1 IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II -- TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. Obnovljena izdaja leto I. štev 47. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Pomagajte po svojih močeh težko prizadetim poplavi) en-cem v južni Italiji. - Darila sprejemajo Enotni sindikati TRST SOBOTA, 15. OKTOBRA 1949 Cena 15 lir - 5 din jfredni občni zbor SHPZ je postavil smernice prosvetnemu delu na STO OBRAMBA MIRU IN NARODNIH PRAVIC JE PRVA HALOGA NAPREDNE LJUDSKE KULTURE ^Se demokratično ljudstvoj se je zgrnilo okrog najvišje slovenske prosvetne organizacije - Pozdravi l^jnozemstva, med njimi Slovanskega komiteta iz Moskve - Pozdravi in darovi demokratičnih organizacij ìkeljski H - bil D°'hrvatske prosvetne zveze je Ve6skr *J°K1 izredni ol)čni zbor slo- manile-ega delovnega ljudst- stacpna najP(,membnejših va j sl°venskega delovne , »mir, bratstvo med narodi ter *ic’še Za narodne in kulturne pravila ■ Vencev in Hrvatov na STO. obJe fa to obenem najodločnejša skaCea Imperialističnih vojnih huj-t'sv ,1 ki s pomočjo svojih hlap- c kratj. Zatiraj,o delovno ljudstvo, mu »iCe 11 osnovne človečanske prafar er z netenjem narodnega sov-VSaa Popravljajo novo vojno. Otekla Hol» v duhu mednarodne de- ^atične ^"WeMkih in italijanskih šovi- a ta kulturna manifestacija je solidarnosti ter volje, iiejšp, vzPostavijo in utrde najtes-itiSl*Ulturni odn< . Kr tli. *?’ul )Vete ° Sl0vanske napredne proso Ila STO številni pozdravi, ki L d°speli 'kesu 'slo ""“‘“t odnosi z ostalimi, zla-- B anskimi narodi. Posebno sve-°udarek so dali temu važnemu slovanske napredne iz tujine ali pa so jih iJiUdstva S, °Zemija. iz inozemstva in na- leto protipravno % ”u zl°rabljala SHPZ Pantene titofašističnih vojnih 'X ■ K ! & i j 8U 'i OR) Seveda s prosvetnim drust- '"k jo otvoril tov. Ger- ii ’ ai-k-U.8'Auvil “jelovo SKtepc-Je 1)11 suSiusno sprejet 1 uuevni reu. Po pesmi JO Je 'eh" zapel mia- # t 1 odtunjerja, ter reeita- -* Xto p,dV,ljlve# Je tino izvoljeno ' ‘ZVo,,edsivo, v Katerega so 4 v 4 Oeia d o V d» d» d» d» kepred'1 “filini zborom se je naša lej otaa ljudska prosveta za vse-Nčru®sla Protiljudske klike, ki je in sa-v zlo- '”isWlamene titofašističnih So** Delovno,..ljudstvo je pošt las Prevzelo v svoje roke skrb kulturni napredek, dalo "t k(lr, Za obnovo prosvetnega dela X, dern°kratičnih temeljih 1,1 v ratstva in napredka pri nas Svetu. X« 1 ‘O bdi poskusi protiljuu-1 ""k,|V°us'va, proglasiti pravimo 'l' zborU Plavu I3H.PZ sklicani obc-neveljaven, zaman so Din ,llJ 'zki manevri, uu bi protiprav-X,a JL'=iti najagunejsa društva. ^ Pa so one tudi podle groz-UU(tyla, ki je Klical oKupa-'Sstj n‘! ‘tnujansKe šovinistične Nv,,/"11 slovenskim prosvetnim bX«.1 ler jih ščuval, ua bi pre-i^'euiiy 0C,L':u žbur in kaznovate Prosvetne deiavce zaraui -Hi,- ‘ ti0aPisov in pečatov», ki ja proli svoji use-i;'1 Uelt(V(,‘Jal luui ostalih pruavei-‘«l JNid Pojasnita neKaie- C8u<1Je °V' Kl lllu izi'azlJ° svoje m,„ler ostro obsouijo oz-J°VaiLl °Ue tilovcev, voi navzoči it “Sl^tvu z aplavzom izrazijo svo-'st o., e do tovariša, ki je ostat tL "‘osvp, " “ 111 Požrtvovalno deta .l(> i2vJlern PUlju-. in ato je so-s6,eQsen 1Jen° Pradtagano aetov-kr>6 y(,.SlVu tei' En komisije. l%Ctl||i uUltiVl JtasiopniKov uemo- >!) Tov8tiTZaU1J1 m ueie8aclJ 6 ' 1 i t_ty " Larina prinese poz- Si, h6rikažek0touiustll:ne partije prosvetnega vom. zreča se je da-Ptoti mračnjaštvu in ki poa krin-‘'Cj6 všij-T1;” kulture nočejo se «kuiti, .Vclti ^uostvu uegene-r'li Propadajočega ka- Zi< tiaiie ucasno se moramo bo-Xri>- tiai'oc|ne pravice, za :X‘-kis^vezam z napreammi 11,1 tih 'd ti»°a Voastvom SZ bore } v(1'a8an „P';'eaek človeštva, bo-‘‘ SUami mračnjaštva SN je tiykace,v- katerih giav-N' ki es iitova fašistična v ktu največja sovraž- KPI te tov. r lista ViiUnita» je Calamandrei ter poz- U y Va6 d‘itisk1!Vetne ln kulturne de-6reD-Jpn° z delavskim raz-‘d tiu.60^0 nakane imperiaci ;i «o ; fsovih hlapcev __ med ha**etili 1 kitovi fašisti —, da lh°yo vojno. V ime- Ai!t izse,jencev v Fran- drigogna. Sledili so Našim bralcem! Zaradi stavbe tiskarjev se je izid našega lista zakasnil. Vse nase bralce prosimo, da nam to zamudo oproste. UREDNIŠTVO Nato je tov. Bidovec podal glavno poročilo, v katerem je razkrin-Kal vse podle mahinacije titovcev v bivšem vodstvu SHPZ, podal pregled dela prosvetnih društev in Pripravljalnega odbora v pretekli poslovni dobi. Poudaril je da je prva naloga napredne ljudske prosvete v današnjem času vojne nevarnisti, da se skupno z drugimi silami miru bori proti netilcem vojne. Boriti se je treba zlasti proti titovst-vu, ki je postalo najnevarnejši vojni hujskač ter sovražnik kulture in napredka. Utrjevati je treba slovansko italijansko bralstvo ter voditi borbo proti vsakemu šovinizmu, ki je glavni vrzok narodnega zatiranja Slovencev. Borba za narodne in kulturne pravice je ena najvažnejših nalog. Povezati se' je treba z naprednimi, zlasti slovanskim narodi in navezati tesnejše kulturne stike z njimi. Podvojiti je treba napore za konkretno prosvetno delo na terenu, zlasti pri dviganju pevskih zborov, dramskih družin, pri organiziranju predavanj, prireditev, gostovanj iz izletov, Treba pa je tudi začeti z načrtnim delom za postavitev prosvetnih domov. Sledilo je blagajniško poročilo tov. Meuveua, ki je iznesel predlog p uvedbi enotnih izkaznic m cianaiine, ou katere bi društva placala SHPZ določen letni prispevek od vsakega elana. 'lov. Jelku Uer-uee je v svojem referatu pooaiu stanje slovenskega soisiva, ki je po krivui okupacijskih in civumh oblasti iz leta v levo siabse. Dolžnost ri) je, uu se zanimajo za nase soie ter pomagajo roditeljskim svetom pri njihovem delu. O ueiovanju Djudsuega odra je poročal tov. Justo Košuta, ki je prikazal veliko Ueio ki ga je lo nase ljuusko gie-uanšee opravilo v ti mesecih obstoja. Uu proatujmh ob.asli moramo zahlevau, ua nam uujo čim prej na razpolago uostojiio dvorano. V nadaljnji uiskusiji je tov. rer-tol Danno obravnaval probleme pevskih zborov, lov. Bidovec Vla-ua-Morana je spruzna več vprašanj med njimi ziasti ono o skladu za poziuavo porušenih prosv. domov, o potrebi osnovanja uaseku za nuiouopisje, o vzpostavitvi kulturnih stikov s sovjetsko zvezo ter u potrebi otvoritve novin gimnazij, Ziasti v Nabrežini, ter o potrebi povišanja piac profesorjem m ue,ledeni, sieue se nadaljnji interventi o knjižnicah, o preuavunjih, u cimama ter o prispevkih PD ou svojin pnreuilev. tov. /svoiiko iznese premog za cim tesnejše soue-luvanje z gonskimi m beneškimi Slovenci na prosvetnem polju, pu Končam diskusiji tov. Biuovec odgovori na vprašanja in predloge di skusij nakar v glavnih točkah poda osnutek sklepne resoiucije? katero bo, dokončno stiliziral novi glavni odbor. Pri samostojnih predlogih je novo društvo «P. Tomažič» soglasno sprejeto v SHPZ, PD iz Nabrežine pa izključeno iz njenih vrst, ker njegov odbor in delovanje ne odgovarjata ciljem SHPZ Vsem včlanjenim ustanovam in društvom, katerih so se polastili sovražniki napredne ljudske prosvete, se začasno odvzame volivna pravica, dokler njihovo članstvo ne bo ponovno svobodno moglo izbrati lastnega vodstva ter gojiti napredne ljuske prosvete. Po izvolitvi novega vodstva je tov. Gombač pozval vsa prosvetna društva naj se z vnemo lotijo izvršitve sprejetih sklepov in nalog nakar je zaključil občni zbor. ■ Od Sovjetske zveze nas ne bo ločil nihče SKLEPNA RESOLUCIJA Po pooblastilu izrednega občnega zbora SHPZ z dne 9. oktobra 1949. je bila na podlagi poročil, razpravljanj in sklepov občnega zbora sprejeta na seji Glavnega odbora SHPZ z dne 13. 10. 1949 sledeča sklepna resolucija: Ker je titovska klika v bivšem vodstvu, izvoljenem na rednem občnem zboru dne 23. maja 1948., zavestno zlorabljala svoj položaj, da bi se polastila vse slovenske prosvetne organizacije na našem ozemlju v politične namene jugoslovanskih fašistov, se je demokratično ljudstvo uprlo nadaljnjim zlorabam ter si postavilo iz svojih vrst začasno vodstvo z nalogo, da obnovi temelje resnične napredne ljudske kulture. V lem namenu se je na pobudo prosvetnih društev sklical izredni občni zbor SHPZ, ki je odobril dosedanje delo naprednih prosvetnih organizacij s Pripravljalnim odborom na čelu. Obenem pa je novemu vodstvu in vsem včlanjenun organizacijam začrtal sledeče smernice in naloge: 1. Osnovna naloga napredne ljudske kulture in vseh prosvetnih organizacij in članov je v današnjem času zaostrene vojne nevarnosti borba za mir v povezavi z vsemi naprednimi silami sveta, ki se bore za dosego tega cilja. 2. V našem narodu je danes največja nevarnost za mir ter kulturni in tvarni napredek titolaši-zem, ki je orodje vojnih hujskačev in nosilec mračnjaštva. Vazna naloga napredne ljuoske kulture je borba proti tej in vsem ostalim mračnjaškim strujam, ki se pod krinko apolitične ali «verske» kulture bore proti napredku človeštva. 3. Treba je predvsem utrjevati bratstvo med narodi in na našem ozemlju še posebej slovansko-italijansko bratstvo ter se boriti proti vsakemu šovinizmu, ki je največji sovražnik vsakega narodnega in kulturnega napredka. 4. Naše kulturno prizadevanje mora temeljiti na naprednih kulturnih tradicijah slovenskega in hrvatskega naroda ter na pridobitvah narodno osvobodilne borbe. 5. SHPZ si zadaja nalogo, da bo vzpostavila, odnosno utrdila kulturne stike s sovjetskimi in vsemi slovanskimi narodi, kakor tudi z naprednimi kulturami ostalih narodov. 6. Naša posebna dolžnost je pomoč narodnim manjšinam in izseljencem v tujini v borbi za njihov narodni obstoj in kulturni napredek. 7. Po krivdi Okupacijskih oblasti ter italijanskega in slovenskega šovinizma je naš narod še vedno oropan osnovnih narodnih pravic. Prva dolžnost vseh prosvetli.h organizacij ter slehernega demokratičnega Slovenca je ta, da se skupno z italijanskim demokratičnim ljudstvom odločno in dosledno bori za dosego vseh pravic kulturnega naroda, posebno še: a.i za priznanje pravice uporabe materinščine v javnem življenju; b J za enakopravnost državljanov v vseh ostalih pravicah ne glede na narodno pripadnost m prepričanje; c) Za priznanje enakopravnosti Slovencev na soiskem polju, pri temer naj bo priznano nasini potrebam odgovarjajoče število sol iu otroških vrtcev, vzgoja mtaui-ue bodi poveejena euino ic urzav-mm in oocinsk.m oblastem, ki naj preprečijo raznarodovanje tn pa zastrupljanje nnauine s prou-ijJustami ideologijami; č) Od oblasti zahtevamo, da nam vrnejo po lasizmu, civnni m okupacijski oblasti zasežene prosv eine domove in ostalo ljudsko imovino, da tako omogočijo nas nemoten kulturni razvoj; d) obenem zahtevamo, da nam pristojne odiasti oajo na razpolago za nase prosvetno delovanje potrebno število dvoran in prostorov, kalere upravljajo; e) zahtevamo zgraditev in vzdrževanje stalnega ljudskega gleda- lišča, kjer bo mogel «Ljudski Oker» nuuiti sljvenskemu ijuustvu sodobne gledališke preusta v e ter ga s lem kulturno dvigati. 8. Vsa prosvetna oruštva pozivamo, da pospešijo in razširijo svoje prosvetno ueiovanje. t-rite-gn.ti je treba v orustva in k prosi etnemu ue.u vse uemokraucne iš o verne m Hrv ate, posebno se miauino. Povsod je ireoa ustanovili nove, odnosno Ojačili že obstoječe zbore in dramske uruzine. pritegniti je treba najširše ljudske stoje k renimi kulturnim predavanjem ter citanju napredne slovenske knjige. Z gostovanji m izleti naj pomagajo Sibkejš.m drust-vom v naporih za kuilurm dvig njihovega clansiva. Prosvetna društva naj nudijo vso pomoč našim roditeljskim svetom v borbi za slovensko šolo in vrtce, ounosno naj jih osnujejo, kjer jih še ni. Dolžnost prosvetli.h organizacij je prizadevan,e, da se slovenski otroci vpišejo v slovensko Solo. 9. Najodločneje obsojamo razdiralno deio bivšega vodstva SHPZ ki je piizaueio napredni prosveti ogromno škodo. Za vse njegovo zločinsko delo mu občni zbor oareka ivzicsnitu ter prepušča razsodišču oHrZ, ua preišče njegovo ueio vanje ter .zie^e proti iijemu svojo odločitev. 