Poštnina plačana r gotovini«
Leto XVn., št. 124
LJubljana, petek 29« maja 1936
Cena 1 Din
ponedeljka.
UpravmStvo: i-juDijana, cuiafljeva Ulica 6. — Telefon S t. 3122, 3123. 3124, 3123, 31264* Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« Ourgova ul 3. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11-842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan, razen Naročnina znaša mesečno Din 25' Za Inozemstvo Din 40«—
(JredniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126- Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Francosko ljudstvo ne mara ekstremov
Ob zmagi levice pri francoskih volitvah se je svetovno javno mnenje zamislilo ali pa razveselilo, kakor je pač kdo usmerjen po svojem svetovnem nazoru. Kakor pa sedaj kaže, so bile bojazni in visokoleteče nade enako neutemeljene. Samo dejstvo, da je levičarstvo tako zelo napredovalo, še ne pomeni, da se bo odslej vse javno in državno življenje francoske republike razivijalo po marksističnih smernicah in da je v Franciji napočila rdeča zarja. Zanimivo je, da so levičarji v ostalem svetu bolje poučeni o notranjih prilikah v Franciji; zato njihovo zmagoslavje ni bilo tako silno, ka-k'DT bojazen, ki je zavladala v desničarsko usmerjenih krogih.
Znani francoski filozof prof. Andre Siegfried opozarja evropsko javnost, da se v Franciji skoro nikoli ne krijejo socialna načela s politično taktiko, ki jo zahteva položaj. Ako je francoslki volile« izrekel zaupanje levici, ne pomeni to, di si želi socialnih izprememb na temelju Marxovega nauka, marveč je treba njegovo odločitev smatrati samo za protest proti desnici, ki ni dovolj čuvala republike in pridobitev velike revolucije. Ogromna večina Francije je pač na strani levice, toda ne zaradi njenega socialnega programa, marveč zaradi tega, ker so se na desnici nekateri preveč zavzemali za razne avtoritarne ideje, kazali diktatorske težnje in razglašali odpor proti institucijam demokracije, ki se Francozi zde najboljše jamstvo za urejeno državno življenje. Zaključek, da zmaga levice pomeni zmago marksizma, je v temelju zgrešen in se zdi logičen samo onim, ki ne poznajo francoske parlamentarne zgodovine.
Saj ni prvič, da je bil svet presenečen, ko je po levičarski zmagi nastopila vlada zmerne sredine ali celo vlada izrazite desnice, ali ko je obratno po zmagi dissničarjev prišla na krmilo vlada levice. V Franciji se pač vedno bojuje čisto politični boj desnice z levico, ta boj pa se najčešče ne krije s socialnim bojem med obema nositeljicama raznih pogledov na državno gospodarstvo in na ureditev janraiega življenja.
Tudi sedaj se stvari razvijajo na sli-čen način. Desnica je doživela poraz, ker je pozabila, da je francosko ljudstvo globoko demokratično; duh, ki je vladal v raznih ligah desnice, pa je očitno kazal, da se naslanja na tuje nedemokratične vzorce. Ljudstvo se je balo, da bi bila z zmago desnice ogrožena demokratična republika, zato se je raje odločila za levičarske kandidate. Poleg tega pojava, ki je stalen v odločitvah francoskega ljudstva, pa je treba naglasiti še eno ve-levažno okoliščino, ki nikakor ni / prid levici. Njena večina se kaj kmalu začne krhati in drobiti v svoji notranjosti. E.azlog je zopet samo ta, da francoski vo-lilec ne glasuje za socialne principe, ampak za trenutno politično taktiko. Brž ko čuti, da bi se levičarski sistem lahko dotaknil sedanjih gospodarskih uredb, predvsem zasebno-lastninskih odnoša-jev, se javnost nagne na desno, vladna večina začne kolebati in posledica je kompromisna vlada sredine.
Prvi znaki za razvoj so se že pokazali. Komunistično krilo ljudske fronte je Blumu že odpovedalo sodelovanje v vladi, dasi mu je zagotovilo, da ga bo podpiralo, dokler bo izvajal ono politiko, ki je v skladu z marksističnimi načeli. Na drugi strani pa vidimo, da vabi Blum Herriota, voditelja radikalnih socialistov k sodelovnju v svoji vladi. Radikalni socialisti, ki niso niti radikalni, niti socialistični v onem pomenu, kakršnega imata ti dve besedi pri nas, bi imeli vlogo, da prilijejo levičarskemu vinu precej vode in dado Blumovi vladi odtenek zmerne sredine. Opasnost, ki je pretila franku, ko so desničarski finančniki v tednu med prvo in ožjo volitvijo napravili iz razlogov politične taktike spreten finančni manever in povzročili skoro nekoliko panike, je brž učinkovala tudi na javnost, kar je znatno oslabilo položaj levice. Ta preokret v javnosti je tudi eden izmed glavnih razlogov, da so komunisti spoznali, da še ni udarila ura za njihov vstop v vlado. Nedvomno bi se volilci še bolj prestrašili, ako bi po prvi paniki videli, da se je skrajna levica, katere brezkompromisni gospodarski nazori so dovolj znani, vgnezdila v vladi.
Brezkompromisnost — to je strah francoske javnosti, ki je uverjena, da je država v varnih rokah samo tedaj, kadar jo vodi koalicija, da ena ali druga stranka ne more zavleči države v ta ali oni ekstrem. Kakor v družabnem življenju Francoz tudi v politiki nima rad in-transigentnih stališč, marveč mu je vedno mnogo ležeče na pametnem^ arrange. mentu«. Zato se mora priznati, da se je os političnega življenja Francije premaknila znatno proti levi le na videz in da v resnici za besedami »zmaga levice« dale-ko ne tiči vse ono, kar si pod temi izrazi predstavljajo drugi narodi s čisto drugačno socialno strukturo, politično vzgojo in tradicijo. Francosko ljudstvo ve, da je skrajna levica pripraven motor, ki na-ganja desnico, da ne okosteni v konservativnosti, desnico pa smatra za občuit-
Dr. Krofta o mednarodnem položaju
Velik ekspoze češkoslovaškega zunanjega ministra - Mednarodni položaj je sicer
zelo resen, vendar pa ni neposredne nevarnosti za mir
Praga, 28- maja. w. Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta je podal danes v zunanjepolitičnih odborih senata in poslanike zbornice obširen ekspoze, v katerem se je dotaknil vseh aktualnih problemov evropske medna rodne politike in pojasnil tudi odnošaje Češkoslovaške do posameznih držav.
Njegova izvajanja so zbudila v vseh političnih in diplomatskih krogih toliko večjo pozornost, ker je češkoslovaški zunanji minister Smatral za potrebno in umestno, Pojasniti stališče Češkoslovaške tako rekoč na predvečer izrednega sestanka sveta Društva narodov ter v dobi, ko se vrši med evropskimi prestolnicami živahna izmenjava misli.
V gotovih političnih krogih smatrajo tudi, da gre izjavam dr. Krofte posebna pozornost tudi zaradi tega, ker jih je podal v času, ko se v Beograda mudi poljski zunanji minister Beck, pri čemer opozarjajo na to, da bi imela Jugoslavija prevzeti vlogo posredovalca za pomirjenje med Prago in Varšavo-Govor zunanjega ministra dr- Krofte so prenašale vse češkoslovaške ra_ dijske postaje v češkem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku.
Ekspoze
Zunanjii minister dr. Krofta je v svojem ekspozeju govoril o vseh aktualnih evropskih problemih, o katerih je podal zgodovinski potek njihovega razvoja ter med drugim dejal:
Ne smemo zapreti oči pred dejstvom, da nam sedanja mednarodna situacija nalaga največjo pozornost in opreznost, čeprav ne povzroča nevarnosti za neposreden resen konflikt. Glede italijansko-abesinskega spora nimamo druge želje nego to, da bi se Anglija in Francija čimpreje sporazumeli z Italijo. Kar se tiče pogajanj z Nemčijo, je težnja Češkoslovaške, da bi se pogajanja z Nemčijo o jamstvih za meje njenih sosedov vršila na evropski podlagi v zvezi s pogajanji o jamstvih za meje zapadlih sosedov Nemčije, kakor se je to v ostalem že zgodilo pri pogajanjih o lokarnskem paktu.
Lokarnsko vprašanje
Glede korakov, ki so se v zadnjih dveh mesecih storili o lokarnskem vprašanju, je ugotovil minister dr. Krofta, da velesile pri razpravi o sporu z Nemčijo niso prišle da-
leč. Prišle so samo do pripravljalne izmenjave misli- Kljub temu je treba v dosedanjih pogajanjih naglasiti gotove pozitivne točke. Predvsem so bili storjeni sklepi od vseh interesiranih držav. Dalje se je priznala potreba, da se sistem lokarn-skih pogodb nadomesti z novim varnostnim sistemom in naj se pri tem uredi tu-dii vprašanje Češkoslovaške in Avstrije. Ako bi na temelju Društva narodov prišlo do čimprejšnjega sporazuma z Italijo, moremo upati, da ee bodo pogajanja z Nemčijo razvijala uspešnejše-
Srednjeevropski problem
Govoreč o Srednji Evropi, je dr Krofta omenil razne načrte za rešitev srednjeevropskega problema, kakor načrt za ustanovitev prodajnega urada za žito za Srednjo Evropo, Tardieujev načrt s preferencami za male države in italijanski načrt o pre-ferenčnem sistemu za Srednjo Evropo s pomočjo bilateralnih pogodb. Neuspehi teh načrtov kažejo na težkoče, ki so tudi diplomatsko komplicirane. Češkoslovaška vlada dela skupno z jugoslovensko m ru-
poseta
Službeni komunike ugotavlja, da fe med Poljsko In Jugoslavijo v vseh glavnih linijah mednarodne politike
popolno soglasje
Beograd, 28. maja. p. Poljski zunanji minister Beck je svoj drugi beograjski dan porabil za to, di se je na Oplencu poklonil manom Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja, na Avali pa manom Neznanega junaka.
Dopoldne se je v spremstvu poslanika Dembickega, vojaškega atašeja in šefa svojega kabineta odpeljal z avtomobilom na Oplenac, kjer je položil na grob kralja Aleksandra I. lep venec s trakovi v poljskih barvah. Nato si je ogledal cerkev in se poklonil tudi groboma Karadjordja in kralja Petra.
Na povratku z Oplenca se je ustavil na Avali, kjer je položil venec pred spomenik Neznanega vojaka. Po svečanosti mu je predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič priredil v hotelu na Avali obed. Z Avale se je zunanji minister Beck vrnil v Beograd v prvih popoldanskih urah in se za nekaj časa ustavil v hotelu.
Popoldne si je ogledal mesto, ob 17. pa se je pripeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel nato zaključno konferenco s predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem.
Komunike
Ob 18.30 je bil izdan zastopnikom tiska naslednji komunike:
O Priliki uradnega obiska Nj. eksce-lence g. Josipa Becka pri jugoslovenski vladi 27- in 2P maja v Beogradu sta zunanji minister poljske republike in predsednik vlade in zunanji minister kraljevine Jugoslavije dr Stojadinovič imela več razgovorov, v katerih sta proučila glavna pereča vprašnja mednarodne politike- Pred očmi sta imela zlasti poljsko.jugoslovansko sodelovanje v zvezi z ureditvijo teh vprašanj.
Po izmenjavi misli sta gg. Beck in dr. Stojadinovič ugotovila popolno soglasje da bosta pri izvajanju zunanje politike svojih držav, zlasti v današnjem težkem mednarodnem položaju podpirala v mejah možnosti in obstoječih obojestranskih mednarodnih obveznostih vsako konstruktivno politiko, ki bo temeljila na načelih pravičnosti in mednarodne
ljivo kontrolo, ki onemogoča, da bi pre-impulzivni levičarji delali opasne eksperimente z državo na stroške ljudstva. Francija ima namreč v tem pogledu že bogata izkustva in nje ljudstvo je dokaj drago plačalo to politično modrost, zato jo tudi zna ceniti. Ako je tedaj uspeh levice povzročil precej vznemirjenja, se vendar že kažejo konture, da bo skoraj vzpostavljeno ravnotežje. Ostali svet pa bo spoznal, da ni pravega razloga za bojazen ali navdušenje, dokler je v Franciji odločilno javno mnenje in dokler parlament in vlada nanj točno reagirata.
solidarnosti ter na spoštovanju dostojanstva in zakonitih interesov svojih držav*
Sedanji osebni stik med obema ministroma je nov dokaz za prisrčno razmerje. ki je že od nekdaj vladalo med obema slovanskima narodoma. Zato sta gg- Beck in dr- Stojadinovič sklenila nadaljevati tudi \ bodoče prijateljsko izmenjavo misli v istem duhu in v korist politike mednarodnega sporazuma in miru-
Goring pride v Beograd
Berlin, 28. maja. o. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z veliko pozornostjo spremljajo obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Beogradu. Kakor se je izvedelo iz zanesljivih virov, bo par dni po Beckovem odhodu odpotoval v Beograd pruski ministrski predsednik Goring, ki bo imel v Beogradu važne politične razgovore. Po teh razgovorih bo ostal Goring nekaj časa na oddihu v Dubrovniku, odnosno v Splitu, kjer ga bo pričakovala njegova soproga.
Novi angleški kolonijalni minister
London, 28- maja- AA- Za novega kolonialnega ministra je bil namestu Thomasa, ki je pred dnevi podal ostavko, imenovan minister za gradnje Olmsby-Gore.
Zasedanje mandatnega odbora Društva narodov
Ženeva, 38. maja. k. Včeraj se je pričelo zasedanje mandatnega odbora Društva narodov pod predsedstvom Teodolija, ki pa ne nastopa kot delegat italijanske vlade, nego kot funkcionar Društva narodov. Na včerajšnji seji je bil Teodoli ponovno izvoljen za predsednika. Na tem zasedanju, ki bo trajalo več dni, bo odbor proučil položaj v Libanonu, Siriji, Transjordanijii in predvsem v Palestini. Razpravljali bodo tudi o raznih peticijah prebivalstva omenjenih dežel ter Kameru-na, Tanganjike in Nove Gvineje. V Ženevi vlada veliko zanimanje zlasti za stališče, ki ga bo odbor zavzel glede na pro-tižidovsko gibanje 'Arabcev v Palestini.
Ante Pavelič ne živi v Avstriji
Dunaj, 28. maja. g. Kakor so vašemu poročevalcu v avstrijskem zneznem uradu izjavili, temelji vest, da je bil Ante Pavelič aretiran v Ransau-u pri Schladmingu, na zmoti. Gre za aretacijo jugoslovenskega vojnega bcgunca, ki si je najbrže nadel ime Paveliča.
Novi vpoklici v Italiji
Rim, 28. maja. o. Danes je izšel odhor o mobilizaciji vseh oficirjev tehnične in letalske stroke letnika 1909.
munsko vlado na to. da bi 6e skupnost Male antante izgradila tudi v gospodarsko skupnost. S tem bi se ustvaril temelj za gospodarsko sodelovanje z drugrni srednjeevropskimi državami.
Pri tem je dr. Krofta omenil tudi obisk dr. Schuschnigg 16. januarja v Pragi in poset dr. Hodže meseca februarja v Parizu in meseca aprila v Beogradu. Sklenjena je bila avstrijsko-češkoslovaška trgovinska pogodba, o čemer je češkoslovaška vlada obvestila vse države ter zaprosila za njihov pristanek k preferencam- To je storila tudi pri nemški vladi, vendar pa do sedaj še ni dobila odgovora.
Kot članica Mate antante pozdravlja Češkoslovaška razne razgovore v Srednji Evropi, ki imajo jasen cilj. kakor Mala antanta. Zaradi tega češkoslovaška vlada ni neugodno gledala na težnje držav rimske akuprne. čeprav je ena članica te skupine velesila Z jasno željo, da bi pripravljalna dela lokarnskih držav bila čimprej zaključena, je Mala antanta poudarjala, da ima življenjski interes na ohranitvi sen-žermenske, trianonske in nevilske mirovne pogodbe. Nadalje je dr. Krofta omenil tradioionelno prijateljstvo s Francijo Dr. Beneš je več nego enkrat izjavil, da Češkoslovaška nima nobenih direktnih diferenc z Nemčijo in da bi mogla le z refleksom vseh evropskih diferenc z njo prit', v konflikit. Odnošajii do Poljske so se v zadnjem ča6u nekoliko izboljšali. Kar se tiče avstrijskega zakona o uvedbi splošne vojaške dolžnosti, upamo, da bo uspelo najti pot za miroljubno in prijateljsko rešitev tega vprašanja.
Mala antanta
Govoreč o Mali antanti, je omenil sestanek stalnega sveta Male antante dne 6. in 7. maja, ki je odločneje, kakor kdajkoli doslej, manifestiral, da je Mala antanta odločena braniti mir in spoštovati mednarodne obveznosti v okviru Društva narodov.
Mala antanta je odločena sodelovati pri delu za mir in se uprerti vsem poskusom, ki bi jim bil namen delati zmedo v srednji Evropi. Kakor v preteklosti, hoče Mala antanta delati tudi v bodoče skupno z velikimi zahodnimi državami za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Prav tako je Mala antanta sklenila nastopiti z isto energijo zoper revizionizem in zoper obnovo Habsburgovcev. Politika Male antante je prav tako dosledna tudi glede razmerja do raznih evropskih velesil- Mala antanta ne bo nikoli pristala na legaliziranje pakta, ki bi vseboval izprcmerobo mednarodnih dogovorov. ki so jih podpisale tudi države Male antante. če bi se o takšnih izpremem-bah razpravljalo brez nje. in če teh izprememb ne bi sprejeli v skladu z načeli mednarodnega prava.
Odncšaji CSR do Madžarske se v splošnem niso izprememli, upa pa, da bo pri dobri volji obeh držav uspelo, da se bodo medsebojni odnaša ji zlasti n-a gospodarskem po.'ni izboljšali
Društvo narodov
Glede izpremembe pakta DN, ki je ne cm a tra niti za potrebno, niti za primerno, meni, da bi bilo pravilno, da bi se gotovim za ohranitev miru in varnosti držav važnim določbam dala večja učinkovitost z odločitvijo točnih in obveznih norm za njihovo izvajanje.
Lastna moč
najboljše jamstvo
Dr. Krofta je končal svoj ekspoze z ugotovitvijo. da se Češkoslovaški s podporo zaveznikov, s pripravljeno vojsko in s kon-solidiranim gospodarstvom ni ničesar bati v bodočnosti- Pri vsem tem pa bo odločno nadaljevala svoja prizadevanja, ki jim je namen povečanja lastnih moralnih m gmotnih sil, da tako zagotovimo zunanjo varno?! države.
Mussolini ponuja
Angliji roko sprave
Italija je pripravljena sodelovati z zapadnimi velesilami, zahteva pa poprej ukinitev sankcij
Rim, 28. maja. o. Po proglasitvi aneksije Abesinije je italijanska diplomacija razvila v vseh evropskih prestolnicah izredno aktivnost. Italijanska diplomacija si je predvsem prizadevala izsiliti priznanje aneksije in odstavitev abesinskega vprašanja z dnevnega reda, vendar ta akcija ni uspela. Zaradi neodločnosti angleške in francoske vlade je sedaj tudi italijanska diplomacija obsojena na čakanje. V Rimu so pričakovali zlasti velike koristi od nedavnega sestanka Grandija s podtajnikom angleškega zunanjega ministrstva Vansittaitom ter so računali s tem, da bo napetost med Londonom in Rimom znatno popustila; ta pričakovanja pa se niso izpolnila. Za sedaj ni še nobene osnove za zbližanje med Anglijo in Italijo. Na drugi strani prevladuje bojazen, da se bo zaradi zavlačevalne taktike Pariza in Londona poiožaj Italije skrajno poslabšal. Francija in Anglija se sedaj zavzemata za to, da se sklepanje o sankcijah odgodi do jeseni in da ostane dotlej vse pri starem. To bi pomenilo za Italijo enako hud udarec kakor poostritev sankcij. V rimskih krogih je zavladala zaradi tega velika nervo/.nost. V zvezo s tem spravljajo tudi najnovejie Mussoliuijeve izjave, ki predstavljajo neke vrste novo mirovno ponudbo.
Besede za javnost
London, 28. maja. AA. »Dailv Tele-graph« je objavil razgovor, ki ga je ime! njegov diplomatski urednik z Mussolini-jem.
Na vprašanje, ali je pripravljen zavarovati sedanji status quo na Sredozemskem morju samo s pogodbami z velesilami ali pa z vsemi sredozemskimi državami, je Mussolini odgovoril:
»Dokler se bodo izvajale sankcije, ne more Italija podvzeti nobene pobude za kakršenkoli sredozemski pakt; če pa se bodo ukinile, bo začela proučevati ta problem v duhu sporazuma in sodelovanja in v skladu s svojimi težnjami, da se ohrani mir.«
Na vprašanje, ali je že izdelan načrt o ustanovitvi velike italijanske domače kolonialne vojske v vzhodni Afriki, je Mussolini odgovoril:
»Italija lahko samo doma mobilizira 8 milijonov vojakov Italijanov in ji zato ni potrebna vojska črncev niti v Afriki niti v Evropi.«
Na vprašanje ali bodo druge države lahko trgovale v novih italijanskih kolonijah, je Mussolini odvrnil:
»Italijanska vlada še proučuje trgovinske odnošaje novega italijanskega imperija z inozemstvom, vendar pa bo ureditev tega vprašanja zmerna in tolerantna. Treba bo počasi proučevati možnost, kako spraviti v sklad francoske, angleške in italijanske interese v vzhodni Afriki Prav tako se morajo pretresti vsa vprašanja za ustvaritev prijateljskih odnošajev med temi tremi velesilami. Kar se tiče angleških interesov ob Tanskem jezeru, jih bo Italija strogo spoštovala.«
Mussolini je nadalje poudaril, da ne ve, zakaj bi moralo priti do tekmovanja v oboroževanju zaradi dogodkov v Afriki. Italijanske posadke v Libiji niso tako velike, kakor se misli, nikakor pa ne bodo odpoklicane*, dokler bodo zbrane na Sredozemskem morju angleške vojne ladje. Ko se bodo angleške vojne ladje umaknile, bo Italija odpoklicala svoje čete iz Libije. Zbližanje med Italijo in Anglijo je potrebno in bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se uresniči.
O stališču Italije do Društva narodov, je Mussolini izjavil:
»Društvo narodov lahko obstoja še naprej, če bo reformirano; toda, če se bodo sankcije še nadaljevale proti Italiji, bo postalo aktualno vprašanje, ali naj Italija še ostane v Društvu narodov ali pa ga naj zapusti. Ukinjenje sankcij bi izzvalo olajšanje splošnega položaja, imelo bi pa tudi ugodne posledice za sodelovanje v Evropi, fašistična Italija si želi miru in bo storila vse, da ga ohrani. Vojna v Evropi bi bila prava katastrofa za vse narode.«
V uvodniku, v katerem komentira Mus-solinijeve izjave, piše »Oaily Telegraph«, da je ukinitev sankcij stvar Društva narodov. Ce bo prišlo do ukitve, se to ne bo zgodilo v prepričanju, da v sedanjem času ne morejo doseči svojega namena, temveč samo zato, da se da Mussoliniju časovna možnost, da izdela svojo ponudbo za mir.
Nobenih sovražnih namenov
Rim, 28. maja. d. Agencija Štefani objavlja: V dobro poučenih krogih izjavljajo, da so skrbi francoskega in angleškega tiska glede stališča Italije popolnoma neupravičene, ker ne goji nobenih sovražnih namenov. Motijo se oni, ki vidijo v zadržanju Italije agresivne namene. Italija želi odkritosrčno doseči zboljšanje odnošajev z Anglijo, kar kaže tudi zadržanje italijanskega tiska.
Za vsakogar
v*"
Od 30. maja do 8. junija potovanje v Ljubljano na
Ib.ŽiiiMiansfo *ett&e;em
Polovična voznina na železnici, parobro-dih, avijonih. železnižka izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije ln obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija.
Pohištvo. Avtomobili. Male živali. ' Razstavni prostor zavzema 40.000 m3
Proslava rojstnega dne prezldenta dr. Beneša
Mariborski mestni svet
prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je včeraj praznoval svoj rojstni dan. Praznoval ga je P™5 ko.t najvišji predstavnik bratske in zavezniške slovanske države.
Prezidentov rojstni dan na Češkem ni državni praznik. Kljub temu je češkoslovaški narod včerajšnji dan občutil in obhajal kot praznik. Že poprej Popularni dr- Beneš si je v pol leta po svoji izvolitvi za predsednika države pridobil v vseh slojih prebivalstva še jačje in globlje simpatije- Razmerje med prebivalstvom in prezidentom je zaradi tega, — enako kakor je to bilo po sebi umevno pri prezidentu Osvoboditelju Masarvku, — tudi pri Benešu mnogo intimneje, kakor je običaj v drugih republikah. Razumljivo je to dejstvo, saj je bil Beneš kot učenec, prijatelj in sodelavec Masarykov tudi eden med ustanovitelji in tvorci svobodne češkoslovaške države. In po osvoboditvi je bil vse do svoje izvolitve za prezidenta dne 18. decembra 1. 1. nepretrgano zunanji minister svoje domovine. Prebivalstvo republike se dobro zaveda, da na tem položaju ni le izredno mnogo storil za svojo državo, marveč tudi iza stvar splošnega evropskega miru in d a je ravno s tem silno dvignil ugled in vpliv Češkoslovaške na mednarodni pozornici-Danes priznavajo Beneša za svojega nacionalnega voditelja tudi oni, ki so mu bili poprej v domači politiki morda nasprotniki, dokler je bil še šef ene izmed političnih strank- Sedaj stoji nad strankami, le v službi svojega naroda in svoj* države in v službi velike ideje miru in sodelovanja med evropskimi narodi-
Beneševega rojstnega dneva so se s toplimi simpatijami spominjali tudi drugi narodi v prvi vrsti seveda zavezniški, in med temi zopet v prvi vrsti jugoslovenski narod. Saj popularnost in spoštovanje, ki ju uživa prezident Beneš v naši državi, ne zaostajata za popularnostjo in spoštovanjem, (kakršna goji do njega bra tski čehoslova ški narod. Tudi prebivalstvo Jugoslavije v polni meri in s hvaležnostjo cen; veliko delo dr- Beneša za osvoboditev in osamosvojitev Slovanov, njegove napore za mir in sporazum med narodi, zlasti pa njegove ogromne zasluge za tako tesno sodelovanje med nami in Čehoslovaki- Zato je bil včerajšnji češkoslovaški praznik Praznični dan tudi prj nas.
