GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA PTUJSKI OKRAJ
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR - ItLthON 81 156
ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ SlbV MJ 90323-0
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02M
ROKOPISOV Nt VRAČAMO - <- TISKA MARIBORSKA TISKARNA
Štev. 42 — Leto V.
PTUJ, 17. oktobra 1952
Cena din 8.—
Te dni je pritegnil zanima-
nje vseh onih, ki zasledujejo
dnevne dogodke po svetu, New
York, kjer je pričela z delam
Generalna skupščina Združenih
narodov. Od svojega obstoja
dalje, t. i. od leta 1945, redno
rešuje težka mednarodna vpra-
šanja na političnem, gospodar-
skem, kultumo-prosvetnem in
socialnem področju. Ob svoji
ustanovitvi si je namreč zadala
težavno nalogo, boriti se za mir
in mednarodno varnost, za pri-
jateljske etike in sodelovanje
med državami Za spoštovanje
enakopravnosti in svobode ma-
lih in velikih narodov in za spK>-
štovanje zakonitosti v medse-
bojnih odnosiih.
Generalna skupščina v resni-
ci predstavlja mednarodno skup-
ščino, kjer naj bi bili navzoči
predstavniki držav vsega sveta.
Za sedaj eo vključene samo one
dežele, ki so se neposredno ali
posredno borile proti nacizmu.
Prišel pa bo čas, ko se bodo
vključile vanjo tudi države, ki
so tvorile nacifašistično zvezo
ali vsaj z njo sodelovale. Potre-
ben je pač določen čas, da bodo
same izkoreninile ostanke na-
cistične miselnosti ter postale
vreden član svetovne skupnosti.
Generalna skupščina s svoji-
mi načrti noče ostati samo pri
besedi. Da bi svoje cilje tudi
lahko uresničevala, ima na raz-
polago svoje stalne organe in
posebne agencije, ki ji ob vsa-
koletnem zasedanju predlože
svoja letna poročila. Varnostni
Svet Ima nalogo, skrbeti za
mednarodno varnost in mir, Go-
spodarsko-socialni svet se bavi
z gospodarskimi in socialnimi
vprašanji. Skrbniški svet pa
nadzira upravljanje držav-čla-
nic nad nesamostojnimi ozem-
lji, t. j. ozemlji, ki smo jih do-
slej poznali pod imenom kolo-
nije ali polkolonije. Pojem ko-
lonij v onem smislu, kakor so
jih razumeli imperialisti svoj
čas, v OZN nima več mesta.
In vprašanje posebnih agen-
cij? Vsakdo pri nas že skorajda
pozna človekoljubno delovanje
UNICEF, Mednarodne organiza-
cije za zdravstvo, ali UNESCO,
Mednarodne organizacije za zna-
nost, prosveto in kulturo! Ti dve
spadata v vrsto posebnih agen-
cij, ki jih je iz leta v leto vse
več! Za spore, ki bi nastali med
posameznimi državami, pa je
določeno Mednarodno sodišče.
Organizacija Združenih naro-
dov kljub prizadevanjem svoje
skupščine in njenih organov ni
rešila mnogo vprašanj, posebno
še ne zaradi nesoglasij med ve-
lesilami. Sovjetsko odklonilno
stališče v mnogih vprašanjih je
prišlo že nekam v navado. To-
da če upoštevamo odločen na-
stop Združenih narodov na Ko-
reji, nadalje velike uspehe pri
dajanju gospodarske in tehnič-
ne pomoči slabo razvitim drža-
vam in deželam ter vsestransko
prizadevanje organov OZN, da
rešijo sporna vprašanja med na-
rodi, je treba priznati njih živ-
ljenjsko silo in življenjsko nuj-
nost.
Po prvih vesteh z zasedanja
Generalne skupščine so izvolili
za letošnjega predsednika ka-
nadskega predstavnika Lastera
Pearsona. Prvi govorniki so po-
udarili, da je treba na vsak na-
čin ustaviti korejsko klanje in
zmanjšati mednarodno napetost.
Ali bo Skupščina pri tem tudi
uspela?
Korejska pogajanja so pred
dnevi prekinili za nedoločen čas,
ker si obe stranki nista imeli
kaj novega povedati, hkrati pa
nočeta odstopiti od svojega sta-
rega stališča. Ostane torej samo
se, da ee o njem posvetuje še
Generalna skupščina. Tudi tu-
niško in maroško vprašanje pri-
de pred Generalno skupščino.
Zaradi tega vprašanja sta se
skorajda sporekli ameriška in
francoska vlada. Washington je
namreč v posebni noti grajal
francosko vlado, ker ne zna pra-
vilno ravnati z njegovimi kre-
diti za gospodarstvo in oboroži-
tev, francoski tisk pa je, ne da
bi se zanimal za vsebino note,
razglasil med ljudi, češ da želi
vplivati na francosko vlado, da
izpremeni svoje stališče do Tu-
nisa in Maroka in pristane na
razpravljanje pred Generalno
skupščino. Rezultat francoske
prenagljenosti pa je že viden.
Ameriška vlada se je po dalj-
šem preudarku odločila, da bo
podprla pred Generalno skup-
ščino predlog za vključitev obeh
OKRAJNA PARTIJSKA KONFERENCA
JE ПА1А PRFGLED USPEHOV Ш RíinOÍ^fH
NALOG POUTinNEHA RELA
PtuJ, 14. okt. (LP). Na V.
okrajni partijski konferenci 4.
t. m, je dal obširno poročilo, ka-
kor smo že zadnjič poročali, se-
kretar OK KPS tov. Tramšek
Jože, ki je prikazal uspehe po-
litičnega dela na kultumopro-
svetnem polju med drugim v
sledečem:
tudi prinesla zadevne sklepe.
Smatramo, da je treba za delo
v zadnjem letu dati priznanje
tovarišem iz OK LMS pa tudi
partijski organizaciji Stoperce,
ker so na obeh straneh razume-
li važnost tega vprašanja, važ-
nost mladinskega dela ter lah-
ko služijo za zgled ostalim ko-
munistom in partijekim organi-
zacijam.
