajo nas na kovinske vozove. Iz njih nas mečejo na čudno napravo. Vse nas premetava. Po dolgem potovanju nas vržejo v skip. Oči me bolijo. Prišla sem, kot temu pravijo, na beli svet. Vidim veliko kroglo, ki se blešči. To je toplo
V rudniku, Gregor Gojevič 3. c O. Š. Gustav Šiliha
Premog je zelo dragocen
Naše lepo mesto Velenje se vedno bolj širi. Nebi gabilo, če ga ne bi ustvarili pridni delavci. Mesto Velenje pa se je razširilo zaradi zemlje, kije bogata s premogom. Ker je v naši dolini veliko premoga, je potrebno tudi veliko delavcev. Čeprav je delo v rudniku danes lažje kot včasih. imajo rudarji težko in pomembno nalogo. Pred več leti so z raziskavami ugotovili, kakoje naša dolina bogata s premogom. To zemljo je kupil kapitalist Danijel Lapp. Ta ni prav nič skrbel za svoje delavce.
Sedaj pa je za delavce poskrbljeno. V začetku rudarjenja so imeli rudarji zelo težko delo, saj niso imeli tako modernih strojev kot danes. Premog so včasih kopali rudarji ročno, s svojim orodjem. Plače rudarjev so bile zelo majhne.
Rudarji včasih niso samoupravljali, medtem ko so današnji rudarji zelo dobri samoupravljalci. Samoupravljajo že od 17. septembra 1950 leta — torej 30 let. Danes rudarji volijo samoupravne organe. Sami odločajo o letovanjih, rekreaciji, športu, zdravstvu, plačah itd. Njihovo delo v rudniku je zelo naporno, odgovorno in težko.
Večina premoga, ki ga nakopljejo naši rudarji, se porabi za šoštanjske termoelektrarne, ki oskrbuje z energijo velik del Slovenije. Za ostale potrošnike ostane malo premoga. Ker je v svetu velika energetska kriza, je premog zelo dragocen. Dela rudarjev zelo cenomo in spoštujemo. Srečno!	Marinka Grenko. 3. c.
OŠ Gustav Sijih.

Sli smo v okrepčevalnico, kjer se zberejo rudarji, preden gredo v jamo. Tu si natočijo grenak čaj in vzamejo malico. Prišli smo do dvigala, po katerem se rudarji spuščajo pod zemljo.
Videl sem tudi skip, v katerem prevažajo iz jame premog. Ogledali smo si še ostale zunanje obrate rudnika. Bilo je zanimivo.
Srečevali smp' rudarje in jih ponosno pozdravljali SREČNO! Vrnili smo se v okrepčevalnico. Tam smo zapeli dve rudarski pesmi. Rudar nam je podaril aparat — samoreševa-lec. Tudi mi smo se zahvalili s skromnim darilom. Sprem-ljevalcr. sta nas odpeljala na pijačo. Ko smo se odrejali, nas je tovarišica odpeljala pred rudnik in tam smo veselo prepevali. Tako smo si ogledali, kje delajo naši rudarji.
Zelo ponosen sem bil ob misli, da je tudi moj oče rudar.
Robert Rednak 3. c razred OS Gustav Šilih
Naš rudar
sonce. Naložijo me na kamione. Potujem mimo planin. Oddajo me starki, ki me vrže v peč. Začnem goreti. Vesela sem, da starke ne zebe.
Rudarji so junaki dela. Opravljajo veliko in odgovorno delo. Njihov pozdrav je SREČNO!
Renata Toff, 3. b OS Gustav Šilih Velenje
Rudarstvo ima v naši dolini dolgoletno tradicijo. Se pred mnogimi leti, ko je bil rudnik še v rokah kapitalista Lopa, se je v naši dolini začela razvijati rudarska industrija.
Od tistih prvotnih revnih in zgaranih delavcev pa do današnjih rudarjev, je preteklo mnogo let boja; boja za pravice, za boljše pogoje in krajši delovni« čas. Mnogo generacij se je izmenjalo od takrat v velenjskem rudniku.
In vsi ti rudarji, vse te generacije, so širile rudnik, širile in gradile Velenje. Zdaj gledamo rudarje, ki kljub modernizaciji še vedno -opravljajo težka in nevarno delo. Vidimo prijazne, dobrodušne in vesele ljudi, ki znajo držati skupaj.
Tako vzoren rudar je bil tudi moj ded. Babica še danes rada pripoveduje, da je bil prvi udarnik v rudniku. Takšnih priznanj je dobil od tedaj še več. Mi vnuki jo večkrat nagovorimo, da nam pripoveduje o tistih težkih povojnih časih in težavnem delu v rudniku. Naš ded je bil predan svojemu delu s srcem.
Rudarji delajo za Velenje, za domovino, za nas in šele nazadnje zase. Delajo z dušo in telesom, ker ljubijo svoje delo.
Ponosni smo, da živimo v rudarskem mestu. Ponosni, da smo lahko v družbi teh prijetnih, močnih mož, ki kopljejo v temnih rovih, da bi nam razsvetlili prihodnost...
Mitja Čretnik, 7. c OS Gustav Šilih Velenje
Rudarji
Velenje je daleč znano kot rudarsko mesto. V njem živi veliko delavcev, rudarjev, ki nam kopljejo črno zlato. Delo rudarjev je težko in naporno. Vsak dan prežijo nanje mnoge nevarnosti. V rove lahko vdre voda, razni plini, lahko jih zasuje. Te nesreče povzroče čestokrat njihovo smrt.
Včasih je bilo delo rudarja zelo težko. Delal je v veliko slabših pogojih, kot pa delajo ti možje danes. Zaslužil je le toliko, da je lahko preživljal sebe in družino. Delali so skoraj vse ročno. Danes na mnogih delovnih mestih delajo stroji sami. Včasih so bili rudniki v lasti bogatašev, danes pa so v delavčevih, rudarjevih rokah. Vsakega mladega rudarja rStti sprejmejo v svoje vrste in v veliko družino.
Delo rudarjev je za vse nas zelo pomembno. Čeprav je težko, je vendarle tudi lepo.
Nataša Pristovšek, 7. b OS Gustav Šilih Velenje
Priznanja za neumorno delo
V Gornji Savinjski dolini so podelili vrsto odlikovanj tistim delovnim ljudem in občanom, ki so s svojim neumornim delom veliko prispevali k napredku v svojih delovnih in življenjskih sredinah.
RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM so prejeli: Ivan KOSMAČ, Vlado MIKLAVC. Jože TRATNIK in Anton ZAGOŽEN.
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: Vinko KNAPIČ, Jože KOMAC, Anton MOD-RIJANČIČ, Damjan HAVCEJ, Anton IKOVIC, Dušan MART1NČIČ in Planinsko društvo Gornji grad.
RED DELA S SREBRNIM VENCEM: Karel KOPUŠAR, Jože LAZNIK, Franc MIKLAVC. Franc TRBOVŠEK. Anton FUNTEK, Ivan GRUDNIK. Stanislav OŠEP, Franjo PLESNIK, Peter PODBREŽNIK. Stanko ROZENSTEIN in Rok SUHADOLNIK.
MEDALJO DELA: Stanko CAJNER. Franc PODBREŽNIK, Aleksander ČOPAR. Rafko PODPEČN1K in Oskar SLATINŠEK.
Razvoj tekstilne industrije
Nova usmeritev Elkroja
Zaposleni v Modni konfekciji Elkroj že nekaj let dosegajo izjemne delovne uspehe, ki jih uvrščajo v sam vrh slovenske tekstilne industrije. Prav v tem obdobju zaključujejo novo pomembno naložbo in z njo bodo svoj položaj zagotovo še utrdili. V bližnji prihodnosti bodo namreč pridobili novo proizvodno dvorano in z njo predvsem bistveno izboljšali delovne pogoje. Ob tem bodo zgradili tudi avtobusno postajo. športna igrišča, uredili bodookolico tovarne, omeniti
pa velja še nove prostore za trgovino in učilnico.
V načrtovanju bodočega razvoja seveda niso stali križem rok in se ne zadovoljujejo z doseženimi uspehi. V sedanjih prostorih bodo večali obseg proizvodnje s pomočjo najnovejših dosežkov na tehnološkem področju in z boljšo organizacijo dela. Največjo
pozornost bodo namenili nadaljnjemu večanju obsega izvoza, seveda pa bodo uvajali tudi nove proizvodne programe. v danem trenutku za tržišče najprimernejše. Predvidevajo tudi usmeritev na druga področja, prav tako pa gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti v drugih krajih občine in izven nje.
Težave stanovanjskega gospodarstva
Dolga pot do stanovanja
Stanovanjsko gospodarstvo je brez dvoma nadvse pomembna sestavina družbenega življenja in temeljna postavka socialne varnosti delavcev in občanov. Zatorej ni naključje, da so temu vprašanju namenili veliko pozornosti tudi na zadnjih kongresih zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije ter sprejeli vrsto ukrepov, ki naj odpravijo težave in pospešijo stanovanjsko izgradnjo. Na podlagi teh priporočil in ukrepov so tudi v Gornji Savinjski dolini imenovali poseben koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL. Njegova naloga je bila spremljanje in usmerjanje uresničevanja določil akcijskega programa na področju preobrazbe samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
Bistvene sestavine akcijskega programa so bile izdelava in sprejem programa razreševanja stanovanjskih potreb, načrta zagotavljanja sredstev, sprejem samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine ter uskladitev splošnih aktov pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, upoštevajoč lastno udeležbo. Skupaj z ostalimi odgovornimi nosilci je odbor pripravil in vodil javno razpravo. V mozirski občini so tako ugotovili, da so dosegli nekaj kakovostnih vsebinskih sprememb, razprava je navrgla dokajšnje število napotkov, hkrati pa razkrila tudi vrsto pomanjkljivosti.
Dejstvo je, da so v Gornji Savinjski dolini že prešli na ekonomske stanarine in pri tem takoj ugotovili, da te ne zadostujejo za vse potrebe. Omembe vredno je tudi dejstvo, da so se za prehod na ekonomske stanarine odločili na vseh zborih stanovalcev, potrebnega samoupravnega sporazuma pa niso podpisale nekatere organizacije združenega dela, čeprav jim ne določa neposrednih obveznosti. Lani so v mozirski občini sprejeli tudi družbeni dogovor o lastni udeležbi pričakovalcev stanovanja in ga bodo letos pričeli izvajati. Se pred tem pa ga bodo morali popraviti, saj so bili med prvimi, ki so ta dogovor sprejeli in so v njem že ugotovili določene pomanjkljivosti.
Kakorkoli velik je pomen stanovanjskega gospodarstva, tako velike so tudi težave, s katerimi se v mozirski občini na tem področju srečujejo. Prvi med njimi je seveda pridobivanje stavbnih zemljišč, ki so večinoma v zasebni lasti. Postopek pridobivanja je izredno dolgotrajen in se vleče tudi več let, zato so v letošnjem letu za njegovo skrajšanje že uporabili določila zakona o prisilnem prenosu pravic uporabe. Težave so tudi s komunalnim urejanjem, saj je sredstev, ki jih v te namene zbirajo na podlagi ustreznega samoupravnega sporazuma, odločno premalo. Stavbna zemljišča so zato večkrat le delno komunalno urejena, ali pa jih urejajo šele potem, ko investitorji plačajo komunalni prispevek. O rešitvah za te probleme bi torej resnično kazalo razmisliti, tudi o možnosti kreditiranja v začetnem obdobju gradnje.
Kakšno je stanje na področju urbanistične dokumentacije ni treba posebej poudarjati, saj ta že več kot desetletje ni bila dopolnjena, razen za nekatera manjša območja. Lani so se v mozirski občini lotili izdelovanja prostorskega načrta, urbanističnih in zazidalnih načrtov ter urbanističnih redov. Jasno je, da to delo terja ogromno denarja in da se izdelovalci pogodbenih rokov ne držijo, vseeno pa v mozirski občini pričakujejo, da bo dokumentacija pravočasno pripravljena.
Posledica vseh teh in podobnih težav so neizkoriščena sredstva v stanovanjski skupnosti in v združenem de hi. Veliko kritik in negodovanja je bil deležen ta podatek, tudi zato, ker so v mozirski občini 'v te.n srednjeročnem obdobju povečali stanovanjski prispevek. Na podlagi opravljene analize razvojnih možnosti stanovanjskega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju so ugotovili, da bodo v tem obdobju v mozirski občini potrebovali 370 družbenih in 325 zasebnih stanovanj. Tudi v prihodnje bo torej potrebnih veliko sredstev za razreševanje vsaj najnujnejših primerov, pri tem pa ne bi smeli pozabiti na določilo zakona o združenem delu, da se bodo sred-
stva za te namene združevala iz čistega dohodka, razen za solidarnost. Dogovarjanje in uresničevanje sprejetih obveznosti bo torej več kot nujno.
Marsikdaj bo treba postoriti tudi na področju samouprave v samoupravni stanovanjski skupnosti. Veliko novosti prinaša osnutek novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Razprava o osnutku je v mozirski občini navrgla vrsto pomembnih vsebinskih pripomb, med drugim tudi na preveč splošno opredeljena določila. Problemov torej ne bo zmanjkalo in v Gornji Savinjski dolini se zavedajo, da bodo morali tako pomembnemu področju posvečati nenehno skrb in pozornost. Predvsem je treba delo zastaviti dolgoročno in se ne ustavljati le pri razreševanju trenutnih težav.
J. P
Zaposlenim v Šoštanju je zagotovljena večja stopnja socialne varnosti
Dejstvo je. da to niso več le predvidevanja, ampak zelo otipljivi načrti in tudi prva dejanja. Že so namreč odkupili podružnično šolo v Konjskem vrhu pri Lučah in jo bodo preuredili v proizvodne prostore. V njih bo dobilo zaslužek večje število prebivalcev s tega področja , zlasti seveda žensk, izdelovali pa bodo kakovostne kavbojke in jih na podlagi sklenjenih pogodb vsaj polovico izvozili na zahodna tržišča.
Naslednji korak so usmerili izven občinskih meja. Znano je namreč, da se je temeljna organizacija zdruzenega dela celjskega Topra v Šoštanju v zadnjem času otepala s številnimi težavami. Razgovori o priključitvi k Elkroju so stekli lani in prvo odločilno točko dosegli prejšnji ponedeljek, ko so se zaposleni v veliki večini odločili za priključitev k Elkroju. Odločili se seveda niso na pamet. Že na začetku dogovaijanja so se namreč predstavniki velenjske občine in celjskega Topra domenili, da bosta Toper in Elkroj pripravila razvojne programe, na podlagi katerih naj bi se zaposleni odločali o nadaljnjem razvoju svoje temeljne organizacije. Tako se je tudi zgodilo in delavci šoštanjskega Topra so se osveščeno in po samoupravni poti odločili za Elkrojev program in za večjo socialno varnost, ki jo nudi. Zato je danes še toliko bolj očitno, da lahko sedanja odstopanja od prejšnjih dogovorov in podtikanja takšne ali drugačne vrste, šoštanjski temeljni organizaciji in zaposlenim v njej le škodujejo.
J. Plesnik
Prometna varnost
Slabe vozne razmere
Ljubno in ostala naselja v tej krajevni skupnosti se hitro širijo in pri tem je že zmanjkalo prostora za stanovanjsko in drugo izgradnjo. Ni torej naključje, da so tudi v tej krajevni skupnosti med temeljne letošnje naloge zapisali izdelavo prostorskega načrta in urbanistične dokumentacije. Le tako si bodo zagotovili še hitrejši razvoj.
Dejavnost sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu je vsekakor pomembni sestavni del družbene samozaščite in ima odgovorne in družbeno pomembne naloge na področju varnosti in vzgoje udeležencev v cestnem prometu. Temelj uresničevanja pomembnih in raznolikih nalog je podrobno opredeljen letni načrt, ki ga je svet v mozirski občini v sodelovanju s postajo Milice, združenjem šoferjev in avtomehanikov, osnovnimi šolami, združenim delom in krajevnimi skupnostmi v celoti uresničil.