10. Vse slovenske demokratične kulturne in prosvetne uelavce na aTO, ki jun je razvoj napredne ljudske prosvete prt srcu, pozivamo, oa se z aktivnim ueiom priključijo našim prizaoevanjem za kulturni dvig slovenskega m hr-vatskega ijuustva. V danasiuein času poostrene olenzive sil imperializma in reakcije imajo intelektualci se po-seono ooiznost da stojijo svojemu ljudstvu ob strani. Pozdravljamo vse napredne kulturne delavce Jugoslavije, ki se kljub barbarskemu preganjanju vztrajno bore za svobodo, kulturo in napredek svojega oeiovnega ljudstva. Smrt fašizmu - svoboda narodu! zato je vsa tržaška reakcija proti nam .Mi pa ponavljamo, Uu nas nihče ne bo mogel ločiti od naših mogočnih zaveznikov m bomo izpo! nili oporoko padlih partizanov Ko soveiove brigade in vseh drugih milijonov borcev za svobodo ter Aesto stopali ob strani Sovjetske zveze in ostalih sil miru. Okrajni kolnitet KP v Dolini se znhvaluje vsem organizacijam m posameznikom, ki so pr pomogli k Ujpehu ljudskega tabora za mir v ttiemanjih. posebna zahvala godbama iz Božičev m Iticmanj, darovalcem dobitkov srotolo v a ter ricmanjski mladini. Prijazna, vas Ricmanje, zna-aa po svojih demokratičnih in borbenih tradicijah, je bila vnedeljo posebno svečano razpoložena, 11. zborovanje miru, ki so ga organizirali dolinski okraj KP, Zveza partizanov SiO m bivši politični preganjanci, je privabilo mnogo ljudi iz brega m Trstu. Na tem ljudskem taboru je tržaško ljudstvo proslavilo tudi o. obletnico ustanovitve Kosovelove origade, v kateri so naši kraški borci z žrtvami in odpovedjo dopri-nasaii k osvoboditvi izpod nacističnih okupatorjev. Domača godba in ona iz Božičev, Kakor tudi pevski zbori, med njimi najmlajši zbor iz Lonjerja, so dali tej manifestaciji še posebno slovesno razpoloženje. Dolinski župan tov. Lovriha, ki je predsedoval zborovanju, je pozdravil navzoče v imenu demokratov dolinske občine. Sledil mu je tov. Blažina, ki je v jedrnatih besedah prikazal vojne hujskače, med njimi v prvi vrsti titofašiste, kateri z borbo proti SZ in demokratični fronti pripravljajo novo vojno. Na procesu v Budimpešti je bila titovska tolpa do kraja razgaljena kot navadna špijonska agentura imperialistov. Kot edini nadaljevalci idej NOB, za katere je 30 partizanov Kosovelove brigane darovalo svoja življenja, se moramo vztrajno boriti proti imperializmu ter njegovim titovskim in drugim agentom, da povezani z naprednimi silami v svetu pod vodstvom Sovjetske zveze ohranimo mir in zagotovimo lepšo bodočnost človeštvu. burno pozdravljen je nato spregovoril tov. Vidali, ki je najprej orisal kolonialne razmere pod an-glo-amerisko okupacijo, ki omejuje demokratične svoboščine ter dopušča najpodlejše provokacije s strani obeh šovinizmov. Nato je razgalil načrte titofačistov, ki nameravajo uprizoriti sodno komedijo v Fulju kot protiutež proti procesu v Budimpešti, kjer so titovci doživeli najstrahovitej.ši poraz, ko so bili razkrinkani kot agenti špijona-ze zapadnih sil. V puljskem procesu naj bi oil tov. Vidali «glavni obtoženec», katerega naj bi v odsotnosti obsodili na smrt, kakor ga je pred leti obsodilo Frankovo sodišče v Španiji. Zavedajo se namreč, da bo naša KP v kratkem razgalila vse njihovo zločinsko delovanje za časa NOB, ko so mnogo najboljših borcev likvidirali ali ovadili SS oddelkom. Tudi vse ostale struje so z njimi v zavezništvu proti SZ in silam demokracije. Toda kljub temu nismo osamljeni. Kongres partije je pokazal da je pomilostitev, ki pa nima mnogo z nami ves demokratičen svet. Prav izgledov. Pomagajmo ubogim poplavljencem ! Prejšnji leden je zadela italijansko pokrajino Campami) težka nesreča. Zaradi strahovitega neurju so reke prestopile bregove ter pre-pravile obsežne predeie le rodovitne pokrajine. Okrog tnueset ljudi je utonilo, med njimi vev otrok. Na tisoče oseb je ostalo brez strehe, obleke in živeža, ker jim je besneča voda vse odnesla. Da odpomoremo težko prizadetemu prebivaltvu tudi mi Tržačani, je Komunistična partija, ki je kul prva darovala 100.000 lir, dala pobudo za ustanovitev Odbora za pomoč poplavljencem, kateremu so se pridružile vse demokratične organizacije. Enotni sindikati, AS1ZZ in SIAU so darovali vsak po 10.000 lir. Centro di Cultura pa 5000 lir. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, ki se je pod novim vodstvom pridružila tej človečanski akciji, / zaprosila Vojaško upravo za dvorano Nazionale, da bi v korist poplavljencem priredila kulturni nastop. Toda VU je to odklonila m tako preprečila znaten doprinos k lajšanju nesreče prizadetim. Med tem se naoaljuje nabiralna akcija po mestu. Vse plemenite darovalce vabimo, da se odzovejo temu klicu ter da prinesejo darila v denarju in obleki na zbirališče v ulici Imbriani 5, 1, na sedež Enotnih sindikatov. Sodbo proti Rojku potrdilo vrhovno sodišče Vrhovno ljudstvo sodišče t.H Madžarske je včeraj potrdilo sodbo, s katero so bili titovski agenti Rajk, Szonyi in Saléy obsojeni na smrt.-trije drugi pa na večletno jdLo. Sedaj jim ostaja le še prošnja za Nov ukrep Vojaške uprave proti demokratičnemu pokretu Volivne spiske bo sestavljala reakcija brez sodelovanja demokratov - Manevri proti demokratičnemu usku PROniAdPERhUJSTIČNl BLOK SE JAČ[ Nove zmage demokracije Proglašena demokratična republika Nemčija JKitajska osvobodilna vojska^v Kantonu iStSvi« cen. N «-Zg rwP°polarei tov- Weiss VJO, to^bor Partizanov miru 6°<*i*he r *^aIa|ana v imenu r°nte, tov, Blažiča za Prejšnji petek je bila slovesno proglašena uemokfdticna republika Nemčija. Kot smo že poročali, se je dosedanji Ljudski svet, ki je sestavljen iz predstavnikov ti strank tn mnogih organizacij (kot n. pr. sindikatov, zenske m mladine zveze i.tir.), proglasil za začasno zakonodajno skupščino. ivied prvimi odločitvami novega nemškega parlamenta je ona proglasitev ustave, katere osnutek je z.e maja sprejet Ljuuski svet, uatje je uua izvoljena zgornja zbornica ter imenovana nova vtada. Ministrski predsednik je postal Otto uroiewont, ki je eden ou dveh predsednikov isnotne socialistične stranke. Parlament je uoiocu dalje, da Dodo Iti. oktobra mol), volitve v parlament; ua tedaj pa ostane v svoji dolžnosti sedanji. Proglas nemške narodne fronte, ki ga je bral W. Pieck na zasedanju, vaoi vse Nemce naj se pridružijo veukenui pokretu narodne ironie ne glede na politično prepričanje. čaji te fronte so predvsem: politična in gospodarska enotnost Nemčije, takojšnja sklenitev mirovne pogodbe m odhod vseli okupacijskih čet, priznanje dogovorov v Potsdamu, borba proti vojnemu hujskaštvu, enotnost valute ter prekinitev uničevanja industrije. Kot prva vidna posledica ustanovitve demokratične republike je prenehala uprava sovjetske vojske nad vzhodno Nemčijo, ki je prenesla večino svoje oblasti na začasno vlado. Na skupni seji parlamenta in senata je bil v torek izvoljen predsednik Enotne socialistične partije Wilhelm Pieck za predsednika republike. V siloviti člensivi je demokratični vojski uspelo predreti o-brambne črte pred Kantonom, kamor so vkorakale že prve čete. Nagli pohod ljudske vojske je presenetil nacionaliste, ki ne bodo kakor izgleua, sploh skusali braniti mesta. Člani nacionalistične vlade ter višji državni funkcionarji~s"o v nagiici zbežali iz mesta ter se zatekli bodisi v novo prestolnico Cun-king, bodisi v bližnji Hongkong, katerega so angleške čete utrdile z novimi četami in vojnimi ladjami, ska skušala zasesti tudi vazno ki-tioje se namreč, da bo ljudska voj- svoje pozdrave in čestitke: tajsko luko, ki jo že desetletja u-pravljajo Angleži. Splošno smatrajo, da se nacionalisti ne bodo mogli dolgo držati niti v Cunkingu posebno se ko se jim njihove lastne čete upirajo. Tako se v pokrajini Kvangsi 300.000 vojakov noče dalje boriti, ker že dalj časa niso dobili plače. Ofenziva demokratične armade uspesno napreduje na vseh frontah. Pozdravi iz tujine Občnemu zboru SHPZ so poslali Slovanski komitet ZSSR, Moskva; Slovenski komunisti Koroške; Organizacija jugoslovanskih izseljencev v T ranciji; skupine jugoslovanskih politemi-grantov Okrog časopisov «Nova Dorban v Pragi, «Za socialističku Jugoslaviju» v Moskvi ter «Na-pred» v sotiji; Calendario uei Popolo» in kulturne skupine okrog njega s podpisom tov. uiuna Trevisanija; Univerz, prol. Concetto Marchesi iz Padove. Novo vodstvo SHPZ GLAVNI ODBOR Gombač Franc, Gerlanc Anton, Bidovec stane, Gerbec Jelka, Medved Josip, Košuta Zora, Legiša Zorka, Krečič venček, Košuta Justo, Pertoi Danilo, Rogelja Alojz, Bernese Karel, Malalan Hiko, Gorjup Katarina; Hrovatin Stanka, Slavec Drago, Udovič Neva, Cok Karel Zupin Sergij, Ota Justina Mislej Rudolf, Bo-Gatec žarko, Gerlanc Aleksej, Bu-ton Dušan. NADZORNI ODBOR Šiškovič Karel, Milena Balbinut-ti, vrabec Karlo, Slava Cebulec, Valentič Josip. RAZSODIŠČE Snrk Albin, Žerjal Rudi, Kodrič Dušan, Hussu Vera, Blažič Rudi. Darila delegacij Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je dobila na svojem izrednem obenem zboru siedeča darila: Komunistična partija STO lir lOO.uOO; tov. Almerigogna v imenu izseljencev 500; P. D. «Haas», Vr-dela 4865; P. D. «Tomažič» cvetlice; P. D. Cerovlje 150; P. D. Skedenj cvetlice in 1000; P. D. «Cebulec» cvetlice in 1300; P. D. Bar-kovlje 1000; P. D. Lonjer 1000; P. D. Elerji 1000; P. D. «Škamperle» lti67; Sekcija KP Sv. Ivan 6o0; C. C. «Škamperle» eno knjigo; Žene Sv. Ivana cvetlice in 700; P. D. «Ivan Cankar» 900; Enotni sindikati 2000. Skupno lir 117.732. V torek se je končal v Kopru «kongres» titovske trockistične skupine na našem ozemlju. «Kongres» litovske agenture je potrdil vse ugotovitve gieue te skupine, ki jih je postavil kongres KP STO, V pogledu sindikalnega pokreta pa je «kongres» titovcev prinesel ponovno javno in uradno linijo razbijašt-va: direktivo za ustvarjanje novih litovskih sindikatov. Na svojem «kongresu» je poskušala titovska skupina prevaliti s sebe tudi odgovornost za nesramne^ kupčije na račun našega ozemlja, To odgovornost skušajo prevaliti sedaj na ZSSR in dežele ljudske demokracije ter ves svetovni tabor demokracije. Babič pravi nadalje: «Vsekakor je nedavno vztrajanje Sovjetske zveze v Varnostnem svetu pri imenovanju karšnega “koli guvernerja, v skladu s sporazumevanjem z imperialističnimi državami na račun malih narodov, proti interesu demokracije. Tako postavlja Babič izpoljenevanje mirovne pogodbe s strani ZSSR za zločinsko V službi imperializma dejanje, ter smatra za zločinsko dejanje vsak kompromis v svrho miru, tudi kompromis v pogledu našega ozemlja, ki je bil kot tak že sprejet na ustanovnem kongresu KP STO, ko je bil se Habič sekretar. Stališče Habičeve skupine se razkrinkuje prav v tem vprašanju kot izrazito vojno -hujskaško: Oni nočejo nobenih kompromisov, tudi najmanjših ne, pa četudi za ceno vojne. Istočasno ko se Babič razkrinkuje kot vojni hujskač na vprašanju kompromisov, pa priznava zelo jasno nesramno kupčijo (kompromise), ki jili pripravlja Titova klika na škodo našega ljudstva, z De Gasperijevo vlado. Resolucija ba-bičevskega «konkresa» govori: «Usoda STO-ja ne sme biti predmet kakršnega koli trgovanja med katerimi koli velesilami, temveč zračja je prinesel «kongres» titovcev tudi v sindikalnem vprašanju. V Svojem referatu je Bortolo Petronio priznal, da sedaj ni več nobe- mora biti stvar sporazuma “ega upanja, da bi od znotraj razbili sindikalno organizacijo, da bi Okupacijska uprava je izdala ukaz st. 190, s katerim razširja na cono A dejansko italijanski zakon o vohvnih imenikih. V svoji demokratični vnemi je — kot že precejkrat auslej — smatrala za potrebno, da italijanski zakon ,ki m ravno najbolj demokratičen, se «prilago-ui» kolonialnim razmeram pri nas. Po italijanskem zakonu mora biti v občinski komisiji za pregled vo-nviiih seznamov zastopana tuoi manjšina, ki m v občinskem odboru, tu je predstavniki opozicije v občinskem svetu. Vojaška uprava pa je tu določbo kratkontalo izpustila. Na ta način smo zopet bogatejši za nov protluemokraticen uarep, ki gre seveda le na škodo uemokra-ucnega pokretu ter v Korist reakcionarnih struj, ki so na ta način prisiC v zaunjih volitvah Oo večine. o tem ukazom, ki izloča kon-uoiu demokratov; dajejo okupatorji šovinističnim strankam pomo možnost, da ponove m se povečajo nesramne veiesieparije, po katerm je prisio na uesettisoce neupravičenih do volivne pravice, uocim je ona ista krivično odvzeta tisočem uemokratov. V se tržaške demokrate obveščamo <• tem novem protiijuuskem ukrepu, proti Kateremu se buuu komunistični občinski svetovalci z vso odločnostjo borili. je in med prizadetimi jugoslovanskimi in italijanskim narodom . . .». Ker pa niti italijanski in niti jugoslovanski narodi niso na oblasti in se na Pogajanjih pogajajo samo zastopniki odgovarjajočih vlad, pomeni ta del Babičeve resolucije, da se bosta namesto italijanskega in jugoslovanskega naroda pogajala De Gusperi in Tito. Istočasno ko govore babičevci na veliko o revizionizmu in kompromisarstvu z imjpe-rialisti ,pa priznava Babič in njegova resolucija najnizkotnejši revizionizem na račpn mirovne pogod-de za STO, m je torej proti miru, ter najnizkotnejše kompromisarsko z imperialističnim hlapcem De Gašperjem. Jasno je, da je vse to v škodo demokratičnemu taboru in silam miru v svetu, ter pri nas do-htu. Nadaljne važno ruzčiščenje o-• upgajajračzjahr shrd cm! cmt cc po njegovem delavci privedli organizacijo na «pravilno linijo.» Naloge v pogledu sindikatov so se zato izpremenile in je potrebno ustvariti novo sindikalno organizacijo, ki bo nadaljevala razbija-štvo od zunaj. Tudi babičevska resolucija glede sindikatov govori jasno, da se njihova skupina obvezuje «da organizira vrsto sindikalnih sestankov delavcev in sindikalnih kadrov, da se začne s preučevanjem sindikalnega vprašanja s perspektivo, da se pozneje na enotnem kongresu zberejo delegati aktivnih sindikalnih sil. . .» V Trstu je prevzela torej titovska skupina nalogo, ki jo rešuje v Italiji Saragat in slični agenti imperializma: ustvariti tretjo, «srednjo» sindikalno organizacijo v svrho razbijanja delavske enotnosti. Ze v zadnji številki smo poročali, da je sodni upravitelj D’Angelo poslal upravam naših časopisov odlok, da bi do tl. t.m. morale izprazniti drugo nadstropje Ljudskega doma v ul. Montecchi. Ker ga zakon ne upravičuje k takemu koraku, se je j?oslužii druge poti. Odločba sodišča namreč govori, da nimajo pravice ostati v stavbi oni najemniki ki nimajo nobene veljavne pogodbe. Gospod D’Angelo pa je v svoji poklicni vnemi utemeljil svoj odlok sklicujoč se seveda na imenovano sodno odločbo — z utemeljitvijo, da naši časopisi nimajo nobene veljavne pogodbe za tiskanje z upravo Tržaške tiskovne založbe. Na ta način je skušal obiti resnič- na katero koti pogodbo, ln taka pogodba v resnici obstaja gieue