r
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
lisfisloveftskih .delavcev v Ameriki*
largest Slovenian Daily in the United States.
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 176. — ŠTEV. 176.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March S, 1870 "	NEW YORK, THURSDAY, JTjEY 28,1932. — ČETRTEK, 28. JTJUJA 1932
TELEFON: CHelsea 8—4879
VOLUME XXXX. — LETNIK
KOMUNISTI ŠIRIJO NAPAČNE VESTI 0 BANKAH
NAMEN AKCIJE, KI JO BAJE MOSKVA FINANCIRA, JE BIL PREPLAŠITI VLAGATELJE
~ ■»
Komunisti v Pontiac, Mich., so obdolženi, da so širili napačne vesti. — Policija išče nekega Rowlands, v kojega sobi so zaplenili dosti boljševi-ške literature. — Komunistična delavnost v Cle-velandu in Chicagu. — Priprave za revolucijo. Agenti Tajne službe na delu.
Nihče ni kriv potopa ladje 'Niobe'
VETERANI SE ŠE OBOTAVLJAJO
Vlada ni izdala posebnega povelja. — Nikdo noče prvi pričeti. — Waters pravi, da ne bodo šli prostovoljno.
Washington, D. C., 27. julija. Policija ni napravila nobenega koraka, df. bi pognala veterane iz mesta, ker iz zakladniškega urada ni prišlo nobeno povelje.
Ivontraktor George \V. Iline, ki je prevzel pogodbo za podiranje hiš *b Pennsylvania Ave., kjer so
PONTIAC, Mich., 27. julija. — Državna policija je odkrila obširno komunitično zaroto, koje cilj je bil omajati kredit in ugled velikih bank v raznih mestih dežele.
Zarotniki so vlagatelje po telefonu obveščali, da preti polom banki, v kateri imajo naložen svoj trdo zasluženi denar.
Policija vztrajno zasleduje nekega* George Row-
t i , . .	i.i	i	j \ / •	• nastanjeni veterani, ni poslal dc-
Irinda, ki je vodil tozadevno propagando. V njego- jlavcev da bi podrli hiše.
vi sobi so našli dosti komunistične literature in več Trjkrat je u akladniski urad važnih listin, iz katerih je razvidno, da je šlo zarotnikom v prvi vrsti za to, da uničijo čimveč mogoče bank ter s tem izzovejo revolucijo.
Clarence L. Smith, državni pravnik Oakland o-kraja, je rekel, da so skovale zaroto razne komunistične skupine po Združenih državah ter da je bilo njihovo delovanje financirano iz Moskve.
Kapitan Marmom je rekel, da je vodil Rowland akcijo proti bankam v državah Ohio, Michigan in Illinois.
določil ras, kdaj r«c morajo bivši vojaki izseliti z hiš in vedno je bilo odgodeno.
(Načelnik washingtonske policija Pel ha m I>. (ilassford je po konferenci s poveljnikom veterarov Walter jem W. Waters izjavil:
— Do se<laj nimam ni kakega naročila, da izpraznim zvezni prostor in Waters pravi, da njegovi tovariši ne bodo odšli pr«*>tovolj-no.
fJradbeni inžinir major Edward
V tem mestu je bila delavnost zarotnikov na-	J* bil ,,a, zveznem zemlji-
KT .	i • i	i -i	•	'srn kot opazovalec za zakiadniski
j>erjena proti Narodni banki, katera je bila prisilje lira(1. tofia za <;ia.s.sforda ni imel
nikakih naročil.
Major K eves je imel s seboj kakih štirideset delavcev, tla bi pričeli delati.
— Zadnje, knr mi je bilo naročeno, je. da ne smem iti dalje, dokler niso bili storjeni drnjri postavni koraki. — je rekel Glass-ford. — To je bilo sinoči in od tedaj nisem slišal ničesar.
Waters je rekel: — Svojih tovarišev P' morem prositi, da se izselijo. dokler niso za nje preskrbljena druga stanovanja.
Iline je rekel, da je parna lo-I pata na potu. da prične izkopava-
Že ob sedmih zjutraj je bilo na prostoru, kjer so imeli pričeti kopati temelj, mnogo policistov. Tudi pred Belo hišo je policija stalno na straži.
NAŠLI SO ZAKLAD
na potom oglasov v časopisih miriti vlagatelje.
Melvin A. Traylor, predsednik Prve narodne banke v Chicagu, je ugotovil, da so bili v vsakem večjim mestu dežele storjeni poskusi, omajati vpliv bank potom lažnjivih govoric.
Iz Washingtona poročajo, da so začeli uradniki tajne službe zrsledovati ljudi, ki širijo o bankah napačna poročila.
Preiskava je dognala, da so bile govorice brez vsake podlage in da so bile obrekovane banke v najboljšem stanju.
Zvezna tajna služba bo sodelovala z državnimi oblastmi ter napravila konec obrekovanju.
' r ry 1 i • i •	¥,. .	,	--i nJa»	<lodal je, da ne bo z lo
V	Kowlendovi sobi so našli pisma, ko so mu jih j pato posiai nobe nega delavca.
pisrli sozarotniki, in poročila, kako napreduje pro-paganda po drugih mestih. Našli so tudi pisma, katera je Rowland napisal in jih še ni odposlal. V teh pismih je dajal sozarotnikom navodila, kaj jim je treba napraviti, da bodo vprizorili navale na banke.
Rowland je imel svoje zaveznike v Clevelandu in v Chicagu. Neko pismo iz Clevelanda s podpisom Tovariš H. G.", vsebuje naslednje vrstice: — Ni mi bilo težko prepričati agitacijsko pisarno, da je nase delo ( širjenje lažnjivih vesti o bankah) korist no. A ko vzamemo ljudem zaupanje v banke ter u-ničimo njihovo vero v kapitaliste, bomo izzvali nemir, ki bo dovedel do revolucije.
V	nekem drugem pismu pravi "Tovariš H. G." Svarila po telefonih, da se nahajajo banke v slabem stanju, so se izborno obnesla. Ljudje se že zbirajo pred bankami in zahtevajo nazaj svoj denar.
Newyorski bančni krogi se spominjajo, da so se širile zadnjo zimo netočna poročila o nekaterih bankah.
Lanskega avgusta je bil aretiran neki broker, ker je podal o neki banki netočno poročilo. Stavljen je bil pod varščino tisoč dolarjev in še ni bil procesiran.
Ko je bankrotirala meseca decembra Chelsea Bank and Trust Company, je bilo rečeno, da so par dni pred bankotom komunisti pozvali po telefonu na stotine ljudi, naj vzamejo denar iz banke.
DR.P.G0RGUL0V KRIV UMORA
Rus, ki je usmrtil predsednika francoske republike, je bil obsojen na smrt. — Obtoženec je hlinil blaznost.
Pariz, Francija, 27. julija. — Rus Dr. Paul Gorgidov, ki je meseca maja na knjžni razstavi list relil predsednika francoske republike. Paula Doumera, je bil danes po večdnevnem procesu .spoznan krivim umora.
'Morilec, o katerem tso njegovi zagovorniki trdili, da je duševno neodgovoren za svoje dejanje, je bil obsojen na smrt. I'smrtili ga bodo z «*ilotino.
Atentat na Dumera sp je zavr-šil dne (>. maja. Težko ranjenega predsednika so odvedli v bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl.
Tekom procesa je postal obtoženec večkrat histeričen in je Idi nil blaznost. Tudi danes je začel kričati, da je njegova največja želja umreti na morišču.
Poroti je bilo stavljenih le dvoje vprašanj: Ali je Gorgulov u-smrtil predsednika in če je umor vnaprej zasnoval.
Tedaj je začel Gorgulov kričati: — I'smrtoite me, kajti zame je življenje brez vsakega pomena. Francoska vlada je usmrtila moj ideal in mojo stranko. Jaz .sem živi mrtvec!
Porotniki so ohe vprašanji potrdili.
SVETOVNA
TRŽIŠČA JE TREBA ODPRETI
Nemčija mora v trgovskem oziru priti na isto stališče z drugimi državami. — Od Nemčije je odvisen napredek drugih držav.
Berlin, Nemčija, 27. julija. — Kancler v on Pa pen je rekel, da je najhitrejša pot k prosperiteti, ako rlruge države postavijo Nemčijo "na solnce".
Von Pa pen je rekel, da prospe-rlteta ne bo nikdar prišla, dokler Nemčija ne zavzame v krogu drugih držav i^to mesto v moralnem, političnem in gospodarskem ožini. da bi blago kupovala, izdelovala in prodajala.
— Moja vlada. — je rekel vnn Papen. — je prepričana, da je njena prva naloga, da si zopet pridobi gospodarsko in politično mesto v mednarodnem življenju, do česar je Nemčija opravičena.
NAJVEČJA NEMŠKA LADIJSKA
KATASTROFA IZZA VOJNE
BERLIN, Nemčija, 27. julija. — Po vsej Nemčiji je zavladala velika žalost vsled potopa mornariške šolske ladje "Niobe". — Predsednik Hinden-burg je izražil načelniku mornarice in sorodnikom žrtev svoje sožalje. Zastave vise na poldrogu. Po radio ne razpošiljajo plesne godbe.
Preiskava je dognala, da ni nihče odgovoren za nesrečo. La- I	^^
dja se nahaja dvajset metrov podi A W A Kn|\l morsko gladino, in upati je. da jo	* *
bo mogoče dvigniti.
Kiel, Nemčija, 27. julija. — Dva potapljača rsta se spustila do ladje '^Niobe". ki se je včeraj nenadoma potopila, t'panje, da bi našli še kakega kadeta ali mornarja pri življenju, je naravnost izključeno. Ladje .so namreč preiskale vso okolico, pa niso opazili nobenega rešilnega čolna.
Ob času katastrofe so se nahajali vsi kadetje v učilnici, kjer jih je nek;. višji častnik poučeval v navigaciji.
"Niobe" je odplula iz Kiela s kadeti na vežbanje pri Warne-I niuende. O pol treh popoldne se je — Ako to dosežemo, bomo po-j v viharju preobrnila in se je -magali Evropi, da premaga svoje . štirih minutah potopila. %T gospodarske težkoče in bomo pri tem tudi pomagali rešiti svetovno gospodarsko krizo To pomeni, da morajo mnoge krivice, ki se nahajajo v versaillski pogodbi, biti popravljene, kar bo samo koristilo eelemu svetu.
BOLGARSKO - ITALIJANSKO PRIJATELJSTVO
V bolgarskem pristanišču Var-nice že nekaj dni nahaja eskadra italijanskega vojnega brodovja pod vodstvom križarke "Quarto" in pod vrhovnim poveljstvom ad-morala tli Marina. Veličastnih
Malo
pred nesrečo jo je še videl veliki nemški aeroplan D0-X. ki se je pred kratkim vrnil iz New Yor-ka.
Pozneje popoldne je priplul na kraj nesreče parnik Therese Kuss ter je rešil štirideset r.iož. medtem ko sta bili poleg križarki Koenigs-berg in Koeln.
"Niobe" je imela šest častnikov, petdeset kadetov in 35 mož po-
—	Velika krivica, ki sp zrcali v mirovni pogodbi glede vojne krivde Nemčije, mora biti pora vi jena. Kolonije morajo biti Nemčiji vr_jsa(jke
njPnP'	1 Ladja je bila po vojni oprem-
—	Da je mogoče spraviti Nem-lljena z motorjem in postavljena čijo na noge in ravno tako tudi v mornariško službo kot vežbal
SO IZGUBILI POGLAVARJA
na ladja. Prvi njen poveljnik je bil slavni nemški kapitan grof von Luckner. ki se sedaj nahaja
ostali svet. je potrebno, da se odpravi visoka carina nekaterih držav; zlaisti pa je potrebno, da se diplomati zavzamejo za Hop ve rje- J v Združenih državah vo priporočilo za znižanje oboroževanja.