V tem letu se je bistveno izboljšala vzgoja predšolskih in šolskih otrok. Na vseh osnovnih šolah so v tem letu izdelali prometno-varnostne načrte, uspešno pa so zaživeli tudi pionirski prometni krožki, ki jim je svet pomagal z nakupom oblek za pionirje prometnike. Po vseh šolah in na občinski ravni so opravili tekmovanja „Kaj veš o prometu", v sklopu priprav na to tekmovanje pa so učenci pisali spise, izdelovali likovne in tehnične predmete na temo prometa in si ogledali vrsto filmov. Člani sveta so ugotovili, da po šolah upada zanimanje za opravljanje kolesarskega izpita, zato bi morali miličniki nekoliko poostriti nadzor. Letos je izpite opravilo 231 učencev. Na vseh šolah so sklicali sestanke s starši in učenci in se tudi na ta način pogovorili o izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Povedati velja še to, da so šole z učili za prometno vzgojo preslabo opremljene.
Veliko pozornosti so namenili tudi vzgoji odraslih. Na
pobudo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je združenje šoferjev in avtomehanikov pripravilo preiskuse znanja za vse poklicne voznike in zasebne avtoprevoznike. V občini so v minulem letu pripravili sedem tečajev, na katerih si je teoretično in praktično znanje za voznike motornih vozil pridobilo preko 200 občanov. Svet je v sodelovanju s postajo milice opravil celodnevno akcijo izpravnosti vozil. Pretežni del pomanjkljivosti odpade na luči in zvočne naprave, pomembna pa je tudi ugotovitev, da varnostni pas uporabljajo le redki vozniki.
Jasno je tudi, da se ob hitrem razvoju prometa veča število težkih posledic ob nesrečah pri tistih udeležencih, ki niso bili zajeti v nobeno izmed organiziranih oblik prometne vzgoje. Zaskrbljujoče je nezanimanje občanov za lastno prometno varnost, prav tako pa velja-tudi ugotovitev, da so krajevne skupnosti in organizacije združenega dela na tem področju vse premalo postorile.
Na stanje prometne varnosti poleg vseh teh vzrokov bistveno vplivajo tudi nekateri objektivni pogoji. Ob vse bolj naraščajočem prometu se vozne razmere skorajda niso izboljšale. Zelo slabi so vozni pogoji na cestah Ljubno—Luče, Nova Štifta—Črnivec in predvsem Nazarje—Gornji grad. Še vedno so neurejena avtobusna postajališča, kar v največji meri velja za Mozirje, veliko pa ne zaostajata postajališči na Ljub-
nem in v Gornjem gradu. Vse premalo je bilo storjenega za varnost pešcev, zlasti šolskih otrok, v večjih naseljih. Na tem področju bodo takojšnji ukrepi več kot nujni.
Težave so tudi zaradi tehnične neurejenosti lokalnih in nekaterih nekategoriziranih cest. V mozirski občini so namreč v minulem obdobju posodobili veliko cestnih odsekov, žal pa
so ti slabo vzdrževani in neurejeni. Manjka prometna signalizacija, ni varnostnih ograj, bankine niso utrjene in še precej je pomanjkljivosti, ki ovirajo varno vožnjo. Dela bo torej še veliko, tudi zato, ker sklepov in stališč, ki jih je sprejela skupščina občine Mozirje, skorajda nihče ne uresničuje.
J. P.
Ozko cestišče, dotrajan in slabi mostovi ter druge pomanjkljivosti vsekakor niso prispevek k boljšim voznim razmeram in varnosti v cestnem prometu.
Gorenje
Srečanje mimogrede
Osnovna šola Gustav Šilih
Ob spominskih obeležjih
Ohranjanje tradicij narodno osvobodilne vojne je ena izmed zelo pomembnih nalog vseh nas. Še zlasti je pomembno seznanjanje naših najmlajših s pridobitvami revolucije.
Nad vse pohvalna je pobuda osnoven šole Gustav Šilih Velenje, da bi pionirji obiskovali spominska obeležja. Pred dnevi so organizirali enodnevni pohod in obiskali 11.spominskih obeležij v Velenju in okolici. Na pohodu je sodelovalo okoli 800 mladincev. Ob koncu pohoda so prejeli posebno izkaznico občinskega odbora 'zveze združenj borcev NOV Velenje. Tega pohoda se bodo udeležili tudi pionirji drugih osnovnih šol naše občine.
Pohod ob spominskih obeležjih v naši občini pa naj bi odslej postal stalna akcija naših pionirjev, traso pohoda bodo vsako leto spreminjali.
S seje skupščine SISS
Telegrafsko poročilo o že znanih ugotovitvah
Tudi 7. seja skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje je bila podobna nekaterim prejšnjim: komajda sklepčna na začetku, pri zadnjih očkah pa že nesklepčna, ker se nekateri delegati pridejo verjetno samo pokazat, da jih zapišejo, potem pa, če je le mogoče, čimprej s seje. Tako tudi na tej seji delegati zaradi nesklepčnosti niso obravnavali vseh točk dnevnega reda. Morda bi veljalo v prihodnje spremeniti ustaljeni način dela— začeti sejo z zadnjimi točkami dnevnega reda, da bi tudi vendarle enkrat prišle na vrsto.
Obravnava in ocena poročila o izvajanju stanovanjske graditve v občini Velenje je bila ena izmed pomembnih točk seje. S tem poročilom delegati niso bili zadovoljni, saj je bilo, kot je dejal eden izmed, njih le telegrafsko poročilo o tem, kar že vemo. Delegatom je pojasnjevalo kako teče stanovanjska graditev in navajalo stare ugotovitve, da bo imel ta blok tolikšno zamudo, drugi spet takšno, da bi bil lahko določen blok sicer že vse-ljiv, pa ni komunalno urejena okolica itn. Zato so delegati zahtevali, da mora takšno poročilo vsebovati oziroma prikazati tudi vse ukrepe, ki so bili sprejeti, da bi odpravili določene nepravilnosti in terjali, da se kar najbolj zaostri odgovornost vseh dejavnikov v stanovanjski graditvi, posebno pozornost pa je treba nameniti temu, uresničevanju ukrepov izvršnega sveta oziroma skupščine občine Velenje o stanovanjski graditvi in smernic zveze komunistov. Takšno poročilo naj bi delegati dobili na prihodnji seji.
V nadaljevanju seje so se delegati med drugim seznanili še s poročilom o dosedanjem delu od- ~ bora za družbeno pomoč v stano-
vanjskem gospodarstvu ter o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi poročila, komisije samoupravne delavske kontrole in službe družbenega knjigovodstva Velenja o pomanjkljivostih, ki so jih ugotovili pri delu prejšnjega odbora.
Take je odbor med drugim sklenil, da bodo zahtevali od organizacij združenega dela, katerih delavci neupravičeno zasedajo solidarnostna stanovanja da vrnejo ustrezna stanovanja ali pa jih odkupijo. Medtem so nekatere delovne organizacije, delovne skupnosti oziroma posamezniki že začeli razreševati pomankljivosti, ki so bile storjene v preteklih letih, v nekaterih primerih pa še niso storili ničesar v zvezi s tem. Poročilo odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu tudi navaja, da so med tem časom s pomočjo družbenega pravobranilca samoupravljanja ugotovili, da ima samoupravna stavbno zemljiška stanovanjska oziroma njeni predhodniki že od leta 1974 kupljeno eno trisobno in dve dvosobni stanovanji na šercerjevi cesti v Velenju, predvsem za nudenje začasnega bivališča občanom, ki jim je treba zgraditi nadomestne objekte. Vsa tri stanovanja so nato zasedli delavci zavoda za urbanizem, seveda neupravičeno in brez prave osnove.
Delegati so na seji — potrdili tudi predlog odbora o dodelitvi 39 novih stanovanj v Velenju in Šoštanju, zgrajenih s sredstvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Glede na to, da je ostalo še šest stanovanj v Velenju nerazdeljenih, so delegati zahtevali, da je treba štiri stanovanja takoj razdeliti, dve stanovanji pa naj bi hranili za izjemne primere.
MIRAN ŠTRUKELJ, transporter v tozdu Pohištvo:,,Priznanje najboljšega mladega delavca — samoupravljalca sem letos prejel prvič. Nagrado sem prejel predvsem za delo v osnovni organizaciji ZSMS tozda Pohištvo. Po svojih močeh pa se vključujem še na ostala področja družbenopolitičnega dela. Vesel sem, da imamo mladi v Gorenju precej možnosti za vključevanje v delo samoupravnih organov. Skoda je le, da za delo osnovne organizacije ZSMS našega tozda ne pridobimo še več mladih, saj bi le s skupnimi močmi uspeli rešiti težave, kot so razdroblenost, mnogo delavcev se vozi na delo iz drugih občin, pa tudi izobraževanje ob delu vzame precej časa. Mislim pa, da bomo odslej morali več pozornosti nameniti izobraževanju mladih delavcev, predvsem delegatov, ki nas zastopajo v vseh organih upravljanja v delovni organizaciji Gorenje Velenje. Osveščenost le teh bo še najbolj pripomogla k vzpodbujanju in še k boljšemu delu članov osnovne organizacije ZSMS tozda Pohištvo."
Priznanja mladim samoupravljalcem
Med konfekcionarkami v Šoštanju
MARJANA TRATNIK je tudi ena od dobitnic letošnjega priznanja za najboljšo mlado delavko — samoupravljalko v tozdu Vzdrževanje.
Marjana je aktivna družbenopolitična delavka na vseh področjih. Aktivno se vključuje v delo osnovne organizacije sindikata tozda Vzdrževanje, največ časa pa nameni tudi delu v osnovni organizaciji ZSMS tozda. Dolgo časa je bila njena predsednica članica predsedstva konference osnovnih organizacij ZSMS v delovni organizaciji. ..Nagrado za najboljšo delavko — samoupravljalko sem prejela že leta 1976.
Tri leta sem bila predsednica osnovne mladinske organizacije našega tozda in dolgoletna članica konference. Se vedno pomagam pri reševanju težav osnovne mladinske organizacije, čeprav sem večji del svojega družbenopolitičnega dela namenila delavskemu svetu in osnovni organizaciji sindikata našega tozda. Največja težava naše osnovne mladinske organizacije je predvsem izobraževanje naših članov. Ni dovolj samo to, da hodiš v službo, ampak tudi, da se politično udejstvuješ v vseh organih upravljanja. Zato se bom vključevala še naprej, saj se s takšnim delom tudi izobražujem", je menila Marjana Tratnik, tehnična risarka v tozdu Vzdrževanje.
MARIJA ZAJEC je zaposlena v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, in sicer na delovnem mestu stiskalke v tozdu Galvanika.
Takole je pripovedovala: „Pre-cej se vključujem v delo samoupravnih organov delovne organizacije in našega tozda. Sem predsednica osnovne organizacije ZSMS našega tozda, članica konference osnovnih organizacij članica delavskega sveta delovne organizacije, tri leta pa sem članica zveze komunistov. Nagrada, kot je priznanje za najboljšo mlado delavko—samoupravljalko, mi veliko pomeni. Pomeni mi priznanje za delo, ki sem ga vložila v aktivnejše delovanje naše mladi-ske organizacije.
Nagrado si je treba prislužit predvsem z delom in dobrimi rezultati. Končala sem tudi tri mesečno politično šolo. Vesela sem, da se mladi bolj kot vsa ta leta doslej vključujemo v delo samoupravnih organov. Letos smo v naši osnovni organizaciji pričeli s samoizobraževanjem vseh članov tako, da vsak pripravi svoj referat in se na ta način seznanja z družbenopolitičnim delom. Naša mladinska organizacija je zaradi dobrega delovanja predlagana za republiško priznanje, kar je zame še posebna nagrada."
CVETA BOZlCEVlC: „Ze triindvajset let delam v konfekciji Šoštanj. Najprej sem nekaj let šivala, sedaj pa sem kontrolorka v krojilnici. Vsa ta leta so bila za nas težka, saj smo se neprestano srečevali s številnimi težavami. Vsa leta se nam je tudi obljubljajo, da se bodo delavne razmere tudi v našem tozdu spremenile, da bomo proizvodnjo posodobili, žal pa je ostajalo vseskozi samo pri obljubah.
Prav zaradi tega si vsi zaposleni v konfekciji Šoštanj od združitve z Elkrojem veliko obetamo. Srednjeročni program te delovne organizacije prinaša tudi nam bistvene izboljšave. Vsi pa si bomo morali prizadevati, da ga uresničimo.
ANA OŠLAK: „Veliko smo razmišljali, predno smo se v delovni organizaciji odločili za
ta korak. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so najprej podrobno obdelale vse programe za naprej, tako Toprovega kot Elkrojevega. Skušali smo najti najboljšo rešitev, saj smo se zavedali, da bomo izbrali tak-
šen program, ki bo uresničljiv in da ne bo ostalo samo, pri obljubah, tako kot se je dogajalo doslej. Ko smo vse temeljito pripravili to je bilo že lani, pa smo pripravljeno gradivo dali v javno razpravo delavcem. Vsi skupaj smo prišli do spoznanja, da je edina dobra pot za naprej združitev z Elkrojem."
BRIGITA PUŠNIK: „2e doslej sem bila z delom v kon-
fekciji Šoštanj zadovoljna. Tu delam že štirinajst let, delam pa v pripravi dela. Tudi v bodoče bom imela enako delo. Upam, da nam nov proizvodni program ne bo delal preglavic, saj smo konfekcionarke in prav gotovo se bomo hitro privadile. Od priključitve k Elkroju pa pričakujemo boljše delovne pogoje pa tudi večjo socialno varnost."
MARIJA FLANFER: „Pet-najst let sem zaposlena v tem tozdu in moram reči, da v teh 15 letih nismo imeli sreče. Neprestano smo se reorganizirali, obljubljali so nam boljše pogoje dela, prizadevali smo si, da bi dosegali kar najboljše rezultate, pa vendar ni in ni bilo pravega učinka. Postali smo že kar nekam nezaupljivi. Elkrojev program pa se nam vseeno zdi realen in prav zaradi tega smo se tudi odločili za priključitev. Prepričani smo, da se bo tudi pri nas sedaj vendarle spremenilo na bolje."
Tako so menile delavke Konfekcije Šoštanj, ki bodo že v mesecu oktobru pričele z izdelavo otroških ln jeans hlač. Od nove samoupravne organiziranosti in veliko pričakujejo-
Mira Zakošek
predlagala za najboljšega mladega samoupravljalca. Aktivno" sem se vključil v delo na vseh področjih takoj, ko sem se zaposlil v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Največkrat sodelujem na raznih akciiah osnovne organizacije ZSMS tozda, pa tudi konference.
Vključujem pa se tudi na druga področja političnega dela. Tako sem sindikalni poverjenik, član planinskega društva, organizacijski sekretar našega tozda. Da bi se lahko kar najbolj aktivno vključeval v družbenopolitično delo, sem se udeležil tudi seminarjev in si tako pridobival znanje. Priznanje pa bo zame pomenilo prav gotovo še vztrajnejše delo na vseh podro-čjih.
JOŽE CAS sodi med tiste mlade delavce Gorenja, ki so na letošnjem 7. srečanju v Slovenj Gradcu prejeli priznanje najboljšega mladega delavca-samoupravljalca delovni skupnosti skupnih služb tozda Gorenje Promet Servis.
Kakšen mora biti delavec, ki dobi takšno priznanje?
Delaven, aktiven na vseh področjih dela. In to Jože je. Po končani ekonomski fakulteti se je zaposlil v Gorenju kot analitik v delovni skupnosti tozda Promet—Servis. Takoj pa se je vključil tudi v delo samoupravnih organov, predvsem pa je svoje delo namenil osnovni organizacije ZSMS. Je njen predsednik, koordinator mladih v osnovni organizaciji, delegat v zboru združenega dela, član koordinacijske konference ZSMS sozda Gorenje, dve leti pa je tudi član zveze komunistov, aktiven športnik, tabornik in še in še."
