ADVERTISE IN
THE BEST	I
SLOVENE NEWSPAPER	|
^	I
Commerlcal Printing of	|
All Kinds

ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI


Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROrrU.
sploh po in izven Amerike
g
I

^OL. XXXrX. — LETO ХХХГХ.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), DECEMBER 3, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 23:
Zadnje vesti
Popoldne in na večer lahko sneži. Najvišja temperatura se ^ dvignila na 55, na večer bo P^dla na 25 stopinj. Za severni ^đel Ohio napoveduje tudi wash-•Bgtonska vremenska postaja sneg.
Stanje na olimpijskih igrah v Melbourne v Avstraliji, je sedaj ^&četkoma drugega tedna tekmovanj tole: Amerikanci so si Priborili 28, Rusi 20 zlatih me-Po točkah imajo Ameri-kanei 463, Rusi 390 točk. Vidi da so si Rusi položaj izboljšali in že pritiskajo za Amerikanci.
Državni tajnik John Foster I^ulles je po enomesečni odsotnosti zopet nazaj v državnem ^jništvu v Washingtonu. Dulles J® glede Srednjega vzhoda zelo optimistično razpoložen. Pravi, ^ bo mir ohranjen.
Francoski zunanji minister Christian Pineau govori danes ^opoldne v francoski zbornici poslancev. Britanski zunanji minister Lloyd pa govori popoldne V Londonu. Oba se bosta pečela ^ umaJtnitvijo Angležev in Francozov iz Egipta. Verjetno bodo
čete odšle vsaj do Novega leta.	■
Amerika je danes na seji Združenih narodov zopet zahtevala, da naj Madžarska pusti v svojo notranjost opazovalce Združenih narodov. Že štirikrat So to Združeni narodi sklenili. ^'^^Ižarska je vedno odbila opa-®>valce Združenih narodov.
Novih Madžarov političnih beguncev je prišlo v Ameriko do ®«daj 1,064.
V	Detroitu imajo še vedno epi-^mijo difterije med šolskimi otroci. Ugotovili so 132 slučajev pa. tudi, da je pet šolarjev že noirlo. Zdravstvene oblasti bo-^0 cepile 50,000 šolarjev.
Clevelandska policija je prije-'a. nekega osumljenca iz vzhodnega dela Clevelanda v zvezi z 'nnorom Marije Vargo, v njeni trgovini na Woodland Ave. Po-^*clja, sedaj vodi preiskavo v tej siueri, da je zločinec hotel trgo-^По oropati, ker se mu pa je ^Dska uprla, jo je zadavil, ^umljeni je zaprt. Več kakor ®nnmje pa poUciji ni na razpo-^go.
V	petek na večer je prišlo v Gainesville do avtomobilske ne-^i'eoe, ko je osebni avtomobil za-^1 v drevo, se razbil in pokopal oba potnika. Tragedija je bila t^di v tem, da je bil eden mrtvih, ^nrad Carlson ženin, ki bi se nioral poročiti prihodnji dan v O&dnnatiju, Lawrence Har-^gton, ki se je ž n^m pel jal, pa
imel biti njegov tovariš.
Neld Alfred Arnold iz Parme k bil v soboto zvečer pri avto-niobilald nesreči na Broadview 'heights ubit.
Bivša Clevelandčanka Joanne ^Hkson, stara 21 let, poročena ^ mati otroka, starega eno leto, J® bila v soboto v bližini svojega doma v Califomiji ubita v avto-'nobilski koli^ji. Voznik avta, v ^terem se je mlada ženska na-^jala, je vozil z brzino 70 milj ^ Uro, ko mu je avto šel iz kon-in je zadel ob neko drevo. ^ tem je bila ženska na mestu nbita. Voznik avta je bil areti-in obtožen ubojstva radi Vožnje v pijanem stanju. Izpu-je bU pod $4,000 varščine.
Eisenhower in Dulles sta se sestala no skupni seji
V Augusti v Georgiji sta se sestala predsednik Eisenhower in njegov državni tajnik John Foster Dulles, ki se vrača z bolniškega dopusta v Floridi nazaj v državno tajništvo v Washington. Ves čes svojega bivanja v Augusti je bil Eisenhower v telefonski zvezi z državnim tajništvom v Washingtonu. Zadnji trije svetovni dogodki, ki so obrnili pozornost Eisenhower j a, so bili: krajevna revolucija na Kubi, južno od Floride, kjer so ukinili ustavo: dogodki v Iraku, kjer je kralj razpustil parlament, da bi poslanci ne začeli debate o zunanji politiki. Dogodki na Madžarskem in naseljevanje madžarskih beguncev v Ameriki.
Nemiri na Kubi niso novejše-*H---—-
ga datuma. Nekateri jim hočejo podtakniti komunistično ro-varjenje, domači uporniki, ki vršijo razna satobažna dejanja, napadajo čete in policijo, pa pravijo, da se bojujejo le zoper diktatorski težim predsednika Batiste.
V spopadih je bilo več mrtvih in ranjenih, še več pa zaprtih. Predsednik Batista je ukinil državljanske svoboščine — ustavo za 45 dni. Kuba je leglo stalnih političnih nemirov.
Bolj nevaren je položaj Iraka, ki leži na Srednjem vzhodu za-padno od Perzijskega zaliva, ozadje je politično, pa tudi gospodarsko. Politično je Irak v zapadnem bloku in ima s sosednjimi državami in tudi z Veliko Britanijo posebno pogodbo, znano pod imenom Bagdadski pakt. Bagdad je prestolnica Iraka. Imehovana pogodba je prijateljska in obrambna, Združene države niso zraven, če bi bil Irak napaden, mu morajo tiste države, ki so podpisale pogodbo, vojaško in gospodarsko pomagati.
V Iraku so ogromna petrolej-ska ležišča, katera izkorišča za-padni kapital. Petrolejske cevi vodijo preko ostalih državic Srednjega vzhoda v luke ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in je bilo izvršenih več ia-botažnih dejanj, pa gre gospodarsko vzeto, za to, ali bodo ta sabotažna dejanja še hujša, politično pa za to, ali se Irak zaplete v pravo vojno s sosedo Sirijo, kjer Sovjetska zveza uve-iljavlja svoj gospodarski in poli-
tični vpliv. S strani Sirije se je že začelo obtoževanje, da zapad-ni blok s Turčijo vred pripravlja napad nanjo. Kaj naj napravi Amerika ?
V državnem tajništvu v Washingtonu priznavajo, da so razmere med Sirijo in Irakom realne.
*
Egipčani so streljali na poli-teijske čete Združenih narodov. Egiptska vlada se je opravičila,
da je bilo streljanje—pomotno.
#
Predsednik Eisenhower se je odločil, da se poviša število madžarskih beguncev, ki naj pridejo v Ameriko. O položaju na Madžarskem se je posvetoval z državnim tajnikom Dullesom.
Najprvo je bilo določeno, da naj pride izrednim potom v Združene države pet tisoč madžarskih beguncev. Eisenhower je dodal temu številu še 16,500, skupno torej 21,500, pa to število nikakor ni dokončno. Potem ko bodo ti Madžari v Ameriki, se bo položaj na novo pregledal in se dopušča možnost, da bodo pri-puščeni v USA še nadaljni Madžari.
Za Madžare v Ameriki je treba zakonite podlage, posebnega zakona in Eisenhower je pripravljen, da predloži prihodnjemu kongresu posebni zakon, da ti Madžari lahko ostanejo trajno v Ameriki, postanejo torej ameriški državljani.
Obrambno tajništvo je dalo na razpolago vojaške transportne ladje.
PROPAGANDA Z AMERIŠKIMI ČRNCI
Mrzla vojna se je obnovila. Sovjetski blok je vzel za propagando zoper Ameriko — ameriške črnce. Položaj črncev slika ta propoganda v svoji luči in. je po Afriki in po Aziji raztresenih na milijone letakov — zoper Amerikance.
Mrzla vojna in propaganda zahtevata protiudarec. Z letaki po Afriki in Aziji so začeli Amerikanci, vsebina letakov pa je tale:
"V Ameriki še obstoja do gotove meje črnsko vprašanje. Na milijone Amerikancev zahteva popolno enakopravnost, zboljšanje črnskega položaja in ker se javno peča s temi vprašanji, je znak, da se ameriška družba za nje zanima in to je zdravo. Kakšen pa je dejanski položaj črncev?
"Danes je na visokih šolah v Ameriki več ameriških črncev, kot pa vseh Nemcev na nemških univerzah.
"Ameriški črnci imajo več osebnih avtomobilov, kakor 216 milijonov Rusov in 193 milijonov črncev v Afriki.
"Črnci so člani kongresa in državnih zbornic. Črnci so oficirji v ameriški oboroženi sili, so predsedniki visokih šol, se uveljavljajo tako v gospodarstvu, kakor v znanosti."
Pa naj pokaže Sovjetska zveza po drugi strani, kako ona ravna z milijoni muslimanov in drugih narodnosti, katerim naravnost prepoveduje vsak stik z državo, ki bi bila za njih mati domovina — poživlja S o v j e t e ameriški letak.
ŽELEZNICE DRAŽJE?
Gre za tovomino, ki se plača za prevoz tovornega blaga po ameriških železnicah. Vse železniške družbe, ki obratujejo na ameriškem vzhodu in na ameriškem zapadu, so predlagale pri komisiji, ki urejuje promet med državami, zvišano tovornino. V Ameriki ne gre brez javnega zasliševanja in povpraševanja. Do 24. decembra ima vsak Ameri-kanec pravico, da se upre povišanju tovomin, pa pošlje svojo pritožbo na Meddržavno trgovsko komisijo v Washingtonu.
KOLIKO SO ŽENSKE V RESNICI STARE . . .
V vseh svetovnih jezikih naletimo na eno in isto vprašanje, zakaj je zemlja ženskega spola, pa dobimo takoj odgovor, da zato, ker se o zemlji, kakor o ženski,«nikdar ne ve, koliko je stara.
Ženskam moraš prištevati vedno manj let, kolikor jih imajo v resnici, če ne, se One kljubovalno postavijo s svojo mladostjo. Tako vsaj je prepričan Charles Butler ' iz Akrona, Ohio. Pripoveduje tale resnični slučaj, ki se je dogodil njegovemu prijatelju, Butler je bil sam zraven.
Žena prijatelja je morala iti na težko operacijo. Po izvršeni operaciji se je žena nahajala še dolgo časa v nezavesti, njen mož je stal obupan ob postelji. Enkrat je pogledal na ženo, di-ugič na bolniško strežnico. Strežnica je pogled razumela in je moža potolažila, da naj ne obupa, ker starost operirane govori za njo. Ni prestara, da bi ne prestala operacije.
'TVi več tako mlada," je pripomml mož. "Stara je 43 let."