Nadalje je rekel von Papen. da zahteva Nemčija enako pravico z drugimi državami glede vojaštva
manifestacij ob prihodu italijan-^ skega vojnega brodovja v Varni! za obrambo svojih meja. Po nje
Saratoga, Springs, N. Y., 27. i lilija. — Državni truperji so vstavili naval iskalcev zaklada, toda do tedaj so nekateri že odnesli starega denarja v vrednoisti okoli $3000.
Ljudje so pričeli prihajati, ko se je izvedelo, da sa delavci, ki kopljejo temelj za hišo. našli star denar. Na kraj je prišlo okoli 300 ljudi z lopatami, da bi kopali in iskai zaklad. Prišel pa je generalni pravdnik John J. Bebbett s truperji in je vstavil kopanje.
Denar je različne vrste od sre-bryegk denarja pa 3 cente, do zlatega denarja po $20. Zadnja letnica denarja je 1890. nekaj denarja pa je tudi iz početka 18. stoletja.
Denar je bi! v kositernih škat-Ijah in posodah za konserviranje sadja.
Bennett je vstavil nadaUnje izkopavanje. rekoč, da je najdeni denar last vlade, ker je bil najden na -vladnem zemljišču, ali pa infa pravico do njega lastnik zemlje, ki je zemljo prodal vladi.
se je udeležila na tisoče in tisoče ljudi iz vse pokrajine. Italijansko brodovje si prišli pozdravit poleg kralja številni predstavniki državnih oblasti in mnogi člani sobranja. Bolgarsko časopisje navdušeno nadaljuje komentiranje in proslavljanje prihoda italijanskega brodovja in ga smatra kot izraz vedno večjega in vedno bolj iskrenega prijateljstva med o-bema državama.
— Že deseletja se bori Bolgarija za svobodo in za priznanje enakopravnosti, toda dane.s lahko reče, da ni več tako osamljena, ker stoji za njo velika prijateljica Ttalija, — tako piše "Izgreve'V Dolžnost bolgarskega naroda bo, da vse vezi. ki ga združujejo z Italijo, ne sme samo obdržati, ampak da jih še pomnoži z novimi, zlasti na kulturnem polju ter s tem. da bo svojo mladino pošiljala na italijanska vseučilišča.
"Pladno" pa pristavlja v svojem komentarju o obisku italijanskega brodovja. — da bi morebiti te manifestacije ne izpadle tako veličastno, ako bi evropske države vpoštevale vitalne potrebe bolgarskega naroda.
Davi je obiskal italijansko admiralsko ladjo kralj Boris sam, ki je bil izredno slovesno sprejet.
govern mnenju bi bilo priporoči ji vo, da bi se šefi generalnih štabov Francije in Nemčije večkrat sestajali in bi izdelali načrte za varnost obeh držav.
O'SHAUGNESSY JE UMRL
Dnnaj, Avstrija, 27. julija. — Amer. diplomat Nelson- O'Shaug-nessv je po dolgi bolezni umrl. Star je bil 56 let. Njegova žena je hroma in živi v Rimu.
O'Shaugnesy je živel na Dunaju od leta 1928 in je imel že nekaj let srčno napako. Ko mu je zjutraj strežnica prinesla zajtrk, ga ja našla mrtvegar.
SLOVENKA NA 0UMPUAD1
Chisholm, Minn., 27. julija. — Anna Govednik. ki edina zastopa pri olimpijskih igrah v Los Angeles državo Minnesoto in ki tehta samo 95 funtov, se je naučila plavati v jami, katero so izkopali rudarji blizu njenega doma.
Maletesta je bil svetovni voditelj anarhistov. — Vprizoril je brez števila nemirov in atentatov po raznih deželah.
Rim, Italija, 27. julija. — V p^-tek je umrl anarhistični voditelj Enrico Malatesta v starosti H'J let. Zadnja leta je živel v sirotišnici. kjer je tudi umrl.
Malatesta je bil prijatelj ruskp-ga anarhista prine-a K ropot k i na in je skupno ž njim ustanovil mednarodni anarhizem.
Malate.sta je iz rodu stare rimske plemiške rodovine di Kiniin:. Zakaj je Malatesta pozabil slavo svojega imena in je nasprotoval vsaki organizirani vladi, ni znano. Že kot mladenič je kazal veliko sovraštvo do vlade.
Malate.sta je pričel svoje anarhistično delovanje z vstajo v Italiji proti cerkvi in državi. Zaradi tega je bil obsojen za dve leti v ječo. Ko j" bil izpuščen, je sel na Špansko, kjer je tudi organiziral vstajo. Tedaj pa se je izognil are taciji ter odšel v Francijo, kjer je ustanovil anarhistično družbo. Francija ga je izgnala in ker mu ni bilo dovoljeno živeti v Avici in Belgiji, je bil prisiljen vrniti s>» v Italijo in je v Florenci pričel izdajati nek list. Ko so oblasti izve-j dele zanj. je preko Anglije pobegnil v Ameriko.
Živel je v Paterson. X. J. od 1899 do 1901. Pravosodni department pa se je pričel zanj zanimati in je dobil dokaze, da je skušal vprizoriti vstajo v Ameriki in je bil tudi na sumu, da. je bil v
zvezil z aentatom na predsedni-16. julija je bila stara 21 let. \ka MacKinlvea. Bil je izgnan
t
VSTAJA NA KUBI
Havana, Kuba, 27. julija. Uradna preiskavo je dognala, da je bilo v dvetedertskih nemirih v Ifavani in okolici ubitih enajst oseb, mnogo ranjenih in nad petdeset aretiranih.
V zadnjih 24 urah so bili ubiti trije Kubanci in na ulici so pobrali enega Poljaka. Mladi Raphael Rodruguez Pol je bil najden težko ranjen.
Na visoki šoli je bila vedno med prvimi plavalkami, toda le zadnja dva leta se je udeleževala plavalnih tekem. Premagana -je bila samo enkrat.
Lansko leto je napravila rekord na razdaljo 100 jardov.
Njena sestra Marv je bila pred njo najboljša plavalka in Anna je vedno plavala za njo. Toda zadnje čase jo je Anna vedno prekosila.
V plavalnem vežbanju v Rve, N. Y. je bila Anna Govednik sko-ro enaka z Margaret Hoffman v plavanju na razdaljo 200 jardov. V razdalji 50 jardov pa je dosegla rekord.
Nantite se na "Gtrna Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdrn-tenlb
kot nevaren tujec. Italijanska vlada ga je poslala na šer>t mesecev v ječo. ker je napisal nek članek, v katerem je odobraval umor predsednika MacKinleva.
Pozneje je prišel v London, kjer je mogel živeti samo pod krinko prodajalca kostanja in limonade. Iz Londona je odšel v Buenos Aires. kjer je živel osem let. Vladal pa je prišla njegovim anarhističnim spletkam na sled in ga je izgnala. Tedaj pa mu je bila vsak^ dežela na svetu zaprta.
Leta 1914 so nastali nemiri "tf Italiji. V teh nemirih je imel svojo roko 'Malatesta in tudi Benito Musolinitoki je bil tedaj urednik: socialističnega lLsta "Avanti". Pd mnogih mestih so bili veliki nemiri. Malatesta je pobegnil v London, kjer je ontal do konca svetovne vojne in je bil ualužben kot' mehanik.
Leta 1920 mu je bilo dovoljend vrniti se tt Italijo, toda njegov u-pomi duh ni miroVfcl in zopet ja bil zaprt. L. 1926 ga je dal Mugr solmi aqget xapretL
t

m t am v11o d r
NEW Y0RK, THUB8DAY, JUdLY 28, 1932
of tbt corporation and addreMet of »bore officer« : of Manhattan, Now York City. N. I.
QUI NitODI tVoleo of Ut« rw»li)
Brory Day Except Sundays and Holiday«
la Kanado •a pol lota
loto Tolja Hot aa Amerlko.za New York aa oolo leto
ga tetrt lota
WOO .$800
$7.00
Za pol leta ___________________$8.50
Za laoaemstvo sa celo ioto--87.00
Za pol leta ..............................48A0
■obaerlptlon Yearly $6.00.
Adyertlaomont on Agreement.
"OlM Naroda" lahaja vsaki dan lirsemU nedelj ln premikov.
popUt torea podplat ln ooobnootl ao no prloMoJejO- Denar naj m bla-lofott po4UJatl po lioooy Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, *« ss nam tudi prejinje blvalltte naananJ, da hl&eje najdemo naslovnika.
"ULAI NABODA", fit W. I8th Street, New York. N. T. Telephone: CHelaea 8—887$
/ S ČIM SE PONAŠAJO...
Tako daleč smo prišli v ravnanju s priseljeniškim vprašanjem, da generalni komisar za priseljevanje, Harry E. Hull, javno izjavlja, da je pravi namen priseljeniških postav zaščititi ameriške delavce in ameriške državljane pred ljudsko poplavo iz inozemstva.
Pred kratkim je objavil članek v katerem ponosno izjavlja, da je prvič v zgodovini te dežele več oseb zapustilo Ameriko kot se jih je pa priselilo.
Gospod Hull je bil dosedaj -edini voditelj priseljeniške službe, ki je zapel navdušen slavospev deportaeijam.
Lani je bilo deportiranih iz dežele 18.142 inozemcev,| ,v prvih šestih mesecih tekočega leta pa že 1<>,021.
lf , ....	.	stonil tor govoril v slovenščini in
Med onimi, ki so bih deportirani v zadnjem fiskal-1an„i^r.ini Ant«n Zbašnik. bivši nem letu (od julija 1930 do junija 19;»1) je bilo 2719 zlo-1 glavni predsednik in sedajni gl.
Čincev oziroma nemoralnih oseb, skoro vsi druiri so bili taj,ni,k 'T*KJ/. ki soj v le^ih bp-
sedali zalivani naselbini m ameriškim gostom za tako iskren sprejem-
KONVENCIJA JSKJ.
Konvenčnim predsednikom je bil izvoljen Matt Anzelc iz Au-rore, Minn. Delegacija je izvolila dva konvenčna podpredsednika. ki sta, prvi podpredsednik Rudolf Pleteriek iz Dridgeville, Pa., drugi-podpredsednik pa Louis Kolar, urednik angleške nekcije "Nove Dobe" iz Clevelanda. Potem se je volilo dva zapisnikarja, in sicer sta bila izvoljena Anton •T. Trebovec. urednik "Nove Dobe" in Janko iX. Rogelj, oba iz Clevelanda.
Cas zborovanja je bil določen od 8.30 zjutraj do 12. ure ter od 1.30 do 6.00 pftjioldne.
24. julija) je slovenska naselbina v Indiana pol Is u priredila delegaciji zelo lep sprejem. Ob 7. uri zvečer se jo vršila parada, kate-
NASI V AMERIKI
Po dolgi bolezni je preminul v ■Clevelandu v soboto zvečer ob enajstih, dobro poznani pijonir slovenske naselbine, "Nick Vidmar v starosti 62 let. V Cleve-landu je bival nad 40 let. Več let je imel gostilno na 60. cesti in in Glass Ave., zadrt j« leta pa se je umaknil v pokoj. Doma je bil v vasi Prevalje. Zapušča tri sinove ter pet hčera.