Tendenca našega dela z ljudsko mladino
je pravilna
»Naša društva, tako kulturno-
prosvetna kakor tudi fizkultur-
na in druga so vedno bolj trdno
v naših rokah v veliki večini
primerov. To tembolj, ker je
naša mladinska organizacija
pravilno in z dokaj aktivnosti
usmerila svoje delo v tem prav-
cu. S tem seveda nočemo reči,
da v delu Ljudske mladine Slo-
venije ni več nobenih proble-
mov, kakor tudi ne v društvih.
Nasprotno, mislimo samo, da je
tendenca našega dela z ljudsko
mladino pravilna, da pa imamo
še marsikatere OPO, ki se za
delo mladine ne brigajo. Med
najsliaibšimd v tem oziru so go-
tovo sicer močne in drugače tu-
di delavne OPO Ormož, Makole
in druige, ki še mladinskih akti-
vov ne morejo spraviti v red,
čeprav živi in dela tam precej
mladincev komunistov. Imamo
primer, ki ga ena naših osnov-
nih partijskih organizacij celo
tolerira, da mladinec komunist
ni član LMS.
Smatramo, da je predlog to-
variša Rankoviča, da morajo
vsi komunisti vsaj do 25 let sta-
rosti smatrati delo v LMS ob-
vezno, za popolnoma pravilno
ter bi naj glede dela v LMS na-
ša konferenca razpravljala in
Pevska, igralska in gasilska društva
potrebujejo pomoč komunistov
Najbolj problematična so ne-
katera pevska in igralska dru-
štva, posebno gasilska. Pevska
in igrailska predvsem zaradi te-
ga, ker jih zelo radi puščamo
pod vodstvom raznih malome-
ščanskih, včasih celo klerikalno
nastrojenih ljudi zaradi njiho*
vega strokovnjakarsitva. Res je,
da nimamo povsod strokovno
usposobljenih komunistov. Res
pa je tudi, da imamo ljudi ki
bi se lahko v kratkem času
usposobili, pa tudi za to ne kar-
žejo dovolj volje, mi pa jim v
tej smeri nismo nudili dovolj
pomoči. Pevovodskiin režiserski
tečaji v Ptuju za naše ljudi s
terena verjetno ne bi bili na
škodo. Naj da konferenca tudi
tozadevne predloge.
V gasilskih društvih le premalo komunistov,
pogrešamo pa tudi učitelje in uradnike
Najštevilnejša in najosnov-
nejša so pri nas gasilska dru-
štva. Ne bi mogli trditi, da je
situacija v teh društvih slaba,
ker bi sicer delali krivico mar-
sikateremu našemu dobremu
frontovcu, ki se uspešno tolče v
teh društvih za vpliv partijske
linije. Dejstvo je, da se komu-
nisti vanje vključujejo v pre-
malem številu. V teh društvih
je vključenih 43 komunistov od
skupno 1120 komunistov. Danes
v teh društvih skoraj ne vidi-
mo našega učitelja in učiteljice.
V teh društvih ne vidimo ob-
činskega ta.jnika in drugih
uradnikov, ne vidimo vaškega
trgovca ali trgovskega poslo-
vodje, skratka ne vidimo vseh
teh ljudi, ki so danes na vasi v
glavnem napredni ljudje, ki bi
lahko veliko napravili za vzgojo
množic in ki se v glavnem tudi
trudijo v tej smeri. Toda tam,
kjer bi lahko največ koristili,
tam jáh ni. Prav zaradi našega
takega odnosa do teh društev, šaj
so ljudstvu potrebna najosnov-
nejša društva, je pritisk so-
vražnih elementov, posebno
klerikalcev na ta društva naj-
močnejši in resnici na ljubo,
marsikje tudi uspešen.
Ш juriš je treba odstraniti peto kolono
iz gasüskih društev, kjer ta obstoja
Okrajni komite razpolaga s
točnimi infoirmacijami, da prav
klerikalni mogotci v medseboj-
nem razgovoru smatrajo gasil-
ske organizacije za svoje orga-
nizacije. »Naše gasilstvo, to je
naša vojska, treba jim je samo
puške,« pravijo. Bodite prepri-
čani, da brez osnove ne padajo
take izjave. Zato, tovariši, ne iz-
gubljajmo besed Vzemimo si
zgled pri starih tovariših v
predvojni Jugoslaviji, ko so tr-
gali izpod švabskih vplivov ta
društva nacionalno napredni to-
vprašanj na dnevni red zase-
danja.
Naši kominformistični sosedi
Pa kakor, da ne mislijo Па za-
sedanje Generalne skupščine!
Pred kratkim so priredili vzdolž
naše meje kombinirane ma-
nevre madžarskih, romunskih,
bolgarskih in češkoslovaških čet.
Madžarska razen tega stalno
krši naš zračni prostor, za kar je
naša vlada tudi protestirala v
posebni noti. Tretji tajnik bol-
garskega poslaništva v Beogra-
du Pa je zlorabil svoj položaj s
tem, da je svojo legitimacijo iz-
ročil neki drugi osebi. Kršitve
diplomatskih predpisov, pa tudi
nedopustno ravnanje z našimi
diplomatskimi predstavniki so v
kominformističnih deželah tako
pogosti, da se je naša država s
posebno spomenico vsem drža-
vam-članicam OZN zavzela za
čim prejšnjo kodificiranje pra-
vil o diplomatskem statusu ter
imuniteti diplomatskih pred-
stavnikov.
Naša vojaška delegacija se te
dni mudi v Libanonu in Siriji,
kjer je naletela na nepričakova-
ni prisrčen sprejem. Pri nas se
mudi načelnik generalštaba fran-
voskih kopnenih sil general
Blanc, da še bolj utrdi prija-
teljske stike z našo armado in
našo državo.