Bolnica operiranka se je predramila iz nezavesti, pa sicer ne z močnim, vendar odločnim glasom zatrdila; "Ni res, stara sem šele 42 let."
Bolnica je od tega trenutka naprej Ziiravstveno vidno napredovala in kmalu bolnico tudi zapustila.
NEPOJASNJEN UMOR
Clevelandska policija išče morilca, ki je do smrti zabodel 61-letno Marie Vargo, ki je bila najdena mrtva v trgovini 4405 Woodland Ave. Stanovala je na 2524 E. 20 St. Vargo je bila sestra policijskega stražnika Petra Vargo, ki je umrl aprila 1951. Pri truplu, ki je imelo pet ran, so našli tri kravate in policija sumi, da je zločinec Marie popreje s temi samoveznicami zvezal, da se ni mogla braniti. Sicer pa denar ni bil ukradeit, v trgovini sami ni bilo opaziti kakega premetavanja blaga, tudi ne tatvin blaga.
NAZAJ V AMERIKO
Dva ameriška vojna ujetnika, ki se po končani vojni na Koreji nista hotela vrniti nazaj v Ameriko in sta šla raje v komunistično Kitajsko, kjer sta bila šest let, sta se premislila in zahotelo se jima je po Ameriki. Eden je iz Illinoisa, drugi je iz Louisiane. Nahajata se v Hong Kongu, kjer so se z njima bavile že ameriške oblasti, pa so skesancem obljubile, da jim je pot v Ameriko odprta.
Seja in zabava
Jutri, v torek zvečer se vrši redna seja podružnice št. 14 S.Ž.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru, na Recher Ave. Po seji se vrši božičnica in prosta zabava, članice so vabljene, da se gotovo udeleže. Seja se prične ob 7.30 uri zvečer.
V Florido
Mr. in Mrs. Louis Hoffert iz Wickliffe, Ohio, sta se podala do 1. maja v Florido, kjer bosta na toplem soncu prebila mrzle zimske mesece. Njun naslov bo: 3221 Faulkner St., New Smyrna Beach, Fla., c/o Mrs. Rose Kem. Želimo jima obilo razvedrila in srečen povratek.
DANES VEST IZ LONDONA, KDAJ SE ANGLEŽI UMAKNEJO IZ EGIPTA-IN FRANCOZI!
AMERIŠKI PETROLEJ KOT POMOČ ZAPADNl EVROPI
LONDON, 3. decembra—Danes zjutraj se je sestala k izredni seji britanska vlada, da pregleda besedilo izjave,
ki jo bo podal parlamentu popoldne britanski zunanji mi'
nister Lloyd. Ta izjava se tiče umika britanskih čet iz Egipta. Toliko je znano, da se bodo Angleži umaknili iz Egipta do Novega leta. Znano pa še ni, ali so postavljene kake omejitve, kaki pogoji. Francoski zunanji minister Christian Pineau, ki je bil na konferencah v Londonu, je ob odhodu iz Londona dejal, da so tudi Francozi pripravljeni, da se umaknejo iz Egipta, toda šele potem, ko bodo izpolnjeni gotovi pogoji, Francozom pa dane gotove garancije.
Pred sestankom britanskega-f-:-
parlamenta in pred sejo britanske vlade so bila živahna posvetovanja in pogajanja med Londonom in Washingtonom in je bila posledica teh posvetanj predsednika Ensenhowerja, da bo Amerika začela pošiljati za-padni Evropi 500,000 sodov ameriškega petroleja na dan. Moral se je doseči nek kompromis, ker, kakor je znano, je Eisenhower stavil za ameriško pomoč v petroleju prvi predpogoj, da se angleške čete umakneja takoj iz Egipta, kakor je bil to
sklep Združenih narodov.
#
V	Washingtonu so si bili na jasnem, da so zadnji dogodki v Egiptu in na Srednjem vzhodu zrahljali zapaflni blok, ameriško zavezništvo v Evropi prav v svojih temeljih. Preteklo bo dolgo časa, predno se bodo obnovile bivše prijateljske zveze med Amerikanci, Angleži in Francozi. Blok bi postal strnjen le v slučaju, če bi napadla Sovjetska zveza.
Med Angleži* in Francozi je se vedno veliko nerazpoloženja do Amerikancev. To nerazpoloženje je v zadnjem času še narastlo, ker je Amerika odklonila izredno dobavo ameriškega petroleja. V Evropi je bilo v listih polno trditev, da hoče Amerika Evropo prepustiti njeni usodi, sama pa se pogoditi s Sovjetsko zvezo v splošnih svetovnih vprašanjih.
Zanimivo je bilo stališče za-padnih Nemcev, tudi nemškega kanclerja Konrada Adenauer i. Adenauer je prepričan, in to spričo sedanje nemške gospodarske moči, da naj zapadna Evropa, kakor Nemčija, uredi gospodarska vprašanja sama zase. danes je povelje dneva, da se zapadna Evropa združi. Taka združena Evropa ne rabi nobene ameriške pomoči, to je prepričanje predsednika zapadnonemške vlade Konrada Adenauerja.
V	zapadnonemški vladi sedi kot gospodarski minister Lud-wig Erhard, ki je znal ustvariti čudež nemškega gospodarstva, današnjo gospodarsko močno Zapadno Nemčijo. Minister Erhard je dal načelno izjavo, da v Zapadni Nemčiji ne bodo uvedli sistema nakazil na karte, ko gre za uporabo plina in gasolina. Le
cene da so poskočile.
*
Položaj v posameznih dnSavah
VeUka, Britanija bo uvedla uporabo gasolina na karte dne 17. decembra. Vsakdo bo imel delež, da bo lahko dnevno prevozil največ sedem milj. Več se mu ne da gasolina.
Britanska vlada je dalje objavila, da je v zadnjih 11 tednih padla produkcija premoga za 810,000 ton pod normalo. Poleg
pomanjkanja gasolina sedaj še pomanjkanje premoga.
Skoraj vse zapadnoevropske države so omejile uporabo gasolina. Ukazale so, da se gasolin ob nedeljah ne sme prodajati in avtomobilski promet ob nedeljah je sploh prepovedan, razen v izjemnih slučajih. Nedeljskih avtomobilskih izletnikov po Evropi ni več.
Na švedskem so porazdelili med lastnike avtomobilov posebne obrazce, ki naj se izpolnijo. Potrošnja gasolina se bo zmanjšala od dvajset do trideset odstotkov.
Na Danskem so uvedli prodajo gasolina na karte. Nekatere tovarne so uvedle skrajšani delovni čas.
Enako imajo gasolin na karte v Franciji. Praktično računajo s tem, da avtotaksi izginejo iz prometa, razen, če jim bo vlada dala na razpolago več gasolina. Za enkrat so se tisti, ki morajo na delo od zunaj, začeli posluževati javnih prometnih sredstev, v prvi vrsti železnic. V Franciji je popolnoma spremenjen železniški vozni red.
V Italiji imajo za enkrat le visoke cene gasolinu; vlada se poslužuje ukrepov, da zamrzuje cene gasolinu in drugim gorivom.
Zanimiv je ' položaj v Švici. Švica je letoviški kraj, ima velika turistovska središča, kamor vozijo železnice. So pa drugi manjši letoviški kraji, kamor so turisti dospeli s privatnimi avto-bili. V Švici napovedujejo, da bo pomanjkanje gasolina ubilo švicarski turistovski promet in rabijo izraz, da gre za krajevne gospodarske polome.
Kakor smo že poročali, je panika zajela Evropejce, da so začeli kopičiti zaloge, ne samo gasolina, kjer ga morejo dobiti, marveč prekomerno tudi nakupujejo ; sladkor, sol, olje, milo in žveplenke.
*
Evropejci se bojijo hude zime. Pod ničlo ali okrosr ničle peratura po donavski kotlini. Produkcija premoga je padla. Kako preskrbeti gorivo za šole, bolnice, javne urade, je vprašanje, s katerim se bavijo državne vlade. Kako se preskrbeti z gorivom — se sprašujejo privatniki.
Dram. zbor Ivan Cankar
V torek zvečer ob osmih se vrši redna seja dramskega zbora Ivan Cankar v navadnih prostorih v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prosi se vse člane in članice, da se je gotovo udeležijo.
ANTON MALOVEC
V petek zjutraj je nagloma preminil na ^vojem domu Anton Malovec, star 66 let, stanujoč na 1106 E. 64 St. Doma je bil iz Ostrožnega Brda, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. Delal je 17 let pri Williard Storage Battery Co., od prošlega februarja pa je bil radi slabega zdravja upokojen.
Tukaj zapušča soprogo Anno, rojena Oven, preje poročena Ko-tar, doma iz vasi Vrhov, fara Sv. Lovrenc, hčer Mrs. Florence Brochak, dva vnuka in sestro Mrs. Jennie Trebets. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary,
BREZ BOŽIČNIH KART?
Šef gem^ralnega štaba ameriške kopne vdjske general Taylor je dal okrožnico, da je pošiljanje božičnih kart z božičnimi voščili pri vojakih nepotrebno. Tisti, ki so skupaj na vojaški dolžnosti, si itak lahko voščijo čestitke in voščila osebno.
Ameriški "business" se je čutil prizadetega. Trgovci z božičnimi kartami na debelo so prepričani v ameriško tradicijo, v poplavo raznih voščilnih kart, pa so kritizirali Taylorja s temle: "Božičnih kart en Taylor ne bo odpravil."
MRAZ IZ KANADE
Iz Alaske preko Kanade pritiska doli v Ameriko mrzli val, 15 stopinj pod ničlo. Do ponedeljka zjutraj se bo približal araerišld meji, pa ne povsod. Zajel bo Montkno in obe Dakoti. V teh državah se bo sukala temperatura okrog ničle.
Tudi ameriški srednji zapad ima nenormalno vreme, dobil je snega, katerega niso pričakovali, pa tudi ne napovedali.
NAGY V LETOVIŠČU
Vest iz Beograda trdi, da je bivši predsednik madžarske vlade Imre Nagy v nekem letovišču v Karpatih. To letovišče se nahaja 65 milj severno cd romunske prestolnice Bukarešta. Z Na-"^ует je skupaj še 40 članov njegove stranke. Vest je prinesel kot pozitivno beograjski radio.
V Boegradu so dali javno objaviti vsebino pisem, ki so se izmenjala med Beogradom in Budimpešto radi usode Imre Na-gya.
Letna seja
Nocoj se vrši letna seja društva Slovenske Sokolice, št. 442 S.N.P. v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Seja se prične točno ob 7. uri zvečer. Prosi se vse članice, da se gotovo udeležijo, ker se bo jemalo slike.. Vršile se bodo volitve uradnih za prihodnje leto in ukrepalo o drugih važnih zadevah, po seji se pa razvije prosta zabava.