—	V mestni bolnici v Cleveland u je umrl Frank Homovec, star 32 let. doma iz Cerknice na fXotranjskem. V Ameriki je bival 17 let. Zapušča soprogo in eno hčer, očeta, dva brata in štiri sestre.
—	V nedeljo ob 11 dopoldne je umrl v Glenville bolnici v Cleve-landu Louis Sedej. Zapušča žalu
r*-
THE LABO*BT BLOTKFB DAILY to V. ML
VILJEM JE HOTEL ZASESTI NORVEŠKO
NAJVIŠJE EVROPSKO POGORJE
re so se udeležila slovenska kakor joče starše in dve sestri. 0,stal je
tudi hrvatska in srhska društva, ki pripadajo raznim jugoslovanskim podpornim organizacijam. Tudi mladina je bila dobro zastopana.
Povorka se je zaključila pred konvenčno dvorano, pred katero se je v čast delegaciji postavilo dva visoka mlaja, ki Kta ozaljša-na po starem slovenskem načinu.
■Sledil je sprejemni vzpored v dvorani, ki ga> je v imenu pripravljalnega oodbora otvoril Mr. Frank Velikan.
V imenu mesta IndianapolLsa je pozdravil delegacijo župan Ko-gel Sullivan, za njim pa je govoril tajnik delavske federacije
edini sinček v družini, ko je pred šesetimi meseci umrl brat .Totseph. Pred enem tednom je Lojzeku vrgel kamen v glavo neki drugi deček. Lojzek se za to ni dosti zmenil in se je še ves teden igral. V soboto je pa neadoma padel v nezavest. Prepeljali so ga v bol-nit-o. kjer je umrl, ne da bi se zavedel.
— Dnp 23. junija je bilo na Ely, 31 inn., položeno k večnemu počitku truplo pokojne A. Mikolich, rojene leta lHSf) v vasi Pijava gorica pri Igu. Podvrgla -se je bila operaciji na • žolču in slepem črevesu. Nekaj dni je vse kazalo, da bo ozdravela, a usoda je hote-
za državo Indiano. Oba sta želela ha drugače. Prehladila se je bila
in polotila se je je pljučnica, ki jo je vzela iz srede deveterih o-
konvenciji uspešno zborovanje.
Paul Bartol, gl. predsednik J. S. K. .T. se je v kratkem govoru zahvalil društvom in slovenski naselbini v Indianapolisn za tako prisrčen sprejem. Za p jim je na-
trok. katerih najstarejša hčerka je .stara 21 let. najmlajši sinček pa dve leti.
pa deportirani zato, ker niso imeli potrebnih izkazil, to se pravi, ker so prišli brez dovoljenja v to deželo.
Ne da se seveda tajiti, da so se pod obstoječimi postavami ljudje, ki so prišli sem nepostavnim potom, izpostavili deportaeiji. Nikakor ]>a ne kaže takih ljudi spravljati v isto vrsto z zloeinei in nemoralnimi osebami.
Hull pravi, da je v tej deželi skoro i>ol milijona ne-postavno priseljenih oseb.
'Ako je to res, pade zelo slaba lue na priseljeniške u-radnike, kojih naloge je, skrbeti za to. da ne pride nihee nepostavnim potom v deželo.
Dolgo easa so prihajali prist ljenei v tr> deželo brez potnih listov. Amerika je eelo očitala onim deželam, ki to uvedle prisilne potne liste da so zaostale v kulturi.
Sele tekom vojne je bilo določeno, da ne sme niliee brez potnega lista v deželo.
Tedanje priseljevanje, ki je bilo zabranjeno -edinole zločincem, nemorahiim osebam ter neozdravljivo bolnim, državi ni škodovalo, pač pa neizmerno koristilo.
Tudi delavstvo ni bilo prizadeto vsled njega. Bas priseljenci so namreč vršili najnižja in najbolj slabo plačana dela, dočim so bili drugi deležni boljših del in boljših plač.
V sedanjem gospodarskem položaju so ostrejše odredbe deloma upravičene. Upati je, da bodo kmalu prišli na površje drugi, razsodnejši ljudje, ki bodo takoj, ko se bo položaj izboljšal, omilili sedanje trde priseljeniške postave.
SOVJETSKO NOTRANJE POSOJILO
V Moskvi vihrajo rdeče zastave. Nešteto električnih žarnic žari na pročeljih vladnih poslopij. Xad ulicami vise rdeči plakati. Aeropfani mečejo po mestu letake. Vsak večer korakajo po ulicah velike množice demonstrantov. Tako delajo ruski boljše vi ki agitacijo za posojilo "četrtega odločilnega leta petletke". Državi je potreben denar in ker ga ne more dobiti od zunaj, si pomaga z notranjim posojilom. Notranja posojila so v sovjetski Rusiji že običajen pojav, saj. pridejo na vrsto vsako leto. Vsak delavec in vsak uradnik mora prostovoljno podpisati posojilo v znesku enomesečne plače, ki se mu odtrgava v 10 obrokih. To je torri neke vrste znižanje plače za 10 odstotkov. iLetos hoče dobiti sovjetska vlada z notranjim posojilom 3Vo milijarde rubljev. torej celo milijardo več, nego lani.
Posojilo zasleduje prav za prav psihološko-polftične cilje. Država si na vse načine prizadeva spraviti v sklad gotovino v žepih po-
POZIV NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvaJi na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno 1 pošiljanje lista, | Uprava "Glas Naroda"
V Stuttgartu objavljeni spomini princa Hohenloea, nekdanjega bavarskega ministrskega predsednika. nemškega - poslanika v Parizu in naposled namestnika v Alzaeiji, so izzvali veliko zanima-i nje v mednarodni javnosti. Princ, ki so ga imenovali v Berlinu "stric Chlodvvig", je vestno beležil vse razgovore is cesarjem in razkrinkal marsikatero tajno iz predvojnih let.
22. februarja 1895 je zapisal tole Viljemovo izjavo. — Kralj nima nobene oblasti več. — je razburjeno dejal cesar. — Norveški liberalni učitelji so pokvarili šolsko mladino in bodo upropastili državo. Rusija izkorišča okoliščine. Car ima naslov "norveškega prestolonaslednika" in ruski ru-belj uživa v severnih okrajih iste pravice kakor domača krona. Prebivalstvo se je že udalo v usodo. Rusija bo kmalu zasedla polovico Norveške s Tromsojem vred. Angleži seveda ne bodo leni in bodo zasedli južno »Norveško. Vsekakor moramo prehiteti Dance in pravočasno osvojiti one norveške kraje, ki nam bodo koristili.
Cesar je razposlal vsem nemškim konzulom na 'Norveškem o-krožnico. ki je opozarjala na pomembne dogodke v bližnji bodočnosti. »Prepričan je bil, da bo kmalu doživela Norveška usodo nekdanje Poljske in samo poznejši afriški načrti so ga prisilili žrtvovati pripravljen prevrat.
Tiflis, Kavkaz, 27. julija. — Najvišje gore v Evropi se ne nahajajo, kot se splošno domneva, v Alpah, temveč na Kavkazu, če-gar stene se mogočno dvigajo kot most med Črnim in Ka^piškim morjem.
Na Kavkazu ni nič manj kot šest gor, ki so višje kot Mont Blanc. Elbruz meri 18.44)5 čevljev in je najvišja gora na Kavkazu.
Kavkaz je mnogo mlajši kot pa Alpe. Mogočne skalnate stene padajo več tisoč čevljev globoKo in doline so izredno-globoke. V dolinah se nahajajo kopališča, katerih so se prej posluževali najbogatejši ljudje, sedaj pa hodijo tja na počitnice rm-ki delavci.
Peter Zgaga
NEOKUSNA SALA
PREKRSEN HRT
Ves London pozna kakor sneg belega hrta. ki je redno potolkel vse nasprotnike pri pasjih dir- Cast mi je sporočiti vam. da sem
■Nekje v Belgiji živi rodoljub, ki mu je padlo te dni v naročje pet milijonov. Imel je posebno srečo, da je kupil eelo serijo srečk, ki so bile pri prvemu žrebanju državne razredne loterije izžrebane. Znano je samo, da prebiva srečni dobitnik nekje med Gentom in Antwrepenom. Neznani milijonar se trdovratno izogiblje gratulan-tov in napenja vse sile. da spelje množico vsiljivcev na napačno pot. Časi so težki in marsikdo b* se rad prikupil srečnemu možu. da bi mu padlo od njegovih milijonov vsaj nekaj drobtinic. Toda novopečeni milijonar najbrž nima preveč mehkega srt-a in sp raje skriva, kakor da bi delil s siromaki svoje bogai<tvo.
Te dni so sprejela uredništva vseh bruseljskih listov dopisnice, na katerih je bilo napisano: —
edinih državljanov z resničnimi zalogami blaga. Ce ni denarja v žepu. ljudi pač ne mika godrnjati, češ. da primanjkuje živil, o-"butve in obleke. In še eno posebnost kažejo sovjetska notranja posojila. Davkoplačevalec na zapadli lahko plača davke z ogorčenjem, ki ga sicer ne sme izraziti, pač se mu pa lahko pozna na o-brazu. dočim mora Človek v Rusiji podpisati notranje posojilo z navdušenjem. Ruski državljani se morajo namreč strinjati z vsemi ukrepi vlade.
kah. Dobil je številne prve nagrade. in njegov gospodar Chambers je zaslužil premoženje pri stavah. Pes z imenom "Beau zebre" je bil neštetokrat filman in fotografiran za ilustrirane liste. Ko je nenadna izginil, je povzročila ta vest pravo senzacijo. 'Lastnik je seveda iskal psa in razpisal veliko nagrado, a vse je bilo zaman. Po-; licija je po dolgi preiskavi sklepala. da t<o morali tatovi odpeljati psa v Kanado ali južno Ameriko. Lastnik je moral preboleti izgubo.
A več mesecev pozneje, ko so tie pričele pasje dirke Henlev Races, se je odigrala nepričakovana zgodba. Nepoznan, kakor noč črn hrt "Black Star", je igraje premagal vse favorite. Pahnil je v nesrečo vse igralce in nieše-tarje. ki so sklepali stave ter je naklonil svojem lastniku poleg velike nagrade lepo premoženje v gotovini. Na dirkališču je zavladala nepopisna zmeda. Vsi so se vpraševaH. odkod se je prikazal ta pes. kje je njegov rodovnik in kdo ga je treniral?
Ko je na Chambesovo zahtevo pričela policija uradno preiskavo, se je kmalu izkazalo, da je bil črni "Black Star" isamo pobarvan in prekrščen, od narave kakor sneg •bel "Beau Zebre". Tatovi so ga res odpeljali v Kanado in v novi podobi vtihotapili zopet na Angleško. Oblasti so seveda razveljavile izzid Henlevske dirke in nepoštenemu zmagovalcu zaplenile denar.
DENABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA
STOPNI SEZNAM
100 200 300 400 .
V ITALIJO
i«o*t*#*a«*M*M**t«M***«S 5.90
......................... $ 11.50
________________________ $ 16.80
..... $ 22 —
Lir Lir Lir
Lir
Lir &00 ......................... $ 27.—
Lir 1000 ________________________ $ 53.25
« dinarjih «11
V JUGOSLAVIJO
Din »0_________________________$ 4—
Din 300 _______________________________ $ 5.90
Din 400 ............................. $7.80
Din 500_____________________% 9.50
Din 1000 ....................... $18.50
Din 5000 ........................... $91.50
Za l*pla£lto vaftjlh zneskov kot zgoraj navedeno, bodlal lirah dovoljujemo fte bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati ...____$ 5.70
" $10.00 " " ______ $10.80
" $15.00 " " _____$15.90
•• »» $20.00 " » _____$21.00
" " $40 00 " »' ______ $41.10
" ' » $50.00 "	" _______ $51.30
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. Nuj«* nakazMa lavriujemo p« CABLE LETTER ca pristojbino $1.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
wmrr
STREET d i
NEW YORK. N. Y.