Vsem onim, ki se zanimajo za
jugoslovansko-avstrijske odnose,
pa naj sporočimo, da se mešana
avstrijsko-jugoslovanska delega-
cija ni sestala 15. t. m. v
Mariboru, da bi določila spisek
dvolastnikov, kakor je bilo skle-
njeno v gleichenberškem proto-
kolu. Za preložitev je odgovor-
na samo avstrijska vlada, ki na-
seda najrazličnejšim »nasvetom«
domačega tiska. Le-ta bi sedaj
rad povezal z gleichenberškimi
sklepi vprašanje celotnega av-
strijskega imetja v Jugoslaviji,
četudi so o tem že izrekli evojo
besedo štiri e zunanji ministri
ZDA. Vel. Britanije. Francije in
ZSSR, ki odločajo o mirovni
pogodbi z Avstrijo.
varisi. Odstranimo na juriš kle-
rikalno i>eto kolono iz vseh ti-
stih gasilskih organizacij, kjer
se pojavlja. Kjer je to potrebno,
naj postanejo gasilci vsi komu-
nisti in vse kar je za njimi na-
prednega, patriotičnega.
Dokazov sovražne, predvsem
klerikalne dejavnosti imamo v
naši vsakdanji praksi kolikor
hočete, le da jih počasi odkriva-
mo. To je treba pripisati nizki
ideološki podkovanosti in s tem
indiferentnosti v borbi proti
njim in njihovim odtenkom, kot
so mistika itd. Sploh je maia
naša aktivnost proti sovražnim
vplivom idealističnega svetovne-
ga nazora.
Sovražni pritisk na komuniste na podeželju
ob rojstvih, birmah in porokah zahteva
politično kontraofenzivo
Znani so nam primeri narav-
nost izzivalnega pritiska, ki ga
organizirano izvajajo na naše,
posebno vaške komuniste, ob
rojstvih, birmah, ženitvah itd.
So pri nas še tovariši, ki pod
takim pritiskom klonejo, dajejo
koncesije sovražnemu svetovne-
mu nazoru. Ne samo, da jim ne
pomagamo z močno politično
kontraofenzivo, ki bi marsikate-
rega rešila, ampak včasih zelo
hitro spustimo vodo na njihov
mlin. Kot primer naj navedem
komunista iz neke naše organi-
zacije, ki se kot tak vme iz
vojske in ga starši ne pustijo
delovati v Partiji, pa ga organi-
zacija kratkomalo izključi, a da
se predhodno ne p>ostavi pred
sindikat in Fronto vprašanje,
kakšni so člani sindikata ali
Fronte ti njegovi starši, ki so
proti Partiji? Ali ni jasno, da
gre tukai lahko samo za dve
varianti, ali za neobveščene ali
pa sovražne elemente Obojemu
je treba napraviti konec, ne pa
dvigniti roke v zrak.
Proti informbirojevski delavnosti
je premalo razvit čut budoostj
Ko že govorimo o sovražni
dejavnosti in naših nalogah, ne
smemo prezreti informbirojev-
ske dejavnosti, ki ?i{;er zdaleka
ni toliko vsidrana, ki se pa ven-
darle skuša uveljaviti, kakor
nam to kaže naš zadnji primer
Horvata in drugih. Budnost v
naših partijskih vrstah še zdale-
ka ni na višini. Vodstvo te or-
ganizacije so tvorili deklasirani
užaljenci, bivši člani Partije, ki
so bili zaradi raznih kriminal-
nih prestopkov izkliučeni iz
Partije, kot n. pr. Horvat in Ve-
selic, nadalje Zunko zaradi
anarhizma, skratka ljudje, ki s
Partijo niso imeli ličesar skup-
nega.
Iz tega lahko zaključimo, da
je v partijskih vrstah še vse pre-
malo razvit čut budnosti, ki naj-
de odraz prav v tem primeru.
Razviti čut budnosti se pravi,
da morajo partijske organizaci-
je budno voditi računa o izklju-
čenih partijcih, raznih užaljen-
cih in vzhodnih državljanih, ker
ravno ti tvorijo dobro bazo za
sovražno informbirojevsko delo-
vanje (primer Saitanov). Cmo
in rdeie pobarvani sovražnik
izkorišča naše neznanje in ne-
znance naših delovnih ljudi.
Očitno je, da bi komunisti in
ostali naši aktivisti mnogo hi-
treje reagirali na sovražnika in
na izkrivljanje partijske linije,
če bi bolje poznali marksistični
nauk in ga uporabljali pri ana-
lizi naše žive stvarnosti. To vr-
zel v našem delu je treba od-
ločno odpravi iati. To je v pogo-
jih vse večje in vse globlje
ljudske demokracije zelo po-
trebno.
(V prihodnji îtevilki bomo
nadaljevali s podatki o uspeh h
in izkušnjah političnega dela na
gospodarskem podi'očju).
Razpisane so voSitve
v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore
v Ljudski republiki Sloveniji
Ljubljana, 10. oktobra 1952
Predsedstvo Prezidi ja Ljudske skupščine LR Slovenije je
imelo danes pod predsedstvom predsednika Prezidija Josipa
Vidmarja sejo. na kateri je izdalo
UKAZ
o razpisu volitev v občinske, okrajne in mestne ljudske od-
bore ter v ljudske odbore mes^nih občin s posebnimi pravi-
cami.
1.	Razpišejo se volitve v občinske, okrajne in mestne ljud-
ske odbore ter v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi
pravicami na vsem območju Ljudske republike Slovenije.
2.	Volitve v občinske ljudske odbore, v ljudske odbore
mestnih občin s posebnimi pravicami ter v okrajne in mestne
zbore bodo v nedeljo dne 7. decembra 1952.
3.	Volitve v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljud-
skih odborov bodo v času od 23. novembra do vključno 6. de-
cembra 1952.
Pristojni okrajni in mestni ljudski odbori določijo za svoja
območja, katerega dne v tem roku se bodo opravile volitve v
posameznih volilnih skupinah (industrija, trgovina in gostin-
stvo, obrt) oziroma podskupinah kmetijstva (državna kmetij-
ska posestva, kmečke deJovne zadruge, splošne kmetijske za-
druge).
Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu LR Slo-
venije«.
Iz sekretariata
Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije.
Odlirifle шшШ plošče velii
шшшш - iilii dr. ШШ Nirhii
v nedeljo, dne 19. oktobra, ob
10. uri bomo odkrili na Drstelji
pri Destemiku spominsko plo-
ščo v februarju t. 1. umrlemu
velikemu slovenskemu znanstve-
niku dr. Matiji Murku.