Slavnostna akademija v Beogradu
Beograd, 28- maja. AA- Danes popoldne se je vršilo na pobudo jugoslovanskega nabora nacionalne tiskovne Male antante pod predsedstvom Miloje Sokiča, poslanca in novinarja, v prostorih jugoslovanskega novinarskega združenja svečano zborovanje novinarjev za rojstni dan prezidenta ČŠR dr. Edvarda Beneša. Med drugimi uglednimi
Beograd, 28. maja. p. V Beogradu in v mnogih drugih mestih Jugoslavije so se vršile danes svečane proslave 80-letnice velikega jugoslovenskega znanstvenika Ni-kole Tesle. V dvorani Kolarčeve univerze je priredil poseben odbor za proslavo akademijo, ki so se je udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnik Radovan Popovič, ministri dr. Mehmed Spaho, Sveto-zar Stankovič, Dobrivoje Stoševič in Dušan Letica, Člani Srbske akademije znanosti, predsednik senata dr. Tomašič, predsednik Narodne skupščine Stevan Cirič, mnogi senatorji in narodni poslanci, bližnji sorodniki Nikole Tesle, posebne delegacije iz 15 evropskih držav, diplomatski zbor itd. Na posebni mizi je bil postavljen doprsni kip slavnega znanstvenika.
Akademijo je otvoril g pozdravnim govorom predsednik prireditvenega odbora Ra-dosav Avramovič, ki je pozdravil vse prisotne in naglasil. da dokazuje tudi ta proslava, kako velik ugled vživa naš učenjak. Sporočil je nadalje, da je Nj. Vel. kralj Peter II. za priznanje velikih zaslug na znanstvenem polju odlikoval Nikolo Teslo z redom Belega orla I. stopnje. Prečital je tudi
osebnostmi so se zborovanja udeležili tudi češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Girsa. šef centralnega presbiroja dr. Kosta
Lukovič, ravnatelj agencije Avale dr. Sve-tislav Petrovič in R. Petrovič in g- SpaeeK, zastopnika generalnega tajništva gospodarske Male antante, ki se zdaj mudita v Beogradu.
Miloje Sokič je pri otvoritvi pozdravil prisotnega češkoslovaškega poslanika dr-Girso, nato pa izrekel najlepše želje za dolgo življenje in zdravje velikega državnika bratske Češkoslovaške. Ravnatelj »Samouprave« g- Jovanovič je predaval o dr. Benešu kot državniku in moralistu, obenem pa o dobi politične zgodovine Češkoslovaške, ki je tesno zvezana z osebnostjo in delovanjem g- Beneša. Na zelo koncizen način je popisal tudi vse tiste zveze, ki so se v tem razdobju okrepile med našima dvema narodoma, ki sta se nahajala v boju za osvoboditev in neodvisnost. Razen tega je omenil moralne ideje g. prezidenta, ki so bile pretežnega pomena za njegov veli-Kanski vpliv, ki ga je imel in ga Ima tako na Češkoslovaškem kakor v vsej Evropi- G. Benešu smo kot Človeku in državniku dolžni mnogo. Predvsem smo mu mi Jugoslo-veni dolžni zaradi njegovega delovanja v Mali antanti zahvalo, ker je tu delal kot borilec za mir. V dr. Benešu spoštujemo prijatelja, ki je po 9. oktobru v 2enevi znal vsemu svetu povedati resnica
Na koncu je g. Jovanovič v imenu jugoslovanskih novinarjev izrazil željo za dobro zdravje in dolgo življenje prezidenta dr. Beneša ter vzkliknil: Živel Beneš! Vsi prisotni so vstali in izkazali spoštovanje poglavarju bratske Češkoslovaške.
Nato so sporočili in z ovacijami sprejeli pozdravno brzojavko dr. Benešu, potem je pa povzel besedo češkoslovaški poslanik dr. Girsa in se v daljšem govoru zahvalil prisotnim da so se udeležili tega zborovanja.
G. Sokič se je zahvalil g. Jovanoviču za njegovo odlično predavanje, nato je pa zaključil 6večano zborovanje. Zvečer ob 18. se je vršila na Kolarčevi univerzi svečana akademija Jugoslovensko-če-škoslovaške lige.
Velika revija čet
praske garnizije
Praga 28. maja. a. Čeprav je bil danes
delavnik, se je Praga prebudila v najsve-čanejši zunanjosti. Mesto je bilo bogato v zastavah, vsi listi brez razlike so objavili članke, v katerih poveličujejo državniške zasluge prezidenta dr. Beneša ln poudarjajo, da je bil najboljši učenec prezidenta Osvoboditelja in neutrudljiv delavec, ki je vse 6voje življenje posvetil službi svoje domovine. Na športnem stadionu Je bila^ v navzočnosti prezidenta republike revija čet praške garnizije, ki je bila zelo impozant-na. Navzočni so bili tudi člani vlade. Člani diplomatskega zbora, civilnih, vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov in kakih 100 tisoč meščanov, ki so navdušeno vzklikali vojski.
Po končani reviji je predsednik republike dr. Beneš sprejemal čestitke predsednika vlade, predsedstva obeh zbornic in članov diplomatskega zbora.
Tudi v večjih mestih v provinci so se vršile revije čet, mnogoštevilna mesta pa so izvolila prezidenta dr. Beneša za častnega občana-
brzojavki, ki ju je Nikola Tesla poslal prireditvenemu odboru in društvu za zgraditev instituta Nikole Tesle v Beogradu kot odgovor na čestitko. V prvi brzojavki se je zahvalil za veliko čast, ki mu jo pripravljajo, in naglasil, da je pač ne zasluži. Obžaluje, da ni storil še več, ter je izrazil željo, da bi bil vsega priznanja bolj vreden spričo novega dela, ki ga bo v kratkem objavil. V drugi brzojavki ee je zahvalil za delovanje društva za Teslov zavod, ki mu zagotavlja svojo pomoč. V brzojavki vzklika: Živela Jugoslavija, Nj. Veličanstva in Nj. Visočanstva, mladi orliči iz gnezda Velikega orla!
Nato je predsednik akademije znanosti dr. Bogdan Oavrilovič govoril o velikem delu in slavnem imenu Nikole Tesle.
Sledili so govori delegatov iz raznih držav. Vsi govorniki so izrašali svoje priznanje delu Nikole Tesle, čigar ime ni proslavila le Jugoslavija, nego vse slovanske države. Akademija je bila zaključena s petjem delavskega pevskega društva »Nikola Tesla« in akademskega zbora »Obiliča«, ki je ob zaključku zapel tudi državno bimno.
Beležke
Občinske volitve v štirih slovenskih občinah
»Službeni list banske uprave« objavlja razpise občinskih volitev za občine Prečno, Št. Peter, Rajhenburg in Senovo. Volitve se bodo vršile v ponedeljek- 29- junija, za Rajhenburg in Senovo ter v nedeljo, 12. julija, za Prečno in št- Peter.
Vse štiri volitve eo posledica izvedene prekomasacije prizadetih občin. Iz dosedanje občine Prečna 6o bili izločeni nekateri kraji in iz njih osnovana nova občina št. Peter. Ravno tako so bili iz dosedanje občine Rajhenburg izločeni razni kraji, tako da sta nastali dve občini, Rajhenburg in Senovo.
Ustanovitev novih občin
Notranji minister je podpisal uredbe o spremembah nekaterih dosedanjih občinskih mej. V novomeškem okraju se iz občine Brusnice izloči nekdanja samostojna občina Orehovica in postane zopet samostojna občina. Na enak način se zopet ustanovijo bivše samostojne občine Ajdovec v novomeškem ter Razbor in Stari trg v slovenjgraškem srezu. K Staremu trgu pridejo poleg tega še kraj RuduSe iz občine Podgorje ter bivši občini Vrhe in Sele iz občine Pameče.
Ni in še ne bo sporazuma v združeni opoziciji
Sinočnji »Obzor« piše o odnošajih v združeni izvenparlamenterni opoziciji in pravi med drugim:
»Dosedaj ni še dosežen noben konkreten sporazum med KDK in srbijenskim delom združene izvenparlamentarne opozicije. Razgovori med delegati zagrebške in beograjske opozicije niso dali onih rezultatov, ki so se pričakovali. Kdor pa je bil bolj podrobno poučen o vprašanjdh, o katerih se je razpravljalo in glede katerih bi se bilo treba sporazumeti, ta ni niti pričakoval, da bi se mogla zagrebška janska opozicija tako hitro in tako lahko sporazumeti za aekak skupni program ki bi bosegal vsa aktualna vprašanja državnega in narodnega življenja- Od vsega početka je bilo jasno, da stoje na poti velike in številne oviTe in težave, ki jih ne bo tako lahko premostiti. Srbijanski del združene izvenparkmentame opozicije se niti med seboj ni sporazumel glede svojega stališča o aktualnih državnih vprašanjih. Med demokraiti, zemljoradniki in skupino Miše Trifunoviča obstojajo velike razlnce ne samo v političnem pogledu, marveč so tudi nasprotujočega si mnenja v mnogih kulturnih in sooiailnih vprašanjih, ki eo zlasti zaradi demagoške akcije dr. Drago-Ijuba Jovanoviča dobila v srbijanskem delu opozicije precejšen pomen. Dokler pa ni sporazuma med posameznimi skupinami srbijanske opozicije, tako dolgo ni mogoče pričakovati, da bi moglo priti do sporazuma o osnovnih političnih vprašanjih, ki ob-tojajo med zagrebškim in srbijamakim delom združene izvenparlamentarne opozicije.«
Uniforma Zveze kmečkih fantov in deklet
»Kmetski list« objavlja poziv Zveze kmetskih fantov in deklet, naj si vsi včlanjeni fantje nabavijo zelene srajce in zelene kravate ter znake štiriperesne deteljice. Pri vseh prireditvah naj nastopajo v tem kroju. Poziv pravi v uvodu:
»Slovansko agrarno gibanje, tako na Češkem, Bolgarskem in drugod ter pri nas si je izbralo za svojo simbolično barvo zeleno barvo, barvo naših zelenih livad in polj.«
Nemški škofje in Hitlerjeva omladina
. Organ nemških katolikov na Poljskem »Der Deutsche in Polen« je objavil te dni oklic nemških škofov na nemško mladino, čegar objava je bila v Nemčiji prepovedana. V oklicu govore škofje o nacionalističnih omladinskih organizacijah ter jih opozarjajo, da morajo izstopiti iz vseh omladinskih organizacij, v katerih je ogrožena njihova katoliška vera. Dalje sporočajo nemški škofje, da so poslali o tej zadevi že dolgo spomenico Hitlerju, ki pa je osta. la do sedaj še brez odgovora.
Anglija v vlogi poraženega
Te dni so bili objavljeni stenograiski zapisniki sej angleškega parlamenta, ki nudijo zelo zanimiv pregled mišljenja angleških političnih krogov o abesinski aferi. Vsa ta mišljenja se strinjajo v eni točki, da je doživela Anglija v Abesiniji težak diplomatski poraz, čegar dalekosežnosti ni mogoče danes še niti pravilno oceniti. Tako sodi o abesinski aferi laburistični poslanec Hugh Dalton, bivši profesor londonske univerze in bivši podtajnik angleškega zunanjega ministrstva naslednje: »Ni posebno va&io, ali se nahaja v Abesiniji petrolej in plodna, za kolonizacijo pripravna zemlja. Zavzetje Abesinije proti volji Anglije je bilo veliko junaštvo in drzno podjetje«. Drug ugledni član angleške zbornice Ha. milton Bernay smatra, da je Anglija doživela v Abesiniji največje ponižanje od poraza v Smirni 1. 1922, »ko so Turki vrgli iz Male Azije Grke, katere so takrat bodril{ tn podpirali Angleži z denarjem in vojnim materialom«. Nič manj težka ni sodba znanega pomorskega strokovnjaka, poslanca Fletcherja, ki je dejal: »Mi stojimo pred porazom v naši zunanji politiki, ki ji ni primera, odkar smo ižgubili naše ameriške kolonije«. Sldčno misli tudi sir Arhibald Sinclair, eden zadnjih predstvanikov škotske aristokracije in posestnik 40.000 ha zemlje, ki je dejal: »Potrebno bo dosti časa, da bo javno mnenje oprostilo vladi, ki je odgovorna za ponižanje, katero je doživela Anglija v Abesiniji«. Vicomte Cranborn pa je vzdihnil: »Konec abesinske borbe pome-
Inja za nas značilni datum preokreta angleške politike ter zaključuje eno obdobje našega narodnega življenja«,
Maribor, 28. maja.
Nocoj je bila ▼ mestni posvetovalnici VII. redna seja mariborskega mestnega sveta. Seje se je udeležil kot zastopnik banske uprave tudi sreski načelnik Popovič.
Ex praeBidio je župan predlaga odobritev računskega zaključka Mestne hranilnice o preteklem poslovnem letu in je bil njegov predlog soglasno sprejet. Mestni svet je tudi sklenil, da se portretirajo zadnji štirje mestni župani in je v to svrho določil 20.000 Din.
Član mestnega Bveta Sojč je predlagal, naj bi se mizarska dela za magdalensko šolo oddala mariborskim tvrdkam. Ker pa je upravni odbor dela že oddal neki ljubljanski tvrdki. mestni svet tej zahtevi ni mogel ugoditi, sklenil pa je na županov predlog, da bo v bodoče oddajal vsa dela sam in ne več mestni upravni odbor.
Personalne zadeve so obravnavali na tajni seji. Več prošenj za odpis davkov je bilo odgodenih do prihodnje seje, nekatere prošnje zoper predpise mestnih davščin pa so bile ugodno rešene. — Sprejeti so bili novi statuti mestnih podjetij, ker so bili dosedanji le prehodnega značaja.
Mestni svet je odobril obračun pomožne akcije glede uporabe dotacije iz banovin-skega bednostnega fonda, ki je znašala za preteklo leto 100.000 Din. — S posojilom, ki ga je občina dobila od borze dela, so zgradili v Gregorčičevi ulici Delavski azil, ki je bil že predlanskim izročen svojim svrham. vendar pa se prostori niso izkoriščali. Zato je mestni svet oddal prvo in
Zabeležili smo že afere, ki so se razvile v Bosni kot posledica starega nasprotstva med svetno duhovščino in frančiškani Prišlo je tako daleč, da bi se morali ti spori obravnavati pred posvetnimi sodišči, kar je v cerkvenem življenju neobičajno. Frančiškanski samostan pri Zenici je vložil civilno tožbo proti sarajevskemu nadškofijskemu ordinariatu, ker je bil nadškof dodelil del samostanskega sveta v Zenici tamošnji svetni župniji. Frančiškan dr. Avguštin Či-5ič, načelnik katoliškega oddelka v ministrstvu pravde, pa je vložil celo kazensko tožbo proti nadškofu dr. Sariču zaradi nekaterih trditev v poročilu, ki ga je bil nadškof poslal Vatikanu.
Zagrebški »Obzor« priobčuje 6edaj izjavo nadškofa dr. Šariča, ki se je bil nedavno vrnil iz Rima. Nadškof se je postavil na stališče, da gre v zeniškem primeru za strogo cerkveno zadevo, ki spada izključno pred cerkveno sodišče. »Jaz pravim, je nadaljeval g. dr. Šarič, da je kaj malo posre-
Pomirjenje
Jeruzalem, 28. maja o. V teku današnjega dne je napetost popustila v Palestini. V Jeruzalemu je mirno. Policisti ne nosi-ja več svojih čelad in na mnogih krajih so odstranjene tudi bodičaste žice. Vsi znaki kažejo, da se je položaj nekoliko pomiril. Znano je tudi že število žrtev nemirov v času od 18. aprila do 28. maja. Po teh podatkih sta bila ubita dva angleška vojaka, hujše in lažje ranjenih pa je bilo 7 policijskih agentov ter 17 angleških vojakov. Smrtnih žrtev je bilo med civil-
Povratek Titulesca v Bukarešto
BukareSta, 28. maja. AA. ^poldne se je vrnil iz Pariza zunanji minister Titulescu. Na postaji so ga pozdravile mnoge ugledne osebnosti, med drugimi poslaniki Francije, Rusije, Turčije, Grčije, Češkoslovaške, ItaKje, Poljske, Jugoslavije in Španije. Sprejema se je udeležil tudi predsednik vlade. Jutri bo Titulesca sprejel v avdi-enci kralj Karol. Pri tej priliki bo Titulescu poročal kralju o mednarodnem položaju.
Ribbentrop v Londonu
London, 28. maja. d. Hitlerjev zaupnik Ribbentrop bo za svojega bivanja v Londonu obiskal ministrskega predsednika Baldwina in zunanjega ministra Edena, s katerima bo razpravljal o zadevah, ki se tičejo angleških vprašanj Nemčiji. Njegovo informacijsko potovanje naj bi služilo tudi za pripravo nemško-madžarskih pogajanj. Ribbentrop bo v začetku junija odpotoval v Budimpešto, kjer se že nekaj časa mudi posebna nemška misija.
Zaključek policijskega kongresa
Beograd, 28. maja. p. Mednarodni policijski kongres se je danes zaključil. Dopoldne so se udeleženci z avtomobili odpeljali na Oplenac, kjer so se poklonili spominu kralja Aleksandra. Predsednik kongresa, dunajski policijski presednik Skubl je položil na grob lep venec.
Popoldne je imel kongres svojo zaključno sejo, na kateri je bilo sprejetih več resolucij. Jutri zjutraj odpotujejo^ udeleženci Kongresa na daljši izlet po državi.
Konferenca o pospeševanju govedoreje
Beograd, 28- maja. p. Kmetijsko ministrstvo prireja zadnje čase celo vrsto konferenc in anket o pospeševanju živinoreje v državi. Danes ee je pričela konferenca za pospeševanje govedoreje, na kateri^ sodelujejo delegati iz vseh pokrajin države.
Berlinska Filharmonija v Zagrebu
Zagreb, 28. maja. o. Popoldne so prispeli z brzovlakom v Zagreb člani berlinske filharmonije. Godbenike je sprejelo na postaji mnogoštevilno občinstvo, med njimi člani zagrebške filharmonije, Narodnega gledališča, Društva prijateljev Nemčije in drugi. Berlinska filharmonija je priredila nocoj koncert,
drugo nadstropje azila druStvu ta ščita delavske mladine, ki se je v Maribora pred kratkim ustanovilo. Društvo bo v prvem nadstropju uredilo prostore za delavski azil, v katerem bodo imeli brezposelni delavci svoja stanovanja, drugo nadstropje pa se bo uredilo za svrihe delavske mladine. Društvo bo plačevalo občini za vse prostore v prvem in drugem nadstropju najemnino Din 1200. Pogodba velja za 15 let. Proti sta glasovala gg. Petejan in Grčar, ki je celo izjavil, da se bo pritožil.
Mestni svet je ugodno rešil tudi vseh 16 vloženih prošenj za razne podpore in miloščine.
Odobrena je sprememba fasade na nori
šoli v magdalenskem predmestju, tako da bo za 200.000 Din manj stroškov, dalje predlog glede razsvetljave glavnega mostu, ki je bila zdaj zelo pomanjkljiva, predlogi za regulacijo Slovenske ulice, Betnavske ceste med JezdarsJio in Poljsko ulico, Poljske in Frankopanove ulice ter za preureditev'nekega vhoda v Frankopanovi ulicL
Ljubljanski Narodni galeriji je bila dovoljena podpora 2500 Din, a s pripombo, da bi se tudi Ljubljana včasih spomnila kulturnih potreb obmejnega Maribora in za nje kaj žrtvovala. Mariborsko kasaško društvo je dobilo 8000 Din podpore.
Leopold Guselj je dobil obrtno dovoljenje za prevažanje blaga z motornimi vozili, Črešnjar za otvoritev hotela in restavracije, Irma Streicherjeva za otvoritev gostilne.
Javni seji je sledila tajna seja
čeno, da je to vprašanje prišlo pred civilno sodišče, ker to nasprotuje določilom cerkvenega prava. Niti v tej, niti v kaki drugi cerkveni zadevi se kot nadškof ne morem pojaviti pred civilnim sodiščem, ker to pre-poveduje kanonsko pravo«.
O tožbi dr. čičiča je nadškof med drugim izjavil: »Kot škof imam dolžnost, da od časa do časa obveščam 6veto stolico o razmerah v svoji škofiji in o tem, kar položaj otežuje. Smatral sem za svojo dolžnost, da sv. stolico obvestim o osebnosti p. Avguština čičiča. Moje poročilo je popolnoma notranja cerkvena zadeva, rezervatno vprašanje. Dolžnost dr. čičiča bi bila, da pošlje svoj odgovor sv. stolici, nikakor pa ne, da po sodišču prepusti to poročilo javnosti in da svojega nadškofa toži pred civilnim sodiščem, ki v tej notranji cerkveni stvari ni pristojno. Zato jaz v tem vprašanju po predpisih kanonov ne smem stopiti pred civilno sodišče«.
v Palestini
nim prebivalstvom 47, med njimi 25 H-dov, 21 Arabcev in neki Dunajčan. Vseh ranjencev je bilo 332, med njimi je tudi precej hudo ranjenih in se bo število smrtnih žrtev bržkone še povečalo. Zaradi nemirov je bilo aretiranih 979 Arabcev in 275 Židov. Čtprav so bili varnostni ukrepi nekoliko omiljeni, sta vojska in policija v Jeruzalemu in ostali Palestini še vedno v strogi pripravljenosti, ker menijo, da vstaja Arabcev še ni popolnoma zatrta
Pogreb žrtev solarske katastrofe
Brno, 28. maja. g. Izmed 31 pri Rakovl-cah ponesrečenih otrok še vedno pogrešajo 22, ker je iskanje trupel zaradi narasle vode zelo otežkočeno. Vojaštvo je na delu noč in dan. Popoldne je bil v Rako« vicah pogreb petih otrok in ponesrečenega kočijaža, ki se ga je udeležila velika množica kmetov iz vse okolice.
šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 28. maja. L Tudi XL kolo je sta*
lo kakor predidoče v znamenju velike forme obeh mladih velemojstrov Eliskasesa ifl Lilienthala, ki sta tudi danes zmagala ia znatno popravila Bvoj položaj. Partija Ca« pablanca—Flohr je bila po 24 potezah re-mis. Eliskases je kot črni porazil L6wen-fisclia, Lilienthal pa kot črni dr. Laskerja, ki je s tem doživel že drugi zaporedni poraz. Partiji Ragozin—Kan in Botvinik— Rjumin sta bili prekinjeni.
Stanje po XI. kolu: Capablanca 8, Botvinik 6 (1), Flohr, Lilienthal 5 in pol, Ragozin 5 (1), Eli&kases, dr. Lasker 5, Kan 4 in pol (1), L8wenfisch 4 in pol, Rjumin 4 (1).
Boškovič ostane v zaporu
Beograd, 28. maja. o. Preiskava o falzi-ficiranju kovancev po 50 Din v »Kovnici d.d.« bo v kratkem zaključena. Pričakujejo, da bo padla odločitev še pred sodnimi počitnicami Zagovornika falzifikatorja Boško-viča sta se svojčas pritožila proti odločitvi beograjskega okrožnega sodišča, da mora Boškovič še nadalje ostati v preiskovalnem zaporu, ker za njegovo bolezen ni potrebno zdravljenje v bolnici. Sedaj je beograjsko apelacijsko sodišče to odločitev okrožnega sodišča potrdilo.
Iz državne službe
Beograd. 28. maja p. Upokojeni sta učiteljica Antonija šijanec iz Razvanja pri Mariboru in strokovna Učiteljica Jerica Zemljan v Ljubljani
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nestalno vreme s pro-hodnimi nevihtami, zmerno toplo.
Dunajska vremenska napoved za petek j Po vremenskem prevratu kmalu zopet zboljšanje vremen*
Obisk dr. Schachta v Bolgariji
Sofija, 28. maja. AA■ Poluradni list »Dni« je objavil danes naslednjo brzojavko svojega beograjskega poročevalca:	|
Prve dni junija bo prispel v Sofijo nem- • ški gospodarski minister in upravnik nemške državne banke dr. Schacbt, da vrne obisk upravniku bolgarske Narodne banke Dobri Bozilovu- V Sofiji bo dr Schacht stopil v stike z zastopniki gospodarskih krogov, ki se zanimajo za uvozno in izvozno trgovino. Razpravljali bodo o klirinški pogodbi, ki v kratkem poteče, in o vprašanju nove pogodbe glede uvoza nemškega blaga, ki ni nemškega izvora, in sicer zaradi izmenjave za izvoz bolgarskega blaga.
V vseh političnih krogih v Sofiji je napravila vest o prihodu dr. Schachta v bolgarsko prestolnico precejšnjo senzacijo-Znano je, da znašajo terjatve bolgarske Narodne banke proti nemški državni banki 600 milijonov levov za blago, ki ga je Nemčija izvozila iz Bolgarske. Na nedavnem obisku pri dr. Schachtu je upravnik bolgarske Narodne banke Bozilov predlagal, naj bi nemška državna banka plačala del te vsote bolgarski. Narodni banki v tujih devizah, da bi mogla Bolgarska nato naročiti za svojo industrijo potrebne surovine. Ostanek terjatve naj bi Nemčija poravnala z lastnim blagom- Dr. Schacht je tedaj ta predlog odbil in predlagal, da bi Nemčija dobavila Bolgarski tudi surovine ; nemškega izvora, tako da bi bilo mogoče
vse bolgarske terjatve poravnati s kompenzacijskimi naročili- Kaže, da so se o sitva-ri že sporazumeli in sicer tako, da dobavi Nemčija Bolgarski blago nenemškega izvora v znesku 200 milijonov levov, za ostalih 400 milijonov levov pa lastno blago. Podobno pogodbo naj bi Bolgarska in Nemčija sklenili tudi za bodočo medsebojno trgovino.
Premog za železnice
Beograd, 28. maja. p. Želejniška uprava je oddala naročila za dobave premoga v mesecu juniju. Dobave so oddane po novem razdelilnem ključu, po katerem je procentualna udeležba slovenskih premogovnikov nižja od dosedanje. V splošnem pa je količina naročenega premoga, ako se vpoštevajo vsi rudniki v državi, v primeri z mesecem majem nekaj višja.
Priključitev Štrigove k sodišču v Ljutomeru
Beograd, 28. maja. p. Zastopnik ministra pravde Dragiša Cvetkovič je predpisal na osnovi zakona o izven spornem postopku uredbo, s katero se 1. junija t. L prenese pristojnost sreskega sodišča v čakovcu glede varuštvenih poslov v obči-nj, štrigovj na srbsko sodišče v Ljutomeru,
Proslava Nikole Tesle v Beogradu
Spori med duhovščino v Bosni
Zveza Nemčije in Avstrije z Jadranom
Nova letalska proga iz Berlina čez Dunaj in Ljubljano na Sušak
Na binkoštni ponedeljek bo vpostav-ljena nova zračna proga, ki bo zvezala Celovec z morjem preko Ljubljane, posredno pa bo tako izveden spoj Avstrije in Nemčije z Jadranskim morjem. Ta dan bo priletelo prvo letalo v Ljubljano. Na njem se bo vozil celovški župan, v Ljubljani bo stopil v letalo ljubljanski župan in oba skupaj se bosta odpeljala na Sušak. Na ta način bo simbolično posvedočen spoj dveh mest, kateri je doslej poleg državnih mej in Karavank ločila razdalja, ki jo je brzi vlak premeril v treh urah in jo bo zračno vozilo skrajšalo na tri četrti ure trajajoč polet.