Tvoja prva vrlina je ta, da si priden in ustvarjalen. Vendar to čestokrat ni dovolj. Moraš biti tudi družbenopolitično aktiven. Pri nekaterih mladih je ta zavest še vedno premalo prisotna. Največja težava naše osnovne organizacije ZSMS je terensko delo, zlasti v servisnem centru v Beogradu. Zato so člani osnovne organizacije ZSMS Promet-Servis menili, da moramo doslej več pozornosti nameniti tudi izobraževanju delegatov, saj naj bi ti bili glavni pobudniki in usmejevalci dela članov osnovne mladinske organizacije. Ko bomo uspeli pridobit za delo osnovne organizacije vse mlade, bodo tudi rezultati delo mnogo boljši. To je tudi glavna naloga našega delovnega načrta," je menil naš sogovornik.
Jože je prav gotovo delavec po katerem naj bi se zgledovali vsi mladi. Le z delom, s samoupravnim ter političnim delovanjem lahko v polni meri koristiš družbi in delovni organizaciji.
Te dni so se delavci Šoštanj skega Topra odločali o novi samoupravni organiziranosti. Na referendumu se je večina delavcev odločila za izločitev temeljne organizacije iz delovne organizacije Toper ter za priključitev k Elkroju iz Mozirja.
Z delavkami smo se pogovarjali o tem, kaj pričakujejo od te združitve.
JANA ZORKO, poenterka v tozdu Hladilna tehnika: ,,Nagrada za najboljšo mlado delavko — samoupravljalko našega tozda mi pomeni zelo veliko. Družbenopolitično aktivna sem že od leta 1974, ko sem postala članica zveze komunistov. Vključila sem se v delo delavskega sveta, bila sem članica izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata našega tozda, namestnica predsednika -osnovne' organizacije sindikata tozda Hladilna tehnika. Vrsto let pa sem tudi predsednica osnovne organizacije ZSMS tozdu. Bolj kot nagrade pa sem vesela tega, da se mladi vključujemo na vseh področjih. Vsa dogajanja redno spremljamo in mimo nas ne gre nobena odločitev, ki je ne bi tudi mi potrdili. Pravo zadovoljstvo je, ko organiziramo akcijo v prostih sobotah in na delovišču se zbere vedno veliko članov naše osnovne mladinske organizacije. Tudi v prihodnje se bom trudila in se kar najbolj aktivno vključevala na vseh področjih družbenopolitičnega dela."
V soboto, 21. junija so na že tradicionalnem srečanju mladih delavcev Gorenja v Slovenj Gradcu podelili priznanja najboljšim mladim samoupravljalcem za delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih ter za prizadevno delo na delovnem mestu.
Med letošnjimi dobitniki priznanj, ki jih podeljuje kordinacij-ski svet zveze socialistične mladine sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, smo se za kratek čas pomudili tudi mi.
Pa preberite, kaj so nam mladi povedali:
Vesel sem, da me je osnovna organizacija ZSMS našega tozda
STANISLAV NAPOTNIK, strojnik v tozdu Kuhalni aparati:
vljenjski tempo takšen, da brez nekaj brezskrbnih dni v letu pač ne gre. Tudi v Gorenju je letos letovanje dokaj dobro organizirano. Letuje-
VESELO NA ODDIH
Vreme v teh dneh sicer še ni prav poletno, pa vendar že vsi premišljamo o dopustih. Mnogi se nanje že odpravljajo, drugi pa šele premišljujejo, kam bi se podali. So pa seveda tudi takšni, ki iz kakršnihkoli razlogov ne bodo odšli nikamor. Pred dnevi smo se sprehodili po Velenju, Šoštanju, bili pa smo tudi v nekaterih delovnih organizacijah ter se z delavci pogovarjali o tem, kako nameravajo preživeti letni oddih.
vprašanju prav gotovo posvečalo mnogo premalo pozornosti, vendar pa lahko trdim. da smo v letošnjem letu to napako v veliki meri odpravili. Ker nimamo na voljo lastnih počitniških zmogljivosti. razen nekaj šotorov, smo letos organizirali letovanja preko Izletnika, delavcem pa omogočili šestmesečno odplačevanje. Popusta sicer ni bilo. vendar je prav gotovo že to izredno veliko.
Jaz nimam problemov, kje naj bi preživela letni dopust. Imamo namreč svojo počitniško prikolico in se lahko tako podamo kamor želimo. Letos bomo odšli na Krk.
Dragica Bevc: »Prejšnja leta sem letovala v lastni režiji, letos pa bom preko Gorenja, kjer sem zaposlena. Ugodnost. da bom lahko stroške
gam pri delu. Zame tudi delo na kmetiji predstavlja neke vrste oddih. Ko pa bomo doma nakupili potrebne stroje, bom z družino preživel kakšen dan kje ob naši obali«
bila za opremo svoje sobe. Med kolektivnim dopustom, ki ga pričnemo v naši delovni organizaciji 14. julija in kon-čanmo 3. avgusta, bom največ časa porabila za kopanje na
Priprava za morje
Julčka Legner: »V Gorenju nimamo najboljših možnosti za letni oddih, predvsem ne. če bi človek rad preživel do-
mo lahko vzdolž Jadranske obale preko agencije Izletnik. Gorenje pa nam je omogočilo, da bomo letovanje odplačevali v šestmesečnih obrokih. To pa je prav gotovo izredno velika prednost. Dopust bom letos preživela v Rovinju in resnično že komaj čakam, da grem.«
Alojzija Korošec: »Kljub temu. da so v Gorenju, kjer sem zaposlena precej velike možnosti, da lahko preživimo
letni dopust, bom letos ostala kar doma. Imam majhnega otroka in dela mi resnično ne bo manjkalo. Seveda pa upam, da bo ostalo toliko časa, da bom odšla za kakšen dan k sorodnikom, obiskala pa bom tudi prijatelje.«
Branka Cvejič: »Zaposlena sem v Gorenju in zadolžena za letni oddih delavcev. V prejšnjih letih je Gorenje temu
vanjske hiše. Naročili pa smo tudi avtomobil. Otroci gredo vsako leto na morje v kolonijo. Škoda je le. da v naši delovni organizaciji nimamo organiziranega letovanja. Mogoče pa bi se kljub pomanjkanju denarnih sredstev odločila za letovanje kje ob naši obali. Drugo leto, ko bodo skoraj-vsi dolgovi poravnani. pa bomo prav gotovo odšli na morje. Dopust bo letos zame delaven, saj je treba marsikaj postoriti in urediti. doma'in na polju.«
Sulejma Kukič: »Jaz sem s svojim dopustom za letos že opravil. Pet let sem zaposlen v tovarni usnja Šoštanj in vsakokrat sem dopust preživel doma pri družini v Brčkem.
Moji starši imajo kmetijo in Veliko delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata REK Velenje preživlja letni oddih v
komaj čakajo, da jim pomij- prikolicah
sem tretji letnih elektrotehniške šole — jaki tok. Po opravljeni obvezni praksi bom odšel s starši na morje, in sicer v Crikvenico. Oba starša sta zaposlena na Reku, tako da bomo lahko organizirano letovali preko te delovne organizacije. Obeta pa se mi še
pust kolikor toliko poceni. Vsaj jaz nisem seznanjena. Prav bi bilo, da bi bilo na voljo več šotorov in počitniških prikolic. Imamo jih le nekaj, tako, daje težko priti do njih. Moj dopust še vedno »visi v zraku«. Mož dela na železnici in tudi tam nimajo organiziranega letovanja. Na morje bomo šli, če si bo šotor sposodila moževa sestra.«
Anica Koradej: »V prejšnjih letih rekreaciji in letnemu oddihu nismo posvečali toliko pozornosti, sedaj pa je ži-
šoštanjskem bazenu in za obiske pri prijateljicah ter znancih. Doma imamo tudi majhno kmetijo tako. da bo kakšen dan tudi delaven, posebno še takrat, ko bosta odšla na morje oče in mati. Na oddih pa se bom prav gotovo odpravila naslednje leto. ko bom imela več možnosti in prihranjenega denarja.«
Danica Jeseničnik: »Zaposlena sem v šoštanjskem Topru. Kot že tri leta zapored, tudi letos z mojim dopustom ne bo nič. Ves denar smo potrošili za popravilo stano-
v Dolenjske Toplice. Sem namreč tudi velik ljubitelj planin, zato bom preostale dni izkoristil za izlete in pohode. V tovarni usnja v delovni organizaciji Šoštanj, kjer sem zaposlen, imamo za organizirano letovanje zelo dobro poskrbljeno. Naslednje leto pa bom morda izkoristil ugodne pogoje letovanja, ki jih nudi delovna organizacija.«
Sonja Goršek: »Žal, o letošnjih dopustniških dnevih ne premišljujem več. Vsa prihranjena sredstva sem pora-
odpravil se bom tudi na krajše izlete. V vročih dneh pa se bom hladil v šoštanjskem in velenjskem bazenu. Želim si le. da bi bilo lepega vremena tudi tu dovolj, pa bo moj dopust prav tako prijeten.«
Mladen Petretič: »Oh, seveda bom odšel na dopust. To je zame najlepši čas. Končal
pravo doživetje po oddihu v Crikvenici. Ker sem letos dosegel zelo dober učni uspeh, mi bosta oče in mama prispevala še nekaj denarja, da se bom lahko odpravil s kolesom po Jugoslaviji. Želim si le to, da bi nam bilo vreme naklonjeno. Prav neprijetno je, če ti še tistih nekaj dni, ki jih pre-živiš na oddihu, zmoči dež.«
Drago Razdevšek: »Vsako leto se odpravim kam na dopust. Tako bom letoval tudi letos. Lani sem organizirano letoval preko turistične agencije v Solarisu v Šibeniku. Le-
tos se bom na oddih odpravil kar s šotorom. Ne vem pa še, kje ga bom postavil. Zaposlen sem v Gorenju, kjer je mnogo več povpraševanja kot so letovalne zmogljivosti, zato si bom dopust pripravil kar sam. Na oddih se bom odpravil v začetku avgusta.«
Ivan Brišnik: »Ja, seveda bom odšel na oddih. Prvi del dopusta, deset dni, bom preživel na ženinem domu v Novem mestu. Že nekaj let zapored letujem tako. Preživim ga prav dopustniško. Hodim na sprehode v bližnje gozdove, kopam se v Krki, za kakšen dan pa se odpravim še
letovanja odplačala v šestih mesecih, je velika in menim, da se bodo za letovanje sedaj odločili tudi tisti, ki prej sploh niso hodili na oddih. Mnogo lažje je namreč plačati skromen znesek na mesec, kot pa kar precejšnjo vsoto naenkrat. Počitnice bom preživela v Umagu.«
Milan Herla: »Zaposlen sm na rudniku. Čeprav imamo v naši delovni organizaciji možnost organiziranega letovanja. bom tudi letos, kot vsa ta leta doslej, preživel dopust kar doma. Obiskal bom prijatelje.
Številka 25 (537) — 27. junija 1980
Nič nas ne sme presenetiti
rč7
Velenje 80"
Oglasile so se
m
sirene
Tone Šeliga se je vsem udeležencem vaje zahvalil v imenu sveta za LO in DS za vložen napor pri njeni uresničitvi ter podelil zlate znake civilne zaščite Slovenije dr. Rajku Fencu, Petru Krapežu, Edu Kuharju in Francil Semetu.
ampak zato, da bo s svojim znanjem znal skrbeti za svojo varnost in varnost vseh ostalih udeležencev v prometu. Tisti, ki nima dovolj osnovnega znanja ali ne spoštuje osnovnih navodil, bo prej ali slej končal poražen, največkrat pa posledice njegovega ravnanja nosijo tudi drugi. S tem primerom sem skušal," je dejal Tone Šeliga, ,,na preprost način povedati, zakaj se moramo usposabljati. In če se ob tem zavedamo, da v našem mestu živi večina ljudi v stolpnicah in večjih stanovanjskih blokih, potem je vsaka izkušnja in spoznanja s področja civilne zaščite in drugih področjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite samo pozitivni delček k našemu varnejšemu počutju in hkrati zaupanje, da lahko drug drugemu pravočasno in pravilno pomagamo in s tem krepimo splošno družbeno varnost. Pri vsem tem pa je tudi pomembno, da znamo uporabljati razno opremo in naprave civilne zaščite."
Akcija enot civilne zaščite v krajevni skupnosti Velenje center levi breg je uspela. V njej so sodelovale enote in štab civilne zaščite krajevne skupnosti Center levi breg, občinski štab CZ in del enot združenega odreda CZ občine Velenje z gasilskim odredom, del občinskega štaba TO s prištabnimi enotami, enota protiletalske obrambe, narodna zaščita, alpinisti, radioamaterji, člani kinološkega društva, taborniki, občinski center zvez, in člani domačega ter sosednjih aeroklubov. Vsem udeležencem vaje je predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga izrekel javno pohvalo in hkrati dejal, da bo treba vse izkušnje vaje prenesti v sleherno stanovanje, saj mora takšna usposobljenost postati del našega vsakodnevnega življenja.
Besedilo in slike Stane Vovk
V akcijo je stopila tudi protiletalska obramba
Enote za radiološko, biološko in kemično razstrupljanje so raziskale teren
Po uspešno opravljeni vaji — slovesen sprevod
V	krajevni skupnosti Velenje— Center—levi breg so ob tednu civilne zaščite pripravili konec preteklega tedna vajo VELENJE 80. Med njo so preverili usposobljenost enot civilne zaščite pri reševanju prebivalstva in materialnih dobrin iz ruševin oziroma, kako so krajani usposobljeni za ukrepanje v najhujših razmerah.
Ze v petek okrog dvanajste ure so v krajevni skupnosti zvedeli, da jih bo napadel sovražnik. Takoj se je sestal komite za SLO in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti. Začeli so izvajati ustrezne ukrepe. Uvedli so dežurstvo, kmalu se je sestal tudi štab civilne zaščite v krajevni skupnosti, pa občinski štab civilne zaščite in tudi štab teritorialne obrambe občine Velenje, oddelek za zveze ter enote »za vzdrževanje reda. V akcijo je stopila narodna zaščita, zvečer pa so med drugim razglasili delno atemnitev. Vse je bilo v pričakovanju ,,sovražnika".
V	zgodnjih jutranjih urah, v soboto, so sirene opozorile krajane, da se jim približujejo sovražna letala. Prebivalci so se hitro umaknili v zaklonišča. Sovražnikova letala so bombardirala krajevno skupnost v več naletih in odvrgla rušilne ter zažigalne bombe. Mnoge zgradbe v krajevni skupnosti so bile porušene, v nekaterih pa je ostalo Se nekaj stanovalcev. Ko je minila nevarnost sovražnikovih letal, je štab civilne zaščite takoj poslal na ogroženo mesto enote za radiološko, biološko in kemično razstrupljanje terena, da bi ugotovile, če so sovražna letala med bombardiranjem tudi zastrupila območje krajevne skupnosti. Koso opravile svoje delo so začele enote civilne zaščite hitro reševati ranjene ljudi izpod ruševin. Najhuje je bil prizadet stanovanjski blok na Šaleški 19, iz katerega so prenesli veliko ranjencev na varno območje. Tam je kolektiv
zdravstvenega doma Velenje v naglici postavil poljsko ambulanto, kjer so ponesrečenim krajanom hitro nudili prvo medicinsko pomoč. Taborniki pa so postavili šotore, v katerih so najbolj prizadeti krajani, zlasti pa otroci, našli začasno zatočišče. Reševanje ponesrečenih stanovalcev iz porušenega bloka je bilo zelo hitro in učinkovito. Izkazali so ie tudi člani šaleškega alpinističnega odseka, ki so reševali ljudi iz visoke stolpnice na Foitovi 10, gasilci pa so se spodali s svojo sodobno opremo s požari.
Po uspešno opravljeni vaji so se vse enote zbrale najprej pri letnem bazenu, od koder so nato ob taktih velenjske rudarske godbe prikorakale pred Rdečo dvorano. Tam je o pomenu vaje spregovoril predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga. Med drugim je dejal:
„Ta vaja je bila prva temeljita priprava za naslednjo slovensko vajo Nič nas ne sme presenetiti, ki bo potekala od letošnje jeseni do prihodnje pomladi, in bo še bolj zahtevna od lanske. Prav zato bo do takrat potrebnih še veliko manjših vaj, da bi odpravili morebitne pomankljivosti in si obenem pridobili dragocene izkušnje. Vsega tega, ne počenjamo zato, da bi se pripravljali za vojno, ampak ker moramo kar najbolj izgraditi naš sistem SLO in družbene samozaščite; to pa pomeni, da se moramo tako usposobiti in organizirati, da se bomo v vsakem času počutili varne, pripravljene in dovolj usposobljene, da v vsakršnih nenormalnih razmerah z znanjem in z izkušnjami pristopimo k odpravljanju posledic takšne ali drugačne nesreče.