-CLAS NARODA" — Li* ek>ven»fe?» naroda AmcrilB] — Nius£»jts gai
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
O G L A ŠUJTE
"GLAS NARODA" ne Sta aaiho tale članstvo, pač pa vsi Slovenci v Tail okolici,
CENE ZA OfiLASE SO ZMERNE
zadel pet milijonov. — Na dopisnicah je bil točen pošiljateljev naslov. Seveda so se poročevalci takoj napotili k milijonarji! na dom. da bi jim kaj povedal o sebi. Ko so pa prišli tja. jim je stopil naproti gospod, ki jih je debelo pogledal in ki ničesar vedel o milijonih. 'Priznal je. da je zadel 25.000 frankov, o milijonih se mu niti ne sanja. Ko ,m> mu pokazali dopisnice, je odločno izjavil, da pisava ni njegova. C'e bi le vedel, je vzdihnil. komu se imam zahvaliti za to neuku>>no šalo. Sem občinski svetovalec in imam mnogo sovražnikov.
To neokusno šalo si je dovolil z njim novopečeni milijonar, da bi še bolj zabrisal .sled za seboj.
OGROMNI PARNIK "R £ X" BO ODPLUL 27. SEPTEMBRA IZ GENOVE.
Rim, Italija, 2fi. julija. — Ofi-cijelno je bilo zanikano, da je o gromini parnik "REX'f odgodil svoje prvo potovanje v New York do 28. oktobra.
Odplul bo. kakor je bilo sprva naznanjeno, iz Genove 27. septembra ter bo dospel v New York 4. oktobra. Ustavil se bo v Na-polju in Gibraltanr.
(Novi velikan oceana, ki ima 54,000, je skoro dovršen.
Prvo potovanje drugega ogromnega parnika Italian Line "Conte di Savoia", je določen za dan 8. novembra.
Tudi Vi želite Še enkrat videti ^ domovino! ^ - .
Za denar, katerega potrosite v brezdelju, !ahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj.
Vožnja od New YorJca do Ljubljane stanc$ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ...... .............. $159.00
Od New Torka do Trsta ............................ $ 90.00
Za tja in nazaj ............. ............................. $150.00
m
Na brzoparmkih nekaj več.
Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto.
Modemi parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil
PIŠITE TAKOJ Ž A BREZPLAČNA NAVODILA NA}
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street	Mew York, N. ¥.
APENDIOITIB
III.
K o sem dospel v Ameriko, sem stanoval pri znani slovenski družini. Imeli so sina in licer. Hči se ,je kmalu zatem poročila, in se precej let nit-va videla. Nekoč .sem se v družbi slučajno sesta! ž njo, in mlada gospa mi je začela pripovedovati o vseh mogočih stvareh.
Kot vam je znano, ženske zr-lo rade govore o operacijah, in zato sem bil kar malo v zadregi, ko je rekla: — Čakajte, da vam povem, kako so mi ozdravili slepo črevo.
Boječ se. da bo storija predolgo trajala, sem hotel za vleči pogovor v drugo smer. toda ona je je začela pripovedovati:
— Kmalu po poroki s^ni hudo zbolela in sem se morala podvreči težki operaciji. Vsi sh bili v skrbeh zame. Operiral me je star, vesten špeeijalist in sicer kar doma v svojem privatnem sanato-riju. Skoro štirinajst dni sem ležala med življenjem in smrtjo, tretji teden me je pa poslal domov, kjer sem 'bila v zdravnikovi in materini oskrbi. Moči so mi začele naglo vračati. (Vtrti teden jfeni že začela pomalem hoditi. Slo mi je vedno na bolje in kmalu sem bila popolnoma olrajt. Izza tistega časa je poteklo najmanj d«*sf»t let. Nekega dne začutim hude bolečine na desni strani. — 1'netje slepiča — je bila moja prva misel. — Fnetje slepiča — so mi rekle mati in prijateljice — unetje slepiča — j«' rekel zdravnik. ki som ga naslednjega dne pozvala. V isti sapi mi je začel svetovati, v katero bolnišnico naj greni, da bo šlo vse gladko, kakor po maslu. Kakor menda vsaka ženska, se tudi jaz bojim špitalov ter sem vsled tega odlašala in odlašala. Toda preveč odlašati, nikakor ni kazalo. — No. če že ni drugače, da sp moram dati operirati. — spni si mislila — naj me pa operira zdravnik, ki mi je že enkrat rešil življenje. In šla sem k njemu ter mu povedala, kaj in kako. V deisetih letih se je bil 190-žak hudo postaral in 111«* ni vrč poznal. 'Na stotine, nemara na ti-tisoče bolnikov, je zdravil medtem časom. Kakor rečeno, je bil znan in slaven zdravnik, ki si je nabral tekom svoje zdravniške prakse veliko premoženje ter se je pripravljal po letih dela in naporov stopiti v pokoj. Ko sem mu povedala, da me je enkrat operiral, sem opazila btetfk spomina v njegovem očesu. Začel je brskati po starih zapiskih ter nenadoma rekel:
—• Ja. sedaj se pa že spominjam. Kar potna sem bila samih bolečin, ko sem mu razodela. čemu xem zopet prišla k njemu. ■— Xo, če ni drugače, bo pa treba operirati, — je odvrnil ter me začel preiskovati. Najbrž sem se mu zasmilila, ko ^em ležala vsa tre- . petajoča na ozki mizici. — Dolgo me je opazoval, naenkrat se je pa zdrznil rekoč: — (Počakajte malo — in je odšel v laboratorij. Sedla sem na stol in se začela zvijati. tako strahovito me je bolelo. Zdravnika precej dolgo ni bilo. Zdelo ise mi je, da bom umrla nt sem sklenila prositi ga. naj takoj prične z operacijo. In vrnil se je žarečega obraza, noseč v roki malo stekleničico. v kateri je bilo v beli tekočini nekaj rmeuka-sti sluzi podobnega.
Ostro mi je gledal v oči. ko je govoril: — Nepotrebne skrbi ste imeli, gotspa. Ko sem vas "pred desetimi leti operiral, sem vam tudi slepič izrezal. Včasi spravim kako tako stvar, in slučaj je hotel, da sem tudi vaš apendix spravil. Vidite. tukaj je.
Pokazal mi je steklenico, na kateri je bilo na ozkem listku zapisano moje ime. Danes bi prisegla, da je bila tinta na listku popolnoma sveža. Toda tedaj nisem imela časa razmišljati o tem. kajti v tistem hipu je bolečina odnehala. in navdalo me je neizmerno zadovoljstvo, da ne bo treba na operacijsko mizo. Od onega časa imam mir. Vedno bolj se pa utrjuje v meni prepričanje, da je ^dravnik napravil z menoj drzen eksperiment in mi v steklenici pokazal vse kaj drugega kot pa moje slepo črevo. Ko me navdajo taki dvomi, začutim malo bolečino, ki pa takoj mine. ko skusam prepričati samo sebe, da tako pošten, star in vesten zdravnik nikakor ili mogel lagati.
ODA"
FEW YORK, THURSDAY, JULY 28, 193Ž
fDLAM:
SLO1
DAILY hV,ll
PLAHI JUNAK
Mlado -polje se je kopalo v ju-' narahlo približal, nato pa z zmer-t ran j i roki, aolnce je pomcžikovalo nem drneu breaskrbno odbrzel na-sk >zi rahl-o megleno tančico, ki je prej. pokojno ležala prek ravni. Xa ob-J	— — —
zor ju .so se očrtavali rahli obrusi Eidini od druzinice iz mejice samotnega hra^tcmega loga. nebo -sredi polja je ostal zajček. Mlad pa je bilo še bledo modro.	, neizkušen, vendar objesten in pre-
lit »vežega razora m* je dvignil1 draeu. V deželo je prišla jesen s zajec mi v lahnem drncu udiel na' svojimi kra-otami. in gozd si je na-tK»lje. Lož, ki ga je Mpttitil, je bil'del najpestrejšo obleko, gnmovj«? samo zasilen, |M»i*kal si je zavetja'
in drevje je bilo obloženo s pisanimi Madeži, kmetje na |»olju pa >o po pravljali pridelke Zajec si je izbral lož sredi repnega polja. — Kmetje to prišli že čfc>to blizu ;lo njega, glasno so (»ogovarjajoč iti puleč rejKt, ko se je šele dvignil, napravil pur skokov in obstal, ne-zaupno motreč ljudi, nato pa si ie mislil, da je bolje, da je kar naj-dlje od človeka, in odšel v hrastovo šumo.
Zvečer je šel spet na polje, se lotil v zeljniku lepe glave in šel ob mejici proti hribcu. ki se je nalahno dvigal iznad polja. Ob robu
enkrat je počilo — tudi drugi zaman« odnesel je" zdravo kožo.
pred dnem, pa ga je kmalu predramila bližnja cesta, ki je oživela m prvimi žarki. (Vi |«>lje je šel, parkrat postal, .sedel in |riaho pre-motril okolico, nato pa nadaljeval avojo pot. Tam. kjer *e je pripenjala grmada poljska meja. je bil ob samotnem grmu njegov lož. lti-lo je malo v'bregu, tako, da je irnei razgled na vse .strani, hrbet pa mu je za silo 'krilo gosto grmovje. Počasi je prišel do svojega grma, postal, nato napravil velik *knk v M ran in drugega v lož — naredil je pentljo, ki ga je že mnog-nkrat obvarovala pred zasledovalci. Pritisnil še je in le vešče, vajeno oko gn je ločilo od okolice, oči pa >o plaho ?rle v mladi dan.
Solnce se je pudavljalo in s poslednjim žarki zlatilo božjo htvar-nieo, ko je naš zajec zapustil lož in šel ob meji previdno na deteljo. Ob robu njive je obstal, postavil možiička, se uuiil in 'pričel večerjati. Ko se je začelo temniti, se jo naenkrat |H>javiIa na -njivi temi.a >enea. se usta vda in zrastla v drugega zajca. Kmalu sta oba odšla proti nizkim hrastovim gozdovom. Dolgo sta tekala seni in tja, kmalu ne jima je pridružil še tretji.
Znanec z im\ji«-e je bila zajkn. oba ostala samca. Prišli so na rob gtvsdne jase. oprezovali za hip s široko odprtimi očmi, nato pa >ti samca zaplesala svatovski plev Objemala sta se in se pretepala in praskala, da so leteli na vse strani kosmi dlake, ko pa je fx>kukal mesec iznad mogočnih barov, ki so stali n» robu h rast o v ja. sta bila samo še dva. Tekmec je premagan odšel, na gozdni jasi pa je bil sva-tovski ples in svatovanje do jutra....
Ko se je me«*ee drugič pomladil, je lož ob meji oživel. Zajka j« imela ob meji dva drobna debelo-glava mladiča. Počasi sta drobljan-ca ra>tla in živela le ob materinem mleku. V toplih nočeh sta že delala svoje prve izprehode. vendar ti i njtin svet segal dalje kakor do rolba njive, kjer *>e je knšatila koruza in do grmovja, ki je stražil njun i vojno obložen domek.