V ponedeljek bo torej oficielna otvoritev te dolgo pričakovane in od ljubljanskega prebivalstva močno zaželene zveze, ki bo napravila Ljubljano za važno postajališče na direktni progi Berlin-Sušak in pomogla našemu mestu, da postane vmesna točka na tej svetovni zračni progi.
Zgodovina te zračne zveze sega nazaj tja t leti 1930. in 1931., ko je bil v Ljubljani ustanovljen Tujskoprometni svet za naše mesto, ki se je takoj začel zanimati za zračno zvezo Ljubljane s Celovcem in Salzburgom. Že takrat so se vršili razgovori s tujskoprometnimi osebnostmi Avstrije, tako z dvor. svetnikom Hoffmann Montanussom, načelnikom Tujskopromet-ne zveze za Salzburško, na eni strani in z našim Aeroputom na drugi strani. Takrat pogajanja niso imela uspeha, ker so se Avstrijci bolj ogrevali za zvezo Dunaj-Gra-dec-Zagreb-Sušak, ki je bila nato tudi usta-
novljena. Izkazalo pa se je, da proga Gra-dec-Zagreb ni bila skoro prav nič frekven-tirana, in zato so se Avstrijci lani, ko je bivši župan dr. Ravnihar obiskal celovškega župana in na konferenci, ki se je ob tej priliki vršila, zagovarjal zvezo Celo-vec-Ljubljana-Sušak, prav radi začeli ba-viti s to kombinacijo. Dne 9. novembra 1. 1935. pa je bila ponovno v Celovcu seja, ki jo je sklical župan mesta Celovca in ki so se je udeležili poleg njega župan salz-burški. načelnik tujskoprometnega urada v Salzburgu, generalni ravnatelj Avstro-fluga, odnosno Oesterreichische Luftver-kehrs A. G. inž. Deutelmoser, dalje dr. Rape v zastopstvu generalnega direktorja Aeroputa in obč. svetnik Hribar Rado kot zastopnik ljubljanskega župana. Na tej konferenci je inž. Deutelmoser predlagal, naj se tako zvana avstrijska južna proga Dunaj- Gradec- Zagreb- Borovo- Beograd opusti, kolikor sega na . jugoslovensko ozemlje, ker ima močno konkurenco v progi Air France, ki leti v Beograd preko Budimpešte, je hitrejša od avstrijske proge in zato mnogo bolj obiskana. Promet na progi Gradec-Zagreb pa je zelo majhen, često so letala na tej progi nezasedena, med tem ko je nadaljnji del proge Za-greb-Beograd, ker spaja glavni jugosloven-ski mesti, seveda dobro zaseden. Na drugi strani pa je v Avstriji in v Nemčiji veliko zanimanje za jugoslovenski Jadran in zato bi tudi že iz tega razloga kazalo prestaviti progo na Dunaj- Gradec- Celovec-Ljubljana-Sušak.
Ta predlog inž. Dtutelmoserja je bil vsem zborovalcem simpatičen; krepko sta ga podprla tudi oba jugoslovenska zastopnika. Tako je prišlo do ustanovitve nove proge, ki bo vezala Berlin z Ljubljano in Sušakom Potovanje po novi progi iz Berlina na Sušak bo trajalo le šest ur. Vozni red bo približno tale: Odlet iz Berlina ob 7.00 zjutraj, prihod na Dunaj ob 9.25 (odhod ob 9.40), prihod v Gradec ob 10.35, v Celovec ob 11.30, v Ljubljano ob 12.15 in na Sušak ob 13. S Sušaka bo avion odhajal ob 14., bo na Dunaju ob 17.20 in morebiti v Berlinu istega dne ob 20.10
Na ta način dobi Ljubljana poleg dosedanje zveze z morjem še izredno važno vsakdanjo zračno zvezo z Gradcem, Dunajem in Berlinom, kar nas tesno spoji s srednjeevropskim zračnim omrežjem, kajti z Dunaja in iz Berlina imamo zračne zveze z vsemi glavnimi mesti Srednje, Vzhodne in Zapadne Evrope. Preko Sušaka, Zagreba in Beograda pa smo zvezani z Atenami, Bukarešto, Carigradom in torej z vso južno Evropo, Balkanom in Orientom.
Te kratke navedbe nam pojasnjujejo vso važnost nove zračne zveze in zato zasluži otvoritev te proge, da jo smatramo v Ljubljani kot posebno slovesnost in jo na primeren način praznujemo. Trenutek, ko si bosta na ljubljanskem letališču podala roke celovški in ljubljanski župan, pomeni pričetek nove ere v razvoju Ljubljane, ki se bo s tem izdatno približala najvažnejšim srednjeevropskim centrom.
T?5t^Trekrase^ilOT^cakršiiih je LJubljana le malo videla!
f iiico IT1t*i«*fl	Toliko prisrčnosti, ljudskih prizorov, lepote in srca ni
LUISe U*ricn	bilo doslej še v nobenem filmu!--Ljubljana bo
AdolS Wohlbriick z navdušenjem sprejela to premiero v KINU UNIONTT!
REGINA
Letina ob Muri uničena
Vodovje je upadlo - Prekinjen cestni promet
Ljutomer, 27- maja
Kakor je »Jutro« že dvakrat poročalo, Je Mura v nedeljo dne 24. t.m. naglo naraščala. Do Veržeja je prispel val povodnji v nedeljo popoldne ter dosegel v ponedeljek najvišjo stopnjo 2.10 m nad normalo. Voda je preplavila naglo ves industrijski teren ter nastopila oh banovinski cesti Veržej-Dokležovje na eni strani do hiše usnjarja Kosija iz Veržeja, na drugi strani pa je vdrla v vas Dokležovje. kjer je stala nad_2 m visoko. Preplavila je tudi cesto v dolžini 2 km. Na Krapju je pridrla do Šumako-ve gostilne, na cesti Mota-Razkrižje pa je ob križišču s cesto v Pristavo tekla v širokem pasu in do 60 cm globoka preko pri-stavskih in razkrižkih njiv v Sčavnico, ki na srečo ni biia preveč visoka.
V torek je voda že upadla, v sredo so bi-
le ceste že na suhem, toda hudo razorane, do 70 cm globoko, in posnete-^ V poplavljenem pasu so vsi posevki uničeni, trava je blatna, uničena pa je drugo leto že vsa divjačina," posebno fazani in jerebice. V Do-kležovju so se sesedle 4 koče, zgrajene iz blata, ki ga je voda razmehčala- Voda je poškodovala tudi manjši leseni most na prekmurski strani, velikega lesenega mostu pa ni dosegla. Škoda še ni precenjena, je pa zelo velika. Ocenili io bosta komisiji iz Ljutomera in Dolnje Lendave. Promet na cesti Veržej-Dokležovje je ukinjen, dokler ne popravijo mosta. Nujna potreba je, da se zgradi na omenjeni cesti Se en pro-puet, ob cesti Mota-Razkrižje pa je treba Muro regulirati, saj je še samo streljaj od nje oddaljena in odnaša neprestano njive in travnike.
ob Savi, je po roparskem umoru Repov-ža in hčerke skoro pet mesecev užval prostost. Po svetu se je potikal pod napačnim imenom. Na svojih potih se je seznanil s 461etnim Ljubljančanom monterjem Alojzijem Hiršmanom Skupaj sta hodila po Hrvatski in Beli krajini, odkoder ata dospela v Mokronog. Kakor pravijo ljudje, se je Zahorik med tem časom dalje časa zadrževal v neki vasi pri Mirni in je od tam večkrat posetil Čatež. V Mokronogu sta so on in Hiršman seznanila z ostalimi roparskimi tovariši, s pomočjo katerih sta kasneje izvršila pri Borštnarjevi rop. Načrt za ta rop je izdelal 331etni črček Peter, doma izpod žalostne gore pri Mokronogu, črček sam pri ropu dejansko ni sodeloval, pač pa je s pajdaši delil plen. Fant svoje osebe nikoli
Strela je včeraj zažigala in omamljala
štiri poslopja zgorela — Dve osebi onesveščeni
Kamnik, 28. maja.
Danes popoldne okrog 14. ure so se pričeli zbirati nad Kamnikom težki oblaki, ki niso obetali ničesar dobrega. Kmalu Se je razvnela strašna nevihta. V šmartnem je strela udarila v hišo posestnikov Janeza Ulčarja in Martina Laznika. Na mah sta bili obe hiši v plamenih. Ogenj je zajel tudi obe gospodarski poslopji poleg njiju. Gasilci, ki so prišli na pomoč iz Duplice in Homca, niso mogli ničesar več ©teti, ker se je ogenj širil prav z bliskovito naglico. Vsa šfiri poslopja so pogorela do fal. Rešili so le pohištvo in gospodarsko orodje ter obvarovali požara sosednje lesene, s slamo krite hiše v neposredni soseščini. Tako so ves kraj obvarovali še večje nesreče, škodo, ki jo je požar povzročil vsakemu izmed obeh po-
sestnikov, cenijo na 25.000 Din. Ulčar je bil zavarovan za 2.000, Laznik za hišo 2.50o, za orodje in pohištvo, ki so ga vsega rešili pa za 7.500 Din. Oba po-sestnika, ki imata veččlanski družini, »ta zaradi požara hudo prizadeta.
Tudi v Nožcah pri Homcu je strefla treščila v neko hišo, v kateri je razbila vsa stekla na oknih in omamila 29 let staro Marijo Zupanovo, ki je stala ob oknu. Prav .tako je v Volčjem potoku udarila v hišo posestnika škerjanca. Vsa stekla na oknih so razbita in zidovi ožgani. Strela je v tej hiši omamila 14-iletnega domačega sina Karla Iz Kamnika so pozvali v Nožce in Voljči potok zdravnika dr. Puolja, ki je spravil Zupanovo in &kerjančevega fanta k zavesti. Obema se v ostalem ni pripetilo ničesar hudega.
Grehi Zahorikove roparske družbe
Na gangsterski način so hoteli izropati tudi bogatega
Američana v Martinji vasi
Črček, Alojzij Hiršman, Kazimir Zahorik (črni) Jože Sebanc in Janez črček Šestčlanska roparska družina, ki je izvršila drzen vlom v stanovanje žel. vdove Borštnarjeve v Mokronogu. Od leve proti desni so: Alojzij Metelko, Peter
Novo meisto, 28. maja.
Ko so polovili člane Zahorikove roparske tolpe, ki j« izvršiila zadnji roparski vlom v Mokronogu v hišo vdove Katarine Borštnarjeve, je nastal po Dolenjskem v tem pogledu mir. Prava sreča je, da eo naši vrli orožniki spravili za zamrežena okna tolpo, ki je imela v programu še načrte, kakršne je sicer pripisovati le ameriškim gangsterjem.
Vsekakor je velike vrednosti, da je prišel varnostnim organom kot prvi v pest 201etni roparski morile a Venecija, ki je 30. novembra lani v Regerči vasi pri Sv. Roku skupno z Zahorikom umoril 791efne-ga Ignacija Repovža in njegovo 431etno hčer Marijo. Predem je prišel ob svobodo, je v družbi s svojiim pajdašem, 251etnim brivcem Drobnetom, kd se še neznano kje skriva, izvršil vflom v zidanico admirala Bučarja v št. Jerneju. Oba sta se prij tej priliki pri dobri jedi in pijači, če-
sar je billo v zidanici na pretek, prijetno zabavala. Izbrala sta si iz zaloge le izbrana vina, ki so jima kmalu stopila v glavo. Že do dobra okajena sta se začela razgledovati po obširni Bučarjevi zidanici. Venecija je kmalu iztaknil v neki omari Bučarjevo admiralsko uniformo, ki je imela na sebi odlikovanja. Morilec je segel po njej in se preoblekel v admirala Tako preoblečen je stopil pred ogledalo in vprašal Drobneta, ali bi ne bil postaven admiral. Drobne ga je z občudovanjem ogledoval in mu na vprašanje potrdil, češ da ee uniforma zaradi tega tako lepo prilega, ker je udrtega želodca kakor prerijski volk. Kmalu po tem dogodku je bil Venecija aretiran. Prav tako Drobne. Orožniki so oba obvedli v Kostanjevico v zapor, odkoder se je obema posrečilo pobegniti. Venecija pa se je pri begu poškodoval in zato prišel znova v zapor. 221etni Kazimir Zahorik, doma iz Zagorja
Levo: Hiršman
Desno: Zahorik
ne izpostavlja nevarnostim, pač pa je zelo spreten v izdelavi načrtov za roparske in tatinske pohode.
Hiršman Alojzij je star grešnik, vendar ne tako hudoben. Ko je izvršil pri Borštnarjevi rop v družbi s »kapotom«, kakor so nazivali pajdaši Zahorika in Sebancem Jožetom, sta zadnja hotela staro Boršt-narjevo, če bi delala preveliko hrupa, tudi umoriti, pa je Hiršman obema zapretil, češ: »če mislita delati kake neumnosti, se rajši odstranim«. Drugi dan po izvrše. nem ropu jo je Hiršman popihal proti Trebnjemu in Vel. Loki.
Preden pa je šel Hiršman svojo pot, so imeli vsi udeleženci tega ropa posvetovanje, na katerem je imel prvo besedo Peter Črček, ki so ga pajdaši imenovali šefa operativnega oddelka. Na potu proti Vel. Loki 8e je Hiršman oglasil v neki vasi pri nekem posestniku. Ko se je ropar v njegovi hiši okrepčal, je postal zgovoren. Med pogovorom je Hiršman doznal, da je hiša siromašna. V sobo je tedai tudi večkrat stopila mlada gospodarjeva hčerka, na kateri je večkrat občitalo Hir. šmanovo oko. Gospodarjevo vzdihovanje, da so slabi časi, je Hiršman spretno izrabil. Nastopil je kot bogatin. Gostitelju je velikodušno poklonil 1100 Din. Ko je gospodar nesel denar kazat svoji družini je s tujcem v sobi ostala le hčerka, ki ji je Hiršman takoj stavtil ponudbo: »Za pikanten doživljaj, gospodična, 300 Dm«. Denar je Marija sprejela. Po tej pusto'ov-ščini je tudi Hiršman prišel ob svojo svobodo.
271etni Metelko Alojzij in 221etni Sebanc Jože, doma iz Brezovice pri Mokronogu, sta prvič padla v zločin. Metelko se dejansko ni udeležil ropa pri Borštnarjevi, pač pa je ostalim pajdašem povedal, da hrani Borštnarjeva denar, črček Janez, star 35 let, brat Petra, pa je prodal Hiršmanu in Zahoriku dva revolverja.
že pred tem ropom, ki so ga omenjeni izvršili, je Peter črček izdela! obsežen načrt, po katerem naj bi tolpi prišli v roke težki tisočaki, črček Peter, ki je imel v evidenci vse bogate ljudi daleč naokoli, je vzel kot prvega na piko bogatega Američana Lamuca v Martinj) vasi pri Mokronogu. Mož je že nekajkrat prejel grozilna pisma, v katerih je neznanec zahteval odkupnino za njegovo glavo. Lamuc se je teh grozilnih pisem zeio ustrašil ter se je zato nameraval iz kraja izseliti. Spričo teh grozilnih pisem je iskal za svoje posestvo tudi že kupca.
ALBUS DOMAČE MILO
ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod!	Pazite na ime Albus!
Kdo je ta pisma pisal, se ni dalo ugotoviti. Zdaj, ko je ta roparska tolpa pod ključem, pa se je ugotovilo, da je prav Peter črček izdelal načrt za roparski pohod k bogatemu Američanu. Pl©nitev pri Američanu bi se izvršila na tale način. Vsi, ki so sodelovali pri ropu pri Borštnarjeva, bi ae preobleki!: dva v orožnika, dva v finančna stražnika in eden v policijsko uniformo, kakršne ima ljubljanska policija. Najeli bi avtomobil, ki jih bi pripeljal v Martinjo vas k Američanovi hiši. Vsi bi tedaj naglo stopiti v hišo, kjer ]i Lamucu napovedali aretacijo. Eden izmed njih pa bi mu tedaj prebral ponarejeno odločbo finančnega ministrstva, ki bi zahtevala na podlagi anonimne ovadbe temeljito hišno preiskavo, češ da Američan ponarejuje bankovce Seveda bi tolpa pri
tej »preiskavi« zaplenila ves denar. Po izvršenem delu pa bi se roparji spet odpeljali na dogovorjeno mesto, kjer bi se preobleki! v civilno obleko in šli vsak svojo pot Sredstva za ta drzen podvig, kakor za nabavo uniform in opreme, so si roparji oskrbeli pri Borštnarjevi. Brez dvorna bi se ta rafinirani načrt roparjem posrečil, da se ni zadeva z Borštnarjevo tako hitro razčistila.
Razprava proti roparski tolpi bo menda kmalu. Sodišče jim je že postavilo zagovornike. Roparje bodo zagovarjali odvetniki gg. dr. Režek, dr. Vašič. dr. Trošt, dr. Gros, Pečar, Bučar in Veble- Morilca Venecijo bo zagovarjal dr. Gros, njegovega morilskega tovariša Kazimira Zahorika pa dr. Vašič
Bogata družina zaprta zaradi vlomov
Presenetljivo razkrivanje nenavadne vlomilske družbe
Poljčane, 28. maja.
Te dni je bila izsledena večja vlomilska tolpa ki je že dalje časa strahovala prebivalce Dravinjske doline in bližne okolice. Od lani do letos je po raznih krajih v okoliših orožniških postaj pri Sv. Duhu, Ločah, v Poljčanah in celo v Šmarju izvršila skupno 20 vlomov.
Vestnim orožnikom iz Loč in Poljčan se je zahvaliti, da so zdaj rokovnjači na varnem. Gr.ezdo te vlomilske družbe je bilo pri posestniku Habjanu Jožefu v Cerju nad Poljčanami. Glavni krivec in vodja je bil 21-letni delavec Jože Vengust, ki je bil čez dan zapo«ljen kot delavec v neki tukajšnji veletrgovini, a noči je porabljal za tatinsko pohode. Zvesta pomagača sta mu bila Habjanova sinova 25-letni Jože in 21-letni Franc. Med aretiranci, ki so bili vsi odvedeni v konjiške zapore, pa sta tudi njuni sestri Angela in Marija obenem z očetom. Značilno je, da je stari Habjan. pri katerem se je vlomilska tolpa shajala, posestnik s 30 orali zemlje in več glavami živine.
Vlomilce so izdale kokoši, ki so bile ukradene usodno noč pri neki posestnici v Ločah. Okradenka je zadevo prijavila orožnikom, ki so obiskali osumljeno Habjanovo hišo. Tu se jim je nudila tragikomična -najdba. Vseh šest ukradenih kokoši je bilo že delno oskubljenih, delno že pečenih.
Orožniki pa so našli pri preiskavi še mnogo drugih sumljivih predmetov, za katere domači niso mogli povedati, kje so jih dobili.
V zvezi s tem in s štirimi nedavno izvršenimi vlomi enkrat pri poljčanskem župniku in trikrat v viničarijo neke posestnice v Studenicah pri Poljčanah, so ponovno izvršili preiskavo ločki in poljčanski orožniki. Uspeh ni izostal. Našli so pri njiih in v bližnem Jagodičevem gozdu pod neko skalo skrite pri omenjenih vlomih odnesene predmete: posteljne odeje, čevlje, perilo, več oblek, daljnogled in več ur. Polog je bilo še več predmetov neznanih lastnikov.
Vrednost ukradenega blaga, ki je na tukajšnji orožniški postaji in čaka lastnikov, gre v lepe tisočake. Na orožniški postaji pri se stalno javljajo še novi oškodovanci, ki vsi obtožujejo to zloglasno vlomilsko druž bo. Vlomilci so kradli tudi najbednejšim. Tako je tožil neki hlapec iz Špitrdiča. da so mu odnesli blajra v vrednosti 1000 Din. kar predstavlja njegov celoletni zaslužek. Najrajši se je tolpa udejstvovnla v sosednih okoliših, da bi tukajšnje orožništvo. pred katerim je imela strah še iz prejšnjih let., držala na napačni sledi. No. ljudstvo se bo zdaj oddahnilo, za kar vse priznanje našim vrlim orožnikom!
Ciganska drhal pleni v Beli Krajini
Oboroženi so prišli streljat in ropat v Semič
Semič, 28. maja.
Včeraj ponoči je prišlo v Semiču do podobnega dogodka, kakor so ga zadnjič doživele Goriče pri Golniku, samo da je tokrat nastopila družba kakšnih 15 s puškami, karabinkami in samokresi oboroženih rokopis njJbovo početje vodilo še do resnejših rezultatov. Na cesti, ki drži od Kumpateljna proti Semiču, se je ponoči na lepem pojavila tolpa ciganov, ki je bila očitno namenjena na prave tolovajske podvige. Najprej so vdrli v vinsko klet Matije Šprajcerja s Stare žage, ki stoji ob cesti, in se napili do vrha. Odtod so jo mahnili proti Semiču, in ko so prišli do trgovine Josipa Štefana, so zagnali huronski krik in začeli streljati. Med divjim kričanjem so vlomili v trgovino in izro-pali vse, kar jim je prišlo pod roko. Odnesli so mnogo kave, tobaka, manufakturnega blaga in perila, da ima trgovec nad 6000 Din škode.
Trgovec Šprajcar stanuje v sosednji hiši. Ko se je na vik in krik vlomilcev prebudil, je prižgal luč, da bi se ogledal za tolovaji, t tedaj je izpred hiše padel glas: »Utrni svetlo, pucaču!« Naslednji hip so počili streli in samo sreča je bila, da trgovec ni bil zadet. Brž je upihnil luč in se z ženo zatekel na podstrešje. Prav tako so se na podstrešje umaknili tudi njegova mati in drugi člani družine, ki stanujejo poleg trgovine, a pijani cigani med katerimi je bilo tudi nekaj žensk so še skozi strop streljali s puškami in samokresi za njimi.
Ko so opravili svoje delo, so nakradeno blago povezali v cule in odšli. Trgovcu Štefanu niso prizadejali samo Škode s tatvino. temveč so smu dodobra razbili tudi
rolete in šipe na izložbenih oknih, občutno pa so poškodovali tudi streho. Po njihovem odhodu so našli na kraju njihovega r;:zboj-ništva 26 praznih nabojev iz pušk in kara-bink. iz samokresov pa so dali nad 100 strelov. Na srečo pa so tolovaji kmalu zapadli roki pravice. Prijeli so jih orožniki v Uršnih selih in jih izročili sodišču. Tudi nekaj blaga je okradeni trgovec dobil nazaj, v kolikor se ni pri vlomu in na poti pokvarilo.
Še en vlom
Metlika, 28. nuja
V eni zadnjih noči so neznani tatovi obiskali čevljarsko delavnico Antona Štefani-ča v Podzemlju in mu skoraj do kraja izpraznili vso zalogo. Med drugim Je z njimi izginilo 13 parov ženskih in 20 parov moških visokih čevljev, 6 parov otroških in 5 parov nizkih ženskih čevljev, 6 velikih kož kravjega usnja, 15 parov podplatov in še več drugega čevljarskega blaga, da trpi mojster nad 6090 Din škode. Orožniki iz Gradca na vse strani intenzivno poizvedujejo za vlomilci-
KINO UNION, Telef. 22-21*
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri prekrasen velefilm (v nemškem jeziku) po nesmrtnem romanu Charlesa Dickensa (Danes poslednjič!)
DAVID COPPERFIELD
To delo, ki je daleč proč od pogostega filmskega »kiča«, ki je bilo odlikovano s I. nagrado na festivalu v Bruslju, si morate brezpogojno ogledati. — — Briljantna igra malega 5 letnega Fredija Vas bo globoko ganila, film pa zapustil trajen vtis!
Dve hudi nesreči na Barju
Nezavesten voznik apna na cesti — Sinčku je pri košnji odrezal roke
Ljubljana, 28 maja.
Dopoldne je neznan motociklist na cesti blizu barjanske šole opozoril nekega pa-saata, da v jarku ob Peruzzijevi cesti, kakšnih 200 metrov od šole, nekdo leži ves pobit. Kmalu nato so na označenem kraju v resnici našli mladega moža vsega okrvavljenega in s hudo ranjeno glavo, v katerem so spoznali 36jletnega Ivana Hrovatina, posestnika z Goričice pri Pre-serju. Nedaleč od njega je stal voz živega apna, ki ga je s parom konj vozil proti Ljubljani. Kako je prišlo do nesreče, Hrovatin ni mogel pojasniti, ker je pri padcu skoraj izgubil zavest. Kakor pripovedujejo ljudje, je mož sedel na vozu, pa mu je iznenada prišlo slabo, da je omahnil, še bolj verjetno pa je, da so se mu konji iz kakršnegakoli vzroka spla-šili in je pri tem izgubil ravnovesje. Od kraja, na katerem se je Hroatin ponesrečil, sta konja v resnici vozila dalje, dokler I nista zadela ob brzoja-vni drog kraj ce*te
in je eden izmed njiju padel v jarek, da so ga pozneje z težavo dvignili nazaj. Vsekakor se bo morala pozanimati oblast, do pojasni, kako je do nezgode prišlo. Reševalci so ranjenča prepeljali na kirurški oddelek.
Barje je imelo danes svoj črni dan. Kmalu potem, ko so Hrovatina prepeljali v bolnišnico, so bili mestni reševalci nujno klicani v črno vas, kjer je prišlo na Vidmarjevem posestvu do strašne nesreče. Gospodar je s strojem kosil na travniku, nedaleč od njega pa se je igral njegov še ne dve leti stari sinček Vinko. Otrok se je zalezel v visoko travo, da je očetu izginil izpred oči, a ko je šel s strojem okrog, je ostro rezilo na lepem zgrabilo v travi skritega sinčka za ročice. Stroj mu je levo roko pri zapestju odrezal, desno pa tudi občutno pohabil.