Noben kandidat za voznika se ne uči prometnih predpisov in vozniških spretnosti zato, da bo postal prometni akrobat ali dirkalec,
Na opozorilni znak sirene so se krajani izselili iz stanovanj
Velenjski alpinisti so prikazali reševanje iz visokih stolpnic
Prenos »ranjenih« občanov na varno območje
Velenjski gimnazijci
Uspešno na republiških tekmovanjih
tudi številčneje zastopani na republiškem tekmovanju. Verjetno bodo celovito obdelali kakšno naselje, ali pa morda le materialno več naselij in dobljene rezultate primerjali. Skratka, načrtov imajo še veliko in prav gotovo jih je k temu vzpodbudila tudi tako dobra uvrstitev na tekmovanju.
DRAGO BLAGOTINSEK: ,,Udeležil sem se tekmovanja v kemiji in dosegel dvanajsto mesto. Z uspehom sem bil nad vse zadovoljen, saj se na tekmovanje nisem intenzivno
pripravljal. Udeležil sem se le teoretičnega dela tekmovanja iz anorganske kemije. Kar nekoliko več veselja sem dobil do tega predmeta in upam, da bom, da se bom podobnih tekmovanj udeleževal tudi v prihodnje."
Tudi ZMAGO ZlBERT in ROMAN BRILEJ sta se
temu, da je bila konkurenca huda. Prijavljenih je bilo osem nalog, ki so jih pa izdelali srednješolci višjih letnikov, v etnološkem krožku velenjske gimnazije pa so bili sami prvošolci. Posebej so pohvalili odlično skupinsko delo.
In kakšne rezultate so dobili pri nalogi. Večina gimnazijcev je iz Velenja in bližnje okolice. V veliko družinah enakopravnost še ni zaživela, pa to tudi zaradi tega, ker je večinoma osebni dohodek žene še precej nižji kot možev. Ugotavljajo tudi, da je družin, kjer otrok enakopravno soodloča, še vedno malo.
Kakšne želje imajo, predstavniki etnografskega krožka za prihodnje šolsko leto? Razdeliti se nameravajo v tri skupine, vsaka pa bo pripravila svoje delo. Tako bodo lahko
udeležila tekmovanja v kemiji. V teoretičnem delu tekmovanja sta osvojila 25. in 26. mesto, bolje pa sta se odrezala pri praktičnem delu, saj sta z eksperimentom o kalometrira-nju premoga doseg [a deveto mesto. Poudarila sta, da jima je pri tej .nalogi veliko pomagala mentorica Milena Demšar-Mihelec.
Roman Brilej pa se' je udeležil tudi tekmovanja v znanju matematike in fizike. V matematiki je dosegel 8. mesto, fiziki pa 5. ,,Sodeloval sem že na republiških tekmovanjih v matematiki," je dejal, „ko začneš tekmovati, je v tebi
Uspehi velenjskih gimnazijcev v letošnjem letu prav gotovo niso majhni, zato pa bi bilo potrebno tembolj razmisliti, da bi posvetili več pozornosti dopolnilnemu izobraževanju. Skoraj vsi tekmovalci so bili praktično prepuščeni sami sebi, ali pa so jim priskočili na pomoč mentorji šele v dneh pred tekmovanjem.
MIRA ZAKOSEK
Kljub temu, da velenjska gimnazija nima na voljo denarja, da bi lahko izvajali tudi dopolnilni pouk za učence, so velenjski gimnazijci na republiških tekmovanjih letos dosegli izjemne rezultate. Tekmovali so v angleščini, matematiki, fiziki; etnološki krožek je sodeloval na razpisu znanost mladini; udeležili pa so se tudi kviza ,,Tito, revolucija, mir".
Z nekaterimi udeleženci republiških tekmovanj smo se o tem pogovarjali. Zal se našega razgovora zaradi bolezni ni udeležil Robert Sega, ki je osvojil na republiškem tekmovanju drugih letnikov v kemiji prvo mesto.
JELENA FICZKO, IRENA ZAJC in ALEŠ LIPNIK so člani etnološkega krožka, ki deluje že leto dni. Ob začetku šolskega leta so se v ta krožek vpisali zato, ker je to na šoli eden redkih krožkov, vsi pa se nameravajo v prihodnje usmeriti v družboslovne vede. Takrat niti niso vedeli, kaj je etnologija. Prof. Jože Hudales, ki je njihov mentor, jih je v prvih urah seznanil s teoretičnimi osnovami, kasneje pa, ko so
nekakšen tekmovalni duh in želiš si biti še in še boljši. No, kljub vsemu mislim, da sem
gimnazijo solidno zastopal, prizadeval pa si bom, da bodo moji rezultati še boljši."
BERNARDI PETELINŠEK ležijo predvsem jeziki. Udeležila se je tekmovanja v angleščini in dosegla 11. mesto. ,,To mi veliko pomeni, saj nameravam angleščino tudi študirati. Dober uspeh na republiškem tekmovanju pa je prav gotovo tudi potrditev, da sem v znanju angleškega jezika doslej že veliko pridobila, to pa lahko sedaj trdim tudi za svoje sošolce. V tretjem letniku bom lahko ta predmet poglabljala, prav pa bi bilo, če bi bile za tiste, ki se za določen predmet posebej zanimajo, tudi dopolnilne ure v obliki krožka."
ALENKA SKAZA se je letos odlično uvrstila na kvizu ,,Tito, ,,Tito, Revolucija, Mir", saj je dosegla na republiškem tekmovanju tretje mesto, nato pa je gimnazijo Velenje zastopala tudi na tekmovanju v Kumrovcu, kjer pa je dosegla šesto mesto.
dobili razpis ..Znanost mladini", so se lotili obdelave konkretne naloge z naslovom ,,Delitev dela v družinskih skupnostih gimnazijcev v Šaleški dolini". Nalogo so pripravljali celo leto, najprej so pripravili anketo, ki so jo izpolnili gimnazijci, nato pa so se lotili obdelave te ankete. S to nalogo so dosegli na republiškem tekmovanju drugo mesto, kljub
Na Graški gori
Srečanje narodnozabavnih ansamblov
Lansko letno srečanje je privabilo na Graško goro številne obiskovalce
Med osmošolci
Nadaljna pot bo težja
Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca bo tudi letos. 20. julija organiziralo na Graški gori srečanje narodno zabavnih ansamblov.
Srečanja so postala na Graški gori že tradicionalna, saj bo letošnje že peto po vrsti. Vsa leta so beležili številno udeležbo tako
ansamblov in obiskovalcev, letos pa bodo več pozornosti namenili kvaliteti, prizadevajo pa si. da bi na srečanju sodelovali tudi ansambli iz tujine. Že sedaj so dobili prijavo ansambla naših rojakov s Švedske.
Srečanja na Graški gori sicer niso tekmovalnega značaja, or-
ganizatorji pa so se že lansko leto , odločili, da bodo najboljšo pesem o Graški gori nagradili. To' na-1 meravajo tudi letos, zato vabijo j ansamble, ki nameravajo sodelo-1 vati na srečanju, da pripravijo ! kakšno melodijo tudi na to temo.1 Prijave za srečanje sprejema kul-' turno društvo Plešivec. M. Z.
šolska vrata so se za naše osmo-šolce zaprla. Prišel je dan, ki so ga dolgo željno pričakovali, sedaj pa jim je težko pri srcu. Kar žal jim je, da bodo morali zapustiti varno zavetje in se podati na novo, povsem neznano pot. Z nekaterimi izmed njih smo se o tem pogovarjali.
ZORAN FILIPOVIČ: „Vesel sem, da je osnovna šola za mano, vendar pa se zavedam, da so za mano tudi zelo lepi dnevi moje mladosti. Hudo mi je, da zapuščam prijatelje, učitelje, da odhajam ,,neznano". Odločil sem se, da bom šolanje nadaljeval na splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman Stane, u Ljubljani nato pa na kopenski vojaški akademiji v Beogradu. Torej bom moral sedaj na šolanje v še nepoznano Ljubljano. Upam, da pri tem ne bom imel težav, saj sem prepričan, da si bom pridobil v dijaškem domu nove prijatelje."
SREČKO MEH: „Prav gotovo, da ne bo lahko priti v neznan kraj, kjer še nimam prijateljev, kjer ne poznam nikogar, -šolanje bom nadaljeval v Ljubljani na srednji glasbeni šoli. Prednost sicer imam, ker bom stanoval pri teti. Sedem let že igram violino, štiri leta pa tudi klavir. Imam precej velike ambicije, in upam, da jih bom uresničil. Po končani srednji šoli, bi rad šolanje nadaljeval v tujini."
MIRAN ŠOLINC: „Se naprej bom ostal v Velenju, vendar pa se bom moral v šolo voziti. Vpisal sem se na pedagoško gimnazijo v Celju. Odločil sem se za poklic psihologa in menim, da je pedagoška gimnazija uspešen start za to.
Vsa leta sem komaj čakal, da zaključim osnovno šolo, sedaj pa mi je hudo. šele sedaj se zavedam, kako lepa so bila ta leta."
LIDIJA PLASKAN: „Veliko pozornosti smo v zadnjem času posvetili poklicnemu usmerjanju. Imeli smo številna predavanja na to temo, vsakomur pa je pri izbiri poklica pomagala tudi naša socialna delavka. Se vedno pa se nisem
■t
odločila za poklic in tudi zaradi tega sem se odločila, da bom šolanje nadaljevala na gimnaziji. Vsa leta sem bila odlična zato upam, da bom tam sprejeta."
ALMA PUČNIK: „Tudi je žal, da je za nami osnovna šola. Tako bomo morali stopiti na mnoge težjo, bolj samostojno pot. Odločila sem se, da bom šolanje nadaljevala na gimnaziji. Privlafi me poklic novinarke. Vedno sem rada pisala spise in občudovala novinarsko delo, tako na radiu, televiziji kot v časopisih. Upam,
da se mi bo ta želja izpolnila."
M. Zakošek
Nogomet
Burno pred zadnjim kolom
V	drugi zvezni nogometni ji—zahod je bilo v nedeljo na poredu zadnje prvenstveno kolo. (ogometaši Rudarja so gostovali v toriboru in srečanje izgubili z tzultatom 3:1. Po tem porazu so 'elenjčani zdrsnili z odličnega estega na deseto mesto, feriborčani so peti z 31. točkami, toliko točk ima še pet moštev, med ijimi tudi Rudar, ki pa ima lajslabšo gol razliko. Iz lige pa so rpadli Rudar Trbovlje, Famos, stra, Novi Sad in Kikinda.
Dnevi pred zadnjim kolom so bili 'vrstah velenjskega drugoligaša zeli razburljivi in vse do petka zvečer itner Kemal Omeragič ni vedel ali »lahko odpeljal prvo moštvo na adnje srečanje.
V	četrtek bi bili morali »gometaši Rudarja gostovati na Ptuju in odigrati prijateljsko tekmo Itamkajšnjim moštvom, vendar so
igralci pred odhokom, ko jih je avtobus že čakal pred garderobami, sporočili trenerju, da ne bodo odpotovali na to srečanje, niti v Maribor, če jim uprava ne izplača obljubljenih nagrad za zadnje tekme. Seveda so prenehali tudi trenirati.
Člani izvršilnega odbora NK Rudar so se znašli v velikih mukah. Zavedali so se posledic, ki bi nastale, če njihovi igralci ne bi odpotovali v Maribor. Verjetno bi bil klub kaznovan z odvzemom točk, to bi pomenilo selitev v slovensko ligo in neregularnost prvenstva. Ker v klubski blagajni ni bilo dovolj denarja, so na seji izvršilnega odbora Rudarja v petek proti večeru sklenili, da bodo člani IO sami založili manjkajoči denar in v soboto zvečer je trener Omeragič spet popeljal igralce v karanteno. Kot pa kaže niti denar
niti karantena, nista pomagala, saj smo imeli občutek, da so Velenjča-ni odigrali zadnje srečanje, ker so ga pač morali. Začetek je bil res takšen, da ga ni nihče pričakoval, še najmanj pa verjetno Mariborčani, saj so igralci Rudarja povedli z zadetkom Rusmira že v 6. minuti, nato pa so povsem popustili, kot da so se ustrašili, da bodo premagali domače igralce. Ena redkih izjem je bil vratar Tomič, ki je Velenjčane rešil zanesljive katastrofe, na njihovi strani pa je bila tudi sreča, saj so Mariborčani poleg treh zadetkov (strelci so bili Turčik, Krempl in Zejnilovič) še trikrat zadeli vratni-co.
S svojo brezbrižno igro nekateri igralci ne zaslužijo, da še naprej nosijo Rudarjev dres. Morda pa so v nedeljo v Mariboru to hoteli tudi pokazati...
S. Vovk
Hi koncu deseti.
Lokostrelstvo
Lep dosežek Dušana Perhača
Na mednarodnem strelskem turnirju na Muti ob Dravi je Dušan Perhač iz Velenja dosegel imeniten rezultat v streljanju z lokom na 90, 70, 50 in 30 m. Skupno je dosegel 1078 krogov, od pa na posameznih razdaljah: na 90 m 220, na 70 m 277, na 50 1264 in na 30 m 317 krogov. Na vsako razdaljo streljajo lokostrelci 36 krat.
Za takšen uspeh si je Dušan Per-hač pridobil zlato značko FITA STAR. Lokostreiec iz Velenja je dosegel na močnem mednarodnem turnirju v Muti ob Dravi deseto ■sto, sicer pa je na tem tekmovanju zmagal olimpijski kandidat Zoran Matkovič iz Varaždina, ki ! postavil nov državni rekord s 1293. krogi.
Dušan Perhač je član lokostrel-tkega društva Gorenje, s tem iportom pa se je začel ukvarjati že pred letom dni. „Prej sem streljal i zračno puško in se uvrstil v repu-Hžko reprezentanco. Vendar sem vseskozi čutil veselje do streljanja i lokom. V Gorenju so ustanovili tovrstni klub. Po večji zagnanosti je zanimanje za ta šport splahnelo. Ostali smo le redki posamezniki. Tu so zares idealne možnosti za lokostrelstvo. 'Sam sem najprej začel streljati v Rdeči dvorani z navadnim lokom, tak-
šnim kot sem jih dobil pri re-kreatorjih Gorenja. Vendar sem vsezkozi čutil, da zmorem več. Nato sem si kupil boljšo opremo in z njo treniral, v zimskih dneh v Rdeči dvorani, zdaj pa največ v Lajšah. Ko te rumeni krog petbar-vne lokostrelske tarče osvoji, se od tega športa ne moreš ločiti."
Dušan Perhač si je v dobrem letu dni prislužil zlato značko za tisoč krogov. Toda Dušan si je zastavil še en cilj. Letos 1100 krogov — za drugo zlato značko. Potem pa morda še več. Dušan je vztrajen!
Hinko Jerčič
Košarka
Turnir v Topolšici
V počastitev rudarskega praznika 3. julija bo v nedeljo, 29. junija v Topolšici v telovadnici osnovne šole košarkarski turnir. Nastopile bodo košarkarice -celjske Libele, mlada reprezentance Ljubljane in šoštanjske Elektre. Turnir se bo začel ob 9. uri. (v)
Streljanje
Kotalkanje
Doseženi dobri rezultati
Prvega dne republiškega prvenstva z malokalibrsko puško in pištolo proste izbira, ki je bilo v Ljubljani, so se udeležili tudi velenjski strelci družine Mrož in dosegli izredne rezultate. V ^konkurenci članov so osvojili drugo mesto, kar je tudi ekipna norma za državno prvenstvo. Za ekipo so streljali: Hinko Bola 533 krogov (nov občinski rekord), Rajko Srdič 527, Ivan Benko 526 in Janez Štuhec 514 krogov.