najema prostorov za uredništva naših listov, kar izhaja ze iz dejstva, da je prišel «Lavoratore» v sedante prostore istočasno s «t-nmorskim anevntkom» ter z vednostjo m odu-oritvijo TTZ. Foleg tega pa je se važnejše dejstvo, da je še vetrno v teku jpostopek za ugotovitev lastnine tega podjetja. Prav gotovo oi bil najnesramnejši posmen pravici, da bi moral resnični lastnik na cesto, dociin bi tat ostal v gospodarjevi hiši. Volitve v Avstriji Volitve v Avstriji niso prinesle nobenih posebnih presenečenj. Kot se je splošno pričakovalo sta nazadovali klerikalna in soi ialdemu-kratska slanka, ki sta izgubili s odnosno M poslancev. Za njima je na tretjem mestu s Iti poslanci neodvisna straiiKa, za katero se skrivajo nacisti. Na četrtem Ines tu je Komunistična partija ki je kljub nasilju napredovala od zadnjih volitev za skoro 40.000 glasov in enega poslanca. Titovci pa so po tržaškem vzgledu ostali skoro brez glasov aa zadnjem mestu. Nova vlada v Franciji Kriza francoske vlade se je zaključila z imenovanjem bivšega notranjega ministra J. Macha za pred-šednika vlade. Na prvi seji parlamenta je le z veliko težavo zbral potrebno število glasov za svojo potrditev. Zaradi velike osovraže-nosti med francoskim ljudstvom, ki si jo je nakopal s svojimi proti-’ demokratičnimi in nasilnimi ukiepi kot notranji minister, ima le mali, izgledov, da bo ostal dalj časa na tem mestu. Posebno še sedaj, ko se je zaostrila gospodarska kriza kol posledica razvrednotenja Iranka, je ni smisel sodne odločbe, ki meri ne računati na ostrejšo borbo delav-le na pogodbo ga tiskanje, temveč stva za primerno povišanje mezd. Uničiti Titovo špijonsko skupino je sedanja naloga Komunistične partije Jugoslavije Iz časopisa «Pod zastavo internaciončdizma» - Dosedanji razvoj v Jugoslaviji Vzroki začetnih neuspehov ljudskih demokratičnih sil in uspehov Titove klike Napredovanje organizirane borbe proti titovcem - Perspektive nadaljnega razvoja l\ote vlade Sovjetske zveze so str-1 Zaradi tega pojačujejo titovci vse nule krinko fašistični kliki Tita-Kankoviča, a proces v Budimpešti je dal še nove dokaze, da so titov ci navadna banda fašističnih zarotnikov, špijoaov in provokatorjev, ki delajo na račun imperialistov, da so zakleti sovražniki naših narodov in socialističnega tabora. Danes je jasno, da je naloga titovcev organiziranje fašističnih zarot v sosednjih deželah, ta silna razkrinkanja Titove klike so imela velik odmev v vsej svetovni napredni javnosti in so izzvala najostrejšd obsodbo fašistične bande. bolj teror. Oni vrše brezobzirno množične aretacije, a vendar čutijo tudi sami, da so sedaj popolnoma razkrinkani in da ne bodo mogli niti s pomočjo policijskega aparata dolgo obdržati oblasti. «Zgodovina uči, da se sovražniki ljudstva poslužujejo tako obupnih sredstev borbe, kot so diverzije, provokacije in umori, ne zato ker so močni, nego zato ker so slabotni in obsojeni na propad». (Iz uvodnika «Pravde» z dne 21. IX. 1949.) *r* ; ' Vendar pa narodi Jugoslavije niso sami. Oni imajo pomo podporo demokratičnih in naprednih sil vsega sveta in titovcem ne bo uspelo, da ubeže usodi svojih fašističnih sobratov na Madžarskem ne bo jun uspelo, da podjarmijo dokončno narode Jugoslavije. Dokaz za to so ne samo prezir in sovraštvo, ki jo čutijo napram titovcem vsi pošteni ljudje Jugoslavije, nego tudi uspehi, ki so jih delovni sloji dosegli v borbi proti Titovi kliki. Pri tem je treba imeti v vidu, da so dosedanjo borbo vodili jugoslovanski delavci pod najtežjimi pogoji, ker j komunisti, proletariat in narodi Jugoslavije niso bili pripravljeni od vsega začetka, da se borijo proti izdajalcem. V lem času pa je Titova klika podvzela vse ukrepe, da uniči v trenutku odkritega prehoda v tabor imperializma vse one, ki so proti izdajstvu. A kar je najvažnejše, proletariat Jugoslavije v svoji borbi ni imel enotnega bor-byiega vodstva, ker je ostal začasno brez svoje Partije, ki so jo titovci izpremenili v aparat politične policije. Da bi bila čimprej zrušena z o-blasti fašistično - špijonska klika Tita-Rankoviča, se je postavila pred komuniste, pred delavski razred in pred vse delovne sloje Jugoslavije glavna naloga vzpostaviti ponovno Komunistično partijo Jugoslavije, ustvarjanje popolnoma novih partijskih organizacij z novim centralnim vodstvom. Pod vodstvom take svoje Partije bodo jugoslovanski delavci lahko šli v odločilno bitko proti jugoslovanskim fašistom in na ta način lahko privedejo borbo do končne zmage. Že do sedaj so v ostri borbi proti Titovi kliki zrasle številne krajevne j lije trdno povezani z množicami in u-živajo njihovo zaupanje. Trdne vezi komunistov internacionalistov z množicami so omogočile, da je že dosedanja borba omajala položaje fašističnih nasilnikov. S tem da pojačajo konspiracijo in budnost v stalni borbi proti vrivanju titovskih provokatorjev, imajo ilegalne oranizacije komunistov ši roke možnosti, da razvijejo v podjetjih in tovarnah, v mestih in vaseh, v armadi, med ženami in mladino pokret odpora in da stopajo sami pogumno na čelo borbe za zrušenje fašistične klike Tita-Ran-koviča. Zato je potrebno, da vložijo vsi resnični borci proti Titovi fašistični kliki vse svoje sile za povezovanje obstoječih in ustvarjanje novih ilegalnih organizacij, da se povežejo trdno z delovnimi množicami in organizirajo borbene akcije proti fašističnemu redu v Jugoslaviji. Do sedaj pridobljene izkušnje ilegalnega dela, -povezane s slavnimi borbenimi tradicijami jugoslovanskega proletariata omogočajo še večjo zaostritev borbe v tovarnah in vaseh, še hitrejšo razširitev mreže ilegalnih organizacij, ponovno vzpostavitev Komunistične pa r-Jugoslavije. Pod njenim vod- Gauleiter Babič - nova zvezda Titlerja in ameriških imperialistov organizacije. V njih so našli svoje ! stvom bo zdrobila trdno povezana mesto delavci, delovni kmetje in | fronta delavcev ,ki je prekaljena poštena inteligenca — brez ozira ! v borbenih akcijah fašistično kliko na to ali so bili prej člani KPJ —, j ameriških špijonov Tita-Rankoviča. ki stoje trdno na borbenih pozi- ■ «Zgodovina uči, da lahko ljudstvo cijah proletarskega internaciona- uniči vsakega sovražnika, če je orli zrna ki so do konca zvesti Sovjet- j ganizirano in budno, če ga vodi par ski zvezi in mednarodnemu komu- j lija delavskega razreda, zvesta za-nističnemu pokretu. Taki ljudje so I stavi markiszma-leninizma». PREGLED TISKA Ljudska pravica in "priznanja skupin na STO, V časopisih titovcev, ki izhai3^ v Jugoslaviji se pišejo silne neV dene neumnosti, ki si jih tudi 1U kajšnji «Primorski dnevnik» ne pa ponoviti. Na STO si titovska * gentura ne upa ponoviti teh *a * ker so stvari vsem znane in hi tem slučaju postal Primorski “ končno i-.n uradno humoristi^' šaljiv list po vzgledu «Travaso»a V Kopru je sijala zvezda z napisom Babič.. «Caleidoscopio». "«Ljudska pravica», ki Ljubljani piše v soboto 8. oklo dobesedno: «Številni delavci, ki so v PrVf* trenutku verjeli Vidalijevi® zivom na Stalina in Sovjetsko zo, danes zavračajo te poziv« obsojajo izdajstvo Vidalija. Z ,va v dan se rnnože pisma v katerih prejšnji Vidalijevi Pri* ši obsojajo njegovo delo. ZaP^j no delovno ljudstvo Svobodne«« žaškega ozemlja spoznava i2(*a* sko vologo Informbiroja». Nedvomno lahko pišejo take Pr zorne laži samo v Jugoslaviji, W je svoboda tiska uničena od Ti vega fašističnega režima. Se nadalje piše Ljudska PraV'J «Vse delovno ljudstvo Svoh11^ nega tržaškega ozemlja se je 1 vn, likim navdušenjem pripravilo drugi kongres svoje Partije.» Ali ste videli kje to veliko n dušenje? Niti pri tistih par sto bičevih -plačancih ni bilo nik« ( Z Narodni plesi albanske mladine] Note ZSSR in proces v Budimpešti so posebno pozdravili jugoslovanski narodi, ki vidijo v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije svoje naiiskrenejše prijatelje, a v njihovem odločnem stališču proti Titovi kliki vidijo neprecenljivo pomoč njinovi borni za osvoboditev dežele izpod oblasti te iašistične bacide. Borba delovnih ljudi Jugoslavije za uničenje Titove klike, borba proti fašističnemu režimu, kapitalističnemu izkoriščanju in izpreminjanju dežele v ameriško kolonijo, se je še bolj okrepila po odkritju titovskih špijonskih zarot. Ta borba dobiva vsak dan nove pobornike in aktivne borce. Zato titovci več niti ne skrivajo svojih vezi z ameriškimi imperialisti, nego iščejo odkrito njihovo pomoč, da bi jih zaščitili od usode, ki je doletela Rajka in njegovo druščino ker so popolnoma odvisni od imperialistov, jim prepuščajo titovci upravljanje narodnega gospodarstva in jim dajejo na razpolago del armade in ozemlja za borbo proti Demokratični armadi Grčije. Na račun Amerikancev pripravljajo Iašistične zarote in vojaško intervencijo proti sosednjim deželam ljudske demokracije; poskušajo odpreti vrata naše dežele ameriški vojski da si podajšajo življenje po J vzgledu Tsaldarisa. z jugoslovanskih tovarn in rudnikov Delavski razred Jugoslavije gara pod nezaslišno težkimi pogoji ponovno za anglo-ameriške kapitaliste in za fašistične špijone skupine Tito-Rankovič. Da bi izstisnili čimvečje dobičke silijo titovci delavce, da delajo prekourno 4,6 in 8 ur dnevno, brez ozira na naporno delo. Tako so postopali z delavci «Mestnega prevoznega podjetja» Beograda, ki so jih silili delati tudi po 16 ur dnevno. A delavci so protestirali in obdili, da bi jih tako izkoriščali. Da bi zadušili njihov odpor in jih prisili na poslušnost, so titovski fašistični banditi aretirali približno 20 delavcev. Sličen primer je bil tudi v rudniku antimona «Stolice». V tem rub-niku morajo delati delavci goli in bosi v vodi in blatu. Tudi tukaj so delavci ostro protestirali. Da bi jih prestrašili so titovci odpustili z dela približno 20 delavcev, a večje število so jih aretirali. Ravno tako so telegrafski in telefonski delavci, ki delajo na vkopavanju drogov in montiranju daljnovodov na liniji Beograd-Novi Sad, morali delati na vetru in dežju več kot 16 ur dnevno . Zaradi tako težkih in nehigienskih pogojev dela in poleg tega slabe hrane, se delavci izčrpajo do skrajne mere in množično obo- dar je jasno, da je to samo ena oblika delavske borbe proti kapitalističnemu izkoriščanju. Titovi fašisti so prisiljeni, da iščejo stalno nove oblike, kako bi prisili delavec k poslušnosti. Temu cilju služi tudi sklep, da se uvedejo po podjetjih (kot jih nazi-vajo Titovi fašisti) «trdne delovne brigade». V teh brigadah ne sprejmejo delavca več na delo, če od dela izoslane. S tem ukrepom poskušajo celo onemogočiti delavcem, levajo. Oni beže zato množično da se obračajo za neobhodno zdrav- z delà, da je tudi samo titovsko časopisje prisiljeno, da se toži, kako delavci nočejo vložiti vseh svojih sil. Časopis «Rad» z dne 11. junija t, 1. piše na. pr., da je samo v beograjskih pod petjih v štirih mesecih tega leta šlo v izgubo 2 milijona 230 tisoč delovnih ur. Ven- niško pomoč. Poleg te so titovci uvedli celo vrsto drugih protide-lavskih ukrepov. Po neki uredbi, ki je bila objavljena, se delavcu, ki izostano od dela iz kateregakoli razloga, za kazen ne dovoljuje uživanje letnega dopustva. Delavci se pa poslužujejo v takih množicah ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE Iz partizanskih tiskarn. Demokratični centralizem statut :xttt>e Partije iki ga mura Vaaiv Miniuinai poznali in temeljilo pre.ilUuUaUJ uOaCga V blagem uieuu osnovne temeije aemuziauc-nega cemraiizma. io »o Uncem, xi preuSiavijajo temeljna pravna v sen Komunističnih partij. Centralizem pomeni vsakodnevno m praktično orgamzacijsKo ouiiko, ,ia osnovi Katere je vse ueiu Partije ,n njenih organov voueno iz enega samega sreoisca. Sklepi lega cerni a so uovezni zn vso Partijo, centra nzem ima Kot posledico, da Peruja m sestavljena iz skupine ljudi, nego iz SKUpine organizmov, ki so zoru-zeni v enotno in strnjeno cetoto, v Kateri oostojajo višja in rnzja vodstvu in se manjšina podreja večini ter sv praKticni sklepi za vse obvezni. Kongres izvoli centralni Komi-iet, ki je najvtsjt organ Partije meti enim kongresom ra drugim. cK mora vuoiti in izvajati politično linijo, ki jo je nakazal kongres. Da Ui izpolnil to vlogo, se v omini center Partije poslužuje izkušenj vsega revolucionarnega pokreta, uporablja oblike dela m najboljše vzglede, ki izhajajo iz teh izkušenj. Center kontrolira delo aižjin oiga-■mzmov, jih zbira in ukrepa pravočasno, da bi popravil morebitne napake ali pa njihovo razširjanje. Poda istočasno mora biti združena s centralizmom tudi Demokracija v Partiji pomeni, da vodilni organi niso imenovan* od zgoraj, nego so izvoljeni. Vsak vodilni komitet mora biti izvoljen na plenarnem sestanku, ali pa na konferencah članov organizem.