Med drugim preberite • BOMO IMELI BOLJŠE UČITELJE? str. 2 • RESNICE IN NERESNICE, str. 2 • ODLOČAJMO PREVIDNO! str. 2 • NAPREDEK, NAZADOVANJE ALI ODMIRANJE? str. 3 • NEZAUPNICA TELESNOVZGOJNIM PEDAGOGOM, str. 4 • PREHODNI VIP ZA VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV, str. 5 • PRILOŽNOST ZA IDEALISTE, str. 21 Tokrat objavljamo fotografije svetil, ki so jih po svojih zamislih izdelali učenke in učenci Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Vsa dela so nastajala pod mentorstvom prof. Brede Dobovišek, izdelke pa je fotografiral prof. Oskar Dolenc. Na fotografiji je svetilka, ki jo je izdelala Dejana Damjanac, učenka 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani PRED SPREMEMBAMI V VISOKEM ŠOLSTVU Novi programi — prvi korak v reformo Odločitev za reformo je v šolstvu izjemno odgovorna, zato so priprave zahtevne in morajo na koncu jamčiti, da bodo temeljni cilji reforme doseženi. Kot smo pred leti premišljeno odločali o začetku reforme srednjega izobraževanja, tako danes odgovorni družbeni organi skrbno tehtajo, ali so dozorele razmere za reformo univerze in uvedbo novih visokošolskih programov. Poročilo o pripravah na uvajanje novih vzgojno-izobraževal-nih programov v visokem šolstvu, ki ga je pripravil Odbor za usmerjeno izobraževanje Izobraževalne skupnosti Slovenije, poudarja izjemen trud visoko- šolskih delavcev, strokovnih svetov posebnih izobraževalnih skupnosti in Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje pri pripravi novih visokošolskih programov, hkrati pa ne skriva njihovih pomanjkljivosti in težav, ki bodo spremljale reformo visokega šolstva. Uvedbo novih programov v šolskem letu 1985-86 moramo pojmovati v resnici samo kot začetek korak, saj bo reforma dolgotrajen proces usklajevanja visokega šolstva s - potrebami splošnega in družbenega razvoja. Po oceni univerzitetnega sveta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani ni razlogov za odlaga- nje uvajanja novih programov, vendar pa moramo računati s tem, da je preobrazba visokega šolstva dolgoročen proces, v katerem bo treba rešiti še marsikatera vprašanja in sproti izpopolnjevati programe. Zato je treba pravočasno pripraviti vse potrebno za vpis v prvi letnik študijskega leta 1985-86 po novih programih. V primerjavi z reformo srednjega izobraževanja predvideni prehod na reformo visokega šolstva ne bo povezan s tako velikimi programskimi in sistem- (Nadaljevanje na 2. strani) Slovenski narod in kultura Misel, da bo univerzalna komunikacija, jezik znakov, šifer in številk, zrahljala občutek tesnejše povezanosti z narodno skupnostjo, se v slovenskem primeru ne uresničuje, vsaj za zdaj je mogoče trditi nasprotno: narodna zavest je tako rekoč vsepovsod navzoča, tako ali drugače jo tudi izražajo vse plasti prebivalstva, pogosto se razkriva v boleči obliki, v njej nista tako redka zaskrbljenost in občutek ogroženosti. Zaskrbljenost zaradi česa? Zaradi česa občutek ogroženosti? Lahko je ugotoviti, da ta v nas obstaja, da nas po svoje hromi, ker ni daleč od malodušja, nas pa hkrati tudi združuje, premaguje določeno socialno in duhovno razslojenost, ki se nam je zdela nujen davek sodobni družbi. Je to paradoks', ki ga sociologija, psihologija in politična teorija niso predvidevale? Ali je čisto preprosto naravna in prastara potreba, ki jo je sodobni čas, v katerem morda po najbolj trnovi poti stopamo tudi mi, postavil pred nas kot eksistenčno nujo, kot condi-tio sine qua non dostojanstvenosti'našega današnjega in jutrišnjega življenja, posameznikovega in skupnega? Pod to potrebo, ki je pogoj dostojnega življenja, pojmujem iracionalno in ozaveščeno potrebo po identieti, zgodovinsko nacionalni in intimno človeški. Zaradi tega se mi tudi zdi, da ni prazno razmetavanje besed, če se tudi takrat, ko ne najdemo odgovora, sprašujemo, kaj smo Slovenci kot narod, kaj vsak od nas kot njegovi člani, kakšnasta naš položaj in usoda v jugoslovanski skupnosti in Jugoslavije v nas in v svetu. Največkrat se seveda o svoji usodi ne sprešujemo celostno; nagnjeni ali prisiljeni k hitremu odzivanju, se izražamo pristransko, tam, kjer nas trenutno najbolj žuli: v gospodarstvu, v mednarodnih odnosih; v slabi povezanosti s svetom, v gordijskih vozlih kulture, šolstva, zdravstva, znanosti, zaskrbljujoče ravni natalitete, vse manjše skrbi za stare, v težavah z zaposlovanjem, v nemočnem opazovanju siromašenja družbe in lastnega, osebnega Življenja, skratka: nevralgičnih točk je veliko in vsaka od njih nas zmore zaposliti v celoti, da nisrho zmožni celostnega pregleda nad lastno usodo. Razveseljivo pa je, da smo v teh letih gospodarske in družbene stiske že skoraj uveljavili in da zdaj utrjujemo prepričanje, da je razmišljanje in razprava o vseh pomembnih zadevah naroda in družbe naša pravica in dolžnost, ne le opravilo ali celo rutinsko delo specializiranih Ustanov, organizacij in izvršnih vrhov. Ne glede na težave, ki jih imamo in jih bomo še imeli sami s sabo in drug z drugim, gre na primer šteti za uspeh, ki odstira meglo z naše narodne identitete, odločno zavrnitev trojanskega konja tako imenovanih skupnih programskih jeder, ki skušajo — in to celo na nizki ravni —podržaviti vzgojo, izobraževanje, kulturo in celo našo zavest; prav tako je treba prišteti v pozitivno bilanco prizadevanja pisateljev, da bi po knjigi lastne zgodovine, materialne in duhovne, listali brez cenzure in avtocenzure. Zdaj ko postajata tudi naša novejša zgodovina in bližnja preteklost vse bolj odprta knjiga, ni več dopusten, vsaj etično ne, fanatizem, predrugačenje za vsako ceno, uveljavljanje pars pro toto, ker je to pač za nekoga boljše. Če je kaj resnično tragičnega v naši nacionalni psihi, je prav obremenjenost s preteklostjo, ki nam onemogoča, da bi se bolj zavzeto in odgovorno ukvarjali vsaj s tisto svojo prihodnostjo, ki bo že jutri naša sedanjost in morda še za našega življenja že tudi naša preteklost. Kje iskati vzrok, da nas »Slovenija 2000« tako malo zanima? Tudi pisatelji nimamo, kot vse kaže, posebno razvite futurološke žilice. O dilemah in razpotjih izpred štiridesetih let razpravljamo kot ob odprtih ranah sedanjega trenutka, pota, ki bodo uravnavala naše življenje čez deset, petnajst let, se nam zdijo meglena in daljna kot Rimska cesta. Ali smo res tako obteženi z bolečino, ki praviloma mezi iz Že doživljenega, in nam je tako malo do načrtovanja naše prihodnosti, ki je že tako blizu, da bi jo morali znati obvladati. Narod, ki je bolj zagledan v preteklost kot v prihodnost, je narod v stiski. In stiska, ki jo Slovenci doživljamo ta trenutek, prav gotovo ni majhna. In če se zavedamo, da je prav malo idile v položaju in življenju slovenskega naroda, prav gotovo ni razumno, če si takšno idilo skušamo slikati v državnem okviru: tudi v mednarodnih odnosih in v odnosih med republikami so številna razhajanja in nasprotja naravna. Navidez nepomembna afera okrog programskih jeder nas je poučila, da je pametneje ostati vsak pri svojem, kadar je poenotenje sinonim za nazadovanje, za načrtovano siromašenje. Ponovno definiranje slovenstva v sedanjem trenutku v Jugoslaviji, tudi z mislijo na prihodnost seveda, je potreba našega življenja, naša dolžnost do samih sebe in do vseh, s katerimi živimo v isti skupnosti. CIRIL ZLOBEC ... Iz prispevka na javni tribuni Društva slovenskih pisateljev o slovenskem narodu in kulturi dogodki novosti OB KRITIKAH USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Resnice in neresnice V zadnjem času se kritike usmerjenega izobraževanja stopnjujejo in postajajo čedalje bolj ♦ ostre. Posplošena kritika usmerjenega izobraževanja postaja moda. Za vse, kar je narobe v srednji šoli, je kriva reforma. Kritizirajo učenci, učitelji, starši, kulturni delavci, predstavniki 'proizvodnih organizacij in drugi. Nekateri navajajo vsaj nekaj konkretnih razlogov, drugi ponavljajo enake trditve, brez utemeljevanja. V tem plazu kritik marsikdaj že ni več mogoče ugotoviti, kdaj so dobronamerne in kdaj ne, kdaj upravičene in kdaj zlobno preračunljive. Vse pa kaže, da imajo od teh kritik tako šole kot učitelji in učenci več škode kot koristi. Dokler so kritike usmerjene npr. v kc nkretne pomanjkljivosti posameznih programov (natrpa-nost, podvajanje snovi, neustrezno razmerje med področji in predmeti, med teorijo in prakso ipd.), v njih lahko razberemo dobronamernost, skrb za boljšo šolo in boljšo pripravo mladih za življenje, za delo in nadaljnje izobraževanje. Kadar pa nekdo vztrajno dopoveduje srednješolcem, da se ne bodo obnesli niti pri delu niti pri nadaljnjem izobraževanju, da so »zavožena generacija iismerjen-cev«, je takemu človeku težko pripisati kaj drugega kot zle namene. Preden se je prvi rod mladih s končanim triletnim usmerjenim izobraževanjem zaposlil, so mu napovedovali popolno neusposobljenost za delo. Že mnogo pred tem, ko se bodo prvi absolventi reformirane srednje šole vpisali na univerzo, jim nekateri napovedujejo popoln polom pri študiju. Mladi so tako vnaprej zaznamovani, njihovi trud in izobrazba razvrednotena. Razvrednoteno je večletno delo učencev, učiteljev in drugih, ki so prispevali k njihovi poklicni in splošni izobrazbi. Čas je, da pogledamo resnici v oči in odkrito spregovorimo o uspehih im neuspehih, o dobrih straneh in slabostih srednjega izobraževanja. Izkušnje učiteljev in uporabnikov izobraževanja, ugotovitve evalvacijskih raziskav in drugi podatki naj pridejo v javnost vsepovsod, da bodo učenci, starši ter drugi ljudje na območju posameznih šol imeli zaupanje v delo učiteljev in učencev, da bo to zaupanje znova prevladalo tudi v celotni družbi. Čas je, da v strokovnih razpravah odkrito spregovorimo o slabostih in napakah, o vsem, kar bi bilo treba spremeniti in izboljšati. Ni se nam treba slepiti, da je vse, kar je reforma prinesla, idealno in zato nedotakljivo. Samo ko bomo znali ločiti resnico od neresnice — tako mi kot drugi delovni ljudje in občani — bo tudi v javnem mnenju spet prevladalo objektivno gledanje na srednjo šolo in reformo. Prvemu rodu srednješolcev, ki so končali triletne programe,- se izteka pripravniška doba. So panoge in dejavnosti, kjer so z njimi povsem zadovoljni; so pa tudi panoge in področja, kjer imajo utemeljene pripombe k programom in začetni usposobljenosti mladih strokovnih delavcev. Prvi rod tistih, ki so vpisani v štiriletne programe reformiranega srednjega izobraževanja, se bliža koncu študija. Čez leto ali dve bodo tudi višje in visoke šole lahko objektivno sodile reformirani srednji šoli, vsaj s svojega zornega kota. O reformi in njenih izkušnjah bo treba torej več javno spregovoriti. Z molkom podpiramo polresnice in neresnice, hkrati pa pomagamo tistim, ki širijo nezaupanje v šolo in splošno malodušje, ki ga je danes že tako preveč. J. V. Novi programi — prvi korak v reformo (Nadaljevanjes 1. strani) skimi spremembami. Visokošolsko izobraževanje je bilo že doslej v celoti usmerjeno v pripravo za delo, programi pa bolj ali manj sproti usklajeni z razvojem znanosti in potrebami združenega dela. Kritične pripombe, da novi visokošolski programi niso dosti boljši od dosedanjih in da so bolj ogledalo zdajšnjih kadrovskih možnosti posameznih visokih šol kot pa razvojna, vizija posameznih strok, so marsikdaj utemeljene in kažejo razpetost visokega šolstva med potrebami in možnostmi. Take razpetosti pa v visokem šolstvu ni mogoče premagati čez noč. Treba je razlikovati kritike, naslovljene na preobrazbo visokega šolstva: upravičene so tiste, ki opozarjajo na probleme, ki jih je mogoče rešiti, neupravičene pa tiste, ki ne upoštevajo resničnih razmer in dejstva, da so nekateri problemi rešljivi le dolgoročno, pravi prorektor ljubljanske univerze dr. France Vreg. V novih visokošolskih programih je precej šibkih, včasih celo kritičnih točk, ugotavlja poročilo Izobraževalne skupnosti Slovenije. Večina programov se oklepa ustaljenega predavateljskega vzorca; komaj petina programov je takih, da zavzemajo predavanja v njih manj kot polovico študijskega časa. Bržkone tako prakso spodbuja sam način financiranja visokih šol in nagrajevanje visokošolskih delavcev, saj se je v novih programih če- zmerno razraslo število predmetov in predavateljskih ur. Na to je vplivalo tudi porušeno razmerje med visokošolskimi učitelji in asistenti: prevladovanje učiteljev širi obseg predavanj in zmanjšuje delež tistih oblik, pri katerih stopa v ospredje dejavnost študentov. Mnogi novi programi so povečali študijske obveznosti študentov, zlasti število izpitov tako, da se kritični ocenjevalci sprašujejo, če so zahteve sploh še usklajene z delovno zmogljivostjo študentov. Bati se je, da se bo osip povečal, trajanje izobraževanja pa podaljšalo. Sestavljavci nekaterih programov tudi niso računali z denarjem, ki bo na voljo za njihovo izvajanje. Te in druge napake bo treba odpraviti, nekatere kmalu, druge postopno. Reforma mora biti usmerjena predvsem k temeljnim ciljem, ki so: višja kakovost izobrazbe, njena prilagojenost potrebam hitrejšega družbenega razvoja, permanentnost izobraževanja, večji delež univerze pri izobraževanju in spopolnjevanju visoko strokovnih delavcev, ki bodo odločilno vplivali na nadaljnji gospodarski, znanstveni in kulturni razvoj slovenske družbe. Tako velike in dolgoročne spremembe se morajo opirati na raziskave. Raziskava o dolgoročnem razvoju visokega šolstva v SR Sloveniji, ki jo načrtujeta ljubljanska in mariborska univerza, bo prišla ob pravem času. JOŽE VALENTINČIČ Pl JAVNA RAZPRAVA O REFORMI PEDAGOŠKEGA ŠOLSTVA Bomo imeli boljše učitelje? O reformi pedagoškega šolstva in novih vzgojno-izobraže-valnih programih za visokošolsko izobraževanje učiteljev v zadnjem času ni bilo malo razprav. Sodeč po posameznih poročilih in odmevih so nekatere organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo v sodelovanju z visokimi šolami skrbno organizirale to razpravo, ponekod pa organiziranih razprav skorajda ni bilo. Podobna ugotovitev velja tudi za strokovna društva ter posamezne visoke šole in njihove enote: nekatere so pokazale veliko zavzetost, druge pa so ostale bolj ob strani, čeprav gre za vprašanja, ki so prelomnega pomena za razvoj pedagoškega šolstva. Na splošno, kot kaže, ni pomislekov glede prehoda na visokošolsko izobraževanje učiteljev za osnovno šolo. Zamisel o visokošolski izobrazbi za osnovnošolskega učitelja je že stara in jo v drugih republikah večinoma tudi že uresničujejo. Novi programi so pripravljeni in bodo v kratkem bržkone tudi sprejeti. Res je, da se v njih zrcali predvsem trenutno stanje posameznih visokih šol in enot, vendar bo že samo podaljšanje izobraževanja za dve leti vodilo k višji strokovni izobrazbi prihodnjega učitelja in — upajmo — tudi k bolj kakovostni poklicni usposobljenosti. Pričakovanje, da bo podaljšano izobraževanje samo po sebi dalo boljše učitelje, pa nima še dovolj trdnih temeljev. V razpravah pogosto slišimo poudarek, da bo izobraževanje učiteljev boljše in uspešnejše samo tedaj, če bo celotno oblikovanje učiteljskih kandidatov uspešnejše kot danes in če bo njihova vsestranska priprava na poklic boljša. Sami programi so samo prva stopnja v procesu preobrazbe pedagoškega šolstva. Če hočemo dobre osnovnošolske učitelje, ki bodo znali uresničevati zamisel sodobne šole, začrtano v programu življenja in dela osnovne šole, moramo predvsem zagotoviti, da se bo v pedagoške šole usmerjala nadarjena mladina, z veseljem do pedagoškega poklica, ne pa tisti, ki bi jim bili ti programi zasilen ali naključen izhod. Ali današnji gmotni in družbeni položaj učitelja in šole lahko privablja najboljše med mladimi v učiteljski poklic? Seveda pa moramo tudi s sistemskimi ukrepi odpirati vrata sposobnejšim v pedagoške poklice: na visoke šole pedagoške smeri naj imajo odprto pot ne le tisti, ki končujejo srednjo pedagoško šolo, pač pa tudi absolventi družboslovne, naravoslov-no-matematične in morda še kake druge usmeritve. Ti si lahko pridobijo dodatno izobrazbo z izbirnimi predmeti v srednji šoli ali kasneje, na začetku visokošolskega izobraževanja. Pomembno je tudi, da krepimo ugled in položaj srednjih pedagoških šol, da bodo s kakovostnim delom privabljale mladino. Zdajšnji gmotni položaj srednjih pedagoških šol kaže, da na to premalo mislimo. Če želimo, a bodo učitelji, ki bodo končali nove programe, bolje usposobljeni za vzgojno-izobraževalno delo, moramo na visokih šolah teh smeri zagotoviti ne le kakovosten program klasičnih predavanj, seminarjev in vaj. Za oblikovanje dobrih učiteljev bo odločilno ne samo to, kako bodo obvladali določeno stroko, marveč tudi, kako bodo usposobljeni za uvajanje mladih v učenje in obvladovanje posameznih področij in predmetov, kako se jim bodo znali približati, jih razumeti, spodbujati in voditi. Šole, ki tega ne bodo zagotovile svojim absolventom, kljub novim programom, ne bodo uresničile temeljnih ciljev reforme pedagoškega šolstva. Razprave o deležu pedagoških predmetov in pedagoške prakse, o usmerjenosti celotnega vzgoj-no-izobraževalnega dela pedagoških šol in njihovi povezanosti 4 išol H z osnovnimi in srednjimi š( o pedagoško-didaktični ka sti učnega procesa ter i10" reformi so torej aktualn5’, membne za prihodnost p' škega šolstva. O teh vprašal moremo razpravljati sam0 dika trenutnih interesov ' ffip one visoke oddelka. °bra šole ali nje ^ Na reformo pedagoške?® stva moramo gledati rari^ av oiired dialektično, so posebej po' v razpravi na Marksistične01 tru CK ZKS. Videti m°! končne cilje in natančno Srg( poti .do njih. Preobrazba jala leta, zato je treba ^ učen znanstveno zasnovan p11 ‘lave prihodnjega razvoja pe" , škega šolstva,* ki bo cel® tu p strokovno utemeljeno in ‘ »dlte beno odgovorno razčlenil P tilpj, mezne razvojne stopnje ^ 8iiar trebne ukrepe. Razprave 1 'ojnj formi bodo morale spod^ 3|)je načrtno, k reformnim 0 usmerjeno delovanje, ki W 0 misli spremenilo v resnično1 Jjtvo Javna strokovna razprava' formi pedagoškega šolst'®1 Ure kmalu končana. Brez kas? načrtnih prizadevanj se u^jah, zgoditi, da marsikatere o 3raš pobude ne bodo nikoli ure*1 gt ne. JOŽE VALENTINČIČ Odločajmo previdno! Pogovor o razvoju predšolske vzgoje Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev je 22. januarja pripravila pogovore razmestitvi oddelkov in o izobraževanju vzgojiteljic in varuhinj v naši republiki. K temu srečanju so spodbudili udeleženci navedenega pogovora v dislociranem, oddelku za srednješolsko izobraževanje vzgojiteljic v Idriji. V pogovoru, ki ga je pripravil Pis, udeležili pa so se ga vabljeni predstavniki Skupnosti otroškega varstva Slovenije in občin Idrija, Tolmin, Logatec, Ajdovščina in Postojna, predstavniki vseh srednjih šol za vzgojiteljice, Zavoda SRS za šolstvo in zbora uporabnikov PIS za pedagoško usmeritev, naj bi ugotovili, ali mreža srednjih vzgojiteljskih šol ustreza ter odgovorili na vprašanje, ali naj bi oddelek za srednješolsko izobraževanje vzgojiteljic v Idriji ukinili ali ohranili. Pog vorili naj bi se tudi o izobražev. nju vzgojiteljic na srednji in višji stopnji ter o izobraževanju varuhinj — še posebno tistih, ki si morajo po zakonu pridpbiti ustrezno izobrazbo do letošnjega 8. marca. Kot vemo, je zdajšnja mreža srednješolskega . izobraževanja vzgojiteljic razmeščena po območjih. Letos je 8 rednih oddelkov (30 učenk na oddelek) za srednješolsko izobraževanje vzgojiteljic in en oddelek za izobraževanje varuhinj ob delu po prilagojenih programih. Mreža srednjega pedagoškega šolstva za vzgojiteljice se je v zadnjih štirih letih zmanjšala kar za polovico, varuhinje pa se zelo malo vpisujejo v njim prilagojene programe. V Sloveniji je 2700 varuhinj, od teh jih 1400 nima ustrezne izobrazbe. Ko so na nedavni seji razpravljali o dolgoročnem ‘ razvoju predšolske vzgoje do leta 2000 — takrat naj bi dosegli boljšo kakovost dela, zajeli v vrtce 60 odstotkov otrok in vsi otroci naj bi imeli celoletno malo šolo — smo večkrat slišali tudi opozorilo, da je treba izobraževanje previdno načrtovati. Upoštevati moramo 30- do 40-odstoten osip v prvih letih šolanja vzgojiteljic na višji stopnji, zato naj bi jih vpisali več; hkrati moramo računati tudi na razlike med vpisanimi v srednje vzgoji- Svetilka, delo Barbare Verbič, učenke Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani teljske šole in tistimi, ki ne bodo diplomirale. V razpravi pa se je izkazalo, da predstavljeni podatki o potrebah po vzgojiteljicah za posamezna območja sploh niso pravi, ker ne temeljijo na izhodiščih, ki jih nakazujejo usmeritve razvoja naše republike do leta 2000. Do takrat bi potrebovali" namreč dvakrat več vzgojiteljic, če naj bi bili vsi predšolski otroci zajeti v celoletno malo šolo. Pri načrtovanju potreb pa posamezne občinske skupnosti otroškega varstva niso mogle uskladiti podatkov z osnutki občinskih načrtov, ki gredo komaj zdaj v razpravo. Lahko se zgodi, da bo v prihodnosti spet primanjkovalo vzgojiteljic, in da bomo zaradi tega imeli težave, kakršne so se pojavile v letu 1975, ko smo ustanavljali šole kar čez noč. Glede varuhinj je bilo v razpravi povedano tole: Tistim, ki so se izkazale pri delu, omogočiti, da končajo šolanje. Zavod SRS za šolstvo je pripravil dve različici za njihovo izobraževanje ob delu. Pridobiti si bodo morale manjkajočo izobrazbo oziroma razliko med zahtevano izobrazbo in izobrazbo iz prejšnjih poklicev. Razpravljavci so se strinjali, naj se razpiše pet oddelkov za izobraževanje varuhinj ob delu, le-ti pa bodo razmeščeni po vseh območjih. Višješolsko izobraževanje vzgojiteljic ob delu se bo letos začelo prvič: na Pedagoški akademiji v Ljubljani se bo izobraževalo 240 vzgojiteljic, v Mariboru pa 124 vzgojiteljic. Letos bodo razpisali tudi en oddelek rednega višješolskega izobraževanja vzgojiteljic (30). Razpravljavci so menili, da v prihodnje ne bi smeli omejevati vpisa na višješolsko izobraževanje vzgojiteljic ob delu, še posebno zato ne, ker bodo denar za tovrstno izobraževanje prispevale vzgoj-no-varstvene organizacije. Le tako bomo namreč omogočili, da si bodo vse vzgojiteljice še v prihodnjem srednjeročnem obdobju pridobile višjo izobrazbo. Da bi bile vse težave ustrezno rešene, so na tej seji predlagali, naj odbor piša, ki se ukvarja s temi vprašanji, in Skupnost vzgojno-varstvenih organizacij Slovenije pripravita načrt izobraževanja vzgojiteljic. Le-ta bo natančno predstavil, koliko vzgojiteljic se izobražuje redno, koliko izredno ob delu, in koliko jih potrebujejo 'šoj :°st\ si o. 'šoj ic ieiti rto | 'šos 9 O 4 vrtci. Ugotoviti je treba | kako in kje dobiti ustrezne^ ^ Ije za višješolsko izobraže' vzgojiteljic. Kot vemo, St; ranih visokošolskih učiteljijSe to področje skorajda ni^rgj, zato ker se v preteklosti ^ i za to ni zanimala. Slišali je predlog, da bi lahko pri ten> ietr braževanju veliko pomagal :(]p vilni praktiki, ki so se že i^ :ua na področju predšolske ali| (njim bi bilo treba omoftog izobraževanje na tretji st°i in — v prehodnem obdobf Vc, leta 1990 —tudi asistenti 1° predavatelji. Izpite pa vzgojiteljice opravljale ph1^. kovnjakih, ki so ustrezno W r ' tirani. jU V razpravi so namenili n® 0y pozornosti vprašanju disl® nega oddelka za srednje^ izobraževanje vzgojiteljic' r1" ji, niso pa odgovorili na vp>. nje, ali je treba oddelek u* ^ ali ga obdržati. Povedati je1( še, da je Pis za pedagoško ^ . ritev lani sprejel sklep, da adi* majhnega vpisa in zato, letos oddelek ukinili zaradi ksi vpisujejo kandidati iz l^je|0 V razpravi smo slišali mnenja. Največ je bilo tal so podpirala stališče, da js1 Vf ki oddelek obdržati. Slišali ^ tudi, da ima oddelek že letno tradicijo in da je bi!c rga trebno veliko truda, pred® d v, postal samostojen in usj^ Srednja šola naravoslovne ^ ritve v Idriji ima vso podpo° ^ čine in združenega dela, e|a dalo za opremljanje šole jj ^ milijarde starih dinarjev, i1®1 pa so zelo dejavne pri inted, ^ dejavnostih in pri fakultab' )|t) pouku čipkarstva, itn. V ra? QVj smo slišali tudi osamljena U nja, da je treba združevati 1 ^ goško šolstvo v enem kra) ^ ima že pedagoško tradicij1 ^ tudi to, da se pri vpisu v j® |ej. oddelek uveljavlja tako vana negativna selekcija, '‘(ti \ razpravljavcev pa je men11') bi bilo prav, če bi oddelek p ostal. Res pa je, da se je^ilil učencev preusmerilo dr* tai ker so bili obveščeni, da01 lir ka letos ne bo več (po l^j ki sklepu). Usoda idrir Ua oddelka je torej za zdaj še Z' av »v zraku«. Nehote pa se VP >0i mo: Zakaj gremo iz ene sK0 >tc sti v drugo? In končno: - * dog0'K o že dogovarjamo nem? TEA DOMINKO >rOsvetni delavec v letih 1985—1990 Napredek, nazadovanje ali odmiranje? oi A ^ IV fllih.; ,rava srednjeročnega načrta za obdobje 1986-1990 zahteva na-"ejšo razčlenitev razvojnih možnosti Prosvetnega delavca. To naj ■... »°ei ustanoviteljema — Republiškemu odboru Sindikata vzgoje, /■ t vanja in znanosti ter Izobraževalni skupnosti Slovenije in družbenim in strokovnim organom čim bolj smotrne odloči-g< i(jj j;er nadeva prihodnost glasila vse prosvetne delavce, je prav, da so ^ [Jv atalci seznanjeni z razvojnimi alternativami in načrti in da o njih iiiJ eflo svoje mnenje in predloge. K1 id bo 0kre^njer°čni načrt obsega ob-lZ(j,0“Je od leta 1986-1990. Če pa ^6|errio zagotoviti Prosvetnemu eit (avcu potrebne gmotne teme-Jo! it,23 UsPešno delo, moramo že v i i bolje uravnovesiti pri- 1 f lju..e 'n izdatke kot v zadnjih in j "j nameniti glasilu nekaj več . j Jaria- Zato smo analizo ra-jt, Jn'h možnosti razširili na ob-^ bie 1985-1990. b« 0 splošnih izhodiščih za pri- nj(?.v° srednjeročnega načrta b'^90 sta izdajateljski svet [vrt ,^redniški odbor Prosvetnega s j.‘•''ca lani razpravljala na dveh U(l?' O teh in drugih aktualnih .banjih glasila sta razprav-eSva tudi sekretariat Sveta za [fjo in izobraževanje pri predivu RK SZDL, ter.Republi-odbor Sindikata delavcev v .soji, izobraževanju in znano-l' ^ družbeni vlogi in prihod-l*11 razvoju prosvetnih glasil je 0 Pred nedavnim v Somboru ' ®°slovansko posvetovanje, ki I pripravila Zvezni odbor I likata delavcev v izobraževa-a 11'1 Znanosti in kulturi ter Sekani "Prosvetnih listov republik in c' lkraiin. ^ališča, ki so se izoblikovala iji! Ostankih in sejah navedenih d,! i nov terna njih prevladovala, ji ■ 2anesljiva opora za načrtova-si) L Prihodnjega razvoja Pro-ali ^ nega delavca, saj so bila ob Z1 ^Priložnostih ponovno prever-VL* in opredeljena družbena l0g glede potrebnosti, vloge, ;t„|/amske usmerjenosti in pri-ibj v nalog Prosvetnega de-jj Ca *n drugih prosvetnih glasil. n» % ružbena vloga in ^Siamska usmerjenost na lasila f p >šo fosvetni delavec izhaja kot v .^n.ajstdnevnik 35. leto. Pred ie izhajal nekaj let kot pri-ul ,®a Popotnika. Njegov pre-ei^ndnih Učiteljski tovariš je >ir''aJal vsak mesec, na štirinajst a 1J 'n nekaj časa celo vsak teden di j; .