Pri mladincih sta v posamezni konkurenci v streljanju s pištolo proste izbire in serijsko pištolo ,,Drulov" velenjska strelca Bogdan Slanšek in Rajko Torbica osvojila naslov republiških prvakov.
Lepe uvrstitve
Na odprtem prvenstvu Zagreba, ki je bilo pred štirinajstimi dnevi, je nastopilo tudi 12 tekmovalk velenjskega kotalkarskega kluba. Med pionirkami (skupina A) je Andreja Oven dosegla 2. mesto. V skupini B je nastopilo 14 tekmovalk, pionirke Velenja pa so zasedle naslednja mesta: 2. Alenka Oven, 5, Petra Majerič, 6. Maja Stor, 7. Simona Goličnik, 8. Katja Lipovšek, 13. Mirjana Pocajt. V skupini C je bila med 10 tekmovalkami najboljša Jerneja Kemperle (Velenje), druge velenjske pionirke pa so se uvrstile takole: 2. Nataša Javornik, 4. Barbara Krenker, 6. Vesna Šik-man, 7. Mateja Melanšek.
Rudarska svetilka Medveščaku
Kotalkarski klub Rudar Velenje je preteklo soboto organiziral prvo medklubsko odprto prvenstvo za pionirje in pionirke za ,,rudarsko svetilko" v počastitev 3. julija praznika rudarjev. Pokrovitelj tekmovanja je bil
Problemska konferenca v telesni kolturi
Predlog stališč in sklepov
V sredo, 2. julija s pričetkom ob 16. uri bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij v Velenju problemska konferenca o aktualnih nalogah na področju nadaljnjegarazvoja telesne kulture v občini Velenje. Objavljamo osnutek in sklepov, ki jih je pripravil koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva.
Razvijanje najrazličnejših oblik tele-snokulturne dejavnosti postaja vse bolj potreba in sestavni del družbene zavesti in praksa širokih plasti delovnih ljudi in občanov. Telesna kultura je vse bolj enakovreden in pomemben sestavni del našega družbenega življenja, ki prispeva k zdravju,, obnavljanju in utrjevanju delovnih, umskih, obrambnih in drugih sposobnosti posameznikov in celotnega naroda k utrjevanju socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti, smotrni porabi prostega časa ter osebnega zadovoljstva in s tem k oblikovanju, izražanju in potrjevanju človekove osebnosti.
Izhajajoč iz družbeno priznane vloge telesne kulture v razvoju družbeno-ekonoskih in socialističnih samoupravnih odnosov, dosedanjih izkušenj ter izraženih pobud in predlogov sprejema problemska konferenca SZDL Velenje naslednja
STALIŠČA IN SKLEPE:
1.	Samoupravna preobrazba odnosov na področju telesne kulture in njena integracija v samoupravno organizirano združeno delo, je osrednja potreba in pogoj njenega nadaljnjega razvoja. To je osnovna skupna naloga vseh tele-snokulturnih delavcev ter športnih organizacij in njihovih združenj, in ki morajo skupaj z družbenopolitičnimi dejavniki zagotoviti v samoupravni interesni skupnosti za telesno kulturo dosledno uveljavljanje odnosov svobodne menjave dela.
V samoupravni interesni skupnosti za telesno kulturo je potrebno še bolj krepiti, razvijati in poglabljati demokratične oblike in metode sporazumevanja in dogovarjanja. Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo je edino mesto za usklajevanje in zadovoljevanje potreb na podlagi in v okviru razpoložljivega dohodka in na osnovi programov dela' in razvoja telesne kulture.
Dogovarjanje in sporazumevanje ter skupno snovanje in usklajevanje programov telesne kulture dejavnosti v SIS za TK in ZTKO ter strokovnih zvezah mora postati temeljna metoda delovanja in financiranja telesne kulture na vseh ravneh.
2.	Javnost delovanja telesnokultur-nih organizacij ter hitrejše podružblja-nje telesne kulture, še zlasti .vrhunskega" in tekmovalnega športa, mora postati sestavni del vsakodnevne aktivnosti telesnokulturnih delavcev in njihovih organizacij.
3.	V srednjeročnem programu razvoja telesne kulture v občini Velenje mora biti osrednja pozornost namenjena razvijanju množičnosti, doslednosti uveljavljanju načel svobodne menjave dela ter krepitvi materialne osnove telesne kulture.
Razvijanje množičnosti in širjenju števila aktivnih športnikov ter delovnih ljudi in občanov, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo, mora biti osnova za samoupravno dogovarjanje in s tem tudi zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev.
5.	Središče športno rekreativne dejavnosti mora postati krajevna skupnost. Pri tem mora biti dan poseben poudarek družinski rekreaciji in vključevanju žena. Športne organizacije in društva morajo nuditi organizatorjem rekreacije v KS vso strokovno in drugo pomoč pri organiziranju raznih oblik rekreacije občanov in uskladiti svojo aktivnost in organiziranost v KS.
6.	Vsi nosilci in izvajalci telesne kulture morajo srednjeročni program in letne programe uskladiti oz. usklajevati v SIS za TK. S tem se mora krepiti in zagotoviti odločujoči vpliv delavcev tako pri sestavljanju in usklajevanju planov kot njihovem uresničevanju in zagotoviti skupno odgovornost delavcev
in telesnokulturnih delavcev, da bodo sredstva resnično in namensko uporabljena za skupno dogovorjene programe in aktivnosti. Svobodna menjava dela je temelj zagotavljanja materialne podlage telesno kulturne dejavnosti.
7.	Vso podporo je potrebno dati razvoju tistih panog telesne kulture in športnim organizacijam, katerih osnovna dejavnost je zasnovana na množičnosti in katerih programi prispevajo h krepitvi delovnih in obrambnih sposobnosti delovnih ljudi in občanov.
Posebno skrb in podporo je potrebno posvetiti organizirani rekreacijski dejavnosti in športu invalidov.
8.	Razvoj tekmovalnega športa in v okviru tega vrhunskega športa v skladu s samoupravno dogovorjenim srednjeročnim programom razvoja športnih panog v okviru SIS za TK v občini Velenje je edino merilo in kriterij njihove nadaljne aktivnosti.
Osnovna baza za razvoj tekmovalnega športa so selekcije in množičnost ter strokovno ddo v selekcijah.
V	občini Velenje bomo podpirali samo tiste tekmovalne športe, ki bazirajo na načrtnem delu in razvoju selekcij ter množičnosti.
V	skladu s tako usmeritvijo bomo še odločneje podpirali perspektivne in vrhunske športnike, ki so rezultat načrtnega selekcijskega dela.
9.	V skladu z gospodarskimi gibanji in možnostmi se bomo v občini Velenje zavzemali samo za eno obliko financiranja vrhunskega športa, ki ima osnovo na načrtnem delu v selekcijah.
10.	Večji poudarek moramo dati netekmovalnim aktivnostim in zagotoviti sistematično aktivnost preko celega leta.
11.	Vzgojnovarstvene in vzgojnoizo-braževalne organizacije morajo prevzeti vso skrb za telesnokulturno dejavnost otrok. Telesna vzgoja in športna dejavnost v teh sredinah je temelj nadaljnega razvoja telesne kulturne dejavnosti. Zagotoviti je potrebno več in boljšo telesno vzgojo učencem nižjih razredov osnovne šole in organizirano usmerjeno telesno vzgojo v srednjih šolah. Telesna kultura mora v tem dobiti v teh organizacijah enakopravno mesto tako v programih redne kot izvenšolske dejav-npsti. Tesno sodelovanje in usklajevanje programov na osnovi srednjeročnih usmeritev med nosilci telesne kulture v šolah in ostalimi nosilci telesne kulture tako na področju strokovnega sodelovanja kot koriščenja telesnokulturnih objektov je pogoj za izboljšanje psihofizičnih sposobnosti otrok in učencev.
Vzgojnoizobraževalne organizacije morajo svoje delo uskladiti z delom selekcij in šolskih športnih društev, da bodo lahko učenci usklajevali zahteve učnega procesa in športa.
12.	Za nadaljni razvoj telesne kulture je potrebno, da vse telesnokultume organizacije in društva v svoje programe razvoja vključijo strokovno usposabljanje kadrov kot odločujoč element načrtovanja in strokovnega dela s športniki.
13.	Telesnokulturna društva in njihove zveze so najodgovornejši izvajalci in nosilci telesne kulturne politike.
Največjo odgovornost za uveljavitev samoupravne vsebine odnosov in izvajanje verificiranega programa imajo vodstva, športniki in športni delavci v športnih organizacijah in društvih ter člani in aktivi ZK in ZSMS, ki morajo še posebej skrbeti in nosijo vso dogo-vornost za vzgojno delo z mladimi ter jih idejnopolitično usposabljati in usmerjati.
14.	Zavzemati se moramo za smotrno koriščenje obstoječih telesnokulturnih objektov in se v večji meri posluževati masovnih možnosti za rekreacijo.
Podpirati moramo izgradnjo manjših funkcionalnih telesnokulturnih objektov po KS in izgradnjo večjih športno rekreacijskih objektov, ki so opredeljeni v srednjeročnem programu in bodo namenjeni za rekreacijo čim večjega števila delovnih ljudi in občanov.
Posebno skrb je potrebno nameniti rednemu vzdrževanju že izgrajenih objektov.
13. Sprejete smernice nadaljnega srednjeročnega razvoja posameznih športnih panog morajo postati edino merilo razvoja panog v posameznih obdobjih in centrih v občini Velenje.
16.	Doseči moramo, da bo SIS za TK zbirala in združevala vsa sredstva za redno in investicijsko vzdrževanje vseh športnih objektov in v skladu z ekonomskimi možnostmi gospodarstva zagotavlja novogradnjo tistih in tak šnih športnorekreacijskih objektov, ki bodo zagotavljali večnamensko porabo in so nujno potrebni za rekreacijo in šport vseh delovnih ljudi in občanov.
17.	Na vseh ravneh organiziranja je potrebno razvijati delegatska razmerja ter uveljaviti načelo kolektivnega dela vodenja in odgovornosti. Pri izbiri kadrov za vodilne funkcije v telesnokulturnih organizacijah je potrebno dosledno upoštevati načela kadrovske politike in povečati skrb za idejno politično vzgojo in delo v njih.
18.	Urejanje odnosov v telesni kulturi se mora dosledno krepiti in uveljaviti na samoupravnih in delegatskih osnovah. Vsestransko moramo krepiti vpliv delovnih ljudi in občanov na razvojno in programsko usmeritev telesne kulture.
V načrtovanje nadaljnega razvoja telesne kulture ter snovanje programov se morajo bolj kot doslej vključiti aktivi ZK, ZSMS in v teh organizacijah odigrati svojo družbenopolitično vlogo.
19.	Vodstva telesnokulturnih organizacij in društev, športni delavci in športniki, člani ZD in ZSMS, se morajo odločno upreti vsem pojavom privatizacije, tehno-menadžerstva, uvajanja prikritega profesionalizma in pol-profesionalizma, nešportnega vedenja, ki niso v skladu s športno moralo ter vrednotami socialistične samoupravne družbe. Dosledno je potrebno reagirati na vse poskuse izsiljevanja in razne negativne pojave, ki nimajo nič skupnega s športno etiko.
Zaradi ukrepov ekonomske stabilizacije se morajo športne prireditve z vidika materialnih stroškov omejiti na obseg, za katerega so zagotovljena finančna sredstva.
20.	Vse telesnokulturne organizacije in društva morajo v skladu s svojimi programi, programi zvez, v katero se vključujejo in usmeritvami za organiziranje javnih športnih prireditev, dosledno upoštevati načela in merila pri organizaciji športnih prireditev. Športne prireditve morajo biti usklajene v okviru športnih zvez in verificirane v SIS za telesno kulturo.
21.	Telesna kultura se bo s svojo
' aktivnostjo, usmerjeno v krepitev
psihofizičnih lastnosti delovnih ljudi in občanov, krepitev njihovega zdravja in zadovoljstva in s tem k povečanju storilnosti in boljšemu ravnanju z razpoložljivimi sredstvi, boljšo organizacijo in kvaliteto svojega dela, aktivno vključila v vsa stabilizacijska prizadevanja.
22.	Delegatsko dogovarjanje in usklajevanje dejavnosti telesnokulturnih organizacij v SZDL in obveznost, da se s svojim delom borijo za graditev in uresničevanje programske usmeritve, je temelj njihovega delovanja v političnem sistemu.
23.	Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo, zveza telesnokulturnih organizacij, športne organizacije in društva nosijo vso odgovornost in skrb za uresničevanje sprejetih stališč. DPO v občini, KS, OZD prevzemajo vso družbenopolitično odgovornost za sprovajanje sprejetih stališč.
24.	Problemska konferenca SZDL nalaga vsem nosilcem telesne kulture v KS, OZD in občini, da na podlagi
\ vsebinske usmeritve problemske konference SZDL Slovenije in problemske konference SZDL Velenje temeljito proučijo lastne razmere ter krepijo in razvijajo dogovorjene in sprejete vrednote telesne kulture. Občinska konferenca SZDL je dolžna stalno spremljati uresničevanje vsebine sprejetih stališč in sklepov ter najmanj enkrat letno razpravljati o razmerah v telesni kulturi in predlagati ustrezne ukrepe.
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Vreme organizatorju ni bilo naklonjeno, zato so dopoldanski del tekmovanja, ko so bili na sporedu obvezni ligi, izvedli v Celju, popoldne pa se je plošča na velenjskem kotalkališču le posušila tako, da so tekmovalci prosti program lahko vozili v Velenju. Pred začetkom tekmovanja je vse pionirje in pionirke pozdravil predsednik kotalkarskega kluba Rudar Velenje Darko Gorogranč,
Člani smučarsko-skakalnega kluba z Ljubnega ob Savinji so se pred nedavnim sestali na redni letni konferenci. Seznanili so se s poročili o svojem delu v preteklem obdobju, podelili priznanja najuspešnejšim skakalcem in najprizadevnejšim članom kluba, potrdili pa so tudi delovni načrt za naslednjo sezono. V njem so, tako kot v sedanjem, na prvo mesto postavili delo z mladimi in najmlajšimi skakalci. Delo je steklo, zanimanja je veliko in za skakalni šport na Ljubnem vsekakor ni bojazni.
Bile so druge
v imenu pokrovitelja pa je tekmovalcem zaželel veliko uspeha Ciril Kemperle.
Nastopilo je 37 kotalkarjev iz Celja, ljubljanske Olimpije, Medveščaka in Mladosti (oba Zagreb) ter domačega kluba. Ekipno so bili najboljši kotalkarji Medveščaka, ki so zbrali 63. točk, 2. Velenje 46, 3. Olimpija 25 4. Celje 25 in 5. Mladost 6 točk. Med posamezniki pa je bil vrstni red naslednji: pionirji-skupina A: 1. Matej Pungerl Celje; pionirke: 1. Suzana Težak Olimpija, 2. Andreja Oven Velenje; skupina B—pionirji: 1. Tomislav Pavič Medveščak; pionirke: 1. Gabi Jurkovič Medveščak, 2. Barbara Mazej Olimpija, 4. Alenka Oven, 6. Maja Stor (obe Velenje) skupina C—pionirji: 1. Jernej Lukner Celje, pionirke: 1. Aleksandra Kolar Medveščak, 2. Jerneja Kemperle, 3. Barbara Krenker, 4. Vesna Šitnan (vse Velenje). -sv-
Pol stoletja nogometa
V soboto m nedeljo bodo slavili prebivalci krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji. Proslavili bodo praz-
nik svoje krajevne skupnosti, 50-letnico nogometne igre v tem kraju ter 36-letnico prve nogometne tekme na osvobojenem ozemlju v Sloveniji, ki sta jo jeseni leta 1944 na Ljubnem odigrali moštvi 4. operativne cone in 14. divizije. Za to priložnost so pripravili nogometni turnir na katerem bodo sodelovala moštva trboveljskega Rudarja, Železne Kaple, mladinska reprezentanca Slovenije in domači Gradbenik. Tekma med Rudarjem in mladinsko reprezentanco bo v soboto ob pol tretji uri, ob 17. uri pa se bodo pomerili še nogometaši Železne Kaple in Gradbenika. Zvečer prireditelji pripravljajo še kre-so vanje.