«, demokracija v Partiji pomeni, da so narejeni organi obvezani dajati obračun o svojem delu organizacijam, ki so jih izvolili. Demokracija v Partiji pomeni, da morajo biti sklepi kongresa sad posvetovanja vse Partije, ki sodeluje pri kongresu preko delegatov izvoljenih ena ce mah. Ti delegati izražajo na kongresu rezutat predkongresne diskusije, ki je bila pravočasni) pripravljena z objavo dnevnega reda in vprašanj, ki se bodo obravnavala. Demokratični centralizem temelji torej na voljivosti in dajanju obra čuna s strani Partijski.) organizacij, temelji na enakopravnosti vseh članov v udeležbi pri volitvah, v diskusiji, v izdelavi politične linije Partije, temelji na pravici odpoklica vsakega organa in posameznih vodilnih tovarišev, če ne iz puljujejo poverjene jim naloge, temelji na dejstvu, da lahko vsak član Partije svobodno sodeluje pri diskusiji vsakega vprašanja, ki je postavljeno v diskusijo. Ko je pa prišlo enkrat do sklepa na osnovi volje večine, postane ta sklep obvezen za vse člane in vse odgovarjajoče organe. To je temelj discipline, ki mora vladati neomajna, jeklena, v vsak pravi komunistični Partiji, a narekovati jo mora polna zavest o-nih, ki jo sprejemajo, ne kot ukaz, nost, ki izvira iz popolnega prepričanja, iz zavesti je enotnost volje, enotnost akcije. Organi Partije morejo m tudi morajo razviti svojo dejavnost z ono avtonomijo, ki je coma zoruz-ijiva s pioaonosnim m konkretnim uelum na odgovarjajočem področju. Ta avtonomija pa seveda ue sme oni mli najmanj v nasprotju s splošnimi sklepi Partije v ceniti, ne sme dati možnosti rrakciona.stva. disciplino in bo odstranilo vsako možnost nasiti nasprotnikov, da bi izpodkopavali enotnost Partije. nasprotniki govore, oa so komunisti uklenjeni v mehanizem, ki jim jemlje vsako svobodo, jim jemlje osebnost, jih naredi slepe m poslušne na ukaze od zgoraj, jin iz-, preminja v credo, ki jo je mogoče voditi. Da razkrinkamo te lazi, ne zadošča, da vemo, da smo sigurni, , . , . da to ni res, potrebno je in zato Kako daleč je sla naša Partija | mGremo m moramo ra21agati na. čela, ki so v veljavi v vseh komu- ud teh sklepov v letih titovske nuu viaae, se jasno vidi iz stuaija vsakega posameznega načela demokratičnega centralizma: noben vodilni organ ni bil demokratično izvoljen; viski, vodilni organi niso ime-n nobene obveznosti dajati obračun o svojem delu nižjim; med onimi, ki so bili drugi, ki se jin ni niti obveščalo o tem, kaj Partija organizira; m bilo nobene možnosti diskusije v Partiji, a obstojala je najširša možnost sprostiti svojo nezadovoljnost v kavarni ali po gostilnah; sprejeti sklepi so se izvajali birokratsko, hlaj?čevsko, ne da ni bili prilagojeni posebnostim vsakega sektorja; bilo je govora o demokratičnem centralizmu, a izvajale so se metode ki niso imele s temi načeli nobene zveze. To stanje, ki je bilo za las slično demokracija. ] onemu v Jugoslaviji, se je temeljito izpremenilo po objavi Resolucije 1U. Vendar še ni vse jasno za vse tovariše in tega se kot vsakega nerazumevanja poslužujejo nasprotniki. Zato je potrebno, da poznajo člani statut, da ga študirajo in u-porabljajo. To bo ojačalo zavestno nističnih partijah, kot v naši. Toda jasno razumevanje načel oemokra-tičnega centralizma ne sluzi samo v odgovor našim sovražnikom, nego služi predvsem da bomo izboljšan naše delo, da ga bomo izvršili z večjim uspehom, bolj urejeno, disciplinirano in istočasno bomo tako ojačali v naših vrstah bratske, prisrčne odnose med člani in voditelji raznih vodilnih organov, med člani, ki bodo iskreno razumevali medsebojne obveznosti, ki morajo jih voditi v skupnih akcijah in borbah, pripravljenih, vodenih, kontroliranih in preštudiranih v njihovih posledicah, da bi se doseglo postopno izboljšanje sodelovanja vseh članov Partije. V posvet: Statut KP STO Organizacijsko - politično poročilo KP STO («Lavoratore» 23. VIL 1948.) Demokratični centralizem - Bro-varski («Lavoratore» 22. Vili. 49.) Prihodnje pol ure študija bo posvečeno kritiki in avtokritiki. Kot nekoč je tudi danes naš tisk glavno orožje demokratičnih množic. zato ga Sirite in podpirajte i bega z dela kot oblike borbe proti jugoslovanskim fašistom, da so titovci uvedli proti delavcem mero, ki je niso uporabili uiti Hitlerjevi fašisti. Ministrstvo trgovine je izdalo nalog, da se za vsak izostanek od dela odrežejo od živilske nakaznice kupni za kruh, obleko in obutev in to ne samo delavcu, nego tudi članom njegove družine. Poleg teh surovih ukrepov uničuje banda titovskih morilcev tudi fizično delavce samo, da bi izjpol-nila zahteve svojih Wal Streetskih gospodarjev, katerim je potrebna kot hujskačem nove vojne jugoslovanska ruda v vojne namene. V celem svetu, celo v kapitalističnih deželah je prepovedan takozvani roparski način izkoriščanja rudnikov («raub»). Pri takem načinu izkoriščanja rudnikov se namreč če-sto dogaja, da ruda pokoplje in ubije aeiavce. Jugoslovanski delavci so pa brez te zaščite. V Kolubar-skem bazenu, v rudniku «Jankovcin, kot tudi v mnogih drugih rudnikih, je izgubilo na desetine delavcev življenje, samo zaradi tega načina dela. Komisija, ki je bila poslana na lice mesta, je ugotovila, da se bodo taki slučaji ubijanja delavcev še pogosto dogodili, če se ne izpre-meni -način dela. Titova vlada pa je odredila, da se mora še naprej delati na tak način, brez ozira na žrtve, ker sicer ni mogoče doseči načrta. Tak nečloveški način postopanja se ne uporablja samo napram delavcem v rudnikih, nego napram delavcem v vseh ostalih podjetjih. Kot primer lahko služi delo pri montaži strešnih konstrukcij v Železniku, kjer se je samo v dveh mesecih ponesrečilo 11 delavcev od 170 in to zato, ker ni bilo nobene tehnične zaščite. in a tako lasistično politiko okorelih špijonov in morilcev odgovarja delavski razred z borbo, ki se razvija v raznih smereh. Vzemimo na primer; kaj nam javljajo tovariši iz Beograda: «Danes je življenje nas delavcev težje, nego je bilo sploh kedaj, a mi vodimo ostrejšo in razlicnejšo borbo nego smo kdaj vodili. Nekateri stopamo v stavko, drugi vršimo sabotažo na razne načine: ne prihajamo na delo, poizvajamo blago slabe kakovosti itd.». Da mislijo in delajo tako delavci v celi deželi, potrjuje številne stavke širom Jugoslavije: v Ki-kindi v podjetju «Toza Markovič», v livnici in valjarni «Store» in mnogi drugi. To dokazuje tudi dejstvo, da delavci m-nogih podjetij nočejo izvrševati načrta. Na primer: delavci tovarne cementa ne izpolnjujejo načrta niti za 50%, delavci podjetja «Trudbenik» v Pančevu ne izpeljujejo načrta niti za 70%, delavci podjetja «Peter Drap-sin» ne izpoljnjujejo načrta niti 75%, ravnotako delavci podjetja «Žarko Zrecijanin» v Vršcu in stotine in tisoči druih podjetij. V tovarni strojev «Ivo Ribar» izostaja z dela redno 25% delavcev. V rudniku Kreba ne prihaja dnevno na delo 700 delavcev, v Aleksinačkem rudniku 500, v Senjskeh rudnikih 800, v Boru po 500 delavcev. Slični primeri so tudi v ostalih rudnikih in podjetjih, tovarna obutve v Pančevu «Sedmi julij» je dala v kratkem časovnem razmahu okrog 300 parov čevljev, a tovarna obutve «Jovan Trajkovič» v Zrenjaninu približno 600 parov čevljev, ki so popolnoma neuporabni. Vse to so oblike delavske borbe proti Titovi kliki. Titova fašistična banda poskuša z vsemi silami napolniti zapuščena delovna mesta, kot tudi tista, kjer je aretirala delavce. Brez usmiljenja celo napram starcem od preko 60 let, napram otrokom in bolnikom mobilizira ta banda delovne krnele in jih pošilja v podpetja. Toda tudi ti ukrepi so se pokazali brezuspešni. Tukaj primer: v Bor-skiii rudnikih je nagnano na delo v 15 dneh junija 1949 4306 delavcev, a v istem razdobju jih je pobegnilo z dela 5070. Vsa ta dejstva kažejo, da vodi delavski razred Jugoslavije neizprosno borbo proti ameriškim špi-jonom skupine Tito-Rankovič. To borbo vodi delavski razred pod vodstvom komunistov internacionalistov, ki vzpostavljajo svojo Komunistično partijo ip bodo kmalu uničili bando morilcev, špijonov in izdajalcev. Pozdravi občnemu zboru SHPZ. Za vaš kongres od 9. oktobra vam pošiljamo vso našo solidarnost v imenu Slovencev iz Koroške, ki so ostali zvesti proletarskemu inter-nacionalizmu. Votivna kampanja nas ovira, da bi poslali delegacijo, ampak bodite gotovi, da smo vam ob strani v vaši borbi proti imperializmu in proti izdajstvu beograjske klike. Slovenski komunisti iz Koroške Rudolf Richter Kongresu Slovensko-hrvalske prosvetne zveze. Slovanski komite Sovjetske zveze, pošilja bratske pozdrave uoeie-/encem kongresa in iskreno zen Zvezi uspeha v kulturno-prosvetnem aelovanju. Prepričani, da bo vaš kongres doprinesel nove sadove v splošnem delu vseh kulturnih in naprednih sil Svobodnega tržaškega ozemlja, v borbi za mir in demokracijo, proli angioameriskim podžigalcem vojne in njihovim hlapcem izdajalske Titove klike. Slovanski komite ZSSR. Oprostili mi boste, če se obračam na vas in zanemarim običajne oblike, ki so v rabi. Jaz vas ne poznam, ne poznam Združenih držav Amerike, niti mesta ali vasi, kjer stanujete. Vem samo, da živite in da preživljate z vašim vsakdanjim delom svoje otroke, da ste tisti Amerikanec, ki ustvarja vsa bogastva svoje prostrane dežele. Zato se naleti na vas v vsaki zvezni državi, v vsakem mestu, v vsaki vasi. Sporočiti vam hočem misli, ki so me razgioale do dna; ko delam tako se nadejam samo, da bom obrnil vašo pozornost na dejstva, ki so po mojem mnenju največje važnosti. Nadalje predpostavljam, da sva eden kot drugi dobra državljana predana svojemu narodu in svoji domovini, da so naše socialne težnje popolnoma zdrave, da se zavedamo našega človeškega dostojanstva in da nazivavo vsako stvar z njenim pravim imenom. Niti omembe ni vredno, da nisva niti jaz, niti vi obvezana čitati redno časopise, ker nisva niti politični osebnosti niti novinarja. Toda vam je znano pravtako kot meni, kaj je danes v mednarodni politiki glavno vprašanje ob katerem ne moreva ostati brezbrižna. Tako vas torej pozivam danes jaz, sovjetski pisatelj, vas, Ameri-kanca, da z odprtimi očmi in brez vsakih predsodkov. Ni dolgo od tega ko sem prečital en uvodnik «Times Heralda» iz Washingtona, kjer je ta časopis trdil, da je vojna med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo neizbežna in kjer je zahteval, da se naj Združene države pripravijo, ne samo na to, da zadajo poraz ZSSR, nego da jo polnoma uničijo. Tukaj je zaključek do katerega je prišel časopis: «Cilj vojne Je danes iztrebiti sovražni narod, uničiti temelje njegove moči in ga izbrisati iz zemeljske površine kot grožnjo. Ne bomo razdeljevali orožja mladim ljudem, da bi se med seboj ubijali. Poslali bomo v višini 40.000 stojal letala polna atomskih, užigalnih, bakterioloških in trinitrotoluolskih bomb, da bomo ubili otroke in zibkah, starce v molitvi in može jri njihovem delu». Morda bi kdo rekel, da je blaznost vodila okrvavljeno roko tiste- Pismo neznanemu Amerikancu ga, ki je napisal take blodnje; morda imajo Amerikanci opraviti z ki pade od zgoraj,, nego kot obvez- novim slučajem duševne zmedenosti. A tu gre za ravnatelja časopisa, ki izhaja dnevno prav v glavnem mestu Združenih držav, takorekoč pod očmi Bele hiše. A tisti, ki hoče izbrisati en cel narod z zemeljske površine ni blaznež. Ni duševni revež, ki je zbežal iz zavoda za duševno zaostale, tisti ki se pripravlja, da bi ubijal otroke v zibkah. Ne! Članek «Times Heralda» je napisala izkušena in sigurna roka človeka, ki je vešč dveh poklicev, ki sta danes zelo razširjena: poklic klevetnika in provokatorja. Pretino je zahteval uporabo atomske in bakteriološke bombe proti otrokom, starcem in sovjetskim možem, je «Times Herald» smatral za potrebno, da prinese dozdevno, razumno opravičilo. Ta časopis je pisal: «Od dveh civilizacij, ki stopata v borbo — komunizem in krščanstvo — bo ena sama preživela. Samo ena lahko preživi! Ali ne govore tudi komunisti, da ni na svetu dovolj prostora zanje in tudi za druge? Oni imajo kot osnovno življenjsko pravilo, da morajo voditi svelovno vojno proti vsem nekomunističnim silam, da bi tako dosegli svoj cilj: svelovno komunistično nadoblast». Mislim, da so to za Amerikanca, sposobnega razmotrivati stvari in o njih zdravo razsojati, najčistejše klevete. Nikoli niso komunisti rekli, niti ne govore sedaj, da «na svetu ni dovolj prostora zanje in za druge». Nasprotno so komunistični voditelji večkrat izjavili in v svojih delih razvili misel, da je popolnoma mogoč istočasni obstoj dveh različnih socialnih redov in njihovo sodelovanje v določenih vprašanjih. To je tudi pokazalo nedavno sodelovanje zaveznikov tekom vojne, ki je končala s sijajno in popolno zmago nad hitlerjevsko Nemčijo in nad Japonsko. Nadaljoa kleveta je, da imajo komunisti kot «življenjsko pravilo» voditi svetovno vojno «proti vsem nekomunističnim silam». Tako ut lahko primerjamo samo s tatom, ki so mu na sledi in kriči zato: «Pri- l ga «navdušenja», ker seveda niso navdušeni nad babičevs" kongresom, nego nad čarni. njimi P pri, N Ni "Hita k Sr >nil Nn Nit Si bil ne N %st "Voce del popolo,,: Podjetja A. Rankovič in Lakota Ce lista človek po časopis'*1 . IrY/Ncl'ktrì io nn i r ** I i • Jugoslavije, ne ve ali ali jokal. Na Reki izhaja titoVSj časopis «Voce del popolo»», K , 2 s® prinesla preteklo soboto na ni «čudovit» članek pod nasl°v na 2 stolpca: w Naslov: «V podjetju «A. Ralu, vič». Brigada Henrik Lakota 3 za leto 1950». ,,, idjcW* N S “»i j, ne Ute č: 6. brigada Poa «Reka, 7 — «A. Rankovič Henrika Lakote, ki dela s; S* Sr »ien tov' Se St pod vodstvom ‘L , z nov^ ■■ metodami in tekmuje za visoko % duktivnost, je uresničila sePte^.i r 0 mesečne naloge 9 dni pred Ne dvomimo da tekmujejo v vodih Rankoviča pod vodstvom iis" kote že za 1950. leto. Ne dvot11 . tudi, da so uvedli tam čisto # «metode» v pogledu «social'211 , "li os«**' % V Ni e C S ki pa ne predstavljajo nič č napram nacizmu in fašizmu. prisilne brigade, kjer se najo»-^, kontrolira delavce in služijo 23 ji bolj divje izkoriščanje delovne niso nič novega za fašizem i’-1 8 nialne zatiralce. ,cii( Uganka Zadnje vratolomne akro*5'1 » Titove skupine in imperialist0^ v !