Skromna, a pKjnosna stoji na
Drstelji ob robu Slovenskih go-
ric rojstna hiša dr. Matije Mur-
ka. Vzhodni predel Slovenije,
slikovite Slovenske gorice, so
dale slovenskemu narodu že
lepo vrsto učenjakov odnosno
znanstvenikov, med njimi Mi-
klošiča, Vraza in druge, ki niso
oplodili samo slovenske kultu-
re, ampak prispevali tudi zxia-
ten delež v zakladnico svetovne
kulture.
10. februarja 1861 se je na
Drstelji rodil dr. Matija Murko.
Izšel je iz malih razmer in se
s težavo prerival v svojih štu-
dijskih letih skozi življenje.
Osnovno šolo je obiskoval na
Desterniku, gimnazijo v Ptuju
in Mariboru, germanistiko in
slavistiko pa je študiral na uni-
verzi na Dunaju, kjer je poslu-
šal tudi našega slovitega uče-
njaka Miklošiča. Pozneje je
študiral tudi v Petrogradu v
Rusiji. Po dovršenih študijah je
kmalu postal profesor na Du-
naju, pozneje v Grazu do konca
prve svetovne vojne, ko je za-
sedel stolico za južnoslovanske
jezike na Karlovi univerzi v
Pragi. Na žalost stara Jugosla-
vija ni znala pridobiti tega ve-
likega učenjaka, da bi delal na
kaki naši univerzi, in mu ni
nudila potrebnih pogojev za
njegovo nadaljnjo rast in raz-
voj.
V časih, ko so socialne raz-
mere silile slovenske bajtarske
sinove v bogoslovje, se je dr.
Matija Murko ob zelo slabih
gmotnih prilikah s svojim ta-
lentom in pridnostjo povzpel
na visoko mesto v znanosti in
dosegel svetoven sloves. Vse
svoje sile je posvetil študiju
južnoslovanskih jezikov in o
njih napisal nebroj razprav.
Pisal pa ni samo v slovenskih
jezikih, marveč tudi v franco-
skem in nemškem. Veličino
Murkovega dela prikazuje knji-
žica, v kateri so nanizani na
17 straneh samo naslovi njego-
vih del, kjer obravnava razna
jezikovna vprašanja, kulturno-
zgodovinske probleme slovan-
skih narodov in dr. S svojimi
deli je učvrstil poznavanje slo-
vanskih narodov," njihove zgo-
dovine in kulture pri vseh ve-
likih narodih sveta. V znanosti
je vedno gledal tvoren element
sodobnega narodnega živlienja,
s čimer lahko trdimo, da je bil
življenjski, ne pa kak kabinetni
Občinam!
Prosimo občinske ljudske od-
bore. da nam nakažejo zapadlo
naročnino za »Ptujski tednik«,
ki jim ga pošiljamo od 27. 8. 1.1.
dalje. Naročnina do konca leta
znaša 144 dinarjev
Občinski odbori, ki nimajo
sredstev v to svrho, naj nam
pošiljajo poročila o dogajanju
na njihovem področju, pa jim
bomo naročnino krili s hono-
rarjem za dopise. Uprava
učenjak. Po nemali njegovi za-
slugi je postala Praga središče
slovanskega jezikoslovja in je-
zikoslovnega študija.
Osebno je bil zelo simpatičen,
človek, pravi sin ljubkih slo-
venskih goric. Za svoje sluša-
telje se ni brigal samo v času,
dokler so bili na univerzi, am-
pak je zasledoval njihovo živ-
ljenjsko pot tudi pozneje in jim
vedno pomagal s svojim globo-
kim znanjem in z obilico živ-
ljenjskih izkušenj. Glas in slavo
slovenskega imena je ponesel
v široki svet. Kdor koli se je
kretal, je ostal dober Slovenec
in Jugoslovan. Priznanje za
njegovo delo so bila mnogošte-
vilna odlikovanja.
Za njegovo veliko delo smo
mu hvaležni tudi mi, ' njegovi
ožji rojaki. V znak hvaležnosti
in spoštovanja njegovega spo-
mina mu bomo vzidali na nje-
govo rojstno hišo spominsko
ploščo, ki jo bomo odkrili v ne-
deljo, 19. t. m.
Vabimo prebivalstvo ptujske-
ga, pa tudi drugih okrajev LRS,
da se udeleže te slavnosti. Se
posebno pa pozivamo na ude-
ležbo prebivalce Drstelje, De-
stemika, Grajene, Grajenščaka
in drugih bližnjih vasi. Poka-
žite, da znate ceniti delo uče-
njaka, ki je izšel iz vaših vrst
in ponesel slavo slovenskega
imena v šimi svet.
Ptujčani se bodo lahko po-
peljali z avtobusom s Titovega
trga, odkoder bo odhod ob 8. uri.
Na svidenje!	S. K.
Najdba Trubarjevega
Novega testamenta
in prevodov Pavlovih
poslanic
Pri urejevanju minoritske
knjižnice, ki je pod spomeni-
škim varstvom, smo 13. X. t. 1.
našli Trubarjev 430 strani ot;-
segajoč Novi testament — evan-
geliji in apostolska dejanja.
Knjiga je bila tiskana 1557. leta
v Tübingenu v Nemčiji. Manjka
uvod in naslovni list. K tej
knjigi je privezan prevod Pa-
vlove poslanice Rimljanom, ki
ima 28 listov. Tudi temu delu
manjka naslovni list. Predzad-
nja stran nosi letnico 1560. Pri-
vezan je še prevod Pavlovih
poslanic Korinčanom in Gala-
tejcem. Naslovni list, ki je ohra-
njen, je označen z letnico 1561.
Pri tem delu manjka le nekaj
zadnjih listov. Papir in tisk teh
treh v eno knjigo povezanih
del sta dobro ohranjena. Z
najdbo te zelo pomembne prote-
stantske knjige se je skromna
slovenska zbirka Trubarjevih
originalnih del zopet pomno-
žila. Začudeno se vprašamo,
kako se je mogla ohraniti ta
knjiga, ki je bila skozi stoletja
takorekoč puščena v nemar.