Neke noči pa ni bilo zajke več domov. V večernem mraku je šla čez njive na deteljo, ko je prišla na poljsko pot, ni opazila temno-zeleho ž^reeili oči muca, ki mu je jKMtalo polje drugi dom. Brezskrbno, saj ni nič videla nič slišala, je! Ortantke himne (Vodoplvec) .......1.20
porta la na robu njive, kjer je hotela zaviti proti domu.Krivr mucov hrbet se je sprožil in ostri krem pij i s-o se zasadili v sivorja&ti hrbet. Glasno je zavekala od strahu in bolečin, pa se pognala v divji beg. Jezdec »e je pa trdno držal in njegovi .zobje so na vratu opravili svoje delo. Kri je brizgnila v jas-nordečem curku in živalica se je po par skokih zgrudila v sveže razore. Mucu »o *e zasvetile oči v divjem zmagoslavju in poiilepu po svežem mesu, nato pa so pričeli beli zobje trgati toplo, kadeče se meso....
šel zajčjo sled in šel za njo. Naenkrat je zabevskal in že je planil naš znanec v mogočnem skoku s toplega loža. Gonja je šla po polju, čez grič in spet na polje. Razdalja med psom in zajcem se je obupno krčila. Še par skokov in Fidek je hlastnil po zajcu, ta pa je skočil v stran in pes se je v svojem zaletu zaletel dalcv naprej. To je porabil zajec in jo ubral v nasprotno smer. Svojo zvijačo je še parkrat ponovil, dokler se ni Fidek ves u-pehau vrnil domov.
Prišla je zima in z njo za zajca nove težave in nadloge. Iskal si je borne hrane in zavetja pod kozolci in mejami. Parkrat si je komaj rešil življenje pred rjavo dolgo repo tetko in pred svinčenim zrnjem lovcev.
V AFRIKI JE TREBA ZENO KUPITI
V Alriki .si lahko vsak moški ženo kirpi, menda zato, da jo ve bolje ceniti. Povprečna cena afriške žene znaša v našem denarju okrog j>€itindvaj.set dolarjev. Zamorci v zapadni Aiiriki se zelo čudijo, če jim človek pripoveduje, da pri nas možje ne kupujejo žen. temveč da so nekateri celo tako srečni, da io-be z ženo še doto. ki pa postaja vedno bolj redka in mršava. Zelo zanimivi so v portugalski Afriki kupni obredi. Opisuje jih neki nemški raziskovalec, ki se je dolgo mudil v Afriki.
Neki Evrojiee j# plačal dekličinemu očetu zahtevano kupnini, l>otem se je pa začelo dekle pripravljati. Tri mesece ni smelo z drraa. potem so jo pa privedli na kupčevo dvorišče, toda kupec še ni *smel izj»regovorrti z njo niti besedice. Dekle je bilo razstavljeno na dvorišču tri dni in kdor jo je hotel videti, je moral plačati vstopnino. Vstopnino je pobirala dekletova mati. Kupec, ki je tudi hotel videti svoje dekle, je ponujal lepo j vstopnino, pa ga kljub temu niso
jioveril upravo milijonskega premoženja. Pobegnil je najprej v Vladikavkaz, potem pa v Novoro-stj.sk in Pjatigorsk, kjer ga je pa Plavski odpravil z neznatno vsoto denarja, češ, da je bilo vse drugo uničeno in }>okradeno med revo luči jonarno vihro. Plavski je potem odpotoval v Rumunijo. kjer se je poročil s ličerko veleposestnika Miškina.
Kurčoglu dolgo ni mogel izslediti^ njegovega bivališča. Slednjii" se mu je pa to le posrečilo in zgla sil se je pri Plavskem. Prijatelj ga je prijazno sprejel ter mu dal avto in nekaj denarja, da bi si u-stvaril novo eksistenco. Kurčoglu se je zahvalil prijatelju za velikodušnost. nazadnje je pa le začel domnevati, da je bil okraden. Na advokatov nasvet je vložil tožbo, ki je bila zavrnjena. Mož se je pa pritožil na apelacijsko sodišče v Cer-novicah. ki jt* t*1 dni Plav>kega obsodilo na plačilo odškodnine 3 milijonov lej ter plačilo vseh .sodnih stroškov, 'ki so močno narasli.
GOSPODARSKA OBNOVA SVETA
KAKO SRCE BIJE?
Oddahnil se je in z njim
vsa. hoteli pustiti na dvorišče, kajti
narava, ko se je jel tajati ledeni o-klep matere zemlje. Tedaj ga j? šume .-i je poiskal za 1> pripraven} ,,PPV7elo Čudno Čuvstvo, da je vse prostor in legel.	j ^ prrtekal in si iskal družbe.
Jesensko nebo je trudno odprlo I Xašel jo je. Spet je sijal bledi me-svoje sivo oko. narahlo je rosilo. H! iSee ko je ou prvi<- satova 1. Proti hribčku sta prišla lovca, se posta- | jutru „ta š|a oba z Ziljko prf>ti sta. vila vsak na en konec in spustila ri mejjcj. y(„iil j0 je. V trenotku, l>fva. Počasi, previdno je sledil pes ^Q je dospel do meje. se je pogna-' resno. Šele potem je zadeva koli-našega zajca. natr. pa obstal. Še ja s Knežene lise nanj drobna, vit-j kor toliko urejena, par korakov je napravil, preden j -j ka beIa živaijt.a. Za jen se je iz-1 zajec planil med grmovje m skočil tr?a] iz grgrajoč glas, pognali na pla-no. Rahlo se je TH»«vefilo in ' ^ jp ?	jPZ<]f»cem na Yratn vi
fiočilo. Ok->li zajca je završalo, pa	beg. Planil je škod grmovje, tam
ostal je zdrav. Tesno je pritisnil n-	Inu je odletel hermelin s hrbta, za-
?(va in se pognal v divji beg. ^	jee pa je tekel z zevajočo rano Še
"	do cesite. kjer je obst'al.
Znano je. da znaša 'utrip pri človeku normalno 70 do 72 utri-i pov na minuto. Napačno je pa t misliti, da bije srce vsa leta ena-i ka hntro. Utrip srca je namreč močno odvisen od starosti. Novorojenčki imajo mnogo hitrejši n-trip, namreč do 130 utripov na minuto. Po prvem letu pade utrip na 120, v desetem letu pa se zniža na HO. Sele nekako s petnjastim letom doseže človek normalni u-trip 70 do 72. ki potlej v .sivi starosti spet naraste na K).
(*e tečeš ali pa se vzpenjaš, srce hitreje bije. kar kaže na odvisnost od vsakokratnega delovanja V Cernovieah v Bukovini je bi- mišic. V zvezi s tem so napravili
obredi tega ne dovoljuje. Sele po ra/stavi je dekleta dobil. Pri tem so priredili gostijo in bodoča tašča je imela na goste kratek govor. — Stvar dobre vzgoje je, da mlada žena zbeži nazaj k svoji materi, mati jo pa zopet privede k možu. da pokaže, da je mislila s prodajo
Posledice svetovne vojne na gospodarskem polju so še danes velike in danes trpi radi njih v.se svetovno gospodarstvo. V nekaterih povojnih letih je kazalo, da se bodo stvari definitivno obrnile na boljše, toda prišla je zatftiji dve leti taka gospodarska kriza, ki je do slej kapitalistično gospodarstvo ni poznalo. Kriza je zamajala temeije >edaj vladajočega gospodarskega reda in vrste se poskusi, ki hočejo odpraviti sedanji nered v gospodarstvu z raznimi ukrepi, ki pa ne pomenjajo odstranitve zla pri korenini.
Tako smo doživeli po vojni že več konferenc, katerih cilji so bili postavljeni visoko, pa vendar le v maločem doseženi. Sicer je svet sit | konferenc, ki mu ne jn-inašajo vid-dnih rezultatov, niso jih pa še siti tisti, ki imajo od njih korist, od-nosno, k j se jih udeležujejo. Ii;iz-mere dajejo sicer v marsičem prav pesimistom, toda kljub vsemu moremo ugotoviti, da raste duh solidarnosti med narodi, ki se začenjajo zavedati, tla jih more le sodelovanje -na najširši podlagi izvleči iz sedanje krize, ki posega globoko tudi v socialno življenje.
SENZACIJONALEN PROCES
Thih ga je zjutraj našel delavec hiteč v tovarno. — Dober bo. — si
Vrhovčevi so šli na polje po zelje in repo. Spremljali jih je zvesti čuvaj, ki [»a ni bil nikdar na
verigi in ki je čuval ra ie za ice ik> t,	.	,
, , ...	'i ■	Prvi zvončki so radovedno i>o-
grmovju kakor Iiiko go-podaria.	.,,.,.,,..
Velik, volčja k u podoben pes je bil ,k"k1ah lz *»}.m
Fidek. le, da je imel 'konice nW rahh l>~ula<l.-,^«1»., v losu pod m-
^ * i	vi , , i jo na so -zagledali svet mladi zaj-
povesene, po telesu pa velike bele '	*	J
lise. Nekaj časa je ostal pri vozu.
la izrečena te dni razsodba v sen-/aeijonalnem procesu, ki ga je vodil dolga leta Armenec Simeon Kurčoglu i/, T if lisa proti svojemu
je mislil, saj malokdaj jem meso.' bjv^mu l>riJ«teIju Plav.^emu. --
Kurčoglu je veljal svoj i-as za naj-Imgatejsega moža na vsem K.-.v-kazu in imel je zla.-ti bogato zbir-
zdrarvniki že več poskusov in dognali. da napravi srce kadar je človek popolnoma pri miru. torej v spanju, samo KO utripov. Brž ko se zbudi, pa utrip že zraste na K«;. Pri sedenju je utrip normalen, pri hoji takoj poskoči na 80. pri naglem teku pa na HO. pri napor-
ko draguljev. Med boljševiško re-|nem tekmovanju se pa dvigne na
nato pa se |>otepel. Kmalu je nr.-
•ki
sinovi ])lahega junaka.
Joža Hcrforf
volucijo 1. 1917 je prišel na ulici v konflikt s poveljnikom komunist urnega odreda in ker je vedel, kaj ga čaka, je pubegnil iz Tiflisa. svojemu prijatelju Plavskemu je pa
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR (P«tčIC) Slovenska koračnica:
10 »verkoT. V«ak zvezek po .........3fl
10 rvezkov skupaj ........................2.B0
8 mladinskih pesmi (Adamič) .50
NOVE PESMI S SPREM LJEV AN JEM KLAVIRJA
Album «1ot. narodnih pesmi
(Prelovec) ...................................84)
Sest narfMlnlh pesmi (Prelovec* .80
MEdANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič):
I. zveaek.......-.............................75
11. zvezek ........................................13
Pomladanski odmevi, II. vr........45
Amerttks slovenska Ih-a(Holinar) t —
MALE PESMARICE:
St. 1. Srbske narodne himne _______13
St. la. &to tntlfi, Srbi ne tnžnl .....13
št. 10. Na planine _________________________.19
Št 11. Zveler ..................................15
St. 12. Vasovalec ..............................15
Št. 13. Podoknlea ...............II
Slavtek, zbirka Msklb pesnil
(Medved) ........................................29
NOTE ZA CITRE
Koželjski: Podnk v ifranjn na
citrah, 4 zvezki ........................SJM
Bari pride in. tračnica.......................29
NOTE za
TAMBURICE
Slovenske narodne
raftki zbor tn petje (Bajuk)
Narodne vojaSke (FerjanCiC) ..........M
I Ura, srednješolska, 1. In 2. zvezek ! Bom M	Podpurl slov.