°d leta 1861 do 1941. Prvo S|i° slovenskih prosvetnih de-ol Cev Šolski prijatelj, pa je za-az|"10 izhajati že leta 1852. eli ^eč kot stoletna tradicija do-[i ^“J6- kako potrebno je skupno ji asjlo delavcev v vzgoji in izo-ijo ra2evanju, ki so zaradi značilne ,J{ 8aniziranosti šolstva razpršeni sp< s Vsej Sloveniji, v nekaj več kot Vzg°jno-izobraževalnih in 0, (|°jno-varstvenih organizaci- 1, I e| Glasilo omogoča prosvetnim ; L!avcem, da spremljajo napre-uči t^.''zgoje in izobraževanja ter eit, ^“ena prizadevanja za razvoj itn a ““javnosti, obenem pa tudi a^-scdemjejo ku '°V'P zamisli in pri nastajanju uresničevanju til odločitev. Glasilo pove-raj JeProsvetne delavce, organizi ;ij‘ ^ v strokovnem sindikatu, ii i .'v njihovi družbenopolitični in1 )0|“Vnosti in v prizadevanjih za V( tj !Sl gmotni položaj te dejavno-nil' Prosvetnih delavcev. pr : Vetn’ delavec je v prete- Ipitj “esetletjih prerastel iz ozko P tirj°Vs*ceSa glasila v aktualen aiis ;0Lnajstdnevnik za vzgojo in jjči^žuvanje, čeprav ohranja ■ ■fi ,5V“' “osti glasila delavcev te de-vfi to,,.05'1'' Taka usmeritev je pri-pfi )r0. °8'a' da se je zasidral med '“tnimi delavci: kljub ne-POdražit\am in razme-tej.3 v'soki naročnini ostaja 1Li\a naklada med 8.000 in z drugimi prosvetnimi časopisi razmeroma veliko. Širša programska zasnovanost ter aktualnost vsebine in gradiva, ki ga objavlja, je odprla glasilu pot tudi v organizacije združenega dela, v občinske samoupravne in družbenopolitične organe ter druge organizacije, ki so povezane z 'vzgojo in izobraževanjem. Na Prosvetnega delavca so naročene tudi slovenske šole v zamejstvu in učitelji, ki poučujejo otroke zdomcev — ob posredovanju ustreznih republiških organov. V programski usmerjenosti, ki se je postopno izoblikovala in se nenehno prilagaja novim potrebam, bb sodelovanju uredniškega odbora, izdajateljskega sveta in tudi samih bralcev, se zrcalijo družbena prizadevanja za razvoj vzgoje in izobraževanja, aktualno dogajanje na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema, življenje in delo vzgojno-izobraževalnih organizacij in prosvetnih delavcev. Glasilo omogoča prosvetnim delavcem, da uresničujejo svoje ustavne pravice do obveščenosti o pomembnih vprašanjih svojega življenja in dela, jim pomaga pri stalnem strokovnem izpopolnjevanju, sooblikuje njihovo pedagoško in družbeno zavest. Ustvarjalno sodelovanje prosvetnih delavcev se izraža v tem, da 80 do 90 odstotkov prispevkov v glasilu napišejo sami. Nedavno jugoslovansko posvetovanje o družbeni vlogi prosvetnih glasil je poudarilo, da so ta glasila zaradi svoje družbene in strokovno-informativne vloge nepogrešljiv del vzgojno-izobraževalnega sistema. Hitreje naj se razvijajo kot osrednja strokov-no-informativna glasila za delavce v vzgoji in izobraževanju, v katerih bodo našli vsa pomembna obvestila in novosti s tega področja. V vseh republikah in pokrajinah je treba v ta namen zagotoviti glasilom v prihodnjem srednjeročnem obdobju potreben denar za uspešno opravljanje teh halog; programska zasnova prosvetnih glasil pa naj bo odprta potrebam prihodnjega razvoja in pobudam vseh, ki se zavzemajo za napredek vzgoje in izobraževanja. Izkušnje zadnjega petletnega obdobja V srednjeročnem načrtu za obdobje 1981-1985 smo zapisali,da bo Prosvetni delavec tudi v težavnejših gospodarskih razmerah ohranil doseženo raven, izhajal štirinajstdnevno v obsegu 12 ali več strani, razširil krog sodelavcev In skušal zagotoviti višjo kakovost in strokovnost prispevkov. Če bo dovolj denarja, je v srednjeročnem načrtu zapisano, naj bi zaposlili še enega urednika — časnikarja, kar bi pripomoglo k večji kakovosti in vsebinski pestrosti glasila. V razpravi o srednjeročnem načrtu za preteklo srednjeročno obdobje je bil zavrnjen kot nestvaren predlog, naj bi Prosvetni delavec prerastel v tednik, češ da za tak kakovosten napredek žal ni možnosti, čeprav bi bil družbeno utemeljen. Srednjeročni načrt 1981-1985 se je uresničeval prva leta v skladu s pričakovanji: Prosvetni delavec je redno izhajal pravi- nimi prilogami. Po ocenah različnih družbenih teles in bralcev se je vsebinsko izboljšal, pridobil je več zunanjih sodelavcev, obveščanje o aktualnem dogajanju v vzgoji in izobraževanju je postalo bolj celostno, vsebina glasila pestrejša, prispevki bolj kritični. Gmotne razmere niso dopustile, da bi zaposlili še enega urednika. Glasilo je imelo zadostne prihodke za redno štirinajstdnevno izhajanje v predvidenem obsegu vse do zadnjih dveh let, ko so se zaradi inflacije in nagle rasti cen gmotne težave povečale. Ker dotacije in drugi prihodki niso sledili nagli rasti cen, je moralo uredništvo krčiti obseg časopisa. Razliko med ekonomsko in zaračunano naročnino smo poravnali z drugimi lastnimi prihodki (od razpisov, objav in prilog) in s prispevki — dotacijami ustanoviteljev. Žal pa te dotacije v zadnjih letih niso sledile rasti-cen: prispevek Zveze sindikatov Slovenije je znašal v letu 1984 prav toliko kot leta 1982 (600.000 din); prispevek poseb-' nih izobraževalnih skupnosti za pedagoško usmeritev in za kulturo pa se je revaloriziral komaj za 10 % na leto. Stvarna vrednost dotacij, ki bistveno pripomorejo k zniževanju naročnine, se je tako v zadnjih dveh letih znižala na polovico, namesto da bi se, tako kot pri mnogih drugih časopisih in pri vseh prosvetnih glasilih v drugih republikah in pokrajinah, prilagajala rastočim tiskarskim stroškom. Medtem ko so se izdatki ČZO Prosvetni delavec od leta 1980 do 1984 povečali za 135 odstotkov, so se dotacije zvišale komaj za 89 odstotkov. V nekaterih letih so sestavljale, dotacije skoraj četrtino prihodkov Prosvetnega delavca, v letu 1984 pa so dosegle komaj 17 odstotkov. (Pri prosvetnih glasilih drugih republik in pokrajin znašajo dotacije 50 do 80 odstotkov celotnega prihodka!). Osebni dohodki zaposlenih (5 redno zaposlenih, 2 v dopolnilnem delovnem razmerju) so vsa leta v mejah, določenih z družbenim dogovorom. Avtorski honorarji so jim sledili s približno enako stopnjo rasti. Notranje rezerve so povsem izrabljene. Žaostrene razmere, ki jih občuti v zadnjem obdobju Prosvetni delavec, nam vsiljujejo predvsem tale spoznanja: 1. Težavne gmotne razmer« ki so nastale v zadnjih letih in pc sebno v letu 1984, niso posel nost Prosvetnega delavca, mai več značilnost domala vseh druž benopolitičnih in strokovnih gla sil, ki kljub varčevanju ne mc rejo več brez dodatne pomoi ustanoviteljev. Prosvetni delave v tem ni izjema: naročnine r mogoče dvigati prek dopustni meja, razpisov in objav ni vei kot jih šole potrebujejo. Prc svetni delavec deli usodo drugi časnikov in mu je — zaradi nje govih družbenih in strokovni nalog — zato tudi potrebna do datna družbena pomoč. 2. Priprava srednjeročnega načrta za obdobje 1986-1990 zahteva jasno opredelitev, kakšna bo prihodnost Prosvetnega delavca. Načelno so v družbi enotni pogledi na vlogo in pomen vsestranskega obveščanja delavcev in občanov, prav tako načelno ni različnih mnenj o tem, ali je Prosvetnim delavcem tudi v prihodnje tako glasilo potrebno ali ne. Vzgojno-ižobraže-valna dejavnost je posebnega družbenega pomena; več kot 30.000 prosvetnih delavcev potrebuje časopis, ki jih obvešča in Od ustanoviteljev lahko utemeljeno pričakujemo pomoč, da se bodo družbena stališča o pomenu in vlogi glasila lahko tudi v praksi uresničevala. Prihodnja programska usmeritev V dozdajšnjih razpravah v izdajateljskem svetu in uredniškem odboru ter v okviru drugih družbenih organov so se izoblikovala tale Stališča do nadaljnjega programskega razvoja Prosvetnega delavca: • Prosvetni delavec naj nadaljuje dozdajšnjo programsko usmerjenost in jo prožno prilagaja novim potrebam. Kot časnik za aktualna vprašanja vzgoje in izobraževanja naj obravnava vsa področja vzgoje in izobraževanja, od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih. Kot glasilo delavcev te dejavnosti naj še naprej spodbuja njihovo družbeno in strokovno dejavnost in ustvarjalno sodelovanje. Glasilo naj kritično in zavzeto obravnava osrednja vprašanja vzgoje in izobraževanja, omogoča javno razpravo o njih ter pomaga iskati najboljše rešitve. • Prosvetni delavec naj postane osrednje komunikacijsko sredstvo za področje vzgoje in izobraževanja. Po njem naj se stekajo v najširši krog pedagoških delavcev vsa obvestila, pomembna za te delavce, ki potekajo zdaj še po mnogih drugih poteh. Prosvetni delavci naj pri sporočanju, obveščanju in zbiranju vrnitvenih informacij od pedagoških delavcev rabi kot sredstvo vsem strokovnim in družbenim, organom v vzgoji in izobraževanju. • Poleg opisane informativne in komunikacijske vloge naj Prosvetni delavec v okviru razširjene dejavnosti objavlja stalne in občasne priloge, pomembne za vse prosvetne delavce: programe in druga gradiva za javno razpravo, nove predpise, programe šolske televizije, informacije o novih učbenikih in učnih pripomočkih, pomembna gradiva strokovnih in družbenih organov itd. V razširjeni sestavi časnika lahko hitro in razmeroma poceni objavljamo tako gradivo in ga razpošljemo vsem vzgojno-izobraževalnim organizacijam in bralcem v devet, deset in več tisoč izvodih, pa tudi drugim središčem in organizacijam, ki so povezane z vzgojo in izobraževanjem. Dozdajšnje izkušnje Prosvetnega delavca in drugih prosvetnih glasil poudarjajo prednosti in smotrnost te poti, ki je bolj gospodama kot marsikatera druga uporabljena pot. Dobre in slabe razvojne možnosti Prosvetni delavec lahko opravlja navedene naloge bolj ali manj kakovostno, v večjem ali manjšem obsegu. To je odvisno od gmotnih sredstev in od kadrovske sestave uredništva in uprave. Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja Prosvetnega delavca v naslednjem srednjeročnem obdobju se bo treba zato odločiti za eno,izmed naslednjih možnosti: A — Ohranitev dozdajšnje kakovosti in obsega glasila (8 do 12 strani z dodatnimi prilogami) in štirinajstdnevnega ritma izhajanja v 8 do 10 -tisoč izvodih 'Odločitev za to možnost pred- razpravljamo valorizacijo dotacij v skladu z rastjo stroškov tiska in papirja. Denarno pomoč bi morala povečati oba ustanovitelja — sindikati in Izobraževalna skupnost Slovenije. Poleg ustrezno revalorizirane dotacije Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo bi morali zagotoviti enako višino dotacije iz skupnih sredstev Izobraževalne skupnosti Slovenije, tj. iz sredstev za skupne naloge vseh izobraževalnih skupnosti, saj je Prosvetni delavec namenjen vsem delavcem v osnovnem in usmerjenem izobraževanju. Nekaj denarne pomoči pričakujemo tudi od Republiške skupnosti otroškega varstva. - B — Povečanje kakovosti in razširitev dejavnosti (vsebinska obogatitev in več prilog), ob štirinajstdnevnem izhajanju v 8 do 10 tisoč izvodih Ta zahtevnejša razvojna različica bi terjala kadrovsko okrepitev uredništva z enim do dvema urednikoma ter temu primerne višje dotacije, seveda z zagotovljeno ustrezno vsakoletno revalorizacijo v skladu z rastjo stroškov in cen. Po zdajšnji kadrovski sestavi (dva v uredništvu, dva v upravi in direktor, ki je hkrati glavni urednik) sodi Prosvetni-delavec med sorodnimi štirinajstdnevniki med tiste, ki imajo najmanj zaposlenih. C — Prehod na tedensko izhajanje. Med sklepi nedavnega jugoslovanskega posveta o vlogi prosvetnih glasil je tudi sklep, naj bi vsa glasila v naslednjem srednjeročnem obdobju prerasla vtednike.Tak premik bi zahteval močno povečano kadrovsko sestavo, dodatne prostore in družbeno pomoč, kot jo dobivajo prosvetna glasila nekaterih drugih republik. Školske novine so dobile v letu 1984 skoraj pol drugo milijardo starih dinarjev dotacij; v uredništvu imajo 8 'strokovnih delavcev (6 urednikov, lektorja in tehničnega urednika), v upravi pa je poleg direktorja še 10 zaposlenih. Za prehod na tedensko izhajanje pri nas ni pravih možnosti. Lastni dohodki bi se bistveno ne povečali (zaradi povečane naročnine bi se število naročnikov ne povečalo, letnih in drugih razpisov bi ne bilo več kot zdaj itd.). Ni pričakovati take rasti dotacije. Č — Odmiranje glasila. Brez ustrezne pomoči ustanoviteljev in drugih organov utegne iti Prosvetni delavec v prihodnjem srednjeročnem obdobju rakovo pot. Obseg časopisa se bo skrčil, glasilo bo izhajalo bolj poredko; zaradi tega in povečane naročnine bo manj naročnikov. Prosvetni delavec ne bo mogel več uspešno opravljati svoje družbene vloge. Tak razvoj bi utegnil privesti glasilo v položaj, ko bi bilo treba iskati najmanj primerne, zasilne rešitve (npr. da bi postal priloga drugega časnika ali revije, tako kot je bil pred osamosvojitvijo leta 1949). To bi v resnici pomenilo odmiranje glasila s 130-letno tradicijo. Zaradi razmeroma majhnih denarnih vsot (dotacije Prosvetnemu delavcu zna-' šajo malo več kot stane en oddelek srednje šole!) bi bilo 30 tisoč prosvetnih delavcev ob svoje glasilo, področje vzgoje in izobraževanja pa siromašnejše za svoj edini časnik. V nobeni republiki in pokrajini ne razmišljajo o taki razvojni možnosti , prosvetnega Kako uskladiti izdelke in prihodke Orisane razvojne alternative, zlasti alternativi A in B, ki sta zaradi gospodarskih razmer najverjetnejši, zahtevajo ustrezno finančno projekcijo, z razčlenjenimi prihodki in izdatki ter predvidenimi prispevki, ki naj pomagajo poravnati razliko med ekonomsko in prosvetnim delavcem dostopno naročnino. V finančni projekciji prihodnjega obdobja Prosvetnega delavca je odločilnega pomena usklajenost izdatkov in prihodkov tako v prehodnem letu 1985 kot v letu 1986, prvem letu novega srednjeročnega obdobja. V analizi opisano zmanjšanje prihodka zaradi nezadostne revalorizacije dotacij ob nagli rasti cen in stroškov zahteva nove rešitve že v letu 1985: ustrezno povišane dotacije republiškega sveta Zveze sindikatov, posebnih izobraževalnih skupnosti za pedagoško usmeritev in za kulturo ter Skupnosti otroškega varstva Slovenije pa tudi dodatno finančno pomoč Odbora za osnovno izobraževanje in Odbora za usmerjeno izobraževanje Izobraževalne skupnosti Slovenije. Brez zvišane in dodatne dotacije Izobraževalne skupnosti Slovenije, soustanoviteljice Prosvetnega delavca, ni mogoče pričakovati uravnovešene bilance prihodkov in izdatkov v naslednjem srednjeročnem obdobju; neusklajenost prihodkov in izdatkov bi zaostrila sedanjo krizo. Za redno izhajanje glasila v približno enakem obsegu kot v letu 1984 smo za leto 1985 pri prihodkih predvideli: — zmernejšo rast prihodkov od naročnine (v zadnjem času je veliko odpovedi, ki jih naročniki pojasnjujejo z denarno stisko); — 50-odstotno rast prihodkov od lastnih storitev; — vsaj 50-odstotno povečanje dosedanjih dotacij in dodatno dotacijo Izobraževalne skupnosti Slovenije — Odbora za osnovno in Odbora za usmerjeno izobraževanje. Predvideni znesek dotacij oziroma finančne pomoči za poravnavo razlik med ekonomsko in možno naročnino, naj bi prispevali predvsem: — 1.000.000 din Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije (obljubljeno), — 1,410.000 din posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev in za kulturo (delno obljubljeno), — 1,428.000 din Odbor za osnovno izobraževanje in Odbor za usmerjeno izobraževanje Izobraževalne skupnosti Slovenije (ustrezne vloge smo poslali obema). Finančna projekcija za leto 1986, ki smo jo poslali ustanoviteljema, ponuja dve že opisani razvojni možnosti: skromnejšo različico A (dozdajšnji obseg in kakovost) ter boljšo, k večji kakovosti in pestrosti glasila usmerjeno različico B (s predpostavko, da bi dodatno zaposlili dva urednika). Večji prispevek ustanoviteljev in drugih dejavnikov pri sofinanciranju Prosvetnega delavca jim daje tudi več možnosti za vsebinsko sooblikovanje glasila v mejah odprte programske zasnove: Prosvetni delavec naj bo vsebinsko bogat in aktualen ter družbeno zavzet štirinajstdnevnik za vzgojo in izobraževanje ter skupno glasilo delavcev te dejavnosti, ki jih bo obveščalo, spodbujalo in povezovalo ter jim pomagalo pri samoupravnem delovanju in razvijanju vzgoje in Telesna vzgoja ne prenese polovičarstva Če je bilo včasih o eho-ali dvopredmetnem študiju še smotrno razpravljati, je to danes vse manj primerno in skorajda lahko rečemo — odveč. Včasih smo imeli za telesno vzgojo dokument z naslovom Učni načrt za telesno vzgojo, zdaj pa se ta dokument imenuje Program življenja in dela šole. Že sama sprememba imena tega dokumenta pove, da se je v naših šolah marsikaj spremenilo. Vsebina pouka telesne vzgoje se je obogatila z novimi oblikami dela. Pri telesni vzgoji ne-gre več le za poučevanje posameznih športov, za preverjanje zmogljivosti, za metodični perfekcioni-zem ipd. Učitelj mora uveljavljati sodobno načelo, po katerem naj bodo učenci subjekti tele-snovzgojnega procesa, učitelj v telovadnici in na telovadišču pa vedno manj osrednja oseba. Ena od vodil sodobnega učiteljevanja je tudi individualizacija, ki pomeni, da mora učitelj videti v otroku tudi tisto, kar je v njem enkratno in neponovljivo, kar zahteva pri vzgoji osebni prijem. Le tako bo dosegel, da bodo tudi učenci priznali njegove osebnostne značilnosti, da mu bodo sledili, ga priznavali in posnemali. Včasih je bilo učitelju skoraj vse predpisano. Zdaj pa so v temeljnem odkumentu predlagani le smotri, sredstva pa izbira učitelj sam. Tak prijem pa zahteva precej več ustvarjalnega dela. Delovne razmere za telesno vzgojo so namreč zelo različne in precej drugačne kot pri drugih predmetih. Nenehno se spreminjajo: telesna vzgoja poteka zdaj* v telovadnici, drugič na igrišču, na smučišču, ob vodi idr. To pa pomeni, da se mora učitelj nenehno prilagajati in iskati nove prijeme. Pri izbiri sredstev za telesno vzgojo je treba upoštevati vremenske razmere, šolo, razred, del dneva, letni čas itn. Pri vsem tem mora učitelj poznati ne samo želje otrok, temveč tudi krajanov, ki bi se radi športno uveljavljali, hkrati pa upoštevati vremenske razmere, šolo, razred, del dneva, letni čas itn. Pri vsem tem mora učitelj poznati ne samo želje otrok, temveč tudi krajanov, ki bi se radi športno uveljavljali, hkrati pa upoštevati tradicijo in druge posebnosti kraja. Tudi to ni preprosto. In ne nazadnje: učinkovita sredstva za vsakega učenca posebej lahko izbere le strokovnjak s pretanjenim občutkom za ljudi. Izbrati ustrezen način in sredstva, s katerimi bo učitelj zagotovil enakovredno športno igro vsem, tudi tistim, ki neradi hodijo v telovadnico, ker se zaradi manjših » sposobnosti boje vključiti v razgibano igro sošolcev ali zato, ker jih sošolci ne priznavajo, in seveda tistim, ki so izjemno nadarjeni. V strokovni literaturi je pogosto poudarjeno, da gre pri telesni vzgoji vedno bolj za »duhovno dejavnost«. B. Polič je zapisal: »Temeljna vsebina in smisel igre, športa, gimnastike ipd. nista v materialnem motoričnem dejanju, niti v fizioloških procesih. Iskati ju je treba v človekovi duhovni dejavnosti in v ustvarjalnih humanistično doživljajskih učinkih in vrednotah.« Takšen vstop v »duhovni prostor«, ki ga predvideva sodobna telesna vzgoja, pa zahteva strokovnjaka, ki bo telesno vzgojo obravnava! tudi glede na sistem vrednot. O tem lahko razmišlja le učitelj, ki ima poleg strokovne usposobljenosti za oblvadanje ožje tehnologije tudi primerno moralno in socialno zrelost. V skladu s to vsebino mora učitelj vplivati na učence in njihove starše in končno na sistem vrednot celotnega okolja, v katerem živi in dela. Prav zato, ker je telesna vzgoja postala tako zahtevno področje, je predlog o vzporednem ali polivalentnem študiju še toliko bolj tvegan. Ob prvih težavah, ki jim ne bo kos, bo tak »dvopčedmetni« učitelj »pobegnil« v drugi predmet. In če upoštevamo, da je učitelj telesne vzgoje učinkovitejši v drugi polovici svojega dela ali še kasneje, ko si pridobi že precej izkušenj, lahko rečemo, da bi bil vsak tak beg iz stroke še toliko bolj škodljiv. Povedano drugače: Učitelj bo zapustil bitko, še preden se bo usposobil za zmagovalca. Če bi danes vprašali učitelje, ali so za eno ali dvopredmetni študij, bi se jih veliko odločilo za dvopredmetnega. To je pokazala tudi javna razprava, ki jo je organizirala Pedagoška akademija v Mariboru. Toda tako bi se odločili najbrž ne zaradi vsebine dela, temveč zaradi negotovosti, ki izvira iz neustreznega vrednotenja vseh oblik dela, zaradi slabih delovnih razmer, zaradi težavnosti dela z včasih kar preveč sproščeno mladino. Kaj pa jutri? Posebno nesprejemljiva je misel, da bi drugi predmet omogočil učitelju širšo razgledanost in s tem lažje vključevanje v živ-jenje in delo šole in kraja, v katerem je šola. Učitelj, ki si ni sposoben pridobiti širše razgledanosti ob telesni vzgoji, si razgledanosti prav gotovo ne bo pridobil niti ob drugem predmetu. Telesna vzgoja znotraj telesne kulture je tako interdisciplinarno področje, da lahko v njej vsakdo poišče svoje posebno poglavje za poglobljeno delo, hkrati pa se razgleda še po drugih panogah, ki jih je tudi v telesni kulturi zelo veliko. Misel, da bi se »dvopredmet-nik« lažje zaposlil, zlasti če bi si pridobil diplomo iz takšnega predmeta, za katerega manjka učiteljev, je vredna razprave. Res pa je, da je to vprašanje povezano le z manjšimi šolami, ki ne morejo učitelja polno zaposliti. Vprašanje je, koliko je takšnih šol. Če prevzame učitelj celotne razrede, torej učenke in učence, pa tudi telesno vzgojo v tretjih in četrtih razredih, in vse oblike dela, ki jih predvideva Program življenja in dela, če vodi telesno kulturo na šoli in zunaj nje, potem lahko rečemo, da je takih šol, ki ne bi lahko zaposlile enega učitelja telesne vzgoje, pri nas zelo malo, v prihodnosti pa naj bi jih bilo vedno manj. V pobudi Pedagoške akade-mije iz Maribora in v članku Šole so za dvopredmetnost, ki je izšel v Večeru, je opaziti težnjo, naj bi usposabljali dvopredmetnega učitelja za vsak primer. Taka Nezaupnica telesnovzgojmm pedagogom? Šola v naravi je pomembna vzgojno-izobraževalna oblika, ki s posebnimi sredstvi in v posebnem okolju poskuša smotrno prispevati k oblikovanju celostne učenčeve osebnosti. To velja tako za letno kot za zimsko šolo v naravi. Zelo pogosta zabloda manj poučenih je v tem, da šolo v naravi enačijo s plavalnim ali smučarskim tečajem. V strokovnih krogih je takšno pojmovanje šole v naravi že preživeto. Zato tem bolj preseneča neko dvomljivo prizadevanje šolske svetovalne službe. Ta je namreč ponekod zavzela stališče, da tele-snovzgojni pedagog ali absolvent fakultete .za telesno kulturo, ki nimata posebnega specialističnega naslova vaditelja oziroma učitelja smučanja, nista usposobljena za delo v šoli v naravi. Na srečo nekateri razumni ravnatelji kadrovske zadeve šole v naravi rešujejo po zdravi pameti. Dogaja pa se, da ravnatelj dosledno izpolnjuje navodila z »višjega mesta«. Posledica takšnega ravnanja je lahko ta, da učitelj telesne vzgoje, ki je med svojim študijem opravil tudi izpit iz smučanja (čeprav ni vrhunski izvedenec v tej zvrsti), na svoji matični šoli, kjer združuje delo, ne dobi zaupnice za vzgojno-izobraže-valno delo v šoli v.naravi. Namesto njega najamejo študenta ali dijaka (ki pač imata to poveličevano značko vaditelja ali učitelja smučanja), ki ju je mogoče dobiti s posredovanjem občinske zveze za telesno kulturo, največkrat pa kar po privatni poti. To pa pomeni, da pri zahtevnem in odgovornem delu dajemo prednost pedagoško neizobraženemu ali manj izobraženemu in pedagoško neizkušenemu mladertiču pred poklicnim pedagogom. Prav to pa je tisto, kar ni in ne more biti sprejemljivo. Če ima ta pedagog že diplomo v žepu ali pa je tik pred njo, za obravnavo tega vprašanja sploh ni pomembno. In tudi sicer ne gre za nikakršno cehovsko vprašanje ali cehovske ugodnosti, saj vemo, da se telesnovzgojni pedagogi zaradi neustreznega nagrajevanja tega odgovornega dela zanj ne pulijo prav posebno. Gre za povsem načelno vprašanje, ki ima svoje strokovne, ideološke in politične razsežnosti. Naj navedem samo nekatera dejstva, ki nasprotujejo opisanim prizadevanjem strokovne pedagoške svetovalne službe. valne oblike lahko nevarne in težnja je dokaj neugledna za telesno vzgojo: Ce bo učitelj zbo- lel, če se mu bo zdelo delo prenaporno, če mu bo otroška igra presedala in ne bo dosegel ugleda, bo pač bojišče zapustil in odšel drugam. Toda tudi telesna vzgoja je področje, ki ima lahko ugled, če ga pridobi učitelj s kakovostnim delom, področje, v katerem je mogoče primerno preživeti delovno dobo, seveda ob ustreznih higienskih razmerah, v katerih je mogoče ustvarjati višjo kulturo ljudi in okolja: zato ne potrebuje drugega predmeta kot oporne palice. Gotovo pa je, da telesna vzgoja — taka, kakršna naj bi bila danes in še posebno v prihodnje — ne prenese polovičarstva! "JANEZ TOME ‘ '............... 1. Pri šoli v naravi ne gre zgolj za učenje smučanja. Učnovz-gojni smotri so veliko obsežnješi in bolj celostni, čeprav je, žal, res, da mnogi slabi in slabo nagrajevani telesnovzgojni pedagogi hote ali nehote še vedno vidijo edini smoter te vzgojno-izo-braževalne oblike v'izpopolnjevanju tehnike krmarjenja na smučeh. Takšno gledanje in ravnanje pa je v nasprotju z zamislijo šole v naravi, ki naj bi z bogato vsebino večstransko oblikovala otroka in se smotrno vključevala v splošne vzgojno-izobra-ževalne smotre obvezne šole. Odveč je dokazovanje, da takšni vlogi šole v naravi neprimerno bolj ustreza ozaveščen pedagoški delavec kot katerikoli narcisoidni virtuoz na smučeh, ki so mu širša vzgojna prizadevanja španska vas. Kolikor vem, večstranske vzgojno-izobraževalne učinke šole v naravi deklarativno zagovarja tudi strokovna pedagoška služba za telesno vzgojo, zato je tembolj nerazumljivo, da z nerazumnimi posegi v praksi prihaja v protislovje s svojo sicer pravilno usmerjenostjo o tem vprašanju. Dajati prednost vaditelju ali učitelju smučanja, ki zgolj vrhunsko obvlada tehniko krmarjenja na smučeh, pred celostnim pedagoškim delavcem pomeni zgolj tehnicistično pojmovanje šole v naravi, kar ima za obstoj te “pomembne vžgojhb-lžoBfaže-" usodne posledice. 2. Telesnovzgojni pedagog, ki je končal visokošolski študij, ima v svojem študijskem programu (če upoštevamo smučanje kot slovensko narodno posebnost) smučanju namenjenih več pedagoških ur kot denimo košarki, plavanju, športni gimnastiki in drugim. Merilo za uspešno opravljen izpit iz smučanja je prav to, ali bo študent sposoben nekoč stopiti na smuči pred vrsto učencev. Prav ta pedagog pa po mnenju nekaterih svetovalcev za telesno vzgojo ni sposoben učiti smučanja v šoli v naravi, ker nima posebnega naslova, ki ga podeljujejo amaterske smučarske organizacije. Po tej logiki telesnovzgojni pedagog s končano fakulteto ne bi mogel učiti niti košarke, niti plavanja, niti atletike, ker nima ustreznega specialnega amaterskega naslova!? Postavlja se vprašanje, od kod in zakaj strokovni svetovalni službi takšna dvojna merila. Sama po sebi se vsljujejo misel, da svetovalna služba s takšnim stališčem daje nezaupnico Fakulteti za telesno kulturo in njenim študijskim programom iz smučanja, nezaupnico izpitnim merilom na tej fakulteti, nezaupnico izpitnim ocenam in habilitiranemu učitelju za ta predmet. Seveda ni mogoče trditi, da je vsak telesnovzgojni pedagog res najbolje usposobljen za učenje smučanja vseh kakovostnih vrst. Gotovo pa je, da je malodane vsak absolvent fakultete za telesno kulturo po treh tečajih alpskega smučanja in teka na smučeh ter po posebnem tečaju turnega smučanja in opravljenem izpitu zanesljivo usposobljen za poučevanje začetnikov, slabših in povprečnih smučarjev vseh starostnih kategorij. 3. Telesnovzgojni pedagog, čeprav brez posebnega naslova vaditelja ali učitelja smučanja, ima obsežnejše znanje od najetega vaditelja prav s področja, ki mu je zimska šola v naravi namenjena. V svojem študijskem programu mora prihodnji telesnovzgojni pedagog obvladati in opraviti ustrezen izpit iz teka na smučeh, alpskega smučanja, zimske turistike in turnega smučanja. Vse navedene smučarske zvrsti morajo biti v pravi šoli v naravi ustrezno zastopane. Najeti vaditelj ali učitelj smučanja, ki ni telesnovzgojni pedagog, je specialist samo za tehniko alpskega smučanja. Prihodnji telesnovzgojni pedagogi se med svojim študijem teoretično in praktično spoznajo s preventivnim ravnanjem pred snežnimi plazovi, z ravnanjem ob plazu, z reševalno akcijo, s prvo pomočjo in transportom ponesrečenca z improviziranimi sredstvi, z bivakiranjem, ravnanjem v megli, na soncu, z ukrepi za preživetje v nevarnih okoliščinah in podobno. Dobijo še veliko drugih informacij, ki so v študiju podane prav zato, da bi se z njimi seznanili učenci v šoli v naravi. Vseh teh vprašanj šolanje amaterskih učiteljev in vaditeljev smučanja ne obravnava ali pa se jih dotika le bežno. Prihodnji telesnovzgojni pedagog dobi v svojem študijskem programu tudi ustrezne informacije in spodbude za kulturno in družabno vsebino, ki morata zavzemati pomembno mesto v šoli v naravi. Teh informacij amaterski' vaditelji in učitelji smučanja nimajo ali pa niso sestavni de! njihovega specialnega izobraževanja. nika pedagoško poanto šole v naravi! Slišati je, da avtorji te zami-' sli takšno prakso zagovarjajo zaradi skrbi za varnost učencev. Prav taka utemeljitev pa je več k8t demagoška. Zakaj? 1. Prihodnji telesnovzgojni pedagogi so med svojim študijem obširno seznanjeni z vprašanjem moralne in pravne odgovornosti svojega dela, še posebno pa pri vseh posebnih vzgojnoizobraže-valnih oblikah kot so šole v naravi, izleti, tečaji, taborjenja in drugo. Natančno obravnavajo ustrezne člene kazenskega zakonika ter kazenske in odškodninske posledice morebitnega malomarnega ravnanja pri pedagoškem delu. O tem vaditelji in učitelji smučanja, ki niso končali fakultete za telesno kulturo, ne vedo ničesar, ker njihovo izobraževanje te teme ne vsebuje. 