Najbolj čudno je to, da je ni
odkril okupator, ki je vneto
stikal za redkimi slovenskimi
tiski. Ob vstopu slovenske ti-
skane besede v peto stoletnico
je torej to delo Primoža Tru-
barja, očeta slovenske knjige,
rešeno in hranjeno
Hasl Drago
Stran 2
»PTUJSKI TEDNIK«
Ptu), 17. oktobra 1952
Nebudnost sübetinskih zadružnikov so znali
nekateri Prvenčani izrabiti v svojo korist
Sobetinci. 14. okt. (VE). Med
tukajšnjimi zadružniki in tudi
kmetovalci je veliko zanimanje
za preiskavo, ki jo vodijo organi
LM iz Gorišnice in ptujske no-
tranje uprave v zvezi z organi-
ziranim izkopavanjem krompir-
ja na njivah KDZ v škodo za-
družnikov, zaradi katerega se
zagovarja 13 žensk in več mo-
ških iz Prvene. ker gre za go-
spodarsko škodo v višini nad
70.000 din.
Iz števila udeleženih iz Prvenc
kakor tudi Iz visoke vrednosti
izkopanega krompirja se da skle.
pati, da so bili na delu izvrše-
valci direktiv že preizkušenih
hu'-'ra;'cv, ki si že več
let na razne načine priza-
devajo zrušiti vsako možnost
spravljivosti med zadružniki iz
Sobetine in Prvenc in se za to
poslužujejo vseh sredstev, da bi
ta nespravljivost temeljila na
materialni podlagi, na konkret-
nih škodah in umetno ustvar-
jenih dokazih, da je skupno
gospodarjenje Sobetinčanov in
Prvenčanov nemogoče v okviru
obstoječe KDZ. V tem primeru
so si pomagali celo z zvijačo. V
akcijo so poslali predvsem žen-
ske, med njimi tudi otroke, z
računom, da jih organi oblasti
ne bodo mogli klicati na odgo-
vornost, v kolikor pa bi se to
zgodilo, bi pač raztrobentali
sovražno parolo, da ljudska
oblast preganja zadružnice in
njihove otroke, da ščiti kulake,
ki v KDZ komandirajo vaške-
mu proletariatu, ga pustijo stra-
dati in mu ne dajo najosnov-
nejših življenjskih potrebščin.
S to akcijo pa bi hoteli doka-
zati tudi to, da ni dobro imeti
krompirja na 14 ha arondirani
parceli, ker je tam slab pride-
lek, da se vse pokrade itd., kar
bi jim koristilo tudi v akciji
proti arondiranju zadružne
zemlje. Nekaj krompirja so
prodali, nekaj zadržali doma,
pravtako pa si zadržali denar
za prodani krompir. V večernih
urah so odhajali na zadružno
njivo z namenom, da bi zadruž-
niki trpeli škodo.
Take akcije so preračunane
na nebudnost zadružnikov in
njihovih funkcionarjev ter na
njihovo popustljivost. Tudi to
bi prizanesli zadružnicam in
ostalim; z zadružnicami bi ob
koncu leta enostavno obraču-
nali za odpeljani krompir, huj-
skači bi ostali še dalje prikriti
in bi nemoteno pripravljali
vedno nove akcije proti za-
drugi.
Večina zadružnikov çbsoja to
početje, ki škoduje največ kriv-
cem samim, saj njihovo početje
dokazuje, da so hlapci svojih
sovražnikov, ki so jih verjetno
vsaj začasno pridobili pod svoj
vpliv in ki jih lahko sedaj iz-
rabljajo za svoje protiljudske
namene, sami pa ostajajo za
njimi skriti brez posledic za
nastalo škodo.
V Središču bodo izvolili
19 občinskih odbornikov
Središče. 14. oktobra (LP). V
pripravah na jesenske občinske
volitve je mnogo razpravljanja
o tem, kdo bo tukaj kandidiral
in kako bodo kandidati v pred-
volilnih zborovanjih zagotavljali
volivcem, da bodo po izvolitvi
res delali s ciljem zgraditve so-
cializma v naši občini za gospo-
darski in kulturni napredek v
tem delu ptujskega okraja. Ne-
malo se diskutira tudi o tukajš-
njih gospodarskih vprašanjih.
Nekaj občanov se resno bavi
z vprašanjem, kako bi čimbolj-
še sestavili statut občinskega
ljudskega odbora ter se zani-
majo, kako se je te naloge lo-
tila tozadevna komisija in kako
pomoč ji nudijo razni občinski
sveti, ki bi morali vsekakor biti
•intpi-c^irani. da bi bil statut
čimbolj življenjski in demokra-
tičen. Del občinskih mož je za-
poslen z nalogo razdelitve te-
rena občine Središče na volilne
enote. V zvezi s tem so poslu-
šali razne predloge ter se konč-
no sporazumeli, da bo na pod-
ročju občine Središče 8 volilnih
enot. Na dve volilni enoti bi
bilo razdeljeno Središče, Obrež
in Salovci, dočim bi Grabe in
Godeninci ostali po ena volilna
enota. Različnega mnenja so
bili tudi glede Števila novoizvo-
ljenih odbornikov, vendar so
se sporazumeli, da bi imeli tudi
v bodoče 19 odbornikov, od ka-
terih bi odpadlo na Središče 8
odbornikov, na Obrež 5, na Sa-
lovce. Grabe in Godenince pa
po 2 odbornika.
Kot drugod bi pa tudi v Sre-
dišču radi izboljšali ceste, saj je
nemalo spodtikanja glede cest-
nih jarkov in mlakuž ob dežev-
nih dnevih zlasti v noveni na-
selju, kjer je ob takem vreme-
nu cesta med novimi hišami
neprevozna. Največ Središča-
nov je mnenja, da bi lahko
opravili to delo stanovalci no-
vega naselja, ki so na tem za-
interesirani, največ s prostovolj-
nim delom. Nekdo bo moral
biti prvi, pa bo zopet šlo.
Ob reževanju vseh prednjih
in tudi ostalih važnih vprašanj
pa se le vidi. da bo morala or-
ganizacija OF zopet resno pri-
stopiti k političnemu delu ter
zagotoviti, da bo tudi pri volit-
vah prišlo do poudarka, da je v
Središču in okolici doma delov-
no ljudstvo, ki je za demokra-
tično ljudsko oblast, ki je za
napredek, ki je za socializem
v novi Jugoslaviji.