« s >ik <8 . % > % jiriliki procesa proti Rajku i'1 » privedle i®P* » s s fie k V, N um špljonom so pnveaie l,“riap liste in titovce na iste p°*° Sedaj je že popolnoma ne®0*^. razlikovati pisanje zapadnet!3 fi V. perialističnegu liska od pisaflJ3 rovih «socialistov». j- Kot primer vam lahko <*alllieti ganko. Kdo je napisal s*e stavke?: > «Zločinska burka, ki so j° ^ zorili s procesom proti bivšem3 nistru Rajku in tovarišem v ^ dimpešti, je bila, kot smo 2e ^ njič rekli, naperjena v prvi ’ „ proti Titu in ameriškim '"’n Č' A X ‘v, «Živčna vojna je postala peta». imPer boli1 \ mite tatu»! Da bi se pripravila napadalna vojna, je treba prevariti ljudstvo; vojni hujskači poskušajo skriti tajne gonilne sile svoje politike na ta način, da pripisujejo drugim namene in tudi tisto kar sami že delajo, Nikoli aiso namreč komunisti govorili in ne govorijo o «svetovni vojni proti vsem nekomunističnim silam». Oni so govorili in še govore samo, da vodijo notranji zakoni kapitalističnega razvoja nemi-novno do zamenjave kapitalističnih družabnih odnosov s socializmom in da bo socializmu popokioma prirodno sledila njegova višja oblika: komunizem. A to nima nič opraviti s propagando nove svetovne vojne. Ali ni razlog v tem, da je zgodovina zadnjih tridesetih let dokazala pravilnost komunističnih predvidevanj in nazorov, da poskušajo sedaj pravi voditelji kapitalistične družbe, ko vidijo neizbežai polom za ceno novih svetovnih vojn oddaljiti svoj propad in uničiti svetovne sile komunizma? Ali ni stvar v tem, da se gospodom kapitalistom mudi ustaviti kolo zgodovine in vsiliti vojno narodom da bi z njeno pomočjo rešili svoje blagajne? Prav tako je! V strahu za svojega zlatega malika, predvidevajoč svoj polom, je kapitalizem izgubil še tisto malo pameti, ki mu je ostala. Kar se tiče vesti, ni bila ta nikoli njegova jakost. V svojem uvodniku ne more tudi «Times Herald» več prikriti strahu, ki je popadel njegove delodajalce. Tudi on kaže isto nesramnost, ki je lastna njegovim učiteljem. V tem članu je rečeno, da ni mogoče preprečiti vojne, razen v slučaju če bi ena izmed obeh sli poprej sama propadla. Toda časopis priznava sam, da je smešno pričakovati, da bo Sovjetska zveza sama «prej» propadla. «Times Herald» noče torej «izbrisati za vedno iz zemeljske površine» sovjetske narode zato, ker predstavljajo dejansko grožnjo, nego zato, ker je smešno predpostavljati, da bodo «prej» sami propadli. Tako smo dosegli bistvo stvari. Časopis predlaga «uničenje» sovjetskih narodov, da bi Združene države ubežale polomu, ki se ga toliko boje gospodarji «Times Heralda». Da, grožnja poloma visi dejansko nad ameriškimi monopoli in zato predlagajo vojno proti Sovjetski zvezi. A nobena napadalna vojna se še ni pripravila, ne da bi se kričalo o «nevarnosti pred napadom». Hitler je tudi kričal o «grozeči nevarnosti» s strani Sovjetske zveze, predno je sam napadel ZSSR. (Nadaljevanje sledi.j. K. FEDIN jih 5 daja Kremelj in njegovi P°111118 odločno odbija.» p Vsako ugibanje je nemogoč6'^! vrste je -napisal «Katoliški *IU( Si fašistom sila Margottija. prijaznega Z$' T K D E JM S & ^ »BI 61EU„ glava K *?' nau vsemi «koniiniormisti», ker mo buijsevisko partijo, I?6 tol«pl' V Ila». SlC.Ilk. L uiie v- 3 ora smo Oni prisiljeni oorav1^ ^ o cuiimh možganskih krcih. ^ ,ii p-j-vijoju v uaoitev.u pn>*‘“JS(lk j’11', cvekarijan. t akrat smo ga / LS ker se je razourn nad na®1- (| i* iskrenimi deinok1* „/ ua «**r*y ■=ar*.y leninizem, proletarski interna nzem ita.» Mi smo se seveda ^ Bh sftf BamČev;. J >'5 saii ali se hoče moroa stavljali kot branitelj zveze, ooljševiške partije Ti težki pojavi v giki in pameti, so nas priPr*v jjf* tega da smo svetovali obrne na sedaj še živetega "‘f.u"' Lenina sina sonca itd. v ski norišnici. Jasno je, da , primernejše, če se Babic »P «izvirne citate» ljubljanskega ^ ksa. imena pravega Mark" $ gelsa in Lenina se slišijo 0 v njegovih ustih kot pljunk1-^ „$!'' In glej, zares nas je Babi šali . / Na svojem kongresu je ®c b* \l gim rekel: «Z dosledno in uporno i,i< s p°>'V ideološko ter vsakodnevno^ kretno borbo proti politiki 1 C\P, biroja bomo lahko branil* |i" zem ter tudi Sovjetsko zV„-'i'e. prvo socialistično državo 0 „6"' tu. Kričanje je danes P°P VA jasno, da je antisovjetize®- t oni delajo, kar delajo drz jt' % partije Informbiroja in *arftiJ^f J™ bič se Je javno izpovedal* v samo vodstvo Boljševiške Pa pa na jasb^y Sedaj smo si — *--------lai- jj»- boljševiškc partije zganja P°Bji r čo antisovjetizem. Babič ljubljanskemu sinu sonca i» V IJUU1J4I13&CU1U aiuti 3UUV- -g ' . ksu v šoli, on si Je ta® Ly V — .—--n svoj «mar končno izgradil leninizem». / si: RI: **4 S Ul ho. C* v bN t? s v lu> s N v* V; ti *i v«* N v L, X S. ro. aia)»' nevi* i tuie * ta»' laž'-biv ! dO- i» ja ’ tobf* rve«1 i Vt zve ig i» dne upi®- risw jeli»' >a V' lai»1’ pre ki1® Tite obletnici rojstva "Goriškega slavčka„ ‘Doti,.. rn° je. da se na tem mestu ttiHjL010 velikega primorskega .... (nitj “Goriškega slavčka», pes-lV‘cl % oS‘h Prelepih gora in bistre *dU‘“»OD. Gregorčiča, ki se je ' Qktobru 1844 v Vršnem pod ^'Pton Gregorčič je bil dote d, ’ k‘ ie izšel iz priproste kmeč- opmi-z * , ®’ a , Jenie. In morda prav zaradi r je bil vedno z ljudstvom, nerPredmet ostrega napadanja iot|)n»aZurnevanje s stràni «višjih %uv#' ki ’f* n.®" KO®1'' v««' m18, mi®' n®v' zn.»1, •5' itfeif a ®3!' so takrat imeli vso Gregorčič je bil Nra^ren' ih je to kar je čutil v taj je boi .volilu Sh Kobaridu S t* * iati1 A A rJ se je Gregorčiču za casa sluzbuva-- in tu po zaslugi 'H. ^‘‘JUteljev, ki jih je tam m ^ Predstojnika mu je dobri ? ,yejih b'” ■ rt*: » NSlw* (Si ‘edaj je zapel lastne Pesmih: Lastavkam, a. Pastir in Nazaj MANDERJERJI S KOLONKOVCA Motiv s Kolonkovca Ko je prišla «novica» (nevesta) na novi dom so ji takoj dali v na--otroka in pa kuhalnico, nakar se je morala usesti na mah za «novico» naia» i pripravljeni stolček ob ognjišču ter pomešati s kuhalnico v loncu, kjer se je kuhalo kosilo ali večerja. Istočasno, ko je mešala, je morala spustiti neopazno v lonec srebrnik (denar). Omenjeni stolček pa je imej le tri dobre in trdne noge, četrta pa je bila napravljena iz «s rei ne» to je iz koruznega stebla ki se je zlomilo, čim se je nevesta vseola. Nato se je pričela slavnostna pojedina. Med pojedino je «ujči-na» krožil okrog mize skupno z nevesto. V roki je imel eno celo šunko katero je držal, kot bi bile citre, namišljeno je svirai ter pel naslednjo pesem: «Dejte, dejte v bugaj’ jme, naši novici, kar Ji gre, mladi novici, Židan trak, ~ stan babi, štrik za vrat». Zenitovanje je navadno trajalo vec um, včasih celo ves teden. Torej ni bilo, kot danes, ko se mladi pari po večini poroče zgodaj zjutraj, nakar pa odibejo neznano kam. Moda je pač moda in to celo pri ženitevanjskih šegah . . .! MILIVOJ DOLANC Mojmiru, a je moral končno le zapustiti svojo deželo. Mojmir je zavladal nad združeno Velikomorav-sko državo ki pa Frankom nikakor ni bila povšeči. Leta 846 je nemški kralj Ludvik napadel Moravsko, odstranil Mojmira in postavil na ■njegovo mesto njegovega nečaka Rastislava. Medtem je Pribina pribežal iz svoje domovine (833) k vzhodno-frankovskemu mejnemu grofu Rat-bodu, ki ga je predstavil kralju Ludviku, po čigar nalogu je bil Pribina krščen. Nastala so pa med Pribino in Ratbodom nesoglasja, zaradi katerih je moral Pribina bežati. Zatekel se je k sosednjim Bolgarom, odtod pa pozneje v Posavsko Hrvatsko tudi tu še ni našel miru in je ponovno moral iskati rešitve v begu. Končno se je le pobotal z Ratbodom in se naselil okoli leta 840 na močno zamočvirjenem zemljišču ob reki Zali, ki se izliva v Blatno jezero na njegovem južnem koncu. To zemljišče, ki ga je Pribina prejel od kralja v fevd, je tvorilo osnovo za poznejšo tako važno slovensko državno tvorbo. Z vztrajnim delom je Pribina s pomočjo priseljencev iz Karantanije in Bavarske izpremenil močvirnato gozdovje v rodovitno polje in bogate vinograde. Njegov u-gled pri Ludviku je postal tolikšen, da mu je letu 84i podelil ves dotedanji fevd v trajno last ter ga postavil za mejnega grofa Spodnje Panonije, ki je segala daleč tja do Srema in Fruške gore. Ves čas svojega vladanja je bil Pribina zvest pristaš kdalja Ludvika in odločeo pobornik salzburške cerkve ni se pa mogel sprijazniti z Moravsko. Ob koncu leta 860 so ga Moravani ubili; dali v boju ali zahrbtno, ni znano. Pribino je nasledil njegov sin Kocelj, o katerem pravi Fr. Gri-vec («Slovenski knez Kocelj»), da ga je oče Pribina «vzel s seboj kot svoj najdražji biser, ko je bežal pred Mojmirom». Na svojih potovanjih po Panoniji, Bolgariji in Hr-vatski je «nadarjeni deček že v zgodnji mladosti po lastni skušnji spoznal veliko razširjenost slovanskih rodov; budila se mu je slovanska in slovenska zavest» (Grivec). Sam se v neki listini imenuje «grof Slovencev, Kocelj po imenu». Kocelj je nastopil vlado v zelo burnih časih. Moravski knez Rasti-slav se je skušal rešiti frankovske nadoblasti. Istotako se je hotel osamosvojiti tedanji upravnik vzhodne nemške krajine Karlman, sin kralja Ludvika, ki se je leta 861 združil z Rastislavom proti lastnemu očetu ter pregnal vse mejne, grofe Karantanije in Panonije; med begunci je bil tudi Kocelj, ki je komaj prevzel svojo panonsko kneževino. Ze naslendje leto pa se je Karlman spravil s svojim očetom, a Rastislav je ostal osamljen. Kocelj se je vrnil na svoje kneževsko mesto v Panonijo. Toda Rastislav je bil «velik politik in trezen državnik» in «je želel Moravsko popolnoma pokristjaniti in cerkvene razmere urediti neodvisno od nemške države», obenem pa je «svojo državno politiko obrnil v slovansko smer» (Grivec). Ti razlogi so dovedli Rastislava do tega, da se je obrnil do bizantinskega cesarja s prošnjo, naj mu pošlje takega učitelja, «ki bi nam v našem jeziku pravo krščansko vero razložil». Bizaatinski cesar je ugodil Rastislavovi prošnji in začetkom leta 863 sta prišla na Moravsko brata Konstantin in Metod. Ze pred odhodom iz svojega rojstnega Soluna sta se Konstantin in Metod vestno pripravila na novo nalogo s tem, da sta sestavila Slovanom prvo abecedo in prevedla na slovanski Jezik bogoslovne knjige. Na Moravskem sta se z vso vnemo vrgla na delo. Toda tedaj so nastopili nemški škofje; Moravska je v cerkvenem pogledu spadala pod salzburško nadškofijo. Fran- dov cerkvenih knjig na slovanski jezik in zbiranje okrog sebe slovanskih učencev bodočih duhovnikov. Nastopi nemških škofov proti Konstantinu in Metodu ter njunem nauku je bilo tako zlobno da moremo čitati v staroslovanskem «Zltju Konstantina» ( Konstaninuv življenjepis) naslednje besede! «... ko TINE KOS - 'Knez Kocelj' pa je rastel božji nauk, hudič, zlobni 'nevoščljivec od začetka, ni trpel dobrega, ampak je šel v svoje posode in začel mnoge ščuvati. . . In začel se je (Konstantin!) z njimi (nemškimi škofi!) boriti kakor David s Filistejci. .. .» Tudi čitamo v neki sodobni salzburški listini, da je «neki Grk Metod po imenu, z novo izumljenimi slovanskimi črkami -na zvit način izrinil latinski iezik, rimski nauk in starodavne latinske črke in s tem pri celokupnem narodu ponižal maše, e-vangelije in božjo službo onih, ki so jo opravljali v latinskem jeziku». Celo nemški kralj Ludvik je posegel vmes: leta 864 je napadel Moravsko z vojsko in Rastislav se je moral vdati, predati talce in priseči zvestobo nemški državi. Razumljivo je, da so bili vsi ti dogodki znani tudi Koclju in ga čim dalje bolj približevali Rasti-slavu. Nedvomno ga je kot zavednega Slovana žalila trditev nemškga duhovništva, da je «bog samo tri jezike izbral: hebrejskega, grškega in latinskega, v katerih se spodobi slavo bogu vzdajati» (Zitje Konstantina). Salzburški nadškofje so sicer zelo pazili nad Panonijo, da bi odvrnili od nje vpliv Konstantina in Metoda, kar nam dokazujejo izredno pogosti obiski samega salzburškega nadškofa pri Koclju. Ko pa sta Konstantin in Metod leta 866 odpotovala v Oglej ter dalje v Benetke in Rim, da uredita moravske cerkvene zadeve, sta se na svoji poti ustavila pri Koclju, kjer sta gotovo prebila več mescev, saj jima je Kocelj dal 50 učencev, da jih izučita za klerike, kar nam dotf kazuje, da se je Kocelj tedaj konč-noveljavno odločil za slovansko bogoslužje, kar pa je pomenilo odcep od nemške cerkve in popolno zbli-žanje z Rastislavom. Na nadaljni svoji poti sta prešla Konstantin in Metod tudi naše kraje; Kocelj jima je dal spremstvo do meje svoje zemlje nekje med Mariborom in Celjem, odkoder sta potovala po stari rimski cesti preko Ljubljane v Oglej. Pot~"ju je torej vodila tudi preko tedanje Karantanije, kjer se je zaradi plemenskega sorodstva s panonskimi Slovenci že precej razvil vpliv obeh bratov. Zato je naravno, da sta se tudi v Ogleju in pozneje v Benet- foo suizuursK.0 nausKUUjo. r ran- |,„h . . kovska država in salzburški nad- Movanskéaa bogosS* naSp,,,tniki Škofi so se medsebojno krepko pod- sl0VanskeSa bogoslužja. pirali in videli v delovanju Konstantina in Metoda veliko nevarnost za svoje težnje. To posebno, ker sta oba brata bila znana «kot bizantinska domoljuba in diplomata» (Grivec), iz česar moremo sklepati, da je bila njuna misija ne le verskega, temveč tudi političnega značaja. Končno ne smemo pozabiti tudi ogromnega kulturnega pomena po Konstantinu sestavljene prve slovanske abecede, njegovih prevo- PREŽIHOV VUKANU SAMCRASINirr 'Ansu'r*J. *• dr.. ■v1** z„a služba V Rihembergu “H >rtia. “^botnega Grgorčiča !l Z Mdruiu68 .