2. Od koga lahko pričakujemo večjo odgovornost in večjo skrb za varnost učencev: od najetega mladega demonstratorja, ki bo na šoli gostoval nekaj dni in nima nikakršnega čuta pripadnosti tej skupini, ali od telesnovz-gojnega pedagoga, ki sicer ni virtuoz na smučeh, zato pa združuje delo na tej šoli, uči »svoje« otroke iz »svoje« šole, pozna učence in morda celo njihove starše, ima morda v tečaju celo svoje otroke, skratka, živi na tej šoli in z njenimi težavami. Odgovor na zastavljeno vprašanje je povsem na dlani in ga — kljub častnim izjemam — potrjuje dolgoletna praksa z najeto amatersko delovno silo. 3. Vprašanje odgovornosti in skrbi za varnost je poleg izkušenj predvsem vprašanje vesti posameznika, njegove etične usmerjenosti in sploh njegove osebnosti. Emblem smučarskega učitelja še ne zagotavlja varnosti (pa tudi fakultetna diploma ne). Vsakoletna praksa to zanesljivo potrjuje, saj poškodbe v vrstah, ki jih vodijo najeti amaterski vaditelji in učitelji, niti niso tako redke. Veliko več odtehta čut odgovornosti, ki ga ima človek v sebi. 4. Menim, da je formalnopravna odgovornost vseh tistih, ki so po službeni dolžnosti pristojni poskrbeti za uspešen in varen potek šole v naravi, večja, če ne poskrbijo za ustrezno izobražene in usposobljene osebe. Najeti vaditelj ali učitelj smučanja brez ustrezne pedagoške izobrazbe gotovo ni ustrezno usposobljen za delo v šoli v naravi, kar. je mogoče razbrati iz doslej napisanega. Ob nesreči gotovo nosi del pravne odgovornosti oseba, ki je neustrezno usposobljeno osebo najela: Naj bo dovolj dokazovanja, saj je že po tem več kot očitno, da je nezaupnica telesnpvzgojnim pedagogom brez posebnih smučarskih naslovov zgrešena. Preprosto ni mogoče razumeti, da ' strokovria pedagoška služba ža- Diskvalifikacija telesovzgoj-nih pedagogov, ki nimajo posebnega naslova vaditelja ali učitelja smučanja torej tudi po varnostni strani ni utemeljena. Odveč je še naprej dokazovati, kako nesmiselna je takšna ideja, ki se je porodila za pisalno mizo na temelju posameznih primerov in brez temeljite poglobljene strokovne analize. Seveda bi bila stvar povsem drugačna, če bi zagovorniki te ideje postregli z natančno analizo poškodb, ki so jih zakrivili na eni strani tisti z emblemom smučarskega vaditelja oziroma učitelja, in na drugi strani tisti, ki so učili smučanje brez tega znaka. Samo takšna analiza bi lahko bila iztočnica za smotrno in razumno spremin j an j e obstoj ečega stan j a. Da ne bo nesporazuma! Sem zagrizen pristaš varnosti pri pedagoškem procesu in osebne odgovornosti učitelja telesne vzgoje za varnost. Menim, da mora biti v šoli v naravi, na izletih, tečajih, pa tudi v telovadnici, varnost pred konkretnimi učinki vzgojno-izobraževalnega dela. Zato so prizadevanja svetovalne službe za varnost povsem pravilna, žal pa tokrat ne vodijo v pravd smer. 'Os *0| ,K(J A| Ker že več let posredno posredno sodelujem pri šoli1 ravi, dobro poznam razmet1 bi bil v ustrezni strokovni51 valni službi, potem bi si p val za naslednje: 1. Enkrat za vselej je tre' najprej na vrhu, nato pa v — odpraviti miselnost, da j1 glavitni smoter šole v naravi nje smučarske tehnike. 2. Po četrt stoletja 1,1 jage« se kaže potreba pb si*1 ski ureditvi te vzgojno-izob1 valne oblike. Kar zadeva stemskost« smo po četrt sk še vedno tam, kjer smo bili11 četku. Če že ne zmoremo v£l korakov, se odločimo za * y tode malih korakov«. U41, 1 samoupravni sporazumi , izobraževalno, telesnokub 0 in socialno službo bi lahka ustrezne sistemske rešitve- ^ 3. Vsebinska in organit. ska uspešnost šole v naravi1 biti delovna in moralna d nost telesnovzgojnega pedaf t ki pa mora biti za to st’ |, ustrezno nagrajen. Primef^. ravnatelj šole brez vednosti' snovzgojnega pedagoga in čarskega strokovnjaka pr? bivalni prostor za šolo v nat1 s tem tudi vse, kar je pome11 za pedagoški proces, niso1 jemljivi. Strokovnjak mora dar povedati, koliko so vzg) izobraževalni smotri u resni' sl v kakem okolju. Praksa, da1 v naravi kot vodniki vrst p gajo drugi učitelji šole osnovnega smučarskega za ' ker jim pač manjka pedag1 ur, je nevzdržna. . Ti 4. In kdo naj vodi vzgc p| izobraževalni proces v šoli' lis ravi? Prvi, ki je za to poklica In, telesnovzgojni pedagog. Č6 'h 'v, '»iti ta še opravljen poseben izf ^ •___________;____ < »tl vaditelja oziroma učitelja 1 . Čanja, toliko bolje. V šoli' ^ ravi naj sodelujejo tudi drug „ s, lavci šole (slavist, glasbeni |r kovni pedagog in dr.), če » ustrezno znanje o tehniki kr1 jenja in metodiki pouče 0( (vaditelj oziroma učitelj sfli V nja). Pri strokovni zasedaj i treba upoštevati tudi to, da* novega naučijo tudi tisti uč ^ ki že kar dobro smučajo. 1 terja, da imamo na tečaju ta učitelje, ki lahko tudi najt1 'te, smučarje naučijo nekaj no ^ in takšne učitelje, ki so bolj ^ merni za manj izurjene vrst 0()| v lastnem kolektivu nitf ustreznega učitelja za na 'ed, izurjene učence, poskušaifl1 (»ii biti pomoč iz vrst telesno'1 »»i nih pedagogov na bližnji $ isti občini ali pa med študet -25 kultete za telesno kulturo, tCf za tako delo usposabljajo svojim študijem. Le izjefl^ naj bo gost amaterski vadik učitelj smučanja, ki s£ usmerja v pedagoški poki1 ^ nima ustreznih pedagoških1^ šenj. Slednji mora tudi podi posebno izjavo o pravni c [(.,< vernosti, ki zadeva varnost let( panih jim učencev. let 5. Na vsaki šoli bi mof^fa uraden razvid vsake pošktj®'! ki je nastala pri redni uri te vzgoje, pri športni interesi1- ^ javnosti, na športnem dnev» je( šoli v naravi. Takšne poda11'to, morala zbirati tudi ustreznj tovalna služba. Skrbno bi $ pe, rala razčleniti, ugtoviti s točke in ustrezno ukd Tt Noben strokovni seminar smel biti brez ustreznih p°l '»H primerov. V nesrečnih prif^si ki so posledica malomarno^ se morala pedagoška sveto'\U služba tudi ustrezno odzK razpravljati vsaj v okviru1 nega razsodišča, če ne celo* žiti sodni postopek. Gre ^ tudi za ugled in zaščito s11 Zapiranje za stanovske p(e' ni v korist niti varnosti niti51 6. Skrajni čas je že, ds bimo častni kodeks tele511 gojnih pedagogov. Ta f obravnava! tudi varnost ucel v. SILVO KRISTAN ~ >5$EBNA ^braževalna S^pnost Pedagoško ^Meritev i! li' •ti objave PRILOGA Za javno delegatsko razpravo prehodni vzgojno-izobraževalni programi za višješolsko izobraževanje učiteljev Predlogi Vzgojno-izobraževalni programi za višješolsko izobraževanje učite-*v> ki jih objavljamo, so namenjeni izobraževanju razrednih in pred-ilt letaih učiteljev za osnovno šolo in bodo veljali do takrat, ko bomo v ^ameznih usmeritvah in smereh uvedli visokošolsko izobraževanje „ ^vnošolskih učiteljev. Programi so torej prehodni, začasni, ji! ^ogrami za visokošolsko izobraževanje učiteljev, objavljeni lani, ji #ovi, programi za višješolsko izobraževanje osnovnošolskih učite-otEv Pa so le delno spopolnjeni dosedanji programi, usklajeni z Zako-o usmerjenem izobraževanju ter Smernicami za oblikovanje S°jno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju. Predloge programov objavljamo zato, da se z njimi seznanijo vzgojiti ^izobraževalne organizacije in pedagoški delavci, posebno pa člani li- re iri ef delegacij in delegati, ki jih bodo obravnavali in sprejemali na prihodnji seji skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. «» Predloge programov za višješolsko izobraževanje učiteljev sta pripravili Pedagoška akdemija v Ljubljani in Pedagoška akademija v Mariboru, ki sta jih med seboj uskladili v mejah dopustnih razlik. Osnutke programov je pregledala tudi posebna komisija strokovnega sveta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in dala potrebne pobude. Spopolnjene predloge programov daje strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev skupščini te skupnosti v potrditev. Zaradi omejenega prostora in sredstev smo pri objavi program- skega gradiva opustili objavo vsebine posameznih učnih načrtov pa tudi nekaterih splošnih določil, ki so delno objavljena že pri programih za visokošolsko izobraževanje učiteljev (lik diplomanta, pogoji za izvajanje programov itd.). Celotno besedilo programov je na vpogled na enotah Zavoda SRS za šolstvo, na obeh pedagoških akademijah in na sedežu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Člane delegacij prosimo, da za prihodnjo sejo skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev pripravijo spremi-njevalne predloge v obliki dopolnil. Splošne pripombe in pobude sprejemata obe pedagoški akademiji in strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. STROKOVNI SVET 'i SDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI P Vzgojno-izobraževalni program Razredni pouk i» DS S# "jMogija z družbeno ureditvijo SFRJ :^nbna filozofija dvojna psihologija n" pagoška psihologija 1,1 "nve pedagoške metodologije s statistiko >v' ^fija vzgoje 9 '"taktika 2tl Sjtraževalna tehnologija__________________ 30 30 45 30 30 30 30 30 30 30 30 15 15 15 30 30 15 15 105 60 60 60 60 45 75 60 30 Navodila za izvajanje predmetnika Študent mora opraviti po en samostojen nastop iz metodik: slovenskega jezika, matematike, spoznavanja družbe, spoznavanja narave, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in telesne vzgoje. Študent mora opraviti 4 hospitacije pri učiteljih v osnovni šoli in vsaj 6 hospi-tacij z analizami iz predmetov: slovenski jezik, matematika, spoznavanje narave, spoznavanje družbe ali spoznavanje narave in družbe, likovne vzgoje, telesne vzgoje in glasbene vzgoje. Vaje pri vseh predmetih so eksperimentalne, po 15 študentov v skupini. Študentje opravljajo strnjeno delovno prakso po 80 ur (2 tedna) v drugem letniku v osnovni šoli med vzgojno-izobraževalnim delom. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Študentje, ki niso imeli motivacijske prakse v srednji šoli, imajo takšno dvotedensko (80 ur) prakso v prvem letniku tudi v osnovni šoli. Praksa se ne šteje v 1800-urno obveznost. Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje, to je, vsaj 6 mesecev pri poučevanju v razredu (ne v podaljšanem bivanju). Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v 1. in 2. letniku: Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Pogoji za opravljanje strnjene delovne prakse v 2. letniku so: — izpit iz metodik, ki se končajo v prvem letniku: — nastop in kolokvij iz metodike pouka slovenskega jezika; — uspešno sodelovanje pri metodikah, ki potekajo v drugem letniku. >> Kupaj 0 i« ^Edmetnik za področje razredni pouk urnet 1.letnik P S 210 2.letnik P S 555 Skupno število ur 4 genski jezik C finska književnost Rodika pouka slovenskega jezika Rodika pouka matematike _________ *todika pouka spoznavanje narave in družbe, spoznavanja r '"ve in spoznavanja družbe z izbranimi poglavji iz W j^voslovja in družboslovja te Dodika pouka tehnične vzgoje Sil .et°dika pouka likovne vzgoje Vil Rodika pouka glasbene vzgoje 3tl e,®dika pouka telesne vzgoje na lo°ulc,na vzS°ia iil ^""»-instrumentalni pouk hiN"3 pcflngngikn razvojno motenih otrok -Jjdikuni interesnih dejavnosti ;>paj ^ Jurski jezik (fakultativno) , ""'"a pouka italijanskega jezika (fakultativno) X 120 60 45 30 30 30 30 15 30 30 30 35 35 45 90 180 30 60 120 35 15 30 180 75 150 150 300 60 65 65 65 15 60 30 30 695 30 30 1245 60 60 , "e in zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). ar"gem letniku je 80 ur"(2 tedna) delovne prakse. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študenti lahko napredujejo iz prvega v drugi letnik, ko opravijo vse študijske obveznosti prvega letnika in imajo testiran indeks. Študenti lahko izje-moma napredujejo v drugi letnik tudi, če niso izpolnili obveznosti iz razlogov, ki jih predvideva Zakon o usmerjenem izobraževanju. Morajo pa imeti opravljenih vsaj polovico obv eznosti. To so izpiti iz: SLO in DS SFRJ, didaktike, razvojne psihologije, iz slovenskega jezika in kolokvij iz metodike pouka slovenskega jezika. Pogoji za ponavljanje letnika Študenti lahko ponavljajo letnik, če opravijo vsaj polov ico študijskih obveznosti. To so izpiti iz: SLO in DS SFRJ, didaktike, razvojne psihologije, slovenskega jezika in kolokvij iz metodike pouka slovenskega jezika. Za študente ob delu ta omejitev ne velja. Študenti, ki imajo v skladu z veljavno kategorizacijo status vrhunskega športnika, lahko napredujejo v drugi letnik, če oprav i jo vsaj polovico obveznosti. Če tega pogoja ne izpolnijo, lahko ponavljajo letnik. Svetovanje in usmerjanje med študijem Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne rezultate pri opravljanju študijskih obveznosti, da konča študij prej, kot je predv ideno po vzgojno-izobraževalne m programu. Če študentje ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem programom, ne morejo pa tudi uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik, lahko spremenijo smer študija. Pogoji za sklep študija Študenti končajo študij z diplomo. Za diplomo izdelajo diplomsko nalogo, ki jo zagovarjajo pj-ed diplomsko komisijo. Diplomsko nalogo lahko zagovarjajo tedaj, ko so opravili vse zahtevane izpite in druge obveznosti in imajo testiran indeks. Vzgoj no- izobraževal n i program Specialna pedagogika tev ško-družboslovnem programu smeri učitelj in vzgojitelj predšolskih ^ |)rav Kandidati, ki so uspešno končali drugi štiriletni program srednjega us1" iVj, nega izobraževanja, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov in , Prj s ki predstavlja razliko med absolviranim programom in pedagoško-družb0 ttj^ nim programom smeri učitelj ali vzgojitelj. Kandidati, ki niso končali štiriletnega programa srednjega usmerjenegjL braževanja, morajo opraviti preskus znanja iz vseh predmetov pedaf1^ družboslovnega programa. Posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. Vsi kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi. Za kandidate Jlt$0 gopedija-surdopedagogika je obvezen preskus sluha in govora. k S k , "iui PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE 1.letnik 2.letnik Skupno Predmet P S V P S V število ur TSLO in DS SFRJ 30 30 30 15 105 Sociologija z družbeno ureditvijo SFRJ — — — 30 30 — 60 Sodobna filozofija — — — 30 30 — 60 Razvojna psihologija 30 30 — — — — 60 Pedagoška psihologija 30 30 — - — — 60 Osnove pedagoške metodologije s statistiko — — — 15 15 15 45 Teorija vzgoje 45 30 — — — — 75 Izobraževalna tehnologija 15 — 15 — — — 30 SKUPAJ 285 210 . 495 Pripomba: Učni načrti skupnih predmetov so v prilogi VIP za slovenski jezik s književnostjo. SKUPNI SPECIALNI PREDMETI Specialna pedagogika razvojno motenih otrok 45 — 15 — — — 60 Pravno varstvo razvojno motenih oseb — — — 30 — — 30 Specialna psihologija z osnovami psihodiagnostike 60 — ' 30 — — 90 Osnove psihiatrije z mentalno higieno — — — 60 — — 60 Anatomija, fiziologija in patologija centralnega živčnega sistema Kultura ustnega in pisnega izražanja 30 30 30 30 60 Psihomotorika 15 — 15 — — . 30 Praktikum interesnih dejavnosti — — 15* — — — 15 SKUPAJ * 225 150 375 * Študenti opravijo med študijem samo en 15-urni praktikum interesnih dejavnosti. PREDMETNIK ZA PODROČJE SPECIALNA PEDAGOGIKA - STROKOVNI PREDMETI IZBRANE SMERI DPO 1.letnik 2. letnik Predmet P S V P S V Skupaj ur Specialna didaktika in metodika 120 15 60 135 45 120 495 Specialna pedagogika DP — — — 90 15 — 105 Korektivna gimnastika z metodiko telesne vzgoje 15 — 30 30 — 30 105 Praktikum iz logopedije — — — 15 — 45 60 Praktikum iz glasbene vzgoje 15 — 15 — — 15 45 Praktikum iz oblikovanja — — 90 — — — 90 Praktikum iz razvedrilnih iger — — 30 — — — 30 SKUPAJ 390 540 930 STROKOVNI PREDMETI IZBRANE SMERI FIBO Specialna didaktika in metodika FIBO 120 — 60 115 45 120 460 Specialna pedagogika FIBO — — — 90 15 — 105 Osnove anatomije lokomotornega aparata 15 ' 15 — — — 30 Osnove ortopedije in rehabilitacije 15 — 15 — — — 30 Korektivna gimnastika z metodiko telesne vzgoje — — — 45 — 45 90 Praktikum iz glasbene vzgoje — 30 — — — 30 Praktikum iz logopedije — — — 15 — 30 45 Praktikum iz ritmike in telesne vzgoje — — 45 — — — 45 Delovna terapija 15 — 30 — — — 45 Praktikum iz oblikovanja — — 30 — — — 30 SKUPAJ 390 520 910 STROKOVNI PREDMETI IZBRANE SMERI MVO — VZGOJITELJI V DOMOVIH 1.letnik 2.letnik Skupno Predmet P S V P S V število ur Specialna didaktika in metodika prevzgajanja Specialna pedagogika motenj vedenja in osebnosti 90 30 30 30 60 45 45 270 60 Osnove psihoterapevtskega obravnavanja MOV — — — 30 — — 30 Osnove teorije domske vzgoje z metodiko 60 30 30 . — 30 60 210 Psihološke osnove obravnavanja MVO — — — 30 15 — 45 Pedagoška sociologija — — — 60 — — 60 Osnove mladinske kriminologije — — — 30 — — 30 Praktikum iz logopedije 15 — 15 — '• — 30 Praktikum iz likovne vzgoje — —- — — — 15 15 Praktikum iz glasbene vzgoje — — — 15 — 15 30 Praktikum iz oblikovanja — — 30 — — — 30 Praktikum iz filmske vzgoje 15 — 15 — — — 30 Praktikum iz literarne vzgoje 15 — 15 — — — 30 Praktikum iz športnih iger — — ^ 15 — 15 30 SKUPAJ 390 510 900 STROKOVNI PREDMETI IZBRANE SMERI SURDO-LOGO Surdo in avdiopedagogika 30 — 30 30 30 — 120 Surdodidaktika in surdometodika 60 — 60 60 — 60 240 Avdiologija s praktikumom — — — 30 — 30 60 Fonetika 15 — 15 — — —. 30 Logopedija 90 — 60 60 — 60 270 Anatomija, fiziologija in patologija govora , — — 30 — 30 60 Korektivna gimnastika z metodiko telesne vzgoje 15 — 15 — . 30 60 Praktikum iz glasbene vzgoje — — 30 — — 30 Praktikum iz oblikovanja — — — — — 30 30 Praktikum iz govorne ritmike — — — — — 30 30 SKUPAJ 420 510 930 STROKOVNI PREDMETI IZBRANE SMERI TIFLO Predmet Tiflopedagogika Tiflodidaktika in metodika Korektivna gimnastika z metodiko telesne vzgoje Praktikum iz logopedije Praktikom iz glasbene vzgoje Praktikum iz oblikovanja SKUPAJ 1. letnik 1.letnik Skupno P S v P S v število ur 90 30 — 120 30 30 300 60 — 75 60 — 90 285 15 — 30 15 — 30 90 — 15 — 30 45 — — 30 — ,— — 30 — 60 — — — 60 390 420 810 Telesne in zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). V drugem letniku je 80 ur (?. tedna) delovne prakse. SVi ^Oi % k Nj 'IM; k 'tac S Uo $ .^tti Ve V Se .»V( S Sh lil 4 ?to! s Sto? K 0p( 'iol k 'tVo K '»rij % 'bra »in '»d 'iiet »Ve, Ni 'od ;»d, Hi »to, Sesi IS A 'Siv KE ■»t K Ki '»lila za izvajanje predmetnika ijt P'1' predmeti (A) usposabljajo prihodnje diplomante PA za psihološko ij zpeno delo. Ta del predmetnika zajema tudi izobraževalno tehnologijo, S^ko metodologijo in statistiko. lij Pn'specialni predmeti (B) podajajo specialno pedagogiko kot sistem na-ijij^iode in sistematiko motenj. Študenti spoznajo psihološke značilnosti C 'k oseb, uvajajo se v razumevanje psihodiagnostike, pri psihiatriji pa j. spoznavanju psihopatoloških procesov in mentalne higiene. Za razume-i Pravnega statusa je namenjen predmet pravno varstvo razvojno mote-iiiln t°mija, fiziologija in patologija osrednjega živčnega sistema daje štu-> j. 1,1 podlago za razumevanje organskih motenj. Psihomotorika uvaja štu-II |ptCv yrednotenje, prepoznavanje gibalnih motenj in v ravnanje, ki blaži m S |v avUa motnje. Kultura ustnega in pisnega izražanja dviga splošno jezi-i* * fj. raven specialnih pedagogov. s! i)....sPecialnih predmetih usmeritve (C) je namenjeno največ pozornosti di-djl^o-metodičnemu uvajanju študentov v delo s posamezno kategorijo pri- i teil"' ^ Prikazanih urah metodik so, poleg predavanj vaje, hospitacije v ii f)?1 ^tniku in samostojni praktični nastopi v drugem letniku, ll^spitacije in praktične nastope opravljajo tudi študenti 6b delu, in sicer: 1I1.V|C0 obveznosti študenti, ki nimajo najmanj dveletne prakse pri usposab- [i ^zbrane kategorije prizadetih, in četrtino obveznosti študenti z navedeno v |LSV°ji usmeritvi spozna študent tudi organsko osnovo prizadetosti in spe-' i, 0Pedagogiko izbrane smeri. Praktikumi pripomorejo k celostnosti učno-,i Wega procesa in usposabljajo študenta za vodenje interesnih dejavnosti in vz8°ja , '‘OVna nrnk< >ta rVna Prtrksa je organizirana ob koncu drugega letnika. Študenti jo ,■ njajo v organizacijah za usposabljanje pod vodstvom mentorjev. Traja 14 "dvodnevni ek ;a usposabljati v-^nte ob delu. i^ojno-izobraževalni program se izvaja v obliki: predavanj, seminarjev, 'a°spitacij in nastopov. Razporeditev ur po posameznih oblikah je takšna. Sdei dvodnevni ekskurziji študenti spoznajo rehabilitacijsko delo v organi-za usposabljanje zunaj študijskega središča. Ekskurzija je obvezna tudi da omogoča nepretrgano delo pri posameznem predmetu. Tudi predmeti so razporejeni tako, da jih je mogoče čimbolj vsebinsko povezovati. Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje. Kot ustrezne delovne izkušnje vrednotimo tisto delo pri usposabljanju razvojno prizadetih oseb, ki ga je kandidat opravljal najmanj dve leti s kategorijo prizadetih izbrane študijske smeri. Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v prvem in drugem letniku. Te ure se no štejejo v 1800-urno obveznost. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študenti lahko napredujejo iz prvega v drugi letnik, ko opravijo vse študijske obveznosti prvega letnika in imajo testiran indeks. Vpis v 2. letnik. Za vse smeri: opravljeni izpiti iz skupnih predmetov po predmetniku, specialne pedagogike razvojno motenih otrok, specialne psihologije z osnovami psihodiagnosti-' ke, kulture ustnega in pisnega izražanja. — Za smer DP: specialna didaktika in metodika DP, korektivna gimnastika ter praktikom iz glasbene vzgoje, oblikovanja in razvedrilnih iger. — Za smer F1BO: specialna didaktika in metodika FIBO, osnove anatomije lokomotoričnega aparata, osnove ortopedije in rehabilitacije in delovna terapija. — Za smer MVO vzgojitelj v domovih: specialna didaktika in metodika prevzgajanja, osnove teorije domske vzgoje z metodiko in praktikumi iz logopedije, filmske in literarne vzgoje. — Za smer surdopedagogika — logopedija: surdopedagogika, surdodidaktika in surdometodika, fonetika, logopedija, korektivna gimnastika, metodika telesne vzgoje in praktikom iz glasbene vzgoje. - Za smer titiopedagogika: tiflopedagogika, tiflodidaktika in tiflometodika, korektivna gimnastika z metodiko telesne vzgoje ter praktikum iz glasbene vzgoje in oblikovanja. Študent lahko napreduje v višji letnik tudi, če ni izpolnil vseh z vzgojno-izobraževalnim programom predpisanih obveznosti za napredovanje iz utemeljenih razlogov: bolezen, materinstvo, vojaške obveznosti, izjemne socialne in 'družinske okoliščine. Utemeljenost razlogov presoja ustrezen organ akademije. Ti študenti pa morajo opraviti vsaj polovico študijskih obveznosti, in sicer izpite iz SLO in DS SFRJ, teorije vzgoje, specialne pedagogike RPO, didaktike ustrezne smeri in en praktikum. Pogoji za ponavljanje letnika Študenti lahko ponavljajo letnik v izbrani študijski skupini, če opravijo vsaj polovico študijskih obveznosti, in sicer izpite iz SLO in DS SFRJ, teorije vzgoje, specialne pedagogike RPO, didaktike ustrezne smeri in en praktikum. Za študente ob delu ta omejitev ne velja. Študenti, ki imajo v skladu z veljavno kategorizacijo status vrhunskega športnika, lahko napredujejo v višji letnik, če opravijo vsaj polovico obveznosti. Če tega pogoja ne izpolnijo, lahko ponavljajo letnik. Svetovanje in usmerjanje med študijem Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe pri opravljanju študijskih obveznosti, da konča študij prej, kot je predvideno po vzgoj-no-izobraževa!nem programu.. Če študentje ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem programom in ne morejo uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik, spremenijo program študija. Pogoji za sklep študija Študent konča študij z diplomo v izbrani študijski skupini. Za diplomo izdela diplomsko nalogo, ki jo zagovarja pred diplomsko komisijo. Diplomsko nalogo lahko zagovarja tedaj, ko opravi vse zahtevne izpite in druge obveznosti in ima testiran indeks. Vzgojno-izohraževalni program Slovenski jezik in književnost .i, vš> ?ŠNI PODATKI O PROGRAMU '■ Za pedagoško usmeritev Meritev: pedagoška e VlP; Slovenski jezik in književnost sta: VŠ ler- pedagoška VŠ, dvopredmetna Vezanost z drugimi.programi v usmeritvi: s knjižničarstvom, srbskohrvat-iezikom in književnostjo, z angleškim jezikom 16 Predhodnega programa: družbeno-jezikovna, kulturološka in pedago-nter SR 3Pnja: V Revnejši program: slovenski jezik in književnost —VIS (enopredmetna) 4- letnik 'okovni naslov: predmetni učitelj slovenskega jezika (in...) “Pitja: Vl/1 aianje izobraževanja: dve leti. ?ornba: Obe predmetni skupini, ki ju študent vpiše, sta enakovredni. POGOJI VKLJUČITEV V PROGRAM Pogoj za vpis v program je uspešno končano ustrezno poprejšnje izobraževanje. Dokaz ustreznega poprejšnjega znanja je: — dokazilo o uspešno končanem poprejšnjem izobraževanju (spričevalo) — preskus znanja, če kandidat ni dokončal ustreznega izobraževanja. V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so imeli v srednji šoli najmanj: 500 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 140 ur zgodovine, 140 ur geografije, 70 ur psihologije, 70 ur pedagogike: Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pd katerih v opravljenem prdgramu ni doseženo navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal in programom teh predmetov v pedagoško-družboslovni usmeritvi. '•CD METNIK ZA SKUPNE PREDMETE Set S °S - ,“'Oglja z družbeno ureditvijo SFRJ Sa filozofija Sjna psihologija Troska psihologija uS pedagoške metodologije in statistike &e”i' (Jjjže^lna tehnologija 1. letnik 2. letnik Skupno P S V p S v’ število ur 30 30 — 30 15 — 105 — 30 30 — 60 _ 30 30 — 60 30 30 — — — — 60 30 30 — 60 15 15 15 45 45 30 — — — — 75 30 30 — — — — 60 15 15 — — — • 30 285 270 555 ^Umetnik za področje slovenski jezik in književnost Set , ,v študij slovenskega jezika etika slovenskega jezika Ski jezik [ 'Sna slovenskega jezika !i>d V ,eor'j° književnosti a°vina slovenske književnosti ji nska književnost Ska pouka slovenskega jezika in književnosti interesnih dejavnosti jStikum interesnih dejavnosti je v L ali 2. letniku. . sile in zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). Sem letniku je 40 ur (1 teden) delovne prakse. 1.letnik P 15 30 45 15 45 300 V 30 15 30 15* (315) 2.letnik Skupno P S V število ur ' - — 15 — . 60 45 60 — 165 15 15 — 30 — 15 45 60 — 210 15 — — 15 15 — 37 97 — 15* 15 322 (307) 622 Navodila za izvajanje predmetnika Pri metodiki pouka slovenskega jezika in književnosti opravijo študentje dva uspešna nastopa, 4 hospitacije pri mentorju in vsaj 6 hospitacij z analizami. Vaje pri vseh predmetih predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po 15 študentov). Študentje opravljajo strnjeno delovno prakso po 40 ur (1 teden) v drugem letniku v osnovni šoli med vzgojno-tzobraževalnim delom. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Študentje, ki niso imeli pedagoške prakse v srednji šoli, imajo takšno enotedensko (40 ur) prakso v prvem letniku tudi v osnovni šoli. Praksa se ne šteje v 1800-urno obveznost. Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje, to je vsaj 6 mesecev pri poučevanju tega predmeta. Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v prvem in drugem letniku. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Pogoja za opravljanje strnjene delovne prakse v drugem letniku: — uspešen nastop iz predmetnega področja, —- uspešno opravljen kolokvij iz metodike. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje iz letnika V letnik Študenti lahko napredujejo iz prvega v drugi letnik, ko opravijo vse študijske obveznosti prvega letnika in imajo testiran indeks. Študenti lahko izjemoma napredujejo v 2. letnik tudi, če ne izpolnijo obveznosti iz razlogov, predvidenih z Zakonom o usmerjenem -izobraževanju. Morajo pa izpolniti vsaj polovico obveznosti. Te so izpiti iz: SLO in DS, didaktike, uvoda v teorijo književnosti, uvoda v študij slovenskega jezika in fonetike. Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa Študenti lahko ponavljajo letnik v tej predmetni skupini, če opravijo vsaj polovico študijskih obveznosti, Te so izpiti iz: SLO in DS, didaktike, uvoda v teorijo književnosti, uvoda v študij slovenskega jezika in fonetike. Za študente ob delu ta omejitev ne velja. Študenti, ki imajo v skladu z veljavno kategorizacijo status vrhunskega športnika, lahko napredujejo v višji letnik, če opravijo vsaj polovico obveznosti. Če tega pogoja ne izpolnijo, lahko ponavljajo letnik. Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe pri opravljanju študijskih obveznosti, da konča študij prej, kot je predvideno po vzgoj-no-izobraževalnem programu. Če študentje ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem programom, pa tudi ne uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik, lahko spremenijo smer študija. Pogoji za sklep študija Opravljeni vsi izpiti po predmetniku (uvod v študij slovenskega jezika, fonetika slovenskega jezika, slovenski jezik, zgodovina slovenskega jezika, uvod v teorijo književnosti, zgodovina slovenske književnosti, metodika pouka slovenskega jezika in književnosti, praktikum interesnih dejavnosti), testiran indeks in diplomska naloga z zagovorom na eni od obeh vpisanih študijskih skupin. Vzgojno-izobraževalni program Srbohrvatski jezik s književnostjo (dvopredmetm, všj j^Nl PODATKI O PROGRAMU i|'’; za pedagoško usmeritev I^Herilev: pedagoška t e 'n vrsta programa: Srbskohrvatski jezik s književnostmi, VŠ [ioer: pedagoška VŠ, dVopredmetna s czanost z drugimi programi v usmeritvi: |> Predhodni program: VIŠ št. L SR uaagoško-družboslovni, stopnja V I zahtevnejši program: 63 VIP IZP jtfovni naslov, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela jUkovnj naslov: predmetni učitelj srbohrvatskega jezika in književnosti (jtva in naloge: poučevanje srbskohrvatskega jezika na osnovni šoli in men-St 0 Pri interesnih dejavnostih s področja jezika • f3?nia zahtevnosti dela: Vl/1 ^ lanje študija: 2 leti Pninba: Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. \r0Jl ZA VKLJUČITEV V PROGRAM Program za pridobitev višješolske izobrazbe iz srbskohrvatskega jezika s književnostmi, smeri pedagoške dvopredmetne, se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu pedago-ško-družboslovne usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj: 500 ur slovenskega jezika, 280 ur angleškega jezika, 140 ur zgodovine, 140 ur geografije, 70 ur psihologije, 70 ur pedagogike. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti prčskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo prej navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v pedagoško-družboslovni usmeritvi. PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE: enak kot pri VIP za slovenski jezik in književnost Imetnik za področje srbskohrvatski jezik s književnostmi vStt p 1. letnik S V P 2. letnik S V Skupno število ur fc0llrvatski knjižni jezik ^“'nosti srbskohrvatskega jezikovnega področja Cfa književnost Pouka srbskohrvatskega jezika /-bijin! interesnih dejavnosti 75 45 15 30 * 105 30 15* 75- 60 15 15 75 30 37 15* 330 165 15 97 15 Vi ' ~ ‘ ' ~ 300 (315*) 322* (307) 622 % 'i.^um interesnih dejavnosti bo v L ali 2. letniku. (.j,?6 *n zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). jTte'ti letniku je po 40 ai (1 teden; delovne prakse. Navodila za izvajanje predmetnika Pri metodiki pouka srbskohrvatskega jezika mora študent opraviti dva uspešna nastopa, 4 hospitacije pri mentorju in vsaj 6 hospitacij z analizami. Študentje opravljajo strnjeno delovno prakso po 40 ur (1 teden) v drugem letniku v osnovni šoli med vz^ojno-izobraževalnim delom. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Študentje, ki niso imeli pedagoške prakse v srednji šoli, imajo takšno enotedensko (40 ur) prakso v prvem letniku tudi v osnovni šoli. Praksa se ne šteje v 1800-urno obveznost. Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje, to je vsaj 6 mesecev pri poučevanju tega predmeta. Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v ). in 2. letniku. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Pogoja za opravljanje strnjene delovne prakse v drugem letniku sta: — uspešen nastop iz predmetnega področja — uspešno opravljen kolokvij iz metodike. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik študent lahko napreduje iz prvega v drugi letnik, ko opravi vse študijske obveznosti prvega letnika in ima testiran indeks. Študent lahko izjemoma napreduje v drugi letnik tudi, če ne izpolni obveznosti iz razlogov, predvidenih z Zakonom o-usmerjenem izobraževanju. Mora pa izpolniti vsaj polovico obveznosti. Te so izpiti iz SLO in DS, didaktike in srbskohrvatskega knjižnega jezika. Pogoji za ponavljanje letnika ’ Študent lahko ponavlja letnik v tej predmetni skupini, če opravi vsaj polovico študijskih obveznosti. Te so izpiti iz: SLO in DS, didaktike in srbskohrvat- kega knjiži ega jezika, .z študente ob delu ,a omejitev ne velja. Študenti, ki imajp v skladu z veljavno kategorizacijo .status vrhunskega športnika, lahko napredujejo v višji letnik, če opravijo vsaj polovico obveznosti. Če tega pogoja ne izpolnijo, lahko ponavljajo letnik. Ijanju študijske obveznosti, da konča študij prej, kot je predvideno po vzgoj-no-izobraževalnem programu. Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe pri oprav- Če študentje ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem progratjiom, pa tudi ne uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik, spremenijo smer študija. Pogoji za sklep študija ^ ' Opravljeni vsi izpiti po predmetniku (srbskohrvatski knjižni jezik, kfl) ( nosti srbskohrvatskega jezikovnega področja, mladinska književnost, ^ dika pouka srbskohrvatskega jezika, praktikum interesnih dejavnosti), •čj indeks in diplomska naloga z zagovorom na eni od obeh vpisanih štuo) skupin. »St [•'sin !rst; p0\e »Vd *io|0 Sttol s Vzgoj no-izobraževal ni program Angleški jezik in književnost (dvopredmetm, v$) San »Z SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU P1S: za pedagoško usmeritev Usmeritev: pedagoška Ime V1P: Angleški jezik s književnostjo Vrsta: VŠ Smer: pedagoška VŠ, dvopredmetna Povezanost z drugimi programi ,v usmeritvi Ime predhodnega programa: pedagoško-družboslovni Vrsta: SR Stopnja: V Zahtevnejši program: Angleški jezik s književnostjo (enopredmetni) 3. in 4. letnik Strokovni naslov: predmetni učitelj angleškega jezika (in...) Stopnja: Vl/1 Značilna dela in naloge: poučevanje angleškega jezika v osnovni šoli in mentorstvo pri interesnih dejavnostih s področja jezika Trajanje izobraževanja: 2 leti. Opomba: Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. ževnostjo, smeri pedagoške dvopredmetne, se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu pedagoško-družboslovne usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, kisoimeli v tem programu vsaj 500 ur slovenskega jezika, 315 ur tujega jezika kot prvega tujega jezika, 280 ur tujega jezika kot drugega tujega jezika, 140 ur zgodovine, 70 ur pedagogike, * 70 ur psihologije. šoli, imajo tdkšno enotedensko (40 ur) prakso v 1. letniku tudi v osnov«1 s‘ ja Praksa se ne šteje v 1800-urno obveznost. Praktikum interesnih dejavno*® izvaja na predmetni skupini. i Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovnelZ 'ED nje, to je vsaj 6 mesecev pri poučevanju tega predmeta. Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta Pote»'a»!i uri na teden v 1. in 2. letniku. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obvez111 ISJin, Pogoja za opravljanje delovne prakse v drugem letniku sta: — uspešen nastop iz predmetnega področja — uspešno opravljen kolokvij iz metodike. s . »iot Pogoj za vpis je angleški jezik kot prvi ali drugi tuji jezik. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo prej navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v pedagoško-družboslovni usmeritvi. Kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi. Pokazati morajo zanimanje za pedagoški poklic in sposobnost za učenje tujega jezika. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA ^ S Mij. Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Obvezni izpiti/kolokviji za vpis v 2. letnik: — moderni angleški jezik — kolokvij in izpit — angleška književnost — kolokvij in izpit fonetika modernega angleškega jezika — 2 kolokvija. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V program za pridobitev višješolske izobrazbe iz angleškega jezika s knji- PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE: enak kot pri V1P za slovenski jezik in književnost. PREDMETNIK ZA PODROČJE ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST Za nastop absolventskega staža so potrebne inskripcije in frekvence predmetov drugega letnika. ^ Študent lahko izjemoma napreduje v drugi letnik tudi, če ne izpolni obj' nosti iz razlogov, predvidenih z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, pa opraviti vsaj polovico obveznosti. Te so izpiti iz SLO in DS, didaktike,111; dernega 'angleškega jezika, fonetike modernega angleškega jezika z intofl8*1 in kolokvij iz angleške književnosti. Ir 1. letnik 2.letnik Skupno Predmet P S V P S V število ur Moderni angleški jezik 90 30 60 60 45 15 300 Fonetika modernega angleškega jezika z intonacijo 30 — 30 15 15 90 Angleška književnost 30 30 — 30 30 — 120 Metodika pouka angleškega jezika — — — 30 — 67 • 97 Praktikum interesnih dejavnosti — 15 .15*- - — — 15* 15 SKUPAJ 300 (315*) 307(322*) 622 Pogoji za ponavljanje letnika Študenti lahko ponavljajo letnik v tej predmetni skupini, če opravijo' polovico študijskih obveznosti. Te so: izpiti iz SLO in DS, didaktike, kolok' '-() modernega angleškega jezika in 2 kolokvija iz fonetike modernega anglc^* jezika z intonacijo. Ta omejitev ne velja za študente ob delu. Študenti, ki imajo v skladu z veljavno kategorizacijo status vrhuns^ 'Ute športnika, lahko napredujejo v višji letnik, če opravijo vsaj polovico obvc®1 V sti. Če tega pogoja ne izpolnijo, lahko ponavljajo letnik. Sn" * Praktikum interesnih dejavnosti v 1. ali v 2. letniku. Telesne in zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). V drugem letniku je 40 ur (1 teden) delovne prakse. Navodila za izvajanje predmetnika Vzgojno-izobraževalni program se izvaja v obliki predavanj, seminarjev, vaj, hospitacij in nastopov. Razporeditev ur po posameznih oblikah je takšna, da omogoča nepretrgano delo pri posameznem predmetu. Izvajanje predmetnika je usmerjeno tako, da si študenti pridobivajo znanje in usposobljenost bolj z aktivnimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela (seminarji, vaje, hospitacije). Pri metodiki pouka angleškega jezika opravijo študentje dva uspešna nastopa, 4 hospitacije pri mentorju in vsaj 6 hospitacij z analizami. Vaje pri vseh predmetih tega predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po 15 študentov). Študentje opravljajo strnjeno delovno prakso pd 40 ur (1 teden) v drugem letniku v osnovni šoli med vzgojno-izobraževalnim delom. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Študentje, ki niso imeli pedagoške prakse v srednji < Svefovanje in usmerjanje med študijem Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe pri op11 Ijanju študijskih obveznosti, da konča študij prej, kot je predvideno po )t0| no-izobraževalnem programu. čil Če študentje ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem prograH10 Sit, pa tudi ne uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v Id11 W spremenijo'smer študija. Ech »ttie En; »On Era Pogoji za sklep študija Oprav ljeni vsi izpiti po predmetniku (moderni angleški jezik, angleška^ Op, ževnost, fonetika modernega angleškega jezika z intonacijo in metodika pl,,l angleškega jezika), testiran indeks in diplomsko delo z zagovorom iz eneg! prej navedenih predmetov (v obsegu 25 do 30 strani). Študent opravi diplomsko delo na eni od obeh vpisanih predmetnih skuf ' p »ti »»El Ni 'uk 'uto N —' 'ul Vzgojno-izobraževalni program Nemški jezik s književnostjo (dvopredmetni, vs) 'Al »»Ul SPLOŠNI PODAJ, O PROGRAMU PIS: za pedagoško usmeritev Usmeritev: pedagoška Ime VIP: Nemški jezik s književnostjo Vrsta: VŠ Smer: pedagoška. VŠ, dvopredmetna Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Pedagoško-družboslovni Vrsta: SR Stopnja: V Zahtevnejši program: Nemški jezik s književnostjo, VIS (enopredmetna) 3. in 4. letnik. Strokovni naslov: predmetni učitelj nemškega jezika s književnostjo (in...) Stopnja: VI/1 Značilna dela in naloge: poučevanje nemškega jezika v osnovni šoli in mentorstvo pri interesnih dejavnostih s področja jezika Trajanje izobraževanja: 2 leti. Opomba: obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V program za pridobitev višješolske izobrazbe iz nemškega jezika s književnostjo (dvopredmetna pedagoška smer) z naslovom predmetni učitelj nem- PREDMETNIK ZA PODROČJE NEMŠKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO . škega jezika (in...) se lahko brez preskusa znanja Vpišejo'kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu pedagoško-družboslov ne usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko v pišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj 500 ur slovenskega jezika, 315 ur tujega jezika kot prvega tujega jezika, 28(1 ur tujega jezika kot drugega tujega jezika, 140 ur zgodovine, 70 ur pedagogike. 70 ur psihologije. Pogoj za vpis je nemški jezik kot prvi ali drugi tuji jezik. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v oprav ljenem programu ni doseženo prej navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v pedagoško-družboslovni usmeritvi. Posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. Kandidati morajo biti telesno in dušev no zdravi. Pokazati morajo zanimanje za pedagoški poklic in sposobnost za učenje tujega jezika. PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE: enak kot pri VIP. Slovenski jezik in književnost. Predmet P 1. letnik S V P 2.letnik S V Skupno število ur Moderni nemški jezik 90 30 60 60 45 15 300 Fonetika modernega nemškega jezika z intonacijo 30 — 30 15 IS — 90 Nemška književnost 30 30 — 30 30 — 120 Metodika pouka nemškega jezika ' — — — 30 ~ 67 - 97 Praktikum interesnih dejavnosti — 15* — ’ 15* 15 SKUPAJ 300 (315*) 322(307*) 622 * Praktikum interesnih dejavnosti je v 1. in 2. letniku. Telesne in zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). V drggem letniku je 40 ur (1 teden) delovne prakse. Navodila za izvajanje predmetnika Vzgojno-izobraževalni program se izvaja v obliki predavanj, seminarjev, vaj, hospitacij in nastopov. Razporeditev ur po posameznih oblikah je takšna, da omogoča nepretrgano delo pri posameznih predmetih. Izvajanje predmetnika je usmerjeno tako, da si študenti pridojvivajo znanje in usposobljenosti bolj z aktivnimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela (seminarji, vaje, hospitacije, nastopi). Pri metodiki pouka nemškega jezika opravi jo študentje dva uspešna nastopa, 4 hospitacije pri mentorju in vsaj 6 hospitacij z analizami. Vaje pri vseh predmetih tega predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po 15 študentov). Praktikum interesnih dejavnosti se izvaja na predmetnem področju. Študentje opravIjajo strnjeno delovno prakso po 40 ur (1 teden) v drugem letniku v osnovni šol: med vzgojno-izcbraževalnim delom. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Študentje, ki niso imeli pedagoške prakse v srednji šoli, imajo takšno enotedensko (40 ur) prakso v L letniku tudi v osnov ni šoli. Praksa se ne šteje v 1800-urno obveznost. Tei H Študent.ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne b» nje, to je, vsaj 6 mesecev pri poučevanju tega predmeta. Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta potekaf uri na teden v 1. in 2. letniku, Te ure se ne štejejo v 1800-urno obvez8" 1 Pogoja za opravljanje strnjene delovne prakse v drugem letniku: - uspešen nastop iz predmetnega področja — uspešno opravljen kolokvij iz metodike. N Pri 'Hik OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Obvezni izpiti (kolokviji) za vpis v 2. letnik: - moderni nemški jezik — kolokvij in izpit - nemška književnost — kolokvij in izpit fonetika modernega nemškega jezika — 2 kolokvija , Za nastop absolventskega staža so potrebne inskripcije in frekvence' ČG predmetov 2. letnika. ‘TE Študent lahko izjemoma napreduje v drugi letnik tudi, če ne izpolni ob* SS(t nosti iz razlogov , predvidenih z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. pa opraviti vsaj polovico obveznosti. Te so: izpiti iz SLO in DS, didaktike," »Lt dernega nemškega jezika, fonetike modernega nemškega jezika z intonadf kolokvij iz nemške književnosti. Pogoji za ponavljanje letnika Študent* lahko ponavljajo letnik v tej predmetni skupini, če opravi)0 . polov ico študijskih obveznosti. Te so: izpiti iz SLO in DS ter didaktike, k01' vij iz modernega nemškega jezika in 2 kolokvija iz fonetike mddernega škega jezika z intonacijo. Ta omejitev ne velja za študente ob delu. Študenti, ki imajo v skladu z veljavno kategorizacijo status vrhun*’ športnika, lahko napredujejo v višji letnik, če opravijo vsaj polovico oh'£/ sli. Če tega pogoja ne izpolnijo, lahko ponavljajo letnik. Svetovanje in usmerjanje med študijem , Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe pri 0P"(n(s Ijanju študijskih obveznosti, da konča študij prej, kot jc predvideno po™ T* no-izobraževalnem programu. spremenijo smer študija. , . Pogoji za sklep študija: ; H - Oprav ljeni vsi izpiti po predmetniku iz predmetov: moderni,1,6 ( jezik, fonetika modernega nemškega jezika z intonacijo, nemška knjiže' 'tan metodika pouka nemškega jezika: , - testiran indeks ih ^ - diplomska naloga z zagovorom iz enega od prej navedenih prednic saj obsegu 25 do 30 strani. st 1 Študent opravi diplomsko nalogo na eni od obeh vpisanih piedinetn111 pin Če študentje ne morejo oprav ljati obveznosti, določenih s tem progi-1111' *j; pa tudi ne uveljaviti izjemnih okoliščin za’napredovanje iz letnika v'l£ ^ Vzgojno-izobraževalni program Knjižničarstvo T\ inte\nejši program: Zgodovina \ IS (enopredmetna) 3. in 4. letnik t r°ko\ni naslov: predmetni učitelj zgodovine (in...) l61j>nja: Yl/( . ,;naC'ilna dela in naloge: poučevanje osnovnošolcev pri zgodovini in (sorod- ^ interesnih dejavnostih v q ianie i pOi "0ni^a: Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. ip izobraževanja: 2 leti. kuf V .Mura in tehnika zgod. vede z zgod. praktikumom j^0'ina narodov in narodnosti Jugoslavije in terensko delo ^ ih praksa zgod. pouka interesnih dejavnosti ^«*AJ Te i pansko dejo — 15 ur vaj pri narodni zgodovini raktikum interesnih dejavnosti je v 1. in 2. letniku. Tel m zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). V drugem 11 C* za >z'ajanje predmetnika ^ nietodiki pouka zgodovine opravi jo študentje dva uspešna nastopa, 4 ho-'c,Je pn učitelju mentorju m vsaj 6 hospitacij z analizami. 'jGOJI za VKLJLČITEN \ PROGRAM Dogram za pridobitev višješolske izobrazbe iz zgodovine (dvopredmetna ‘'Soška smer) se lahko vpiše kandidat, ki-je končal izobraževanje po pro-"'upedagoško-družboslovne usmeritve. SR, (stopnja zahtevnosti V). Kan- didat družboslovne smeri opravlja preskus iz pedagogike in psihologije po programu SR. pedagoška usmeritev. Kandidati, ki so končali katerikoli program srednjega usmerjenega izobra-žev anja in niso končali programa srednjega usmerjenega izobražev atija, opravijo poleg preskusa znanja, navedenega v prejšnjem odstavku, tudi preskus znanja iz zgodovine. Obseg preskusa znanja iz zgodovine je določen s programom navedenih predmetov pedagoške oziroma družboslovne usmeritve. . Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj 500 ur slovenskega jezika. 260 ur tujega jezika. 245 ur zgodov me. 2 10 geografije. 70 ur pedagogike. 70 ur psihologije. Pri vpisu kandidatov. ki prihajajo neposredno iz srednjega usmerjenega izobraževanja. delovne izkušnje niso potrebne. Pri kandidatih, ki prihajajo iz dela. je treba ustrezno upoštevati delovne izkušnje in uspešnost dotedanjega dela. Kandidati naj bi to dokazali z mnenjem delovne organizacije, iz katere prihajajo. PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE: enak kot pn \IP Slovenski jezik in književnost 'Imetnik za področje zgodovina 1.letnik P S 2.letnik Skupno število ur 30 45 75 15 45 45 30 60 60 15 15** 60 60 37 15* 97 15** 45 210 255 97 15 300 (315) (307) 1 je po 40 ur (1 teden) delovne prakse. Vaje pri vseh predmetih predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po 15 študentov). Študentje oprav Ijajo strnjeno delov no prakso po 40 ur (1 teden) v ijrugem letniku v osnovni šoli medvzgojno-izobraževalnim delom. Te ure se ne štejejo v 1800-umo obveznost. Študentje, ki niso imeli pedagoške prakse v srednji šoli. imajo takšno enotedensko (40 ur) prakso v 1. letniku tudi v osnovni šoli. Praksa se ne šteje v ISOO-urno obveznost. Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delov ne izkušnje. to je, vsaj 6 mesecev pri poučevanju tega predmeta. Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v 1. in 2. letniku. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Pogoja za opravljanje strnjene delovne prakse v drugem letniku: - uspešna nastopa iz predmetnega področja uspešno opravljen kolokvij iz metodike. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študent lahko napreduje iz prv ega v drugi letnik, ko oprav i v se študijske ob-veznosti prvega letnika in ima testiran indeks. Študent lahko izjemoma napreduje v drugi letnik tudi,če ne izpolni obveznosti iz razlogov, predv idenih z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Mora pa opraviti polov ico obveznosti. Te so: izpit iz SLO in DS, didaktike, strukture in tehnike zgodovinske vede z zgodovinskim praktikumom ter svetovne zgodovine 1 ali zgodovine narodov in narodnosti Jugoslavije 1. Pogoji za ponavljanje letnika študent lahko ponavlja letnik v tej predmetni skupini, če opravi vsaj polovico študijskih obveznosti. Te so: izpiti iz SLO in DS, didaktike, strukture in tehnike zgodovinske vede z zgodovinskim praktikumom ter svetovne zgodovine I ali zgodov i ne narodov in narodnosti Jugoslav ije L Za študente ob delu ta omejitev ne velja. Študent, ki ima v skladu z veljavno kategorizacijo status vrhunskega šport-nika, lahko napreduje v višji letnik, če opravi vsaj polov ico obveznosti. Če tega pogoja ne izpolni, lahko ponavlja letnik. Svetovanje in usmerjanje med študijem Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe pri opravljanju študijskih obveznosti, da konča študij prej, kot je predvideno po vzgoj-no-izobraževalnem programu. - Če študent ne more opravljati obveznosti, določenih s tem programom, pa tudi ne uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik, spremeni program študija. Pogoji za sklep študija Študent konča študij z diplomo na eni od obeh vpisanih študijskih skupin. Za diplomo izdela diplomsko nalogo, ki jo zagovarja pred diplomsko komisijo. Diplomsko nalogo lahko zagovarja tedaj, ko opravi vse zahtevane izpite in druge obveznosti in ima testiran indeks. Vzgojno-izobraževalni program Geografija (dvopredmetm, vš) ' ^OJNCMZDBRAŽEVALNl PROGRAM ZA PEDAGOŠKO USME-\|; GEOGRAFIJA (dvopredmetni VŠj pj-—'« PODATKI O PROGRAMU i- <4i pedagoško usmeritev Ih^ritev: pedasoška \ r* ' Geografija p^ier:- pedagoška, dvopredmetna liti'e?an0s< 1 ^ru“irni prociami v usmeritvi: z zgodovino , e Predhodnega proerama: Pedaaoško-družboslov ni 'Ata: SR Pnja: \ ",u ČT^uejši program: Geografija - VIS (dvopredmetni. 3. in 4. letnik) . °kovni naslov: predmetni učitelj geografije (m. ) JPnja zahtevnost,: VI/1 ~ ~ i(S.'1'l'r'a dela in naloge: poučevanje osnovnošolskih učencev pn zemljepisu ■č^djiih) interesnih dejavnostih. 0 )anje študija po programu: 2 leti. Uii’ Oba predmeta sta izenačena po zahtevnosti, številu ur in času tra- ^°'|l ZA VKLJUČITEV V PROGRAM ie(l'fro^ram 'D pridobitev višješolske izobrazbe iz geografije (dvopredmetna elit )te7.°sku smer) z naslovom predmetni učitelj geografije (in ...) se lahko brez n# ’ij|tlUsa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po pro-Pe^agoško-družbosIovne usmeritve. ■'Urn 1 Pres^usa znanja sc lahko v pišejo v program kandidati s končanim pro-rio'isaj. 1,1 srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu •M)() !'1 Ur slovenskega jezika. Ur tujega jezika. 245 ur zgodov me. 210 ur geografije. 70 ur pedagogike. 70 ur psihologije. Kandidati s končanim srednjim izobraževanjem po programu, ki je po šte- vilu ur in obsegu znanja precej manj zahteven od pedagoškega in družboslovnega programa, morajo opraviti dodatne izpite. PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE: enak kot pri VIP Slovenski jezik in književnost. PREDMETNIK ZA PODROČJE GEOGRAFIJA Predmet 1,letnik P S V 2.letnik P S V Skupno število ur Uvod v geografijo 30 — 15 — — . 45 Matematična geografija 10 — 5 — ' — 15 Fizična geografija 60 — 30 — — — 90 Družbena geografija 60 — 30 — — ■ 90 Metodika pouka geografije — — . 30 — 67 97 Regionalna geografija sveta 45 15 — 60 30 — 150 Geografija Slovenije — — — 30 — 15 45 Geografija Jugoslavije — — — 45 15 15 75 Praktikum interesnih dejavnosti — — 15* ■ — 15* 15 SKUPAJ 300 (315) 322(307) 622 * v L in 2. letniku Telesne in zdrav stv ene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). V drugem letniku je 40 ur (I teden) delovne prakse. Navodila za izvajanje programa Pri področju geografija oprav Ijajo študentje še vaje. terenske vaje (v skupini po 15 študentov) m seminarske vaje. Študent oprav i v posameznih letnikih naslednje število dni na terenu. 1. letnik: 6 dni (1 dan pri uvodu v geografijo, 3 dni pri fizični geografiji,,2 dni pn družbeni geografiji). 2. letnik: 3 dni pri geografiji Slovenije, 7 dni pri geografiji Jugoslavije (skupaj s predmetoma južnoslovanska zgodovina in metodika pouka geografije). Pri metodiki pouka geografije mora študent opraviti dva uspešna nastopa, 4 hospitacije pri mentorju in vsaj 6 hospitacij z analizami. Študentje oprav Ijajo strnjeno delovno prakso po 40 , . den) v drugem letniku v osnovnišoli.mgd.vzgpjno-izobra/evalnimdelp. : so ne štejejo v 1800-urno .obveznost. , ,. , Študentje, ki niso imeli pedagoške prakse v srednji šoli, imajo takšno enotedensko (40 ur) prakso v 1. letniku tudi v osnovni šoli. Praksa se ne šteje v t800-urno obveznost. Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje, to je, vsaj 6 mesecev pri poučevanju tega predmeta. Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v 1. in 2. letniku. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Pogoja za opravljanje strnjene delovne prakse v 2. letniku: — uspešen nastop iz predmetnega področja * • — uspešno opravljen kolokvij iz metodike. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študent lahko napreduje iz prvega v drugi letnik, ko opravi vse študijske ob- veznosti prvega letnika in ima testiran indeks. Študent lahko izjemoma napreduje v drugi letnik tudi, če ne izpolni obveznosti iz razlogov, predv idenih z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Mori pa opraviti vsaj polovico obveznosti. Te so: izpit iz SLO in DS, didaktike, uvoda v geografijo, družbene geografije in fizične geografije. Pogoji za ponavljanje letnika Študent lahko ponavlja letnik v tej predmetni skupini, če opravi vsaj polovico študijskih obveznosti. Te so: izpiti iz SLO in DS, didaktike, uvoda v geografijo in družbene ali fizične geografije. Za študente ob delu ta omejitev ne velja. Študent, ki ima v skladu z veljavno kategorizacijo status v rhunskega športnika, lahko napreduje v višji letnik, če opravi vsaj polovico obveznosti. Ce tega pogoja ne izpolni, lahko ponavlja letnik. Svetovanje in usmerjanje med študijem , Akademija omogoča študentu, ki dosega nadpovprečne uspehe pri . Ijanju študijskih obveznosti, da konča-študij prej, kot je predvideno po' ’ no-izobraževalnem programu. Če študent ne more opravljati obveznosti, določenih s tem programo11’ tudi ne uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik.'I meni program študija. Pogoji za sklep študija Študent konča študij z diplomo na eni od vpisanih študijskih skupit'-% plomo izdela diplomsko nalogo, ki jo zagovarja pred diplomsko komisij0 Vrs^ plomsko nalogo lahko zagovarja tedaj, ko oprav i vse zahtevanehzpite in0 obveznosti in ima testiran indeks. uhr "slo 'st; i St,o| S Si „—'Opo Vzgojno-izobraževalni program Matematika naslov: predmetni učitelj fizike (in...) dela in naloge: poučevanje osnovnošolcev pri fiziki in (sorodnih) Jin'S dejavnostih __^lj.