L
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 Sh Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderaon 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W^k in July
SUBSCRIPTION' KATES — iCENE NAROČNINI)
By Carrier and iVlail in Cleveland and Out of Town;
(Po raaiašalcu in po pošti v Clevelandu In Izven mesta):
t or One Year — (Za euo leto)_______$10.00
For Six Months — (Za šest mesecev)__6.00
For Three Months — (Za tri mesece)__________4.00
if'ur Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Kvrupo ш druge inozemske države).
tor One V ear — v,Za eno leto)
t or bix Months — (Za šest mesecev) t or 'iiiree Months — (Za tri mesece)
..$12.00 - 7.00 4.50
biiitjied as becond Class Matter April 2@th, 1918 at the Post Olfice ai CieveXand, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187W.
104
SOBA ZA SLUŽKINJO...
Stari kraj je, tako nam trdijo, letos obiskalo dva tisoč Slovencev iz tujine. Tudi iz Amerike. Tujino gledajo v starem kraju po svoje. Bilo je veliko takih, ki so šli v rojstni kraj po petdesetih letih odsotnosti, vsaj po nekaj desetletjih. Sli so Slovenci, šle so Slovenke. Da jim je ameriško življenje prešlo tu v Ameriki v kri in meso, je bilo jasno, da so šli kot taki Amerikanci v stari kraj, je bilo tudi jasno. Sicer človek ne bi bil človek.
Iz rojstnega kraja so prišli nazaj v Ameriko poslednji obiskovalci. Nam so obujali spomine na rojstni kraj, nam so stavili gotova vprašanja, ki naj jih v časopisju kot ogledalo javnosti obravnavamo. Zahtevali so neko družabno bilanco.
Slovenke so imele v rojstnem kraju svoje želje, so se na kraj ozirale po svoje, moški so imeli svoje interese. Oboji skupaj so imeli ob prihodu v rojstni kraj nekaj skupnega, prepričani, da bodo tam videli nekaj novega, obojim skupaj je ob povratku ostal občutek, da je bistveno ostalo vse pri starem. Socialnih razmer se rod v starem kraju drži krčevito, prav tako, kakor se je držal, predno so naši Amerikanci odhajali v Ameriko. Namreč, ko gre za človeka, za odnošaje človeka do človeka.
Neka ženska skupina je bila presenečena, kako to, da se ni mogla znajti v krogu lastne krvi med sestrami. Zunanje jim je padlo v oči stanovanje, hiša, kaj je v tem stanovanju, v tej hiši. Prav kakor tedaj pred odhodom v Ameriko, se tudi danes v družbi v starem kraju ne more shajati—brez služkinje.
Ce se zida riova hiša, predvideva načrt posebno sobo za služkinjo. Ce se oddaja stanovanje, je povdarjeno, da je tam tudi soba za služkinjo. Kaj družine še vedno ne morejo opravljati gospodinjskih del same? Kaj imajo res toliko dohodkov, da si lahko privoščijo, pa pošteno plačajo posebno pomočnico—služkinjo?
Ko so se Amerikanke ogledale ob družbi v starem kraju, so videle, kakor so videle pred petdesetimi leti, da zahteva "standard" orožnika, ki je bil nadvse mizerno plačan, da ima doma služkinjo. Ce žena ni imela kaj delati, če sta z možem živela v pomanjkanju, v pomanjknju tudi služkinja, kaj zato!
Ce so se ogledale po družinah policajev, državnih uradnikov, profesorjev in sodnikov, tistih, ki delajo v privatnih pisarnah, ali po trgovinah, pa so pogledale kako je doma, je morala tam biti služkinja. "Kako pa shajate?"— to je bilo običajno vprašanje, temu vprašanju je bil običajen odgovor, da slabo, mora pa tako biti.
Sestri, prva sedaj Amerikanka, druga doma v starem kraju, sta prišli celo v spor, ko sta si druga drugi razlagali, kaj je vsebina besede "delo." Da ameriška družba v bistvu ne pozna stanu služkinj, da se hodi na delo, se pa tudi vodi doma gospodinjstvo in se pospravlja, pa je vse samo ob sebi razumljivo. Nekatere Amerikanke so nam prav odkrito zatrjevale, da so nehale s temi pričkanji in je bil dosežen sporazum—vi ostanite pri svojem, mi v Ameriki gremo naprej po svojem!
Pogovor z moškimi, ki so obiskali rojstni kraj, je na-nesel na domačo vas. Kakšna je ta domača vas po tolikih desetletjih.* Res je, aa je speljana elektrika, da se je tu in tam nekaj popravilo, toda vasi kot vasi, oddaljene od mestnih in tržnih središč, če niso prav pri glavnih cestah, so ostale iste. Zopet isto vprašanje, kaj delajo Slovenci v Ameriki. Kakšne spremembe šo se dovršile v zadnjih tridesetih, da desetih letih? Kako je z vožnjo na delo, namreč z avtomobilom in parkiranjem, kako je s prehrano in obleko, kako je s plačevanjem obrokov po trgovinah, po bankah? Koliko zavarovalnin poznamo, itd., itd. Slovenci so nam priznali, da je bilo najbolje, da so obstali sredi razgovorov o razmerah o Ameriki, pa nanesli pogovor na kako drugo stvar.
Slovenci in Slovenke, naši prijatelji so nam zastavili skupno vprašanje, ali je res tako velikanska razlika, čutili so jo sami, ko gre za pojmovanje dela, tu pri nas v Ameriki ali tam v starem kraju? Mi bi pojmovanje o delu v starem kraju v resnici razširili na ves stari kraj, pa bi ga primerjali z delom v Novem svetu in bi prišli do zaključka; Ni primere, primera se ne splača!	L. C.
HIKARAGUA VULKANSKO OZEMLJE
Nikaragua je mala državica v Srednji Ameriki. O njej pravijo, da spada v vrsto "držav— banan" v tem delu sveta zaradi posebnih interesov, ki jUi ima na tem področju ameriška družba "United Fruits." Razprostira se med Karibskim morjem in Tihim oceanom med Hondura-som in Kostariko. Po površini je največja državica v srednji Ameriki, po številu prebivalstva pa je na tretjem mestu. (Pred njo sta Guatemala in Salvador.)
Odkar so videli to deželo prvi beli ljudje, ki so bili v četrti Kolumbovi odpravi, ko je jadral ob vzhodni obali, pa do danes, je v njej bilo prelito mnogo krvi. Takrat je bila dežela še redko naseljena z indijanskimi plemeni. Najvažnejše indijansko pleme je takrat živelo pod vodstvom glavarja Nicarava na obali velikega jezera. Dobri dve desetletji pozneje, odkar so Kolumbovi mornarji videli to deželo jo je osvojil Gil Gonzales Davida, ki se je sestal tudi z indijanskim poglavarjem Nicara-vo. Gonzales je proglasil jezero in ozemlje za last španske krone. Ker pa niso našli zlata kot so računali, je španska kolonija zelo počasi napredovala. Na koncu 16. stoletja je živelo tam približno 500 Špancev in 150 tisoč Indijancev, Angleži so začeli ustanavljati svoje kolonije na Moskitski obali okoli leta 1625. Guverner Jamalke pa je proglasil Moskitsko obalo in Honduras leta 1687 za angleški protekto-rat. Trenja med Angleži in Španci so se'nadaljevala do leta 1786, dokler ni Anglija priznala Španiji pravico nad pokrajino Mo-skritos.
Kakšni so bili dogodki v 19. stoletju kaže primer iz leta 1854, ko je Nikaragua dobila za predsednika ameriškega pustolovca Walkera. Podpirale so ga nekatere ameriške družbe, ki so hotele dobiti monopol v prometu čez morsko ožino; takrat se je promet med atlantskimi državami ZDA in pacifiško obalo razvijal največ prek Nikarague. PREKOP SKOZI NIKARAGUO
Prekop, ki naj bi vezal atlantsko in pacifiško obalo je že stoletja stari sen Nikarague. O tem prekopu so govorili že v 16. stoletju španski osvajalci, v minulem stoletju, ko so Francozi že naredili načrte za zgraditev prekopa, pa je bilo največ realnih možnosti, da bi- ga zgradili. Leta 1894 so izgnali iz Nikarague Angleže in vlada ZDA se je začela zanimati za zgraditev prekopa. Bila sta dva načrta; Panama in
Nikaragua. Do leta 1902 je bilo več verjetnosti, da bodo ZDA zgradile prekop čez Nikaraguo namesto Paname, kjer francoska družba ni uspela končati prekopa. Reka San Juan in jezero Nikaragua tvorita malone naraven prekop.
V	tem času se je "borba za prekop" zapletla, ker je bila Francija pripravljena prodati panamsko imovino ZDA. Po odločitvi francoske družbe, da proda svoje pravice po ugodni ceni, se je začela voditi načrtna gonja proti graditvi prekopa čez Ni-karaguo.
V	Nikaragui je precej vulkanov, najbolj znan med njimi (zaradi izbruhov v letih 1870 in 1886) je Momotombo, ki se dviga zahodno nad jezerom Managua. Pravijo, da je poštna znamka s sliko delujočega vulkana, ki so jo izdali v Nikaragui v času diskusij v zvezi s prekopom, odvrnila ameriške senatorje od Nikarague. V kongresu so ugotovili, da bi bil ta prekop preveč ogrožen zaradi vulkanov in potresov ter so se odločili za Panamo. In stoletne sanje Nikarague se niso izpolnile.
Četudi je vse kazalo, da je prekop čez Nikaraguo po letu 1902 "izgubljena stvar," so pozneje še večkrat proučevali to vprašanje. Leta 1930 in 1931 je ameriški kongres odločil, naj poseben odbor ponovno prouči načrte. Odbor je takrat priporočil ne samo razširitev panamskega prekopa, temveč tudi zgraditev novega prekopa j čez Nikaraguo,
Ta stvar pa ni ostala prikrita špekulantom. In tako je Anastazij Somoza, sedanji predsednik Nikarague, ki je leta 1939 na potovanju v ZDA zvedel, da je zgraditev prekopa zopet aktualna, takoj pokupil vse ozemlje vzdolž predvidene trase za kanal. Prekop še vedno niso začeli graditi, toda don Tacho se je že priključil ljudem, ki znajo in lahko čakajo.
Če bo dočakal, je sedaj negotovo, ne zato, ker vprašanje naj bi bilo zopet aktualno, temveč, ker je bil izvršen nanj atentat. Sedaj so se namreč ponovno začeli razgovori o bodočem novem prekopu čez Nikaraguo in verjetno bo o tem razpravljal tudi kongres ZDA že na prihodnjem zasedanju, To vprašanje pa so še pospešili zapleti v zvezi s Suezom in strah, da ne bi sueška rešitev bila prečen dene za Panamski prekop.