V nedeljo dopoldne se bodo na svečani seji zbrali delegati skupščine krajevne skupnosti, poldrugo uro kasneje pa bodo izročili namenu nekaj novih posodobljenih cestnih odsekov in tako krajevni praznik proslavili tudi z novimi delovnimi zmagami. Ob 13.30 bo na vrsti srečanje za tretje mesto, osrednja slovesnost pa bo ob 15. uri. Po slavnostnem govoru bodo podelili priznanja in odlikovanja in odkrili obeležje v spomin na tekmo leta 1944. Slavje bodo sklenili s srečanjem za prvo mesto in podelitvijo pokalov in nagrad.	J. p.
i\510
Številka 25 (537) — 27. junija 1980
Odšel sem domov... ko tvoji majki in tebi, Gojmirče, ki si že sladko snival, ne vedoč, v kako življenje te povede noč... Moja razburjena in ranjena duša bi bila odrekla, da mi nista dala utehe vidva. Kmalu nato smo se morali izseliti: od tistih dob smo živeli samotno na težko življenje, polno sramote in zaničevanja, preziram in preganjani, kakor ga živimo še danes."
Stojan je umolknil kakor v težkem premišljanju in dejal nato: „Sinko moj! Cul si povest svojega očeta. Sodim, da si razumel, zakaj nevesela mladost je klesala in dolbla v tvoji duši in te naredila resnejšega, kakor so navadno dečki tvojih let. In če si jo pojmil, ti je zdaj jasno tudi vse moje dejanje in nehanje."
Deček se je ozrl nanj z globokimi, razumevaj očimi očmi. Ves čas ga je bil poslušal z napeto pozornostjo. Tudi zadnji sled pretočenih solz se je bil med pripovedovanjem posušil; tesno se je oklenil očeta in držal njegove roke v svojih. Pri zadnjih besedah ga je vzhičeno objel: „Junak si, oče moj! Nočem se več brigati niti na Svetkine besede niti za druge ljudi! Postati hočem kakor ti — močen in pogumen!"
Zarna množica sončnih žarkov je preplula kodrasto glavico in se poigravala s kodri, pobožala razžarjena lica in razvnete oči.
„Pozno je," se je spomnil oče, gledaje bleščečo oblo, jadrajo-čo po sinjem nebeškem oboku.
Oba sta vstala in nadaljevala svojo pot.
»A kje je Domogoj?« je vprašal deček radoznalega obraza. »Ali se je že oglasil kdaj po svojem begu?«
»Vsako leto dobim od njega kratko poročilo, ki mi pove, da še živi. Navadno mi ga prinese popoten trgovec iz južnih krajev. Poleti prihaja v Zalesje trgovat in kupčevat. Saj se ga še spominjaš? Tudi lani je bil po kresu pri nas«.
»A kje je Domogoj? In kako se mu godi?«
»Nihče ne ve kaj natančnejšega, nihče, kje je, zakaj danes je tukaj, jutri drugje, kamor ga pač ponese klic vojne; kamor ga kličejo, tja pohiti s svojimi sokoli. Kakor pravijo, je postal slaven vojskovodja. V premnogih bitkah in manjših spopadih je premagal slovenske sovrage, tako Obre in Furlane, kakor Bajuvare in druge.«
»In kdaj pride nazaj?« Stojan je težko vzdihnil.
»To vedo le bogovi. Trdno pa sem uverjen, da se še snideva, da za nas vse napoči lepše in brezskrbnejše življenje.«
Dospela sta do ovinka, kjer seje odprla pred njima široka jezerska plan. Svetle sence so trepetale na njenih skodranih valčkih; čim bolj so se bližale vznožju zelenih holmov, tem temnejše so postajale. Daleč nekje pri Podgoiju so plavali trije osamljeni brodovi, hiteči v jadrnem zaletu proti koželjskemu otoku. V enakomernih sunkih so se dv.gala vesla in vode in se zopet pomakala vanjo, novo obtesane lesene stene pa so se zdaj in zdaj zabelile v soncu.
Ob jezeru sta šla oče in sin. Dva izgnanca, ki sta nosila v srcih in glavah polno misli in čustev: eden ponosno zavest brezpogojno izpolnjene dolžnosti napram svoji vesti, drugi pa nejasno slutnjo o samozatajevanju in pravici, ki jo je v nerazločnih oblikah čutil in pojmoval, občudoval in priznaval, ozirajoč se neprestano na resni obraz junaškega očeta, korakajočega ob strani.
»Kam pa greva?« gaje opomnil.
Oče se je ozrl naokrog in pomislil.
» Malo časa nama je pustila moja povest. Pojdiva nad Penik, nemara se nama umeri tam kak dober plen.«
Iz daljave se je začulo veselo povriskavanje. Lovci so se shajali in se pozdravljali.
Stojan in Gojmir pa sta šla proti neizmerno pusti in divji soteski peniškega požiralnika in njegovega otoka. Zamolklo grmenje padajočih voda jima je bilo na ušesa, postajalo vedno bolj glasno, vedno bolj razločno, dokler se ni prelilo v en sam mogočen glas, ki je med nebotičnimi skalami in navpičnimi stenami, spremljan po stoterih drugih šibkejših glasovih, peval svoj samotni in enolični spev ...
IV. poglavje.
»Ali ne more jezero odteči?«
Okrog oijaške skale čuvarice, tvoreče nepremagljivo granitno mejo zelenobojnemu zaleščanskemu jezeru, seje penila in vrtinčila razburkana voda. G loboko spodaj ob dnu so se skrivali nedostopni jezerski požiralniki, kjer je odtekala voda z velikim hrumom in togotnim bučanjem. Po kdo ve koliko letih in de-
setletjih neutrudnega dela sije bila izdolbla ozek izhod, se dokaj časa plazila po temnih razpokah ter se z neutolažljivo srditostjo zaletavala ob skalne ostrine, štrleče ji nasproti, jih pilila in gladila z nezmanjšano silo in marljivostjo.'Komaj pa je bila zapustila prvo skalnato pot, je že planila v divjem slapu v globočino, kjer se je globoko zajedla v mehkejši kamen — po večini strjen prod; pri njem je našla manj težkoč in manj ovir. V požurjenem teku je šumela pod peščenimi, bog ve kdaj nane-senimi plastmi. Kakih petdeset korakov od jezerske stražarnice seje pojavila spodaj v kipečih curkih iz okrogle žrelaste votline in s podeseterjeno hitrostjo drla dalje med navpično stoječimi skalami, ki so se tu pa tam za nekaj sežnjev odmaknile in se vnovič postavile na pot, ustvarjale nemirno skodrane valove in mlečnobele pene. V nadaljnjem teku se je struga precej raztegnila, zato je tekla voda mirneje, delala mestoma globoke, prozorne tolmune, napolnjene z množico sem in tja švigajočih rib, dokler ni butnila zopet ob skale. Divje peneč se, se je zaganjala ob ovire, zastavljajoče ji prosto pot in hiter odtok.
Soteska je bila pusta in temna. Šele tik ob vstopu v Savinsko dolino je postajala prijaznejša in svetlejša, dobila ime in prebivalce. Rečico, žuborečo po njej iz zaleščanskega jezera, so tukaj imenovali Pako. Poskočna in bodra seje kmalu poslovila od svoje dolgotrajne ječe in se izlila v Savino; z n jo združena je močila in napajala z njivami in travniki prepreženo ravnino, širečo se na obeh straneh bodre planinske hčerke, kije prehodila vso svojo dolgo, neprijetno in zamudno pot med grmadami belega izpranega kamenja z vedno enako živahno nagajivostjo; ugnala se ni niti daleč spodaj v dolini,
Belostena jezerska skala je ustvarila zaleščansko jezero; brez nje bi se ne bilo moglo nabrati ali pa bi izteklo, če bi se porušila. Kdaj sojo vrgli bogovi v peniško sotesko, je napisano v knjigi zemeljskih skrivnosti, ki vsebuje toliko popisanih stiani, popisanih, toda našim očem še nečitljivih ... Nemara se je odkrhnila z vrha visokih planinskih grebenov o priliki kakega močnega potresa, ko se je ohlajalo žareče zemeljsko osrčje, krčeče se v silnih bolečinah; morda se je razmajala, se počasi pomikala niže in nekoč nenadoma telebnila v globino, prav pred začenjajočo se sotesko in zajezila neznatno, toda razsajajočo rečico, ki je drla izpod gozdnega Pohorja mimo temne Hude luknje. Zadrževana, zaježena voda je naraščala in naraščala: med zelenimi holmi in položnimi bregovi je zapljuskalo jezero ... Morda? Morda seje zgodilo tako? Kdo umrjočih bi mogel
povedati pravo, neprikrito resnico? Kdo bi vedel, kakšni so bili zidarji, ki so skalo tako trdno vzidali v peniško sotesko! Vsekakor je ležala že neprešteto vrsto let na svojem gospodujočem mestu, obkrožena od razsijenega, željno izhoda iščočega valovja. Le s težavo gaje našlo, uporabljaje in zastavljaje vso svojo silno moč, preden seje prerilo skozi nepremične kamenite zatvornice. Ostri curki so neprestano brusili trde robove, brez prenehanja so zveneli skalni delci in brez odmora so se prenašali komaj čutni tresljaji na vrh pečine same, dvigajoče se v mirnem dostojanstvu nekaj sežnjev nad jezersko površino, odkoder seje odsvitalo njeno snežnobelo lice. Približno na sredini pa je bila precepljena: neobsežna razpoklina je zijala na eni strani njenega obsežnega podstavka, tam, kjer se je naslanjal na zemljo. Iz votline je prihajal globok, a jasen glas, da se je zdelo, kakor bi pela najdaljša piščal na cerkvenih orglah. Od časa do časa je voda
• 1	4	f
narasla; ob takih prilikah se je izpremenil v togotno bučanje, orgaška skala pa seje tresla in trepetala, vsa zavita v gosto meglo razpršenih vodenih delcev. Predrzni pastirji so tupatam vtikali svoje radovedne kuštrave glave v razpoko in strme poslušali brezuspešno divjanje ovirane vode, ki je globoko spodaj razbijala trdne stene svoje podzemeljske ječe, prenehala za kratek hip, potem pa se zagnala tem silneje vanje, daje bilo, kakor bi podvodni duhovi s težkimi kladivi udarjali po kamenju. Na desni strani skale — z obrazom proti soteski obrnjenim v višini, obenem pa podaljšku razpokline seje dvigalo peščeno, deloma s travo in mahovi pokrito obrežje, kakih deset do dvajset sežnjev široko, nagibajoče se polagoma kvišku, dokler se ni nad njim hipoma vzdignila strma, skoro navpična stena, perasla z nebogljenim grmičevjem, pritlikavimi smrekami, bori in brinovci, ki so se s trudom in težava oprijemali skalnih tal s svojimi koreninastimi nogami. Njeni prebivalci so bile ujede, ki so jo neprestano obkrožale v mirnem razmahu širokih perutnic. Levo od jezerske skale se je bočil stožčast hrib proti nebesnim višavam; bil pa je nekaj dostopnejši in manj nevaren; proti obali se je zleknil v položen hrbet, kjer je rasla orjaška lipa, zastirajoča s svojimi košatimi, nad jezersko skalo segajočimi vejami vso okolico.
Peniškega požiralnika se ljudje niso izogibali, tudi ni zbujal tolikanj groze kakor hudolukenjski, odkoder je izhajala slednja nesreča, ki je završala nad Zalesjem. V Peniku je bilo za spoznanje prijaznejše, navzlic temu pa je bila bližnja okolica tudi tukaj pusta in osamljena, in le petje votlinskih brusačev in gozdnih pevcev je motilo tišino, ki je bila razpredena nad vso sotesko.
Semkaj je privedla pot Stojana in Gojmira. Upehana sta plezala po skoro nepristopnem desnem bregu navzdol in se oprijemala za skale in grmičevje, rastoče na posameznih zavarovanih mestih. Časih seje pod pazno stopajočo nogo nenadoma odtrgal kak zrahljan kamen, se nekolikokrat preobrnil in se sunkoma skotalil p-oti jezeru, kamor je pljusknil s tako silo, da je zašumela voda in so krog in krog zaplesali kolobarji ter v rahlem trepetu naglo bežali vsaksebi, vedno večji in večji.
»Varuj se, sinko!« je svaril Stojan z oprtano mlado srno na hrbtu, ustreljeno visoko nad sotesko v gosti smrečji šumi.
»Ej, očka! Ne padem! Znam plezati!«
»Ali kamenje je tukaj jako nezanesljivo; kaj rado popusti. Poizkusi najprej z eno nogo, če je dovolj trdno, in šele potem stopi nanje!«
»Dobro!«
Izmučena sta se ustavila ob jezeru in sedla čisto blizu sune skale na obrežju, kije bilo tod skoraj ravno in pokrito z mehko travo. Počivala sta. Na njunih zardelih obrazih so se zbirale potne kaplje, prsi pa so se gibale v globokem in hitrem sopenju. Gojmir je radovednih oči opazoval belostrenega velikana, motril peneče se vrtince pod njim in poslušal zvoke, svirajoče svojo večno pesem.
»Požiralnik, vidiš li?« je pokazal oče,
»Zakaj mu praviš požiralnik?«
»Požira vodo in jo nedaleč odtod bljuje iz sebe. Pozneje j pogledava«.
Gojmir se je zamisli. Obrnil je pogled na široko jezersko ravan, razprostirajočo se proti vzhodu, v mokrem sijaju blestečo.
»Zakaj odteka jezero baš tukaj?« je vprašal naglo z napeto pozornostjo in se pomaknil bliže k očetu. »Zakaj pa sploh j od te k a?
Oče se je rahlo nasmehnil.	J
»Zakaj odteka? Mora odtekati, ker bi sicer naraslo, se vždigovalo više in više. Ali tudi tako bi nekoč doseglo tisto višino, j preko katere bi se moralo preliti; saj ti je znano, da si poišče voda vsekdar najgloblje mesto ----«
»Toda, oče,« je izpraševal deček dalje, »ali odtekajo vsa « jezera, ali teče iz vseh voda po taki ozki strugi dalje kakor iz našega?«
»Vsa ne, ali mnoga, jaj dotoke iz Hude luknje. N
mnoga. Naše jezero dobiva svoje znaš je še ... Dva večja dotoka, prinašajoča precej manjšine tam družita; eden prihaja iz širokei temne votline, iz tiste, kjer bivajo pozoji, drugi pa bruha izpod i skal. votlini nasprotnih, ki se zvišujejo v oblasten hrib, mejnik| med Hudo luknjo in majhno samotno dolinico, odkoder te vede pot pod sivo Pohorje. Od obeh dotokov dobiva jezero toliko vode. da bi je imelo kmalu preveč, če ne bi bilo nekje izhoda.
(Se nadaljuje)

■
Bevče (Weutsch), grad
Izginuli grad nekje blizu naselja Bevče med Šalekom in Vinsko goro.
Lokacija terensko ni ugotovljena
1424 se omenja (burck) zu dem Welcz in 1441 vest, haws Welcz. O gradu ni sicer ničesar znanega.
Dobrna (Neuhaus, Schlangenburg), grad Kačji grad, Kačnik
Vrh gričevnate kope v naselju Lokovina nad Dobrno. Razvalina.
Nekaj pred 1147je bavarski grof Hartvig Bogenski prodal svojo alodialno posest Dobrno krškemu škofu za 145 mark, ta pa je šele 1155 po raznih peripetijah dokončno prišla v posest krške cerkve. Grad se v teh listinah še ne omenja in ni nemogoče, daje bila tedanja posest vezana še na Ranšperk. 1275 se grad prvič izrečeno omenja kot Domus noua apud s. Mariam, 1296 nato kot Nowenhovs. 1322 Newhous. 1335 Newn-
idolini
■ i
ms
hous, Newhaus, 1387 vest Newhaws bey Toefer, 1388 vest Newhaws, 1428 haws Newhaws. 1346 je Eberhard Dobrnski zastavil svoj grad Dobrno krškemu stolnemu kapitlju za 120 oglejskih funtov. Očitno ga ni odkupil, zakaj pozneje ga do 1438 srečamo v posesti ptujskih gospodov. Po smrti Franca Do-brnskegaje 1605 prešla gospo-ščina skupaj s toplicami v roke njegove sestre Regine Putte-rer Saurau, '1613 pa so jo prodali Gačnikom. 21. junija 1666 je cesar Leopold 1. povzdignil takratnega lastnika Dobrne Janeza Matijo Gač-nika v plemiški stan s predi-katom von und zu Schlan-genberg auf Schlangeburg. Od "tod izvira tudi slovenska skovanka za ime gradu — Kačji grad.