.1^9
19 moških In me&anih zborov —
(Adamič) ____________________
MOŠKI ZBOR
...45
Trije moSkl zbori (Pavčlč)
Izdala Glasbena Matiea ...........40
Narodna nncrobniea (PavčiC) .........35
Gorski odmevi (Lthiratr 2. zv......45
DVOGLASNO:
' Mlada zajčka, nt a m kmalu navadila samostojnega življenja in potepanja. Vaak večer at a šla na pašo, nato na kak krajfti potek. Po poljih nta hodila, komaj odrastla, aama nevedoča, kaj ršT-eta.
Hla Ma v lopem večeru prebuja-de »»e jewni če« |»olje in zavila ob meji nizkih mrek in grmovja. Kjer je bil preriwiek, je manjši skočil skazi, pa xavlekal in obvinel v auvnlci. Divje je nkaJcai ki se otepa val žice, pa vae zaman. Vedno trii in bolj dušeč je podtajal ck> jetn. Že tako velike oči ao f# i* Mjito, ie parkrat je zacepetal in ubog* zajčja para je obvisela v zanki. Njegov braifec ga je te nekaj časa boječe ogledoval, so mu
A*. ■
Nail himni
.^59
MEŠANI UKORI t
.49
Planinske, IL sv. (Laharaar) .. Trije meinnl zbori, MMto Glaaba-
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Foeater) ........................40
Izdala Glasbena Matica
Gorske cvetlice (Iiabarntr) četvero in petero raznih glasov _____
..45
Ju M rad rodečlk moSkl sbor
s bariton solom ln priredbo ca
dvospev ..........................................20
V pepelnMnl noti (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor ln orkester
tadala Glasbena Matica ___________75
Dve peaml (Prelorec). sa rnoOd
shor ia bariton solo _________________.20
KopleCi (Gram). UCcoi Mihec, — Ersnjsbe itfe ta mi ada. Na*
tmUfodatv% 8 cvetki tfrapaj
PESMARICA GLASBENE MATICK: L Pf arifa. uredil Habad ....2J9 I.
po .59
Troglasnl mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......1.—.
Mešani in moški zbori (AljaB) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...»___....49
6.	vvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ...................49
7.	zvezek: Starček; Zaostali ptič; Dom orodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtraSkem sprevoda; Geslo .49
8.	zvezek: Ti osrečiti Jo boti (ne-fian zbor) ; Prijatelj! in senca (meSan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; Kmetski hiši ______________________.49
CERKVENE PESMI
Domači glasi, Cerkvene pesmi sa me£an zbor ............______ , ...........1,—
12. Tantum Ergo (Premrl) __________..59
Mašne pesmi za mešan zbor —
(Sattner) ...........................
i £
(SvlkarfiČ) L ln S.
12 Psnge ILngna Tantum Ergs Go-
nitori. (Foerster) _________________________M
12 Pange Lingua Tantum Erga Ga* ni tori (Gerblč) ............................M
Hvalite Gospoda v njegovih »vet-
nikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl I ________________________-.49
19 obhajilnih in S v častpresv. Brco Jezusovemu (Grum) __________..31
Blissa in booorem St. Josephl —
(Pogacbnlk) ...............
Kyrie ....................................
K svetemu Rešnjemu teleou —
narodnih pesmi (Bajuk) ____________
Na Gorenjskem je fletno ________________L—
RAZGLEDNICE
Newyorske, Različne, dučat .............49
Velikonočne, božične te novoletno
ducat __________________________________ . ____,4|
Is raznih slovenjih krajev, ducat .49
Narodna noša. ducat .........................49
posamezne po —-.........................JIJ
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije na moč
nim papirju s platnenimi pregibi ...........................................7.59
Pakrajni roinl zemljevidi: Dravska Banovina __________________JI
Slovenske Gorice, dravske pta>
sko polje ......................................Jt
Ljubljanske in mariborske oblasti J*
Pohorje. Kozjak_____________99
Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje _______________
Prekmurje in Medumnrje
(Foerster) Sv. NitoUj
Canada _______________________
Združenih držav, veliki
Mali __________________________
Nova Evropa________________
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky h tfm
ton, Wyoming, vsaki po ------------
Illinois. Pennsylvania, Minneso ta, Michigan, Wiaeanain. Weak Virginia, Ohio, Now Tech — TTiifata mil nnr frit Taa ki po----------
Tako .smo imeli že 1. 1920 finančno konferenco v Bruslju, tej je .>!ediia konferenca v Genovi, ki je bila širšit, .-.aj .m* je je udeležila tudi Rusija. Prvo svetovno gospodarsko konferenco pa smo imeli leta 1927. v Žonevi. Polje dela takin konferenc je tako široko, da je skoro nemosroče podati vsaj k»li-kortoliko natančno sliko. Za svetovno <ro-]Kxlarsko konferenco Ženevi je bilo objavi jene«?« toliko
})a je. .saj kolikor kc da zasledovati po delu finančnega odbora pri Društvu narodov, da je konferenca prinesla veliko .novih nasvetov, ki so jih pridno aplicirali v mednarodnem obsegu. Tako.moremo vendar govoriti o praktičnih uspeh3h gospodarskih konferenc, ki so mo-g'*"e večje kot uspehi političnih konferenc.
Bolj 'kot kdajkoli preje se opaža sedaj i>otreba pn mednarodnem sodelovanju. Izmenjava dobrin in kapitalov med narodi je padla na minimum, tako tla je resno ogrožen v nekaterih državah dosedanji način življenja. Carinske meje se dvigajo. Svetovna trgovina paila in doživljamo največji paradoks moderne dobe .da" je na eni strani •produkcija vseh dobrin dovolj znatna, da bi krila potrebe, ki dejansko obsojajo, da pa na drugi strani številne mase Ibrezposelnega delavstva. v zadnjem času pa čeda-Ije bolj tudi celokupno kmetijstvo na, vsem svetu ne morejo dobiti predmetov, ki so neobhodno potreb ni za življenje. Kavo mečejo v morje. koruzo sežigajo, drugod pa stradajo milijoni, seveda proletareev.
Malo je solnčnih arkov v sedanji dobi. Vendar pa kaže. da prihajamo kljub vsemu počasi naprej. Nova ureditev reparacijsk°-ga vprašanja v Lozani. kjer .so biH sicer oškodovani interesi Jugoslaviji. kaže, da se polagoma obrača na bolje. S tem prihajamo do ureditve političnih vprašanj, kar nam in potrebno za ustvaritev zopetnega zaupanja v svetovnem gospodarstvu.
materiala, da bi z 11.] 11111 napolnili i , . „ . .
, ,	.., , .... j črtati važnost sklepov
številne predale svojih knjižni" '
zato tudi ni nngoče dati popoln ike o uspehih koni'erenee. Gotovo
100 in še više. Števila utripov je odvisno tudi od duševnih momentov. veselja, bolečine, žalosti itd.
Slednjič je odvisen utrip srca tudi od velikosti individua in od vrste. Pri živalih velja zaradi tega neko povsem drugo povprečje kaor pri človeku. Tako na pr. tol-jki 11111 bije srce 1000 v minuti
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ate eni ali drugi vsak dan.
KAJ 8TB PA 8TOBILI ZA 8VOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK T
Ali gte že eavarovani za slučaj 'bolezni, nezgode aH imrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društva Jugoslovanske Katoliike Jednote. NaSa jednota plačuje največ bol* nitke podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, Članstva nad 20,000. Nova druitva se lahko vstanovijo v Združenih državah s 8. Slani. Pristopnina prosta.— Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glaxilo J8KJ. Piiite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik, Ely, Minn.
Ob tej priliki moramo zopet pod lianke za
, .. .. , .	, , . mednarodne obračune, ki se je pj
Ker ie bilo polic dela nepregledno. ; . ....	, , . '
_ ,. ! ___- , _	I dostavitvi sklepov lozanske konfe-
rence izjavila za čimprejšnjo vzpostavitev zlate valute i.n omejitev zaprek, ki stoje danes na poti i menjavi dobrin. delfl in kapita'a med posameznimi državami. Mnogo držav je sicer sledilo zgledu Anglije v odpravi zlatega Handarda. pokaralo pa se je, da tako reševanje gospodarskih vprašanj •»ia valutnem polju ni imelo posebnih uspehov. Kriza v Angliji traja z nezmanjšano .silo dalje, kar dokazujejo dosedaj objavljeni |>odatki o produkciji, pasivni trgov in.-ki bilanci. nezaposlenosti itd. Zlasti ne prihaja taka rešitev v poštev pri onih državah, ki so že izkusile dobrote inflacije, odno>no -znižane intervalutarnih tečajev. Tudi n^ prihaja ta rešitev v poštev za one države, kjer tvorijo inozemski dolgovi občutno breme. Zlasti velja to za nas. saj smo iz nedavno objavljenih podatkov videli, da prevladujejo pri nas inozemski dolgov;, za katerih obrestovan je in amortizacijo rabimo letno nad eno mil-iardo in četrt Din.
če slonovo srce le 2."> na minuto, srce manjše kamele 2(>. konja ^»4. leva 40 na minuto. Pes ima 100 sn-nili utripov v minuti, domači zajec pn 120. Večinoma je tako. da je utrip tem višji <"im manjša je žival. Tako so naSieli pri ježu ilOO utripov, jiri galebu 400. pri miši (500. vrabcu 8QJ). rekord pa pririče po vsej juiliki kanarčku.
I
.49
.19
r
Vsakovrstne
u
POUČNE KNJIGE POVESTI b ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA
99
216 W. ? 8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3978
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Tako se vrača svet nazaj h klasičnim teorijam o zlati valuti, seveda v obliki, ki je prilagodena današnjim razmeram. Tako na primer bi bil velik uspeh, če bi nam bodoča svetovna gospodarska konferenca prinesla .sklep, po katerem bi vse notne banke sveta znižale odstotek kritja v zlatu za svoje bankovce od .sedanje višine na recimo 20 odst. C'e kaj takega poskusi samo ena država, bi bilo to težak udarec za njen kredit in valuto. v mednarodnem ob«egii pa ho da to izvesti brez večjih pretres-Ijajev psihološkega značaja.
Da se tudi Anglija misli slejko-prej vrniti k zlati valuti, je dokaz podpis guvernerja Bank of England na izjavi reparaeijake banke glede zopet uvedbe zlate valute. Se nekaj govori za to. da Ansrlija sli na povratek k zlati valuti. C ttV bi imela tega interesa, bi tovo ne kupovala zlata; naj je v preteklem polletju zlati zaklad angleške banke naraste! za 15 miljo-nov dolarjev; od :188 milj. dolarjev v začetku leta na 683 miljonov dolarjev kon<* meseca jimija. Ker sta tudi Francija in Amerika, dvo ustali finančni velesili sveta. o«ta-Ji pri zlati valuti, je že omenjena izjava popolnoma razumljiva.
ADVERTISE in "GLAS NARODA'
ODA"
NEW YORK, THUBBDAY, JULY 28, 1932
THK LABOE8T 8L0VSKB DAILY tn U. 0. A.
Trpljenje ljubezni
3
KOMAH n trvuusJA.
Za GIm Naroda priredil L H.
4	• (Nadaljevanje.)
Pri teh njenih besedah mu zažare oči. Poljubi jo tako vroče, kot je že ne bi bil poljubil eelo leto. Velika blaženost je bila v njej, ko se ga je oklenila. Njena bojazljiva in vendar tako vroča uda-nosi ga je vsakikrat omamila. Vedno znova si je moral priboriti to i«*no in premagati njen čiMi odpor, kar ga je tem bolj podžigalo, ker je poznal ženske duše.
Sam sebe ni nikdar izdal. Njegova hladna narava je mogla o-pazovati tudi v največji strasti.