Samo Se danes ob 16. uri
HANS ALBERS TAJNI KURIR
»ELITNI KINO MATICA«, TELEFON SI—24
Dnevi pospeševanja trgovinskega prometa ^
Velesejem In blnkoStni prazniki, ki privabijo v Ljubljano toliko poslovnih ljudi, zahtevajo od industrijcev, trgovcev in obrtnikov odločnega sodelovanja za pospeševanje trgovinskega prometa. Seznanjajte konsumente. in trgovce s svojimi tvrdkami, svojimi produkti ln blagom z najučinkovitejšim reklamnim sredstvom
z oglasi v blnkoStni številki „Jutra"
Domače vesti
•	Spoštovanim naročnikom. Položnice za one cenjene poštne naročnike, ki jim je naročnina potekla, so bile prilo2ene včerajšnji številki lista. Ce je kdo zadnje dni, ko so se položnice zanje zbirale, naročnino že plačal, naj položnice ne smatra več za opozorilo ali opomin marveč naj jo blagovoli shraniti in jo uporabiti pri prihodnji priliki. Kdor ima zaostanek, naj ga blagovoli poravnati, da si varuje pravice do zavarovanja pri družbi »Jugoslaviji«. Naročniki, ki gredo na počitnice, v letovišča ali kopališča, naj blagovolijo že nekaj dni pred odhodom naznaniti upravništvu lista svoj novi naslov, a na koncu podpisa nai pristavijo tudi svoj stari dosedanji naslov. Le tako bo upravništvu mogoče list brez zamude usmeriti iz starega na novi kraj naročnikovega bivanja. Uprava >Jutra.«
*	Vladimir Nazor gre v pokoj. Pesnik Vladimir Nazor, ki bo jutri praznoval 60-letnico, je bil zadnja leta ravnatelj bano-vinske sirotišnice v Josipovcu nad Zagrebom. Zdaj je podal ostavko in gre v pokoj. Modernizacija sirotišča ha Josipovcu, ki je urejeno na zelo primitiven način, zahteva mnogo truda in stroškov in preureditev se bo mogla izvršiti pod vodstvom kakega mlajšega uradnika. Vladimir Nazor pa se bo, čvrst kakor je pri svojih 60 letih, lahko mimo posvetil svojemu književnemu delu.
HALO FOTOAMATERJI TCURIST FILM JE TU.
Nič več si Vam ni treba beliti glave z osvetljevalno tabelo, Foto Touristu-Lojzetu šmucu se je posrečilo dobiti film na katerega je vseeno koliko osvetlite — več ali manj, vedno dobite lepe ostre slike. Film stane Dir 16.—, povrh pa dobite še lepo povečano sliko vel. 13X18 cm gratis.
Poizkusite in prepričajte se !
Se priporoča
Foto Tourist — Lojze šmuc
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 8.
*	Ivan Meštrovič je prodal svojo hišo.
Jadransko osiguravajuče društvo v Zagrebu kupilo hišo Ivana Meštrovida v Draško-vičevi ulici 13. v Zagrebu za poldrugi milijon dinarjev. Družba bo hišo prevzela in zgradila lepo palačo.
*	Mezdno gibanje delavstva po Jugoslaviji. V inšpekciji dela ministrstva za socialno politiko so se v sredo drugič sestali predstavniki stavkujočih stavbinskih delavcev in gradbenih podjetnikov iz Beograda in Zemuna. Po zaslišanju predstavnikov obeh strank je minister Cvetkovič poudaril potrebo sporazuma in je apeliral na podjetnike, naj uvidijo težavni položaj stavbin-skega delavstva. Enako je pozval delavce, naj popustijo, kolikor morejo, obenem pa je napovedal, da bodo v kratkem izdane uredbe, s katerimi bodo regulirani odnošaji delavcev in službodajaloev. — Tudi drugod so se pričela mezdna gibanja. V Zagrebu je poleg stavbinskega delavstva stopilo v stavko okrog 1000 sobnih slikarjev, nadalje delavci v tovarni svile, pripravljajo se pa k stavki tudi mizarji in frizerji. V Va-raždinu še nadalje stavka 2000 delavcev tovarne Tivar. zdaj so v mezdnem gibanju še delavci tekstilnega podjetja v Oroslavju. v Karlovcu pa v tekstilni tovarni Josefa Vlaha. Mir se doslej ni nikjer kalil. — V Trepči. kjer traja rudarska stavka že 16 dni. se nadaljujejo pogajanja. Pač pa je bil dosežen sporazum v rudniku v Ostrovici, kjer so se delavci po 11 dneh vrnili na delo. V mezdnem gibanju so tudi delavci, kakih 500 po številu, pri gozdnem podjetju Bosna-Boa v Banjaluki. Odpovedali so kolektivno pogodbo, ki poteče 15. junija, in zahtevajo, da se jim mezde povišajo za 15%.
+ Za binkoš/i v planine: Dva praznika bosta na razpolago planincem, ki morajo med tednom naporno delati v pisarnah in v svojih poslovnih zadevah. Najprimernejši je oddih v planinah, kjer človeka ne moti skrbna vsakdanjost, marveč se počuti sproščenega vseh skrbi in nadlog, ki ga sicer tarejo v življenju. Za večdnevno bivanje je najprikladnejši Bohinjski kot s temnim Bohinjskim jezerom, ki se širi med svežim zelenjem obrežnih gozdov ob vznožju Pršivca, Komarče, Komne, Vogla in drugih vršacev, s katerih prijazno sije zgodnje poletno sonce na »Zlatorog« in Sv. Janez, ki nudita posetnikom vse udobnosti. Izlet na Črno Prst iz Boh. Bistrice je priporočljiv radi krasnega razgleda na Triglavsko pogorje, osobito izpred Orožnove koče, ki bo v tem času oskrbovana. Na Golici mrgoli veselih planincev med številnimi belimi narcisami in drugimi duhtečimi planinskimi cvetkami. Spodnja koča nudi udobno prenočišče tudi za več dni. V dolino Vrat vabi Aljažev dom, tik pod severno steno Triglava, odkoder more turist opazovati elementarne sile plazov, ki drve v dolino. Prehod preko Praga na Staničevo, ki bo oskrbovana za praznike, je mogoč le iz-vežbanemu in primerno opremljenemu planincu; sicer je vzpon na Staničevo kočo skozi Zgor. Krmo. Pod Mojstrovko stoji obdana od skalnatih vršacev na Vršiču Erjavčeva koča, ki bo odslej stalno oskrbovana. Begun jščica že razkazuje svojo pestro planinsko floro in Roblekov dom nudi občudovalcu gorske pri rode prijetno zavetišče. Razgled po vseh planinah Slovenije nudi Ljubnik. kjer stoji na vrhu planin-ska postojanka Škofjeloške podružnice. U je stalno oskrbovana. Kamniške planine bo-
do dostopne za Binkošti. Oskrbovana bo koča na Kamniškem sedlu ter Cojzova koča, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu so dobro znani planincem pozimi in poleti. Ob vznožju Savinjskih vršacev pa leži Dom v Kamniški Bistrici, kamor f > lje prijetno speljana pešpot na desnem bregu Bistrice. Pohorje, vse v zelenju, ima številne izletne točke. Iz Slovenjgradca je najprikladnejši vzpon na Kremžarjev vrh. Logarska dolina vabi s svojim edinstvenim čarom. Planinci, hitite v naravo. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani daje vsakomur vse potrebne informacije.
*	Idrijske narodne pesmi bodo peli pev-ci »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom gg. Zorka Prelovca in Doreta Matula na Idrijskem večeru, v ljubljanskem radiu v soto-to 6. junija in na velikem izletu k Sv. Trem kraljem nad Rovtami v nedeljo 7. junija. Pri obeh prireditvah sodeluje tudi ljubljanski šramel kvartet pod vodstvom g. dr. Kar-lina.
*	Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pri Grosuplju bo obhajalo na binkoštno nedeljo in ponedeljek lOletnico odkritja jame župana Permeta. ki je zdai že dobro urejena, tako da je vsakomur lah' ko dostopna. Vhod je skozi tako zvano Ledenico, s čimer je jama povečana na dvakratno prvotno dolžino. Z ureditvijo in električno razsvetljavo je jama mnogo pridobila. Ob lOIetnici bo jama električno razsvetljena. Ljubitelji narave, obiščite ta podzemeljski čar.
*	Poplava Drave in Mure v hrvatskih krajih. Vodovje Drave in Mure je tudi v hrvatskih krajih prestopilo bregove in povzročilo mnogo škode. Zlasti se je Drava razlila pri Varaždinu, kjer je mestoma prekinila promet in odnesla mnogo zemlje ter porušila tri kmečke hiše. Ko je Drava že začela pomalem vpadati. se je Mura razlila v bližini Legrada. kjer se izliva v Dravo. Pri Kotoribi in Legradu se je razlila čez 300 oralov plodne zemlje. Samo občani Legrada trpe okrog 300.000 Din "škode.
*	Kn3ižica o- raku. Društvo za proučevanje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico z glavnimi smernicami za uspešno pobijanje raka in splošnimi navodili, kako naj vsak posameznik poskusa pripomoči k zgodnjemu spoznavanju te bolezni- Knjižica je spisana tako, da bo vsakemu razumljiva. Kdor že sedaj naroči knjižico, naj pošlje obenem z naročilom G Din. Pozneje ho cena znašala 10 Din. Naslov za naročila; Društvo za proučevanje in pobijanje raka v Ljubljani, Stara pot 3.
Zoper trdo stolico,
hemoroide in črevesni katar je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, večkrat na dan použjta. dobro sredstvo.
L»g. rte B- M 16485/»
*	Prešernova koča na Stolu bo od danes naprej stalno odprta in oskrbovana.
*	Peljite se z avtom, ki je nadvse udoben, na oddih na morje. Odpelje se vsak dan ob 6-25 zjutraj izpred Mikličevega hotela. Že ob 12. boste na Sušaku in se divi-li krasotam morja. Avtopodjetje Vam pre-skrbi najboljša prenočišča z vso prehrano tudi za več dni skupaj. Za tri dni stane z vožnjo vred^ tja in nazaj 250, 310 ali 375 Din. Postreženi boste povsod prvovrstno, kar je bilo zajamčeno avtomobilskemu pod' jetniku in avtomobilski podjetnik sam skrbno nadzira, da eo izletniki kar najbolj zadovoljni. Vse hvali imenitno zamisel tega podjetnega društva. S karto, s katero je plačana vožnja tja in nazaj, in vsa prehrana in oskrba za tri dni so plačani tudi avtobusni izleti prometa »Triglav« na Trsat, na Drago in na Kostreno. Karla velja za posameznika in ni navezana na kake skupine, kar je še posebno pohvalno in mikavno. Informacije daje »Putnik« v Mikličevem hotelu, telefon 3884.
» Včeraj je pomotoma izostala osmrtnica litijskega sreskega cestnega odbora za pokojnim Jožetom Erjavcem, županom z Višnje gore in namestnikom načelnika sreskega cestnega odbora v Litiji. Zato jo prinašamo danes.
*	Dober lov zagrebške kriminalne policije. Zadnje mesece je bilo v Zagrebu izvršenih , več nenavadno drznih vlomov, pri katerih je bilo skupno nagrabljenega za več ka- i kor 200.000 Din plena. Policija je zdaj pri- j jela stara kriminalna tipa Dragotina Hor- j vata in Franca Finjača, ki sta priznala, da sta prekopavala zidove z dvoriščnih strani, kjer sta potem izvrševala vlome.
*	Neznan utopljenec. Orožniška postaja na Radni pri Sevnici se zanima za identiteto . neznanega utopljenca, čigar truplo eo te dni i našli v Savi pod Prapretnim. Neznanec ie j moral biti okrog 35 let star a truplo je le- j žalo že kakšnih 6 tednov v vodi. Od obleke, ki mu je bila že dodobra razpala. so našli še kos pumparic in raztrgane nizke čevlje iz črnega boksa na nogah okrog vratu pa i»*
Zvočni kino IDEAI
Danes premiera remek-dela slavnega režišerja KING VIDORA
»NAŠ VSAKDANJI
KRtIH " . * *
Društvo narodov je pokrovitelj tega filma, kateri je odlikovan z njegovim največjim odlikovanjem. Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer.
imel ovratnik iz kavčuka. Utopljenec je Okrog 175 cm visok, močne postave, zdravih job in okroglega obraza, na roki pa je nosil črn prstan z vdelanim kamenčkom-Dokumentov niso našli pri njem, v žepu je imel samo škatlico črne paste za čevlje, kar daje slutiti, da je zašel v Savo. ko je bil na poti iz trgovine.
• Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz L]ttbl)ane
u— Krstna slava Triglavskega polka. Triglavski (40. pehotni) polk. ki nosi svoje ime v spomin na slavne boje slovenskih prostovoljcev pri Kotlah na Koroškem ob prevratu, je včeraj dopoldne na slovesen način praznoval svojo krstno slavo, h kateri je komanda polka povabila tudi veliko število predstavnikov civilne javnosti- Poleg drugih so se slavnosti udeležili pomočnik bana dr. Majcen, kanonik dr. Klinar za škofijski ordinariat, župan dr. Adlešič s soprogo, podžupan dr. Ravnihar. rektor univerze kralja Aleksandra dr. Samec, zastopnik finančnega direktorja višji svetnik Volčič, direktor tobačne tovarne Ilin, direktorji IJubljanšKih srednjih šol, tajnik Združenja jugosloven-skih dobrovoljcev Prinčič, podpredsednik Zveze 6treskih družin Minko Heinrihar, starosta Sokolske župe Ljubljana dr. Pipen-bacher s predstavniki posameznih sokolskih edinic, zastopnik avtokluba Palme in še vr-sta drugih zastopnikov nacionalnih organizacij in družbe. Goste je sprejemal namestnik komandanta polkovnik Mihajlo Bakič z ostalimi častniki polka prišli pa so tudi oficirji ostalih naših polkov in divizije, med njimi tudi gener-il Jovanovič. Medtem ko je godba igrala strumno koračnico, je divi-zionar Nedeljkovič obšel na dvorišču postro-jene čete, duhovniki vseh treh državnih veroizpovedi pa so opravljali slovesne obrede z rezanjem kolača. Domačin polkovnik Bakič je v lepem govoru očrtal spomin na koroške boje in pomen krstne slave za Triglavski poik. Zaključil je z vzklikom Viteškemu kralju in Nj. Vel kralju Petru II. Po oficielnem delu slavja so častniki polka povabili svoie goste na malo prigrizka, popoldne pa 6e je v vojašnici vršila prijetno improvizirana vojaška zabava.
Novost za dame:
je najmodernejši aparat za trajno
kodranje, brez elektrike in brez žic.
Strokovnjaško na tem aparatu izvršuje trajno — FRIZERSKI SALON
ENGELBERT FRANCHETTI
novo vodstvo
Tyrševa cesta, vis-a-vis kavarne Evrope,
ter se obenem priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela kot : specijalno vodno ondulacijo, moderno barvanje las i. t. d.
u^ Koncert slepih gojencev zavoda za slepe iz Zagreba bo drevi ob 20- v Filhar-monični dvorani. Okrog 20 slepih gojencev nastopi kot mladinski zbor, d&lje v mešanem zboru, godalnem orkestru, tambura-škem zboru, nastopajo pa tudi kot solili i na klavirju, fagotu in rogu. Spored prinaša dela domače in tujih literatur. Kjerkoli so še nastopili zagreuški gojenci, povsod so imeli najlepše kritike. Med drugim bodo zapeli tudi dve pesmi v esperantskem jeziku in na nocojšnji koncert še prav posebno opozarjamo vse udeležence esperantskega kongresa- Vstopnice od 20 Din navzdol v Matični knjigarni.
u— JC liga opozarja svoje člane in prijatelje na predavanje g. St. Vrane, ravnatelja meščanske šole v Z.linu, znanega pedagoga, ki bo predaval pod okriljem J Ulj, sekcija za dravsko banovino, in podpisane lige, jutri, v soboto ob četrt na 12. dopoldne v šoli na Grabnu o temi: »Vzgojno delo v zlinskih vzornih šolah v sliki in besedi«. Predavanje bo spremljal poseben film. Vstop je prost. Jč liga vabi, da se tega predavanja naša javnost udeleži v čim večjem številu.
Ur- Po binkoštih bodo nadaljnje produkcije ljubljanskega državnega konservatoi ija odnosno šole Glasbene Matice v naslednjem redu: v sredo 3. junija, in v torek, 9- junija, bosta obe produkciji šole Glasbene Matice. Prva produkeija operne 3ole bo v petek 5. junija, v ponedeljek 8. juntja pa zadnja; to bo tretja jubilejna produkcija, na kateri nastopijo poleg sedanjih gojencev tudi odlični bivši absolventi zavoda in nekateri profesorji. V sredo 10. juntja bo produkcija za orgle, v ponedeljek 15. junija pa II. operna produkcija. Absolutorjjske in končne produkcije še javimo.
u— Združenje jugoslovanskih lnienjerjov in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi člane k proslavi 80. obletnice rojstva Nikole Tesle, ki bo v petek 29. t.m. ob 20. v elektrotehničnem institutu univerze (Aškerčeva ul. 11) O življenju in delu Nikole Tesle bosta predavala gg. inž. Marij Osana. dekan tehnične fakultete in dr. inž. Venče Koželj, izredni profesor univerze. Predavanje Lo spremljano z eksperimenti-
u_ Umrla je v Rožni dolini gospa Antonija Giauconi. Pogreb bo danes ob 17.30. — V mestni bolnišnici je umrl g. Emil Medved, mestni uradnik. Pogreb bo jutri ob J6. _ Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u_ Društvo »Tabor«. Danes točno ob 20.
pevske vaje. Načelnik Hvala.
u— Vsak dan ena. Včerajšnji dan je bil že toplejši in je v Ljubljani zlezlo živo srebro že na 24 stop, temperaturo, ki počasi Že obeta poletne čase. Drugod po državi je bilo še topleje. Da 6e pa vreme še nikakor ne more prilagoditi stopnjujoči toploti, ki bi segrela vode in poživila kopalno sezijo. so krive vsakdanje popoldanske nevihte in hladnejše severovzhodne smeri. Te prineso seboj po krajšem nalivu in gromu precejšnje ohlajeuje zraka, ki ga šele opoldansko sonce drugega dne pomalem segreje. Tudi včeraj se je ob pol 15. uri pripodil nevihtni naliv z gromom iz kamniške smeri ter pognal sonca željne sprehajalce pod strehe. Srednjeevropske vremenske napovedi najavljajo za danes vdor mrzlega severnega vala v alpske grebene, kateremu pa naj bi sledilo v binkoštne praznike izboljšanje vremena. Čas bi že bil, da se nebo za nekaj časa pomiri, saj pohiteva maj s poslednjimi dnevi zaključiti pomlad in binkoštni ponedeljek bo že odprl vrata meteorološkemu poletju-
u— Opoiorilo! Obveščamo gospodinje, da se vrše vsak petek zvečer ob 2u. v radgonski poslovalnici na Mestnem trgu predajali ja o pravilnem pranju z radiouom. Vabimo vse tiste gospodinje, ki so čez dau 2U-posljene. da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo drevi ob 20. v radionsko poslovalnico.
u_ Drevi otvoritev razstave bratov Vidmarjev. Drevi točao ob 19.50 — otvoritveni govor koaservatorja dr. Steleta bo oddajala radijska postaja — bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava del bratov Nande-ta in Draga Vidmarja. Razstava, ki obsega v celoti t>6 olj, prinaša same slike, ki niso bile v Ljubljani še nikoli razstavljene in ki sta jih umetnika napravila od L 1932. do danes. Večina teh njunih del je tila razstavljena že po raznih mednarodnih (Amsterdam. Bruselj itd.) in jugoslovenskih razstavah (Beograd, Zagreb) in so povsod vzbudila med občinstvom mnogo Iskrenega zanimanja- Razstava, ki se vrši pod okriljem Slovenskega lika, bo odprta do 15. junija in oba slikarja pričakujeta k otvoritvi in k ogledu razstavljenih del čim številnejšega obiska.
u— Klub esperantistov v Ljubljani vabi članstvo in esperantiste k posetu koncerta slepe dece iz Zagreba. Koncert bo drevi ob 20. v dvorani Filharmonične družbe pod okriljem Glasbene Matice! Pomnite, otroci so esperantisti.
u— Mati nazaj k naravi! Ped tem naslovom bo predavala drevi ob 20. v Sokolskem domu v šiški profesorica Zeljeznova-Koka-ljeva. Predavanje bo v okrilju KJS _ odseka Jugoslovenske majke.
u_ Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo in svoje člane da bodo brivnice in česalnl saloni izjemno na podlagi odobritve banske uprave na binkoštno nedeljo 31- t.m. od pol 8. do 12. odprli. V ponedeljek 1. junija morajo biti gori imenovani obrati ves dan zaprti.
u— Električna kuhalna plošča mora v vsako hišo. Kako se kuha na njej, bodo videle gospodinje danes ob 16. na Bregu 8-Vstop prost.
u_ Nesreča v tovarni. Iz Kranja so pripeljali v bolnišnico 251etnega delavca Franceta Jenka e Primskovega, zajx>slenega v tovarni Semperit. Pri delu ga je bil ponoči zgrabil stroj in mu pokvečil roKo.
Iz Celja
e— Strelska družina prireja vsako ne-deljo streljanje na strelišču v Pečovniku. Streljanj« se prične ob 9. in traja ves dan. Na binkoštno nedeljo bo nagradno streljanje. Sobno streljanje je vsa« petek zvečer v Celjskem domu. Cena 5 nabojev za vaje 1-50 Din, za nagradno streljanje 2 Din. Vabljene so tudi dame.
e— Dediči po pokojni ge. Ani Majdičevi v Celju so poklonili v spomin pokojtnice 1000 Din Dijaški kuhinji.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Veliko snaženje« in zvočnj tednik.
Iz Maribora
a— Binkoštni vozni red. Za binkoštno nedeljo je določilo predstojništvo mestne policije glede dovoza in odvoza k stolni cerkvi taie vozni red: 1. okraja desno od Slovenske ulice, iz 2. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz 3. okraja brez zjeme, iz i. okraja desno od Samostanske ulice. Dovoz: Slovenska, Gosposka in Ulica 10. oktobra. Odvoz: Gledališka ulica. Iz 2. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz 5. okraja brez izjeme, iz 4. okraja levo od Samostanske ulice. Dovoz: Glavni trg, Itolna ulica. Odvoz: Orožnova ulica. Ta vozni red velja tudi za avtomobile in druge zasebne vozove.
a— Kalinovo truplo naplavljeno. Dne
12. t. m. je utonil v Dravi, ko se je igral ob dravskem bregu v čolnu, sinko upokojenega ključavničarja državnih železnic Antona Kalina. Včeraj je pri Gorišnici naplavila Drava truplo ponesrečenca.
a— V »betnavski džungli« je kanil neznanec izvršiti roparski napad na zidarja Franca Cafnika, ki pa se je z nožem ubranil napadalca. Neznanec se je nato potuhnil v noč. V »betnavski džungli« se od časa do časa ponavljajo podobni napadi. Kaže, da gre za enega in istega napadalca.
a— Ped voz naložen z opeko, je padel hlapec Andrej Rojko iz Korene v Slov. goricah. Z zmečkanimi rameni in hudimi poškodbami na glavi so Rojka prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno.
a— Konec procesa. Lani v decembru smo poročali o zanimivi kazenski razpravi pri tukajšnjem sreskem sodišču na tožbo 34 mariborskih železničarjev proti železniškemu uradniku Tumpeju. Janku Prevolšku in Stanku Tušku zaradi znane »črne liste«, o kateri je bilo po Mariboru mnogo govorjenja. Prevolšek in Tušek sta bila ^ kor znano oproščena, Tumpej pa obsojen na 600 Din denarne kazni. Okrožno kot prizivno sodišče pa je zdaj razveljavilo to sodbo ln je Tumpeja oprostilo.
a— Liter vina po en dinar. Kako težaven je položaj naših vinogradnikov, dokazuje dogodek, ki se je pripetil te dni pri Sv. Petru pri Mariboru, kjer so prodajali najboljše vino po dinar liter.
a— V hlevu obešenega so našli pri Sv. Marjeti ob Pesnici 42-letnega posestnika Alojzija Kranjca. V smrt ga je pognala beda, v kateri je živel s svojo družino v zadnjem času.
Preiskava vloma
gospodarsko banko
Maribor, 28. maja.
Mariborska javnost je še zmerom pod vtjskom skrivnostnega vloma v podružnico Zadružne gospodarske banke. Doseda. nji rezultati obsežne preiskave se držijo v najstrožji tajnosti. Kaže. da je policija ubrala pravo smer; Konkretno oporišče v raziskovanju je nudila najdba lestve. s pomočjo katere se je bil tat splazil v notranjost poslopja in se iz prvega nadstropja spustil na streho dvoriščne dvorane, odkoder je bil mogoč dostop do okna bančnih poslovnih prostorov. O me. njeno lestvo so naši; v nekem kotu bližnjega vrta, ki ga ima v najemu tukajšnji vrtnar g. Jemec. Sledovi so se razpletali naprej in je bilo zaslišanih v zveai z drznim vlomom več oseb. Policija je smatrala za potrebno aretirati brezposeJ-nega šoferja Franca K. ki pa ni doslej da! nikakšnega pozitivnega priznanja.
Policija vrši poizvedbe intenzivno in upa, da bo v teku jutrišnjega dne mogoče zapleteno zadevo prav gangsterskega vloma zadovoljivo poia<m:'ti Mariborska javnost pričakuje rezultatov preiskav z največjim zanimanjem.
A Jutri največje veselje za vse v „Elitnem kinu Matici44
kot mlekar
Usodna rokoborba s smrtnim izidom
Maribor, 28. maja.
Bilo je novembru lani, ko je pri Sv. Jan-žu na Kronski gori povabil posestnik Ivan Viher mlajšega brata Franca na koline. Naslednjega dne 60 pripeljali Franca Viherja s strto hrbtenico v celjsko bolnišnico, kjer je v nezavesti umrl za posledicami poškodb. Njegova smrt je bila zavita v skrivnost, ki se je odgrnila šele te dni. ko je Ivan Viher razodel ženi pokojnega brata doslej prikrivani vzrok smrt.i pokojnega brata Franca.
Ko so namreč takrat sedeli pri kolinah dobre volje pri mizi, sta se brata Franc in Ivan domislila, da bi preizkusila svoje moči. Ko sta se metala, je Franc priletel s toliko silo na tla, da je obležal v nezavesti e strto hrbtenico. Zena pokojnega Franca je zdaj zadevo prijavila oblastvom in je tukajšnje državno tožilstvo uvedlo proti Ivanu Viherju postopanje.
Sokol
Zlet Sokolske župe Ljubljana
Ljubljana, 28. maja,
Po sklepu župne glavne skupščine ie bo vršil letos v Ljubljani župni zlet, na katerem hoče ljubljanska župa pokazati svoie uspehe. Načelništvo župe je določilo za župni zlet, ki naj postane mogočna manifestacija sokolske misli v zibelki jugoslovanskega sokolstva, tale spored;
V soboto 13. junija bodo na zletišču izbirne tekme članov in članic, v nedeljo 14. junija ob 8. skušnje vseh oddelkov za javni nastop, ob 11. razvitje župnega prapora, ki mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter II., ob 11.30 sprevod, ki krene iz zletišča po Go-sposvetski cesti, Tvrševi. Masarykovi. Miklošičevi, čez tromostovje na Mestni trg, Stari trg. Sv. Jakoba trg, po Cojzovi cesti! Vpgovi ulici na Kongresni trg. Šelenburgovi ulici in Aleksandrovi cesti do Narodnega doma. Ob 15. javna telovadba veeh oddelkov na zletišču.
Pozivamo vse bratske edinice, da ie da^ nes gledajo na to. da bo udeležba na sletu častna tako po številu telovadcev, kakor po številu članstva v kroju. Pokažimo z veliko udeležbo, da je sokolska misel v naši bel'" Ljubljani globoko ukoreninjena in da bo postal župni zlet sijajna manifestacija Tvrševe sokolske misli.