Ki ko äolp Ш sfilo lìoifcen'svali
шШ zakíiRllos! fi arnnü3siii?
2e večkrat so bile razprave
v našem tedniku o potrebi
arondacije zemljišč državnih
posestev in kmetijsko obdelo-
valnih zadrug. Ker so dobila
državna posestva in kmetijsko
obdelovalne zadruge in tudi KZ
traktorje in razne druge za me-
hanizacijo kmetijstva potrebne
stroje, je potreba po aronda-
ciji zemljišč še večja. Mehani-
zacije kmetijstva ni mogoča, če
so zemljišča v majhnih kosih
po par arov razmetana na raz-
nih krajih zemljiškega okoliša.
Pisali smo že, kako je stanje
raztresenosti zemljišč kmetij-
skega gospodarstva in vrtnar-
stva v Ptuju. Posestvo ima že
nekaj večjih kosov po več hekt-
arjev skupaj na področju Sp.
In Zg. Brega. Brez arondacije
ni mogoče rentabilno obdelo-
vati zemljišča, ker Je na Sp.
Bregu 29 raztresenih njiv z 89
pare. štev., a na Zg. Bregu pa
27 njiv s 46 pare. štev. Zaradi
tega je že za letošnjo spomlad
izvršeno vse potrebno za setev
na novih površinah. Postopek
je popolnoma zakonit in so
tudi izdane odločbe, ki so pra-
vomoćne. Kljub temu pa še se
najdejo nekateri lastniki, ki s
tem, da se jim je dodelila dru-
ga zemlj av isti vrednosti in
površini arondacije ne pri-
znajo, ter so začeli po starem
orati in sejati. S tem razveljav-
ljajo našo zakonitost o aronda-
ciji. Zakaj se ne sporazumejo
z upravnim odborom navedene-
ga gospodarstva in začno obde-
lovati zemljišča, ki so jim bila
pri arondacijskem postopku do-
deljena?
Pri arondaciji so bile upošte-
vane pritožbe zasebnikov in se
jim je v kolikor je bilo mogoče
tudi ugodilo, ne more pa se jim
ugoditi v tem, da se arondacija
ne bi izvršila.
Pri nas se to vrši na zelo
človeški način. Naj samo ome-
nimo, da so v kapitalističnih
državah kakor tudi v Sovjetski
zvezi drugače vršili zamenjavo
zemljišč, ki ga prej imenujemo
odvzem zemljišč. Zasebniki
druge zemlje sploh niso dobili,
ampak so ostali brez zemlje
ter so si morali iskati zaposlitve
v tovarni. Pri nas tega ni, ker
gre le za sporazumno zamenja-
vo, da bomo na večjih kmetij-
skih obratih lahko strojno ob-
delovali zemljišča, od katerih
bo imela naša skupnost večjo
korist.
Število dajalcev krvi
bi se moralo pri nas
potisoeeriti
Breg, 10. oktobra (LP). Na
današnjem predavanju, ki je
bilo namenjeno članstvu orga-
nizacije Rdečega križa in Osvo-
bodilne fronte ob Tednu Rdeče-
ga križa, je predavatelj primarij
dr. Kuhar seznanil udeležence
z važnostjo transfuzije krvi in
je obenem apeliral na zavest
in pripravljenost zdravih ljudi,
da bi ob nesrečah, ki zahtevajo
transfuzijo krvi, sledili zgledu
nekaterih naprednih narodov v
svetu, kjer je taka pripravlje-
nost mnogo večja kot pri nas
in kjer ni treba te pomoči tako
drago plačevati, kot je še pri
nas navada.
Predavatelj je tudi opisal
razna svetovna medicinska do-
gnanja v zvezi s transfuzijo
krvi.
Popravek!
v št. 41 z dne 10. oktobra
1952 ]e na 2. strani v ti'etjem
stolpcu pod naslovom »KAKO
DELUJE KLERIKALIZEM MED
LJUDSTVOM« v tretji vrsü
pomotoma izostala beseda »lah-
ko«, tako da sestavek pravilno
glasi: »Štirideset aktivnih du-
hovnikov ie v okraju z 28 žup-
nijami, ki lahko vsaka za se
predstavlja trdnjavo klerika-
lizma". ne pa kot je objavljeno:
». . ki vsaka za se predstavlja
trdnjavo...«
Le naši sovražniki so za to,
d€i zm nove navcsrnosti
11.ећ1 bili prIpraiFÜeni
Svetovno-politični položaj je
danes zelo zamotan. Nič čud-
nega ni, če kljub velikim napo-
rom za ohranitev miru in zmanj-
šanje oboroževanja v svetu za-
skrbljeno zremo v bodočnost.
Nespametno bi bilo za sleher-
nega državljana, da se ne bi
zanimal za razplet svetovno-
političnih dogodkov in da že
danes ne bi mislile na samo-
obrambene ukrepe. Na to so
mislili naši voditelji države že
pred leti in v ta namen je bila
objavljena v Ur. listu uredba
o organizaciji protiletalske za-
ščitne službe, ki obvezuje vsa-
kega sposobnega državljana od
16. do 55. leta, po potrebi do
65. leta, da na poziv pristojnih
organov služi v PLZ. Danes ni
več vasi, kjer take organizacije
ne bi obstajale, žal pa, da se
prenekatere še ne zavedajo da-
lekosežnih in domovinsko po-
membnih koristi organizacije
PLZ.
Nekateri državljani stoje ob
strani in se ob nerazumevanju
važnosti PLZ izmikajo svoji
dolžnosti z raznimi izgovori,
največ pa s preveliko zaposle-
nostjo, Kako bi ti posamezniki
opravičevali življenjske žrtve,
ko bi jih prehiteli nezaželjeni
dogodki ali našli nepripravlje-
ne? Ne bodimo brezbrižni, okle-
nimo se organizacije PLZ, po-
sečajmo njene sestanke, na ka-
terih se bomo seznanili z vsemi
zaščitnimi nalogami, obiskujmo
tečaje prve pomoči in hišne
protiletalske zaščite, zaščite ži-
vine, poljskih pridelkov itd.