Poleg tega pa je Nikaragua znana tudi po tem, da je poljedelska država, kjer je "vse, kar
ima roge in štiri parklje in kar muka" last šefa in polfevdalne-ga diktatorja Somoze. Somoza poseduje sicer samo 10 odstotkov orne zemlje, znan pa je kot prebrisan prekupčevalec in špekulant z zemljo. Ker je njegova zemlja raztresena po vsej državi ima sedaj Nikaragua zato že več kot 1080 km dobrih cest v primerjavi z 36 kilometri v 30 letih. Vzdolž 720 km nove ceste med Managuo in Tamarindo ni nobene vasi ali hiše, toda cesta se konča pri solinah, ki so Tacho-va last in kjer računa, da bo pridobival soli za vso deželo. Na listi izvoza je bila na prvem mestu kava. Somoza je tudi to spremenil, ker je bilo njemu v korist in sedaj v Nikaragui ne sadijo več samo kavo.
Med glavne vire bogastva spada tudi zlato, dva važna rudnika sta na atlantski obali. Kar se tiče izkoriščanja zlatih rudnikov je podvrženo legalnemu davku 17 dolarjev za kg. Toda poleg tega je še "dodatni davek" (2.55 odstotka od produkcije), ki pa mora biti nakazan s posebnim čekom na naslov: "Predsednik Nikarague, general A. Somona." Poleg tega je še drug rudnik zlata "San Albino," ki pa nima nobenih davčnih obveznosti: ta je njegova osebna last.
Zunanja trgovina Nikarague kaže vse značilnosti kolonialnega gospodarstva. Glavni del izvoza so poljedelski pridelki in surovine (zlato, kava, kavčuk, trdi les, bombaž, srebro, banane, sladkor, živina itd.).
Vegatacija v Nikaragui je tropska in subtropska. Na obali, kjer je dosti deževja, raste tropični gozd, nekaj kilometrov v notranjosti, kjer se podnebje že izpremeni, so redkejši gozdovi in že tudi suhe savane. Uspeva približno 70 vrst raznih dreves, med katerimi jih je 50 kul-tiviranih. V teh gozdovih živijo pume, jaguarji, jeleni, razne vrste opic in zelo strupene kače.
V Nikar^ui živi približno milijon 100 tisoč ljudi. Največ je mesticov, to so mešanica belih in indijanskih staršev. Odstotek bele krvi je v Nikaragui samo nekaj manjši kot v Kostariki, ki je priznana kot dežela "belih," in mnogo višji kot v Guatemali —indijanski republiki. Ker že v času španskih osvajanj dežela ni bila na gosto naseljena z Indijanci je ostalo zelo malo čistokrvnih Indijancev. Na karibski obali se je naselilo tudi nekaj črncev in tako je dobila dežela še mulate in zambose (mešanica črncev in Indijancev).
—Slovenski Poročevalec
VSE SE POHVALI Z AVTOMOBILI 1957^ sres, kakor pa predsednik Eisenhower. Vendar sueška kriza do sedaj ni vidno vplivala na ameriški trg.
Ameriška zve^ avtomobil-.skih prekupčevalcev je s trgom zadovoljna. Dne 1. novembra jo bilo na zalogi 276,000 avtomobilov, od takrat naprej je to število kar kopnelo, samo, da so se ljudje ogledali po novih avtomobilih.
Ce kdo naroči Cadillac, mora čakati najmanj mesec dni, da ga dobi. Teden od tedna se zboljšu-je. Prekupčevalci z avtomobili so obloženi z naročili in pričakujejo meseca januarja visoko sezono. Zadovoljni so tudi s tem, da imajo letos primeroma dober dobiček. Trdijo nadalje, da je več povpraševalcev, kakor pa avtomobilov na razpolago in da Detroit ne zmore vseh naročil v danem terminu. Ozadje?
Avtomobilska industrija v De-troitu je znala držati produkcijo času primerno, počasno, če je povpraševanje večje, kakor pa ponudba, gre v prid cenam. Višje cene avtomobilom 1957 niso pomisleki ali zapreka, da bi ljudje ne kupovali teh avtomobilov. Prvi dnevi meseca novembra so bili za prekupčevalce za 50 odstotkov boljši od lanskega leta. Cadillac je v zaostanku s 45,000 naročili. Pri Fordu v De-troitu dela 35 odstotkov delavstva prekourno, in sledile so mu druge avtomobilske družbe.
Tudi ameriške jeklarne se pohvalijo. V zadnjih desetih letih so investirale sedem milijard dolarjev in znaša kapaciteta produkcije jekla že 128,420,000 ton jekla na leto. Z novimi investicijami se bo kapaciteta produkcije jekla do leta 1960 povečala za nadaljnih 23,600,000 ton jekla.
Jeklarne soglasno izjavljajo, da je povpraševanje po jeklu veliko večje, kot pa je jekla na razpolago. Po narodno-gospo-darskem zakonu o cenah, ki se ustalijo tam, kjer se srečata ponudba in povpraševanje, je treba že sedaj računati s tem, da ker je večje povpraševanje po jeklu, kot pa je jekla na razpolago, bodo že z januarjem 1957 poskočile cene jeklu.
Da je povpraševanje po jeklu tako veliko, je eden od vzrokov tudi ta, da ameriško prebivalstvo hitro narašča, s tem naraščanjem pa njegove potrebe tudi po jeklu.
ZAMRZNENJE PLAČ?
Za vsak slučaj pripravljajo v Washingtonu za zasedanje 85. kongresa zakon, da se plače in cene zamrznejo, kakor bo pač zunanjepolitični položaj. Trdi se, da je za ta načrt bolj zavzet kon-
PREUTRUJENOST JE NEVARNEJŠA KAKOR RAK
V Parizu so ustanovili znanstveni inštitut za študij in preprečevanje preutrujenosti. Dr. Hugo Biancani, vodja tega inštituta, je izjavil, da je "preutrujenost modernega človeka nevarnejša za njegovo zdravje kot rakasta obolenja," ki so tudi vedno bolj pogosta. Na in.lL-Ai Jj skušajo najti načine,	or-
ganizirati vsakdanje delo; da ne bi preveč izčrpalo člo\pka, vendar pa bi imele potreben efekt. Ena najvažnejših terapij te "bolezni" so po mnenju francoskih zdravnikov pogostejši dopusti v popolnem miru sredi nepokvarjene narave.
ZAČETNE TEŽKOČE KOLONISTOV V AMERIKI
ALLAN KEVINS, profesor Kolumbijske univerze
STRASTNI MATEMATIK
Na nepričakovan način se je končala matematična ura v neki šoli severno od angleškega mesta Sunderland. Najboljši matematik razreda je med šolsko nalogo požrl svoj svinčnik, tako napeto 'je razmišljal o težavnih enačbah. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, njegovi sošolci pa so imeli vso uro prosto!
Često pravijo, da se je začela zgodovina Združenih držav leta 1492, ko je italijanski pomorščak Krištof Kolumb pri iskanju nove poti v Indijo pristal v Ameriki. Lahko se pa tudi postavimo na stališče, da se je zgodovina dežele, ki se danes imenuje žLdružene države, začela leta 1607, ko je 120 mož pristalo ob obali severnoameriške celine in ustanovilo prvo stalno naselbino v Novem svetu.
Malo verjetno je, da so se ti ljudje zavedali, da ustvarjajo zgodovino. Pet mesecev je širni Atlantik premetaval njihove tri ladjice in ko so se končno izkrcali, so bili verjetno veseli, da so spet na suhem. Prišli so iz Anglije in začeli svojo srečo v krajini, kateri so dali ime Virgi-nija. Kolonijo so po takratnem angleškem kralju Jakobu I imenovali Jamestown.
Prve izkušnje v Jamestownu so bile, milo rečeno, le malo razveseljive. Naseljenci niso niti razumeli niti bili pripravljeni na razne kolonizacijske težave. Njihov glavni smoter so bile drage kovine, katere so upali najti nekje v notranjosti dežele. Drugih kovin niso našli, čeprav bi jih odkrili, to ne bi rešilo njihovega obupnega življenjskega položaja.
Prvo vprašanje je bilo, kako pridelati na neobdelani zemlji dovolj hrane. Zime so bile hude in zima leta 1610 je postala znana kot "čas lakote." Med to zimo so prebivalci Jamestowna živeli ob koreninicah, jagodah in gnilem žitu. Zatem jih je veliko pobrala epidemija malarije iz okoliških močvirij. Poleg tega so bila bližnja indijanska plemena v začetku zelo sovražna ter so pobila številne priseljence. V teku prvih šest mesecev obstoja naselbine so pomrle tri četrtine kolonistov.	•
Naseljenci pa so kljub trdotam, na katere so naleteli, to preživeli ter se celo naselili vzdolž nekaterih rek v Virginiji. Bodrilo jih je upanje, da bo bogata zemlja s skrbnim obdelovanjem dala bogato žetev in tako zagotovila trajnost te nove
postojanke angleške civilizacije.
Bolj severno na obla Nove Anglije, so Romarji, ki so decembra 1620 pristali v Plymouthu, naleteli na slične težave. Ta družba 50 mož, 20 žena in 34 otrok je preti'pela dolgo potova- ^ nje iz Evrope zaradi vere. Iskali so raj, kjer bi častili v svoji veri brez vmešavanja nenaklonjenih in sovražnih oblasti.
Predno pa so lahko postavili kojoniji trdne temelje, so trdote in bolezni pokosile polovico Iju^-Tri zaporedne slabe žetve so se povečala trpljenje. Toda s pO' močjo prijateljskih Indijancev in s krepko vero so se leta 1623 trdno zakoreninili v divjini. Sedem let pozneje, ko se je začelo veliko puritansko preseljevanje
v Massachusetts Bay, je bila vasica Plymouth že čvrsta naselbina.
Puritansko preseljevanje Anglije je bilo v primeri s selitvijo Romarjev obsežnejše in b"' Ije denarno podprto. Samo leta 1630 je prišlo v kolonijo Bay ti' soč ljudi, kar je bilo trikrat toliko kot jih je prišlo v Plymouth v vsem desetletju. Kljub večjemu številu in izdatnejšim sredstvom pa so tudi te skupine naletele na trdote.
Mnogo se jih je izkrcalo bolnih in vsi so trpeli zaradi P"' manjkanja hrane. Zima v Angliji je bila hud sovražni^' Šotori iz lubja in jadrovine-' prvi domovi naseljencev —- ^ predstavljali neprimerna zatoci' šča proti vetrovom in mrazu. Pomrlo jih je toliko, da je governed kolonije John Winthrop zapis^^ o tem času, da "si slišal v skoraj vsaki družini stok, žalovanja in tožbe ..."