Vsi na zlet v Ljubljano!
Tekmovanje članic COS in saveza SKT v Ljubljani. Danes popoldne prispejo z dunajskim brzim vlakom v Ljubljano tekmovalke češkoslovaške Sokolice, ki bodo nastopile v prijateljski tekmi z našimi Soko-licami, ki se pripravljajo za olimpiado v Berlinu. Prvotno je Lila tekma določena za ponedeljek 1. junija, ker pa se morajo češkoslovaške tekmovalke vrniti domov že v nedeljo ponoči, bo preizkusna tekma že ▼ nedeljo ob 8. zjutraj v veliki dvorani na Taboru, kamor vabimo vse. ki se zanimajo za sokolsko telovadbo.
Konjenica Ljubljanskega Sokola priredi na binkoštni ponedeljek ob 16. uri na letnem telovadišču v Tivoliju svoj samostojni nastop. Sodelujejo naraščajniki telovadci, članice, člani in odsekova fanfara. Izvajajo se šolsko, figuralno jahanj©, skoki in ena šaljiva točka. Vabimo na obisk te zanimive priredi tv© najstarejšega sok. jezdbega odseka. Pr©dprod%Ja vstopnic od danes daije vsako popoldne od 16. do 19. ure v Narodnem domu.
Sokol Ljubljana-šiška. V petek bo ob 20. uri v Sokolskem domu pod okriljem Ko'a jugoslov. sester predavanje s. načelnica odseka prof. Marjane Kokalj-Željeznove o temi; »Mati, nazaj b naravi!« Vabimo vse, ki se zanimajo za bistvo matere in njene naloge.
Sokol žirovnica-Breenica priredi v nedeljo 14. junija ob 15. javno telovadbo, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo lastnega doma. Po telovadbi bo velika vrtna veselica s erečolovom v isti namen. Vsa prireditev bo v zvezi z otvoritvijo lastnega letnega teiovadišča poleg postaje v Žirovnici. Posefite nas!
Iz življenja na dežel!
Iz Ljutomera
lj— Osemdesetletnico ie slavila te dni ea Antonija Jagodičeva, tašča odvetnika g. dr Marka Stanjka. Slavljenka je kljub visoki starosti telesno in duševno čila. Pji zadnji sokolski tomboli je sama pomagala t šotoru. Tudi pot v oddaljeni vinograd ji še ni pretezavna. Dolga leta ie hivala s svojim že pokojnim soprogom Simonom v Mariboru, kjer je bila znana kot zavedna narodna žena, ki je ▼ narodnem duhu vzgojila tudi svojo hčer go. Tončko. Spoštovani gospe čestitamo iskreno k njenemu življenjskemu jubileju in ji želimo, da bi jI bilo danih še mnogo srečnih in zadovoljnih leti
KAVA HAG
VARUJE VAŠE SRCE
PRISTNA, ZDRAVA ZRNATA KAVA NAJFINEJŠE KAKOVOSTI ZAJAMČENO OPROŠČENA KOFEINA
Pred otvoritvijo velesejma
Od SO. maja do 8. junija
Gospodarska kriza sicer še' vedno ni popustila čeprav se kažejo znaki zopetnega oživljenja. Razvoj zadnjih let nam je pokazal, da je v našem gospodarstvu navzlic nevšečnostim in silnim težkočam dovolj optimizma in trdne volje, premagati sedanje ovire in prilagoditi produkcijo spremenjenim razmeram. Morda so ravno tež-koče poslednjih let prisilile številna industrijska in obrtna podjetja, da so prilagodila svoje obrate zahtevam današnjega časa. Z podvojeno voljo in veliko iznajdljivostjo jim je uspelo izpopolniti svoje obrate, tako da se ni samo zboljšala kakovost izdelkov, temveč se je tudi pocenil produkcijski proces. Danes so naši domači industrijski in obrtni izdelki pri docela konkurenčni kakovosti mnogo cenejši nego pred leti. Kakor so na eni strani občutne in hude posledice, ki jih je zapisala gospodarska kriza zadnjih let, tako moramo na drugi strani priznati, da je imela poostrena konkurenčna borba z inozemskim blagom pri skrčenih prodajnih možnostih na jugo-slovenskem tržišču tudi koristne posledice, ker je prisilila našo industrijsko in obrtno produkcijo, da se izpopolni in da izkoristi vse dane možnosti. Tako smo v zadnjih letih glede kakovosti in razčlenjenosti produkcije zabeležili napredek, kakršnega prej morda nismo pričakovali in kakršnega tudi v dobrih letih nismo v tako kratkem času nikdar zabeležili- Nazorno sliko tega napredka nam bo zlasti letos pokazal šestnajsti ljubljanski velese-jem-
Naša domača produkcija je v tem razvoju precej iztisnila z domačega trga inozemsko blago. Ce se navzlic temu letošnjega velesejma udeleži prav znatno število inozemskih razstavijalcev. je to dajstvo pripisati okolnosti, da skušajo tudi tuja podjetja 6 podvojeno agilnostjo najti na našem tržišču odjemalcev za svoje proizvode, predvsem v onih panogah, kjer se pri nas produkcija še ni udomačila. Zlasti številno bo letos zastopano grško gospodarstvo. Med inozemskimi razstavljalci pa so tudi Američani, Angleži, Avstrijci, Bolgari, Čehoslovaki, Francozi, Madžari. Nemci in Švedi.
Sejmišče, ki meri 40.000 m2, je letos do zadnjega prostorčka zasedeno. Mnoge pro-ducente, ki so želeli razstaviti, je morala uprava žal odkloniti, ker ni bilo več prostora- Večino sejmišča zavzema razstava industrije in obrti, poleg te pa imamo tudi nekaj zanimivih posebnih razstav.
Obseg prireditve
Ljubljanski velesejem si nikakor ni stavni za edino nalogo, da posreduje med producenti (induisftrijo in obrtjo), trgovino in konzumenti, ampak je prevzel nase visoko nacionalno dolžnost, da svetuje in bodri, da ustvarja pogoje in pomaga ljudstvu do blagostanja.
V posebnih paviljonih je razstavljena obilica najraznovrstnejših kmetijskih strojev. ki jih kmeitovalci uporabljajo pri svojem delu, različno orodje, hrane, plugi, vozovi, okovje in še mnogo drugih stvari, ki jih je industrija v poslednjih časih po nasvetih agronomov izdelala, da tako omogoči uresničenje širokopotezne zamisli industri-jailizacije naših vasi. S stroji bo mogoče zvišati pridelavo surovin, izvleči iz zemlje vse, kar n?rn more dat: in pridelke kakovostno izpopolniti-
Poleg Strojne industrije bodo razstavljale na veJese-Vnu še kovinska, tekstilna, papirna, kemična, živilska, steklarska, tobačna, usnjarska in čevljarska. radijska in elektrotehnična industrija ter obrt. Razen tega bodo na seimiš:n razstavljeni raznovrstni kozmetični, mehanični, porcelanasti, gumijasti, krzneni, farmacevtski, ki-ruirg: čni, sodarsiki, pečarji in žebljairski izdelki, stavbni materija-!, otroški vozički, koleca. motorna kolesa, pisalni, nlet;ln>i in š;v«lni stroji, hladilne naprave. kuhinjska posoda, bižuteri jski predmeti, športne potrebščine, radio-a.paraii, glasbila ter razne praktične novosti in patenti-
Posebne razstave
Na posebnih razstavah bo prikazano delovanje 6odobne gospodinje, gostilničarske-ga stanu, rejcev malih živali, razstavljeni bodo novi izdelki pohištvene in avtomobilske industrije.
»Sodobna gospodinja«
Razstavo »Sodobna gospodinja«, prireja Zveza gospodinj. V tej zvezi so včlanjene matere in žene iz najrazličnejših družabnih krogov, ki najbolje vedo, kaj potrebuje sodobna gospodinja. Na svoji razstavi bodo prikazale raznovrstne predmete, s katerimi lahko gospodinja opremi svoj dem, da vlada v njem prijetna domačnost. Tu bo razstavljeno različno blago, keramično, steklarsko in porcelansko, kuhinjska posoda in razne praktične priprave za gospodinjstvo. Vse tp je izdelano v naših domačih podjetjih. Dvakjat dnevno, ob 16. in 19.30, se bodo na razstavi modne revije, združene z zabavnimi točkami. Revijo bodo tolmačila primerna predavanja gospoda prof. Šesta. Na modnih predvajanjih bodo manekeni pokazali poleg pravilnega in nepravilnega oblačenja, kako naj se primerno in lepo kretajo gospodinje in mlada dekleta v poklicu, odnosno v šoli, doma, na izletih, v zabaviščih, na plesu, pri porokah in raznih drugih svečanostih v domačem krogu in v svetu
Pohištvena razstava
Mizarstvo je nedvomno ena najvažnejših obrtnih panog dravska banovine- V6e bolj opažamo, da se .estetsko praktični čut za hišno opremo širi med vse sloje naroda. Naši iznajdljivi mizarja danes ne delajo več na slepo, ampak po točno premišljenih, arhitektonsko dovršenih načrtih, da bi se izdelano pohištvo čimbolje skladalo z obliko prostorov, da bi bilo čimbolj praktično in kar najenostavneje zgrajeno-
Pohištvena raz®tava na ljubljanskem ve-lesejmu bo združila skoro vse pomembnejše mizarske mojstre iz vse dravske banovine v konkurenčnem stremljenju, da najširši javnosti prikažejo svoje najnovejše in najboljše izdelke. Razstava pohištva bo obsegala nad 1-000 m2. Ker ie ljubljanska
velesejem postal že tradicionalen, ga bodo obiskali tisoči iz vseh koncev naše države, pa tudi inozerncev ne bo manjkalo.
Tradicija in privlačnost velesejma bosta pritegnila velik krog obiskovalcev, ki bodo raznesli sloves razstavijalcev in zainteresirali v najoddaljenejših krajih ljudi za nabavo pohištva, kakršno so videli na ve esH-mu.
Gostinska razstava
Naša domovina je polna naravnih krasot, ki jih bodo tujci gotovo v mnogo večjem številu posečali, ako bomo poskrbeli za udobna gostišča. Dohodki, ki jih prinaša tujski promet, so iz leta v leto večji, a dosegli bi nedvomno še višjo vrednost, ako bi znali na pravem koncu prijeti za delo. Zavedati se moramo, da najbolj kričeča in razširjena reklama ne pomaga nič, če ni poskrbljeno za udobno namestitev gostov-Tujci, ki bodo enkrat prišli iskat počitka v naše kraje, pa ne bodo našli gostišč, ki bi ustrezala njihovim zahtevam, gotovo v bodoče nikoli več ne bodo prišli. O priliki vsedržavnega kongresa gostinske cbrti, ki bo od 3. do 5 junija v Ljubljani, bo prirejena na ljubljanskem velesejmu gostinska razstava, ki naj pradoči širši javnosti, kako bi bilo treba urediti naša gostišča, da bi v njih mogli kar najudobneje in najbolj zadovoljivo sprejeti in pogostiti tujce.
Avtomobilska razstava
Avtomobilska razstava bo na letošnjem
velesejmu posebno zanimiva. Zaradi znižanja raznih taks in davkov je postal avtomobil že precej ceneno in popularno prevozno sredstvo. Letošnjo avtomobilsko razstavo bodo napolnili zastopniki skoro vseh pomembnejših svetovnih avtomobilskih tvrdk; za vsak okus, vsako potrebo in kupno moč bo najti primerno vozilo med modeli: Adler, Almiicar. Austro-Daimler, Bedford, Buick, Blitz, BMW, Chevrolet, Cadiilac ChrJsler. DKW, GMC, Graham, Paige, Ford, Hanomag, Horch. La Salde, Mercedes-Benz, Morris, Mathis, Opel, Olsmobile, Plymouth. Pontiac, Praha, Puch, Saurer. Saks, Škoda. Steyer, Vauxhall. \Van-derer i- t. d-
Male živali
V težkih okoliščinah se najbolj pokaže iznajdljivost ljudi. Ni čuda, da so se ravno v poslednjem času mnogi lotili reje malih živali, kuncev, perutnine, ptic i'td-. zlasti ker reja malih živali ne zahteva stalne zaposlenosti, ampak io človek lahko opravlja poleg svojega rednega dela. Za ptice ne bi mogli trditi, da prinašajo kaiko večjo gmotno korist, vendar ga skoro ne bo človeka, ki bi si ne želel imeti kjerkoli v svojem stanovanju ljubke kletke, v kateri bi žgoleli in skakljali drobni pevci. Društvo
Živalca, ki združuje ljubitelje in rejce malih živali, bo priredilo na velesejmu razstavo najlepših primerkov posameznih živali. Poleg tega bo razstavilo različen tod« terijal, ki naj posetnikom pokaže, kakšna mora biti smotrna in vešča reja, da so uspehi tem boljši in zadovoljivi.
Posetniki velesojma bodo na sejmišču poleg korisrtnih in zanimivih stvari našli tudi za ave- Vrtiljaki, tobogan, foxpanora-ma. avtodrom, čarobni muzej, plesišča e prvovrstnimi jazzi. strelišča bodo preganjali vsakdanje skrbi. Izredno zanimiv bo velikomestni variete, ki bo prirejal dnevno dve predstavil, ob Vj18. in 21. in si ga bodo posetniki veleseima lahko zastonj ogledali. Program predstav ne bo prav nič zaostajal za najbolj izbranimi programi takih zabavišč v velemestih Predvideni so tudi večerni promenadni koncerti-
Vozne olajšave
Vozne olajšave: l) V inozemstvu:_Na železnicah v Avstriji znaša popust 25—33%, v Kalija 30%, v Poljski 10—30%, v Nemčiji, ČŠR, Madjarski, Romuniji in Bolgariji 25%, na osnovi velesejmske legitimacije.
2) V Jugoslaviji: Na železnicah velja 50% popust za dopotovanje v Ljubljano od 25- maja do 8. junija, za povratek od 30. maja do 16. junija. Na odhodni postaji je treba kupiti rumeno železniško legitimacijo za 2 Din in celo vozno karto. Pri velesejmski blagajni bodo posetnikrm potrdili obisk, nakar velja ista karta za brezplačen povratek domov. Na parobrodih Zetske plovidbe velja 50% popust za dopotovanje v Ljubljano od 20. maja do 8. junija, za povratek od 30. maja do 20. junija. Na parobrodih Dubrovačke plovidbe velja v isitem času popust sestoječ v tem, da se za karto nižjega razreda pelje potnik v višjem razredu- Na narobrodih Jadranske plovidbe vel ia naslednji popust za dopotovanje v Ljubljano od 25. ma;a do 6. junija, za povratek od 1- junija do 12. junija. Na letalskih linijah Aeiroputa velja od 30. maja do 8. junija 50°/o popu«*.
Vstopnice in legitimacije
Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk ljubljanskega veleseima so naslednje: 1) Za tiste, ki bodo z rumeno železniško izkaznico izkoristili 50% popust na železnici: a) ako ie vozna karta do Ljubljane veljala do 35 Din dobi oVskovalec pri veleseVnski b'agajni legitimaciio za 10 Din. ga večernega obiska veleseima. b) ?.ko je karta veljala 60 Din dobi obiskovalec legitimacijo za 15 Din. ki daje pravico na 3 dnevne in 3 večerne obiske velesejma c) ako ie karta veljata preko 60 Din, dobi obiskovalec legitimacijo za 25 Din, ki daje prav:co na pet dnevnih in pet večernih obiskov veleseima.
21 Za Ljubljančane odnosno list**, ki se voznih olajšav ne lv.»do poslužili, stane legitimacija 25 Din. ki daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov veflese'-ma. Vstopnica za enkraten ooset velesejma stane Din 8.—.
Gospodarstvo
K trgovinski pogodbi s Španijo
O vsebini nove trgovinske pogodbe s Španijo smo že obširno poročali. Po informacijah iz Beograda ni upravičena bojazen, ki je bila iznešena v naših gospodarskih krogih, češ da ne bomo mogli 80% vrednosti izvoza v Španijo (predvsem lesa) kompenzirati z uvozom španskega blaga. O tem vprašanju se je razpravljalo tudi pri pogajanjih in je španska vlada dala J svoje zagotovilo, da bo s primernimi izvoznimi premijami izenačila španske cene s konkurenčnimi cenami istega blaga iz drugih držav, kar velja zlasti za riž in bombažno prejo. Zaradi tega je računati, da bo dana možnost za uvoz določenih kontingentov španskega blaga. Tudi je že sestavljen načrt za ustanovitev posebne španske družbe, ki bo imela nalogo organizirati izvoz španskega blaga v Jugoslavijo in skrbeti za kompenzacijske kupčije z uvozom jugoslovenskega blaga Kakor znano, smo odobrili Španiji kontingente za uvoz riža, bombažnega prediva, pomaranč in limon, plutovine in kolofonije. Uvoz teh predmetov bo kontingentiran od strani nase države v duhu uredbe od 7. aprila o kontroli uvoza.
Kakor znano, je glede plačilnega prometa določeno, da nam bo Španija do 1. junija prihodnjega leta plačevala 20% v devizah in 80% v kompenzacijskih pezetah. Kakor se sedaj doznava, bo po 1. juniju prihodnjega leta postavljen trgovinski promet na osnovo 100'/o kompenzacije. Pri tem je treba pripomniti, da je Španija vse novejše trgovinske pogodbe s posameznimi državami sklenila na bazi 100% kompenzacije in smo mi edina država, ki ji je uspelo vsaj do prihodnjega leta doseči plačilo 20% v devizah. Z novim sporazumom je tudi rešeno vprašanje zaostalih terjatev naših izvoznikov. Po Informacijah iz Beograda je vprašanje teh terjatev rešeno tako, da bo Španija 50% vrednosti teh terjatev takoj plačala v devizah, ostalih 50% pa v kompenzacijskih pezetah
Gospodarske vesti
— Povečana nervoznoat okrog francoskega franka. Nesigurnost, ki v,lada že nekaj tednov glede francoskega franka, se je zadnje tedne še povečala, kar «e zlasti kaže v znatno povečanem deportnem stavku za terminske franke, tako da se enomesečni deportni stavek približuje že 50%. Novo nesigurnost povzročajo diskusije o programu za javna dela, ki so ga sestavili francoski socialisti. Ta program bi bil izvedljiv le, če bi Francija pustila pasti zlati standard. Veliko pozornost je zadnje dni vzbudil članek bivšega finančnega ministra Germain-Martina, ki je mnenja, da naj znaša bodoča relacija med
francoskim frankom in funtom 1 funt enako 100 frankov, dočim je sedanja cena funta 75 frankov. To bi pomenilo zmanjšanje zlate vrednosti franka za 25%. Od tega ukrepa pričakuje zopetni povratek pobeglega kapitala in zlata v Francijo. Značilno je tudi, da so mnogi listi v zadnjem času spremenili svoje nazore glede umestnosti valutne spremembe
= Irguviua » kozmetičnimi preparati- Kakor znano je minister za socialno politiko letos izdal odlok, ki omejuje promet s kozmetičnimi preparati v smislu pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah. Sedaj objavlja ministrstvo za socialno politiko v »Službenih Novinah« pojasnilo v smislu sklepa ankete, ki je Lila 2. in 3. aprila v Beogradu in po zaslišanju stalnega strokovnega sveta za preizkušnjo zdravil, fo pojasnilo pravi, da je odlok ministrstva od 6. februarja t.l-, ki je bil objavljen v >S!už-benih noviuah« 2'2. februarja in se naaaša na promet s kozmetičnimi preparati, razumeti tako, da ne spadajo pod odredbe pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah kozmetični preparati, ki ne vsebujejo primesi močnega učinka in da bo ministrstvo socialne politike izdajalo zainteresiranim strankam na predlog stalnega strokovnega sveta za preizkušnjo zdravil v vsakem primeru formalni odlok na prošnjo, taksirano s kolkom 5 Din proti plačilu takse 20 Din. V prošnji mora biti označena sestavina preparata. — Z drugim odiokom je minister za socialno politiko odločil, da se ri.k prijave kozmetičnih preparatov, ki je predviden v členu 33 spremenjenega pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah. in je bil že podaljšan za tri mesece glede prijave teh preparatov in za 6 mesecev glede prodaje neprijavljenih preparatov, ponovno podaljša za prijavo do konca t.L m za prodajo neprijavljenih preparatov do konca leta 1937. Zaradi izdaje sprememb in dopolnitev v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah to ministrstvo za socialno politiko v smislu omenjene ankete dostavilo vsem ustanovam iu delegatom, ki so na tej anketi sodelovali, zapisnik ankete s pozivom, da predložijo stalnemu strokovnemu svetu za preizkušnjo zdravil svoje predloge glede sprememb in dopolnitev pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah, pri čemer naj upoštevajo interese narodnega zdravja. Te predloge je tret»a dostaviti do konca avgusta. Na osnovi sprejetih predlogov bo stalni strokovni svet izdelal načrt za spremembo pravilnika do konca oktobra t.l. in ga ponovno dostavil v izjavo intere-siranim ustanovam, ki bodo svoje končne pripombe dostavile stalnemu svetu do konca novembra t L, nakar bo stalni svet sestavil končni predlog za spremembo in dopolnitev pravilnika do 20. decembra L 1-
= Znaten uvoz strojev, električnih predmetov in prevoinib sredstev, de v večji meri nego prejšnje mesece se je v aprilu povečal uvoz strojev in aparatov, elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredsetv, ki je v tem mesecu znašal 44-4 milijona Din
nasproti 295 milijona Din v lanskem aprilu in 15.4 milijona Din v aprilu 1034. V prvih 4 mesecih t L smo uvozili za 70.6 milijona Din strojev in aparatov (lani v istem
razdobju za 52.5 predi, i-a 36.8 milij- Din), za 29.4 milijona Din elektrotehničnih predmetov (lani za 20.6. predi za 2441) in za 51.0 milijona Din prevoznih sredstev (lani za 14.8, predi, za 8.5). Skupaj Je znašal torej letos uvoz gornjih predmetov 151 milijonov lani v istem razdobju samo 93.8 milijona Din, predlanskim pa le 69-9 milijo-na Din.	, .
= Iz naše cementne Industrije. Beocjru
ska tvornica cementa objavlja svojo bilanco za preteklo leto. iz katere je razvidno, da je čista dobiček .tega podjetja lani znašal 4.04 milijona Din nasproti 4.33 milijona Din v letu 1934. pri glavnici 40.5 milijona Din. Račun izgube in dobička izkazuje odpise na investicijah v višini 4.3 milijona Din, dočim je družba plačala na trošarini, ki odpade na producenta 5-89 milijona Din .
= Prodajanje aparatov za čiščenje prahu in parketov. Trgovinski minister je na osnovi § 143. obrtnega zakona izdal uredbo, ki pravi: Kljub določbi odstavka 3, § 143. obrtnega zakona smejo imetniki obrtov za aparate za čiščenje (vsesavanje) prahu in parketov, iskati naročila sami ali po trgovinskih potnikih brez omejitve tudi zunaj poslovnega sedeža obrta.
— Dobave: Direkoija državnega rudnika Kreka sprejema do 1- junija ponudbe za dobavo 1.000 kg bencina Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic sprejema do 2. junija ponudbe za dobavo mavca, krede, kleja, konsistentne mas!i, terpenti-novega in kostnega olja, vazeline. gkdil-nega platna, pleskarskih in belnlnih čopi-čev, lesenih držaiev za kladiva, krampe in lopate, gradla za zavese, merino-rUtna in vrvice za zastoje. 1-500 kg pisanih krp, umetnega strešnega škrilja, _ terasfalta in strešne lepenke, zidne in strešne opeke ter nadomestnih delov za zanornice. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 4. junija ponudbe za dobavo manometra. osovine iz jekla, mere za trafostanico. katodnega odvodmka. 3.000 komadov bukovih pragov ter 300 m3 drobnega peska, do 11. junija za dobavo gumene izolime žice Uprava 1- oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 6. junija ponudbe za dobavo belih platnenih krn za č:ščenje do 9. junija za dobavo desk zji čolne in do 12- junija za dobavo električnih žarnic. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo raznega železa, žebljev. matic, verig, karbolineja in katrana Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo ščetk za prah in parkete in 2-000 kg masti za par-kete. do 11. junija za dobavo 7.500 raznih ščetk za ribanje, 6.(KH) sirkovih metel in 920 otiračev za noge, do 13. junija za dobavo 4.000 kg lesnega oglja in 59 ton koksa. do 15. junija za dovabo raznih pisarniških potrebščin ter stroja za ostrenje svinčnikov (»Jupiter«) Direkcija državnega rudnika Vrdraik sprejema do 11. junija ponudbe za dobavo raznih delov za bencinske rudn ške svetiljke. Dne 29. maia bo v intendaturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 2250 kg kavinih konzerv.
Dolžnost vsake žene ie,
da pazi na urejeno tolico, ki jo doseza s prirodno
FRANZ JOSEFOVO
grenčico, ako jo dnevno oživa v manjši količini. Prava
FRANC JOSEFOVA
voda deluje milo, orijetno, brzo in sigurno.
Ogl reg S. or	-
Borze
28. maja
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro brez sprememb. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.19 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.17, v. grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 6-87o0. Nemški klirinški Čeki so se v ceni nekoliko dvignili in so se trgovali v Ljubljani po 13.48, v Beogradu po 1:1.4895 in v Zagrebu po 13-45. odnosno za konec junija po 13.40 in za konec julija po 13-3250.
Na ljubljanski borzi je prišlo do zaključkov v 7 odst. investicijskem posojilu 83.25 in v 7 odst. Blairovem posojilu po 73.25. Na zagrebškem efektnem tržišču :e bil promet v vojni škodi po 357 (v Beogradu po 358 — 358.50). nadalje v 7 odst. investicijskem posojilu po 81-50 (v Beogradu po 83) in v 6 odst beglušJsih obveznica i po 64 (v Beogradu po 67.75).
Devtz*-
Ljubljana. Amsterdam 2978.86—2993.45, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 744.54 — 749.60, Curih 1424.22—1431.29, London 219.19—221.25, Newyork 4374.28—4410.59, Pariz 290. 23—291.66, Praga 182.48—183.58.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3775, London 15.1250, Newyork 309.625, Bruselj 52.33, Milan 24.35, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.15, Berlin 124.60, Dunaj 56.25 Stock-holm 49.55, Oslo 77.50, Kobenhavn 68.90, Praga 12.80, Varšava 57.90, Budimpešta 60.50, Atene 2.90.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358 — 358.50, za junij 359 den., 4% agrarne 48 den., 6% begluške 64—65, 7% invest. 80.50—82.50, 7% stabiliz. 81.75 den., 7% Drž. hip. banka 83.50—85, 7% Blair 73.50— 74, 8% Blair 83.50—84; delnice: PAB 220— 222, Trboveljska 125 bi., Sečerana Osijek 150 bi.