Sobo je mračno obsevala zagrnjena svetilka, ki je stala v kotu.
Erika skuha čaj in ga prinese na mizo in Rado je bil vesel, da no mu stregle majhne, bele ženrske roke.
Nato ga vpraša zaradi družabnega večera.
—	t\ič ni p<«sebnega. draga moja. Samo da smo zopet enkrat skupaj. Briner gre v kratkem za nekaj tednov gostovat v nekatera )ne»»ta in sem ga hotel še enkrat prej videti pri meni. Je zelo dobei igralec.
—	In tudi Srečko mora biti poleg? — ji tiho pride skozi ust-
bice.
—	Zakaj ne? Ali ti je to neprijetno?
—	Ali ne razumeš. 'Rado? Če včasih pomislim —
Rado se smeje skloni k njej.
—	Hajši ne misli na to, moja planinska roža!
Kad jo je nazival tako. svojo Eriko, ki je imela na sebo nekaj trdega in planinsko nesebičnega, pa pri vsem tam nekaj omamlji-vega kot je vooj vrtnice.
—	Kaj tedaj misliš?
—	Srečko —! Ni slab in delani mu krivico, ker — Erika preneha in preko njenega lepega obraza se razlije bolesten izraz.
—	Zakaj? Saj mu ničesar ne vzameš. Najpazljivejša žena si mu in gospodinja in te z vsako besedo hvali —
—	Itavno zaradi tega. Rado!
—	Ti mu vendar daš toliko! In kaj ti da on? Ali te ne pozabi toliko in tokokrat v objemih mladih deklet? Samo pomisli na prodajalko rokavic —
Erika zamahne z roko.
—	To sem že davno pozabila. Nič več me ne boli. Kar pa me je njemu tekom zadnjih let odtujilo, je njegov značaj, ki je nagnjen Mamo na materijalnost. Njegova trgovina mu ^je vse — jaz nič! Mene popolnoma nič ne razume. Tako različni so najini nazori! Tru-i'rni se, da bi se strinjala z njegovimi nazori — toda nima nobenega veselja in potrpljenja, da bi se ravnal po meni. In vendar sem tako ponižna —
—	L>a. ti ponižna planinr-ka roža, ki tako malo potrebuje in še tega malega ne dobi! In opravičena si. da zahtevaš kaj od življenja! Tvaj mož tebe ni duševno dorastel in to sam čuti; v svoji nečimur-nowti včasih ne ve. kako gre daleč — hoče gospodariti, hoče biti go upodar in zato gre tja. kjer ga občudujejo čez vse meje, ker iz rok
kar siplje denar! Nikar si ne delaj nikakih skrbi — v retsnici mu
• •» * ■
prav nic ne vzames. mene pa neizmerno osreeuješ.
O, kako rada je poslušala ta priliznjen, omamljiv glas, ki ji je vedno pregnal vse pomisleke in dvome.
In kako je ljubila tega moža — njena ljubezen do njega ni poznala ne meje, ne mene, saj ji je pomagal, da je mogla pozabiti na vse, kar je bilo doslej vodilna nit njenega življenja.
In ves .srečen je ta ljubljenec žensk sprejel njeno ljubezen, kateri je bilo pri vsej strasti primešanega n^aj materin^skega.
Eri-ka je bila vsa drugačna kot druge žene in dekleta, ki jih je do sedaj poznal in s»o se veselile njegove naklonjenosti. Erika mu je izkazovala svojo veliko naklonjeni in očarljivo žensko skrb.
—	Povej mi. Rado. kaj misliš o Mirku? — ga vpraša, — jaz mu nekoliko verjamem —	*
—	Težko je povedati. Erika. Duhovit je, toda brez vztrajnosti tn volje.
—	Srečko zanj ne da nič.
—	To rad verjamem. Kajti tvoj mož. materjalist in Mirko, sanjač, z nebeako visokimi muslimi, sta tako zelo različna značaja, da
na nobeni poti ne moreta srečati.
—	Medtem pa. ko se dobro razume z Robertom Levarjem, Mirkovim bratom. Tudi v trgovini delujeta roko v roki in zaislužita mnogo denarja. Mirko se mi včasih smili; včasih nima ničesar. Pomisli, Rado. Srečko je nanj, kakoršne je pač volje, včasih ljubosumen — ali pa se samo tako kaže — *
—	Ali ima vzrok? — Rado jo ostro pogleda. — Erika, dokler si moja. ne smeš brigati za nobenega drugega.
Smeje grblje Erika glavo sem in tja.
—	Saj sam ne verjameš, da kdaj mislim na koga drugega, ker me ljubiš Rado. Ko bi vedel, kaj pomeni meni tvoja ljubezen!
Z obema rokama objame negov obraz, pogleda z neizmerno Iju-beznostjo v njegove hladne oči, katerih se dotakne z lahnim poljubom.
—	O, ti moj nad vse ljubi Rado!
Rado pritisne svoje ustnice na njen vrat, ki je tako zapeljivo gledal iz izrezane bluze.
—	Mirka včasih nekoliko potolažim kot mati, kadar pride in odkrije svoje obteženo srce. — pravi nato Erika.
—	In te prosi za denar!
S temi besedami jo je tako presenetil, da globoko zardi.
—	fte vedno mi je po kratkem času vrnil. Četudi teh majhnih v4sot nisem potrebovola. esem jih vendatle vzela, da bi ga navadila na red. ,
—	Najbrže si je tem več- izposodil pri Uli, saj veš o neki Uli?
—	Da. Mirko mi je povedal. Telefonist in ja, visoka plavolaska. Zelo je prikupljiva — poznam jo osebno. Po mojem mnenju zelo ugdno vpliva nanj. Sili ga k delu in ga zadržuje pri velikih denar nih izdatkih. Samo ko bi imela nad njim še tako moč, da bi se odvadil neizmerne pijače —
—	Res, Mirko, žal, pije preveč. Čudno je, da more prenesti tako velikansko množino alkohola. Pojutršnjem bom to zopet do-iivel. \
—	Mogoče bi bilo boljše, da ga nisi povabil.
—	Moram! Kaj pa bi mislil! Moj najboljši prijatelj! Saj jt vendar v vsaki družbi najbolj oživljajoča oseba. In če ga malo nadzorujem, ali se ne morem čutiti zadovoljnega! Imam ga rad. Od vojne traja najino prijateljstvo. V vojni mi je zelo ugajal. Njemu ae imam za marsikaj zahvaliti, celo za življenje. Enkrat me je izvlekel iz gnječe in me obvaroval, da nisem prišel v francosko ujetništvo. lu — ali ga nisem spoznal, po tebi, njegovi sestrični? Dovolj povoda, da «em mu za to še posebno hvaležen.
Srečna se mu nasmeje in mu ljubeznjivo pritisne svoje lice na njegovo.
Bil je za njo že čas, da gre.. Ljubeznjivo se poslovi. Ni hotela, da bi jo spremil! Naglo odide s polnim srcem tajne sreče. Ločitev od ljubeznivega inoža ji je bila vedno težka. Kajti Rado je bil, ki je prineael v njeno življenje svetlobo in ni bil nikak greh, ako si je privoftcila te ure areče! Njen zakon je bila brezupna vsakdanjost in
vse neno prizadevanje, da bi prinesla v to življenje kaj višjega, je ostalo brezuspešno. Vsa ta prizadevanja so se razbila ob več ali manj šaljivem odporu njenega deset let starejšega moža, ki o nepotrebnih stvareh, kakor si je mislil, ni hotel ničesar vedeti.
O čem naj bi se«pritoževala! Dobro se ji je godilo, sijajno! Imela je krasno stanovanje, imela je dosti jeisti in piti, se je mogla oblačiti, kakor se ji je poljubilo in vsako leto je mogla potovati, kamor je hotela — za njo ni bilo skrbi! Toda vedno je tak: če žena nima kaj delati in se ji godi dobro, ji vedno pridejo neumne misli! Tako je vedno govoril Srečko in Erika je obmolknila. Ako bi saj imela otroka! Otroka, na katerega bi mogla razlti vso svojo ljubezen! Toda te sreče ni imela in ostala je sama z neizpolnjenim hrepenenjem svojega srca, dokler se ni s posredovanjem svojega bratranca Mirka Levarja spoznala z doktor Rado Gromom. Odprl ji je drugi svet. Občudovala je njegovo znanje, njegovega duha, in njeno obubožano srce je zletelo k njemu — mislila je samo še nanj. sanjala on jem. In Rado. ki je poznal žensko dušo, je bral v njeni notranjosti in je vedel, kako mora občevati z ženskami, kakor je bila Erika.
(Dalje prihodnjič.)
VSE ZA SLAVO
Pariški lasničar. ne navaden lasničar, temveč kralj lasničarjev, Antoine, se menda zelo dobro razume na reklamo. Čeprav bi mu izum trajne ondulacije, estonske pričetške in mnogih drugih novo-tarij zadostoval za slavo, siri o sebi še druge vesti, da bi svet še bolj govoril o njem. Tako hodi doma v rimski togi. stanovanje ima pa polno belih lilij, ki širijo tako močan duh po sobah, da ga mora pač pošteno boleti glava. Namesto lesenih omar, miz in stolov ima vse pohištvo iz stekla, kjer imajo pa drugi steklo, ima Antoine marmor. Da bi bil še original nejši. spi v krsti. Njegova krsta je iz črnega stekla in ponoči jo razsvetljuje električni reflektor.
Antoine. ima seveda dovolj mastne dohodke, (la si lahko vse to privošči. V krsto hodi rspat v črni togi in lakastili čevljih s steklenimi podplati. Ko so ga vprašali. kaj pomeni čuden način njegovega življenja, je odgovoril, da v prostem času najraje razmišlja o smrti in da si je že dal pripraviti na pokopališču svojega rojstnega kraja krasno marmornato grobnico. Tudi za pogreb je že poskrbel in določil, kakšen naj bo. Krsto bo moralo nositi 12 mladeniče v, vsak bo imel posebno, frizuro. ki jo je napravil slavni mojster. Celo smrtna oznanila bo-j do iz stekla in ne iz pairja. Vidimo torej, da se Antoine prav dobra razume na reklamo in da zna postati predmet splošne pozornosti.
pa ugovarjal, da njegovi tovariši in sorodniki nočejo, da bi bil zaprt, temveč hočejo samo ubiti žensko, ker je bila ubita tudi njihova.
Domačini se zelo težko prilago-de za pa dni civilizaciji. Često se zdi, da so že opustili barbarske o-bičaje, kar pa ni res. Na Novi Guineji je še vedno mnogo zbiralcev lobanj in ni se še%posrečilo prepričati jih. da bi bilo pametneje loviti divjad. Nekoč je srečal Thomas na reki ladjo, polno vojščakov. Zadržal jih je in pogledal v notranjost ladje. Bila je polna človeških lobanj. Pokazal je na nje in vprašal, kdo je to storil. da bi krivce kaznoval. Divjaki se pa sploh niso zavedali, da so kraj zakrivili, temveč so se celo hvalili, da so nabrali toliko in toliko lobanj.
PRED LJUDSKIM ŠTETJEM 6EŽE
ČUDNI POJMI 0 PRAVICI
Divjaki v Avstraliji in Aovi Guineji imajo čudne pojme o pravici 'belih ljudi. Zelo zanimive stvari pripoveduje o njih in o on-dotnih razmerah policijski čast-' nik Kenneth Thomas, ki je delj easa živel na iNovi Guineji in doživel tam mnogo pustolovščin. Ne-koč je prišel k njemu mlad domačin in ga prosil kar tako mimogrede. če bi smel umoriti poljubno žensko iz sosednjega plemena. Dotično pleme je bilo namreč ubilo neko žensko iz njegovega plemena in fant je menil, da za ta zločin najprimernejša kazen zopet umor. Rečeno mu je bilo, da v tem primeru hi najpravi • nejši nov umor, temveč aretacija in kaznovanje krivca. Domačin je
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jey ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.