*an)e izobraževanja: 2 leti. 'hba: Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. Sl Za VKLJUČITEV V PROGRAM 8oa°®rarn za pridobi'^ višješolske izobrazbe iz fizike (dvopredmetna pe-a smer) z naslovom predmetni učitelj fizike (in...), se lahko brez pre- ^dMetnik za področje fizika kriet p ^Slinil) 1 V eksperimenti (I in II) Car,Zika ikrrka p.ouka r,zike 'dSjnn interesnih dejavnosti ------------1------ St vju 150 _ °ttiba: Predmetnik za področje fizike je razširjen za 15 ur, ker je pri tem QJ!' zrnanjšano število ur za izobraževalno tehnologijo (od 30 ur na 15 1 l’el(f0"'.^a j® v zvez‘ s predmetnikom za skupne predmete tega programa, nj). Sl?e 'n zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). V drugem vodjUe po 40 ur (1 teden) delovne prakse. ijj 18 za izvajanje predmetnika ttetodiki pouka fizike opravijo študentje dva uspešna nastopa, 4 hospita- skusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslovno-matematični usmeritvi.• Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj 400 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 400 ur matematike, 280 ur fizike, 210 ur biologije, 210 ur kemije, Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev^morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v naravoslovno-matematični tehnologiji v naravoslovno-matematični usmeritvi. Kandidati, ki v svojem programu srednjega usmerjenega programa niso imeli psihologije (70 ur) in pedagogike (70 ur), morajo opraviti v I. semestru dodatni preskus znanja iz teh dveh predmetov. PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE: enak kot pri V1P Slovenski jezik in književnost. 1. letnik 2. letnik Skupno S_________V_____________P__________S_________V__________število ur 60 — 60 30 — 300 — 75 — — 60 135 — — 60 30 — 90 — * — 30 — 67 97 — — _ — 15 15 285 352 637 cije pri mentorju in vsaj 6 hospitacij z analizami. Vaje pri vseh predmetih tega predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po 15 študentov) in se izvajajo v posebnih laboratorijskih učilnicah. Študentje opravljajo strnjeno delovno prakso po 40 ur (1 teden) v drugem letniku v osnovni šoli medvzgojno-izobraževalnim delom. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. Študentje, ki niso imeli pedagoške prakse v srednji šoli, imajo takšno enote- * Vzgojno-izobraževalni program Kemija U P^‘N| PODATKI O PROGRAMU y * pedagoško usmeritev i etitev: pedagoška C,VIP: Kemija Jsta: VS ^ i(|ver: Pedagoška VS, dvopredmetna )nei!anost z drugimi programi v usmeritvi: z biologijo, gospodinjstvom, s j)eln tehnično vzgojo. "n 'tk! Prec*hodnega programa: Naravoslovno-matematična tehnologija v na-,e. irl0vno-matematični usmeritvi riO i.ts>a: SR ri i S?nja: v SltoLeVne^i Pro8ram: Kemija-biologija (3. in 4. letnik) S, kovn' naslov: predmetni učitelj kemije s povezavami {“Pnja: VI/1 'tod ■ C*e*a 'n na'°?e: poučevanje osnovnošolcev pri predmetu kemija in )r ,n'b) interesnih dejavnostih. 0 Raje izobraževanja: 2 leti. 'Nba: Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. V^JI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM za pridobitev višješolske izobrazbe iz kemije (dvopredmetna pe-a smer) z naslovom predmetni učitelj kemije s povezavami se lahko brez preskusa znanja v pišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslovno-matematični usmeritvi. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj 400 ur slovenskega jezika, .280 ur tujega jezika, 400 ur matematike, 280 ur fizike, 210 ur biologije,' 210 ur kemije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja-iz predmetov , pri katerih v oprav ljenem programu ni doseženo navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v naravoslovno-matematični tehnologiji v naravoslovno-matematični usmeritvi. Kandidati, ki v svojem programu srednjega usmerjenega programa niso imeli psihologije (70 ur) in pedagogike (70 ur), morajo opraviti v 1. semestru dodatni preskus znanja iz teh dveh predmetov. PREDMETNIK ZA SKUPNE PREDMETE: enak kot pri V1P Slovenski jezik in književnost. ^METNIK ZA PODROČJE KEMIJE anorganska kemija 1 kemija eksperimenti ' aspekti kemije 1 Pouka kemiie 120 'Z aspenii kemije ■ka pouka kemije interesnih dejavnosti M 1 \i yp2av° z biologijo, s tehnično vzgojo, s fizike ;3- !( of llij zavo z gospodinjstvom sne in zdravstvene vzgoje je v vsakem letniku po 60 ur (vaje). V drugem a Je 40 ur (1 teden) delovne prakse. paPr.dm«tni,vš> V ' 'Čl SPLOŠNI PODATKI PIS: za pedagoško usmeritev Usmeritev: pedagoška VIP: učitelj razrednega pouka- Vrsta: VS Ime predhodnega programa: pedagoško-družboslovni (smer učitelj) Vrsta: SR Stopnja: V. Trajanje izobraževanja: 2 leti PREDMETNIK I. SKUPNI PREDMETI Predmeti Pedagogika Metodika prostovolj. dejavnosti Uvod v metodo), ped. raziskov. Didaktika Izobraževalna tehnologija Razvojna psihologija Pedagoška psihologija Sodobna filozofija Sociologija SLO in DS Obvezna telesna vzgoja 1. 2. 3. 4. Skupaj P- S. V. P- S. V. P- S. V. pr. P- S. V. p- S. V. vse 17 10 — 27 17 42 27 — 69 15 — 30 ' — 15 — 30 45 15 15 10 ___ 15 15 10 40 30 15 — 30 15 60 30 — 90 i 10 — 10 — — — — *— — 10 — — — 10 — 10 30 40 30 20 40 30 20 90 — — — — — — 40 25 15 — — — — 40 25 15 80 — — — 30 30 — — — — — — — — 30 30 — 60 — — — 30 30 — — — — — — — — 30 30 — 60 15 15 — 15 15 — - 15 15 — — 15 15 — 60 60 — 120 — — 30 — — 30 — — — — — — —■ — — 60 60 II. POSEBNI PREDMETI 5. leto 6. leto 1. 2. 3. 4. Skupaj P- S. V. P- S. V. P- S. V. P- S. V. P- S. V. vse Slovenski jezik 30 15 15 30 30 15 60 45 30 135 MLADINSKA KNJIŽEVNOST 30 30 — 30 30 — 60 METODIKA SLOV. JEZIKA — — — — — — 40 15 — 20 15 — 60 30 — 90 — nastopi 2 2 2 — hospitacije 6 6 6 SN, SD, SND — Izbrana pogl. SN 15 * 15 15 — biologija 15 10 — — — — 15 10 25 — Izbrana pogl. SD — zgodovina 15 — 5 15 — 5 20 — geografija 15 — 5 15 — 5 20 Prometna vzgoja 10 — 10 10 — 10 20 Metodika SN, SD, SND — — — — — — 34 — 14 20 — — 54 — 14 68 — nastopi 3 3 3 — hospitacije 6 6 6 METODIKA MATEMATIKE — — — 20 — 15. 25 10 — 20 — — 65 10 15 90 — nastopi 2 2 2 — hospitacije 6 6 6 METODIKA LIKOVNE VZGOJE — — — — — — 30 15 44 — — — 30 15 44 89 — nastopi 1 1 1 — hospitacije 4 4 4 METODIKA TEHNIČNEGA POUKA — — — — — — 20 — 30 — — — 20 — 30 50 — nastopi 1 1 1 — hospitacije 4 4 4 POUK INSTRUMENTA — — 20 — — 20 — — 20 — — — — — 60 60 METODIKA GLASBENEGA POUKA — — — — — — 20 — 24 — — — 20 — 24 44 — nastopi 1 1 1 — hospitacije 4 4 4 PLAVANJE — — — — — — — — — 10 — 20 10 — 20 30 SMUČANJE — — — 5 — 20 — — — — — — 5 — 50 55 METODIKA TEL, VZG. ’ — — — — — 15 — 22 15 — 22 30 — 44 74 r nastopi - hospitacije HI. 3-TEDENSKA STRNJENA PEDAGOŠKA PRAKSA (v začetku letnega semestra 2. letnika) Na strnjeni tritedenski pedagoški praksi opravi vsak študent najmanj 11 nastopov in najmanj 13 hospitacij ter 2 dni strnjeno poučuje pri rednem pouku in vseh drugih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti. POJASNILA K PREDMETNIKU 1. Razporeditev skupnih in posebnih predmetov v študijskih semestrih in letu določa predmetnik, na podlagi katerega se izdela urnik, ki'podrobno določa obseg in razporeditev organiziranega vzgojno-izobraževalnega programa. 4. Odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnost določi obveznosti stud*11' tov ob delu pri opravljanju praktičnega vzgojno-izobraževalnega dela gled®1,3 2,|e hove delovne, in 7ivlienkl:e i7kiiQntf» Xl„ njihove delovne in življenjske izkušnje. 5. V sestavi programa izobraževanja obiskujejo študentje v 1. in 2. seme' j, strti vaje iz obvezne telesne vzgoje po 2 uri na teden. Te ure se ne štejejo v 1800-urno dveletno obveznost. > 'liiv M|a POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE V program za pridobitev višje strokovne izobrazbe učitelja razredni pouka se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po Pe' j|). dagoško-družboslovnem programu smeri učitelj. L, " .............. . . erje- ob kandidati, ki so uspešno končali drugi štiriletni program srednjega usmer, a t V O M M V VVl n 1 '1 m m 1 r-V /A r-v O \ /111 r-\ I L- 11 r' rv »v 1 a + t . zvKc nega izobraževanja, morajo opraviti preizkus znanja iz predmetov in v obseg11' ki predstavlja razliko med absolviranim programom in pedagoško-družh0' slovnim programom smeri učitelj. Kandidati, ki niso končali štiriletnega programa srednjega usmerjenega iz0’ braževanja, morajo opraviti preskus znanja iz vseh predmetov pedagošk0' družboslovnega programa smeri učitelj. Posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti: kandidati biti telesno in duševno zdravi, imeti morajo posluh. noraj0 j SR| fr Vključen je v letni delovni načrt, ki ga za vsako študijsko leto sprejme svet visokošolske temeljne organizacije. 2. Med obveznosti študentov sodi tritedenska samoupravna in pedagoška praksa. Pedagoška praksa obsega vsebine in dejavnosti, ki omogočajo uporabo teoretičnih in praktičnih znanj neposredno v vzgojno-izobraževalnem procesu. Usposabljanje na pedagoški praksi je sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa. 3. Pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na pedagoški praksi sodelujejo poleg čiteljev metodike še učitelji skupnih strokovnih predmetov (peda-goško-psiholoških), skupnih splošnih predmetov in drugih predmetov ter učitelji mentorji osnovnih šol. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA Študent napreduje v višji letnik, če opravi z vzgojno-izobraževalnim gramom predpisane obveznosti. Pogojni izpiti za vpis v 2. letnik so: — izpit iz uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja — izpit iz razvojne psihologije — izpit iz didaktike — izpit iz pedagogike — izpit iz slovenskega jezika — kolokvij iz izbranih poglavij SN-biologija — kolokvij iz izbranih poglavij SN fizika — kolokvij iz izbranih poglavij SD-geografija — kolokvij iz izbranih poglavij SD-zgodovina, — izpit iz SLO in DS. Študent lahko napreduje v višji letnik tudi, če ni izpolnil vseh z vzgojno-iz°' braževalnim programom predpisanih obveznosti za napredovanje iz utemelj6' nih razlogov: bolezen, materinstvo, vojaške obveznosti, izjemne socialne i3 družinske okoliščine, vrhunske športne dejavnosti. Utemeljenost razlogov presoja Odbor za pedagoško in raziskovalno deja'" nost na podlagi študentove prošnje in hkrati določi rok, do katerega mora opr viti manjkajoče obveznosti. Študent lahko med študijem ponavlja letnik samo enkrat, vendar mof8 opraviti vsaj polovico učnih obveznosti, ki so predpisane za napredovanje' -višji letnik. Ne glede na prejšnje dotočilo sme .študent večkrat obiskovati isti letnik, k0 zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov (materinstvo, vojaške obveza0-sti, izjemne socialne in družinske okoliščine, vrhunske športne dejavnosti01 podobno) ni izpolnil obveznosti po vzgojno-izobraževalnem programu. Utemeljenost razlogov presoja Odbor za pedagoško in raziskovalno dejav-nost. Študent, ki je že izkoristil pravico do ponavljanja, se lahko vključi v izobr8-ževanje kot udeleženec izobraževanja iz dela ali ob delu. Če študent prekine izobraževanje za več kot dve leti, mu visokošolska t°' meljna organizacija določi pogoje za nadajevanje oz. dokončanje izobraževa; nja, če se je bistveno spremenil vzgojno-izobraževalni program. Pogoje določ' Odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnost. Študent druge višje ali visokošolske organizacije lahko prestopi na visok0-šolsko temeljno organizacijo, če ižpolnjuje pogoje za vpis v začetni ali višji 1°*' nik visokošolske temeljne organizacije. Prestop je mogoč praviloma v začetku študijskega leta. Odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnost ugotovi v skladu z vzgojn0-izobraževalnim programom, ali študent izpolnjuje pogoje za prestop. Študentu, ki prestopi, prizna visokošolska temeljna organizacija vpisane se-mestre in opravljene izpite, če se vzgojno-izobraževalni program visokošolske temeljne organizacije, iz katere prestopa, sklada z vzgojno-izobraževalni01 ' programom visokošolske temeljne organizacije. Če se vzgojno-izobraževal01 program razlikuje, določi Odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnost, katere obveznosti mora študent opraviti in kdaj. Če študentje ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem programont ne morejo pa tudi uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik, spremenijo program študija. Pri tem študentom pomaga visokošolska organizacija. Študentje končajo študij z diplomo. Diploma obsega klavžurno nalogo in diplomski nastop z zagovorom iz me-todično didaktičnega, pedagoškega in psihološkega vidika. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Pedagoško-znanstveni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o usmerjenem izobraževanju. Minimalne materialne pogoje predsta'1' Ijajo predavalnice, prostori za seminarje in vaje, laboratoriji, kabineti, telovadnica, kar je navedeno tudi v učnih načrtih posameznih predmetov. Strnjen3 pedagoška praksa se izvaja v izbranih osnovnih šolah, kjer so ustrezne mat0- p rialne in kadrovske razmere. Prostori, v katerih bo potekal vzgojno-izobraže-1 t valni proces, morajo biti opremljeni s sredstvi sodobne izobraževalne tehnol0- Sjo; gije. Ske Vzgojno-izobraževalni programi za učitelja predmetnega pouka (dvopredmetm,vš) SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Šifra programa PIS za pedagoško usmeritev Usmeritev: pedagoška Ime in vrsta programa: VIP za učitelja predmetnega pouka Smer: pedagoška VŠ Povezanost z drugimi predmeti v usmeritvi: Predhodni program: družboslovni, jezikovni, pedagoški SR, naravoslov-no-matematična tehnologija in kulturološki SR Strokovni naslov, dela, naloge, stopnja zahtevnosti: predmetni učitelj Stopnja zahtevnosti: VI-1 Trajanje študija: 2 leti POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM Predhodni programi: Predhodni programi so navedeni pri predmetniku vsakega programa. Vsebina iri obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznega predhodnega programa oziroma smeri, sta navedena pri predmetniku vsakega programa. Delovne izkušnje Pri vključevanju kandidatov, ki prihajajo neposredno iz srednjega usmerjenega izobraževanja, delovne izkušnje niso potrebne. Vsi kandidati, ki se prijavijo za vpis na Pedagoško akademijo, morajo izpolniti še naslednje pogoje: — da so s svojim delom v šoli in drugimi dejavnostmi uveljavljali humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje; — biti morajo telesno in zdravstveno sposobni za opravljanje učiteljskega poklica. PREDMETNIK SKUPNIH IN PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKIH PREDMETOV Predmet P- 1. letnik s. v. p. 2. letnik s. V. P- Skupaj s. V. SLO in DS SFRJ 60 60 Sociologija z DU SFRJ • 30 30 30 30 Sodobna filozofija 30 27 30 27 Razvojna psihologija 34 25 34 25 Pedagoška psiholog. 40 25 15 40 25 15 Pedagoška metodolog. z osnovami pedag. statistike Uvod v metodologijo ped. raziskovanja 15 15 10 15 15 10 Teorija vzgoje Pedagogika 30 27 30 27 Didaktika 30 30 30 30 Izobraž. tehnolog. 10 10 10 10 10 10 Metodika proštov, dejavnosti 15 30 15 30 Obvezna tel. vzgoja 60 Opomba: Vsi programi imajo enak predmetnik skupnih in pedagoško-psihoioških predmetov. P, 1. Po 2. 4, P« Ai H k Kt 2e\ fr: SlOV: ENSKI jezik in književnost ,e smeri pedagoške dvopredmetne, z naslovom predmetni učitelj slenga jezika s književnostjo (in ...), se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu družboslovne, jezikovne in pedagoške usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so v tem programu imeli vsaj: Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ, dva izpita po izbiri iz skupnih predmetov, kolokvij iz pravopisa, uvoda v študij jezika, slovenskega jezika I. semestra, slovenske književnostih teorijo književnosti I. semestra, slovenskega jezika II. semestra ali slovenske književnosti II. semestra. '“OHRVATSKI jezik in književnost te d m e t |;Sk JU [jrvatski jezik ^vaška književnost S* C^atski jezik U, ^atska književnost Mm etlonsk' jezik °dika srbohrvaškega jezika zimski Semester poletni S. V. pr. S. 30 30 15 15 30 40 - 40 22 30 52 26 25 25 26 40 25 10 25 — 30 20 — 10 — ' zA vključitev v program “uHrvatski jezik s književnostjo ;iljj,Program za pridobitev višješolske izobrazbe iz srbohrvatskega- jezika s gostjo, smeri pedagoške dvopredmetne, z naslovom predmetni učitelj .J^atskega jezika s književnostjo (in...) se lahko brez preskusa znanja lov kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu družbo-^ jezikovne in pedagoške usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj: 500 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 140 ur zgodovine, 140 ur geografije. 70 ur psihologije, 70 ur pedagogike. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v družboslovni, jezikovni in pedagoški usmeritvi. Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med vsemi tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev rednega programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča program po treh letih. Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki so že eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ 1, dva izpita po izbiri iz skupnih predmetov, kolokvij iz pravopisa, kolokvij iz srbohrvaškega jezika, srbohrvaškega jezika I ali srbhorvaške književnosti L Pogoji za sklep študija c Diplomski izpit je pisni in ustni. Pisni (klavzura) in ustni izpit obsegata jezik in književnost (po izbiri). Iz tega predmeta ni ustreznega izpita po četrtem st mestru. le'nik k' *ez'k th... nemškega jezika ^a književnost 'letnik m*.*, nemškega jezika Cdrtkn^ževnost nem^e8a jezika ^ŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST imet Semester zimski poletni SV. V. pr. SV. 30 — 15 — — . ■ 15 ,30 15 13 — 15 16 25 15 24 57 30 15 15 — 15 18 30 13 — — 15 — 30 30 — 15 30 30 — 15 — | L ' i 4 t&M* za VKLJUČITEV V PROGRAM y ski jezik s književnostjo ti^P^gram za pridobitev višješolske izobrazbe iz nemškega jezika s književ-SIPer‘ pedagoške dvopredmetne, z naslovom predmetni učitelj nem-ii,]® j Jezika s književnostjo (in ...) se lahko brez preskusa znanja vpišejo kan-iov l’ Id so uspešno končali izobraževanje po programu družboslovne, jezi-ne in pedagoške usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj: 500 ur slovenskega jezika, 315 ur tujega jezika kot prvega tujega jezika, 280 ur tujega jezika kot drugega tujega jezika, 140 ur zgodovine, 70 ur pedagogike, 70 ur psihologije. Pogoj za vpis je nemški jezik kot prvi ali drugi tuji jezik. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v družboslovni, jezikovni in pedagoški usmeritvi. Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med vsemi tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev rednega programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka in konča program po treh letih. Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki so že eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ I, en izpit po izbiri iz skupnih predmetov, izpite iz nemškega jezika I. semestra, nemškega jezika II. semestra, nemške književnosti I. letnika. Pogoji za sklep študija Diplomski izpit je pisni in ustni. Pisni (klavzura) in ustni izpit obsegata jezik ali književnost (po izbiri). Iz tega predmeta ni ustreznega izpita po četrtem semestru. ^leški jezik in književnost 1 m e t letnik j^ešlo je^ AiJI^.angtešItega jezika seska in ameriška književnost sk'nik jezik 4iJj'l)la angleškega jezika ^et a- 'n ameriška književnost ^ku ■•a anSleškega jezika PL. zimski sv. Semester v.______________pr. poletni SV. -V. 30 15 56 30 — 15 15 - 15 . 30 30 70 ur pedagogoike, 70 ur psihologije. Pogoj za vpis je angleški jezik kot prvi ali drugi tuji jezik. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogoje'-, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v družboslovni, jezikovni in pedagoški usmeritvi. 30 15 13 — 15 26 25 15 24 25 30 15 13 — — — 15 20 — — 15 Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med vsemi tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev rednega programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča program po treh letih. Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki so že eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. Za vključitev v program v ' -eški jezik s književnostjo *evHcKr®ram za' Pr'dobitev višješolske izobrazbe iz angleškega jezika s knji-ileškj 1°.’ smeri pedagoške dvopredmetne, z naslovom predmetni učitelj an-«Spej88 jezi_ka (in ...), se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so iojL 0 končali izobraževanje po programu družboslovne, jezikovne in peda- usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko.vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj: 500 ur slovenskega jezika, 315 ur tujega jezika kot prvega tujega jezika, 280 ur tujega jezika kot drugega tujega jezika, 140 ur zgodovine, ' Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V 2. letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ I, en izpit po izbiri iz skupnih predmetov, izpit iz angleškega jezika L semestra, angleškega jezika II. semestra, angleške književnosti I. letnika. Pogoji za sklep študija Diplomski izpit je pisni in ustni. Pisni (klavzura) in ustni izpit'obsegata jezik ali književnost (po izbiri). Iz tega predmeta ni ustreznega izpita po četrtem semestru. MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST — PREDMETNIK IN OBLIKE DELA Diplomski izpit obsega diplomsko nalogo (približno 70 do 100 strani)'11** ^1, Predmeti letnik 1. sem. 1. letnik 2. sem. 2. letnik 3. sem. 2.letnik ' 4. sem. govor. j Študent lahko izbere za diplomo jezik, književnost ali metodiko ali a j 1 predmete; v tem primeru mora napisati daljšo seminarsko nalogo (15 v0' strani) iz madžarskega jezika ali iz književnosti ali metodike. Madžarski knjižni jezik Uvod v študij jezika Zgod. madž. jezika Jez. kult. in teh. izražanja Zgod. madž. knjiž. Madž. mladinska knjiž. Uvod v interp. tekstov Metodika madž. jezika s književnostjo Metodika dvoj. pouka 15 12 15 3 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 20 20 10. 25 5 30 20 10 25 10 5 29 10 20 12 5 20 6 10 10 Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik ,. ktn 'loj, “lan tvte Študent lahko napreduje iz prvega v drugi letnik, ko opravi vse seminar^ izpitne obveznosti — pogoje za napredovanje v drugi letnik. S pogoji za 5 15 dovanje v drugi letnik je povezano tudi obvezno obiskovanje predavanj,se narjev, vaj in hospitacij z analizami. , Mn ‘f “ato ?|an Pogoji za ponavljanje prvega oziroma drugega letnika in podaljšanje jN POGOJI ŽA VKLJUČITEV V PROGRAM Predhodni program oziroma smeri, ki so ustrezne za vpis: družboslovni, jezikovni in pedagoški program z ustreznimi dokazili, da ga je kandidat v celoti in uspešno opravil, ter znanje in izpit iz madžarskega jezika. Vsebina in obseg prekusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznega (ih) predhodnega(ih) programa(ov) oziroma smeri: zika in književnosti obsega snov iz programa v srednjem usmerjenem izobraževanju pedagoške ali ekonomske smeri (VIP učitelj, vzgojitelj). Podrobnejši program preskusa znanja dobijo kandidati na akademiji in na katedri za madžarski jezik in kpjiževnost. Študent lahko napreduje v drugi letnik, če opravi vsaj polovico izP' V stroke obeh predmetov. V izjemnih primerih (bolezen itd.) odloča o pona nju katedra. O podaljšanju statusa odloča na predlog katedre Odbor za Pe goško, raziskovalno in umetniško dejavnost (OPRUD). — Za kandidate, ki so končali s končnim izpitom drugo štiriletno srednjo šolo, bosta pred začetkom študija obvezna uvajalni seminar iz pedagogike in psihologije ter sprejemni izpit iz madžarskega jezika in književnosti, ki bo na PA v Mariboru. — Kandidati, ki niso končali štiriletne srednje šole, morajo opraviti preskus znanja (sprejemni izpit). Preskus znanja (sprejemni izpit) iz madžarskega je- Navodila za izvajanje predmetnika Program se izvaja v obliki seminarjev in vaj ter pedagoške prakse, hospitacij in nastopov z analizami. Študenti sodelujejo pri seminarskem delu, opravijo diplomsko delo in se udeležujejo ekskurzij. Ekskurzije so praviloma povezane z literarnozgodovinskimi, jezikovno-zgodovinskimi ogledi v Jugoslaviji in v LR Madžarski. Interdisciplinarnost se uresničuje v povezavi z več skupnimi in pedagoško-psihološkimi predmeti, npr. s sociologijo, psihologijo, SLO in DS. Svetovanje in usmerjanje med študijem Med študijem ima kandidat mentorje za seminarska dela in nastope. Sv vanju in usmerjanju so namenjene posebne govorilne ure profesorjev. Študenti dobijo med študijem ustrezne informacije in navodila. Pogoji za sklep študija Opravljeni vsi predpisani izpiti in uspešen zagovor diplomske nalog6-. Končni izpit je zagovor diplomskega dela (ki ga izdela kandidat pod ms11 jevim vodstvom pred komisijo). n" Sc Mo, Sr H :anii 'itie. PREDMETNIK ZA ŠTUDIJ DRUŽBENO-MORALNA VZGOJA Semester sociologiji in metodiki, ob teoriji in praksi samoupravljanja študenti sp"1 vajo izobraževalne in vzgojne probleme mladih. Študentom omogočiih0, u čimprej spoznajo probleme otrok in mladih, posebno skrbno pa načrtuj Strnipnn npftaonškn nralčcn T^roKimo tuHi mrs-žnzvct izv rrn OP* . Predmet 1. 2. 3. 4. skupaj Osnove etike 60 35 95 Sociologija morale — 30 — * 30 Osnove politične ekonomije 60 35 — — 95 Pedagoška sociologija — — 35 35 70 Mednarodni odnosi SFRJ — 30 ^ — 30 Teorija in praksa samoupravljanja — — 30 30 60 Ekonomika in ekonomska politika SFRJ — — 30 30 60 Metodika DMV — ' 70 70 140 Skupaj DMV 120 130 165 165 580 strnjeno pedagoško prakso. Izrabimo tudi možnost za ekskurzije, za vzgojnih organizacij in kulturnih ustanov. Študente spodbujamo in nava)- v^gujiini uigdiiizacij m Kunuimn usiunov. oiuueme spououjamoin navor na samoizobraževanje, jih uvajamo v raziskovalno delo, jim svetujem6' ^ oblikovanju seminarskih in diplomskih nalog. Pri predavanjih, seminafj1 M pri vajah jih natančneje seznanimo z načini dela, sproti pa jih navajanfvlo! uspešne tehnike in metode učenja. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Pogoji za napredovanje Si Študent napreduje v višji letnik, ko opravi predpisane dolžnosti ali obvez', sti. Za prehod v tretji semester ali drugi letnik mora opraviti predvidene POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V skupino družbeno-moralna vzgoja se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali družboslovno, pedagoško ali kulturološko smer izobraževanja na srednji stopnji. Pogoji za vpis so enaki kot za študij zgodovine in slovenskega jezika. Vpišejo se lahko tudi drugi učenci srednjih šol V. stopnje, če opravijo izpit iz družboslovja v obsegu snovi srednje-družboslovne šole. Navodila za izvajanje predmetnika in učnega načrta Pri izvajanju predmetnika in učnega načrta je treba upoštevati naloge, ki jih bo imel diplomant v osnovni šoli. Učitelji in študenti se morajo zavedati končnih ciljev, ki jih imamo pri oblikovanju učitelja družbeno-moralne vzgoje, tj. poglobljena in celostna izobrazba. Če želimo že v dveletnem študiju doseči zadovoljive uspehe, je treba skrbeti za tesno povezavo med strokami in področji, ki jih študiramo na pedagoški akademiji. Kar najbolj je treba uporabljati, razvijati in poglabljati poprejšnje znanje, ki ga študenti prinesejo iz osnovne in srednje šole in iz življenja. Spoznanja razvijamo na' prejšnjih temeljih, npr. spoznanja iz etike na zgodovini, psihologiji, sociologiji itd., spoznanja pedago- ške sociologije pa na obči sociologiji. Teorijo in prakso samoupravljanja povezujemo z zgodovino, sociologijo, filozofijo idr., metodiko pa s skupnimi psihološkimi, pedagoškimi in strokovnimi predmeti. Med študijem povezujemo obe skupini strok, npr. zgodovino s sociologijo, filozofijo in etiko, književnost pa s sociologijo, etiko in psihologijo. Skratka, iskati je treba vse mogoče povezave in kombinacije, tako da bo izobrazba dovolj trdna, povezana in uporabna. Pri študiju metodike izrabimo poprejšnje znanje psihologije, pedagogike in didaktike ter vse druge splošne in strokovne predmete, še posebno pa izkušnje študentov iz osnovne in srednje šole. Pri izvajanju programa kar najbolj upoštevamo želje in potrebe študentov po sodelovanju. Omogočimo jim samostojnost in ustvarjalnost pri študiju.Zaradi tega uporabljamo aktivne oblike dela s študenti, zlasti seminarje, vaje, konsultacije in projekte. Študente pritegnemo in spodbujamo k sodelovanju v samoupravnem življenju šole, k delu v mladinski organizaciji na šoli in zunaj nje, v različnih društvih, klubih in krožkih. Posebej jih spodbujamo k delu z otroki in mladimi v organizacijah, v počitniških kolonijah in drugod. Pritegnemo jih tudi k raziskovanju družbenih, kulturnih in drugih vprašanj v šoli in zunaj nje. Zlasti ob pedagoški 1 ----- ----J M.