“‘abotnosti pa se Si- zei. 1 a še srčna napaka, pačila. Leta 1881 je , 0*$ Sortite» ’ nakar ie Dii t Ss Vr r,V na lažje it/ ‘| . tla. ; ba mu nrninl. zaprosil » v i:‘is6. -ver — »«‘je službeno V*' ie u 11111 Prošnja ni bila Sil « Drež. °D“ v začasni pokoj, S|3 ©vel večinoma pri pri-V Uge,nU v Gorici in Grun-8 teu' K» je bival v Lo- Birič je začel muzati z močno leskovo palico; pri vsakem udarcu je neKoiiko zategnil m po vsaKem udarcu je nekoliko premolknil ipreKiiiil): Ko je prvič primazal, seje zueui, ua se je palica prijela Metinega telesa m da ga vleče kvišku, pri drugem udarcu in pri tietjem se je videlo le še nalahno drgetanje mesa in kože, pri naslednjih udarcih, pa je bila goiota ze bolj podobna komaj vidno kipečemu testu. Do petnajstih udarcev se m izvil iz Mete še noben vzdih. Tedaj je graščinski gospod ustavil biriča. «Meta, ali se zdaj odpoveš'/». Ne da bi jih pogledala ,je iztegnila od sebe svoji roki, ,jih pomolila pred stol, da so se videle zaceljene brazgotine njenih ožganih dlani, ter rekla z glasom, ki je razodeval njeno trpečo, a odločno dušo: «Kako bi zatajila to, za kar sem že kri prelivala . . .» «Namaži jih še petnajst,» je velel biriču graščinski gospod. Birič je narezal še petnajst udarcev. Ti udarci je niso mogli niti tonko omehčati da bi se spustila v bolesten jok, kakor so njeni mučitelji pričakovali. Meta ni hotela tem trinogom pokazati, kako trpi, toda, kar je zatajila s samopremago-vanjem občutov, to je priznalo njeno teio, ki se je po slehernem novem udarcu začelo bolestno previjati. Njena zadnjica je bua ze prekrižana z debelimi, marogastimi klobasami, iz katerih je tam, kjer so se križale, brizgala prva kri. Meta je že drgetala od bolečine in iz ust ji je vrelo neko krčevito grgranje ... «Trideset» je naštel birič. Graščinski gospod se je nizko sklonil k Meti in pobaral: «Trdovratmca, ali si si premislila?» Jaz si nimam me premišljati. Ubijte me — ...» V tem kriku je bila obtožba, stud, izraz bolesti, sramote, gneva in zaničevanja, samo prošnja ne. To je gospodo še bolj razsrdilo. «Petnajst» je zavpil' gospod. Birič pa, ki se ni več zanesel, da bo Meta prenesla še nadaljnjih dvajset udarcev po isti plati, je predlagal, naj ji slečejo moderc, da jo pretepe po golem hrbtu in križu. Gospoda pa se niso hoteli plesti s prekladanjem mučenice niti gledati njenih oči; birič je moral še teh dvajset udarcev nacediti po spodnjem telesu. Pravijo sicer, da se je Meta začela biriču smiliti, pa je zategadelj prizanesljiveje mazal m skušal udarjati tja, kamor prej se ni dosegel; toda kljub temu je bila Meta ze skoraj na koncu svojih muci. Prejšnje sunkovito grganje se je spremenilo v pridušeno, zmeraj bolj globoko, bolj onemoglo hropenje. Birič je po petdesetemu udarcu vrgel palico na tla in se vprašujoče ozrl po svojih predstojnikih. «Meta, ali se boš zdaj odpovedala?» so gospoda poslednjič poba-] rali, pa tudi zdaj niso dobili drugega odgovora, kakor: «Končajte me .. .» Vprašujoč so se ozrli na Karnlčnika, ki se ves čas ni zganil z mesta. «Kaj naj storimo s tako trdovratnico?» «Tepite jo . . . tepite jo naprej!» je zalajal mož. Toda gospodje so bili pametnejši od njega in so videli, da ne morejo s tem nič doseči. Birič je prinesel veliko mokro plahto, v katero je zavil Metine razbite ude, ter jo položil na široko klop v pisarni. Kakor hitro se je spet Meta dobro zavedela, se ji je srce napolnilo z nepopisnim studom in sovraštvom do te skurne hiše m do vsega, kar jo je obdajalo. Vstala je po sili, četudi z velikim premagovanjem in se takoj napotila proti domu k materi. Ali ji je samopremagovanje vlilo to moč, da ni odšla osramočena, kakor so po navadi bežale iz graščine take grešnice, pač pa samozavestno in prežimo skozi Dobr-loves? Vsi, ki so jo videli, so se ji čudili. Graščinski gospod, ki je dal Meto pretepati, je po končanem prizoru rekel Karničniku: «Po mojih mislih ne more tu nihče preložiti. Ljubezen, ki prenaša take muke, je pregloboko zakorenijena, da bi jo kdorkoli mogel izruvati.» Karničnik pa je odvrnil: «Jaz jo bom». Meta se je s težavo zavlekla k materi in je teden dni prehitela v bajti. Medtem ji je mati toliko pocelila rane, da se je mogla spet odpraviti v službo — to pot nekam pod Peco. Mati je obdržala v bajti Gava in Gabra in življenje je teklo spet svojo pot. Karnice so z vsemi sredstvi skušale razbiti zvezo med Ožbejem in' Meto. Ker zgrda ni šlo, je hotel Karničnik doseči pri Ožbeju zlepa. Drugače je bilo v Rimu! «Papež se je zavzel za delo obeh bratov, ,‘ga odobril in dovolil slovansko bogoslužje ter pridobil Kostantina in Metoda za Rim in cerkveno politiko rimske stolice . . . Grk Metod v rimski službi naj bi stal na straži proti bizanstinski cerkveni ekspanziji v Podonavju» «Kos). Kostantin je v Rimu vstopil samostan z imenom Ciril, kjer leta 869 umrl. v je «Ožbej, sin! Ti veš, da si od našega rodu določen, da po moji smrti vadi» Karnice. Pot pa, po kateri morajo Karnice hoditi, m tako lahka, pomisli nazaj in vioel nos, ua živi na Karmcah nas rod, odkar se v izuoernvesi vooijo granine bukve. N tisi pradedje so ta svet izkrčili, si postavili tu gori ognjišče, odtod so razširili svojino dol do doline m gor do vrha Obirja Zato je bil potreben stoleten boj, Ogromni nubiani robovi naših brežnih njiv pričajo o tem, kolikokrat je bilo treba iti za merjascem, koliko oplazov je bito potrebno razkopati, preden so se mogle Karnice postavili na tako trdno podlago, aa kakršni stojijo sedaj. — listi, ki nam zavidajo, nas potuhtano opravljajo, češ, da je v starih časih neki Karničnik ubil svojega sosedu na Malih Karnicah, da je mpgel združiti oba grunta v Velike Karnice, kakršne so sedaj. Jaz ne vem, če je to resnica ali laž, toda če se je resnično zgodilo, je bilo Karnicam v korist. Ce hočeš kraljevati, moraš iti brezobzirno svojo poti — Tisti, ki se nas boje, nas imajo za trdosrčneže, za samobučneže. Dobro! Taki smo, kakršni smo in kakršni morajo biti tisti, ki hočejo živeti na Karnicah. Zato smo naše ognjišče ohranili do današnjega dae, zato nismo nikoli pred nikomur snemali klobuka, razen pred duhovno in posvetno gosposko. Zdaj pa naš rod lahko samozavestno zre raz Karnice po Podjuni, ! nadškofi ie T L ■*‘w*a,,31tr" seanaPKdaern!cahŽbdosle? Tl 'T*' kak”r I Moravsko.' Tel fXt se na Karnicah doslej še muce m ženil. Moran* ti povedati, da ne gre za posteljo, gre za Karnice! Karnice potrebujejo gospodinj, ki so ■našega duha, ki Karnice razumejo, ki čutijo v sebi to, kar čutijo vse Karnice, vsaka brazda, vsaka globača, vse sleme ... Tega duha pa Hudobivniki nimajo in ne morejo imeti. Ta rod — Hudabivški se plazi po globačah, kot da bi se črvi plazili; nakapljal se je iz neštetih' postelj, suženjski je in ne zna nositi glave pokonci. Hudabivniki niso Karnice ...» Karničnikov glas je bil proti koncu rahel: poznalo se mu je, da govori z globokim občutkom. Njegov sin je mislil, da je prišel čas, ko lahko odkritosrčno govori z očetom. «Hudabivška Meta je bila mlada in mislim, da bi se privadila na Karnice in na Karničnike. Vi tudi sami veste, da na Karnicah že dolgo ni bilo tako pridne iberžnice, kot je bila Meta». «Ali je tako težko razumeti, kar sera ti ravnokar razlagal? Ali je tako težko razumeti, da hudabivška žvot (rod) ne spada na Karnice? Ne toliko zategadelj, ker bi ji moral za balo še spodnjo janko kupiti. To navsezadnje ni odločilno. Odločilno je, da je taki žvoti tuje našf hotenje. Nadaljevanje sledi Medtem je prišlo leta 869 pod Rastislavovim vodstvom do velike slovanske vstaje proti Nemcem, katere sta se udeležila tudi Kocelj in bolgarski knez. S tem korakom se je Kocelj popolnoma odvrnil od Nemcev ter zaprosil papeža, da mu pošlje Metoda, ki je res še istega leta prisjiel v Panonijo in tu v temeljih spremenil cerkveno pripadnost Panonije s tem, da je s svojimi učenci in potom slovanskega bogoslužja in slovanskih knjig docela izpodrinil salzburške duhovnike in tudi sam salzburški naddu-hovnik na Kocljevem dvoru, nekak namestnik nadškofa je končno zapustil Panonijo, kar sta Kocelj in Metod spretno izkoristila. Metod se je namreč še istega leta ponovno odpravil v Rim, od koder se je vr-nil iP kot poglavar nove slovanske skih dežel od salzburške cerkve Je siedila se politična osamosvojitev Koclja, ki Je od tedaj (869) do leta 873 vladal panonskim Slovencem kot suveren vladar. Tekom te dobe Je bila Panonija glavno zavetje in ognjišče slovanske književnosti. Da so vsi ti dogodki šli nemškim cerkvenim in državno-političnim krogom na živce, je razumljivo, istotako pa tudi, da so eni kakor drugi skušali prav vse, da bi si zopet podvrgli nekdaj njim pripadajoče dežele. Najnizkotnejše njihovo dejanje proti Metodu je bilo nedvomno njegovo zapret je v ječo. tiREJSKl (Nadaljevanje sledi.* DUCE, DUCE, DUCE ...» — Se nam ni končalo zveneti v ušesih neumno tuljenje prisilno zgnaiaih množic za časa lašizma. Mussolini je dvignil roko ... in kot na znak je odmevalo tuljenje: «Duce, duce, duce .. .». V zlogovanju «oboževanega» se je izražala vsa mehanizacija, ki je začela od postrojenih in uvrščenih množic, pa do postrojenega in urejenega tuljenja. Vse se je vršilo kakor v stroju: Nikjer ni bilo nič pameti, samo kolesca in vijački in .. . mehanično vrtenje jezikov in čeljusti. M še minilo dolgo od tistih, za marstkjoga «zlatih» časov, a za nase lpudstvo nepozabno grenkih. A že se javlja nova zvezda, nov Duce, Fuehrer, pod imenom Titler, a okrog njega se ustvarja cela množica Gauleiterjev. Ponavlja se staro neumno tuljenje: «Heroj Tito, Tito-armija, Tito-partija, Tito-narod . . .» Tisti, ki niso znali slovensko so najbrž kričali po italijansko: «Duce, duce, duce . ., Duce tu sei tutti noi». Vendar se je premikanje mehaniziranih čeljusti in jezikov znatno izpopolnilo v primeri s fašizmom in nacizmom. Ustrojene čeljusti niso takrat mogle izgovarjati drugo kot samo ime enega samega duceja ali Fuehrerja. Titler pa goji tudi celo vrsto postranskih zvezd okoli svoje sončne svetlobe.. V Kopru se je ob priliki babi-čevske kongresne maškerade bleščala tudi zvezda z Babičevim imenom. Na «Kongresu» samem pa je često iz mehaniziranih čeljusti drdralo njegovo ime: «Babič, Babič, Babič . . . Tito, Babič, Tito, Babič». Skratka Tito in Babič «in tutte le salse». Pa naj se še kdo pojavi in trdi, da je titlerizem čisto navaden fašizem. Ali ne vidite silni napredek in izpopolnitev v čeljustni mehanizaciji. Za proizvodnjo tako raznolikih «sals» je bila potrebna mnogo višja stopnja postrojenih čeljustnih strojev. BABIČEVI «PARTIZANI»... Ze tri dni vlada na «Primorskem» uradno praznično razpoloženje. Ze tri dni padajo zapovrstjo sami naslovi na 8 stolpcev. Uredništvo «Primorskega» živi v stalni «ginjenosti» nad nezaslišanimi «odkritji» na Koprski cirkuški prireditvi. Nikoli se ni zbralo še na nobeni babičevski manifestaciji toliko patentiranih cirkuških klovnov, Toni-matov in drugih vAtolomnih političnih akrobatov. Sposobnost v najneverjetnej-sih kaprtolah so dokazali v enem letu že preko mere. V torkovi številki pa je «ginjenost» Primorskega (ki ima svoje globlje razloge tudi v polnjenju mošničkov dosegla nepričakovane višine). Naslov na 8 stolpcev se glasi: 80,4% vseh delegatov kongresa je sodelovalo v osvobodilni borbi. Na «kohgresu» Tocii-malov je govoril tudi v imenu «celice» Lo-njer Maks Spetič. On je bil za to nedvomno najprimernejši, ker ima obilne zasluge še iz časov duceja. Takrat je bil «segretario amministrativo del Fascio di L’atti-nara». Svoje delo je vršil vestno in požrtvovalno, saj je bila tega vredna «velika stvar», ki ji je bil predan. Tako je živel «sjpoštova-ni» g. Spetič v cerkveni in oblastveni milosti do 1943. leta, ko je padel proti vsem njegovim pričakovanjem in upanjem njegov veuki «duce» in fašizem to je korito iz katerega se je hrami. Nepričakovani dogodek ga je nedvomno iznenadil, prestrašil, spravil v težke skrbi in nevarnosti. Zato je temeljito pohitel da odstrani vse kar je bilo v arhivih «lascia» in je po padcu fašizma zato ves arhiv takoj sežgal. segretario amministrativo Spetič pa je šel tudi v partizane, tam je bil točno 3 dni. Vrnil se je ker ga je «bolela noga». Tako je preživet ostalo razdobje NOB doma. Na osnovi lake «dostojne» karakteristike je Spetič nedvomno zaslužno nastopil na «kongresni maskeradi» Babiča. Hoteli bi le vedeti, če je on tudi vštet v onih dl),4% o katerih govori Primorki in ali je nastopil v obleki «segretaria amministrativa»! EDINO TO JIH SE LOČI. . . Veliko je razburjenje med «poštenjaki» Babičevega tabora, (ker mn delajo iz samega «idealizma») proti hudobnežem, «kominformi-stom». Da je «Vidali agent inteligence servicea» to je že skoraj pozabljeno, tudi ze ni več skoraj aktualno, da sodelujejo kominiormisti z anglo-amenškimi imperialisti. Danes so kominfor-misli fašisti, vojni hujskači itd. Danes ne bi bilo več primerno pisati o vezeh kominformistov z angio-ameriškimi imperialisti. A zakaj? Naslov na 9 stolpcev «Trieste cera» (ki je plačana od Babiča) nam vse jasno razloži: «L'unica divergenza fra noi e gli Alleati: In famosa proposta del ŽU marzo 1948». Zdaj ve torej vsak, kaj «še edino loči» Babiča od anglo-ameriških imperialistov. Kar namreč piše «Trieste-Sera», to piše z