Stavbo so sčasoma pričeli zanemarjati, 1769 jo je kupil Franc Ksaverij Avguštin baron Dienersberški. a že čez tri leta. 1772 je moral ponoči skupaj s svojo družino in službeniki pobegniti iz nje, ker se je grad začel podirati, del se gaje nato povsem sesul. Dienersberški sije že čez dve leti postavil v dolini nov dvo-
rec. ki je podedoval ime starega gradu.	t
Razvaline gradu Dobrna so še vedno dovolj impozantne, vendar še niso preučene. Vsekakor velja, da tudi zido-vja v njegovem jedru ne moremo datirati v obdobje romantike. To pomeni, da je nastal šele malo pred 1275, ko se prvič neposredno omenja. V osrednjem delu razvaline so ohranjeni nekateri gotski arhitekturni členi. Grad je imel pred razsulom veliko dvorano, kapelo, bogat arhiv, topove in orožarno s starinskim orožjem.
Dobrna (Neuhaus), dvorec
Leži na položni vzpetini ob veliki cesti tik pred vstopom v istoimensko naselbino, ob vznožju starega gradu Dobrna. Lokovina 10. Dvorec je dobro ohranjen. V njem je pomožna šola, zavod Ivanke Uraniekove.
Stavbo je 1774 postavil Franc Ksaverij Avguštin baron Dienersberški kot svoj novi dom, ko seje 1772 podrl grad Dobrna, dotlej sedež gospoščine. Dienersberški so 1822 pripojil Dobrni gospo-
Dobrna — Kačji grad
ščino Dobrnica, 1847 pa so od posesti odprodali toplice. 1851 so prodali graščino Francu Antonu, grofu pl. Kolovrat — Liebstensky. Njeni lastniki so se pozneje pogosto menjavali.
Stavba ima pravokotno zasnovo in obsega poleg pritličja še nadstopje in mansardno podstrešje. V osi prednje fasade je kamniten baročen portal, delno zakrit s sekundarnim lesenim altanom. Vogala prednje sta poudarjena z mlajšima oktogonalnima stolpičema. Pritličje je obokano s križnimi, lahno grebenastimi oboki. Tu je vzidan tudi prebeljen marmorni antični relief z napisom. Dvorec je obdan s parkom. Ob vzhodu vanj je postavljen antični tev. ki so ga pripeljali z Ranšoerka.
Dobrnica (Gutenceck), dvor, graščina
Stavba leži tik ob cesti v dolinici, ki drži iz Dobrne v Hudičev graben. Zavrh nad Dobrno 1. Je ohranjen, slabo vzdrževan in rabi za stanovanja.
Dobrnica se prvič omenja 1373 kot Guetenegg, vendar se zdi, da se vir nanaša na istoimenski dvor na Krasu v bližini Reke. Od tam naj bi po Pircheggeiju izviral tudi rod ; vitezov, ki se v literaturi večkrat omenja. Prva zanesljiva omemba Dobrnice izvira šele iz 1650, ko je Leopold Ra-umschussel s Šeneka prodal dvor Guetenegkh, ki ga je bil dobil od Ehrenreicha pl. Ho-henwerta, ptujskemu trgovcu Gabrielu Caccia. V letih 1692—1754 je bil njegov lastnik Wolfgang Ferdinand baron pl. Adelstein. V lasti Adelsteinovih potomcev je ostala Dobrnica do 1822, ko jo je kupil soprog baronice Adelstein Franc Ksaverij Kajetan baron pl. Deiners-berg, potem, ko jo je imel že osem let v najemu. Dienersberški so posedovali Dobrni-co do 1851. ko jo ie prevzel I- rane Anton grof pl. Kolo-vrat-Liebstensky, in jo je preuredil v pivovarno. Pozneje so, se v Dobrnici še večkrat menjali gospodarji, med obema vojnama pa je bilo tu zdravilišče.
(Nadaljevanje sledi)
gostinstvo-'elenje, p.;). , veienje uOarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram' gostinstvo 'elenje
Novi tip Mariesove hiše z mansarcio
koledar
Petek, 27. junij — dan samouprave.
Sobota, 28. junij — Leon Nedelja, 29. junij — Peter Ponedeljek, 30. junij — Emiljana Torek, 1. julij — Julija Sreda, 2, julij — Oton Četrtek, 3. julij — Tomaž Petek, 4. julij — Dan borca
Sobota, 5. julij — Cirila Nedelja, 6. julij — Marija Ponedeljek, 7. julij — Dan izgnancev
Torek 8. julij — Elizabeta Sreda, 9. julij — Veronika Četrtek, 10. julij — Amalija
dežurstva
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU
OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Glavni trg 2,63325 Šoštanj
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja OBJAVLJAMO naslednja prosta dela in naloge
1.	vodenje investicij
2.	vodenje gradbene operative
3.	vzdrževanje dvigal, žerjavov in pnevmatskih naprav
4.	3 elektrikarje
5.	strugarja
6.	zidarja
POGOJI:
pod 1: poleg splošnih pogojev zahtevamo visoko ali višjo izobrazbo strojne smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, izpit iz VPD in znanje tujega jezika, pod 2: višja ali srednja i izobrazba gradbene smeri, 5 c 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika, pod 3: VRV ali K V ključavničar, 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj, pod 4: KV elektrikar, zaželjene delovne izkušnje, pod 5: KV strugar, zaželjene delovne izkušnje, pod 6: Kv zidar, zaželjene delovne izkušnje.
IN VABIMO K SODELOVANJU
kemike za opravljanje naslednjih del in nalog:
1.	vodenje analitskega laboratorija
2.	višji tehnolog
3.	raziskovalec novih programov
4.	2 tehnologa — raziskovalca novih programov POGOJI:
pod 1: poleg splošnih pogojev zahtevamo visoko ali višjo izobrazbo kemijske smeri, 3 oz. 1 leto delovnih izkušenj, znanje tujega jezika.
pod 2: visoka ali višja izobrazba kemijske smeri. 2 oz. 1 leto delovnih izkušenj, znanje tujega jezika.
pod 3: visoka ali višja izobrazba kemijske smeri. 2 oz. 1 leto delovnih izkušenj, znanje tujega jezika.
pod 4: gradbeni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika in
kemijski tehnik. 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejov 15 dneh od razpisa na nalsov: Kadrovska služba TOZD Tovarne usnja Šoštanj, Glavni trg 2, 63325 Šoštanj. •O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 3o dni po poteku razpisa.
mali oglasi
Janez Dolinar, Foitova 8, Velenje. Telefon 851-266.
PRODAM osebni avto R - 16 letnik 1970, dobro ohranjen. Maksimiljan Bergant, Zdravstveni dom Velenje.
PRODAM dve psički — nemški ovčar z rodovnikom. Henrik Fišer, Koroška 15, Velenje.
REDNI KINO VELENJE
27.	6. — petek ob 18. in 20. uri ZADNJI STREL — ameriški vestem; režija: Don Siegel; igrata: John Wayne, Lauren Bacall
28.	6. — sobota ob 16. 18. in 20. uri ZBOGOM EMANUELA — francoski erotični; režija: Francois Leferrier; igrata: Silvia Kristel, Alexandra Stevard (za mladino pod 16 let film neprimeren)
29.	6. — nedelja ob 18. in 20. uri ZBOGOM EMANUELA — francoski erotični
30.	6. — ponedeljek ob 18. in 20. uri SMRT NA NILU — angleška kriminalka
1.	7. — torek ob 18. in 20. uri OSCEOLA — nemški vestem; režija: Konrad Petzold; igrata Gojko Mitič, Horst Schulce
2.	7. — sreda ob 18. in 20. uri OSCEOLA — nemški vestem
3.	7. — četrtek ob 18. in 20. uri NOVINAR — domači film; režija: Fa-dil Hadžič; igrata: Rade Serbedžija, Fabijan Sovagovič
KINO DOM KULTURE VELENJE
30. 6. — ponedeljek ob 20. uri — FILMSKO GLEDALIŠČE NOC CAROVNIC — ameriška grozljivka; režija: John Carpenter; Igrata: Donald Pleasance, Jamie Lee Curtis
3.7, — četrtek ob 20. uri SAFARI EXPRESS — italijanski avanturistični; režija: Duccio Tessari; igrata: Giuliano Gemma, Uršula Andress
KINO ŠOŠTANJ
28.	6. — sobota ob 19.30 uri NOC ČAROVNIC — ameriška grozljivka
29.	6. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri PAR IN NEPAR — italijanski akcijski
30.	6. — ponedeljek ob 19.30 uri ZBOGOM EMANUELA — francoski erotični
2. 6. — sreda ob 19.30 uri SMRT NA NILU — angleška kriminalka KINO ŠMARTNO OB PAKI
27. 6. — petek ob 20. uri PAR IN NEPAR — italijanski akcijski
1.7.— torek ob 20. uri ZBOGOM EMANUELA— francoski erotični
Obiskovalce filmskih predstav obveščamo, da v času od 1. julija do 30. avgusta v domu kulture Velenje ob ponedeljkih ne bo predstav filmskega gledališča. Vabimo pa vas na ogled filmov iz rednega programa, ki jih predvajamo v domu kulture v Velenju ob četrtkih.
GOSTINSTVO VELENJE
vabi na poslovilni
nočni piknik na Jezeru,
ki bo 28. in 29. junija 1980.
KOZMETIČNO FRIZERSKI SALON
MARIJA MUJAD-ŽIČ
VELENJE, Šalek, Cesta 1, št. 8
Cenjene stranke obveščamo, da smo nabavili najnovejše aparate za nego obraza in zdravljenje kože
—	aparat za pregled kože (vlage v koži)
—	razpršilec pare za oDraz
—	elektromasaža — glajenje gub
—	vakuum masaža
—	čiščenje mozoljev z vakuumom
—	piling brušenje kože
—	visoka frekvenca (masaža z ultravioletnimi žarki)
—	obsevanje z infra žarki (solux)
—	obsevanje z ultravioletnimi žarki(kvarc)
Poleg tega izdelujemo kreme, losione in čistilna mleka za vse vrste kože; Odstranjujemo tudi kurja očesa in otiske. Poleg kozmetičnih uslug in proizvodov vam nudimo vse vrste frizerskih uslug. Naročite se lahko osebno ali po telefonu 851—018.
Za obisk se priporočamo!
»NAS CAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965;do 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor - in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Jože Krainc. Janez Ple-snik, Boris Zakošek, Mira Zakošek ter Vlado Besednjak V likovanje).
Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje. Foitova 10, poštni predal 89, telefoni (063) 850-087,850-316, 850- 317- Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 di-nagev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje 52800- 603- 38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421- 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
6 MESECEV
MARLESOVIH
IZJEMNIH
KREDITOV
ZA
HIŠE
V SPOMIN
.Nista se poslovila od nas. brez slovesa sta odšla, zato nikoli ne bomo mogli verjeti, da vaju ni več. Vajina tragična smrt je za nas tiho trpljenje brez konca, nenadomestljiva izguba, nepopisna bolečina. Vajini koraki se slišijo, vajin glas odmeva, oči še žarijo, usta kot da govorijo. Vajin lik je še živ pred nami. a vajin grob je priča, dasta se za vedno poslovila. Ljubili smo vaju in goreli za vaju. zato ni ure, da se na vaju ne bi spomnili. Obiskujemo vaju. vidva pa molčita in ne slišita naših klicev, ne čutita solza, ne vidita potrtih src. vonj tisočerih cvetov vaju ne prebudi, ker je usoda tako kruta.
Konovo. 29. junija 1980 Neutolažljive: mama in žena, hči in sestra Majda, hčerkica in vnukinja Karmen, zaročenka
Vera.
Dominika Ovcaka
se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč v hudih trenutkih slovesa vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem. ki so ga spremljali na zadnji poti in mu pokrili zadnji dom s cvetjem. Prisrčna hvala DO TGO Gorenje — TOZD Vzdrževanje, GD Bevče, duhovniku za pogrebni obred, pevcem, godbi in govornikoma za poslovilne besede. Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje.
Vsi njegovi
Letos mineva peto leto neizmerne bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož. oče in dedek
Franc Petek
rudar v pokoju s Konovega
Danes mineva leto dni neizmerne bolečine, odkar je kruta usoda življenja mnogo prezgodaj iztrgala v veliki bolečini iz naše sredine našega preljubega sina. brata, očka in zaročenca
Francija Petka
električarja v REK-DO Elektrostrojna oprema
ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, sina in očeta
Dosedanjim in bodočim graditeljem
Marlesovih hiš (za zadružno gradnjo
izvajamo še inženiring) ponujamo
30 odstotkov kredita (od pogodbene vrednosti) na dobo 5 tet ob 7-odst. obrestni meri.
Izberite med 37 variantami Marlesovih hiš eno. ki bo najbolj ustrezala vašim zahtevam.
Sedaj, v času energetske krite.
lahko prihranite npr. letno do 2000 I kurilnega olja .
Prednosti Marlesove hiše:
—	hitra gradnja.
—	izredna toplotna in zvočna izolacija,
—	odpornost za potresne sunke (do 9. stopnje lestvice MSC),
—	mednarodno priznanje za kakovost.
Informacije: Marles,
62000 Maribor, Limbuška c. 2, telefon: (062) 39 441 (interna 269).
VELENJE
28 . 6. — 29. 6. 1980 — dr. Anica PISTOTNIK, Tavčarjeva 19, Velenje
4. 7. — 6. 7. 1980 — dr. Teodor GOROGRANC, Jenkova 25, Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
27 . 6. — 29. 6. 1980 dr. Lazar 30. 6. 1980 dr. Stupar
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU Velenje
27.	6: 1980 dr. Natek (dnevni), dr. Hribar (nočni)
28.	6. 1980 dr. Zupančič (dežurni), dr. Seher (pom. dežurni)
29.	6. 1980 dr. Zupančič (dežurni), dr. Seher (pom. dežurni)
30. 6. 1980 dr. Lešnik (dnevni), dr. Prenc (nočni)
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE IN ŠOŠTANJ
od 27. 6. do 3. 7. 1980 Ivo ZAGOŽEN,dipl vet. .Velenje, Vrnjačke Banje 7 — telefon 852-381
od 4. 7. do 10. 7. 1980 Peter Rihtarič, dipl. vet., Šoštanj, Prešernov trg 7 — telefon 881-143
SPREJMEM dva otroka do enega leta starosti v varstvo v dopoldanskem času. Naslov v uredništvu.
AVTO SERVIS v Velenju išče kvalificiranega avtomehanika. Odslužen vojaški rok. Naslov v uredništvu.
PRODAM motorno kolo BMW—600ccm in pony express. Peter Vodišek, Tomšičeva 15, Velenje. Ogled od 14 — 15 ure.
POPOLDANSKI OBRTNIKI! Prodam skoraj nov stroj za čiščenje talnih oblog in sesalec 800 W za 40.000,00 din. Naslov v uredništvu.
V CENTRU ali okolici Velenja iščem sobo, po možnosti opremljeno. Naslov v uredništvu.
UGODNO prodam dobro ohranjen osebni avto LADA—STANDARD, letnik 1973 in 6 kub. m. gradbenega lesa.