« « - ” W V 1 1» IV 111V/1U jL/1 v IV' iz skupnih predmetov (pedagogika, didaktika), iz druge stroke in s podr"1 družbeno-moralne vzgoje (etika, politična ekonomija). Izpitni in študijski red zahteva, da opravi študent po drugem semestru ali’ Q( sneje izpit iz etike s seminarskim referatom ter izpit iz politične ekonomij6 4. semestru opravi izpit iz pedagoške sociologije, dva kolokvija ali izpit iz1! V rije in prakse samoupravljanja s seminarskim referatom. Študent opravi izpj ekonomike SFRJ in iz metodike, ko opravi nastope, hospitacije in pedag6' prakso. Ta traja tri tedne. Študent opravi 6 hospitacij in 4 nastope pri vsak1 predmetu (skupini). O praksi napiše poročilo, ki mu priloži učne priprav' nastope in analize hospitacij. Študent lahko samo enkrat ponavlja letnik-Vsak študent se lahko posvetuje o problemih študija, lahko pa tudi spre111' študijsko smer. 'im Pogoji za sklep študija, načini diplomiranja Na katedri za družbeno-moralno vzgojo in na drugi skupini diplomira* dent tako, da izdela diplomsko nalogo, ki mora biti strokovno na ustrezni'!1 ni. Lahko se loti empirične ali bolj teoretične raziskave. Če študent pripra’1 piomsKO aeio na aruzoeno-morami vzgoji, izdela na drugi skupini semnu" i nalogo. In nasprotno. Diplomski izpit je zagovor diplomske naloge pred k6 sijo. Študent lahko zagovarja diplomsko nalogo le, če opravi vse obveznos" ,so predvidene s študijskim redom in učnim načrtom. 'e GEOGRAFIJA Predmet Semester 1.letnik Uvod v geografijo Matematična geografija Fizična geografija Družbena geografija Regionalna geografija neevropskih držav L (Afrika) 2.letnik Regionalna geografija evropskih držav s SZ Regionalna geografija neevropskih držav (Azija, Amerika, Avstralija) Izbrana poglavja iz geografije Jugoslavije Izbrana poglavja iz geografije Slovenije Metodika geografije s praktičnim pedagoškim delom pr. zimski sv. V. Pt- poletni sv. V. 30 8 15 5 — — — 60 13 12 — — — — — — 60 18 8 — — 16 6 — 40 17 — — — — 44 20 — — — 44 14 20 — — — 12 12 16 30 10 — 24 13 4 210 ur geografije, 70 ur pedagogike, 70 ur psihologije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znan]' ,|et predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno št£' |ge ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat konča Sl]( programom teh predmetov v družboslovni, jezikovni in pedagoški usmsl 1 Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med vSi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev rednega f grama in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča program p0'1 letih. Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki so žs leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvo® metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ I, dva izpi"1 izbiri iz skupnih predmetov, izpit iz uvoda v geografijo, matematične geog(’ ait] je, fizične geografije I in II ter kolokvij iz regionalne geografije neevrop*" držav I. Br POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM GEOGRAFIJA V program za potrditev višješolske izobrazbe iz geografije, smeri pedagoške dvopredmetne, z naslovom predmetni učitelj geografije (in...) se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu družboslovne, jezikovne in pedagoške usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj: 500 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 245 ur zgodovine, Pogoji za sklep študija Diplomska naloga z zagovorom po lastni izbiri ene izmed tem, ki jih ratf katedra za geografijo vsako lepo posebej. Kandidat, ki želi diplomirati iz" gega predmetnega področja, mora pred tem izdelati seminarsko nalogo iit ^ grafije. ■ l[ ZGODOVINA Predmet 1.letnik Uvod v zgodovino Svetovna zgodovina do 1918 Južnoslovanska zgodovina do 1918 Slovenska zgodovina do 1918 2. letnik Južnoslovanska zgodovina do 1918 Slovenska zgodovina do 1918 Svetovna zgodovina do 1918 Zgodovina narodov Jugoslavije Metodika zgodovine ekskurzija pr- zimski sv. Semester v. _____________pr. poletni sv. v. 30 10 55 15 46 5 40 5 30 15 55 15 30 15 46 5 15 15 26 8 50 6 15 15 4 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM ZGODOVINA V program za pridobitev višješolskeizobrazbe iz zgodovine, smeri pedagoške dvopredmetne, z naslovom predmetni učitelj zgodovine (in...), se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu družboslovne, jezikovne in pedagoške usmeritve. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj. 500 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika,' 245 ur zgodovine. 210 ur geografije, 70 ur pedagogike, 70 ur psihologije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znani predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno št£' ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki gaje kandidat konča1; programom teh predmetov v družboslovni, jezikovni in pedagoški usm611 Mk Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med V tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev red11 J)S||( programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča progra[,1')lel| treh letih. Praktič s pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki50^ eno leto uspešne -eevalt predmet, ki ga študirajo. Pogoji za napree .tika v letnik V drugi letnik se lai.' -e študent, ki je opravil izpit e iz did-t tike, uy°“. metodologijo pedagoški a raziskovanja, SLO i DS 1 'J I. i a izpfri fl izbiri iz skupnih predmetov, izpit iz uvoda v zgoda . 1 ■ noslovanske zg0" vine I, svetovne zgodovine I. Pogoji za sklep študija ik,Jt 'Diplomska naloga z zagovorom. Vsak študent mora i . 'i pt-.d diplo"1*j nalogo seminarsko nalogo (10 do 15 tipkanih strani) hplomske Pametne skupine. , :«k Bik ksl idrt do tfsl11 naP' j. pitof! GUA 'e1met S j^bjobgija Ptičarji z izbranimi poglavji iz ekologije %ik^j 'n ^z'0'°8'ja človeka etiija ^jni nauk aV**liS#*na ana,om'j® vretenčarjev z izbr. pogl. iz ekolog. ^ ""'ka biologije zimski pr._____________s. Semester v.______________pr. poletni s. v. 10 13 — 10 10 32 12 — 40 20 32 12 — 40 20 32 16 18 10 18 10 20 10 20 — 35 18 — — 28 — — 20 — 35 20 - 10 — 210 ur biologije, 210 ur kemije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno število ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v naravoslovno-matematični tehnologiji v naravo-slovno-matematični usmeritvi. Kandidati, ki v svojem programu srednjega usmerjenega izobraževanja niso imeli psihologije (70,ur) in pedagogike (70 ur), morajo opraviti v prvem semestru dodatni preskus znanja iz teh dveh predmetov. Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med vsemi tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev rednega programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča program po treh letih! Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki so že eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. Se'rf ien|1 0(i°M ZA VKLJUČITEV V PROGRAM BIOLOGIJA V * , ' Program za pridobitev višješolske izobrazbe iz biologije, smeri pedagoške t^^itetne, z naslovom predmetni učitelj biologije (in...) se lahko brez SlnUsa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobražev anje popro-iij^. naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslovno-matematični Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s-končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj: 400 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 400 ur matematike, 280 ur fizike, Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ I, botanike I, kolokvij nevretenčarji z izbranimi poglavji ekologije, kolokvij splošne biologije. Pogoji za sklep študija Diplomski izpit je pisni in ustni. Pisni del ((klavzura) obsega botaniko ali splošno biologijo ali zoologijo (po izbiri). Ustni del izpita naj pokaže kandidatovo celostno obvladanje biologije. ?m,la 'met pot* ni0' “M rnetrija šte' l1"111 leti1 „ 'f računalništva .Nika matematike Semester zimski s! poletni s. Nfzija 60 60 40 10 30 15 15 30 5 30 60 15 15 ^OlI ZA vključitev v program matematika ro£ram za pridobite\ višješolske izobrazbe iz matematike, smeri pedago-'"Predmetne, z naslovom predmetni učitelj matematike (in ...), se lahko , toprPres^usa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po , 'Utiu naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslov no-matema Bi! Pteskusa znanja se lahko v pišejo v program kandidati s končanim pro-1,1 ^dnjega usmerjenega izobražev anja, ki so imeli v tem programu v saj Usmeritvi. 1 400 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika, 400 ur matematike, 280 ur fizike, ^ 210 ur biologije, 2 10 ur kemije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo oprav iti preskusznanja iz predmetov, pri katerih v oprav Ijenem programu ni doseženo navedeno štev ilo ur. Preskusznanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v naravoslovno-matematični tehnologiji v naravoslovno-matematični usmeritvi. Kandidati, ki v sv ojem programu srednjega usmerjenega izobraževanja niso imeli psihologije (70 ur) in pedagogike (70 ur), morajo oprav iti v prvem semestru dodatni preskus znanja iz teh predmetov. Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med vsemi tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev rednega programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča program po treh letih. Praktičnega pedagoškega dela sp oproščeni tisti kandidati,.ki.so že eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ 1, en izpit po izbiri iz skupnih predmetov, analize I. semestra, analize II. semestra, geometrije 1. Pogoj za sklep študija I. različica: diplomsko delo: teoretična in metodična obravnava določene teme iz učnega načrta osnovne šole. II. različica: študij se konča z zadnjim diplomskim izpitom, ki je pisni (klavzura) in ustni. '*ikA m I teV11 ka|ni praktikum •met tSk !ll;a III $kav 1 fej^čunalništva ^•^ -ka fizike ^praktikom tah. ^ Oci0jl ZA vključitev.n program fizika v 211 pridobitev višješolske izobrazbe iz .fizike, smeri pedagošj ist °meme' z naslovom predmetni učitelj fizike (in ..), se lahko brez pri nan,a 'P'5ej0 kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po pn rsiti5rj| ara'osi°' nb-mate matične tehnologije v naravoslov no-matematič zimski s. Semester X-______________pr. poletni s. v. 15 25 30 30 10 — 52 15 — 10 — S — — 30 — — 35 8 Brez preskusa znanja se lahkovpišejo v program kandidati s končanim programom prednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem pročiamu vsaj: 400 ur slovenskega jezika, . 280 ur tujega jezika, 400 ur matematike, 208 ur fizike. 210 ur biologije, 210 ur kemije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno šte-v ilo ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat končal, in programom teh predmetov v naravoslovno-matematični tehnologiji v naravoslovno-matematični usmeritvi. Kandidati, ki v svojem programu srednjega usmerjenega programa niso imeli psihologije (70 ur) in pedagogike (70 ur), morajo opraviti v prvem semestru dodatni preskus znanja iz. teh dveh predmetov . Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak. ciklus traja eno leto. Med vsemi tremi ciklusi so zagotovljene tretjina ur predavanj in seminarjev rednega programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča program po treh letih. Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki so že eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik \ drugi letnik se lahko v piše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uvoda v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ I, en izpit po izbiri iz skupnih predmetov. Iiztkalni praktikum I, fizika 1 ali fizika II. /ii sklep študiju Diplomska niiloen / /ugovorom. TEHNIČNA VZGOJA Predmet 1. letnik Tehnologija in obdelava materiala (gradiv) Proizvodno-teh. praktikom Tehnično risanje Osnove matematične analize 2.letnik Strojeslovje s strojnimi elementi Osnove modelarstva Osnove foto in kino tehnike Osnove računalništva Osnove elektrotehnike in elektronike Metodika tehnične vzgoje Metodični praktikom Ekskurzije pr- zimski s. Semester _v._______________ pr. poletni s. v. 30 60 30 50 — 15 10 — 5 10 10 — 30 15 -r 30 50 75 15 50 60' 20 7 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V program za pridobitev višješolske izobrazbe iz tehnične vzgoje, smeri pedagoške dvopredmetne, z naslovom predmetni učitelj tehnične vzgoje (in...), se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslov-no-matematični usmeritvi. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim pro- gramom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj 400 ur slovenskega jezika, 280 ur tujega jezika 400 ur matematike, 280 ur fizike, 210 ur biologije, 210 ur kemije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus žiti"1)1; t(( predmetov, pri katerih v oprav I jene m programu ni doseženo navedeno š’6,, ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat konC ,j ,ler programom teh predmetov v narav oslov no-matematični tehnologiji v na(" 1 slov no-matematični usmeritv i. 'od '»rij Kandidati, ki v svojem programu srednjega usmerjenega program^ *o imeli psihologije (70 ur) in pedagogike (70 ur), morajo oprav iti v prvem>e a stru dodatni preskus znanja iz teh dveh predmetov. (»ti rij '»rij '»rij '»rij Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. ., Med vsemi tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj inse '»rij narjev rednega programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki potegi konča program po teh letih. Praktičnega pedagoškega dela so oprošče111 kandidati, ki so že eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študiraj0- '»ti, '»rij '»rij '»rij Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vgiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, uv° »rji,! metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ 1, dva izp^lug izbiri iz skupnih predmetov, osnov matematične analize, tehnologije obdel i0rjj materialov, vaj iz tehnologije obdelave materialov. Pogoji za sklep študija Diplomska naloga z zagovorom iz predmetov: tehnologija in obdelava ^ rialov, osnove elektrotehnike in elektronike metnHiku t^hnirneofl 0$ rialov, osnove elektrotehnike in elektronike, metodika tehničnega p1 osnove strojeslovja s strojnimi elementi. "at, ‘»ih S»je "El * LIKOVNA VZGOJA Predmet 1. letnik Risarsko oblikovanje Slikarsko oblikovanje Grafično oblikovanje Umetnostna zgodovina Likovna teorija Plastično oblikovanje 2. letnik Risarsko oblikovanje Slikarsko oblikovanje Grafično oblikovanje Metodika likovne vzgoje Umetnostna zgodovina Likovna teorija Semester zimski v letni pr. S. V. pr. S. V. 40 20 40 20 35 13 — 35 13 15 5 — 15 5 20 4 — 20 4 __ 20 4 — 15 9 ___ 20 8 — 20 8 — 40 20 40 20 46 20 — 46 20 30 10 — 30 10 * 18 6 — 18 6 20 4 — 15 9 35 10 — ‘ 34 11 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM LIKOVNA VZGOJA V program za pridobitev višješolske izobrazbe iz likovne vzgoje, smeri pedagoške enopredmetne, z naslovom predmetni učitelj likovne vzgoje, se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu družboslovne, jezikovne in pedagoške usmeritve, in ki so uspešno opravili preskus znanja iz likovnega oblikovanja. Ta obsega: risbo in sliko po naravi in zamisli ter pogovor s kandidatom o osnovah likovne teorije. S .preskusom znanja iz likovnega oblikovanja se lahko vpišejo v program kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so imeli v tem programu vsaj 400 ur slovenskega jezika. 'ti. % (iKh* s»0' 280 ur tujega jezika, 140 ur zgodovine, 140 ur geografije, 70 ur pedagogike, 70 ur psihologije. Kandidati, k, ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znani' predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno št6' ur. Preskus znanja obsega razliko med programom, ki gaje kandidat konča' ‘"ti programom teh predmetov.v družboslovni, jezikovni in pedagoški usmsn11 si,0, Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med v'56 tremi ciklusi so zagotovljene tretjina vseh ur predavanj in seminarjev red<* ‘ programa in vse vaje. Študent se vpiše v ciklus, ki poteka, in konča prograH1 t\t '»ti ('ha treh letih. Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati, ki eno leto IIKneŠnn nonrevali Li on čtnHirsiir* . ® eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. % Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik V drugi letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, ^ 't|0( v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ I, dva izpi|a' izbiri iz skupnih predmetov, izpit iz risarskega oblikovanja I in 11, slikarski oblikovanja 1, umetnostne zgodovine I, kolokvij iz likovne teorije. Pogoji za sklep študija Diplomski izpit obsega učni nastop z zagovorom in samostojno razsts'' najmanj 20 deli. Učni nastop je v enem od 5. do 8. razreda osnovne šol6 ' ustnem delu zagovarja kandidat nastop iz snovne, dadaktično-metodičn6>( ho dagoško-psihološke in jezikovne strani. 'hiti »»je S 'ha, "IS: "sil k(X '»ip rov 'me hto, V hlOf GLASBENA VZGOJA Predmet 1. letnik Solfeggio z diktatom Kontrapunkt in harmonija z analizo Zgodovina glasbe Zborovska literatura Dirigiranje z zborovodstvom in izobrazbo glasu Zborovsko petje in skupinska igra Klavir s partiturno igro Spoznavanje instrumentov in prirejanje za ansamble Kitara 2.letnik Solfeggio z diktatom Kontrapunkt in harmonija z analizo Zgodovina glasbe Zborovska literatura Metodika glasbenega pouka Dir. z zbor. in izobr. glasu Oblikoslovje Zborovsko petje in skup. igra Klavir s partiturno igro Fonetika s kulturo izražanja Spoznavanje instrumentov in prirejanje za ansamble Kitara pr- zimski s. Semester v.______________pr. letni s. v. 30 27 30 14 30 30 25 27 14 15 15 15 27 45 14 29 30 15 15 26 15 15 15 35 45 14 30 15 30 15 15 15 33 15 10 15 15 15 15 1.5 15 35 14 30 30 30 15 is 33 20 15 9 15 15 15 POGOJI ZA VKLJUČITEV \ PROGRAM GLASBENA VZGOJA Z ZBOROVODSTVOM v program za pridobitev višješolske izobrazbe iz glasbene vzgoje z zborovodstvom, smeri pedagoške enopredmetne, z naslov om predmetni učitelj glasbene vzgoje in zborovodja na osnovni šoli, se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu srednjega usmerjenega izobraževanja.Opraviti morajo preskus znanja iz solfeggia, glasbene teorije in klav irja (po programu pedagoške srednje šole) ter pregled razvoja glasbene kulture. Listi, ki so končali program srednje glasbene šole, opravijo preskus./nanja iz spremljave pesmi. 'S hiti] S "na Pon, •kse "»'it lei P: »hni 'hit. S preskusom iz posebnih sposobnosti in znanj se lahko vpišejo v progr) kandidati s končanim programom srednjega usmerjenega izobraževanja, ' imeli v tem programu vsaj 400 ur slovenskega jezika. 280 ur tujega jezika, 140 ur zgodovine, 70 ur pedagogoke, / 70 ur psihologije. Kandidati, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti preskus znanj3 j'*1 predmetov, pri katerih v opravljenem programu ni doseženo navedeno ŠR'1 ur. Preskusznanja obsega razliko med programom, ki ga je kandidat konča'’1 programom teh predmetov v družboslovni in pedagoški usmeritvi. ’hra 'tlel ilS ■'8S 'DS % 140 7() t70 3S(| Navodila za izvajanje predmetnika Študij ob delu poteka v treh ciklusih, vsak ciklus traja eno leto. Med v*®1* tremi ciklusi so zagotov Ijene tretjina vseh ur predgvanj in seminarjev reda'- e^ programa m vse vaje. Študent se vpiše v ciklus,"ki poteka, in konča programt Pr( treh letih. Praktičnega pedagoškega dela so oproščeni tisti kandidati. ki5(’! rv' eno leto uspešno poučevali predmet, ki ga študirajo. ' ‘ "št; »de Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik j V drugi-letnik se lahko vpiše študent, ki je opravil izpite iz didaktike, u'6 "El "el v metodologijo pedagoškega raziskovanja, SLO in DS SFRJ 1, dva izpi^ S izbiri iz skupnih predmetov, izpit iz spoznavanja instrumentov, kolokvij izzč "» dov me glasbe, kolokvij iz solfeggia z diktatom? kolokvij iz dirigiranja z zb0,l, vodstvom in izobrazbo glasu, kolokvij iz klavirja 1 in 11. 'de. vai Pogoji /a sltlep študija jfcj^ Diplomskgzpit: klavzurna naloga iz harmonije in kontrapunkta tertrod6'' diplomski izpit iz predmetov: dirigiranje z zborovodstvom iz zborov skegR5 metodike glasbene vzgoje in zgodovine glasbe. ''h LesNa vzgoja m e t torij* teorii0 tel- vzg°ie ji rijj 1,1 metodika šolske telesne vzgoje (tv,01"')8 in antropometrija '\Vmoe l".Vna motorika Jlain Sin metodika atletike I. se' tor *» tori: metod, plavanja I. tori- !n n,ei0rro r matematike, teh-)sif io^ Vzgoje in gospodinjstva za evanje na razredni stopnji irn® riložnost za idealiste te pe ^°'e’ Vpišejo se lahko anjtep1’ ki so se z višješolskini ije 'Jfini usposobili za poučeva-(;v na razredni stopnji, za pou-Hd otro*<' z motnjami v tele-etA ^,n duševnem razvoju ali pa 6 tii^re^nietne učitelje z vezava-’1(1 so podrobneje opredeljene c.azpisu. Razpis je objavljen v .V pStevilki Prosvetnega delavca, .i r(agram je nov in ga kaže vsaj ^ °ako predstaviti. Najbrž ne j Polirano, če rečemo, da gre ,, ,„,ITlanjšo reformo v stalnem aC'>ževanju “Ho i • J teli, »Ižin >alj učiteljev, saj Pristojnim organom pred-da se zaradi tehtnosti in ? študija program konča s či, .no priznanim naslovom k* |,j*eU~specialist. Od drugih šol-!a reform se naša loči po tem, laSm° jo zasnovali kar doma. ^iena pa še ni. Zato vas valj .°> da ,nam pridete pomagat, raj° bomo skupaj izpeljali do iltuij^piem ko je postalo jasno, da -'sokošolskega izobraževanja v v at ■ i-ev ne moremo obetati ' 6,1 J.'n za vse, smo pomislili, da Ž »af0riprnravili,Pr°gramp ki, bj. bil ! ^ manj Kot visokošolski in v i« f,i' ezen, ki pa bi ga lahko za-vjlt e 1 uresničevati takoj. Odločiti Inrf bilo treba le še, katerim uči- , i d lent bi program namenili. O j”1 n> bilo treba dolgo premiš-ati. Program smo pripravili h'Realiste, ki pa jim r —()()njkati realizma. Da je v*dno iz nadaljevanja, uvedbo specializacije kot nijCs„jeneSa stalnega spopolnje-;Vai ?nJa želimo doseči več ciljev. ■ l-ii| ^re-ise bodo udeleženci nau-J Poučevati predmete, ki so rsčeni v program, na celotni redni stopnji. Posebno pogost bomo namenili njiho-praktičnemu usposablja- ne sme to res, f' rifi, Hi iz 4 Veim 'ed študijem se bodo udeleže' usposobili za ustvarjalno tp • Pr‘ tistih inovacijskih pro-tdri^ v k’ 50 didaktično-me-S(r lc,'e narave. Učitelji se bodo . °kovno usposobili za uvaja-' jjj lakšnih novosti na svoji šoli p širše m okolju, dčakujemo lahko tudi, da’ 3«do teai. !n del, . absolventov specialistič-študija izšli pisci učbenikov j. ovnih zvezkov, pisci stro-a n'b člankov in ustvarjalci L 'h učnih pripomočkov za ra- L 0,11 Pouk in za šole s prilago-f ,1,'!1' programi. rjj|Vcltelji, ki se bodo specializi-ijeCp.P0 novem programu, bodo laže prevzemali vodstvo # ^ bočnih strokovnih aktivov in teC j.e,ltorstvo za mlade kolege in it\i (jUdente kadrovskih šol. Id® !tlP?!TI0’ da bodo z njihovo po-rtri ^Jo kadrovske šole laže pri-jnj® LpV‘*e mrežo hospitaqijskih pr* v pikov, pedagoško-razisko-pf jf16 organizacije pa bodo laže i (Jr teie sodelavce za raziskovalne obnovitvene programe. •ett^Pocialistični študij bo imel I,;.1 Pomembno razvojno vlogo. vCltelji, ki se bodo vključili bodo lahko najbolj kon-tnP sodelovali pri ustvarja-dit i Učnih programov za prihod- # v'sokošolsko izobraževanje (la k' .v! sal n' mogoče misliti, konč serianji osnutki že do- l^fogram specializacije bo h_.