Toda Puritance in Romarje P bodrila vera. Imeli so trden namen. Iz njihovih naporov je zra-"sel Boston, ki je postal kasnej® trgovsko in politično središče Nove Anglije, poleg tega pa tudi središče, iz katerega so na daleč izžarevale verske in moralne ideje, ki so v veliki meri vpH' vale na ameriško življenje v naslednjih stoletjih.
Common Council-
Uporaba električne energije narasla
Pred vojno so bile le redke vasi sedanjega kočevskega okraja, ki so imele elektriko, že v prvih povojnih letih pa so začeli kraje elektrificirati in graditi v glavnem visokonapetostno omrežje. Zgrajen je bil nov daljnovod, v Kočevju pa je bila zgrajena razdelilna postaja. Postavljeni so bili daljnovodi visoke napetosti v skoraj vse dele okraja. V prenosne električne naprave je bilo samo v letu 1955 investiranih 43 milijonov dinarjev, več kot 75 milijonov pa je bilo potrebno za razdelilno postajo v Kočevju.
Poraba električne ener^je je od leta 1946 narasla za 4 krat.
Največji delež pri gradnji nizkonapetostnega omrežja nosijo poLrošnjiki in kmetijske zadruge. Po podatkih elektrifikacijskih o^uoiuv je bilo v letu 1956 in prvi polovici letošnjega leta samo v občini Velike Lašče elek-trificiranih 34 vasi, v Dobrepo-Iju 2 vasi, Loškem potoku 2, Ribnici 1 in 13 vasi v občini Kočevje. V tem času je bilo zgrajenih 16 km daljnovodov, 42 km nizkonapetostnega omrežja in 5 transformatorjev. Pred dokončno izgradnjo pa je še 16 km daljnovodov in več transformatorskih postaj.
Podjetje "Elektro" Kočevje pa je rekonstruiralo sedanje naprave.
Predvideno je, da bodo do konca letošnjega leta izdelali projekt za t ermoelektrarno v Kočevju. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja termoelektrarne v
Ljubljani bodo le-to prenesli ^ Kočevje v neposredno bližino rudnika. Zanjo bodo uporabi]®" li v glavnem premogov prah, ki je sedaj malo ali skoro neizkofi" ščv\-i. Potrebno pa bi tudi bilo nadaljevati gradnjo velike hidro-centrale na čabranki, saj so ^ začetna dela vložili precejšnja sredstva. V kratkem bo omrežje Slovenije povezano z omrežjen^ Hrvatske v kostelski kotlini, meji na sosedno republiko. Ra^' no tako bo zgrajena povezava 2 omrežjem v Beli krajini.
Za popolno elektrifikacijo Suhe krajine pa v prihodnjem letii predvidevajo gradnjo 10 km daljnovoda Kočevje-Struga. ^ vsa ta predvidena dela pa je za sedaj potrebno najmanj 110 milijonov dinarjev.
NAJVIŠJE GRADBIŠČE V EVROPI
Visoko v Mrtvih Alpah v avstrijski pokrajini Vorarlberg grade hidrocentralo, ki bo najvišja v Evropi. 2384 metrov visoko prebijajo delavci predor, k' bo povezal neko ledeniško jezero z Linerskim jezerom; tako s® bo njegova gladina pomembno dvignila.
TIHOTAPSKO LETALSTVO
Mehiške carinske oblasti prišle na sled tihotapski tolpi. ^ je bila opremljena z najmodernejšimi tehničnimi napravam'' Med drugim so našli sedem 1^' tal in mrežo 200 tajnih, dobfO skritih majhnih letališč, kjer P bilo na kupe tihotapskega blaga-Letala so zaplenili v korist države, letališča pa bodo delom^ uničili, deloma pa bodo služila —carinskim oblastem.
ENAKOPRAVNOST
HANGCOU ■■ "RAJ NA ZEMUI"
STRAN 3
^ Prvi evropski turist, ki se je оиШ1 kraljestvu Hangčou je bil stari znanec Marko Polo. Svoje vtise je Benečan zapisal ^ 152. poglavju svojega "Milijo-Kako je bilo tedaj mesto, toliko tisoč milj od njegovih roj-Benetk, do katerega je PJ^el skozi toliko dežel Azije, ^esto ležeče južno od Jangcea blizu morja, nad vsem, kar si 3e domišljija srednjeveškega Ev-fopca sploh lahko zamislila! Ta-ko kot Benetke, je zrasel tudi ^sai (tedanji Hangčou) na la-Sunah in je bil prepleten z ne-stevilnimi kanali. Več kot sto je imel obsega, prišlo pa se ^ Vanj skozi dvanajst velikih y^at. Vsak od dvanajstih okrajev, na katere se je delilo mesto, 3e bil večji od Benetk. Glavna ^^sta, tako piše Messer, Marco, J® bila široka 200 čevljev in je t^kla od enega konca mesta do drugega. In ob njej kakšne si-J3-jne palače, vrtovi, obrtniške delavnice, združene v dvanajst Velikih cehov! Čez kanale je vo-^ilQ 12,000 mostov, mnogi so bili t^ki, da so pod njimi lahko vo-2ile jadrnice. Ob glavnem kana-lu So bila kamnita skladišča trgovcev, ki so poslovali z Indijo.
trgih so se ljudje pogajali Za divjačino, ribe, breskve, riže-^0 vino, v pritličnih trgovinah Pa so prodajali začimbe in zdravila, svilo in mnoge mojstrsko
Help Wanted Male
BULLARD TURRET LATHE
We have openings on our 2d shift for skilled operators; West Side plant; fully paid insurance; high starting rate.
Phone for further details. FA WICK AIRFLEX DIV.
FAWICK CORP, 9919 Clinton Rd. AT 1-2211
SERVICE MEN
experienced, to service heating or cooling equipment hourly rate, mileage and plenty of overtime
Quiggin Service Co.
2126 E. 31st at Carnegie SU 1-9400
Female Help Wanted
general office
, Good typist, 5-day week; age 25 35. Good salary, all employee benefits; resident of south east sec 4on, Phone for appointment.
A. MILNE & CO. ^1110 Avon Ave.	BR 1-3035
ASSIST WITH LIGHT HOUSEKEEPING
Help care for two-year old twins. Live in — Own room and bath. Prefer young adult. TR 1-6292
GENERAL OFFICE
, Experienced accounts payable bookkeeper, also various duties, typing essential, 5 days, salary.
broadway wrecking co,
Call Mrs. Mason	DI 1-2700
CLERK - TYPIST TEXACO
Excellent working conditions, many employee benefits; age - 35; 5 - day week. Call. Ma 1-5255 for interview.
CLERK-TYPIST
Downtown office of large concern. Permanent position with numerous company benefits. Opportunity for advancement. Pleasant surroundings and Working conditions. No previous experience necessary. Salary open.
General Acceptance Corp. 5020 Euclid Ave.
Call
MR. WAKELING UT 1-5800
9 a.m. — 5 p.m.
napravljene izdelke. Po cestah Kinsaja so se sprehajali gospodje in trgovci, oblečeni v drago svilo, čudovite žene pa so se zibale v izvezenih nosilnicah, z nakitom iz žada v črnih laseh. Ob mestu je bilo pudovito jezero, posuto z poraščenimi otočki, na katerih so stali paviljoni z vabljivimi imeni "Razgled na jezero," "Bambusov dvorec," "Hiša osmih dobrih duhov," "Čisti užitek" itd. Tako kot Benečani, so tudi prebivalci Kinsaja prihajali sem s čolni, da bi se zabavali. Tak Mingčou je videl Marko. "Prav je, je zapisal, če pripovedujem o njem, kajti brez dvoma je to najlepše in najbolj veličastno mestno na svetu ..
Zgodaj zjutraj po 38 urah vožnje, se je vlak bližal čez Cek-janško ravnino Hangčou. V mesto smo prihajali z vzhoda, kajti na zahodu je jezero. Vozili smo se skozi plantaže zelo lepo posajenih čajnih grmov, skozi nasade bombaža. Tu in tam konoplja in majhna polja riža. Po hribčkih rastejo murve, kajti to je ena najvažnejših svilarskih pokrajin Kitajske, mesto pa je znamenito po svojih svilenih vezeninah. To je še ostalo iz časov Marka Pola, skupaj z izdelavo na Kitajskem znamenitih pahljač in papirnih sončnikov. V mesto prihajamo čez velik dvonadstropni most, blizu kraja, kjer so stekla v reko Cesarski prekop, dolg več kot 1000 milj, ki spaja Hangčou z Jangcejem, Jangce z Rumeno reko in se vije prav do vrat Cesarskega Pekinga.
Končno, Hangčou, tako ne-trpno pričakovan. Kaj naj rečem? Od obiska našega soseda Marka Pola, je minilo skoro 700 let. Naša merila so se malce spremenila, ne prihajamo več iz tako divje temačne srednjeveške Evrope, v blesteči sijaj civiliziranega cesarstva sredine. Pa tudi Hangčou ni več tisto središče, kot nekoč, morda je tudi mesto samo malce zbledelo. Po bučnem prekipevajočem Kantonu se zdi, kot da umiri človeka. Po branju "Milijona" je vfee skupaj rahlo razočaranje.
Hangčou me je nekoliko spominjal na Delft, Harlem, in Ley-den, na holandska mesta, katerih se čas nekako ni dotaknil (razen reke modernih vozil seveda), na mesta—muzeje. Ob kanalih čepijo žene in perejo. Tako kot pred 100 leti. Obrtniške delavnice, dvorišča, vrtovi, jadra na kanalu, vse je kot nekoč, čeprav ne povsem kot v času največje slave, ko je bil Hangčou prestolnica zadnjih Sungov
Vendarle je tu precejšnja razlika od holandskih mest: to je živ muzej, ki se obnavlja. Na vzpetinah okrog Zahodnega jezera v redkih gajih pinij in bambusa, je na desetine starih templjev in pagod, na stotine kipov izklesanih iz skal. Največji tempelj. Lin Jin S, je v glavnem iz X. stoletja. Dolga leta je bil zapuščen, zdaj pa so povsod na delu restavratorji, povsod so odri, zidarji, Mesarji, slikarji. . . Nekoč so tu živeli tisoči menihov. Prebivalci so se nekako spremenili. Primernejše okolje si je težko misliti. Nikoli me nobena opera v pekinškem gledališču ni tako prijela, kot nekaj vaj mladih skromno oblečenih učenk v somračnih hramih templja, kjer je v zraku še čutiti budistično kadilo.