Babičevim odobrenjem. Ni več nobenih globljih in bistvenih sporov, ki bi ločili titovce od imperialistov, sedaj gre še samo za to kako bi si razdelili grižljaje. Tak «grižljaj» bi naj bilo tudi naše ozemlje. V pripravah na javni in uradni prehod v tabor imperializma se je torej končalo babičevsko čvekanje o «imperialističnem agentu Vidaliju» in o vezeh kominformistov. Ko je tat eno leto kričal: «Držite tatu!» je pomislil da ga sedaj več ne more nihče obdolžiti tatvine, ker da je vse pozabljeno. Vendar podcenjuje Babič pamet naših ljudi in precenjuje svojo. Prvi poskus verskega ustrahovanja na našem ozemlju NEKRŠČANSKI UKREP JE OGORČIL LJUDSTVO Openski župnik odrekel cerkvene obrede - Kljub temu se je ljudstvo množično udeležilo pogreba tov.ce Škrlavaj - Sledijo ogorčeni protesti proti cerkvenim oblastem - V . kednju se je 4vršil pogreb župnika Macarola - Ljudska solidarnost do priljubljenega župnika Preteklo soboto se je vršil na Opčinah pogreb tragično preminule tov.ce Marije Škrlavaj. Tov. Skrla-vaj, ki je bila požrtvovalna članica ASIŽZ in drugih demokratičnih organizacij je bila zaradi svoje doslednosti, poštenosti in požrtvovalnosti zelo priljubljena med vsem prebivalstvom. To je tudi pokazala tako odločil škof. Na našem ozemlju je to prvi poskus ofenzive Vatikana proti demokratičnemu pokretu in delovnemu ljudstvu sploh. Ta poskus, ki je klavrno propadel, predstavlja dejansko pomoč in odkrito jpodporo, ki jo daje Vatikan imperializmu in vsem tistim silam, ki s svojo pre- velika udeležba ljudstva pri njenem tisovjetsko in protikomunistično po- Pogreba tov. Marije okrlavaj z Opčin se je udeležila velika množica ljudstva. pogrebu, ki so se ga udeležile vse demokratične organizacije ter godba iz Trebč. Veliko ogorčenje pa je nastalo med vsemi prebivalci, ko so zvedeli, da je openski župnik odklonil cerkvene obrede, kakor tudi prenos krste v cerkev. To nekrščansko de- litiko pripravljajo novo vojno. Njihovo geslo «križarske vojske» proti komunistom ni nič drugega kot zakrinkala vojnohujskaška politika, ki stremi za tem, da z uničenjem naprednega in demokratičnega tabora zagotovi nadoblast v svetu silam reakcije in propadajočega raz- janje je izvršil, ker je bila pokoj- i reda izkoriščevalcev. niča članica Komunistične partije, j Zato je povsem naravno da je Fri tem se je sicer izgovarjal, da je ] postopek izzval med vsem ljudst- ALI USTVARJAJO VOJNO PSIHOZO? Vojaške vaje povzročajo škodo edino le našim kmetom so vo- ICmetje nubrežioskega okraja ponovno zelo razburjeni zaradi jarkih vaj, ki jih te dni izvajajo okupacijske vojaške edinice po travnikih in cestah. Vojaški tanki rušijo brez vsakega obzira bodisi obcestne kakor tudi druge mejne zidove. V Križu so v ponedeljek zvečer celo zaprli cesto ter tudi tam porušili obcestni zid. Po dnevu in pomoči se sliši streljanje vojaštva, ki se «marljivo» vežba, seveda v škodo našim kmetom, ki nimajo niti po štirih letih kar se je končala vojna, miru pred vojaštvom in vojaškimi manevri. Vojaške vaje pa so bile obenem vzrok težki nezgodi, ki se je dogodila v ponedeljek. Tov. Škrk A. iz Trnovce se je vozil s kolesom po cesti, ki pelje v Sempolaj. Nenadoma pa je pridrvel vojaški avto, ki ga je podrl. Pri tem je dobil tov. SkrK težke poškodbe na roki, kolo, pa je avto popolnoma polomil. | Skrajni čas je, da se preneha s 1 temi vojaškimi manevri, ki povzro-cajo našim, že itak revnim kmetom, občutno škodo. Ali je morda namen teh manevrov, da se ustvari tudi na našem ozemlju nova vojna psihoza? RADIO TRST II samo za titovce in belčke 'Te dni smo prejeli dopis, ki ga v celoti objavljamo: «Ker sem vneti poslušalec radia in ker ljubim resnico, ne morem tr- peti, da se dogaja tako groba krivica tržaškim prosvetnim organizacijam od navadne vaške kulturne družine pa do obnovljenega Ljudskega odra. Iz tedenske rubrike «Tržaški kulturni razgledi» ki jo oddaja radio Trst II. vsak petek, bi izgledalo, da deluje na Tržaškem ozemlju le titovska laži Prosvetna zveza oziro-1 Va, ma njeno gledališče. Dobro mi je zano, da so v Sv. Križu pri Trstu, v Dolicii in na Opčinah prav dobre kulturne skupine, torej take, ki so zmožne uprizoriti tudi težja dela, kot je n. pr. Finžgarjeva «Naša Eri» ali «Domen». Da o Ljudskem odru sploh ne govorim. Čudim se, da morajo biti celo na radiu Trst II. «kulturniki» s tako kratkim razgledom, ali pa da so tako idiotski, da zamolčijo i kulturne skupine i ocene njih nastopov. Sicer pa izgleda, da je postala celo radijska jpostaja, vneta propagandistka titovskih «kulturnikov», ki jim predseduje nekdanji četnik Drago Pahor. Morda pa manjka gospodu uredniku podatkov o prireditvah, ki jih uprizarjajo ljudske kulturne skupine. F Pred nekaj časa je bil objavljen v «Delu» članek, kjer je bilo stavljeno vprašanje, ali je radijska postaja Trst II. samo za «belčke». Ce bi radia ne poslušal redno, bi morda verjel temu, a ker je drugače, sem prepričan, da pe radio Trst 11. v službi titovskih agentov, ki se skrivajo v Trstu pod plaščem slovenske prosvete». vom veliko ogorčenje proti tej vatikanski sovražni in protiljudski politiki. Skupine žen so izrazile openskemu župniku svoje upravičene proteste zaradi takega postopanja, ki nima ničesar skupnega z vero. V ponedeljek popoldne pa se je vršil v Skednju pogreb tamkajšnjega župnika Macarola. Tudi t®8a 2al-nega sprevoda se je udeležila nepregledno množiča ljudstva. Značilno je da so se pogreba udeležili komunisti in vse ostale demokratične organizacije, ki so podarile tudi številne vence. Sodelovala je tudi godba naših prosvetnih društev. Na grobu sta se dva tovariša s preprostimi in galjivimi besedami poslovila v imenu vsega prebivalstva od priljubljenega pokojnika. S svojo plebiscitarno udeležbo je ljudstvo izkazalo globoko spoštovanje in ljubezen do tega človekoljubnega cerkvenega predstavnika. S tem je tudi dokazalo, da zna dobro razlikovati resnične predstavnike cerkve, to je tiste, ki niso skrenili s poti Kristusovih naukov marceč so, kot je to delal pokojni Macarol, vedno pridigali in se tudi držali verskega načela medsebojne bratske ljubezni in miroljubnosti. Ta dva pogreba in plebiscitarna udeležba širokih ljudskih množic pa naj služijo cerkvenim oblastem kot nauk za njihovo bodoče postopanje napram komunistom in demokratom na splošno. Nekrščansko postopek openskega župnika je dokaz, da se Vatikan, z verskim ustrahovanjem ljudstva vrača k srednjeveškim in mračnjaškim metodam, ki jih je uporabljala takratna cerkvena nadoblast. Vse ljudstvo, ne glede na narodnost ali politično prepričanje je postopanje openskega župnika ostro obsodilo. S svojo udeležbo na po-1 grebu tov.ce Škrlavaj pa je poka-, zalo, da ga ustrahovalne metode Va-1 tikana ne strašijo. Ta vatikanska politika mračnjaškega verskega I ustrahovanja je tako jasna, da je cerkvena gosposka ne more več prikriti niti z raznimi verskimi načeli, ki dejansko nimajo nič skupnega o katoliško vero. Demokratične organizacije iz Skednja se tem potom zahvaljujejo vsem tistim, ki so prispevali za nabiralno akcijo pok. župnika Macarola. Nabranih je bilo skupno 37.775 hr. Od te vsote je bilo izplačanih 6000 lir za venec. Preostali znesek 31.775 lir pa je bil, na željo ljudst-izročen Kovačič Frančiški, ki je požrtvovalno skrbela in pomagala pok. župniku Macarolu. Navedena vsota 37.775 lir je bila nabrana potom naslednjih tovarišic: Kocjančič Pavla in Dora Pronti lir 7.250, Pobega Ortensia, Ota Justina in Godina Angela lir 7.535, Canciani Malvina in Carlet Severina 8.698, Miklavec Fani, Mikali Kristina in Ražman Antonija 9790, Rupnik Antonija 4.452. Titovci ovirajo šolstvo v Škofijah Brez dvoma se vsi Slovenci zavedajo važnosti, da obiskujejo slovenski otroci slovensko šolo. Babičeva klika pa očividno ni tega mnenja. V Škofijah (cona A) obstaja jo obiskujejo otroci s Škofij, ki spa-namreč slovenska osnovna šola, ki dajo v cono A. Logično bi bilo, da bi v to šolo zahajali tudi otroci s Škofij II., ki spadajo v cono B; s tem bi omogočili redni razvoj te šole in bi obenem prihranili otrokom iz Zgornjih Škofij 3-4 ure hoje do šole v Lenardih. Zc lansko leto so oblasti cone B pokazale popolno nerazumevanje dó lega vprašanja. Vse otroke, ki bivajo Skofijan II. so enostavno prisili, da so se morali vpisati v šolo v Lenardih. S tem so pa zaradi pomanjkanja učencev onemogočili otvoritev V. razreda osnovne šole v Škofijah. Letos se ponovlja isto. Babičeva klika, ki jo pri nas vodi znani Humar Jernej je prisilita vse otroke cone B k vpisu v šolo v Lenardih, dočinri primanjkuje učencev za šolo v Škofijah. To so vam dosledni borci za obstoj naših šol! Njihovo delovanje pa je obenem neposredna pomoč italijanskemu šovinizmu, ki trdi. da imamo Slovenci cone A na razpolago preveč šol. Vso podporo demokratičnemu tisku «Stalingrad» je dal 347.954 lir LJUDSKI ODER - TRST Ruža L. Petelinova ZAROMIL pravljica o Krasu v 4 dejanjih Predstava : NA OPČINAH v dvorani Prosvetnega doma nedelja, 16. oktobra ob 16. uri VSTOPNINA: Sedeži Stojišče : 150 lir 100 lir 50 lir odrasli otroci . . P .S. : Na sedež ima vsakdo pravico vzeti po enega ótroka. Predprodaja vstopnic: v Ljudskem domu na Opčinah Tekmovanje posameznih okrajev i v okviru «Meseca tiska» se še vedno nadaljuje. Iz te širokopotezne akcije, ki je dosegla zadovoljive uspehe, bodisi iz političnega in finančnega vidika, se je porodila cela vrsta pobud in to v mestu kakor tudi na deželi. Znatno se je povečala in izboljšala prodaja demokratičnega časopisja. Toda v tem pogledu niso bile izkoriščene vse možnosti, ki še obstajajo. Brez dvomna je, da mora ostati to kot trajna naloga in dolžnost vseh demokratov ki bodo na ta način konkretno podprli možnost obstoja našega tiska. «Delo», «Unità» in «Lavoratore» morajo prodreti med najširše ljudske sloje. Uspehi, ki so bili v tem pogledu do sedaj doseženi so nam porok za nadaljni razvoj demokratičnega tiska. _ V nabiralni akciji za sklad "tie-, mokratičnega tiska je še vedno na ] prvem mestu V. okraj — Sv. Jakob, ki je dosegel visoko vsoto 347 tišoc 1)54 lir. Sledijo Milje s 330.266 lir. V večji razdalji pa sledijo: IV. okraj s 195.578 lir, I. okraj 186.658, II. okraj 176.557, VI. okraj 160.330, Vil. okraj 129.670. Za temi pa III. okraj 98.624, VIII. okraj 49.704, IX. okraj 39.000, X. okraj 25.727 in XI. okraj 4.150. Poedine vasi nabrežinskega okraja so prispevale kakor sledi: Salež 5.80, Nabrežina-center 1.810, Gabro-cev 3.000, Samatorca 1.422, Godba iz Križa in ASIZZ 4.000, prebivalci Križa 7.733. Na pobudo okrajnega komiteta VI. okraja lir 8.229. Celice KP VI. okraja so nabrale naslednje vsote: Celica Rumič 14.679, Plesnik 10.635, Gerlani 4.829, celica 3 heroji 2.978, Macarol 2.610, Kolonkovec 2.365, Paoli 800 I. maj 410. Zaradi pomanjkanja prostora smo navedli le nekaj podatkov; prispevkov in pobud bodisi posameznikov, nešteto. Podpora demokratičnemu celic, organizacij in skupin pa je tisku je postalo najširše geslo med demokrati v mestu in na vasi. To je najboljši odgovor vsem provokacijam titofašistov in njihovega strupenega časopjsja v službi imperializma. Sestanki v nabrežinskem okraju Okrajni odbor SIAU z Nabrežine organizira vrsto sestankov na kate-rib bodo občinski svetovalci SIAU obravnavali važne občinske proble- ZGODOVINSKI DNEVI 15. 10. 1844 se je rodil pesnik ginu# 26. Gregorčič, umrl pa je Ì906. », 15. 10. 1946 se je zaključila Pa‘ mirovna konferenca. j 18. 10. 1869 je umrl v Kranju Pe in pisatelj Simon Jenko. * ^ sa študija se je preživlja1 ^ pendijo in z zasebnim P° Ob: vanjem. Njegove pesmi S° boko otožne in nežne kaj tK pristen izraz doživetja. neje izvene ta čustva v 6j jenkah» in v «Obrazih#- ^ njegovih najbolj dovršeni» niških ciklov. * , 10. 1931 je umrl slavni iz» Thomas Edison. (erft 10. 1943 se je pričela ko ca zunanjih ministrov j n Danes, 15, t. m. ob 20. uri: Nabrežina postaja (na sedežu S. I, A, U.), govori tov. Mario Blason. Nabrežina - kamnolom (pri tov. Sulčiču), govori tov. Ado Slavec, Devin (na dvorišču tov. Mervec), govori tov. Gratton Ferruccio. Praprot (sedež SIAU), govori tov. Rukin Ferdinand. Jutri 16. t. m.: Cerovlje (pri tov. Knez Mariji), govori tov. Ado Slavec. Prečnik (sedež SIAU), govori tov. Radovič Danilo. OPOZORILO Z. D. T. V. Osrednje tajništvo ZDTV STO naznanja vsem včlanjenim društvom, da dnevnik «Il Corriere di Trieste», kljub temu, da je bil že pismeno opozorjen še vedno imenuje ZDTV organizacijo z nepooblaščenim pseudonimom. Zaradi tega, ne bo naše tajništvo odse-j naprej dostavljalo uredništvu omenjenega lista več nobene objave, zaradi česar je odslej smatrati vse vesti ki bi jih ta Ust objavil o delovanju naše organizacije za neveljavne. Osrednje tajništvo ZDTV STO ob tej pr 'iki poziva uredništvo Us. «Il Corriere di Trieste», da se v bodoče posluži drugega naslova pri poročanju omenjene pseudo organizacije. V nasprotnem slučaju bo padla vsa odgovornost radi moralne in materlelne škode ZDTV STO na uredništvo Usta samega. Tajništvo ZDTV STO 20. ZDA in V. Britanije v ‘V1 p 10. 1944 grad. je bil osvobojen RADIO TRST II. 8.30 Slovenske Nedelja: h.uu oioveu».