^emben vir izkušenj tudi za Mednje delo kadrovskih šol. a k Ifhiirn"” s!oPnj° rneci rioseda- ^cializncije so namreč zasno- tako, da predstavljajo °ra- v®aiešolskim načinom izo- ki ga načrtujemo za °Šram obsega okrog 400 ur tuširanega študijskega dela. lobP^ftutnik so uvrščeni tile tel ■" hZni predmeti: , lologija z metodiko 60 ur [Jjuja z metodiko 60 ur ' ka z metodiko 60 ur rnemina psihologija j-podicuo didaktičn 60 ur didaktični -ve m mar. nastopi 10 ur Študentje izberejo k temu še matematiko z metodiko (120 ur) ali pa tehnično vzgojo in gospodinjstvo z metodiko (120 ur). Obseg posameznih predmetov je prilagojen predvidenemu obsegu teh predmetov na visoki stopnji za študente ob delu. Značilno za učne načrte naštetih predmetov je, da upoštevajo sestavo učnih načrtov za SND, SN, matematiko in elemente gospodinjstva na razredni stopnji pouka, s 5. razredom vred. Zelo poudarjena je aktivna udeležba študentov, za kar je predvideno laboratorijsko delo, delo v delavnicah, seminarsko delo, hospitacije in nastopi. Med študijem bo študent opravil po eno seminarsko nalogo iz metodike prvega in drugega izbirnega predmeta in eno seminarsko nalogo iz razvojne psihologije. Diplomo o končanem študiju dobi na podlagi uspešno opravljenih izpitov iz vseh predmetov, potem ko pripravi in uspešno izvede vse nastope in ko v strokovni ali poljudni literaturi objavi vsaj 10 strani pisnega gradiva za učitelje ali učence iz tematskih področij svojega študija. Program je v enem letu mo-goče izvesti ob prostem času, če bodo imeli udeleženci proste petke. Delo bi tedaj potekalo ob petkih in ob sobotah. Kandidati naj se za takšno razporeditev delovnega časa dogovarjajo na šolah. Če pa bi se izkazalo, da večina kandidatov v svojih kolektivih ne bi mogla doseči študijskih petkov za eno leto, bomo program izpeljali v glavnem ob sobotah in v obliki strnjenih tečajev. Zaradi hospitacij in nastopov bo del programa vseeno treba izvesti ob petkih. Pričakujemo lahko, da bodo šole podprle tiste učitelje, ki žele spopolniti svojo izobrazbo in da se s študijskimi petki ne bo preveč zatikalo. Učitelj bo moral k temu dodati še vsaj dvakrat tolikšen delež svojega prostega časa, da bo lahko opravil vse študijske obveznosti. Izredno kočljivo je seveda finančno vprašanje. Pedagoška akademija je predvidela zelo nizko šolnino, brez katere pa po dosedanjih predvidevanjih ne gre. Poleg tega bodo imeli učitelji dodatne stroške s prevozi in s prehrano, nekaj pa tudi z literaturo. Učiteljem svetujemo, da zaprosijo za namenska sredstva pri občinskih izobraževalnih in raziskovalnih skupnostih. Morda si lahko zagotove enoletno štipendijo. Del stroškov pa jim bo najbrž poravnala šola iz sredstev za stalno izobraževanje. Najbrž pa je treba računati vsaj delno tudi na lastne denarne vire. Upati je, da se je lastnemu denarnemu prispevku učiteljev v glavnem mogoče izogniti. Pedagoška akademija bo na vse načine poskušala specializantom pomagati pri reševanju organizacijskih in denarnih težav. Na koncu se seveda zastavlja takole vprašanje. Recimo, da se nekdo odloči za specializacijo in vsaj leto dni temu nameni velik del svoje moči, časa in denarja. Kaj bo imel od tega? Večji osebni dohodek, več ugleda? Učitelji veste, da vam ne moremo obetati nič takšnega. Celoten sistem šolanja sicer temelji na domnevi, da bodo ljudje z več izobrazbe bolje opravljali svoje delo in da so potemtakem upravičeni do večjega dohodka. Pri plačevanju učiteljev pa tega načela ne upoštevamo povsem. Ugled v družbi se ljudem pogosto odmerja po osebnih dohodkih in po vplivu, ki ga imajo na družbene odločitve. Specializacija vam takšnega ugleda ne bo kaj prida povečala. Zdaj torej veste, zakaj smo program pripravili za idealiste, ki imajo več kot samo zrnce realizma. Specializacija je namenjena tistim, ki jim je šolsko delo vir veselja, osebne_sreče in poklicnega zadovoljstva " Tem idealistofn bomo poskušali pomagati, da svoje delo še oboga-te. Ce žive med kolegi, ki menijo podobno, jih bodo ti bolj cenili. Če starši otrok kaj dajo na kakovost pouka, se bo specialistom povečal ugled v njihovih očeh. Ce njihovo okolje ceni dobro delo, se jim bo povečal tudi ugled. Predvsem pa vam bo vsem, ki se boste vabilu odzvali, zrasla samozavest. Med prvimi boste, ki boste napravili nov pomemben korak k profesionalizaciji našega poklica. Če se boste kdaj kasneje odločili za študij na visoki stopnji, vam bomo izpite iz specialističnega študija priznali. Čemu pa potrebujete realizem? I, zato vendar, da boste organizacijsko, duhovno, materialno in finančno zmogli izpeljati celoten načrt. Kaj pa mi? Z vami bomo ves čas. Na to se lahko zanesete. Edini pogoj je, da se vas nabere vsaj dvajset. Ko vas bo toliko, vas bomo povabili na pogovor. Pohitite s prijavami! Z vami bi se radi sestali že pred koncem februarja. JANEZ FERBAR strokovne izpopolnjevanje Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, PEDAGOŠKA AKADEMIJA, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 razpisuje v okviru permanentnega izpopolnjevanja vzgojno-izobraže-valni program za izpopolnjevanje po končanem višješolskem programu, ki omogoča pridobitev naslova SPECIALIST, in sicer iz naslednjih usmeritev: 1. NARAVOSLOVJA IN MATEMATIKE 2. NARAVOSLOVJA IN TEHNIČNE VZGOJE V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali: — višješolski program za učitelje razrednega pouka — višješolski program za učitelje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — višješolski program za učitelja predmetnega pouka iz dveh od naslednjih predmetov: matematika, fizika, kemija, biologija, tehnična vzgoja in gospodinjstvo. in imajo vsaj eno (1) leto učne prakse. Akademija bo izvajala razpisani program 2 semestra (1 leto), z izvajanjem programa pa bo začela v študijskem letu 1984/85 ali ko se bo na razpis prijavilo najmanj 20 kandidatov. Šolnina znaša 29.000,00 din. Vse podrobnejše informacije dobite na sedežu akademije (tel. 340-561). Prošnjo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte na PA, Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana. Svetilka, delo Polone Cedilnik, diplomantke Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani Novo znanje za vsakdanjo rabo Z ustanovitvijo Centra za pedagoško izpopolnjevanje leta 1979 je začela Pedagoška akademija v Mariboru organizirano in načrtno pedagoško spopolnje-vati delavce v vzgoji in izobraževanju. V sodelovanju z območnimi organizacijskimi enotami Zavoda SRS za šolstvo v Mariboru, Dravogradu, Celju in Murski Soboti so se na podlagi ugotovitev pedagoških svetovalcev in izkušenj učiteljev praktikov ter učiteljev na Pedagoški akademiji začeli oblikovati programi pedagoškega spopolnjevanja za predmetne in razredne učitelje osnovnih šol. Pedagoško strokovno spopol-njevanje je zasnovano v naslednjih temeljnih programih: — program rednega spopolnjevanja, ki ne razširja profila, pač pa obnavlja znanje in ga spo-polnjuje z novejšimi izsledki; — program funkcionalnega spopolnjevanja pomeni dopolnjevanje profila z znanjem, ki je potrebno za opravljanje posebnih delovnih nalog; — program za pridobitev pe-dagoško-andragoške izobrazbe za delavce v višješolsko izobrazbo, zaposlene v usmerjenem izobraževanju. Organizacijski in vsebinski prijem se je izoblikoval na podlagi dogovorov v programskem svetu Centra za pedagoško spo-polnjevanje, ki s svojo sestavo omogoča strokovno informacijo o možnosti uporabe vsebin in organizacijskega vzorca v praksi. Odkar obstaja Center za pedagoško izpopolnjevanje na Pedagoški akademiji v Mariboru, je bilo od leta 1979 do 1983 organiziranih osemnajst seminarjev po programu rednega izpopolnjevanja, ki ne razširja profila, in po programu za pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe za delavce v srednjem usmerjenem izobraževanju. Izobrazbo po slednjem programu si je pridobilo 94 delavcev v usmerjenem izobraževanju, po programu rednega izpo-■ polnjevanja pa se je spopolnje-valo 1380 učiteljev razrednega pouka in 1106 učiteljev predmetnega pouka. Poudariti moramo, da so bili programi rednega strokovnega -spopolnjevanja zasnovani v treh tematskih sklopih, in sicer kot programi aktualnih strokovnih tem, programi aktualnih psiholoških, pedagoških in didaktičnih tem in programi aktualnih idejnopolitičnih tem. Vsi trije sklopi so sestavljali skupni osemnajsturni seminar ali program strokovnega spopolnjevanja učiteljev osnovnih šol. Smernice za življenje in delo osnovne šole, zlasti pa uveljavljanje novosti v učnih načrtih, so v šolskem letu 1983/84 zahtevale tudi ustrezno usmeritev pedagoškega spopolnjevanja. Glede na to posebnost je bilo organizirano pedagoško spo-polnjevanje za predmetne učitelje tehnične, telesne, glasbene in likovne vzgoje ter fizike. Program spopolnjevanja je poleg pregleda novosti v učnih načrtih in novosti v stroki vseboval tudi prvine uveljavljanja predmetnega učitelja kot mentorja v usmeritvi od prvega do četrtega razreda osnovne šole. Spopolnjevanja se je udeležilo 1321 predmetnih učiteljev. Pri iskanju poti za aktualno, povezano in ustvarjalno delo so Center za pedagoško spopolnje-vanje, zlasti pa usmeritve tehnične vzgoje in fizike sodelovali tudi z organizacijami združenega dela. Zgledno je sodelovanje z Iskro v Kranju, kjz velikim posluhom pomaga pri inovacijskih, raziskovalnih in strokovno spopolnjevalnih prizadevanjih študentov in učiteljev na teh usmeritvah. Spremljanje dosežkov — pobude za nadaljnje delo Koliko je bilo strokovno spo-polnjevanje učiteljev razrednega pouka uspešno? Na dokaj obsežen vprašalnik o tem je odgovorilo 660 udeležencev pedagoškega spopolnjevanja. Snemalni instrumentarij je vseboval tudi takšne spremenljivke, ki omogočajo vpogled v starostno in izobrazbeno sestavo udeležencev in njihova mnenja o opravljenem spopolnjevanju in želje za prihodnje strokovno spopolnjevanje. Iz analize predstavljamo zlasti tiste ugotovitve, ki jih bo treba v prihodnje še posebno upoštevati pri načrtovanju vsebin in organizacije pedagoškega strokovnega izpopol-, njevjinja, ' . • V sklepu o uspešnosti strokovnega spopolnjevanja učiteljev razrednega pouka moramo upoštevati starostno in izobrazbeno sestavo učiteljev. Več kot dve tretjini vprašanih učiteljev sta stari od 30 do 50 let. Med temi jih je 62,2 % s srednjo strokovno izobrazbo, le 37,7 % jih ima višjo strokovno izobrazbo. Podatki kažejo tudi določeno usmeritev pri načrtovanjih vsebin strokovnega spopolnjevanja učiteljev na razredni stopnji osnovne šole. Analiza o delovnih razmerah, v katerih opravljajo svoje delo anketirani učitelji na razredni stopnji, kaže slab odnos odgovornih — pedagoških vodstev 1 šole do vzgojnih področij; to se kaže v organizacijskem, gmotnem in vsebinskem reševanju teh vprašanj. Udeleženci menijo, da je vzrok zaostajanja na teh področjih treba iskati tudi v premajhni ravni znanja razrednega učitelja. Ali so bile teme za strokovno spopolnjevanje primerno izbra-ile? Večina vprašanih je to potrdila, hkrati pa menila, da je bilo za tako obliko strokovnega izpopolnjevanja dovolj ur. Le tretjina učiteljev meni, da je treba tovrstnim temam nameniti več časa. Metode in oblike dela v tako imenovanih strokah so bile po mnenju večine primemo izbrane; to je razumljivo, saj imajo učitelji teh področij več . možnosti za posredno ustvarjalno delo. Sicer pa vprašani menijo, da bo treba v prihodnje oblikovati take skupine semina-ristov, ki bodo lahko kar najbolj sodelovali pri spopolnjevanju. Kar 8/10 udeležencev ugotavlja, da so si na seminarjih pridobili novo in uporabno znanje. Nad 76% vprašanih meni, da bi kazalo organizirati v prihodnje strokovno spopolnjevanje z enakimi vsebinami in v prav taki obliki. Spopolnjevanje — sestavina delovnega načrta vsake šole Več kot 2/3 udeležencev si želita stalnih stikov s Pedagoško akademijo. Menijo, da bi morali objavljati uporabne izsledke raziskav in pripomočkov ter seznanjati učitelji z novimi oblikami in metodami dela in-z novo literaturo. Posebno pozornost naj bi namenili razvoju metodik. Opravljena analiza je še posebno pomembna kot objektivno izhodišče za nadaljnje načrtovanje pedagoškega strokovnega spopolnjevanja učiteljev osnovnih šol. Pri nadaljnjem delu bo treba upoštevati zlasti tele ugotovitve: — Vsebine strokovnega izpopolnjevanja naj bodočim bolj uporabne in operativizirane. — Izbrati je treba čim več aktivnih oblik, spopolnjevanja, zato morajo biti skupineN udeležencev primemo velike. — Udeležencem je treba dati pisno gradivo v obliki tez in pre? gled glavnih tem, ki jih bodo usmerjali v samostojno delo med posameznimi strokovnimi spopolnjevanji. — Strokovno spopolnjevanje naj bo vsakoletno, vnaprej načrtovano delo, ki mora postati sestavina delovnega načrta vsake vzgojno-izobraževalne organizacije. — Obravnavano gradivo je ponavadi preobsežno, zato udeleženci predlagajo manjšo obremenitev v enem dnevu ali večkratno srečanje v določenem obdobju. — Strokovno spopolnjevanje je treba krajevno čimbolj približati udeležencem. — Čas za pedagoško strokovno spopolnjevanje moramo objektivno upoštevati v metodologiji vrednotenja 42-ume učiteljeve delovne obveznosti. Ob predstavljanju vsebinskih in organizacijskih vidikov ne moremo mimo problema financiranja te dejavnosti. V povezavi z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v severovzhodni Sloveniji smo oblikovali Samoupravni sporazum o pedagoškem strokovnem spopolnjevanju in njegovem financiranju, pogodbe o programu dela pa pomenijo neposredno obliko menjave dela. Menimo, da je ta oblika dela zaživela, vendar bi poenoteno sistemsko financiranje stalnega pedagoškega spopolnjevanja delavcev v vzgoji in izobraževanju na območju celotne Slovenije pripomoglo k ustreznejšemu vrednotenju tega izredno pomembnega področja učiteljevega dela. LOJZE FOŠNARIČ ------------ , nove knjige Umetnost razmišljanja in sporočanja Med zanimivimi knjigami, ki so izšle pri Dopisni delavski univerzi Univerzum z letnico 1984, je tudi knjiga dr. Jana Makaroviča. Razlaga, kako uspešno študirati, raziskovati in predstaviti svoje ideje, rfjen glavni naslov pa je Misel in sporočilo. Priročnik je namenjen študentom družboslovnih ved, kar pa v ničemer ne omejuje njegove splošne uporabnosti. Delo naj bi poznali tudi učitelji, kajti problematika se v celoti nanaša na šolsko ozračje. V petih delih: Umetnost iskanja informacij, Shranjevanje in urejanje informacij, Umetnost mišljenja, Umetnost pisanja, Umetnost govornega nastopanja je pisec, psiholog po stroki, zajel lep kupček snovi in jo pregnetel z duhovitimi osebnimi stališči do obravnavanega problema. Temeljna odlika dela je poleg znanstvenosti iskrivi esprit, cenjena črta strokovnega pisanja, ki pa ne v tej ne v drugi vrsti priročnikov ni najbolj pogostna. Pisec je mimogrede povedal precej bridkih na račun našega šolstva, ki v učeče se glave tako vztrajno grmadi snov, bore malo pa uči razmišljati. Namen pričujočega dela je ravno ta: človeka, ki se je odločil študirati, navajati k oblikovanju lastnih stališč in mu povedati, kako je mogoče misel ustrezno ubesediti. Hkrati je to eno redkih strokovnih del, ko se pisec ne pomišlja zrahljati plotu jezikovne zvrstnosti, ampak žlahtni sporočilo s sočnostjo metafor (Zemlja pa z vsem človeštvom vred kroži okrog njega in vrh tega opleta še okrog lastne osi). Že uvod se odlikuje po jedrnati predstavitvi problema, obenem pa po poštenosti, nujni prvini vsakega resnega pisanja. Priročnik obravnava področje sporočanja in mišljenja in bi mogel že v srednji šoli nadomestiti kak težaven učbenik, predvsem pa naj bi iz otopele zaverovanosti zbudil tega in onega učitelja. Učitelj ima kot poklicni mentor mladih ljudi v rokah vatel in platno, od njega je konec koncev odvisno, ali bo učence učil učiti se in razmišljati ali jih bo krmil z učno snovjo za čimbolj natančno reprodukcijo sebi v veselje, nikomur pa v prid. Hotelo se mi je zapisati, da bi knjigo Misel in sporočilo morali poznati učitelji slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo, saj se problematika niti za las manj ne tiče vseh drugih šolnikov. Poznavanje vsebine lahko korosti naključnemu bralcu in strokovnjaku, najsibo univerzitetnemu »predavatelju« ali družbenopolitičnemu delavcu. V središču pozornosti je sicer študent družboslovnih ved. Bolj študentek kot študent, kajti če bi bili ti v umetnosti sporočanja in razmišljanja veliki mojstri, bi jim Makarovičeva knjiga, taka kot je, komaj še kaj koristila (dela sta izdala FSPN in Center za samoupravno normativno dejavnost). Študentje družboslovnih ved prihajajo iz srednjih šol, v te pa učenci iz osnovne šole: Tako je tudi ta krožni tok sklenjen. Krožni tok informacij je kratko sklepno poglavje knjige. Za informacije gre namreč od prve do zadnje strani; za verbalne oblike sporočanja, za pisanje in govorno nastopanje. Sporočanjskih oblik je več, toda prav te »prevladujejo v družbenih in humanističnih znanostih, ki imajo opravka s človekom.« BERTA GOLOB Zapleteni svet v čudežni deželi Knjiga logičnih ugank ameriškega avtorja Raymonda Smullyana Le dve leti po natisu ameriškega izvirnika je izšla pri Državni založbi Slovenije prevedena knjiga logičnih ugank ALIČA V DEŽELI UGANK. Knjiga je nenavadno zamišljena: ameriški logik RA VMOND SMULL VAN je znal sodobno logiko predstaviti preprosto in sodobno, tako da je probleme logike prestavil v domiselni pravljično-fantastični svet Letvisa Carrolla in njegovega dela Aliča v čudežni deželi. Tudi sama zamisel uganke je privzeta iz tega besedila, pa tudi logični in matematični problemi so ena od prikritih sestavin Carrollove knjige. Iz uganke kot tiste literarne zvrsti, ki je močno povezana s strokovnim doživljajskim in izkustvenim svetom, in iz gro-teskno-fantastičnega sveta Carrollove dežele in njenih prebivalcev je nastala zanimiva knjiga ugank, kakršne pri nas še nismo imeli. Pisec je z občutkom in smislom za literarno oblikovanje dal suhoparnemu svetu logike in njenih zakonitosti drugačno, poljud-nejšo in privlačnejšo obliko. Upošteval pa ni le zamisli, marveč tudislog Carrollovega pisanja, po katerem se je pri pisanju zgledoval: besedilo te knjige učinkuje lahkotno in neprisiljeno, obenem miselno zaposluje in zahteva od bralca vseskozi pozornost in natančnost, saj lahko le tako rešuje zastavljene probleme. Smullya-nova knjiga je, tako kot obe Car-rollovi, Aliča v čudežni deželi in Aliča v ogledalu, namenjena bralcem vseh starosti; več kot osemdeset ugank v njej je različne zahtevnostne stopnje. Zasnovane so na dveh ravneh: del ugank, ki sestavljajo predvsem prvo in četrto poglavje so dovolj preproste, aritmetične, namenjene otrokom od dvanajstega leta; drugi del pa so logične uganke, ki jih lahko rešujejo otroci tedaj, ko so že sposobni hipotetičnega mišljenja in sklepanja na podlagi formalne logike; teh je največ v osmem, devetem in desetem poglavju in seznanjajo z osnovami logike. Besedilo je sestavljeno tako, da je iz informacije vedno mogoče razbrati rešitev. Zanimivo je tudi zato, ker ne navaja le k logičnemu mišljenju; temveč uči tudi širine mišljenja: pot do rešitve marsikdaj ni enosmerna, uganko je mogoče rešiti na različne načine, ki vodijo do enakega rezultata. Pred nami je torej knjiga, v kateri so zbrane zgodbe in uganke —zato bo zanimiva tudi, če ne rešimo nobenega problema in jo zgolj preberemo. Od sna do zvezd Antologija jugoslovanske mladinske proze Pri Dopisni delavski univerzi Univerzum je izšel antologijski izbor kratke proze za mladino z naslovom OD SNA DO ZVEZD. Sestavljalec antologije Dragutin Ognjanovič je zajel vanj le tista besedila jugoslovanskih piscev, ki so kakovostno in oblikovno' ustrezala zamisli o taki knjižni izdaji. Antologijski pregled je zasnovan, precej obsežno, saj so besedila zbrana kar v dveh knjigah, dodana pa sta jim uvodno napotilo za mlajše in prav tako njim namenjen informativni dodatek, v katerem so zbrani podatki o piscih. Dragutin Ognjanovič je napisal k izdaji še spremno študijo in v njej podal sistematičen literarnoteoretični pregled razvoja kratke mladinske proze v jugoslovanskem merilu. Ta se je počasi in pretrgano razvijala tja od prvih upodobitev otroštva v romantiki prek bolj psihološko pretanjene proze v obdobju moderne do različnih odsevov življenjskih dogajanj v prozi vojnega časa in v obdobju med obema vojnama — vse do druge polovice tega stoletja, ko se je kratka proza močno uveljavila. V .tej pripovedni zvrsti so začeli ustvarjati številni pisci, ki so v dvojnosti med realističnim in domišljijskim najpopolneje izoblikovali avtobiografsko, humoristično in fantazijsko zgodbo. Pisec obdela v študiji še razvoj kratkeprozcin uveljavljanje njenih oblik v slovenski, srbski, hrvaški, bosansko-hercegovski in makedonski mladinski literaturi. Ognjanovič je izbral za antologijo kratka besedila, ki naj bi po obdobjih, tematiki, slogovno ter v pripovednih oblikah predstavila najboljšo kratko prozo, ki so jo ustvarili jugoslovanski pisci v tem stoletju. V prvi knjižni razdelek z naslovom OD SNA DO ZVEZD so uvrščene same pravljice, ki pa le redko ustrezajo klasičnemu pravljičnemu vzorcu. Marsikdaj se v njih prepletata realnost in fantastika, pri nekaterih je preteklost uporabljena zgolj kot pripovedno ozadje, druge pa so spet izrazito poetične in svojevrstno pripove-. dovane. Taka pripoved pa tudi v prevodu marsikdaj odseva posebne značilnosti izvirnega jezika, v katerem so nastale. Kratka proza, zbrana pod naslovom ODVZETE RADOSTI pretresljivo in prizadeto pripoveduje o otrokovih stiskah. Ta besedila pričajo o obdobju v začetku dvajsetega stoletja, ko je nastal premik iz fantazijskega načina pripovedovanja v realistično-psihološki pripovedni način. V teh pripovedih, pa tudi v naslednjih besedilih je osrednja oseba otrok. Pod naslovom K SONCU so zbrane bolj ali manj realistične pripovedi iz časa, ko je otrokovo duševnost in njegovo življenje zaznamovala vojna. Druga antologijska knjiga zajema v razdelkih ROKE IN KRILA, IGRE, KOŠARICA SMEHA in ČUDESA VSEH ČUDES idejno in slogovono raznovrstnost in domiselnost v ustvarjanju za otroke, ki je skozi spremenjeno perspektivo —projekcijo otrokovega sveta, doživljanja in izražanja v besedilu namesto klasičnega načina pripovedi bolj poudarilo posamezne sestavine — igrivost, fantazijo in humornost kot pomemben del otroškega sveta. Sestavljalec te precej obsežne izdaje, namenjene mladini, si je torej prizadeval, da bi bila antologija predvsem kakovostna, enotno zasnovana in izpeljana po strogih merilih, ki ustrezajo naravi kratke proze in zagotavljajo njeno kakovost. Kaj pa bralec, ki sta mutidve knjigi predvsem namenjeni? Morda se bo kljub kakovosti izbranih besedil ob branju tu in tam dolgočasil. Pripovedi namreč niso vse enako zanimive, kar je treba verjetno pripisati tudi sami naravi kratke proze. Pa vendar daje ta antologija pregled te pripovedne zvrsti, kakršnega zlepa ne dobimo. V obeh knjigah so tudi najlepši prozni zapisi, kar jih pozna jugoslovanska književnost za mladino. VLASTA KUNEJ Svetilka, delo Rosane Lesnika, učenke 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani Temeljno literarno branje Domača in tuja leposlovna dela v zbirki Kondor z Mladinska knjiga Zbirka Kondor je bila vse doslej predvsem informativno branje, ki naj bi širilo razgledanost in dopolnjevalo srednješolsko znanje in vedenje o književnosti. V najnovejših izdajah pase konceptualno širi s področja leposlovja tudi na področje filozofije in deloma slikarstva, vendar le toliko, kolikor je ustvarjalnost s teh področij povezana z literarnim. Najnovejše knjižnice prinašajo poleg filozofskih spisov in dramatike avtorjev svetovnega slovesa tudi pisma in razprave slikarjev ter malo manj znano slovensko dramatiko in izbor slovenske poezije. V P 'ort Prip V srednješolskem pouku je že nekaj časa nadvse potrebna knjiga, ki bi pregledno predstavila povojno pesniško ustvarjalnost na Slovenskem; zato je Janko Kos pripravil antologijski izbor SLOVENSKE LIRIKE 1950—1980. Tridelna antologijska delitev obsega v. prvem delu pesnike starejših rodov, rojene od začetka prve svetovne vojne, v drugem so predstavljeni avtorji, . ki so se rodili po letu 1920 in do konca, druge svetovne vojne, v tretjega pa so razvrščeni najmlajši, rojeni po letu 1945. Sestavljalec opozarja, da v svojem izboru ni upošteval prav vseh pesnikov, ki so se pojavili v tem kronološkem razmiku, saj meni, dosodijo v ožji izbor avtorji, ki so za ta čas posebno značilni. Zato v antologijo niso sprejeta besedila starejših pesnikov, ki so po letu 1950 že končevali svoje delo, pa tudi ne pesniki prvih povojnih let, ki še sledijo starejšim, predvojnim pesniškim tokovom. Janko Kos je izbiral besedila posameznih pesnikov predvsem glede na njihovo duhovno-estetsko učinkovanje, z namenom, naj ne predstavljajo posameznega avtorja razvojno, ampak naj bodo samostojno branje, neobremenjeno z zgodovinskim razvojnim vidikom posameznikove ustvarjalnosti. V opombah, ki so poleg študije dodane lirike, so zbrani najnujnejši podatki o življenju in pesniških zbirkah posameznih avtorjev. Literarno in gledališko vredna pozornosti, vendar polpozab-Ijena je dramatika ANTONA LESKOVCA. V Kondorjevo knjižno izdajo z naslovom TRI DRAME so uvrščene zaradi omejenega obsega tri od njegovih petih ekspresionističnih dram: Jurij Plevnar, ostra kritika levega voditeljstva in nevedne, uporne množice, Kraljična Haris — drama o materialni in duhodni krizi meščanskega sveta v dvajsetih letih, zadnja drama Dva bregova pa je posvečena socialnim iztirjencem in odvečnim ljudem. Ponovni natis Leskovčeve dramatike, ki je še danes vsebinsko zanimiva in slogovno izvirna, odkriva pisca, ki je tako kot pre-nekatero pesniško ali prozno literarno ime ob Miranu Jarcu,-Ivanu Preglju, Stanku Majcnu in še marsikaterem slovenskem ustvarjalcu po krivici pozabljeno. Ob stoletnici Pregljevega rojstva je proza IVANA PREG- Slovenska ljudska pesem v izvirni podobi LJA, ki je bila v ;j zbirki doslej že predstavil11:,1 K0n<“*S fM Zgodovinskima romanoMa ^ minci in Plebanus Joannt5’ < polnjena še z njegovimi izb izbral, prevedel in jim spremno besedo in opombe^ ^ Gradišnik. po! Pob lov So v »sel 'ion S slovensko ljudsko pesmijo, njeno vlogo, razvrstitvijo in njenim pomenom za narodovo samobitnost se ukvarjajo literarni Zgodovinarji že več desetletij. O tem pričajo tudi številni in mnogovrstni izbori in izdaje slovenskih ljudskih pesmi. Knjiga slovenska pesem v besedi in glasbi, ki jo je izdala Državna založba Slovenije, sestavila pa Dušica Kunaver, je nekoliko drugačna od drugih knjig s tovrstno tematiko. Takšna je zaradi namena, s katerim je nastala, in ternu prila- vrstnega in obsežnega področja narodove ustvarjalnosti. Pesmi s področja ljudske glasbene umetnosti so izbrane ne glede na njihovo narečno izvirnost ali knjižni jezikovni zapis, ne glede na številne različice besedil, kakršne poznajo po različnih krajih. Pri izbiranju sta ji bili najpomembnejši predvsem izvirnost in priljubljenost pesmi in preprostost melodije. Taka, kakršna je, naj bi knjiga prijetno in nevsiljivo pomagala učiteljem, da bodo lahko pripravili vsebinsko zanimivejši in bolj domiseln pouk. ponazorjena s pesmijo. Vsekakor bo to delo širilo razgledanost po slovenski ljudski glasbeni kulturi, tradiciji in izročilu slovenskega ljudstva in^ njegove ustvarjalnosti ne samo šolarju pri nas, pač pa tudi v zamejstvu. Narodne pesmi v knjigi so vsebinsko razdeljene na domoljubne, na himne in vojaške pesmi, pripovedne, pesmi o krajih, obredne pesmi o letnih časih, o živalih, rastlinah in žalostinke. Takšna delitev je nastala predvsem zato. da bi učitelji pri pripra- ciklus opremlja uvodni katerem Dušica Kunaver %ta zarja na nekatere pregovori’ in verze iz narodne ustvarjdjk^ Pesmi v vsakem razdeli opremljene z notnimi zapdhjhl^ slikanimi iz zbirk Jurija ca, Mira Kokola, Luke Kr*) \ ca, Franceta Marolta, A)'O P Kumrove, Stanka Preka * Točt gih zapisovalcev. Knji^M^ opremljena tudi s starinski*1',..^ stracijami s panjskih laka, kakršna je, pričara IP Aj. polpreteklost in spomine nd™"*- TŠll A ^skusite tudi vi! '0rtni dan, ki je navdušil učence, učitelje in starše p.°snovni šoli Tineta Rožanca 'rničah smo se odločili, da pp 0 y enem od športnih dni , .k .!av'Ii pravi planinski pohod, leto smo vedno obisko- bližnje izletniške točke, kot 'na gora, Rašica in Kata-r so se cilji ponavljali, se iaio -tnanje za pohode zmanj- lna.K, A p Š; e ?ani jijL ^ko pri učencih kot učite-vl; pokazalo se je, da želijo /»tni Večie obremenitve, več informacij ob temeljni Zato smo tokrat izbrali Sik 2237 najvišji vrh Kara' l^telji telesne vzgoje so pre-^ Pal'1 Pot najprej sami, si ogle-teren, se o tem pogovorili z , 'n sodelavci ter se skupaj Al 'tvV*' Za te^e razl'oice: učenci v 'ii 'n drugih razredov naj bi se ()tlv0Pazc)vanju bližnje okolice se[ feIZPe*' na Smarno goro ter na j. u Pod vrhom uresničili že 'J C tpripravJjeni pyo8ram- ^ 3 ittSnf ’ l°reJ ucenci 0CJ tretJega ^0 J1'e§a razreda, pa bi se z vla-i^ H-J11 odpeljali do Žirovnice ter odšli do Valvasorjeve koče * 'Sin Atolom. Razdeljeni bi bili v ti fcPlne P° ^eset> vsako tako upino pa bi od vstopa na vlak Vrnitve v Medvode spremljal “Sli i s 1: ki je prej v šoli dobil napi-natančna navodila. Pridru-bo1 pnaj bi se jim nekaj staršev, za i". ,.emstvo pa smo povabili tudi 'ff' iin^lca Gorske reševalne e Ljubljana. Opremili smo :ft» ;o dvema brezžičnima oddajni-iffifi tila, po katerih bi se med potjo >ol v®raYufnevali in ob morebitni rit* vS' lahko poklicali pomoč. Ali' j:,. Valvasorjeve koče naj bi ho-,2% v eni skupini, po počitku in t f jv lc' pa bi se učenci razdelili v ’PS Bolje opremljene in frit) cjPravljene bi eden od učiteljev M, esne vzgoje, gorski reševalec, 'ff‘ h62110 število učiteljev in awJaj staršev spremljalo proti ajj^Jtola, drugi pa naj bi na fc • ■ ’ urug> Pa naj oi na i ti]'1'1111’ nedal“ °d koče, pripra-4 J Zabavne igre (vlečenje vrvi, sCSlal, ^ S bi ' Shk- u .Rialom, tek v vrečah). Pri vr- ^^ibi. , , J Utrujeni učenci vračali po isti se slabše pripravljeni in 17 tV\ • u ^bbdrugi Pa naj bi odšli naprej uKot-1 • . - - _ 4' >ke i (°5obleLa ter se po dolini Za-e spustili do železniške po- 'ta’ F Tako smo hoteli obremeni- nim sposobnostim učencev. Ker je posebno okolje zahtevalo celostno seznanjanje učencev — ti naj bi se navadili opazovati sebe in okolje — so učitelji naravoslovnih in družboslovnih predmetov s skupinami učencev že doma pripravili nekatere naloge. Učenci naj bi se orientirali v naravi, spoznavali in določali nekatere naravne in družbene geografske prvine, ugotavljali razloček v srčnem utripu in spremenjene frekvence dihanja zjutraj doma, na začetku vzpona in med njim, kameninsko sestavo tal ter nekatere zgodovinske in botanične značilnosti. Ob kratkih odmorih in počitku so jih učitelji telesne vzgoje nevsiljivo poučili o zakonitostih visokogorske hoje. Sledile so temeljite priprave vseh učiteljev na šoli, učenci pa so zvedeli vse o potrebni opremi, hrani in pripravi na športni dan. Staršem so odnesli vabila, naj se jim, če je le mogoče, tudi oni pridružijo na pohodu. V šolski avli je bila dalj časa na panoju obešena karta Karavank, na njej pa z zastavicami označena pot pohoda ter obvestila in slikovne priloge o potrebni hrani in opremi. Navdušenje so stopnjevala povabila, naj učenci postanejo planinci, ter napotki, kako in kje naj se pripravljajo na bližnji pohod. Žaradi slabega vremena je bilo treba pohod nekajkrat prestaviti, preden smo dočakali lep dan. Prav v tem času je ustrezno obveščanje stopnjevalo čustveno dobro ozračje, saj so učenci, učitelji in starši imeli dovolj časa za pogovore, za spoznavanje in dojemanje načrtovane akcije in za pripravo. Vse to je treba še posebej poudariti zato, ker je športni dan, če ni ustrezno pripravljen, vse prevečkrat zgolj podaljšek t.i. množične kulture in njenih dvomljivih dosežkov. Navsezadnje pa je šola le tista, ki vzgaja, in učitelj strokovnjak, ki mora učence voditi v spoznavanju vrednot; te pa se ne skladajo zmeraj z učenčevo »podedovano« kulturo, sprejeto v okolju, v katerem živi. Zato je ustrezna, dalj časa trajajoča priprava pogoj, da informacija doseže svoj namen ter pripomore, da začne učenec zavzeto sodelovati v dejavnosti. Da bi učence iz različnih kulturnih okolij, usmerili k vzgojnemu smotru, je velikokrat potrebno precej časa, znanja in motiviranosti. Zato je treba učence voditi tako, da jih v to usmerja doživljanje, smisel dejavnosti, igra v njej. Pri tem je izredno pomembna tudi spodbuda celotnega okolja, ki jim usmerja kulturno vedenje in jih oblikuje v osebnosti. Jutri imamo športni dan... Ob 6.30 smo odpotovali z vlakom, ob 7.30 pa že začeli pohod. Načrtovani program so učenci opravili med potjo. Skupina sedemintridesetih učencev in spremljevalcev je ob 10.30 odšla proti vrhu Stola, drugi pa so na bližnji planini začeli pripravljati vse potrebno za organizacijo zabavnih iger. Ves čas je bilo čutiti prijetno kolektivno ozračje. Verjemite, da je nekaj v tem, če si učenci delijo sendviče in tako potreben požirek pijače z učitelji, če skupaj z njimi sopihajo in se potijo v strmino, če ravnatelju spodrsne in pade pri igri z.njimi. Čutiti je bilo pristnejše odnose kot sicer v šolskem vsakdanjiku. Učenci so tokrat učiteljem drugače sledili in verjeli kot v tistih športnih dneh, ko učitelji stojijo ob robu bazena in jih le opazujejo pri plavanju ali pa se na pohodu »izgubijo«. Tudi učitelji so zgolj ljudje, ki jim ni žal koristno preživetega dneva, če se zanj resno pripravijo ter vedo, kam in zakaj gredo ter kaj morajo narediti. Med hojo navzdol smo po oddajniku zvedeli, da je vseh 37 učencev prišlo do vrha Stola in da se že spuščajo navzdol. Vrnili smo se z vlakom ob 15.30, skupina z vrha pa dve uri kasneje. Naslednji dan v šoli Doživetja prejšnjega dne smo naslednji dan v šoli morali razčleniti, kajti učencev in učiteljev k pogovoru res ni bilo treba siliti. Zvedeli pa smo tole: Vsi učenci in učitelji so brez težav zmogli pet do šest ur hoje. Učenci so sami opravili vse naloge, učitelji so bili le sodelavci, pomočniki in komentatorji. Pohod je minil brez poškodb, pa tudi preveč denarja ni bilo treba odšteti zanj ne učencem ne staršem. Športni dan je močno razgibal življenje v šoli. Potihoma smo priznali, da nas je veliko naučil, saj smo nekatere zadeve drugače dojeli. Bolje smo se spoznali, ni nam bilo težko opraviti tisto, kar smo želeli, vsi skupaj pa smo ugotovili, da so naši učitelji, učenci in šola prav prijetni. Za spomin smo dogajanja v šoli in na poti zabeležili na filmski trak. FRANC CANKAR in VIKTOR GROŠELJ &T Vsaj delno prilagoditi različ- II N,S|e*eslaba ^va meseca nas ločita od pomladi, časa, v katerem nara-V, pej °Vn' dl1«''* še prav posebno zaživijo. Učitelji in učenci jih bodo >0 C*" P° Svojih zan,is!ih in z novimi prijemi. O tem, kakšen na- Svetiika, delo Sonje Jančič, učenke 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani 4 4 hO' j ^redi urejenih zelenic, naša 4 [jr CVefja, grmičevja in okrasnih tfc ^Ves ob potoku, ki se izliva v linico, je prijetna stavba D ;snov Naravoslovni dan v prvem razredu lovni dan so pripravili učitelji in učenci Osnovne šole Zgornja "gota, govori tale sestavek. '1 p ves <4 ,esnico, j j^nov ?,t.V.s.eb strani jo obdajajo vino- ^ne šole Zgornja Kungota. 