Tudi Zahodno jezero se od tistih časov, ko se je po njem vozil Marko Polo, ni veliko spremenilo. Desetine otočkov s paviljoni in neverjetnimi kitajskimi vrtovi, je povezano z mosti-čki. Če se vozite z avtomobilom, se vam zdi, ko da se vozite po vodi. Ob jezeru, na otokih, ob cestah je nasajeno na deset-tisoči dreves, največ vrb žalujk. Tu je človek spremenil naravo in jo prilagodil svojemu okusu. Voda pa je kot v tolikih drugih kitajskih jezerih motna in
smrdljiva. Plavati ni mogoče. Paviljoni, vrtovi in mostovi in še voda, so ostali taki kot so bili. Vendar tu je nekaj novega. Ob obali so zgradili vrsto novih hotelov, okrevališč in sanatori-jev.
Prav tu, v Hangčou, v živem muzeju in sodobnem letovišču, smo doživeli Vando. Opozorili so nas: ne veslajte po jezeru, ne oddaljujte se od hotela, prihaja tajfun. Bilo je že oblačno in od časa do časa je rahlo deževalo. Zvečer pride, so nam dejali. Nihče se ni premaknil iz hotela nad jezerom. Tajfuna pa nikakor ni hotelo biti. Dež je počasi postajal gostejši, nato je spet popustil in pihala je povprečna burja. Zaprli smo vsa okna in šli spat. Naenkrat kmalu po polnoči—polom. Uragan je udaril po Hangčou. Oblaki so se trgali, blisk in grom. Podobno je bilo bombardiranju. Demonski hrušč vsega, kar je ta nezaslišana orjaška sila lahko premaknila. Strehe, stebri, drevje, steklo, vse je zaropotalo v temi, vse je zavijalo, rohnelo. Voda je pod okviri oken vdirala v sobe, tako da je bilo celo v moji, v prvem nadstropju vse mokro. Elektrika je ugasnila. Zdelo se mi je kot da sedim v strelskem jarku in čakam napad sovražnika. Kaj se je dogajalo zunaj, sem lahko samo slutil. Tako je šlo vsaj šest ur, potem je veter začel popuščati, čeprav je deževalo še naprej kot iz škafa. Središče tajfuna se je oddaljevalo. Pozno zjutraj se je začelo daniti in veter je po malem pojenjal. Ko se je zdanilo, smo zagledali pred našim hotelom, ki je bil zunaj mesta, popolno razdejanje. Polomljeno drevje, prepletene žice, vodovod je bil prekinjen. Nobenega prometa. Okrog jezera je bila večina drevja izruvana s koreninami. Prekrasne strehe paviljonov razbite. Iz hotela nas niso pustili, ker je bilo nevarno zaradi pretrganih električnih napeljav, šele naslednji dan si šel v mesto in dojel obseg katastrofe. Hiše brez streh. Delavnice so bile še drugi nan po tajfunu po večini zaprte. Stoletno drevje je bilo izruvano ali pa polomljeno. Šele tedaj sem dobil prve podatke o tajfunu, ki so mu dali ime Vanda.
Vanda se je rodila na Pacifiku, nekje okrog 20 stopinj severne širine 140 stopinj vzhodne dolžine. Tako kot mnogi drugi tajfuni je nastala na področju med Filipini in Južno Kitajsko. Za razliko od drugih pa je prodrla veliko dlje v notranjost, v kraje, ki tajfunov skoraj ne poznajo. Svoj napad na kitajsko celino je začela blizu pristanišča Hsiangšan v pokrajini Čekjang. Od tam so nas obvestiU o njenem prihodu. Središče vrtinca je divjalo s hitrostjo 18 do 24 km na uro proti severovzahodu. Skozi sam Hangčou je šel tajfun z močjo 12 stopinj, močni izrastki njegove periferije pa so naslednji dan opoldne zajeli Šanjhaj. Toda med prodiranjem v notranjost dežele je Vanda počasi izgubila svojo uragansko silo in se spremenila v navadno burjo, dokler dva dni pozneje ni zamrla ob desetih zjutraj v severnem Honanu.
Osrednji meteorološki zavod je potrdil pripovedovanje hang-čouskih starcev. Vanda je bila eden najhujših tajfunov, ki so prizadeli Kitajsko v zadnjih 50 letih. V Hangčou je bilo ranjenih več ko 300 ljudi, 1,340 hiš je bilo porušenih ali resno poškodovanih. Okrog zahodnega jezera je bilo izruvanih najmanj 30,-000 dreves.
Zvečer tistega dne, ko so nas končno spustili iz hotela, je bila v Hangčou izredna seja ljudskega odbora pokrajine čekjang. Tam so povedali podatke o škodi na področju te pokrajine. Vanda je rušila v 53 občinah in je po nepopolnih podatkih ubila 1,960 ljudi, poškodovala pa jih je 1,200. Uničenih je bilo 38,000 hiš. Škoda na poljih in sadov-
njakih je ogromna. Toda vse to so ugotovili brez jadilcovanja, ljudje so takoj zbrano in hladnokrvno odšli reševat, kar se da rešiti.
Tako je življenje na Kitajskem in tako smo se srečali z Vando v Hangčou, ki je "raj na zemlji."
Šele veliko pozneje sem zvedel za druge posledice Vandine-ga pohoda. Zaradi tajfuna so neverjetno narasle nekatere reke na severnem in severo-vzhod-nem Kitajskem. Med Tiencinom in Pekingom sem videl tisoče hektarjev zemlje pod vodo. Ob reki Hvai so mobilizirali milijon ljudi, da so vzdrževali nasipe. Daleč na severu pa je mogočna Sungara dosegla rekordno višino in le z največjimi napori so rešili pred poplavo velemesto Harbin.
Peking, oktobra 1956.
Vladimir Baum.
—Slovenski Poročevalec
AMERIŠKA m EVROPSO OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bHa št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za fe točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je \ Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter — 0.39a7 inča. ' 1 meter — 3.2088 čevlja ah
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute' milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje
1 kilometer na vodni površiiu je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah dru gačna evropska mera. št. 38 j( ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol; tO je 15^; 41 je 16; 42 je "<6 io pol in 43 je 17.
DA LE DIŠI...
—Greste letos kaj na morje, gospa Kapunova?
—Ne, letos se pa kar na Savo hodimo kopat.
—Ježeš, saj je vendar premrzla!
—Saj ne gremo nič v vodo.
—Zakaj pa potem hodite na Savo?
—Da vsaj malo po vodi diši.


DRUŠTVENI KOLEDAR
DECEMBRA
1. decembra, sobota — Ples American Croatian Pioneers društva št. 663 H.B.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
1.	decembra, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd.
2.	decembra, nedelja—Predstava Prosv. odbora hrvat. se-Ijačke organizacije v S.N.D., lighters kluba v S.N.D., St. St. Clair Ave.
7.	decembra, petek—Ples Nomads kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja — Predstava dram. zbora Anton Ve-rovšek v S.D.Đ., Waterloo Rd.
8.	decembra, sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
9.	decembra, nedelja—50-letnica Slov. nar. čitalnice v S.N.D., St. Clair Ave.
15.	decembra, sobota—Ples Bon-navets kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
16.	decembra, nedelja—Božični-ca Cleve, federacije S.N.P.J. v S.N.D., St. Clair Ave.
22. decembra, soboto—Božičnica za Mladinski oddelek društva Kras, št. 8 S.D.Z. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
22. decembra, sobota — Ples Maccabees Red Jackets kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
25. decembra, torek (Božič) — Ples Jolly Jesters kluba v S.N.D., St. Clair Ave.
29. decembra, sobota — Ples Glav. odbora Prog. Slov. v S.N.D., St. Clair Ave.
31. decembra, ponedelja — Di-rektorij S.D.D., Waterloo Rd., priredi 30-letnico in Silvestrov večer z večerjo.
31. decembra, ponedeljek (Sta^ rega leta večer)—Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev S.N.D. na St. Clair Ave.
JANUARY 1957
10.	januarja, sobota — Veselica društva Glas clevelandsikih delavcev, št. 9 S.D.Z. v Slovenskem narodnem domu.
MARCA —1957
17.	.marca, .nedelja—Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
31. marca, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
APRILA — 1957
14. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D., St. Clair Ave.
MAJA —195^
5. maja, nedelja — 10-letnica zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave.
NOVEMBRA — 1957
17. novembra, nedelja—Opereta zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.

.'. ;;:А:/%Ч.-.;'.Х:.'
та« STORY вт UNOEReCOUN» МВЖАфС
UNDERGROUND STORAGE of natural gas is rapidly becoming one of the most Important facets of maintaining supplies to meet the ever-expanding demands of gas customers. In this area, Tlie East Ohio Gas Co. began storing gas underground in 1941. This year, they expcct to have 54 billion cubic feet stored in their 571 wells. This is enough to meet the house heating needs of a city the size of Canton for nearly ten years.
Thus, each year during warm weather, when the gas requirements of its cuslomei's aj'e uot &s great,
East Ohio uses the gas supply piped from Louisiana, West Virginia, Pennsylvania, and the Southwest to meet the needs of its more than 714,000 customers and pipes the surplus into its storage wells.
When cold weather arrives, the company augments its supply from the distant states with its stored reserve.
Contrary to popular belief,, storage wells or gas production wells are not gigantic caverns in the ground. Instead, a well Is a long vertical pipe reaclilng from the earth's surface. The gas is contained in the minute pores of this rock sand.
NAPREDEK GALANTERIJE V SODRAŽICI
Lesno predelovalni obrat "Galanterija" obstaja že nekako dve leti, vendar je v tem času lepo napredoval. Začetek obratovanja je bil težak. Preuredili so bivšo Grdinovo žago in dozidali nekaj prostorov. Sedaj šteje delovni kolektiv nekaj nad 40 ljudi, ki so večinoma vsi kvalificirani. Ta kolektiv je kljub zastarelim strojem ustvaril do septembra v tem letu okrog 6,-000,000 din dobička, kar je za ta obrat vsekakor lep uspeh. Za zgled je lahko tudi uprava obrata, ki šteje vsega skupaj dva človeka, eden od njiju je direktor, in vendar gre delo brez vsakih motenj naprej. Naj še omenimo, da raste poleg sedanjega obrata nov sodoben galanterijski obrat. Nova prostorna zgradba je v surovem stanju v glavnem dograjena. "Galanterija" bo na novo sprejela še 40 do 50 ljudi.
1 Hour TV Service
•	6-month guarantee
•	East-West
•	Day or Nite
BR 1 5800 HE 2-3101 WQ 18820
Plus Parts & Labor
Female Help Wanled
CASHIER
General Motors; experience, desired. 5VŽ day week. Salary. Permanent position. East side location. Call Mrs. Scherler MI 1-8000 RODEN FELS CHERVOLET 3224 E. 93rd St.
CLERK - STENOGRAPHER
National manufacturer moving to\ new offices. Brookpark-Schaaf location. Light dictation. P.B.X. and diversified activities; all benefits; 5-day week; permanent. Mr. Terry.