^ - j{,; igra na harmoniki Marij »a a ^ U'mtiHislrn riddai HI 13 Gl®S J sveta. Kon*, J*»» “u g >i( 6S \ in jfi* Si t,izk i," „ fr; v01 Kmetijska oddaja; 13 željah; 14.3 Sprehodi po našem Podez^ z t> C“' 1 To kar vsakdo rad posluša; » g, di rodno pesmijo po Sloveniji. ^ Pr; dijski oder; Moliere: «Nam bolnik» u# Ponedeljek: 13 Priljubljene 5 «flit be čeških in poljskih skl»®» 0 Vr' 18 Komorna glasba; 19 Gosp» ska oddaja; 20.10 Slovenska = rovska glasba; 20.30 Okno 21 Giacomo Puccini: opera v 3 dej. ^ ■k m ki >da C" Torek: 13.30 Iz glasbene ^„#1^ niče Franza Schuberta; 18 v yit F Debussy: Preludiji; 20 Pevsk1 jpii cert tenorista Dušana Peri0^c\if ^ $ "> 1; ;R“, klavirju profesorica Mirca S®8,; 'lili va; 21 Vzori mladini: Jožef j6, !,l! Sl v izumitelj ladijskega vijaka. Sreda: 13 Glasba po želj»11' u .'#a Komorna glasba modernih s u , "t i teljev; 19.15 Glasba raznih n-- ^ v 20 Iz slovanskih oper; 20.3® |f JjJdvsg v svet; 21 Razgovori pred m** «( Anj nom; 22 Evropski obnovitveni n‘ Sto 21.10 Simfonični koncert. jiftlUati Četrtek: 13 Slovenske naÌ|ji'©'lV pesmi igra na harmoniki ” |fl *taj | Sancin; 13.15 Iz skladb skla I Ijev dunajske klasike; 18 GlaSg|f|]:% predavanje; 19 Slovenščina *a jPm V» - TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Grafiki so slavkali Sindikalno gibanje kovinarjev zajema vse tovarne - Učitelji osnovnih šol pričeli agitacijo Na sindikalnem polju beležimo v tem tednu 48-urno stavko grafikov ki je trajala od torka pa do četrtka. Borba delavcev te stroke ni zajela samo našega ozemlja, marveč je razširjena na vso italijansko republiko. Stavkali so kompaktno vsi delavci grafične in kartonažne industrije. Zaradi stavke niso izhajali časopisi dva dni. V Milanu in Benetkah pa se stavka nadaljuje, Borba grafikov pa nikakor ni končana s to 48-urno stavko, marveč se bo gotovo poostrila, v koli-| kor ne bi delodajalci pristali na upravičene zahteve delavcev. Predvideva se možnost, da bodo grafiki v prihodnjem tednu jxinovno povzeli še ostrejše akcije, ki bodo prisilile industrijce da odstopijo od svojega trdovratnega stališča. Vzroki agitacije grafikov so izključno ekonomskega značaja, ki se nanaša na povišanje plač. Ta zadeva se po krivdi industrijcev zavlačuje že od aprila meseca, ko je zapadla delovna pogodba te stroke. Agitacija kovinarjev se je razširila po vseh tržaških tovarnah, vendar pa ni še zavzela konkretne oblike. V kolikor izgleda, so med obema sindikalnima organizacijama v teku predhodne diskusije za enotno sindikalno akcijo, Te dni se je pričela agitacij^ učiteljev osnovnih šol, ki so ogorčeni zaradi nekaterih ukrepov šolskega vodstva. Ti ukrepi so bili namreč podvzeti ne da bi se šolsko vodstvo predhodno posvetovalo z zainteresiranim učiteljstvom. Med strankami se sicer vodijo pogajanja, ki pa niso do sedaj obrodila nikakega pozitivnega uspeha. Dramska skupina iz Doline priredi danes 15. t. m. ob 20. uri v dvorani P. D. «Škamperle» pri Sv. Ivanu Jurčičevo dramo « D O M E N » Cene ljudske. pade proti Komunistični partiji. V svojem nagovoru je skušal prikazati, da je bil pokojni tov. Komar «zapeljan» od K.P. in zato ni, hodil v cerkev, ostal pa je vseeno dober kristjan, i.t.d. Slični izpadi proti komunistom so prešli že v meso in kri raznim cerkvenim predstavnikom. Toda oni očividno pozabljajo, da ni Partija kriva če se verniki oddaljujejo od cerkve; nasprotno je temu kriva ravno vatikanska politika, ki uporablja vero in cerkev za svoje posvetne namene v podporo razredu izkoriščevalcev delovnega ljudstva. vence; 19.20 Glasba iz baie1"1^^ v Pevski koncert sopranistke din?; 20.30 Okno v «vet; 21 It>L>l|i oder: Aliami Martin «Verigi |"»ce muntična igra v 3 dejanjih- .gjiLW Petek: 13 Glasba po željah- J % 0 pod vodstvom Oskarja 20 Slovanska zborovska 8laSba' Okno v svet; 21 Mojstri be NVj 21.30 Modegt Musorgski: Slike j, stave; 22.30 Južnoameriška t l/tilj ( glasba. gn|| MOSKVA . / >1 (V' srbohrvaščini) čas: , j ||l,i(( dol. 19.72; 25.08; čas 16.00 v8 V M 0 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.98: f P val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; éaS val. dol. 25,08; 30,80; 30,9®i .ji 280,9; čas 21.30 val. dol. 25,0«. 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 V#1 377,“, m s N «i ti 4 V > N 'n IZ oEMPOLAJA Na predvečer občnega zbora SHPZ je Ljudski oder otvoril svojo zimsko sezono s preavljično igro o Krasu v štirih dejanjih «Zaromi-lom». S tem je Ljudski oder hotel podčrtati važnost in pomeno mladinske igre in nieno vlogo pri vzgoji mladine in vsega ostalega slovenskega ljudstva sploh. Ruža Lucija Petelinova je zajela v to otroško igro globoko zakoreninjeno ljubezen pj-imorskega ijud-va do svoje rodne zemlje do svoje-svojega Krasa. Nakazala pa je istočasno tudi vso njegovo borbo za življenski onstanek, za kruh; borbo človeka s seboj, proti mračnjaštvu j in vsem slabim silam. I Glavna vsebina te igre je borba Zaromiia skupno z -njegovim dedkom proti zlu, ki ga je pisateljica poosebila v kraški burji, ki neusmiljeno piha po naših kraških planjavah, jemlje iz ograjenih kraških njivic še tisto malo zemlje, ki si jo je moral kraški človek nanositi, potablja na morju velike parnike in ladjice ubogih ribičev. Dedek pa s pomočjo vil in sivobradih ška-tov — dobrih bitij, ki žive po kraških jamah, premaga zlo, to je burjo. Poleg tega, da je Petelinova v tej otroški igri imela pred seboj glavno misel borbo dobrega proti zlu, v kateri, zmaga dobrota, ljubezen in j pravica ter ljubezen kraskega človeka do svoje rodne grude, pa je zelo lepo -nakazala in tudi rešila važen problem Krasa: kako odpo-moči, da ne bo burja uničila kmetom še tisti malo pridelka, ki ga z veliko težavo pridelajo. Jušto Košuta je to zamisel pisateljice dobro izpeljal in se popolnoma držal načela Stanislavskega, da je treba za otroke igrati prav tako kot za odrasle tn celo bolje. VL'| UDSK1 ODER/ STOPA V DRUGO SEZONO Krstna predstava «Zaromiia» Res je pa tudi to, da so otroci dober oderski material in da je treba z njimi je vztrajno delati. Zaromil je ugajal ne samo otrokom, marveč tudi odraslim. Glavno vlogo Zaromiia je igral Edo Milkovič, ki je svojo nalogo dobro rešil. Podal je neprisiljen čal s svojo naravno igro prav vsakogar. Dedka Se podal Justo Košuta s svojo rutinirano igro. V neka-rih trenutkih bi od njega pričakovali več otroške prisrčnosti, ki pa jo je včasih zelo težko dojeti. V splošnem pa je bila njegova igra zelo dobra in močna. Po- S tem seveda ne mislimo podcenjevati njene umetniške sile pri drugih vlogah. Vera Košutova je v Bisernici prepričljivo in doživeto podala vodnico kraških vil. Prisrčni so bili tudi palčki, ve-ternice, Potepinček, ki so s svojo igro navcjušili gledalce. Al. Gerlanc pa je s svojo vlogo činčigaja pono- • no dokazal močno razvit odrskT talent. V. B. TUDI PRI POGREBU izpadi proti komunistom Pretekli teden se je vršil pogreb tov. Marjana Komarja iz Ricmanj, žrtve prometne nezgode. Pogreba so se udeležili polnoštevilno vaščani iz Ricmanj in so-seamh vasi, člani celice KP in komunistična mladina, katere je bil| pokojni elan. Ker je bilo zabranje-no govorniku, da bi se poslovil od dragega pokojnika, nas je komunistična mladina iz Ricmanj naprosila, da objavimo besedilo govora,! kar ji prav rade volje ustrežemo: «Ob odprtem grobu se s lužnim srcem poslavlja mladina od tebe, ki te je kruta usoda tragično iztrgala iz naše srede. Bil si nam dober, zvest m odkritosrčen tovariš. Tvoja izguba je napravila v naših vrstah nenadomestljivo vrzel. Ni tolažilnih besed, s katerimi bi potolažili tvoje starše, ki se morajo ločiti za vedno od tebe. Naj jim bo v tolažbo, da odhajaš od nas kot Občni zbor prosvete ivue u. t. m, je prosvetno uru-štvo iz tiempoiaja «Zarja v svobodi» imelo po aoigem času svoj občni zbor. btaro vodstvo, ki je bilo sestavljeno po večini iz uničevalcev napredne prosvete je sklicanje odnašalo ker je veaelo, da svojemu članstvu lahko prinese le žalostno poročilo o svojem delovanju. Zaveoajoc se svoje odgovornosti so oabicevi pristaši objavili v «Primorskem anevniku» notico kjer je razvidno, da hočejo občni zbor skrajno odnašati in obdržati svojo pozicijo na vodstvu. Napadajo demokrate, da hočejo po sili imeti občni zbor iz namenov ... (ki jih pa ne pojasnjujejo) in da hočejo, da volijo tudi člani, ki niso plačali članarine, za kar pač pada krivda edino le na vodstvo ki se za to ni zanimalo. Zavedajoč se svoje krivde je predsednik zapustil dvorano z motivacijo, da občnega zbora ni skli- 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 23.30 val. dol. 25.08; 30,801 31 280,9; 377,4; čas 01, val. dol-30.96; 280,9; 377,4. . o», Razen tega vsako nedelj0 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. r (V slovenščini) čas; l8-*8.fiT Vn dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.81 'J čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.86: An, 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,8°:1 F'Iji 280.9; 377.4. {»fhifc (V 21.00 makedonskem val. dol. jeziku) 25.08; 30.801 '-S. , dol. 30.80; 30.86- s« s 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 377-“yH 36; lii 00.30 val 377.4. SOFIJA .« (V srbohrvaščini) čas: l8-* ((f| dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol 38 zen ob sredah in nedeljah)-(V makedonskem jeziku)^») r,01 5*t> 20,45 val. dol. 391 (samo in nedeljah). PRAGA , „ (V srbohrvaščini) čas 8' val d«1 dol. 31,4; čas 16,30-17 V slovenščini) čas 17-17,1, 49,92; čas 17,15-17,45 val. A (V srbohrvaščini) čas . r|lil ......... — ------ -----f— vai. ao. zoti.a; cas: 11 uu - , «■ ». - članstva, ki ima po pravilih pra- do, 549 5; čas; 17 45 do 18, V ^1 Jt ----- r,. -- ■ dOl'j„l4'*1i 1 t vico, da to stori. Za -njim so odšli le nekateri podrepniki. Občni zbor je pa mirno potekel. Tov. Košuta je prinesel pozdrav v imenu Pripravljalnega odbora ljudske prosvete in članstvo si je izvolilo novo vodstvo ter delegate za občni zbor SHPZ. Na koncu je tov. Košuta recitiral še nekaj pesmi ki so zelo navdušile prisotne. lik kraskega fantiča, ki je jokal s svojim dedkom, ko je zaradi ljubezni do kraške zemlje premagal strah in odšel z burjo v njen kraški grad. Prav tako prisrčno pa se je smejal s svojim ljubljenim kozličkom, ki ga je igral Ugo Gorella. Njegov kozliček Dolgobrudec je bil tako prisrčno podan, da je preprl- dal je močan lik kraškega človeka, ki se bori proti vsem, da obrani svojo zemljo. Burjo je zelo dobro ponazorila Zorg Jugova, ki je s svojo igro in s kostimom popolnoma prepričala. Zori Jugovi pristajajo take igre. Na tem področju bo Imela veliko In iiroko polje pred seboj Poleg pevskega zbora, ki tvori I skoraj povsod jedro in je zrcalo de-1 lovanja vsakega kulturnega društ-va in dramske skupine, ki odraža ljubezen Slovencev do odra, je dolžnost vsakega odbora naših društev, da ustanovi dobro knjižnico in ‘organizira inte-nzivno izposojevanje knjig. Pevci in dramski delavci večkrat mislijo, da so napravili svoj kulturni doprinos, s tem, da so se udeležili ene ali dveh tedenskih vaj, ne zavedajoč se enostranske izobrazbe, ki jim nudijo zgoraj omenjene panoge. Hujše pa je za ostalo članstvo, katero brez knjižnice, prispeva na kulturnem polju samo s člansko izkaznico. Uspeh knjižnice same pa je odvisen od dveh važnih faktorjev či-niteljev. Brez knjig in knjižnice,"'a brez obilo in dobrih knjig ni dobre knjižnice. Tej pa je potreben dober in marljiv knjižničar, On je Društvene knjižnice tisti, ki mora organizirati izpostave in imenik knjig na vidnem mestu; on mora ob vsaki priliki propagirati čitanje in vedno mora tudi poznati vsestransko vsebino knjig in kar je že težje tudi povprečno izobrazbo čitateljev. Postopno čitanje od lažje razumljivih do globjih vsebin vzbudi pri začetnikih zanimanje. Kdor težko obvlada jezik ne more čitati Cankarja, zato pa so Jurčič, Stritar tisti, ki odpirajo pot Gregorčiču, Prešernu in Cankarju samemu. Kjer ni na terenu dovolj dobro izranih knjig, odpomore inicijativa, ki dobrega knjižničarja dovede do bratskega društva za medsebojno Izmenjavo knjig. Zimski večeri ne smejo več mimo, da bi ne dosegli tudi na tem polju uspehe. Knjiga mora zamašiti vrzel med delom in spanjem; ona je smrtni sovražnik dolgega časa in spet ona mora odvrniti našo mladino od slabe družbe. Naj nikdo ne misli, da so bile gori omenjene vrste vržene kar tako in da se ni upoštevalo težkoč, ki jih imajo prosvetna društva v tem oziru. Knjig je malo v društvenih omarah, ker nered in premala važnost ki se je polagala na knjižnico je dovedla do tega, da je večji del knjig razkrojljen. Društvu, ki deluje, naše ljudstvo ne bo odreklo pomoč in knjige bodo spet prišle. Razumljivo je, da je treba polagati največjo važnost na mladino, ki ni vajena« in zato tudi nerada čita, starejše pa je treba spet privesti k stari navadi, da vidi v knjigi prijatelja, ko ga razvedri, uči in v danih razmerah tudi odvrača od vsakdanjih ne lahkih skrbi. 288,5; čas: 19,40 do 20 val. -, ^ (V slovenščini) čas: 20,“ ,, val. dol. 288,5. f' (V srbohrvaščini) čas: 22 val. dol. 288,5. ^ jo (V slovenščini) val. dol. 288,5. čas: 22,48 (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 549,5. VARŠAVA V sibohrvaščini) čas: dol. 48,25. TIRANA (V srbohrvaščini) čas: dol. 38.22. 19,08 A 21,0° ' ‘---’==g=T|roM Odgov. urednik DUŠA N Založništvo «Dl— ^ Tiska Tip. Adriatica - RlsI^ Dovoljenje A. I- '"' m Vsem, ki zabno Marijo Škrlov na njeni zadnji poti, jo P cvetjem ali sočustvovali ? „1 o N tej bridki preizkušnji, izra pi>Se j1 jo najiskrenejšo zahvalo- A zahvala vsem demokratičo1^ Qf nizacijam, pevskemu zboru in godbi lz Trebč, „ , Opčine, 14. oktobra Žalujoča družina S