'rac jo uou f :{!l '> sadovnjaki in gozdovi, ki m^1° proti Svečini in Plaču v ijJno Pesnice; zaradi tega so tod i mnznrtcti va \/ i ”.'e možnosti za čebelarstvo. V 0 'raju' (. d'uznia, Ki sreje kar '0i^et čebelarjev. Med njimi so ';jL'a'n Bližnji okolici je čebelar-družina, ki šteje karštiriind- ^p^fLi in ljubitelji čebelarstva, je StrOk0Vnjaki’ P°Z' cf t!>v t0 '0 .Je sPodBudilo učitelje C CVne ^°'e’ s0 naravoslovni ^'Ij^t^menili spoznavanju čebe- He!>0^roben načrt naravoslovni3 d?eva ie nastal že jeseni, z šolskim letom. Sodelovali #seb' ^delji, učenci in tehnično lje le v dobri povezavi z oko-)ra(\ Naravoslovni dan sta pri-,ve ' ' Predvsem učiteljica pr-nljji3 razreda in predmetna učite-V^nlogije in kemije. Izbrali !’fvanj ' in šesti razred, k sodelo-HkovnU,Pa Povabili čebelarja, li-d/ičn a’ s*av'sta’ učitelja teh-pouPa 'n delovno orga-'TOja '1° Medex, ki je poslala ra-fj V0,ovoinino sv°jih izdelkov. 'F1 Dal razred J6 del dejavnosti 1 jločeii ’ ^ 50 bde natančno do-r0dah -V smotrih, vsebinah, me-»'Ki >n oblikah opravil zase, ‘fPltvij 1 pa skupaj; sklenil jih je 0rn »Kaj veš o čebelah« in z encev. samostojnih izdelkov Naravoslovni dan se je začel ob sedmi uri. Vreme tudi ta dan, kot večina aprilskih, ni bilo takšno, kot bi želeli. Ker pa so učenci, tako prvošolci kot šestošolci že poprej zbirali in zapisovali različne podatke in svoja opažanja o čebeinjaku in čebelah, jim zdaj ni bilo težko primerjati novih izsledkov s prejšnjimi. Oba razreda sta del vsebin obravnavala ločeno, del pa skupaj, vendar primerno stopnji prvega in šestega razreda. Učenci, prvega razreda so naravoslovni dan uresničevali po zaokroženih enotah, ki so jih razdelili v posamezne stopnje: — obisk pri čebelarju, ogled, opazovanje življenja in delo v čebelnjaku, čebele: — sodelovanje na kvizu Iz življenja čebel, ki so ga izpeljali učenci šestega razreda: — reševanje vprašanja o čebelah, ki so ga zanje pripravili šestošolci: — izdelava pripomočkov na lemo Čebelarstvo — za razredno razstavo; — priprava razstave pomladanskih cvetlic; — obisk šolske čebelarske razstave, ki jo je v sodelovanju s čebelarsko družino Zgornja Kungota pripravil dolgoletni čebelar; — kviz Kaj veš o čebelah: — ovrednotenje naravoslovnega dneva učencev, ki so prvip imeli »drugačen dan«: — sodelovanje s pisnimi pri- spevki v šolskem glasilu, na razstavi likovnih del in tehničnih izdelkov. Delo v šestem razredu je potekalo v skupinah. Vsaka skupina je imela kot »razpoznavni znak« risbo, ki je ponazarjala enega od številnih sestavin v čebelarstvu, namesto navadnih številk pa model satnice — šesterokotnike. Da bi predstavili čebelarstvo čimbolj celostno, so učenci pri svojem delu uporabili film o čebelarjenju, diapozitive, stenske slike, skice, povečevalna stekla, čebele, literaturo, seminarske in opazovalno-preučevalne naloge učencev. Uro so razdelili na: — pogovor o obisku pri čebelarju: — »leto dni s čebelami« — posredovanje podatkov o opažanju v čebelnjaku: — življenje v panju In zunaj njega; — predstavitev čebeljih pri-delkov in zdravje: — opazovanje bolezni čebel in vplivov okolja: — kviž Iz življenja čebel, na katerem so sodelovali učenci prvega razreda: — sodelovanje pri ureditvi šolske čebelarske razstave in izdelavi nekaterih učnih pripomočkov; — popularizacija čebelarstva s pisnimi in likovnimi izdelki v šolskem glasilu. Učiteljici, ki sta bili izredni mentorici in usmerjevalki, sta zamisel naravoslovnega dneva uresničili s prizadevnim, vsestransko pripravljenim in izpeljanim prikazom ne le za učence, marveč tudi za vse udeležence. Naravoslovnega dne so se udele- žili tudi učitelji, vodja aktiva prvega razreda, predmetni učitelji biologije in kemije, biologi srednjih šol ter svetovalci Zavoda SRS za šolstvo, Organizacijske enote Maribor. Ko smo razčlenili potek tega dne, smo iz opažanj izoblikovali tele številne ugotovitve: — Tema je bila tako vsebin- . sko kot organizacijsko primerno izbrana, posebno za okolje osnovne šole Zgornja Kungota. — Povezava med učitelji šole je zgled strokovnega sodelovanja- — Priprava, izdelava in uporaba učnih pripomočkov omogočajo poglobljeno delo tako na naravoslovnem kot na drugih vzgojno-izobraževalnih področjih. — Učenci sodelujejo pri preučevalno-raziskovalnih nalogah, sodelovanje društev, sekcij, organizacij združenega dela in mentorjev za nekatera področja pa bogati naravoslovne dejavnosti. — Da dosežemo enotne cilje, je 'posebno pomembna izmenjava mnenj o strokovnem delu v osnovni in srednji šoli, razvijanju in spopolnjevanju različnih metod in oblik dela. Nihče ni skrival zadovoljstva, ko smo ob koncu strnili svoje vtise. To so nam omogočili vsi, ki so kakorkoli povezani z vzgoj-no-izobraževalnim delom Osnovne šole Zgornja Kungota. Dogovorili smo se, naj bi postal takšen vzorec naravoslovnega dne spodbuda in napotilo drugim šolam, ko bodo pripravljale svoj naravoslovni dan. ROMANA JAZBEC Zakasnela voščilnica Borisovi tovarišici iz Artič Najbrž se še nisva srečala. Vendar Vas poznam že od jeseni. Po Vašem delu. Ali bolje: po odsevu delčka vašega dela v zrcalcu, ki ga v Pečicah kličejo Boris in ki ga vi učite spoznavati na-ravo.Saj živi sredi nje in marsikaj ve o njej. Od očeta se je naučil, kam je treba zabiti klin, da se bukova cepanica razkolje z enim samim udarcem beta. Pri zlaganju apnence ga je stari oče navadil razlikovati trdi sinjek od apnenca. Mama mu je razkazala, kje rastejo blagve, kje jurčki in brezovci. S staro mamo je že nekajkrat spremljal življenjski ciklus prašiča od pujska do kolin. Ravno za Silvestrovo smo končevali enega takih ciklusov. Ko je stric Franci razdeval in žlemal čreva, sva z Borisom pretakala bakuševo vino iz četrtnjaka. Drož je bilo nenavadno dosti, sva menila. Pa je beseda dala besedo in sva prešla na kvasovke pa na šolske poskuse z njimi in na energijo. S tem pa na Vaš prispevek k Borisovemu poznavanju narave. Da je energija v sladkorju in v drugi hrani. Da je potrebna za delo in za ogrevanje. Da je v napihnjenem balončku, ki zato lahko poganja avtomobilček in da ste jim v šoli vse to povedali in pokazali Vi. Boris je sicer fant redkih besedi. Tokrat pa se je razgovoril in razgrel, da so mu lica zardela. Pokazal mi je še zvezek. Strešic in vejic je res nekaj manjkalo, toda teh nisva štela. Dovolj sva imela opraviti z vsebino. »In vendar se giblje,« sem se veselil skupaj z Galilejem. Boris je sicer ob tem mislil na Zemljo, jaz pa samo na neznatno dogajanje na njej —na prenovljen pouk spoznavanja narave. Spoznanje, da je vendarle oživel, da mu v Artičah vdihujete življenje tudi Vi, je bilo zame ndjlepše novoletno darilo in najprisrčnejša voščilnica, ki ne sme ostati brez odgovora. Več kot dovolj je bilo namreč razlogov za dvome, ali bo novorojeni učni načrt sposoben za preživetje. Že pri njegovem spočetju se je zatikalo. Najbrž zato, ker je stari oče hotel biti tudi oče. O zapletih priča tale zapis z neke seje komisije za pripravo novega učnega načrta za spoznavanje narave. Bilo je v novembru leta 1981. Članica komisije: Spolno vzgojo bomo iz poglavja Grmovje in življenje med grmovjem premaknili v poglavje Življenje v krošnjah in na deblih dreves. Osebno sem sicer proti takšnemu premiku, kerjem praktik, vendar javna razprava zahteva takšno spremembo. Predsednik: Toda kam naj potem vključimo prometno vzgojo, ki po novem mora biti v učnem načrtu in za katero smo predlagali, naj bi bila del Življenja v krošnjah in na deblih dreves? Član: Upoštevati moramo tudi organizacijo praktičnih vaj za vse teme. Za obe novosti bo praktične vaje teže organizirati v krošnjah in na deblih dreves kot pa v življenju med grmovjem. Takšna so bila začetna razpravljanja o prenovi učnega načrta za spoznavanje narave, v katerega je bilo treba vključevati nove teme, mnogi pa so želeli za vsako ceno ohraniti staro organizacijo učne snovi. Dosežki usklajevanja niso vselej razveseljivi: spočetje, nosečnost, rojstvo, porod, menstruacija in polucija so vključeni v zadnji razdelek poglavja Življenje v krošnjah in na deblih dreves. Prometna vzgoja je bila iz teh poglavij izpuščena. (Predmetnik in učni načrt osnovne šole, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1983, str. 328). Potem smo se pisanja učbenikov lotili ljudje brez praktičnih izkušenj na razredni stopnji pouka. Edina svetla izjema je bila tovarišica Cveta — urednica. Z našimi izdelki nas je napotila v šolo. Tovarišice so brale, nas poslušale, ugovarjale, dvomile in navsezadnje vendarle poskusile. Z učnimi pripomočki, ki smo jih prinesli. Nato smo mi poslušali tovarišice, prepisovali in črtali in načrtovali, kaj vse bo treba na šolah dokupiti, da bo pouk stekel. Cvetici —urednici se je nekako posrečilo končati en razred in spremenjeno ekipo pognati rta delo za naslednji razred. Kar nekaj organizacijskih čudežev je morala napraviti, da je naše zasnove vsaj delno uskladila. Kot strela je trešil med nas ukaz, da pouk po prenovljenih učnih načrtih ne sme biti nič dražji od prejšnjega pouka. Zasnovali pa smo ga na obilici praktičnega dela učencev in učiteljev. Svetovalci so morali takšna navodila strumno zagovarjati na seminarjih za učitelje.,Pisci učbenikov in izvajalci seminarjev so pri tem hudo gledali in potihem kleli. Nato pa so vendarle začeli lične učne pripomočke zamenjevati s plastenkami, jogurtovimi kozarčki, plastičnimi slamicami in podobno šaro. Pa tudi s prosvetnega nebesa je potihem zagrmelo, da drugače zasnovano delo lahko nekaj malega več stane. Vroča juha, v katero nihče ni upal vtakniti jezika, se je zlagoma hladila. Nato pa so sledile spremembe sprememb zasnov za učbenik in učiteljev priročnik, priprava gradiva po zvežčičih, seminarji za vodje območnih seminarjev in tako naprej. In malo pred novim letom smo novorojenčka prepustili vam — učiteljem. Za novo leto pa nas je že čakalo darilo iz Artič. Že prvi delovni dan po praznikih sem ga izročil še nekaterim sodelavcem. Vsem se je kar samo smejalo. V teh hudih dneh, ko časopisne stolpce polnijo besede, kot so stabilizacija, inflacija, stagnacija, devalvacija, birokracija in anarholiberalizem, človeku odleže, ko vidi, da so na šolah učitelji — delavci, ki se novih nalog lotevajo z dobro voljo in s paketno presojo in ki so sposobni s svojo ustvarjalnostjo pomagati, da bomo zastavljeno delo kljub vsem nepopolnostim izpeljali v skupen prid. Vsem takim želim srečo skozi vse novo leto. Posebno pa še Borisovi tovarišici iz Artič. JANEZ FERBAR Na vprašanja odgovarja ROSVITA TOPLAK, samostojna svetovalka Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Osebni dohodek pripravnikov — Učitelji pripravniki, ki poučujemo na srednjih šolah, ugotavljamo pri osebnih dohodkih velike razlike med- pripravniki, čeprav imajo enake učne in delovne obveznosti. Kjer so kolegi uvidevni, se osebni dohodek pripravnikov približuje osebnemu dohodku drugih mlajših učiteljev z enako učno obveznostjo. Ponekod pa dobivajo pripravniki za polno učno obveznost komaj polovico osebnega dohodka. Opravičujejo se jim, češ da drugače biti ne more, saj tako zahtevajo samoupravni akti in zakoni. In vendar se sprašujemo, ali res mora biti tako. Ali ni tako nagrajevanje učiteljev pripravnikov v nasprotju z načeli nagrajevanja po delu? Ali ni nepošteno, da dobi pripravnik le polovico ustreznega osebnega dohodka, čeprav dobiva šola denar po oddelkih in pogromih? Ali je prav, da učitelja . pripravnika, ki mora razmeroma samostojno opravljati učno in ', vzgojno delo od prvega šolskega dne tako nespodbudno uvajamo v poklicno delo? M. S. — Po določbah veljavnih zakonov s področja vzgoje in izobraževanja je pripravnik v vzgojno-varstveni organizaciji, osnovni šoli, organizaciji za usposabljanje, srednji šoli, delavski univerzi in izobraževalnih centrih ter v domovih za učence tisti delavec, ki prvič sklene delovno razmerje in začne opravljati dela in naloge učitelja, vzgojitelja, sodelavca ali drugega svetovalnega in strokovnega delavca. Namen pripravništva v izobraževalni organizaciji je, da se delavec pripravnik med pripravniško dobo z opravljanjem določenih del in nalog pod vodstvom že izkušenega delavca — mentorja, pripravlja na samostojno opravljanje del in nalog učitelja, vzgojitelja, šolskega svetovalnega ali drugega strokovnega delavca ter spoznava organizacijo dela in samoupravno organiziranost šole in se hkrati pripravlja na strokovni izpit. Pripravništvo poteka po programu, ki ga za pripravnika določi izobraževalna organizacija' in mora biti izdelan v pisni obliki, pripravnik pa ima pravico biti vnaprej seznanjen z njegovo vsebino. Program pripravništva mora biti sestavljen tako, da bo pripravnik lahko ob konkretnem delu, to je vzgojno- izobraževalnem delu, spoznal še temeljne dokumente, ki urejajo življenje in delo izobraževalne organizacije, družbeno-gospodar-ske odnose in samoupravno oT-ganiziranost v vzgoji in izobraževanju, študij zakonov in drugih predpisov s področja vzgoje in izobraževanja, itd^ Pripravnik ima status delavca in je glede pravic in obveznosti pri delu in iz dela v načelu izenačen z drugimi delavci, glede osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke pa je treba upoštevati, da mora biti njegovo delo še spremljano, svetovano in nadzorovano ter da si pripravnik med pripravniško dobo šele pridobiva izkušnje za samostojno in odgovorno delo v svojem poklicu. O problematiki osebnih dohodkov pripravnikvo je sprejel stališča Svet.RS ZSS ter priporočal osnovnim organizacijam zveze sindikatov, da ozdom predlagajo (do sprejema samoupravnih sporazumov dejavnosti) sprejem začasnih ukrepov za ugotavljanje osebnih dohodkov pripravnikov. Svet je sprejel stališče, naj bi akontacija pripravnikovega osebnega dohodka znašala v osnovi 70 % vrednotene zahtevnosti del in nalog za normalen delovni rezultat pri delih in nalogah, za katere se pripravnik usposablja, nikakor pa akontacija ne more biti nižja od zajamčenega osebnega dohodka, zagotovljenega z zakonom. Poleg tako ugotovljene akontacije osebnega dohodka pa se pripravniku lahko akontacija poveča (ali zmanjša) po osnovah in merilih za ugotavljanje pripravnikove delovne uspešnosti. Omenimo naj tudi, da v skladu s Pravilnikom o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. SRS, št. 20-80) ocenjuje pripravnikovo delo mentor. Kljub temu da si pripravnik med pripravniško dobo šele pridobiva izkušnje za samostojno in odgovorno delo in je njegovo delo še spremljano, svetovano in nadzorovano, se lahko pripravnikova akontacija na podlagi ocenjenega prispevka precej zviša, vendar njegov osebni dohodek ne more biti enak osebnemu dohodku, ki ga prejema delvec za popolnoma samostojno opravljanje svojega poklica. Povišanje osebnega dohodka zaradi minulega dela — V delovnem razmerju sem od I. 9. 1954, 31.8. 1984pa sem izpolnila 30 let delovne dobe. Vendar sem dobila povečani osebni dohodek za minulo leto nad 30 let izplačan šele za mesec oktober, in to na podlagi samoupravnega akta šole, ki določa, da pripada delavcem povečan osebni dohodek na podlagi delovne dobe od prvega v nasled- njem mesecu, ko so bili za povišanje izpolnjeni pogoji. Ali mi ne pripada povečan osebni dohodek že za mesec september? M.R. — Pogoj, 30 let delovne dobe, ste izpolnili 31. avgusta 1984, pogoj za povišanje osebnega dohodka za minulo delo (tj. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- nad 30 let) pa je nastopil 1- sep- pogoj 30 let izpolnjen 29. ali 30. tembra 1984,zato vamvskladuz avgusta, bi bil pogoj za povišanje določbo samoupravnega akta izpolnjen 31. avgusta, in bi bil povišanje za mesec september ne povečan dohodek za minulo delo pripada. upoštevan že pri akontaciji v me- Določilo samoupravnega seču septembru, splošnega akta, da pripada povečan osebni dohodek naslednji Določba samoupravnega akta mesec, ko so za povišanje izpol- je bila sprejeta na referendumu njeni pogoji, je bila verjetno miš- in je veljavna, seveda pa se pri Ijena zaradi lažjega obračunava- tem postavlja vprašanje, ali je nja osebnih dohodkov v prime- takšno določilo v samoupravnem rih, ko je delavec izpolnil de- aktu primerno in skladno s prav-lovno dobo (npr.: 30 let) med nimi določbami in smislom pla-mesecem. Če bi bil na primer čila za minulo delo. Ukinitev zunanjih oddelkov —‘ Naša osnovna šola ima dva dislocirana oddelka (prvi in drugi razred), oddaljena 3 kilometre od matične šole, vendar v istem mestu. Z dograditvijo šole smo pridobili dovolj prostora tudi za ta dva oddelka, vendar krajani nasprotujejo njuni ukinitvi. Ali lahko sami ukinemo oddelka, ali pa naj ju imamo za delovno enoto — podružnično šolo in moramo upoštevati ustrezno določilo Zakona o osnovni šoli9 M. M. — Osnovna šola lahko v skladu s 115. členom Zakona o osnovni šoli organizira delovne enote, in sicer na način in po postopku kot velja za osnovne šole. Po enakem postopku kot osnovna šola se ustanovi ali zača- sno preneha ali odpravi tudi delovna enota. Če šola ni samoupravno organizirala delovne enote, temveč je le začasno rešila prostorsko stisko s tem, da je preselila dva oddelka, v konkretnem primeru 1. in 2. razred v 3 kilometre oddaljen kraj, teh dveh oddelkov ni mogoče šteti za delovno enoto. Ker je z dograditvijo šole prenehala potreba po izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v 3 kilometre oddaljenem kraju, gre v takem primeru le za preselitev omenjenih razredov v matični sedež osnovne šole in ne za ukinjanje delovne enote ali razredov; zato zanj tudi ne veljajo določbe o ukinjanju delovne enote, ki so opredeljene v 125. členu Zakona o osnovni šoli. Otrok ustvarja z gibom Plesna vzgoja predšolskih otrok V Prosvetnem delavcu smo sredi leta 1984 napovedali, da bo izšel priročnik z metodičnimi napotki PLESNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK. To težko pričakovano delo, ki je zdaj že na tržišču, je namenjeno zlasti vzgojiteljem v WO in učiteljem prvih razredov osnovne šole, pa tudi mentorjem v te-lesnovzgojnih in kulturnih društvih ter učencem in študentom pedagoških usmeritev. Posebej obveščamo vse, ki jih to delo zanima, da lahko naročijo tudi posamezne mape in zbirko z dokupovanjem spopol-njujejo. Priročnik PLESNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK lahko naročite pisno ali po telefonu 061-576-416 v prodajnem oddelku Založbe Univerzum, Grošljeva 4 ali pa ga kupite v najbližji knjigarni. Komplet stane 1800 din. Za posamezne dele pa veljajo tele OSNOVE PLESNE VZGOJE V ODDELKIH DO TRETJEGA LETA 275. din. ZBIRKA 1 (metodični napotki za otroke od 2. do 3. leta in razvojni oddelek) cena 385 din. ZBIRKA 2 (za otroke od 3. do 4. leta) cena 385 din ZBIRKA 3 (za otroke od 4. do 5. leta) cena 440 din ZBIRKA 4 (za otroke od 5. do 7. leta) cena 495 din ZALOŽBA UNIVERZUM Grošljeva 4 LJUBLJANA Simon Lenarčič it. V osemdesetem letu starosti nas je zapustil profesor zgodovine in zemljepisa ter upokojeni gimnazijski ravnatelj Simon Lenarčič. Rojen je bil v delavski družini v Mali vasi. V prvi svetovni vojni je izgubil očeta. Kot zavzet študent se je z inštrukci-jami prebijal skozi življenje. Končal je klasično gimnazijo in filozofeko fakulteto v Ljubljani. Šele zadnja leta pred vojno se je s težavo prebil v službo na ljubljansko realko. Na Ježici je bil pred drugo svetovno vojno deset let predsednik prosvetnega društva, povezan je bil s kulturnim življenjem najnaprednejših slovenskih mislecev. Gojil je Cankarjevo misel in s tem bogatil narodno in slovensko družbeno zavest. mačinov in jih usmerjal v 0* noosvobodilni boj. iar« Po osvoboditvi je slu^f kot gimnazijski profesor v M Ijani. Nato je bil ravnate)) mnazije v Bohinjski Bistf'd, Slovenj Gradcu, v Litiji ^ zadnje v Postojni. Poznali smo ga kot ravni iV\ Simon Lenarčič je ostal zvest svoji domovini in se že leta 1941 odločil za Osvobodilno fronto in narodnoosvobodilni boj. Bil je eden izmed prvih članov rajonskega odbora Osvobodilne fronte na Ježici. Poleti 1942 so ga zaradi izdajstva Italijani aretirali, odpeljali v zapore in kasneje v internacijo. Ob kapitulaciji Italije, ko se je vrnil v Ljubljano, so ga spet aretirali in odpeljali v zloglasni Dachau. Njegovo prizadevanje za NOB je bilo predvsem v tem, da je okrog sebe zbral krog mladine, prosvetnih delavcev, izobražencev in drugih do- ki je bil predan svojemu predvsem pa je bil velik estel zgodovini, ki jo je poučeval' se je moral spoprijeti tudi gačnimi zgodovinskimi in/ turnimi okoliščinami, s skuš11 vami časa, ki je razvijal p^' nost. Vse oblike kulturnega* vanja je nesebično podf11 Poučeval je tudi angleščin1’ vodil različne krožke, da bif glabljal odnose med mladi!*1 vzgojitelji in odnose med Ij^' Po upokojitvi je nadav delo v Ljubljani. Vse svoja*1 nje in trud je vlagal v delo i11, predek Delavske univerze * risa Kidriča, organiziral je šo' življenje in bil ustanovitelj ® tev prijateljev mladine. Ve/ 60 let je ndutrudno delal preobrazbo in napredek slo'1 ske družbe. SREDNJA TEHNIŠKA IN NARAVOSLOVNA š® POSTOJNA ZNANSTVENO-STROKOVNO POSVETOVANJE -»POUK V SODOBNI ŠOLI« Letošnjega 23. in 24. aprila bo v Zagrebu znanstveno-stro-kovno posvetovanje Pouk v sodobni šoli, posvečeno 75-letnici življenja dr. Pera Šimleše. Na posvetovanju naj bi z znanstve-no-strokovno analizo na podlagi zgodovinskih opredelitev o graditvi samoupravne socialistične družbe in sodobnih znanstveno-tehnoloških dosežkov pripomogli k nadaljnji teoretični obdelavi temeljev sodobnega pouka v naši šoli. Glavno temo pod naslovom Pouk v sodobni šoli naj bi dopolnili naslovi: Šola v sodobnih , družbeno-gospodarskih odnosih in znanstveno-tehnološki dosežki, Pouk v enotnem sistemu vzgojno-izobraževalnega dela, Teoretično-metodološkč osnove pouka v naši šoli, Sh1 turiranje vzgojno-izobraže' nih vsebin v sodobnem po*1 Intenzifikacija in racionaliz/ sodobne organizacije po*1 Položaj učencev ter mesto vloga učitelja v sodob1’1 pouku in Didaktični temelji; dobne izobraževalne tehn° gije v naši šoli. Vsaka od teh' datnih tem naj bi bila obdeb kot referat, ob katerem na) bilo še 5 do 10 koreferato* poročil. K sodelovanju vabimo kovnjake iz vse Jugoslavije-f spevke za posvet (referate fl3 tipkanih straneh, koreferaf/ 10 in poročila največ na -■ povzetki na eni tipkani strai* tudi prijave za posvetov^ pošljite do 15. marca 198$ naslov: OOUR Pedagogi]' znanosti Filozofskog fak ul5 Zagreb, Savska c. 77/111. Obvestilo________________________________ Člane SAMOPOMOČI pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije obveščamo da znaša članarina v letu 1985 600,00 din, pomoč svojcem ob smrti člana pa 12000,00 din. Članarino lahko plačate v dveh obrokih po 300,00 din. Naša pisarna je še vedno v Ljubljani, Gosposka 3, telefon 221-832, številka žiro računa 50101-678-47100, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana — za Samopomoč. Vabilo NA 20. REDNO SEJO SKUPŠČINE POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV bo v sredo, 19. februarja 1985 ob 10. uri v Domu delegatov, Puharjeva 7 v Ljubljani. Dnevni red obsega predvsem: — Predlog razpisa za vpis v srednje, višje in visokošolske programe v letu 1985-86 — Predlog uvajanja visokošolskih pedagoških programov — Obravnava in sprejemanje višješolskih prehodnih programov — Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985-86. Posebna izobraževalna skupnost prosi člane delegacij in delegate uporabnikov in izvajalcev, da preučijo gradivo in se udeležijo skupščinske seje. Zakaj ne za polovico cenejše? I Vodstvom vzgojno-varstvenlh in vzgojno-izobr? ževalnih organizacij ter razpisnim komisijam sporo' čarno, da bomo zunaj uveljavljenih razpisnih rokon objavljali razpise prostih del in nalog po nižji!1 cenah, za polovico ceneje kot dnevni tisk. Na nas se nenehno obračajo na novo diplomirai,i učitelji, vzgojitelji in drugi pedagoški delavci, ki i£' čejo zaposlitev. Tudi prosvetni delavci, ki želijo me-njati zaposlitev, iščejo informacije najprej v našeD’ glasilu. Zakaj ne bi tudi med šolskim letom objavljali vaš!1’ razpisov predvsem v našem skupnem glasilu? Tako boste privarčevali nekaj denarja za drug* nujne izdatke, glasilu pa pomagali opravljati nj? govo družbeno in strokovno-informativno vlog0 Bralci! Preverite, ali sta vodstvo vaše organizacij* in razpisna komisija seznanjeni z ugodnostmi, ki ji!1 ponujamo! Vsem naročnikom pa ponujamo ** drugo ugodnost: brezplačno objavo kratkih spor°' čil o obletnicah mature in drugih srečanjih. gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 550 din za posameznike, 850 din pa za organizacije združenega’ dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 30 din, pri povečanem obsegu pa 40 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega r. teja za vzgojo in izobraževa™ časnik »Prosvetni dela/ prost temeljnega promet* davka od prometa proiz*0! (glej 7. točko 1. odstavka, člena zakona o obdavč®'/ proizvodov in storitev v pr° tu). _______________________^