121\=
Številka 25 (537) — 27. junija 1980
Seja OK ZKS Mozirje
Težave ostaiaio kljub 0blekla sta milifiniško uniformo
«	«	Te dni lahko srečamo na ulicah Seveda se srečujeta pri delu tudi z
uspehom
Simbolična preizkušnja telefona
Komunisti mozirske občine so se v ponedeljek popoldne sestali na seji občinske konference in jo namenili oceni uresničevanja prizadevanj na področju ustalitve gospodarskih tokov ter nalogam komunistov pri tem. Sedanje gospodarske razmere so zaskrbljujoče, tudi zato, ker so v mozirski občini v tem srednjeročnem obdobju nameravali nadoknaditi zaostanek iz prejšnjih let, pri tem pa ugotavljajo, da niso uspeli. Dejstvo je sicer, da se rezultati gospodarjenja v tem letu izboljšujejo, dejstvo pa je tudi, da niso uspeli odpraviti dolgoročnih zakonitosti, ki slabijo uspehe v gospodarstvu.
Člani občinske konference ZK Mozirje so na ponedeljkovi seji podrobno ocenili tudi stanje na
področju načrtovanja, položaj pri uresničevanju nekaj pomembnih naložb ter na koncu sprejeli še vrsto pomembnih nalog zveze komunistov in drugih subjektivnih sil v nadaljnjem uresničevanju stabilizacijskih nalog. Podrobno bodo naloge opredelili še na današnji seji komiteja občinske konference, hkrati pa so se dogovorili, da morajo vse osnovne organizacije na podlagi dokumentov 7. seje CK ZKS, stališč in sklepov občinske konference ter na temelju lastne ocene razmer, najkasneje do 10. julija oceniti uveljavljanje usta-litVenih ukrepov v svojih sredinah ter oblikovati in dopolniti delovne načrte. Obširneje bomo o tej problematiki poročali v prihodnji številki.
J. P.
Skorno - Florjan
Naravne znamenitosti
Plod skupnih vnedel*vJffc"kov
naporov
V krajevni skupnosti Skorno-Florjan so prejšnjo soboto s priložnostno slovesnostjo zaključili del pri napeljavi telefonskega omrežja. O tej pomembni pridobitvi za kraj sta spregovorila sekretar krajevne konference SZDL Roman Lcdinek in Janez Krašovec, direktor PTT Celje — tozd Velenje.
Dela pri napeljavi telefonskega omrežja so trajala od avgusta leta 1979 do decembra lani. Napeljali so okrog 8000 metrov vodov, krajani pa so opravili pri tem več kot 2100 ur prostovoljnega dela, ki so jih ovrednotili na milijon 350 tisoč dinarjev. Vrednost celotnega omrežja pa znaša približno 3 milijone dinarjev. Manjkajoči denar so krajani dobili od zdru-
ženega dela v obliki nepovratnih sredstev, v obliki kredita od zavarovalne skupnosti Triglav, od občinskega sklada za financiranje potreb SLO, šoštanjskih termoelektrarn, podjetja za PTT promet Celje — tozd Velenje, vsak posameznik pa je prispeval po 5 tisoč dinarjev.
V krajevni skupnosti je dobilo telefon 38 krajanov, 17 pa jih že ima pripravljene priključke, vendar še nimajo številk.
Na slovesnosti se je Roman Ledinek zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri napeljavi telefonskega omrežja, na katerega so, kot je dejal, upravičeno ponosni in ki je plod njihovih skupnih naporov.
Posebno priznanje so podelili tudi predsedniku gradbenega odbora Juriju Vrčkovniku.
Angela Ročk
V sredo, 18. junija smo pospremili na zadnjo pot Angelo ROck, rojeno Kopušar, mater revolucionarja, prvoborea in enega od organizatorjev vstaje na Slovenskem Štajerskem — Ivana, Blaža, Biba ROcka. Bogato življenjsko pot, posuto s trpljenjem in odrekanjem, na kateri ni niti za trenutek omahnila, je sklenila v dopolnjenem 92 letu starosti.
Globoka narodna zavest Angele ROck je bilo vodilo sinu, daje postal eden od prvih organizatorjev in voditeljev napredne Soštanjske mladine v stari Jugoslaviji. Klonila ni v najtežjih trenutkih okupacije. Po osvoboditvi se je z vsemi svojimi močmi predata obnovi porušene domovine in družbenopolitičnemu delu. V naše dosežke je vpeto tudi delo Angele ROck, številna priznanja, ki jih je prejela, pa so le skromna zahvala za plemenito življenje in delo.
Eno od šoštanjskih šol so poimenovali po Bibi ROcku. Mladi šoštanjski rod je ponosen na to. Ta svoj ponos so pionirji izrazili vsakič, ko jih je obiskala mati njihovega vzornika — Angela ROck. Prišla je na številne sprejeme cicibanov v pionirsko organizacijo. Malčki so z zanimanjem prisluhnili njenim pripovedim. Navduševale so jih, jih bodrile, tako kot so navduševale in bodrile njenega sina.
Ob zadnjem slovesu na pokopališču v Podkraju so se od Angele ROck poslovili v imenu skupščine občine Velenje ter krajevne skupnosti Šoštanj Miloš Volk, v imenu občinskega odboja ZZB NOV Velenje Franc Hudomalj in v imenu učencev ter kolektiva osnovne šole Biba ROck Šoštanj Matjaž Na tek. Ob zvokih delavske godbe Zarja Šoštanj, Šaleškega okteta in pevskega, zbora šoštanjskih upokojencev so žaro s posmrtnimi ostanki Angele ROck položili v grob, kjer že počiva sin. Pionirji z osnovne šole Biba ROck pa so na grob položili rdeče nageljne.
Komisija za planinstvo pri ZTKO Mozirje in Planinsko društvo iz Solčave prirejata to nedeljo, 29. junija, množični planinski pohod v Matkov škaf. Ta edinstvena naravna tvorba, do 30 metrov visoka in ji domačini pravijo kar škaf, je vsekakor vredna ogleda. To velja za te dni, kasneje je zaradi višjih poletnih temperatur iz dneva v dan nižja. Udeleženci se
bodo zbrali v nedeljo ob 8. uri pri gostišču sestre Logar. Od tod bodo z avtomobili krenili do lovske koče v Matkovem kotu in naprej peš do škafa. Od koče do vrha je poldrugo uro zmerne hoje, večinoma po snegu, zato je treba poskrbeti za primerno obutev. Po povratku bo ob lovski koči planinsko srečanje.
J. P.
Krajevna skupnost Luče
Pomembne delovne zmage
Eno od srečanj z mladimi
Minulo nedeljo so slavili prebivalci krajevne skupnosti-Luče. Slavili so upravičeno, saj so ponovno dosegli nekaj pomembnih delovnih zmag, k njim pa so v največji meri z delom in prispevki pripomogli prebivalci Luč in okolice ter ostali dejavniki te krajevne skupnosti. Najpomembnejša pridobitev je vsekakor posodobljena cesta v Podvolovljek, ki prebivalcem ob njej ogromno pomeni. Prvi del so izročili namenu že lani, drugega pa so skoraj v celoti končali letos. Najbrž je ob tem odveč pripomba, da so prebivalci in krajevni dejavniki pri teh delih sodelovali z izjemnim številom prostovoljnih delovnih ur ter z znatnimi prispevki v denarju in lesu.
Ob osnovni šoli v Lučah so otvorili tudi novo rokometno igrišče, ki je prav tako delovni uspeh celotnega kraja. Ob tej priložnosti so pripravili turnir, ki so se ga
udeležili rokometaši iz Nazarij, šmartnega, Gornjega grada, Nove Štifte, Solčave in Luč. Prvo in drugo mesto sta osvojili domači ekipi, tretji so bili rokometaši Gornjega grada in četrti igralci Nazarij.
To še ni vse. Ob cesti v Podvolovljek šo izročili namenu novo strelišče, ki ga je s pomočjo vseh dejavnikov v kraju zgradila osnovna strelska organizacija, in je vsekakor velili prispevek k razmahu strelskega .športa v tem delu Gornje Savinjske doline.
V Lučah so v nedeljo pridobili tudi dolgo pričakovane prostore Ljubljanske banke, v kateri bodo gostom na voljo tudi zanimive turistične in druge informacije. Bogat kulturni program ob slavju v krajevni skupnosti Luče so pripravili učenci tamkajšnje osemletke, svoj delež pa so k temu prispevali tudi mladi iz Ljubljanske banke.
J. P.
Civilna zaščita
Visoka raven pripravljenosti
Ob tednu civilne zaščite sta v nedeljo občinski štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza Mozirje pripravila občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Tekmovanje je bilo v Okonini in k uspešni izvedbi so veliko pripomogli tudi člani tamkajšnjega gasilskega društva. Kljub temu, da je tekmovalcem v veliki meri ponagajalo vreme, so pripadniki enot civilne zaščite prikazali visoko raven pripravljenosti in usposobljenosti, predvsem pa obilno mero tekmovalnega duha.
Te dni lahko srečamo na ulicah Velenja mlada fanta v miličniških oblekah. To sta MILAN BOZlČ in BRANIMIR MEH, ki sta se odločila, da bosta del počitnic preživela na teh dveh delovnih mestih.
V letošnjem šolskem letu sta Milan in Branimir končala šolanje na rudarskem šolskem centru. Ko sta izvedela za razpis postaje milice Velenje, da iščejo mlade za počitniško delo, sta se prijavila, saj se jima je zdelo to delo zelo privlačno. Izmed številnih prijavljenih, sta bila izbrana. Morala sta na nekajdnevno usposabljanje v Celje, nato pa sta lahko oblekla uniformi. ,,Zavedava se velike odgovornosti. Prej na to niti nisva veliko mislila, ko pa sva se znašla v uniformi, naju je bilo kar malo strah," sta pripovedovala. ,,Pri delu, ki ga opravljava ne smeva delati napak, kar pa je nedvomno zelo težko, saj sva brez izkušenj. Zlasti hudo je bilo prvih nekaj dni, sedaj pa delava že štirinajst dni in lahko rečeva, da sva se dobro znašla."
Milan in Branimir delata predvsem preventivno. Nadzorujeta promet. Ob prometnih konjicah, je potrebno promet v križiščih usmerjati in podobno. Veliko časa -porabita tudi za nadzor parkirišč. ,,Šele sedaj vidiva, kako neurejeno je parkiranje v Velenju. Res je, da ponekod primanjkuje parkirišč, vendar pa so ljudje tudi tako zelo razvajeni, da bi se radi pripeljali prav do vrat. Tako parkirajo kar na pločniku, pa ob robu ceste tako, da zapro pot mimoidočim. Še vse preveč je prisotno mišljenje voznikov, da je potrebno upoštevati prometne predpise zaradi miličnikov, ne pa zaradi varnosti."
Spoznala sta zelo odgovorno delo miličnikov in v bodoče ga bosta prav gotovo bolj cenila.

Seveda se srečujeta pri delu tudi z mnogimi težavami. Oba sta domačina. Milan je doma iz Topolšice, Branimir pa iz Kavč. Ljudje ju poznajo in ju zaradi tega pogosto ne jemljejo resno, ko opravljata uradno dolžnost. ,.Miličnik ne sme biti pristranski in če stori prekršek njegov znanec, ga je potrebno prav tako kaznovati. To pa je seveda težko, še posebej, če opravljaš le počitniško delo."
Kljub temu, da delo ni lahko in da delata Milan in Branimir po potrebi, takrat, ko ju najbolj potrebujejo, sta z delom nadvse zadovoljna. Vesela sta, da bosta pripomogla k večji varnosti na naših cestah, da bosta pomagala voznikom v prometu, in seveda tudi vsem drugim občanom. Včasih delata namreč tudi v intervencijskih skupinah z drugimi miličniki.
,,Delo nama je všeč, vendar pa to ni poklic, za katerega sva se usposabljala. Oba se bova po počitnicah zaposlila na rudniku, v vrste miličnikov pa bova po potrebi še prihajala. Kadar bodo imeli kakšno večjo akcijo, ko bo v Velenju kakšna prireditev, pri kateri bo potrebno sodelovati večje število miličnikov, bova rada priskočila na pomoč. To delo nama kljub težavnosti ugaja in sedaj, ko preživljava v tem poklicu tudi svoj prosti čas, ga bova znala še bolj ceniti kot doslej," sta dejala ob koncu našega pogovora.
Kljub temu, da je minilo šele štirinajst dni, od kar sta v vrstah velenjskih miličnikov, sta se že dobro znašla. V poldrugem mesecu, kolikor še nameravata delati, bosta lahko pridobljene izkušnje s pridom uporabila in veliko naredila na področju preventivne varnosti.
Mira Zakošek
4
Nastopilo je 11 ekip, od tega dve iz organizacij združenega dela. Pred tekmovanjem je vse udeležence pozdravil poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Anton VrhoVnik. Prvo mesto so osvojili pripadniki enot iz Lesne industrije Gorenje Glin Nazarje, takoj za njimi pa se je uvrstila ekipa Modne konfekcije Elkroj. To je še posebej pomembno, saj v tej ekipi nastopajo ženske. Tretje mesto je zasedla enota krajevne skupnosti Ljubno. Prve tri ekipe so prejele pokale v trajno last, vse ostale pa priznanja.	"""	J. P-
Že 2235 občanov darovalo kri
Komisija za krvodajalstvo pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje je v nedeljo, 20. julija organizirala krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo okrog 100 delavcev Vegrada, regionalne zdravstvene skupnosti ter učitelji oziroma profesorji velenjskih osnovnih šol in gimnazije. Tako je doslej v občini darovalo kri že 2235 občanov. Množične krvodajalske akcije bodo spet v septembru, (v)
Milan Božič
Uspešna turneja
Mladinski pevski zbor osnovne šole Gustav šilih Velenje je pod vodstvom zborovodkinje Dragice Magdič zelo uspešno zaključil svojo turnejo v Bosni in Hercegovini. V petek, 20. junija je v kristalni dvorani v Bugonju nastopal skupaj z gostitelji ,,HOR 57 djevojčica i dječa-ka" iz tamkajšnje osnovne šole in mladinskim pevskim zborom iz Pucarjeva.
V soboto pa je nastopil še na zvezni reviji ..Hercegovina pjeva 80" in bil tudi tu uspešen. Več tisočglava množica je navdušeno pozdravila nastop mladih pevcev.
Urejanje športnih objektov
Mladi iz Šmartnega ob Paki so v teh dneh zbrani na lokalni delovni akciji, ki so jo pričeli že sinoči, zaključili pa jo bodo v nedeljo zvečer. Blizu 60 članov osnovnih organizacij ZSMS Šmartno, osnovne šole Bratov Letonje in trgovskega podjetja Vino iz šmartnega je sinoči opravilo delovni dogovor in prvič dvignilo zastavo v taboru, ki so ga pripravili pri osnovni šoli. Danes in jutri bodo opravili vrsto obnovitvenih del na nogometnem in rokometnem igrišču ter pomagali pri urejanju ' novega pomožnega nogo-
Branimir Meh
metnega igrišča v Šmartnem. Mladi iz šmartnega bodo med tridnevno delovno akcijo opravljali tudi druge aktivnosti in vsak večer ob tabornem ognju pripravili še kul-, turni program. Akcija bo zaključena v nedeljo zvečer s podelitvijo priznanj najuspešnejšim brigadirjem.
Brigado so poimenovali po Kon-rau Deleju-Radu, predvojnemu revolucionarju in enemu, prvih borcev na območju Šmartnega ob Paki, ki so ga Nemci ustrelili leta 1942.
Rek - 20 let rekreacije
Na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje slavijo letos 20. letnico organizirane rekreacije. Ta jubilej bodo proslavili jutri, 28. junija s srečanjem rudarskih mest Mežice, Laškega, Senovega in Velenja v malem nogometu, kegljanju, streljanju in krosu. Uradna otvoritev srečanja bo ob 9. uri na igrišču pri jezeru, ob 10. uri pa se bodo začela tekmovanja. Ob 13. uri si bodo nato vsi skupaj ogledali finalno tekmo v malem nogometu, ob 14. uri pa bodo v prostorih družbene prehrane Rek podelili priznanja posameznikom za 20. letno prizadevno delo na področju rekreacije.
-
Kriterij slovenskih
mest
Ob dnevu rudarjev bo atletski klub Velenje organiziral v sredo, 2. julija tekmovanje slovenskih mest v atletiki. Tekmovanje bo na igrišču pri jezeru, začelo pa se bo ob 15. uri.