MA 1-5732
BILLER
For wholesale appliance distributor, typing necessary; IBM elec-tromatic; good salary; 5 days. MAINLINE CLEVELAND, INC. EX 1-1800
TYPIST
Good opportunity for girl in small office; southeast Cleveland-variety of duties based on typing skill and working with figures. Employee benefits. Call Mr. White for interview.
UT 1-5700
GIRLS
17 years and over. Also women for wrapping laundry bundles. Experience not necessary.
MENK BROS.
Laundry & Dry Cleaning Co. 643 E. 103 St.
WOMEN
SALES LADIES FOR LAUNDRY OFFICE MENK BROS. Laundry & Dry Cleaning Co. 643 E. 103 St.
STENOGRAPHER
Sales and engineei-ing office; purchasing, expediting and general office work; 5 days, salary.
Ridge Rd.. near Denison AT 1-8200
waitress wanted
Good working conditions — Nights FA 1-3310 CORKY & LENNY'S 13963 Cedar Rd.
near Warrensville Road
RECEPTION — CLERICAL
Immediate opening in pleasant small office for intelligent adaptable girl. Typing essential. Will train in all phases of job. Good salary; 40-hour week. Come in for interview between 9 a.m. to 4 p.m.
THE HOOVER CO.
4614 PROSPECT AVE.
5th floor
GENERAL OFFICE
Some Light Typing 5 Day Week Permanent Claim Department See MR. BURWIG
AMERICA FORE BLDG.
3740 Euclid Ave.
... V HRIBOVSKEM
Gostilničar: "Janez, odnesi gospodovo prtljago v sobo št. 51!"
Gost začuden: "Toliko tujskih sob imate na razpolago?"
Gostilničar: "Da, številki 50 in 51."
Help Wanted Male
TOOL AND DIE MAKERS
DAY SHIFT Experienced — Steady work. Good hourly rate, group insurance. Holiday pay, vacation, and incentive benefits.
The Cuyahoga Stamping Co.
10201 HARVARD AVE. DI 1-8100
MECHANICAL TRAINING COURSE
boys between 18 and 20 years ... up to 23 years if you have had military training. High-School-Education by a school in the Cleveland metropolitan area required. College courses provided with allied shop training. Four years course. Hourly rate and profit sharing. $3,000 bonus v\/hen you graduate.
See Mr. Melchriet at 1557 E. 27 St.
Turret Lathe Operator Multiple Spindle Automatic Operator Internal and External Grinders
Apply Mr. lucas 1557 E. 27th ST.
BUSINESS
OPPORTUNITY THE FIRESTONE TIRE 8 RUBBER CO.
Has immediate openings for men with following experience:
Retail Store Manager
Aggressive, ambitious, age 25-38; requires successful management record; experience in tire and auto supply, large filling station, retail hardware, etc.
Wholesale Salesman
Aggressive, ambitious, age
24-38;	requires successful record in development and supervision of tire and auto supply, large filling station or retail hardware dealers.
Training for above positions will be tailored to fit the individual; good starting salary; paid while training; salary and bonus or extra earnings when assigned.
Retail Salesman
Men 23 to 40 years of age to sell complete line of quality nationally known tires, home and auto supplies with top acceptance direct to consumers. Leads furnished, installment plan available to close sales. Must be aggressive sales type, interested in working for advancement. Openings in Parma, Mayfield Heights and Willoughby.
Office and Credit Managers
Aggressive, ambitious, age
25-38;	requires successful record and experience in office and credit procedures.
Training for above positions will be tailored to fit the individual.
Good starting salary paid while in training. Group insurance, retirement and pension plan.
Personnel interviews
will be held 9 A.M. to 5 P.M.
Friday, Nov. 30th Saturday, Dec. 1st 9 to 2 P.M.
The Firestore Tire ^ Rubber Co.
Eastland and Holland Rds. Berea, Ohio	BE 4-2011
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ARTUR BERNEDE:
g
BELFEGOR
PUSTOLOVSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Chantecoq!" je s suhim, neizprosnim glasom vzkliknila Simona. "Že snoči sem vam rekla, da Belfegor še ni izrekel svoje zadnje besede."
"Saj res, spominjam se . . je menil Maurice de Thouars.
"Jack Teddy mi je pravkar telefoniral s pošte v Mantesu, da se mu je posrečilo odvesti hčer velikega detektiva in da bosta čez pol ure tukaj."
"To je sijajno!" je z očividnim zadovoljstvom rekel grbač.
Simona je nadaljevala:
"Recimo, da Chantecoq tudi odkrije našo sled—kakor hitro bo vedel, da je njegova hči v naši oblasti, si bo pošteno premislil, preden nas napade. Ostalo mi bo dovolj časa, da odpotujem z našim letalom ter vzamem deman-te, dragulje in če treba tudi gospodično s seboj."
"Boljšega načrta ne bi bili mogli zasnovati," se je navduševal Maurice de Thouars.
Grbec je bil poruval iz diade-ma vse kamne in skrbno zavil demante v svilen papir. Zdaj se je lotil izvitkov z zlatniki, ki jih je zložil z diademom in vsem
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
HOUSEKEEPER & COOK — No laundry. 2 school age children. Stay. Pleasant home. — References.
IRving 8-2295
BOOKKEEPING MACHINE OPERATOR
Experienced Interesting Varied Work General Office Detail Hours: 8:30 to 5 5 Day Week Good Starting Salary ' 4501 W. Addison St. For appointment call КШаге 5-7211
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANER - TAILOR - FURRIER— Established 40 years. Excellent So. Side location. Good drop trade. Pressing machine. Money maker. Because owner wishes to retire will sacrifice for quick sale.
_FAirfax 4-3635
HAMBURGER SHOP — Fully equipped. Ready to come in and continue. Good profitable business. Because of poor health owner will sacrifice for quick sale.
Call SAcramento 2-8671
TAVERN — Liquors - Package and Cocktail Lounge. Northwest side. 4425 N. Central Ave. For information call
Mulberry 5-4265
FOOR - SUPER MARKET—Established 30 years. Fully equipped and stocked. Ready to step in and continue thriving. Money making business. Because of health owner will sacrifice for quick sale. Private party.
__PRospect 8-9601
MODERN RESTAURANT —
Grill and Fountain for sale. Just completed in new corner building. Located at 6001 W. Grand Ave. Reasonably priced. Call HUmboldt 6-9442 or SUnnyside 6-9442 or SUnnyside 4-9300.
DELICATESSEN - FOOD SHOP — Established 15 years. Air conditioned. Fully equipped and stocked. Ready to come in and,, continue. Good profitable business. German neighborhood. Money maker.
Call FOrest 6-0752
ostalim krasnim lepotičjem vred na posebno ploščo. Nato je stopil k električni peči, jo odprl in porinil ploščo vanjo. Zaprl je peč in zavrtil majhno bakreno kolesce . . . Kazalec amperome-ra je takoj zanihal sem ter tja.
Simona, ki je z vidnim zanimanjem opazovala grbčevo početje, se je obrnila k Mauriceu de Thouarsu, rekoč:
"Jack Teddy mora kmalu priti... Stopite se malo ogledat."' Grof Maurice je odšel. Simona Desrochesova se je sklonila h grbcu, ki je pazil na svojo peč, in vprašala:
"Kako dolgo mislite, da utegne vaše delo še trajati?"
"Tri ure," je odvrnil tajnik barona Papillona. "Vsaj tri ure je treba čakati, da se jame kovina topiti."
"Tedaj imam še dovolj časa,
da pokadim kako cigareto."
#
Koleta ni delj vpraševala. Sicer je bU pa šofer že zaklenil vrata in s tem zaprl detektivovi hčerki pot, da ni mogla zbežati. Napotili so se po stopnicah niz-dol in prišli do starili zaporov.
Ko je detektivova hči skozi mrežo zagledala Simono Desro-chesovo in grbca, ki sta stala pred električno ploščo z očmi uprtimi v amperomer in opazo-, vala nihanje Jcazalca, je Koleta osupnila. Toda Maurice de Thouars jo je prijel za roko in dejal: "Izvolite noter, gospodična." Simona se je ozrla. Ob pogledu na copemico, ki je bila pravkar stopila v dvorano, je udarila v zmagoslaven grohot. Jacque-sova zaročenka je hotela zbežati. A šofer, ki je stal pred vrati, ji je zapiral pot. Z veselim glasom je Simona vprašala:
"Očeta bi radi obiskali, kaj?" "Da, gospodična."
"Ni ga tukaj."
In gospodična Desrochesova je z neizprosno pretečim glasom dodala:
"Če kedaj pride, bi ga.. ." Toda obmolknila je.
"Je tukaj!" je tisti mah krik-nil Jack Teddy in strgal z glave svojo čepico, naočnike in umetne brke.
"Chantecoq!" je zavpila Simona. A detektiv je že izdrl samokres in pomeril nanjo.
Med tem, ko sta Maurice de Thouars in grbec, okamenjena po tem dokazu drznosti, obstala kakor vkopana, je veliki detektiv izpregovoril:
"To pot te imam, Belfegor!" Maurice de Thouars je besno zvil roke. Kakor da ne vidi grbca, ki se mu je zavratno bližal od mize, je veUki kriminalist nadaljeval:
"Hoteli ste odpeljati mojo hčer s pomočjo enega svojih pajdašev, a jaz sem se vrnil za časa, da sem preprečil ta naklep. Vašega lopova in družabni-co Elzo Bergenovo sem sam predal v roke pravice. In zdaj poravna jva svoj račun."
Simona je slonela s hrbtom ob zidu in z grozo strmela v Chan-tecoqa.
Grbec je skrivaj vzdignil roko, da bi pograbil težke klešče, ki so ležale na stružnici, in jih z vso močjo treščil detektivu v glavo. A ta, ki je pazil na vse, mu ni dal časa. Počilo je . . . in grbec je izpustil svoje orožje . . . Detektivova svinčenka mu je bila prebila roko.
Maurice de Thouars je hotel skočiti med Simono in Chante-coqa. A Chantecoq ga je zgrabil za ovratnik, rekoč:
"Nič več si ne bomo lomili kosti. Ne pokvarite mi veselja, da vas celega predam svojemu prijatelju Fervalu."
Komaj je izrekel te besede, se je pokazal med vrati Gautrais s Pandoro in Vidokom. Policijski komisar in štirje agenti mobilne brigade so ga spremljali.
"Gospod komisar," je rekel Chantecoq ter mu pokazal Simono in njena pomagača, "to so Belfegor in njegova tovariša. Predam jih v vaše roke."
Dva agenta sta planila na grbca in Mauricea de Thouarsa, ki se nista upirala.
Komisar je pristopil k Simoni, da bi jo prijel. Tedaj se je odprla stena, ob kateri je slonela, in pokazal se je skrivni hodnik, ki ji ga je bil tajnik barona Papillona že snoči omenil.