Beograd. Vojna ikoda 358. — 358.50 (358—358.50), 6% begluške 67.50—67.75 (67.75), 7% invest. 82—83 ( 83), 7% stabiliz. 83—83.50, 7% Drž. hip. banka — (85), 7% Blair 73.43 den., 8% Blair 83.25—83.75, Narodna banka 8325 bi. PAB 223.50 — 224.50 ( 223—224).
Blagovna tržišča
2ITO<
+ Chieago, 28. maje. Začetni tečaji: pšenica: za juHq 83-50, za sept 83-50, za dec. 85.125; koruza: za julij 60.125, za sept. 57.50. za dec. 52-50.
4 Winnipeg, 28. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 74, ze julij 74, za sept. 75.125.
+ Budimpeš£anska terminska borza (28-t. m) Tendenca čvrsta. Koruza: za julij 11.48 — 11-50, za avg. 11.62 — 11-65-BOMBAŽ
+ Liverpol, 27. maja. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za maj 6.26 (prejšnji dan 6.26. za dec 6-65 (7.65).
-f Newyork, 27. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 11.54 (11.53), za dec. 1034 (10.36).
MODRE GILLETTE
električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogosto uporabo vsake britvice.
Osemdesetletnik ki ga pozna ves Maribor
Maribor, 28. maja.
Višji poštni upravitelj v p. g. Ferdo Ka-ris obhaja te dni svojo 80-letnico. Kdo ne pozna »mladega«, vedno zdravega in veselega starčka, ki ga vidimo vsak dan na mariborskih ulicah. In kdo bi mu prisodil visoko starost? Osem križev zelo delavnega in neumornega, pa tudi srečnega življenja ima za seboj. Kot avstrijski državni uradnik je služboval 43 let, med tem 23 let kot poštni predstojnik. Pričel pa je že pred 60 leti delovati v javnosti. Prvi korak v nacionalno življenje je storil z 20. letom, ko je vstopil v Ljubljanskega Sokola. Z mladostnim navdušenjem je pozneje deloval v Trstu, kjer je postal blagajnik in starosta. Tam je oživil Sokola z redno telovadbo, z ustanovitvijo sokolskega naraščaja dramskega odseka in tamburaške-ga zbora, z organiziranjem zabavnih prireditev in izletov. Zadostuje le, da preberemo, kar je g. Karis napisal lani v svojih »Spominih iz narodnega in sokolskega življenja«, da vidimo to polno, plodonosno njegovo življenje in delovanje.
Pa tudi v karitativnosti se je Karis mnogo udejstvoval. Že v Trstu je bil soustanovitelj Posmrtnega društva pošnih uslužbencev, odbornik Konzumnega društva drž. uslužbencev in podpredsednik enakega društva v Gorici. V Št. Petru na Krasu je bil ustanovitelj in predsednik RK. Na Opčinah je ob priliki živinske epidemije s sodelovanjem odvetnika dr. Pretnarja ustanovil zavarovalnico za živino, kakršne so potem ustanavljali drugod v tržaški okolici. V službi je bil g. Karis izredno dobro kvalificiran, kar ga je nav/,lic intrigam vzdržalo pokonci. Ni bilo oddelka pošte, posebno ne v Trstu, kamor ne bi bil dodeljen. Premeščen je bil dvajsetkrat in to vselej v važnih zadevah. Ponudili so mu z napredovanjem predstojništvo avstrijske pošte v Carigradu, ki jo je pa odklonil.
Še v visoki starosti deluje kakor krt vsestransko. Pred 15. leti je ustanovil Društvo upokojencev in Samopomoč za smrtne primere; obe sta se pozneje združili z razpu-ščenirn društvom aktivnih uslužbencev. Tu je bil blagajnik in predsednik. V odbor novega Društva upokojencev ni več vstopil, ker kljub intenzivnemu delu, mnogim resolucijam in sprejemom pri petih ministrih ni ničesar dosegel. Pač pa je član ali odbornik skoro vseh narodnih društev in ga vidimo pri pobiranju za dobrodelne namene od hiše do hiše. Neštetim brezposelnim je pripomogel do kruha ter se vsesplošno še danes zanima za usodo naših najsi-romašnejših.
Idealnemu jubilantu, še vedno čilemu, mladostnemu, za vse dobro in plemenito vedno dostopnemu ob redkem življenjskem jubileju naše najprisrčnejše čestitke, ki jih združujemo z željo, da bi še dolgo vrsto let zdrav, vesel in šegav živel med
nami!
Iz Julijske Krajine
Javna dela na Tržaškem
Pretekli petek se je sestal tržaški pokrajinski rektorat, ki je razpravljal o raznih javnih delih. Lani pričeta dela so deloma že dovršena, deloma pa se letos nadaljujejo in todo do jeseni bržkone končana.
Zanimivo je. da odpade velika večina teh javnih del na italijanski del pokrajine, tako n. pr. veliki most. ki veže Gradež s celino, cesta v Milje, tehniški zavod v Tržiču, protituberkulozni dispanzerji v Trstu. Miljah in Tržiču, materinski zavod v Gradežu. umobolnica v Tržiču itd. V vzhodnem delu {o-krajine grade dve dečji zavetišči znane šolske družbe »Itaiia Redenta«, in sicer v Postojni in Bukovju, avtomobilsko cesto preko Dutovelj in Štanjela proti Vipavi ter vodovod v Boljuncu. Domačemu kmetskemu prebivalstvu bo neposredno koristil ta vaški vodovod.
Drobne novice
Na goriški Sveti gori je bil pretekli torek pokopan pokojni prof. dr Alojzij Res- Pogreba se je udeležilo izredno mnogo prijateljev in znancev pa tudi ostalega goriškega ljudstva. Krsto z njegovim truplom so pripeljali z vlakom iz Benetk v Gorico. Pn kopali so ga na pokopališču poleg sve*o-gorske cerkve.
JVi--; ■
Kolajna za letošnjo
Dva remija v Moskvi
črne in bele vojske v šahovski areni — Lasker proti Botvinniku, Capablanca proti Flohr u — šahisti in ljubezen
Nemci so izdali za IX. olimpiado, ki bo topot v Berlinu lično kolajno, katere prednjo in zadnjo stran nam kaže naša slika
V veliki srebrni dvorani moskovske pala- | če strokovnih organizacij, piše dr. E. Brana-sky, oblega 2000 gledalcev, mož. žena in otrok, pet igralnih miz, na katerih je deset črnih in belih vojsk postavljenih v bojne položaje. Še vedno vre občinstvo v dvorano. čeprav je ta že prenapolnjena. Naposled mora policija zapreti dohod v šahovsko areno. Potem pa prikorakajo vojskovodje za vojno na 64 poljih, pet inostranskih in pet ruskih šampionov in zasedejo svoj prostor v šahovskem ringu, ki je s kordonom ločen od občinstva. V ogromni dvorani je zavladal molk. Vse čaka z napetostjo na začetek duševnega turnirja na petih frontah. Na znamenje z zvoncem preidejo bele in črne armade v gibanje. Vojskovodje pa sedijo z glavo med rokami za malimi bojnimi poljanami, kjer se odigrava velika šahovska bitka med vzhodom in zapadom, med starim in mladim pokolenjem. Samo tiktakanje malih dvojnih ur, ki stoje poleg bojnih polj, je slišati. In tu ležijo tudi že prvi. ki 60 padli...
Oblaki dima se dvigajo nad enim izmed tojišč. Zanimiva osebnost z mogočno glavo in zmršenimi sivimi lasmi kadi smodko za smodko. Stotine gledalcev se gnetejo okrog mize. kjer se bori stari gospod, 68-letni dr. Emanuel Lasker. svetovni mojster več nego četrt stoletja, proti 25-letnemu Miši Botvi-
Henrik Ihsen trideset let po smrti
Mož, ki je bil malik predvojne Evrope
Te dni je minilo trideset let, odkar je umrl Henrik Ibsen. Mlajši rod ne ve dosti o njem, kajti Ibsen je telesno umrl res šele pred tridesetimi leti, duhovno pa je mrknil že prej. Prijatelji in znanci, ki so hoteli obiskati slavnega moža v zadnjih letih njegovega življenja, so dobivali od Ib-senovih svojcev stereotipen odgovor: »živega groba ne odpremo nikomur!«
In vendar je bil Ibsen svoje čase zelo pomenljiv in vpliven mož. Pisal je drame, ki so nesle njegovo slavo širom sveta. S sar-doujevsko tehniko je panal obiskovalce gledališča pred štiridesetimi in petdesetimi leti. Danes učinkujejo mnoge njegove stvari neživljenjsko in smešno. Nekatere, n. pr. »Heda Gabler« in »Rosmersholm« se vidijo današnjemu človeku histerične, druge, kakor »Peer Gynt« mistične. »Strahovi« so skoro nemogoči. »Noro« bi sprejelo današnje občinstvo samo kot komedijo. Za svojo dobo pa je imel Ibsen neki pomen in morda pride še kdaj njegova renesansa — z novimi režijskimi domisleki in dramaturškimi predelavami in črtami.
Ibsen je bil zelo samozavesten mož in učinkuje v tem pogledu danes komično. Ko je Bjornson osnoval norveško gledališče, je hotel Ibsen izvedeti, s katero dramo ga bo otvoril. Bjornson je odvrnil, da še ne ve. Nato Ibsen: »Jaz sem starejši!« S temi besedami je odšel, in Bjornson je izbral za otvoritveno predstavo neko dramo Holber-ga, danskega klasika iz 18. stoletja.
Zabavno anekdoto pripovedujejo o njem tudi glede »Peera Gynta«. Bjornson ga je namreč postavil na gledališki repertoar in je poslal Griega, ki je napisal k drami glasbeno spremljavo, k Ibsenu z vprašanjem, kako bo z nagrado za glasbena del.
Henrik Ibsen
Grieg je bil dovolj naiven, da se je dal potegniti. šel je k Ibsenu, ki ga je prosil, naj napiše glasbo k njegovi drami, ta pa ga je nahrulil: »Jaz ne plačam ničesar. Nisem ničesar naročil«. Grieg se je izgovarjal, da je muzika vendar njegova, toda Ibsen ga je odslovil na kratko: »Nisem zahteval«. Potem je stopil k oknu in se ni zmenil za svojega gosta nič več.
Ameriška strahovalna organizacija
„črna legija" naslednica Kn-kluks-klana
»United Press« poroča iz Detroita, da je nad šest milijonov ameriških državljanov včlanjenih v »Črni legiji«, združenju, ki je naperjeno proti katoličanom, Židom in črncem. »Črna legija« ni nič drugega nego obnovljeni »Ku-kluks-klan«, ki je počenjal pred leti v Ameriki strašne stvari. Pri. preiskavi, ki so jo odredile oblasti proti pripadnikom »Črne legije«, so našli v stanovanjih privržencev te organizacije poleg pušk in orožja tudi zelo obtežilno literaturo, ki priča, da se je »Črna legija« pripravljala na bombne napade in na požiganje, pa tudi na ugrabljanje ljudi.
Oblasti, ki so prišle na sled tej straho-valni organizaciji, se zdaj trudijo, da bi čimprej obračunale z njenimi voditelji. Zanimivo je, da niso doslej mogli iztisniti iz članov črnih teroristev nobenih podatkov o organizaciji. Aretiranci se odločno branijo izpovedati kaj konkretnejšega o »Črni legiji« in njenih smotrih. Podoba je, da vse članstvo veže prisega molčečnosti, kar najbolj kaže temne dlje, ki jih »Črna legija« zasleduje.
Ku-klux-klanovci v kroju
Na smrt obsojeni guverner
V Moskvi se je končal senzacionalen proces proti Konstantinu Sjemenčuku, bivšemu guvernerju Vranglovega otoka, ki leži v sibirskem Ledenem morju. Sjemenčuk je bil obtožen umora, obsodili so ga pa na smrt Občinstvo je sprejelo to smrtno obsodbo z odobravanjem-
Sjemenčuk je kot guverner na arktičnem otoku, ki je skoraj odrezan od sveta, uvedel strašen teroristični režim. Ker se je potem bal ovadbe zavoljo svojega vedenja, je dal umoriti najprvo otoškega zdravnika Wolf sona. potem nekega Vakulenka. ki je bil našel Wolfsonovo truplo. Proti obsodbi je vložil priziv, a nima upanja, da bi ga predsednik osrednjega izvršnega odbora pomilostil.
Krepak želodec
Pred nekoliko dnevi 60 oddali v bolnišu.-co v Gyoru na Madžarskem deklico Ireno Balszevo, ki se je pritoževala nad hudimi bolečinami v želodcu, a ni hotela povedati nič določnega o vzrokih teh bolečin.
Rontgenološka preiskava je ugotovila, da leži v njenem želodcu vse polno predmetov, ki tja gotovo ne spadajo. S četrturno operacijo so ji spravili iz njega nič manj nego 209 vijakov, steklenih drobcev kosov železa in podobno. Ugotovili so potem, da je požrešna Irena mesec dni vsak dan požrla po nekoliko teh predmetov in da je hotela tudi svojo sestrico pripraviti do tega. Ne vedo, ali gre za poskus samomora ali za bolno nagnjenje.
Kupujte domače blago!
Raoul Jose Capablanca
niku, šampionu 170-milijonske dežele. Sedaj je vzel Lasker smodko med prste, pogled malih, ostrili oči potuje preko šahovuice proti fronti črne armade, ki jo brani mladi velemojster s siio in previdnostjo, v središču se je vnel boj med kmeti. Brez diha zasleduje občinstvo spopad med pešci, v katerega se začenja vmešavati konjeništvo. Z železnim mirom igra morda največji šahovski mojster vseh časov, medtem ko postaja mladi Rus očitno nervozen. Napetost rase, gledalci stikajo glave in šepečejo; »Laskar si je osvojil kmeta!« gre od ust do ust skozi dvorano. Strokovnjaki in laiki prihajajo ter odhajajo; »Ali bo Botvinik izgubil?«
Medtem je najboljši igralec Sovjetske zveze napel vso 6ilo, da bi zadržal Laskerjev napad. Sedaj se je izmuznil iz nevarne pasti, ki mu jo je nastavil veliki nasprotnik. Položaji se čistijo, postajajo bolj preprosti, kraljici in trdnjave stoje že ob robu fcojne-ga polja. Še vedno ima Lasker osvojenega
kmeta v rokah, toda Botvinnik si je zgradil obrambni položaj, v katerega ne more prodreti beli kralj. Stari gospod žveči svojo smodko in 6e smehlja fatalistično. Nobeden ne more izsiliti zmage, ne da bi zašel v nevarnost zgube. Lasker dvigne pogled in pravi z nasmehom-. »Remi?« Botvinnik si oddahne in pokima. Nasprotnika si poda^ta roke. Mladi matador se spoštljivo prikloni znamenitemu nasprotniku, ki bi mu mogel biti vnuk. Občinstvo aplavdira. In minuto pozneje posluša vsa Rusija vest; Partija Lasker Botvinnik remi!
Ob sosedni deski sedi zanimiv, zelo neenak par. Senor Jose Capablanca iz Havane, bivši svetovni prvak in poleg tega »lep mož« južnjaškega tipa. tip osvajača tudi med moskovskim ženskim svetom. Njemu nasproti je g. Flohr iz Prage, »prestolonasledniki, ki je videti kakor majhen nežen študenU-k. Gospod Flohr pa je videti v Moskvi zelo n*> razpoložen, čeprav ima ščitonosca. ki mu sledi ob vsakem koraku in skrbi zanj: svojo mično, mlado ženo, s katero se je bil seznanil pri zadnjem moskovskem turnirju in si jo je vzel tako rekoč iz turnirske dvorane na poročno potovanje. Dvakrat je Flohr dosegel položaj za zmago — dvakrat je zamudil odločilno priliko. In Kalsa, boginja šaha. se mu maščuje, kajti njena prijaznost velja vedno vitezu, ki najde najmočnejše poteze. Nekdanji »šahovski mlin«, lzvežbani nitiner Capablanca. si izsili remi. Tudi ta velika bitka je ostala brez odločitve.
šolski Izlet — v smrt
še nekatere podrobnosti o katastrofi na Dyji - Preob-teženi splav — Žrtve — Nov pravilnik o šolskih izletih
njič, ko je držal za roko svojo devetletno hčerko, samega z muko potegniti iz reke,
Kakor smo v »Jutru« od 27. maja že poročali, se je primerila te dni na šolskem izletu 4. in 5. razreda v Polabska Brda na Moravskem strahovita nesreča, ki je terjala nič manj kakor 32 človeških življenj.
Izleta se je udeležilo 106 šolskih otrok s tremi materami. Učence so vodili šolski vodja Hornansky ter učitelj Novak in učiteljica žakova. Prireditelji izleta so 3e dogovorili s kmeti iz Rakovice, da jim dajo na razpolago voze in voznike, za kar bo plačal vsak izletnik 1 Kč. Otroci so absolvirali prvi del izletniške poti, ki je znašal 7 km, gladko, nato pa so zasedli 8 dir, ki so jih peljale do reke Dyje.
Tam bi morali izletniki čez reko, ki je zaradi zadnjih deževij močno narasla. Voda je na kraju, kjer prevaža potnike brod že od 1. 1932. ter je, kakor je pokazala preiskava, v neoporečnem stanju, kakšnih 50 m široka in 2 do 8 m globoka. Brod je last mlinarja Veverke, prevozništvo pa opravljata že dolgo let zakonca Schusterjeva, mož in žena.
Zjutraj ob 7. uri in pol so se pripeljali prvi izletniki k brodu. Najprej se je prepeljalo čez reko 30 učencev. Prva in druga partija je prišla srečno na drugi breg reke Dyje. Tretja partija se je odločila, da se bo peljala čez reko kar z vozom. Voznik je torej zapeljal diro na splav. Na vozu je bilo 44 otrok, dva učitelja in voznik. Upravitelj Hornansky, ki je vodil izlet, je prijel konja za uzdo, da se ne bi splašila med prevozom. Toda voznik je šolskemu upravitelju zatrjeval, da se živali prav nič ne bojita vode, ker sta že vajeni takšnih voženj.
Ko je prišel splav približno do sredine reke, sta se živali vznemirili in voz se je premaknil s kolesi nazaj. Tudi otroci so se nagnili na eno stran. To je zadostovalo, da je splav izgubil ravnotežje. Hipoma je nastala zmeda. Prevoznik, ki je spoznal nevarnost položaja, je pozval izletnike, naj se oprimejo železne vrvi ter se z lastno močjo potegnejo na drugi breg, ki je bil oddaljen še kakšnih 30 m. Bilo pa je že prepozno. Med otroci je nastala panika, nekateri so prijeli za železno vrv, drugi pa ne, in splav se je jel vedno bolj pogrezati pod vodo. Učitelju Novotnemu, ki je padel v vodo, se je posrečilo priplavati do brega. Kakšnih 30 m od prizorišča nesreče je odvezal čoln in hitel z njim na pomoč tonečim. Otroci so se v strahu oprijemali splava in brun, brcanje splašenih konj, ki sta divjala v vodi, pa jim je onemogočalo reševanje. Bili so to obupni prizori! Tu pa tam se je pokazala na površini vode otroška glavica ali ročica, nato pa je izginila v valovih.
Novotnemu se je posrečilo kljub zmedi in deročemu toku reke potegniti iz vode 15 otrok, toda čoln je bil tako natrpan, da ni zdržal bremena in se je prekucnil. Vseh 15 rešenih je padlo vnovič v vodo! Tok je bil zdaj tako silen, da je odnašal otroke kakor muhe. Novotnega so morali sled-
sicer bi bil še on utonil. Z velikanskim naporom so nato potegnili na suho 14 otrok, katere je upravitelj Horansky hrabril, naj se čvrsto oprimejo in drže splava. Ostalih 31 otrok pa je izginilo v kalni reki...
Pri reševanju ponesrečencev so se odigravali bolestni prizori, žena orožniškega četovodje Lukeža je morala z lastnimi očmi gledati, kako ji je reka ugrabila hčerko, ki ni imela več moči, da bi se držala splava. Konja sta besno bila okrog sebe. Potek nesreče so opazovali ljudje tudi iz kakšnih 30 korakov oddaljene gostilne. Alarmirali so orožnike, gasilce in vojaštvo, toda, žal, prepozno, šele okrog 15. popoldne so potegnili iz vode mrtva konja, dve uri pozneje šele prvo truplo nekega dečka. V tem času so prispeli na kraj nesreče tudi roditelji pogrešanih otrok. Matere so stiskale rešeno deco k sebi, starši pogrešanih pa so vili roke v strašnem obupu za svojimi ljubljenci. Ker je voda zanesla večino utopljencev v gosto ločje, je postalo iskanje mrličev zelo težavno. Nazadnje so ugotovili, da manjka 22 deklic in 9 dečkov. .. Iz hladnega groba Dyje so potegnili doslej komaj 9 trupel, žrtve še vedno iščejo tudi ponoči ob svitu žarometov.
golski upravitelj iz Rakovic je dobil zaradi nesreče takšen živčni šok, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. V eni sami noči je popolnoma osivel. Njegova šestnajstletna hči je našla smrt v hladnem grobu. Oblasti so odredile strogo pre;ska-vo. Na zahtevo državnega tožilca v Brnu so zaprli starega voznika, ker je dovolil nedopustno preobtežitev splava. Vsa Moravska ja zavita v žalost, prosvetna oblast pa je zaradi katastrofe na Dyji dala pobudo za sestavo novega pravilnika o šolskih izletih. Po tem pravilniku bo treba v bodoče mnogo strožje paziti, da se žalostni dogodki te vrste ne ponovijo nikoli več.
Občutljivo živčevje -najboljši tlakomer
Da so ljudje, ki neposredno občutijo stanje barometra, vemo že davno- Bolniki s kroničnimi obolenji sklepov, s hrbtenično sušico, trganjem v kolkih z nagnjenjem do kapi, zaceljenimi ranami in amputiranimi udi občutijo vremenske spremembe že nekaj časa prej. in sicer tako. da iih prične dan ali dva prej trgati in boleti. Dviganje barometra. to je preobrat v lepo ln sooično vreme, pa se nasprotno ne občuti nikoli v naprej, vsaj ne na ta način.
Seveda ni verjetno, da so samo spremembe zračnega tlaka, ki jih kaže barometer, odgovorne za te bolečine, prav tako kakor ne električna dogajanja v ozračju, ki se pojavljajo pred vremenskimi preobrati in nevihtami. Je namreč zelo mnogo ljudi. ki trpijo za zgo"ai omenjenimi boleznimi, pa vendarle ne občutijo vremenskih preobratov na opisani način že v naprej. Vzrok bo še kje drucje, in iskati ga moramo v posebno občutljivem živčevju, ki reagira na vse zunanje dražljaje hitro in močno.
Cinizem zarotnikov
Francoski advokat Desbons, ki je bfl zaradi obnašanja na razpravi proti sotrudnikom morilcev blagopokojnega kralja Aleksandra pred sodiščem v Ahru en Provence izključen iz odvetniškega stanu in so ga zdaj zopet sprejeli med advokate, je izjavil, da se bosta P a v e 1 i č, duševni oče roarsejskega atentata in njegov pomočnik K v a-t e r n i k po izpustitvi iz zapora v Turinu javila francoskim justičnim oblastim. Paveliča (na sliki spodaj) so francoski sodniki v odsotnosti obsodili na smrt
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Sodnik dami, ki je prišla za pričo: >Ste poročeni ali samski?« Priča vzdihne. Neporočena !« diktira sodnik zapisnikarju. Nato se obrne k možu. ki je prišel kot priča; »Poročen ali samski?« Priča vzdihne. »Poročen'•< diktira sodnik.
A
Citat iz romana; »Razbojnik je planil z bodalom v roki na nič hudega slutečega sprehajalca in z enim samim sunkom mu je prerezal pot. besedo in vrat«.
A
»Peter se je poročil z gospodično Pavlo? Ali je bila to ljubezen na prvi pogled?« — »Ne, na drugi. Ko jo je prvič videl, še ni vedel, da je bogata!«
A
Oče: »Prosili ste me za roko moje hčere — pa morete rediti ženo?«
Snutač (varjetejski atlet): »Nu, če me boste podprli pod pazduho, da bom lahko stal na lastnih nogah, bom vaSo hčer lahka nosil na rokah!«
Kip ndade kopalke
195 cm z razpetimi krm
V pariških Tuilerijah je zdaj razstava likovne rametnosti, na kateri zbuja posebno pozornost kip mlade kopalke, delo kiparja Augnsta Gu&tota
Pozabljiv odvetnik
Praški odvetnik dr. Jožef Svoboda je prav drago plačal svojo pozabljivost oziroma svojo vožnjo s taksijem. Vozil se je v najetem avtomobilu na neko sodno razpravo ▼ Mlado Boleslavo. Ko je že zapustil vozno, je z grozo opazil, da je v njem pozabil svojo aktovko s 500.000 Kč. Takoj je pohitel na policijsko ravnateljstvo, da bi stvar naznanil. Tam so mu pa povedali, da je šofer aktovko z denarjem že oddal. Ves vesel je odvetnik prevzel aktovko in denar, vendar so mu 5 odstotkov odbili za najdenlno. Tako je poštenemu šoferju plačal poleg voznine še 25.000 Kč.
ANEKDOTA
V neki družbi se je razgovarjal skladatelj Brahms z neko damo, ki mu je zastavljala mnogo vprašanj. Končno je hotela vedeti, kako to dela. da zlaga vedno tako čustvene melodije. Brahms se je sklonil k njej in ji zašepetal: »Prav za prav je to skrivnost. Prosim vas samo, -da bi je ne izdati; Založniki jih zahtevajo od mene!«
VSAK DAN ENA
Neki lovec v Antibesu je ustrelil orla, ki meri z razpetimi krili v Širino 195 cm
Nepotrebno škropljenje cest
V Ameriki in tudi v Nemčiji skušajo v novejšem času nadomestiti škropljenje cest s tem da potresajo ceste s klorovim kalcijem. Ta snov, kakor znano, zelo močno vsrkava vlago, ki si jo pridobiva naravnost iz zraka. Ker je zelo poceni, je mogoče veliko potezno potresati ceste z njo. V zračni vlagi se klorov kalcij topi. prodira v cestni material in veže tako prah. Dva ali tri mesece obdrži to svojo sposobnost, da vleče zračno vlago nase. V tem času ni treba zavoljo praha prav nič Škropiti cest
»Ne gani se — v bližini je kača, kateri hočem odsekati glavo!«
(»Judge«)
Kulturni pregled
Razstava likovnih umetnikov v Mariboru
Od 21. maja do 1. junija 1936 je razstavljenih v prostorih Kazinsike dvorane v Mariboru nad 80 del 18 upodabljajočih slovenskih umetnikov. Ta razstava je največja in najlepša kolektivna razstava v Mariboru v povojni dobi, zato zasluži vso pozornost in naklonjenost maritorske publike ln ljubiteljev pravih umetnin.
Dela so razmeščena deloma po skupinah, s posebnim ozirom na stil, ton in koloristi-ko posameznih umetnin in deloma tako, da takoj spoznaš interni kontrast dveh prevladujočih struj; starejše in mlajSe.