Zavedajmo se dolžnosti, ki jih
imamo kot patrioti do svojih
družin, do skupnosti, do domo-
vine. Ni države, ki ne bi širo-
kopotczno vzgajala svojih držav-
ljanov v tej smeri. Naše ljud-
stvo je svojo gorečo ljubezen
do domovine dovolj izpričalo v
narodnoosvobodilnih borbah, do-
kazuje jo pa naj tudi v pripra-
vah za slučaj novih nevarnosti.
Res je, da še vas zaenkrat ne
razpolaga v zadovoljivi meri s
potrebnim materialom za zašči-
to. zato pa vzeajamo večji dei
le z živo besedo.
Samopomoč in pomoč oblasti
bosta vrzel polagoma mašili. V
tem oziru se prav sedaj nudi
vasem lepa prilika, saj je OLO
Ptuj, odd. za notr. zadeve, raz-
pisal nagrado (uniforme, teh-
nični material in drugo) v po-
častitev VI. kongresa KPJ. Ka-
tera vas si bo zaslužila nagrado?
Na delo!
Matične dvorane morajo dobiči
svečanejšo zunanfost
Lovrenc, 14. oktobra (Pz). Ka-
kor drugod v tukajšnji okolici,
je tudi pri Lovrencu močno
zaostalo politično delo Osvo-
bodilne fronte, kar se odraža
tudi pri razpravljanju o pro-
blemih, za katere Je potrebna
množična zainteresiranost. Ni
potem čudno, da se s temi ali
onimi problemi peča le nekaj
občanov ali občinskih funkcio-
narjev .in da njihove rešitve
ne najdejo pravega odmeva
med ljudstvom.
V zadnjem času se Je nekaj
občanov bavilo z manjšimi go-
spodarskimi problemi, pri če-
mer pa ne bomo smeli ostali,
ker so pred nami občinske vo-
litve, v zvezi, s katerimi bo
pri vsakem občanu več zani-
manja, kdo bo kandidiral in
kdo naj zmaga na volitvah,
kakor ga je sicer pri ostalih
problemih.
Med obravnavanimi problemi
zadnjega časa je bila razdeli-
tev občinskega področja na vo-
lilne enote, ureditev matičnih
prostorov, grobar j eve službe,
oštevilčenja hiš, stanovanjsko
vprašanje PLZ in nekatera so-
cialna vprašanja.
Mislim, da ne bo škodovalo
spregovoriti v zvezi z vpraša-
njem ureditve matičnih prosto-
rov kaj več, kot je bilo o tem
govora med tukajšnjimi občani
v zadnjem času.
Nešteto pripomb mlajših in
tudi odraslih občanov me je
vzpodbudilo k temu, da se ne-
koliko podrobneje lotim ravno
vprašanja matičnih prostorov,
Tudi sam bi že bil moral opa-
ziti ob neštetih prilikah, da do-
sedanja zunanjost zlasti poročne
dvorane matičnega urada ni
odgovarjala poročnim svečano-
stim. Vsak mlad par bo rad
potrdil, da bi morala biti po-
ročna dvorana matičnega urada
v kraju najsvečanejše urejena,
da bi zapuščala na poročence
vtis, da so res v tej dvorani
pred vsem ljudstvom svoje
okolice in naše države obljubili
medsebojno dosmrtno zvestobo
in da bodo vzgajali mladi rod
k napredku in ljubezni do de-
lovnega ljudstva ter do svoje
domovine.
Dosedanja zunanjost matični!
dvoran se je le za malo spre-
menila od zunanjosti teh iz
časa vojne, ko so večino teh
dvoran uredili okupatorji in je
razumljivo, da ti prostori niso
zapuščali na naše delovne ljudi
ob porokah svečanega ali celo
spoštljivega vtisa, temveč so
odbijali kot vse tisto, » kar Je
hotela okupacija vsiliti našemu
ljudstvu z vsemi metodami
po tujce vanj a. V kolikor je iz
tega časa ostala v teh prosto-
rih lepa oprema, še to nikakor
ne zadošča, da bi ta prostor
dobil samo z njo in državno
ali republiško zastavo na sveča-
nosti, kakršno si želijo naši de-
lovni ljudje. Zato ni čudno, da
vedno znova slišimo, da sta se
poročila uradno in da je bila
razen nekaj izjem prava po-
ročna svečanost šele v cerkvi.
Da bo tudi naša poročna dvo-
rana najlepša dvorana v kraju,
ki bo res vzbujala v vsakomur,
zlasti pa pri mladoporočencih,
vtis svečanega prostora, ki bo
dostojen zgodovine, delavnosti
in borbenosti našega ljudstva.
ne bomo smeli ostati pri tem,
da bi bila dvorana urejena z
najskromnejšimi sredstvi, ki
jih ima na razpolago občina,
temveč jo moramo s pomočjo
vseh občanov urediti, da bodo
v njo stopali naši delovni ljudje
s svečanejšimi občutki kakor v
katerokoli drugo dvorano v
kraju ali okolici in da bo vstop
v to dvorano za mladoporočence
res pomenil začetek resnejšega
in odgovornejšega življenja no-
ve družine.
Le tako bomo vzeli tej dvo-
rani prejšnje tuje ali le uradno
obeležje, ki Je bilo ljudstvu
prav tako neprijetno kot jim je
bil svoj^as neprijeten stik s
potujčevalci in le uradnimi ose-
bami.
Smatram, da bi o tem morala
spregovoriti z ljudstvom tudi
Osvobodilna fronta in je ne-
dvomno, da bi z njeno pomočjo
»časoma imeli pri Lovrencu
dvorano, ki bi bila za zgled
dvoranam v ptujskem okraju.
Gasilska prireditev v Bukovcih
je imela dober namen
Bukovci, 12. avgusta (JU). Ga-
silska prireditev v Bukovcih Je
kljub slabim vremenskim pri-
likam dobro uspela in dosegla
svoj namen.
PGD Bukovci se Je odločilo
za prireditev, katera Je imela
namen v samem začetku videti
izurjenost bukovskih kakor tudi
okoliških gasilcev, kar se Je
opazilo pri samem nastopu vseh
gasilskih čet, a ostala priredi-
tev je bila namenjena za prido-
bitev finančnih sredstev za
nabavo potrebne opreme in
drugega.