Izginila je skozi odprtino in zaklicala:
"Nimate me še!"
Kralj detektivov je planil naprej, a je zadel ob zid, ki se je bil spet zaprl.
"Takoj mi povej skrivnost teh vrat, če ne, ti razbijem glavo!"
Luchner se ni obotavljal . . . Stopil je k zidu in pritisnil na vzmet, ki je bila skrita med dvema štirjaškima kamnoma. Stena se je takoj odmaknila.
"Spustite psa," je ukazal Ko-letin oče. Gautrais je odvezal psa s povodca. Takoj sta planila Pandora in Vidok skozi odprtino in jo z vso hitrostjo svojih štirih nog ubrala po stopnicah, po katerih je bU pobegnil Belfegor. Vodile so na ploščad enega izmed grajskih stolpov. Preganjalci so dospeli na vrh, ravno ko se je hotela Simona spustiti na sosednjo streho, s katere bi bila mogla skozi okno smukniti v skrivališče, ki si ga je bil previdni grbec uredil za slučaj nevarnosti.
A Pandora in Vidok ji nista dala časa. Vrgla sta se na Simono in jo zgrabila za komolce; ko se je hotela iztrgati, je začutila, kako so se pasji zobje zadrli v njeno meso . . . Spoznala je, da ji zdaj ne ostane več drugega kakor vdati se ali umreti. Vkljub bolečini ugriza se je skušala povzpeti na zaslon, da bi se strmoglavila v globino.
Pandora in Vidok sta jo še trdneje zgrabila in Simoni se je zazdelo, da jo gleda smrt iz njunih oči.
Vzkrik onemogle jeze se ji je izvil. Zvrnil se je na tla. Vroča sapa ji je potegnila preko obraza.. . Odprt gobec se je približal njenemu grlu . , . Pandora ji je hotela pregrizniti vrat.
A tedaj se je začul žvižg . . . psa sta neutegoma izpustila žrtev in se mirno vrnila h Gautrai-su, ki je stopil s Chantecoqom na ploščad.
Detektiv je vzdignil napol omedlelo mlado žensko v naročje, rekoč:
"Zdaj mi ne uideš, Belfegor!"
VII. POGLAVJE
Med tem, ko so se v notranjosti gradu odigravali pravkar opisani dogodki, se je ustavila na dvorišču Pa^illonova limuzina.
Vratar je planil gospodi naproti in ves razburjen zaklical, še preden sta utegnila stopiti z voza:
"Gospod baron, gospa baronica, čudne stvari se godijo! . .
"Kaj pa je?" je vprašal zbiralec, stopaje iz avtomobila.
Vratar je pojasnil:
"Minulo noč je gospod Luchner pripeljal v grad nekega moža in neko žensko, ki ju nisem poznal . , . Vprašal s^m se, kod so mogli priti v grad . . . Zakli-njam se gospodu baronu, da niso prišli skozi glavna vrata, ki sem jih bil sam skrbno zaklenil. Davi pa me je gospod Luchner na vse zgodaj poklical in rekel:
'Snoči sem se dokaj pozno pripeljal z inženjerjem, da si ogleda mehanizem starih zaporov, ki še vedno noče delovati. Nisem vas hotel buditi, zato sem ga spustil z njegovo ženo vred skozi mala Dianina vrata. Danes dopoldne pride njegova sestra . . . dami bi si radi ogledali grad'."
(Dalje prihodnjič)
Ali težko slišite? Ali imate težkoče razumeti?
Vam lahko pomagamo do boljšega sluha.
Pokličite za brei^laCno
demonstracijo Telex slušalnega aparata
na vašemu domu.
Mandel Drug Co.
15702 Waterloo Road КЕ 1-0034
Tudi pošiljamo TELEX slušalne aparate v Jugoslavijo
Kakšna doba prinese starost
Povprečna dolgost človeškega življenja se je v zadnjih desetletjih znatno dvignila v Zedinje-nih državah in skoro v vseh deželah sveta. Zasluga za to gre izboljšanju življenjskih razmer in velikemu napredku zdravniške vede. Kljub temu pa le redki posamezniki dočakajo starost sto let ali več. Proslave takih visokih obletnic zabeležijo časopisi kot omembe vredne dogodke, kar dokazuje, da so redki. Nekateri znanstveniki sodijo, da bodo nekoč ljudje živeli 125 let in več; ampak to je še v nedogledni bodočnosti.
Druga živa bitja imajo daljše ali krajše življenjske dobe. Na primer, drobne ptice pevke se navadno postarajo in umrje jo že v starosti petih ali šestih let, medtem ko krokarji baje dosežejo starost do sto let. Miš je stara pri dveh letih, konj pri 30. Tako imenovane majske muhe, ki jih ob južnih obalah naših Velikih jezer poznamo pod imenom May flies ali Canadian soldiers, imajo zelo kratko življenje; samo nekaj ur. Kot ličinke raznih oblik prežive prvo stopnjo
NEED A LOAN
TO SOLVE A
BUSINESS PROBLEM?
Want to expand? Modernize? Come in and tell us your plans and discuss a bank- interest loan.
Member F.D.I.C.
NORTH AMERICAN BANK
15619 WATERLOO ROAD 6131	3496
ST. CLAIR AVE. EAST ^3RO ST.


Our N&vJ Ноц
Se.
JOhNHy
wow — a room of his own — a yard to play in — pins a place to keep a dog! No wonder our artist was so excited about his family's new house.
Home ownership is one of the hig things in a family's life, and one of the many big dreams that will come true for you — if you invest regularly in U.S. Series E Savings Bonds.
Say you start buying a Bond a month at $37.50.
5 years from now you'll have Bonds worth over $2,300 in cash — in 9 years and 8 months, over $4,900 — enough to turn your castle-in-the-air into a modern ranch or split-level home.
So stop just dreaming about buying a house and start making that dream come true by buying U.S. Savings Bonds regularly where you bank or on the Payroll Savings Plan where you work.
For the big things in life, be ready with U,S. Savings Bonds.
The U. S. Girvernment does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
treh ali štirih let v blatu jezer in drugih voda, kjer so se izlegle iz jajčec svojih prednic. Ko kvalificirajo za leteče muhe, se dvignejo na površje vode, odložijo svoje potapljaške oklepe in zletijo v zrak. Tam se na hitro roko poročijo, odložijo jajčeca za potomstvo na vodo, nakar poginejo. Vsa ženitvena in roditeljska kariera traja le dve do tri ure in v tistem času tudi ničesar ne jedo, iz enostavnega razloga, ker nimajo niti ust niti prebavil. To je kratko življenje.
Na drugi strani pa je znano, da nekatere velike morske želve dosežejo starost več sto let.
Večina naših žitaric, koristnih zelenjav in tudi mnogih cvetlic začne in konča svoje življenje v enem letu ali dveh. Večina grmov in dreves pa živi in raste več desetletij. Nekatera drevesa žive tudi več stoletij. V Sloveniji, na primer, so znane večstoletne lipe in tudi nekatra druga drevesa. Isto velja tudi za nekatera listnata drevesa v Zedinjenih državah.
Nastarejša drevesa v Zedi-njenih državah pa so sekvoje (sequoias) na naši pacifični obali. To so iglasta drevesa in se
Parkwood Home Furnishings
7110 ST. CLAIR AVE.
ZAVESE, DRAPES, POSTELJNA PREGRINJALA PmoYrstno blago po pra»i6nili cenah "Naši odjemalci se »edno »mejo"
smatrajo za najstarejšo dreves no vrsto na svetu. Na parob i ali štorih nekaterih posekanih sekvoj so našteli nad tri tisoc kolobarjev ali prstanov, kate vsak predstavlja rast enega le Nekaterim še rastočim sel^o jam pripisujejo znanstveniki po štiri tisoč let in več.
Še starejše pa so rudnine. Znanstveniki sodijo, da je zem^ Ijska skorja, ki jo poznamo in ' je sestavljena iz raznih vrst kamenja in drugih rudnin, stara nad tri tisoč milijonov let.
Pojem starosti je torej relativen, da se poslužimo izraza po* kojnega znanstvenika Einsteina. Muha enodnevnica je po neka] urah življenja že stara; solata na vrtu je po nekaj tednih stara, človek pri sto letih je star. Na drugi strani pa je 150 let stai^ morska želva še v svojih naj' boljših letih in tisoč let stara sekvoja je pravzaprav §e mlada. In naša Zemlja, kateri znanstveniki pripisujejo štiri do pet tisoj^ milijonov let, je še v svoji najlepši dekliški dobi, dasi jo njeni nebogljeni pamži, ki 800 le malo več kot muhe enodnevnice. včasih smatramo za starta
—NEW ERA. glasilo
ZAKAJ BI TRPELI .
vsled hrbtobola, glavobola, sci« ke, nervoznosti, nevralgije,
tike, bursitisa, revmatizma, Obiščite kiropraktorja, da izs»® vzrok, kontrolo in preprečitev.
DR. VON SAVAGE CHIROPRACTOR 6411 St. Clair Ave., EX 1-477»
Odprto od 4. do 9., » soboto od 9. do
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam ločno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
HAFFNER INSURANCE AGENCY,
ustanovljena 20. aprila 1908, z uradom na 6106 St. Clair Ave. je obhajala 40. obletnico obstoja 15. novembra letos, na tem
naslovu.
Tvrdka se še nadalje priporoča v naklonjenost cenjenemu
občinstvu.
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS
1053 EAST 62nd STREET
COLLINWOOD OFFICES:
HEnderson 1-2088
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235
Hoce+e dobro hišo po zmerni ceni?
v Euciidu—Bungalow hiša s 5 Vi sobami, stara eno leto; garaža in pol. Ta hiša je v prvovrstnem stanju in vredna te cene. Cena $19,500.
6-sobna hiša "Colonial" tipa, od G rove wood Ave. Garaža za en avto; sobe so vse velike in prijazne. Oglejte si to hišo, če hočete udobno stanovanje.
Za podrobnosti se obrnite na:
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET	KE 1-5030
REGISTRIRAJTE VAŠE HIŠE PRI NAS!
LET'S	iT OHIO
STATE PARKS
SOHIO

In the farthermost northwest portion of Ohio, not far from where the states of Michigan and Indiana corner with Ohio, 105-acre Harrison Lake, a State Reserve, each year attracts many thousands of motorist visitors.
Harrison Lake was created in 1939 by the Ohio Division of Wildlife. Today visitors to this jStat© Park enjoy picnic, bathing,
boating and fishing facilities. The fish population of this lake includes large mouth and small mouth bass, crappie, blue gina, bullheads, and carp.
Harrison Lake is located in the western edge of Fulton County within a square formed by the junction of U.S. Route 127, U.S. Route 20, and State Routes 66 and 246, although it is not adjacent to an;^ of these highw^e..