V	teh delih se nam predstavljajo nekateri posebno mlajši umetniki y vsej svoji razgibanosti. bujnosti in dinamiki, medtem, ko so starejši mirnejši sigurnejši in popolnejši.
Prvi vti3 razstave je impozanten, le žal, da ni zadostne svetlobe, da bi prišla vsa razstavljena dela do celotnega izraza. Močnejše, žive barve stopajo v ospredje in pahnejo nekoliko v ozadje vse ostale barvne kombinacije.
Ta naša razstava me nehote spominja četrte kolektivne likovne razstave ital. umetnikov v Florenci leta 1933- Zastopani so bili na tej razstavi pretežno mladi umetniki najnovejših struj, ki hodijo drzno in revolucionarno samostojna individualna pota v upodabljajoče umetnosti.
V	daljšem razgovoru z znanim, v Florenci živečim Marinettijem, ki je brezdvomno nekak vodja najizrazitejšega futurizma v Italiji, sem se dotaknil večnega problema umetnine kot intuicije in avtohtonega liričnega doživljanja. >Današnja upodabljajoča umetnost« mi je rekel, »ni več ustvarjanje likov po smernicah posameznih klasičnih šol, temveč je revolucionarna in absolutno avtonomna, ker le v taki umetnosti živi ustvarjajoči plamen notranje intuicije in pride sproščenost ustvarjajočih sil do polnega izraza v skladu z dinamiko spočete ideje ln organske zamisli«. Je. v kratkem rečeno individualna in fragmentarna. Jaz sem mu ugovarjal, da ee v takih individualnih okoliščinah, kjer je umetnik vezan le na lastno ustvarjajočo moč in osebno intuicijo, mnogi izgube, bodisi ker preveč zaupajo le sebi, bodisi, ker postanejo žrtve raznih novolarij Jn romantičnih izrodkov. »Saj to je ravno potrebno in nujno, ker čim večji diferenciaciji podležejo le šibki talenti in se dvigajo jačji in prodor-nejši. In to tem bolj samostojno, čim jačja je utelešena misel in ideja v delu samem.« Dal sem mu prav, ko mi je priznal, da je pravi genij večno star in mlad, klasik in modernist obenem, ne glede na tehniko in dobo. v kateri živi, temveč 6amo z ozirom na moč in notranjo religiozno etično tvorbo svojega lika. Duh je večen, enoten in univerzalen, četudi je oblika, v kateri se izraža, fragmentarna, nejasna in nekonkretna ali fantastična.
Tako je tudi pri današnji razstavi. Pri vsakem umetniku najdeš svojevrstno tehniko, priljubljenost ban- in svojstveno izbiro upodaljajočih likov. Eden išče žive barve in svetlobni odsev ustvarjenega lika. Zdi se ti, da je vse prepojeno z notranjo svetlobo. nežnostjo in milino. To je nekako apolitično, statično doživetje. V tem se posebno odlikuje Vavpotič Ivan z vsemi svojimi deli in še posebno v Madoni št. 53. Njegova barvna kompozicija je jasna, gorka in umer. jena. Lik je svetel in prozoren. Vidi se, da umetnik ustvarja s prekonstruiranlm likom v svoji notranjosti. Iz njega veje ugodje, dopadenje, galanterija ter neke vrste samo-ljubje.
Vavpotič Bruno je priznan akvareli s t. V kompoziciji je zlit in umerjen, v barvah preprost in gorak.
Tratnikova risba (48) ni na mestu, ker je njegovi akvareli ne morejo služiti za okvir. Zdi se mi preveč diletantska, nasprotno so akvareli lepši. Posebno sta lepa in dovršena Rogaška Slatina št. 56 in Večer nad Bohinjem 58- Suzana št. 45. je zelo lepo delo in v popolni harmoniji s krasnimi pasteli Božidarja Jakca. Spominjam se mojstrskega dela >La casta Susana« iz galerije Pitti v Florenci. Seveda se ne da primerjati, toda duhovni lik Tratnikovega najboljšega^ dela se v marsičem ujema in soglaša s prejšnjim. Posebno mi ugaja žar miline in deviške re-signiranosti v tej lepi sliki. y drugih delih je Tratnik mnogo bolj površen in simplicist.
Najboljši pastel Božidara JaKca je Krtina Št. Vid št. 27. V njem je barvna intona-cija perfeiktna in že motiv sam je posrečen in prijeten. V vseh njegovih delih leži nekaj liričnega, mladostnega in zdravega, medtem ko je Rajko Slapernik teman in zagoneten v svojih motivih. Njegova dela tudi niso na pravem mestu, da bi prišla do izraza. V njegovih delih je izražena neka socialna težnja, toda tehnika je preenostavna in morda preurojena. Nad vsemi slikami leži neka teža in senca. Njegove risbe št. 36 so mrtve in se ne dado primerjati z akvarelom istega naslova od Alb. Sirka iz prejšnje razstave Brazde v Mariboru.
Za doživljanje in prednašanje morja in morskega življenja je Albert Sirk najpopolnejši, najizvirnejši in najjačji slovenski umetnik. Poglejte njegovo morje, ki je dodano k temu seznamu razstavljenih slik, pa se lahko sami o tem prepričate. V njegovem morju je orjaška sila razgibanih morskih voda, je sunek v globino in širino. V akvarelu pa ima Sirk posebno plastično dinamiko sekanja barv in močnih tonov.
Olja Franca Pavlovca so dopadljiva. Ton, barve so prijetne, nekoliko otožne konstrukcije in intuicije. Lep je njegov Jesenski pej-gaž št. 28.
Med največje umetnike spadajo brez dvoma. vsaj na tej razstavi; Maksim Gaspari, Rihard Jakopič in Lojze Žagar.
Ti trije so tudi največ del razstavili.
Slovenska svatba št. 9. od Gasparija je morda najlepše delo te razstave ali vsaj med najlepšimi.
Izvirnost motiva, dovršenost barvne kompozicije in likovna duhovna razgibanost, dajejo tej sliki nek poseben soj lepote, dopa-denja in užitka. S tem delom se kaže, da je umetnik dosegel vrhunec svojega likovnega ustvarjanja. Rihard Jakopič nam je že znan. Njegovi motivi so dionizični. opojni in resni. Barve se stopnjujejo in prelivajo, pa zopet naraščajo v temne kontraste in se zgubljajo. Dinamika in dozorelost se kažeta v celotnem razmahu. Za take barvne odtenke je potrebno več svetlobe v prostoru. Najbolj dovršena in razgibana je umetnina št 21. Kri-stus-Tolažnik, to je tudi njegovo najboljše, delo. Delo Ivana Groharja je prav lepo. le škoda, da -je osamljeno. Lojze Žagar dela v temperi, akvarelu in pastelu- Povsod se kaže dovršenega v tehniki. Povsod nudijo nje-
gove umetnine veliko notranjega življenja. Včasih je to življenje udušeno v religiozni mistiki, ki seva iz vseh njegovih del. V ..pastelu je veliko boljši in skladnejši s samim seboj kot v akvarelu. Posebno prija njegova Madona (velika) št. 73. Takoj spoznaš, da je v tem, morda svojem najboljšem delu doživljal duhovni lik svoje umetnine. Tudi Pod križem št. 69 je lepo delo, samo da so tu barve (tempera) bolj hladne, kot bi hotel izražati bol v načinu intonacije.
Med umetnicami sta Karla Bulovčeva in Anica Sodnik-Zupančeva, prav dobro zastopani. Bulovčeva je v risarskih kompozicijah prav dobra in originalna. Posebno se tu odlikuje po tehnični dovršenosti. Njena kiparska dela so globoka in psihološko doživeta, tehnično pa zelo enostavna. Monu-mentalnost njenih del nas preseneča- V
ospredje stopata realizem ln ekspresionizem. Zupančeva je dobra v akvarelu in olju. V olju doseže večjo sigurnost, moč in dimenzije. Njen lik je čustven in gotiko doživet. Barve so mehke in popolnoma podrejene psihološkemu momentu. Zelo mi ugaja Madona (velika) št. 59. V njej je veliko miline, pritajene dobrote in materinske ljubezni. Posebno pa jo odlikuje globoka iskrenost in resignacija.
Od kiparjev je Frančišek Smerdu boljši in prikupnejši od Ivana Zajca. Oba sta tehnično dobra in kažeta globoke teZnje in talent. Št. 41. splošno ugaja in kaže na klasično inspiracijo. Zajčev Favn št. 68 je njegovo najboljše delo. globoko in resnično.
Razstavili so tudi Matej Sternen. Maksim Sedej in Klemenčič. Od prvega je dobro de-lo št. 33. Porto di Venezia. V barvah je Sternen bahat in bujen, v kompoziciji bogat in prodoren. Maksim Sedej ima samo dve deli. Njegova prva slika je boljša od druge. Zdi se mi, da je šele v iskanju samega sebe. Od Klemenčiča ugaja zima, ostale so diletant-ske.
Vsak Mariborčan naj si ogleda to lepo razstavo.	E. B.
Kazen za polom
Vzajemne pomoči
Tehtne ugotovitve senata ob obsodbi Rudolfa Šinkovca
in Avgusta Ogrizka
Ljubljana, 28. maja.
Danes ob 13.30 je predsednik kazenskega senata s. o. s. Ivan Brelih razglasil težko pričakovano sodbo nad voditelji registrirane pomožne blagajne »Vzajemne pomoči«, ki so bili obtoženi, da so s protipravnimi manipulacijami oškodovali »Vzajemno pomoč« za ogromne zneske, in jo s tem do-vedli do poloma, ki je v našem gospodarskem življenju zarezal bolečo brazdo.
Sodišče je v smislu obtožnice spoznalo krivdo Rudolfa Šinkovca in Avgusta Ogrizka, da sta v letih 1930. do 32. oškodovala »Vzajemno pomoč« — Šinkovec najmanj za vsoto 443.151 Din, Ogrizek pa za najmanj 247.000 Din in sicer s prevaro v smislu § 334/1 — 2 k. z. ker sta skupno s pokojnim Vekosl. Pelcem vsaj nekatere člane načelstva privedla v zmoto, da so na škodo blagajne in njenega članstva sklenili s to trojico konzorcijalno pogodbo, po kateri so člani konzorcija prevzeli riziko, kot protivrednost pa vse čiste dohodke blagajne, o katerih jim po pogodbi niv bilo treba niti polagati računov. K sklenitvi te pogodbe pa sta jih pregovorila z lažnim predstavljanjem, da dohodki ne presegajo izdatkov za režijo.
Nadalje je sodišče smatralo za dokazano, da je Šinkovec maja 1931. izposloval sklep načelstva za izplačilo zavarovalnine v višini 34.000 Din Jakobu Zadnikarju in je to omogočil na ta način, da je pogodbo o zavarovanju predatiral za 2 meseca nazaj. Š tem v zvezi je sodišče smatralo za dokazano tudi krivdo Jakoba Zadni-karja, da je Šinkovca po naklepu zavedel k temu dejanju v svojo korist in sta s tem oba zakrivila prestopek prevare po § 334/1 — 2 k. z.
Naposled je sodišče uvidelo, da sta Šinkovec in Ogrizek zakrivila prestopek malomarnega bankrotstva po § 345 odst. 2. k. z. s tem, da< v letih 1931.-32. nista kot odgovorna organa »Vzajemne pomoči« vodila predpisanih knjig, potrebnih po značaju posla."
Zato so obsojeni:
Rudolf Šinkovec zaradi dvakratnega prestopka prevare po § 334 L—H. k. z. in zaradi prestopka malomarnega bankrotstva po §345/1. k. z. in z uporabo §§ 62, 63 in 71/IV na 1 leto in dva meseca zapora in 1320 Din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v 22 dni zapora, plačati pa mora tudi 500 Din povprečnine. Všteje se mu preiskovalni zapor in pripor. Kot olaj-šilno okolnost je sodišče upoštevalo dosedanjo neoporečenost, priznanje' in skrb za družino, obtežilno pa visoko škodo, ki so jo njegove manipulacije povzročile;
August Ogrizek zaradi prestopka prevare in prestopka malomarnega bankrotstva na 3 mesece in 10 dni zapora, na 300 Din denarne kazni, ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v 5 dni zapora, oprošča pa se povprečnine;
Jakob Zadnikar zaradi prestopka prevare po § 334/1.—II. in z uporabo § 71/TV. kz. na 2 meseca zapora, ln 600 Din denarne kazni, ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v 10 dni zapora. Plačati pa mora 500 Din povprečnine.
Vsi so bili obsojeni tudi na solidarno po-
vračilo stroškov kazenskega postopanja in vsak zase na stroške izvršitve kazni, ki so se za Šinkovca in Zadnikarja izrekli za izterljive, za neizterljive pa pri Ogrizku-
Predsednik s.o.s. Brelih je v utemeljevanju sodbe izrazil, da so &e morali člani konzorcija, Šinkovec, Ogrizek in Pele že od vsega početka, ko so pričeli z ustanavljanjem blagajnfe, zavedati, da se bodo po-Bli zelo lepo razvijali in da bodo dohodki toliki, da bodo tudi sami imeli od tega velik dobiček. Sodišče je smatralo, da so vsaj nekatere člane načelstva speljali v zmoto, ko so predstavljali, da so dohodki in izdatki blagajne približno isti in da sta Šinkovec in Ogrizek pri sklepanju konzorcijalne pogodbe nujno morala vedeti za porast dohodkov. Ker pa sta dobro proučevala pravila in jih tudi sama sestavljala, sta morala tudi vedeti, da je konzorcijalna pogodba protizakonita. Izgovor, da sta bila upravičena jemati zneske, kot odškodnino za svoje delo pri blagajni, ni utemeljen, ker so te vrste blagajne namenjene občim koristim, ne morejo pa služiti kot pridobitven vir posameznih oseb. Poleg tega jima je bila zagotovljena tudi primerna plača, ki je po naknadni pogodbi predstavljala prav ministrski dohodek, saj je Šinkovec sam imel fiksne plače 18.000 Din, poleg tega pa še dohodke iz nagrad za delo pri ustanovljenih zadrugah, ne glede na razne dnevnice in drugo.
Prav tako je sodišče smatralo, da je Zad-nikarjeva zadeva le grda goljufija, saj je Zadnikar zavaroval svojo 87-letno teto, za katero je mogel pričakovati, da bo v kratkem umrla. Njena smrt pa ga je prehitela še pred potekom karenčne dobe, zato je upravičen sum, da sta Šinkovec in Zadnikar šele naknadno predatirala pogodbo o zavarovanju točno za 1 leto pred smrtjo, ker bi' bilo sicer zelo čudno naključje, da bi tako točno pogodila, da bi se potek karenčne dobe kril z nastopom smrti.
Po konkurznih spisih je bilo tudi dokazano, da je »Vzajemna pomoč« postala kon-kurzni dolžnik, za kar nosijo odgovornost odločujoči organi. Neizpodbitno je bilo dokazano, da se od leta 1931. niso vodile nobene predpisane knjige, s čemer so ti odgovorni organi zakrivili malomarno bankrot-stvo blagajne.
Vse zasebne udeležence je Bodišče zavrnilo na pot civilne pravde, ker iz podatkov, ki so bili na razpolago za kazensko postopanje, niso razvidni natančni zneski oškodovanja. Državni tožilec dr. Hinko Lučov-nik je vložil priziv zaradi prenizke odmere kazni, zagovorniki Šinkovca, Ogrizka in Zadnikarja pa so vložili priziv in revizijo.
Le v primeru Janka Poljaka je sodišče izreklo oprostilno sodbo glede obtožbe, da je s potvarjanjem navedb v blagajniških knjigah oškodoval »Vzajemno pomoč« za posojilo v znesku 7000 Din, ki ga je prejel od Šinkovca. Glede.tega primera, je sodišče oprostilo tudi Šinkovca. V zadevi Zadnikarja je sodišče izreklo enotno sodbo glede prevare in sprejema zavarovalnine.
Dr. Gvidon Debeljak obsojen
na 6 mesecev in is dni zapora in na plačilo raznih
stroškov
Ljubljana, 28. maja.
Nepretrgano od pol 9. pa do 15. ure se je zagovarjal pred sodnikom poedincem s. o. s. Ivanom Kraljem zdravnik dr. Gvidon Debeljak, ki je bil obtožen dveh primerov ogrožanja varnosti javnega prometa po § 205/IL, ki so imeli za posledico v enem primeru hudo telesno poškodbo, v drugem primeru pa smrt.
Državno tožilstvo je obtožilo dr. De-beljaka, da je 16. junija lani z avtom vozil od Domžal proti Ljubljani z veliko hitrostjo po levi strani ceste, tako neprevidno, da je zavozil v kolesarja Alojzija Zajca in ga je s tako silo podrl na tla, da mu je izbil več zob, presekal jezik, poškodoval zgornjo čeljust in zlomil levo nogo. Tega dne je privozil namreč Zajec v družbi dveh drugih kolesarjev po sredi ceste proti dr. Debeljakovemu avtomobilu, dva kolesarja sta se še pravočasno umaknila, Zajcu pa to ni več uspelo in je obležal hudo poškodovan. V preiskavi se je dr. Debeljak glede tega dogodka izjavil, da njega ne zadene krivda, ker je vozil s primerno brzino in pravilno po desni. Nesrečo da je zakrivil Zajec sam, ker je nesigurno vozil.
Na to obtožbo je državno tožilstvo navezalo novo krivdo nesreče, ki jo je dr. Debeljak zakrivil z avtomobilom, ko se je 1. marca vračal z nedeljskega izleta z Gorenjske z .večjo družbo proti Ljubljani.
Obtožnica mu očita, da je privozil po levi strani ceste v vinjenem stanju z brzino kakih 60 km, ne da bi dajal varnostne znake, do tramvajskega izogibališča v Šiški pri 621. km, kjer se je z vso silo zaletel v Ivana Usarja in njegovega sina Zdenka. Očeta in sina je vrglo v zrak in sta odletela precej daleč od mesta nesreče. Močan sunek je povzročil smrt starega Usarja, sin pa je na srečo odnesel le lažje poškodbe. Glede tega slučaja je dr. Debeljak v preiskavi zanikal vsakršno krivdo in je zatrjeval, da je vozil popolnoma trezen s primerno hitrostjo in da je dajal signale.
Na današnji razpravi je bilo zaslišanih 22 prič. Le sopotniki, ki so se ob prvem in drugem dogodku vozili z avtom dr. De-beljaka, so razbremenjevali obtoženca, ki je za oba primera zanikal vsakršno krivdo. Kljub temu, da se ni čutil krivega niti v Usarjevem primeru, je prostovoljno ponudil Userjevi vdovi odškodnino v obliki redne mesečne rente, ne glede na izid sodbe. Glede poškodbe Alojzija Zajca je zatrjeval, da sta se mu dva kolesarja, ki sta se mu bližala z Zajcem, umaknila na levo stran, zaradi česar je moral kreniti z avtom k sredi ceste, kjer je vozil Zajec. Še preden je mogel ustaviti avto, se je Zajec že zaletel v blatnik avtomobila.
Za smrtne poškodbe, ki jih je dobil Usar, pa so vse priče — razen dr. Debe-ljakovih sopotnikov -r pričale zelo obre-
menilno. Poizvedbe so dognale, 9« Je druf-ba na izletu obilno popivala in da se je vračala nespočita proti Ljubljani. Priče so povedale, da je dr. Debeljak privozil z nedovoljeno brzino, da avtomobil ni bil zadostno razsvetljen in da vozač ni dajal varnostnih znamenj. Tako je zlasti Usar-jeva družina komaj v zadnjem trenotku opazila drveči avtomobil in so se mogli umakniti le oni, ki so šli nekoliko spredaj pred Ivanom Usarjem in Zdenkom, ki sta zaostala. Tramvajski sprevodniki, ki so s svojimi vozovi čakali na izogibališču so izpovedali prav tako obremenilno za obtoženca, eden teh je še povedal, da se je komaj utegnil umakniti v voz, sicer bi bilo tudi njega podrlo.
Kratko pred 15 uro je sodnik s. o. s. Kralj izrekel sodbo, da je dr. Debeljak, kriv za oba primera nesreče in je obsojen na 6 mesecev in 15 dni zapora, na 500 Din povprečnine, povrniti pa mora tudi stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Bolnišnici mora povrniti znesek 2.880 Din, poškodovancu Alojziju Zajcu pa mora plačati 16.351 Din za bolečine, stroške in škodo. Kot olajšilno okolnost je sodnik upošteval neoporečnost in poravnavo, ki jo je sklenil z vdovo, kot obtežilno pa težke posledice. Zagovornik dr. Voršič je prijavil priziv zaradi izreka o krivdi in kazni.	_____
šofer Berghold obsojen
Ljubljana, 28. maja.
Danes se je nadaljevala razprava proti šoferju Frideriku Bergholdu, ki je 18. marca z neprevidno vožnjo povzročil tragično smrt carinskega inšpektorja Boleta. Zaslišane so bile nekatere nove priče. Orožnik Mihael Zakič je potrdil, da je Berghold res takoj pri prvem zaslišanju, ko je komaj prišel k zavesti, opisoval dogodek tako ka-
kor pozneje pred sodiščem. Priča Franc Verbič, ki je prvi prišel na kraj nesreče, je izpovedal, da je sled kolesa kak kilometer vodila neprestano po levi strani ceste,
zadnjih 100 m pred prvim obcestnim kamnom pa je šla sled v premi črti po levi kljub ovinku in je levo kolo vozilo celo po travi. Brzina pa je morala biti zelo velika, kar se more sklepati iz tega, da je voz razbil dva obcestna kamna in da za drugim ni ostalo nobene sledi koles. Avto je moral zaradi silnega sunka pri drugem kamnu odleteti v zrak in se je zaletel precej visoko v kakih 8 m oddaljeno drevo.
Vse priče, ki so Bergholda videle že v Ljubljani, so izpovedale, da je bil vinjen, nekateri pa so tudi zatrjevali, da je Berghold drzen vozač. Zasliševanje se je vleklo precej dolgo ter je sodnik poedinec g. Rajko Lederhas šele ob 14.15 izrekel sodbo, po kateri je Berghold obsojen zaradi neprevidne vožnje po § 205/11 na 3 mesece zapora. V kazen pa se mu vračuna ves preiskovalni zapor in pripor, tako, da bo prestajal le še 21 dni kazni. Plačati pa mora pokojnikovi vdovi 4220 Din za pogrebne stroške in sodišču 1.000 Din povprečnine. Za ostale odškodninske zahtevke je bila Boletova vdova zavrnjena na pot civilne pravde. Sodišče je smatralo obtožen-čev zagovor za neverjeten, ker je bilo dokazano po sledeh koles, da je vozil v direktni smeri in da bi morala biti sled vijugasta, če bi bil Bole res pograbil za volan. Krivdo za vso tragično nesrečo pa nosi pač le Bergholdova vinjenost Kot olajšilno okolnost je sodišče upoštevalo, da obtoženec v svoji 17-letni zaposlenosti kot šofer ni bil nikdar kaznovan. Kazen je sprejel precej resignirano in je tako menda za vedno s svojo neprevidnostjo zaključil svojo šofersko karijero, ker je na posledicah poškodb, zadobljenih pri ka-rambolu, izgubil vid. Vendar se mu nezaposlenosti ni treba bati, ker mu je od gospodarja zagotovljeno drugo delo.
ŠPORT
7. junija —
olimpijski dan
Letos se bo vršil v vseh nagih večjih mestih, sokolskih in športnih središčih olimpijski dan 7. junija. To pot se bo olimpijski dan priredil v večjem obsegu, ker bo to zadnja prilika pred XL olimpi-jado, ko je treba pokazati popolno pripadnost vseh športnikov in Sokolov skupni olimpijski stvari.
Mestni odbori posameznih središč se živahno pripravljajo, da bo olimpijski dan letos v vsakem oziru lepši kot dosedaj Zlasti se pripravljajo Ljubljana, Beograd, Zagreb, Split, Subotica, Sarajevo itd., da izvedeje akcijo, ki bo Olimpijskemu odboru prinesla ne samo velik moralni, temveč tudi gmotni uspeh. Posebna pozornost se bo posvetila prodaji olimpijskega zna-ka, ki bo po možosti služil tudi kot vstopnica za posamezn« prireditve. Zaradi večje propagande se bodo na olimpijski dan ali na predvečer priredili sprevodi, slični onemu pred Balkanskimi igrami.
Mestni olimpijski odbori bodo preskrbeli, da bodo širokim slojem našega naroda nudili lepe športne prireditve. Dolžnost občinstva pa je, da podpre to delo z velikim posetom in z nakupom olimpijskega znaka, da bo tako mogoče dobiti zadostna sredstva, da bo naša država dostojno zastopana na olimpijadi v Berlinu.
SK Ljubljana prvak LNP
Tekme Ljubljana-Zelezničar ne bo! Za binkošti je bila na sporedu povratna prvenstvena tekma med Ljubljano in Železničarjem. Sedaj zvemo, da je še v poslednjem hipu Železničar to tekmo prepustil Ljubljani 3-0 p- f. ker ima domenjeno gostovanje na Dunaju.'S tem je že določen podsavezni prvak, ker Ljubljane ne more nihče vec doseči.
Službene objave LNP
(32. seja p. o 27. maja 1936
Spored prvenstvenih tekem dne ^1. maja- V Ljubljani, igrišče Primorja ob 15-4o Ljubljana : Železničar, s predltekmo, sluz-Horipin T ;-l>i:ona rediteljstvo —
V Čakovcu, igrišče ȧK ob 15.30 CSK :
Heriueo, ^u-u-,^ prui- Je^cič, Cbjv rediteljstvo.	., A .___
Prvenstvena tekma 1- junija: V Čakovcu, igrišče Gradjanskega ob 16-30 Ora-djanski : Ptuj službujoči cflr. FranetoviiC, rediteljstvo Gradjanski.
Prijateljske tekme 31. maja in 1. junija: Olimp : Svoboda Lj. v Celju, Javor-
nik protivniik neznan na Rakeku, Jadran protivnik neznan v Ljubljani. — Naknadno se odobrijo prijateljske tekme: Kadeče : SK Krško. Litija : Ljubljana. Kamnik : Mengeš, Korotan Kranj ; Gorenjec, 24. t. m.
Verificiranje igralcev: s pravico nastopa z dnem objave (ker so bili ze catam) za Bratstvo: Schasche Robert, Grošelj Anton; s pravico nastopa 6. junija t i. za Mars- Pucko Franc; za Bratstvo: Novak Mito; za 'Atletike: Pezdevšek Marijo, Tur-Činovic Rudolf, Šohar Josip. Sorrnan br-nest, Koželj Martin. Goršek Stanislav; za Mladiko: Rohaček Ivan; Za Kamnik: Jerman Rok; za Radovljico: Pere Stanko; s pravico nastopa 27. VIII. in 27. XI- t. i. za Litijo: Kralj Franc; za Lendavo: Novak Anton; za Bratstvo: Jovanovič Mirko-
Veže se po § 8, III. spi. prav. za Gra-djanski Vrbanec Franjo do 1. januarja 1940-
Citaio se, s tem da bo sledila verifikacija po nakazilu taks, odnosno po spopolnntvi podafikov itd. za Lendavo: Ui« Ilija, Cra-lovič Luka; za Marsa: Podgajšek Josip; za Slovana: Scagnetti Drago, Kveder Pavle.