Anglij-' pripravlja v Indiji novo ljudsko štetje, ki so se ga pa ljudje ustrašili, še prodno se je začelo. <"im je bilo razglašeno, da so se oblasti odločile za ljudsko štetje, je natstala med prebiva* stvom splošna panika. Ponavljajo se prizori, ki jih je videla Indija že pri prvem ljudskem štetju leta 1874. Takrat so se cele vasi in tudi večji kraji izpraznili, ljudje so pobegnili v gozdove in gore. kjer jih ni mogla doseči nobena oblast. Bežali so zato, ker so se bile po vNej Indiji razširile vesti, da hočejo Angleži vse moške poklicati k vojakom, da bodo morali nositi angleškim vojakom v vojni ~ Afganistanu opremo. ženske pa da hočejo deporti-rati na prisilno delo' v provinco Assam, kjer imajo Angleži velike plantaže.
Ljudsko štetje v Indiji je v takih razmerah zelo težavno ali celo izključeno. Ovire so tem večje, ker govori prebivalstvo Indije 50 različnih jezikov. Že samo štetje ogromne množice 350 milijonov ljudi je zelo težka naloga. Oblasti si morajo pomagati pri štetju z najrazličnejšimi zvijačami in pregovarjanjem, da razprše nezaupanje prebivalstva, če se sploh da razpršiti. Se najbolj zaleže trditev, da je namen ljudskega štetja ugotoviti, koliko živil potrebuje prebivalstvo, če zadene 4eželo slaba letina. Tako tudi letos rezultati ljudskega štetja v Indiji ne bodo točni, temveč samo
približni
KRALJ - VELIK PRIJATELJ KNJIG
Največje veselje je imel bivši portugalski kralj Manuel s svojo •zbirko knjig. Kot veren sin svoje domovine, ki ga je sicer zavrgla, se je omejil pokojni kralj v svoji zbirki samo na portugalske knjige, ki popisujeo slavno preteklost Portugalske. Kralj je imel v svoji krasni knjižnici v parku Fuhvell nejbogatejšo in najdragocenejšo zbirko portugalskih knjig, kakršno more spraviti skupaj poedinec. V izdaji kataloga svoje knjižnice, je videl Manuel svojo življenjsko nalogo. Oba zvezka kataloga, ki je od njih drugi izšel šele nedavno, sta dragocen .prispevek k zgodovini ki ostane v nji Manuelovo ime baš zaradi teh katalogov ovekoveče-no. Kralj Manuel je delal zadnjo zimo povprečno po 12 ur na dan. da je dovršil drugi zvezek kataloga. Potem je začel neverjetno marljivo in vztrajno pripravljati tretji zvezek kataloga, toda smrt je njegovo delo prekinila.
Oe prav so kralja poučevali u-čenja.ki in čeprav je rabil mnogo bibliografskih del kot pripomoček. je njegov katalog vendar o-sebno delo. Pred leti. piše Manuel v uvodu kataloga, smo začeli zbirati portugalske knjige zlasti iz Hi. stoletja, iz časov osvajanja in odkritij, ki so jih napravili Portugalci. Iz ljubezni do domovine je rasla naša ljubezen do knjig, zlasti pa do prvih izdaj naših knjig v dobi slave Portugalcev. Čutili srno, da pritiskamo našemu delu pečat posebe mikavnosti, zanimivosti in sijaja s tem. da se poglabljamo v življenje naših junakov ter proučujemo staro portugalsko literaturo in znanost.
Kralj Manuel je zbiral najprej originale iz 16. stoletja, potem se je pa lotil 15. stoletja. Prvi zvezek njegovega kataloga obsega 700 strani, pisan je v portugalščini in angleščini ter obsega zgo dovino portugalskega tiska od 1 1489 do 1539. V njem je opisanih 40 knjig z 230 slikami. Drugi zvezek je obširnejši od prvega in prinaša nadalnji razvoj do I. 1509 Zadnji zvezek bi bil nadaljevanje do 1 ti. stoletja. Najdragocenejši sta dve krasni knjigi, izdani v Lis;/boni leta 1480 in tiskani v lie-brejščini. Ohranil ise je samo en starejši izvod ki je shranjen sedaj v angleškem muzeju.
Glavno delo portugalske tiskarske umetnosti je koledar astronomov in matematikov, ki ga je izdal Abraham Zacuto. katerega je tudi Vasco de Gama na predvečer svoje slavne vožnje v Indijo prosil za svet. Prvo. v portugalščini tiskano, delo, so štirje zve/ki "Kristusovega življenja", ki jih je izdal Rudolf Sachs leta 1405. Iz začetka 16. stoletja so v kraljevi knjižnici krasna dela portugalske tiskarske umetnotsti. ki spadajo med mojstrovine svoje vrste. Knjigo "Summario", izdano v Lisaboni leta 1504. ie opisal kralj Manuel kot prvi Baedek-ker. V kraljevi knjižnici so tudi dela. ki so bila tiskana v Parizu. Ferrari in Kelmorajnu. Zelo zanimiva je v zbirki tudi knjiga "Vodič grešnika", ki so jo natiskali leta 1590 jezuiti v Aama-eusi. Naslov knjige je portugalski. besedilo pa japonsko.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU v
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
SHIPPING NEWS
29.	julija: Westernland v Havre
30.	ju'tja:
He de France \ Havre St. I^iuls v Cherbourg in Hamburg Rotterdam v Boulogne sur Mer Conte Grande v Genovo
3.	»vpusta:
V U J.C A XIA v Trst
Mauritania v Cherbourg
IVes. Harding v Cherbourg In .Hamburg
4.	avgusta:
New York v Cherbourg in Hamburg
5.	avgusta:
H-tineric v Cherbourg l.ijland v Havre
6.	avgusta:
l.UTtipa v Cherbourg !n v Bremen I^i'ayetle v Havre
Vet.idam v Cherbourg In v UouluRn-»ur Mer
9 avgusta:
L«-viutha.n v Cherbourg
11 J^gusta:
/•luitania v Cherbourg
Albert i:allin v Cherbourg In v Ham
lnirg
Dresden v Cherbourg in v Bremen
12.	avgusta:
1'ans v Ha.re Olympic v Cherl»ourg Pt-nnland v Havre
13 avgusta:
Augustus v Genovo Mtnneb nk,i v Cherbourg Staiendam v Cherbourg in v Boulogne sur Mer
15 avgusta:
Cleveland v Cherbourg In Hamburg
17 avgusta:
Bo, Jiamb» au v Havre
1'res. Rooseevlt v Cherbourg In •
Hamburg
13.	avgusta:
B«-rt ngarla v Cherbourg Perlin v Bremen
Hamburg v Cherbourg in Hamburg
19 avgusta:
Majestic v r*hfrbourg Belgenland v Havre
20. avgusta:
SATimxiA'V TRST Milwaukee v Cherbourg in Hamburg Vo'endam v Cherbourg in v Boulogne Rut Mer

ITALIAN U N E
"ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York
DIREKTNA SLUŽBA V
TRST in DUBROVNIK
Od New Yorka do Trsta v 11 DNEH RAZKOŠNE IN OGROMNE LADJE
PRIHODXJA ODI'LLTJA
30. JULIJA .. .Conte GRANDE
3. AVG. 13. AVG. 20. AVG. 31. AVG. 6. SEP.
VULCANIA AUGUSTUS SATURNIA .. ROMA VULCANIA
Z N I Z A N E (J EXE
TJA TKR TJA IX NAZAJ Sijajni Prostori — (zborna Kuhinja
V"i»ri.Sajte lokainega agenta ali družbo.


Ah
21 avgusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen •
24. avgusta:
^UKgart v Cherbourg In v Bremen 1 •• utsc-hland v Cherbourg In v Hamburg
26. avgusta:	„
Conte Bianeamano v Genovo Homeric v Cherbourg Westernland v Havre
Z7. avgusta:
»le de France v Havre Minnewaska v Cherbourg Itotterdam v Cherbourg in v Bouiogn« p iT Mer
30. avgusta:
I,«-viathan v Cherbourg Lafayette v Havre
I Ves. Harding v Cherbourg In v Ham-Durg
13temen v Cheibourg in v Bremen
31 avgusta:
Clymplr v Cherbourg Aquitanla v Cherbourg Roma v Genovo
1.	septembra:
Generla v. Stueben v Bremen
New York v Cherbourg in Hamburg
2.	septembra:
Paris v Ha-re Minnetonka v Havre
3.	septembra:
Veendiim v Boulogne sur Mer
6.	septembra:
VULCANIA V TRST
7.	septembra:
Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre
8.	septembra:
Flerengarbi v CherhnurK I'resden v Cherbourg in Bremen
Albert Kaliti v Cherbourg ln Hamburg
3. septembra: Kvp-i-a v Cherbourg in v Bremen France v ilavre Pennland v Havre
10.	septembra:
Conte crui'.le v (ien»vo Statendam v Moulogne sur Mer Chatnplain v Havre
St. Lous v Cherbourg in Hamburg
11.	septembra:
Pennland v Havre
13.	septembri:
Columbus v Cherbourg In v ftremvii
14.	septembra:
11«- d»- Franve \x Havre Mauritania v Chert»ourg Pres. I loos ■.'.•» It v Havre
15.	septembra:
Bremen v Cherbourg in v I'.|pm«>n Hamburg v Cherbourg in v Hariil>urg
16.	septembra:
Olympic v Cherbourg Minnewaska v Havre
17.	septembra:
Aijuitariia v Cherbourg Ii<M-h;imtK".U v I in vre Volendam v 1V>ul..Kne sur Mer Augustus v Genovo
20.	septembra:
Leviathan v Cheibourg
21.	septembra:
Paris v Havre
22.	septembra:
Stuttgarr v C'ierb«-urg in v R'ernen LH-utschland v thirbourg in v Hamburg
23.	septembra:
Majesti«- v . "h-rbourg Westernland v Ha« re
24.	septembra:
SATl'RNIA V* TP.ST
Lafayette v Hurn
Rotterdam v ItouSifcrio nur Mer
Cleveland v Cliorbiurg in v Hamburg
25 septembra:
Kuro[»a v • "herbourg in v Bremen Westernland v Ha', re
28.	septembra:
I'res .Harding v Havre«
29.	septembra:
Berengaria v ( heibrnirg
f»en. v. Steuben v Bremen
New York v Cherbourg in v Haiubu g
30.	septembra:
Homeric v Ch ?rbo\. rg Minnatonka / Havre
1. oktobra:
j lie de Franre v Havre I Bremen v Cherbourg in v Bremen Milwaukee v »"berbourg in v Hamburg Roma v Genovo Veendam v JJoi'logr.e sur Mer
V JUGOSLAVIJO
Pr«ko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parniitis
ILE DE FRANCE
30. Julija — 27. Avgusta '
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
H
Prepričajte se!
m
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE RE*OER> Si»ne lamo
LAFAYETTE
6. Avgusta — 30. Avgusta
PARIS
2. Septembra — 20. Septembra
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE
Z» pojasnita tn potne uat« vpra-iajt« nai« pooblatton« agent*
cfrerteh J&ie
19 STATE STREET. NEW YORK
Naročite g* prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA1
216 West 18th Street New York City
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service 1359 Second Ave, New York. N.Y.