Iz seznama verificiranih igracev se črta po lastni želji Strnad Zmagoslav, Železničar
V roku treh dni imajo dostaviti savezne izkaznice z odljavamd Ilirija za Rohacka Ivana, Perca Stanka, Retje za Kralja Franca, Mura za Novaka Antona, Korotan-Kr. ta Jovanoviča MiTka.
Opozarjajo se vsi klubi, da morajo brezpogojno prijavljati tekme LNP, odnosno r® področjih okrožnih odborov tem odborom, najpozneje do vsake srede, sicer se bo proti njim najstrožje postopalo. Le v izjemnih primerih, če ic tekma sklenjena X zad-.
njem hipu, Je tekmo pri javiti brzojavno še po poslovni seji, vsekakor pa pred. nedeljo ali praznikom.
Trener za SK Ljubljano. Ljubljana dobi te dni profesionalnega trenerja za svoja nogometna moštva. Klub se je pogajal na razne strani, naposled je za poskusno dobo dveh mesecev najel bivšega mnogokratnega internacionalca madžarske reprezentance Opitza iz Budimpešte. Svoj prihod je najavil za torek po binkoštnih praznikih.
SK Ljubljana (finančni odbor). Ob 19.30 seja v klubski pisarni- Poslej bodo vsak teden ob istem času in na istem kraju seje brez vsakega nadaljnjega obvestila.
SK Ljubljana, Zaradi gostovanja v Borovem, potovanja v Sisek in prvenstven« tekme z železničarjem naj bodo danes oh 20. v tajništvu nogometaši treh prvih garnitur.
Službeno is s. o. LNP. Delegirajo se k tekmam dnec 31. t.m.; Ljubljana-Zelezničar Deržaj (sporazum); ČSK-Hermes Jordan; Javornik-? Hobacher; Jadran-? Kos: Koro-tan-Austria Vrhovnik; Bratstvo-Retje. oba dneva, Štravs. — Prihodnja seja s-o. bo 2. junija ob 18.15 v podsavezni pisarni, na sejo se naproša g- ss. Ramovš.
Izpremembe v upravnem odbora JZSS, Radi odstopa načelnika tehničnega odbora g. Gnjdovca je savezni upravni odbor poveril z vodstvom tehničnega odbora g. dr. Alojzija Vrtačnika, kot namestnika pa je določen g. Stane Predalič, ki sta oba kooptirana v upravni odbor.
Zbor lahkoatletskih sodnikov Ljubljana. Za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva, kii se vrši na igrišču Primorja v soboto ob 15. dn v nedeljo ob 14, se določa naslednja jurija: vrh- sodnik Slamic, vodja tekmovanja Sancin Savo, starter za teke Cerar, starter za skoke Megušar, starter za mete Vidiic, sodniki na cilju Polajnar, Gni-dovec, Pevalek, časomerilci Gorjanc, Win-diseh, Griinfeld, Kermavner, sodniki za skoke Stepišnik, Keber, sodniki za mete Cimperman, Kos, zapisnikarja Cek, Stropnik- Polleg imenovanih se pozivajo savezni sodniki dr. Kuhelj, Čeme, Bradač, dr. Alujevič dn sodniški pripravniki Hvale. Premrl, Trtnik, Šoukal, Cuderman, Kalan, da se javijo vsi vrhovnemu eodniilku najpozneje vsakokrat pol ure pred! pričetkom tekmovanja, da jih razporedi vrhovni reditelj g- Vončina, kateremu se imaio staviti na razpolago od vsakega nastopajočega kluba po štirje reditelji.
Težkoatletska sekcija SK Jugoslavije r Celju bo priredila v torek 2. junija ob 20. propagandni težkoatletski nastop v Domu v Samostanski ulici.
Izredni članski sestanek SK 3 ngoslavije v. Celju bo danes ob 20. v Domu.
Jugoslov. Touring Klub, podružnica Ljubljana obvešča članstvo, da so prijave za bin-koštno ciljno vožnjo na Koroško zaključene. Sestanek vseh prijavljencev danes ob 20. v »lovski sobic hotela Miklič. Prosi sigurna ter polnoltevilne udeležbe.
SK Svoboda. Od 14. dalje o!wezen trening za vse igralce. Občni zbor bo ob 20. v mafli dvorani v Čopovi ulici. Zaradi nedeljskega gostovanja v Celju udeležba dolžnost.
SK Istra — Ježica. Danes ob 2q. članski sestanek pri Rebeču. Sestanek bo strogo obvezen za vse člane radi nedeljske tekme- Prinesite članarino.
Nase gledališče
DRAMA
Petek 29.: Ob' 15. uri Juarez in Maksimilijan. Izven- Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota 30.: Tiran. Izven. Globoko milane cene od 20 Din navzdol.
OPERA
Petek 29-; Zaprto. (Gostovanje v Mariboru:
Seviljski brivec). Sobota, 30. maja: Mala FloramT. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL Nedelja 31.: Ob 15. uri Apropos. kaj dela Andula? Izven. Globoko znižan® cene od 24 Din navzdol-Ob 20. uri Seviljski brivec. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Mariborsko jrledališfce Petek, 29. maja' Ob 20 Seviliaki hrlv*- . Gostovanje ljubljanske ope.rp.
Zadnjič.	>-" —-----J
Scbota. SQ, majal ZaprJf
LIANA SANDENs
25
VSIE ZAT)ElT
>>
Ves naslednji dan se Lora ne gane iz Georgovj dnevne soi>e. Kadar »ritisme uho na steno, začuje kdaj pa kdaj tihi šel-est pobožne knjige, ki 30 bere sestra Mehtiilda, ali rahel sum njene šLroke guba" ste obleke, kadar se skloni čez posteljo. Georg se ie vedmo ni zavedel. Ko je bila Lora za trenutek v sobi, je enkrat odprl oči; a to je bilo takisto, kakor da bi mu prihajal pogled iz praznote. _ ^
Tako sedi Lora brez dela v delavni sobi m ze desetič pregleduje, kar je včeraj napravila. Nobenega opravka ini več, tudi pošta ni prinesla nobenega poročila. Samo strah živi. Georg, Georg — misli Lora. Nehote gladi pisma, ki jih je še pred včerajšnjim podpisal. Vsa soba je samo on. Tu je stol, ki mu je bil zmerom na poti, kadar je pri narekovanju dirjal po sobi sem ter tja, in ki ga je visakikrat z zamolklo kletvico odrinil. A sleherno jutro ga .ie sobarica spet postavila na prejšnje mesto. Tu ležijo svinčniki, tucat, če ne več, v ravni vrsti kakor vojaki; in svinčniki, ki je zmerom črtal z njimi, kadar je narekoval ali govoril, tako, da so mu nezavedoma nastajali pod roko okraski in pročelja hiš. In že vidi Lora tudi njegove roke pred seboi. Pred včerajšnjim so bile še polne močnega življenja; a kakšne so bile prejle? In prvikrat se fi ulijejo solze, in Lora se vrže po mizi in v neslišnem ihtenju izliva svoje gorje in. svoj strah.
A saj se ne sme vdati bolečini. Poslati mora poročilo \ Berlin in vprašati, kaj naj stori. Šele zdaj čuti, kako je živela teh štirinajst dni: brez lastnih smernic, ravnala se je samo po varuški voiji moža, ki leži zdaj tu notri in se ničesar ne zaveda. Ohladi si obraz in se obleče. Mahoma začuti, da je iačna. Zunaj hodijo gostje k zajtrku. Res bo treba, da si tudi ona naroči nekaj v sobo. Ne mara, da bi spodaj ziiiali vanjo. A vendar se ne more ogniti srečanja z zamudniki, ki gledajo za njo in se tiho pomenkujejo. Razumeti jih ne more, le toliko ve, da govorijo" o njej in o Georgu in o včerajšnjih dogodkih.
Hitro, kakor da bi bezate pred seboj, gre na postajno pošto. Tak jasen, škripajoč dan je bil tudi tisti, ko sta se z Georgom pripeljala v Mitten-wa!d. Gore, ki štrlijo okrog postajnega trga, se bliščiijo v belih in sinjih otenkih in v vijoličastih sencah snegov. Povsod se iskrita solnce in zima. V nedostopni čistoti kipijo vrhovi v najbolj sinje in mrzlo nebo, ki si ga je moči misliti. Tako daleč je od njih do ljudi in do vseh klavrnih zemeljskih nadlog. A danes ne morejo pomiriti, tolikanj je zapletena v svoj strah za ljubljenega moža.
Ko je oddala brzojavko, mora mimo malega kioska za časnike. 2e od včeraj ni brala nobenega berlinskega dnevnica več, gotovo ležijo še vsi v Georgovem hotelskem predalu. Pogled ji mehanično obleti napise — in zdajci se ji zamegli pred očmi.
»Skrivnostna zadeva stavbenika Gragerta — padec delnic Gragertovega koncema — preklic
ameriških naročil. — Ali je igral Gragert nepošteno igro?«
Lora stoji pred časnikom. Izprva kar razumeti ne more, a potem se ji'črke kakor puščice zade-rejo v oči. Ženska pri kiosku jo vabljivo pogleda. »Ali bo kaj, gospodična?« vpraša, in Lora z drhtečimi rokami pokupi vse časnike, kar jih je na prodaj. V podeželskih listih tudi vidi omembe; menda se ije raznese! glas že po vsej državi.
Ko se s kupom časnikov vme domov, vidi, kako jih vratar ošine z očmii. Aha, tudi tu že vedo! Hitro krene po stopnicah. Noge se ji tresejo. Ko je vendar že v svoji sobi, razgrne liste po tleh in počene prednje. Iz vseh ji kriči naproti: Grager-tove delnice so na borzi usodno padle. Listi pri-občujejo brzojavko Mr.. B'lackwella. Baje je preklical naročila. Podkupninske zadeve z dobavitelji... Vsote ki jih je dobil Georg Gragert, segajo baje v stotisočake.
Lora še bere, ko potrka na vrata. Spodaj je gospod, ki bi rad govoril z Loro. Natakarju za petami pride Belzer, trgovski ravnatelj koncema, in gospod, ki se predstavi: kriminalni komisaT Wer-nemann iz Berlina. Trgovski ravnatelj je širok, čokat mož z obrazom pametnega buldoga, z drobnimi, zelo ostrimi očmi za svetlim ščipalnikom in z močno spodnjo čeljustjo. Vse na njem je svetlo in rezko, oči, nekam prerdeča rdečica žiličastih debelih lic in popolnoma gola, svetla glava. Vkljub svoji debelosti je zelo gibčen in hiter. Utelešena vsakdanjost je, utelešena stvarnost, pravi proti-nožec Georga Gragerta. Lora ve, da nista bila
drug drugemu nikoli prijatelja. Georgovi umetniški načrti so se pogosto razbijali otb železnem odporu nasprotnika Bejzerja, ki je bil pred Geongovun vstopom v tvrdko vsemogočni strahovalec. Georg se je prvi uprl tej vsemoči in dokazal, da more tudi risalni svinčnik storiti tvrdko veliko, ne samo računski stroj. Nazadnje je prodrl. A Belzer mu ni na tihem nikoli odpustil, da je zavzel v tvrdki mesto zraven njega, ne pod njim.
Zdaj je položaj drugačen. Veliko ameriško naročilo je šJo po vodi, Blackwell je s kratkim ka* blogramom, ki ga ima Belzer s seboj, odpovedal nadaljnje delo. Razen tega ima Belzer v listnici vse izrezke iz časnikov in vse brezimne obtožbe, ki očitajo Georgu nezvestobo, podkupljivost, izdajstvo lastne tvrdke in nepoštenost proti naročniku.
Da bi pravilno uredil vso stvar, je seveda takoj pripeljal s seboj kriminalnega komisarja. In je našel težko bolnega človeka, ki ga ni moči zaslišati. Kolikšno razočarale!
Ostala je samo Lora, ki bleda sedi pred možema in odgovarja na njuna vprašanja. Ne, ona nič ne ve o kakih skrivnih dogovorih. Nikoli ni nič takega stenografirala ali slišala, nikoli nikomur pisala pisem v podobnem smislu. Vplačila na zasebni račun so ji znana; a tudi tu ni nikoli prišlo kako nakaz$0, ki bi bilo le količkaj nejasnega izvira. Vse to ji ne gre v glavo. »Kdo je sprožil te govorice?« vpraša razbunjeno.
Ravnatelj Belzer in komisar se spogledata. O, vprašala sta spodaj v hotelu, še preden sta se potrudila do Lore Fehlauove.
CENE M A L
IM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.—- za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogl^oddelka.Juto. JJJ,,	v zaaaAstl
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska ' pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
smmmm
Beseda i Din. davek 8 Din SK šifro ali lajanje naslova K Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Trgovski pomočnik
manufak turist, izložbeni aranžer, vešč nemščine, obenem vozač avto-limuzi-ne. dobi mesto pri Vinko Savniku, Radovljica. Natančneje po dogovora.
12584-1
Deklo
za hišno in poljsko delo, vajeno molže in prašičje; reje, sprejmem. Predstaviti se je na posestvu »Pogo-nik< Došta Litija.
13557-1
Perfektno
žensko pisarniško mlajšo moč z znanjem nemškega in slovenskega jezika takoj sprejmem. Ponudbe_ z navedbo plačilnih pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Forfektnac.
.13710-1
Šoferja
sprejmem k tovornemu au-ffi z generatorjem na oglje. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na ogl. odd. Jutra pod »Skrben in sanesljiv«.	12707-1
Guvernanto
z znanjem nemškega jez/i-ka, sprejme 7>a dečka od 10 mesecev. '15. junija. Ponudbe s sliko in referencami na adreso Jovan Djuri-žič, trg. Ruma, Srem.
13731-1
Spretno prodajalko
ki je obenem sposobna slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.	13598-1
2 gospodični
prodajalki sprejmemo za čas velesejma. Predstaviti se Comerce d. d. Krekov trg 10 od 9-10 ure.
13754-1
V taka oeseds 50 [>ar; davek 8 Din ta lajanje naslov« 5 Din, aaimanjš' tnesek 12 l>io
Službo v trafiki
ali mesto blagajničarke, s 5000 Din kavcije, iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Trafikantinja«.
12056^
Katera dama
ol pomagal 341etnemu inte ligentu do službe, event. Domoč do eksistence. Cenj. lopise na ogi. odd. Jutra nod šifro »Hvaležnost 21«.
13560-2
Službo inkasanta
išče trgovec z 10.000 Din kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p-1 »Dobro in sigurno naloženo«.
13655-2
Trgovci
Nudi se vam mlad pomočnik, ker želi premenjati mesto najraje na Gorenjsko. Sposoben za vsako stroko, ter sprejme vsako mesto trgovskega poklica. Naslov v vseh posl. Jutra.
12f(!li5-2
Mesto blagajničarke
ali k otrokom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zora«.
12TT30-2
Potniki
Beeeda 1 Din. davek it uin. ta šifro ali dajanje naaiova ' D.n. Najmanjši tne«ek 17 Din
Zastopstva
iščem. Zelo dobro poznan v Beogradu ln okolici, starejši in dolgoletni zastopnik. Pridem osebno na ve-lesejem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri a.r-ska 68.	1065S-5
Iščem zastopstva
dobrih predmetov. Sem zelo dobro vpeljan po vsej Srbiji, Bosni in Bački, dolgoletni zastopnik, reference najboljše ljubljanske firme. Iso Labunjec, Osijek, Savska 68.	13652-5
INSERIRAJ V „JUTRU4'
Prodam
Betean 1 Din, Iavek 8 Di > ta šifro ali lajanje našim 5 Din. Najmanjši ae«'> 17 Din.
500 parov
boljših moških nogavic in 400 kom. majhnih ogledal cer s sliko Ljubljane, po ceni prodam. Samardžič. Privoz 4.	13657-6
G. Th. Kotman:
Miha Klapouh in njegovi prijatelji
Miha je previdno počakal, da je ženska za trenutek odšla iz kuhinje, nato pa po bliskovo pogreznil rilec do dna ročke in na dušek vsrknil vse mleko, ne da bi se vprašal, ali čaka tudi Tom na svoj delež ali ne. Da krade, tudi ni pomislil; saj je bil slon in ne človek, Je. lite?
Ure 36 Zapestnice 95
0. Kiffmann, Ljubljana Mestni trg 8.
1.2739-6
Brivski inventar
zelo ugodno prodam. Trnovski pristan I16.
127-14-6
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Svinjsko mast
prvorazredno, — nudim v kanglah in sodčkih, kakor tudi lepo debelo soleno slanino (špeh) od hrbta, v hladilnici soleno. Vedno večje količine na zalogi: Zahtevajte ponudbe na naslov: Mihael Sauter, kloba-sičarna in prekajevalnica, Apatin, Bačka, Donavska banovina.	10676-33
Gostilničarji:
DoBpel je vagon najboljšega belega in črnega vina lastnega pridelka zadružnikov z otoka Visa Dalmacija na industrijski tir g. Kregar gorenjski kolodvor. Prvovrstno kvaliteto in ugoden nakup Va.m nudi Vinarska zadruga Veloselo otok Vis Dalmacija.
12735-33
Avto, Ht d to
•te»eda 1 Din. davek 8 Din ta Šifro ali dejanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din
BMW avto
v odličnem stanju, t malo !»orabo bencina, proda: Seta. Tacen, pošta St. Vid.
-10
Kolesa
Kolesa
Kromirana in poniklana garantiran nemški fabrikat no 750 din. Nova trgovina !'yrševa, 36.
Ii274i5-lil
Enoleten
'ep, naprodaj. nI. 5.
volčjak
Ruta r jeva 12733-27
i»»eda i Din, davek 3 Din •a šifro ali dajanje naslov;. Din. Najmanjši ineset 17 Din
Rabljeno turbino
>d 5-7 1IJP. dyn»mo rabljen od 3 HP in 100 m rabljenih železnih cevi di-nenzije 10 cm., kupim, lotel »Plesnik«, Solčava.
12700-7
—e(t* 1 Din. iavek 8 D1l • Šifro ali lajanj« naslovi. r>in Kajmanjš' iow 17 Di n
Hranilne vloge
Meh denarnih zavodov
vnovčuje
k> najvišji ceni takoj v gotovini Trs. ag. za bančne Id kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova al 14/11, telefon 35-10. ki Vam lamči ta pravilnost in stro io solidno?! v vseh podili.
126-59-16
Naslove
•kupcev in prodajalcev hra rulnih knjižic dobite na izbiro Agencija Ljubljana VVolfova 3/1 nadstr.. Odgovor znamka Din 3.-
1.2723-1)6
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40.
izvršuje najbolje naknt> ln prodaj« hranilnih Knjižic vseh denarnih zavodov ia odgovor Din S znamk
10750 16
Beseda 1 Din. Iavek S Du. ta šifro ali lajanje naslova Din Najmanjil tnesek 17 Din
Hiša
v malem mestu na Gorenjskem, blizu cerkve, ugodno naprodaj. Pripravno za upokojence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska«.	13644-30
Prodam, zamenjam
za hišo v mestu ali pa oddam v najem (penzija) lepo ležečo vilo na Bledu, sestoječo se iz 10 opremljenih sob, 2 kuhinj s postranskimi prostori in velikim vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro vila »Antonija« Bled. Event. ogled med binkošt-nimi prazniki. 12737-33
Stanovanja
Stanovanje
eno ali dvosobno, bolj v centru, iščem. Plačam tri ali šest mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Pošten plačnik«.
13G54-31a
Harley Davidson
530 ccm, v zelo dobrem stanju naprodaj. Cena Din 7.000.- poizve se Seunig, Stari trg 7.	13739-33
Sobo
s posebnim vhodom, solnč-no ter lepim razgledom oddam z vso oskrbo. Stari trg 38./IU. levo. 12S9-33
Opremljeno sobo
s°parirano, lepo, sončno oddam dvema osebama po 100 Din za osebo mesečno. Klu-nora ul. 6. Kodeljevo.
12755-93
Sobo
lepo. oddam solidnemu boljšemu gospodu. Bleiwei-sova ul 5./visokopritl.
12746-33
Gospodično
starejšo, postavno, iščem za izlete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«.
ii7 £-34
Dražbe
Sodna dražba
hiše Rimska c. D!, se vrši dne 2. junija ob M uri v sobi štv. 1>6. na dvorišču.
127i7-32
Špecerijsko blago
in železnino
se bo prodajalo na javni dražbi, dne 6. junija t. 1. ob 9 uri dopoldne, v Ljutomeru štev. T4. K. ugodnemu nakupu špecerije in železnine vabimo.
1271S-3-:
V oglasnem oddelka »Jutra« naj dvignejo:
A. B. C. 570. Buffet, Biro, 87, Brez otrok, Brez rizike, Ctrkularka, Delaven, Dežela n, Diskrecija, Gra-lifca, Hrastovo lubje, Inteligentna, Ivo, Izurjena 32, Konfekcijoner, Ljubiteljica otrok, Lepo delo in eksistenca, Mirna 868, Mirni center. Moderno Maribor, Mlada in pridna, Maj 1906, Na deželi 26, Novost, Plačilna natakarica. Plačam najvišje. Prilika. Pošteno dekle, Profesor, Prijazna, Papirnica 10.000, Prijetna pomlad, Pek, Pomlad, Re-zervar Redno plačujem, Rosenkraut, Stanovanje na Mirju, Sigurnost, Slaščičarna, Samec Stroj 7, Sožitje Krista. Takoj rabim. Trgovec, Ugodna cena, Ugodno 85, Večje podjetje, Vestna Zelo ugodno, Združeno sa-motarstvo. Zgovorna, Zamenjam, Zanesljiva in delovna 130.0&0, 99, 350.000.
Obleke, perilo in vsa praktična oblačila si nabavite
dobro in poceni pri PRESKEFJU, Sv. Petra c. 14.
Veliko rudarsko podjetje išče za Hercegovino
izkušenega rudarskega inženjerja ter rudarskega nadzornika ali kopača
s strokovno šolsko izobrazbo. Ponudbe poslati na:
Interreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28.
pod »Rudarstvo 1936/P-4318.
O A
prodajalne smo napolnili s krasnimi poletnimi čevlji po w^edno nizkih cenah. Nudimo Vam:
otroške čevlje in sandale od 35 Din da,j°
damske čevlje in sandalete od Din da5if
gandi sandale po 25, 35 in 40 Din
fine moške čevlje	od 95 Din dali;'
POSETITE ŠE DANES PRODAJALNO:
„J A R A"
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA št. 20.
n pa staroznano ljubljansko trgovino čevljev
FRANJA SNOJ, v Prešernovi ulici
Naznanjamo tužno vest, da je včeraj dne 28. t. m. po kratki in mučni bolezni — ne dolgo za svojo ljubljeno hčerko — v 90. letu svoje starosti večno zaspala naša draga stara mama in tašča, gospa
ANTONIJA GIANCONI
Pogreb nepozabne se bo vršil danes 29. t. m. ob 17. in pol izpred hiše žalosti, Rožna dolina, cesta X. št. 4, na viško pokopališče.
LJUBLJANA-VTČ, 29. maja 1936.
ŽALUJOČA RODBINA KAUCIC.
SVEČE
vosek in drugo se zopet dobi pri DOLENCU Wolfova ulica 10.
TEA LUŠIN WOLFOVA UL.
Zanesite se!
68E6
	
LOLLA^	
Znamka svetovnega slovesa
Ob vsaki priliki — se spomnite
da so .JutroTl" .Mali oglasi' \ Sloveniji najuspešnejša, naj-ceoejSa in najhitrejša posredovalnic« m sinite vseh vrst. s* prodajo la n&kap vseh itvari, n nspremitnlne, lokale, podjetja, kapital, ie ■Utre ia aa vse drago
RADIO
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji /.a radio, gledališče, film »NaS val«. Mtsečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knaf-Ijeva ulica 5.
Izvleček iz programov Sobota, 30. maja
Ljubljana 10; Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. — 12; Plošče- — 12.45: Vreme, poročila- _ 13; Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremensko poročilo. — 18: Za delopuet igra radio orkester. — 18.40: O varstvu planinske T.ore (g. Edvard Pajnič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila— 19-30: Naša zemlja v očeh ugiednega inozemskega diplomata (dr. Milutin Zelič — iz Beograda). — 19.50; Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20-00; Vojaška godba igra na ploščah. — 20.30; Esperant?ka akademija prenos iz Kazine). — 22- Čas, vreme, poročila. spored. — 22-15: Radio jazz.
Beograd 16 50: Orkestralen koncert. — 18-30: Skladbe na čelo. — 19-50: Plošče.— 20: Srbski večer. _ 22: Labka in plesna
muzika. _ Zagreb 17.15; Lahka godba. —
20- Koncertni večer. — 23; Plesna muzika. — Praga 19-30; Prenos opere ^Prodana nevesta.« _ 22.25: Plošče. _ 22.40: Mešan glasbeni program. _ Varšava 20: Orkestralen koncert. — 2315: Ples. _ Duna 12; Plošče. _ 16.45- Poezija ceste. _ 17.55: Plošče po željah. — 19-35; Prenos Kalma-nove operete »Grofica Marica«. — 22.30: Klavirski koncert. — 23.15; Plošče- — 24: gramel kvartet. _ Berlin 19; Operetna glasba. _ 20.10: Zabaven program. — 22.30: Ples. — Miim-hen 19.40: Klavir. — 20.10: -Božajoče majske sapice«. — 22.30; Lahka glasba- — Stuttgart 19J5; Plošče.— 20.10- Zvočna igra »Prodani odmev«. — 21.15- Plesna muzika- _ 22.30; Orkester in solisti. — 24; Nočni koncert. — Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert—20-*O: Veseloigra. — 22-15; Klavirski koncert. —
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varni svoicem zavarovalnino
i
SRESKI CESTNI ODBOR LITIJA javlja tužno vest, da je preminul gospod	_
ERJAVEC JOŽE
PRVI NAMESTNIK NAČELNIKA SRESKEGA CESTNEGA ODBOH * LITIJA IN PREDSEDNIK OBČINE VIŠNJA GORA.
Agilnega javnega delavca ohranimo v častnem spominu. LITIJA, dne 26. maja 1936.
NAČELSTVO.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in v. --—»m, da je naš nadvse ljubljeni soprog, sin in brat, gospod
MEDVED EMIL
MESTNI URADNIK,
i_ine 28. t. m. po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 30. t. m. ob pol 4. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. maja 1936.
FRANČIŠKA MEDVED — soproga in ostalo sorodstvo.
1)U1P ogvortr Ravljea - izdaja a Konzorcij »Jutra« Adoll ttbnikar. - Narodno tiskarno d d. ko! dskarnans FVa« lezeršek - Za mseratnJ del 1« odgovoren Alojs Novak. - Val « Llubija-