Izurjenost gasilcev je dobra,
edino so bolj slabše nastopale
ženske skupine, katere niso vze-
le stvari resno. Posebno kri-
tiko so potrebne gasilke iz
Stojnc, katere se nastopa niso
hotele udeležiti in so s tem po-
kazale svojo nedisciplino in
nepripravljenost. Ostali del
prireditve Je dobro potekel,
edino nekateri vročekrvni bu-
kovski fantje so zopet hoteli
pokazati svojo kulturnost, kar
jim je pa bilo pravočasno pre-
prečeno. Gasilci kakor tudi ostali
gostje so bili zelo dobro razpor
loženi kljub dežju in so se
vrteli kar po blatnem dvorišču.
Zadržanje gasilstva na prire-
ditvi je bilo resno in pametno,
tako da je prireditev dosegla
svoj namen.
Novozgrajen gasilski dom v Žamencih
Pregled dokumentev ¥ zïezi
s priznanјш pokofnins
Predsednik zveznega sveta za
ljudsko zdravstvo in soc. poli-
tiko Je v soglasju z zveznim fi-
nančnim ministrom in po zasli-
šanju centralnega sveta Zveze
sindikatov Jugoslavije odredil
revizijo dokumentov, na ix>dlagi
katerih so bile priznane pokoj-
nine in invalidnine.
V smislu 60. člena uredbe o
pokojninah in invalidninah in
njih prevedbi so republiški za-
vodi za socialno zavarovanje
dolžni pri prevedbi pokojnin in
invalidnin izvršiti revizijo do-
kumentov, na podlagi katerih
je bila priznana pravica do po-
kojnine ozir. invalidnine, in ob-
noviti postopek v primerih, kjer
ugotovijo nepravilno ali neza-
dostno dokumentacijo.
Da bi se ugotovilo, ali Je ta
posel pravilno in enotno izve-
den, ustanovijo zvezni Svet za
ljudsko zdravstvo, ministrstvo
za finance in centralni svet
Zveze sindikatov Jugoslavije
skupne komisije, ki bodo izvr-
šile kontrolo v vseh ljudskih
republikah. Število njihovih
članov se določi po potrebi.
Komisije bodo pregledale do-
kumente in pravilnost uporabe
predpisov. Če ugotovijo, da so
dokumenti nezadostni ali ne-
pravilni, podajo svoje pripombe;
tam, kjer spoznajo, da so podani
pogoji za obnovo postopka, pa
bodo zahtevale, da zavod v
enem mesecu uvede obnovo po-
stopka. Ce bo komisija ugoto-
vila, da je za nepravilno izpla-
cevanjè pokojnine ozir. invalid-
nine kriv uslužbenec, predloži
proti njemu disciplinski posto-
pek. Komisije začnejo z delom
najpozneje 1. novembra.
Organ'zaolfa ZB NOV Markovo! bo
orepelfala posmrtne ostanke ћшш
Markovci, 12. avgusta (VO).
Tukajšnji občinski odbor ZB
NOV je danes na svojem se-
stanku sprejel sklep o prevozu
posmrtnih ostankov borcev
padlih v NOB v domače kraje.
Kot mnoge druge organizacije
ZB NOB, tako Je tudi tukajš-
nja organizacija sprejela ustre-
zajoči sklep o prekopu posmrt-
nih ostankov borcev NOB Golob
Franca iz Stojnc, Petrovič Kon-
rada iz Bukove, Janžekovič
Andreja iz Nove vasi, Fajs So-
nje iz Stojne in Legvart Marije
iz Stojnc, kateri so padli v času
NOB na Polenšaku, kakor tudi
Vincek Janeza iz Stojnc, ki je
padel v isti dobi v Ptuju. Iz-
kop in prevoz teh posmrtnih
ostankov bo v nedeljo, dne
19. avgusta iz Polenšaka in
Ptuja na pokopališče v Mar-
kovce. V Markovcih bodo ob
14.30 svečano položili posmrtne
ostanke ljudi, ki so darovali
življenje na oltar domovine za
boljšo bodočnost nas vseh. Pri
svečanostih bo sodelovala god-
ba na pihala, pevski zbor
SKUD-a iz Muretinc in vse
članstvo ZB tukajšnje občine,
kakor tudi vod vojakov, ki bo
ob tej svečanosti izstrelil častne
salve.
Svojci padlih sinov in hčera
ee zavedajo tega, za kar so oni
zgubili življenje, zaradi česar
tudi dobro sodelujejo-v organi-
zaciji ZB in želijo, da se po-
smrtni qstanki prenesejo in po-
kopljejo v domačem kraju. Tudi
dosedaj niso pozabljali svojci
na svoie najboliše. saj so üm
postavili lep spomenik na kraju
tragedije in skrbeli, da so bili
grobovi vedno čisti in obdani z
rožami.
Pravotasno prepreden
ogenj pri bencinski
črpalki na Kvedrovem
trgu
Ptuj 15. oktobra (LP). Danes
dopoldne Je bil k sreči takoj
opažen požar na bencinski čr-
palki na Kvedrovem trgu, ki
Je zvezana z veliko bencinsko
cisterno, skoraj polno ben-
cina. Oči\-idcl manjšega pla-
mena so takoj s peskom zadu-
šili ogenj, še preden je podrl
v globino črpalke, kar bi po-
menilo za sredino Ptuja nepo-
pisno katastrofo.
Do vnetja je prišlo po krivdi
kratkega stika elektrovoda v
črpalki.
Prikljui^ili se b^do aktivu
„Jože Lacko"
Mladina v Ptuju se z vnemo
pripravlja na volitve svojih
vodstev. V ta namen so imeli
predvolilne sestanke aktivi »Jo-
že Lacko«, Mestna ekonomija,
bolnica in Tovarna perila V
aktiv »Jože Lacko« bodo vklju-
čili mladinske aktive OLO.
OZZ. Narodne banke Preskrbe.
Pletame in druse Združitev
bodo Izvedli гч-adi organizacij-
skih áibkosti teh aktivov.
Občinski odbor PLZ Go-
rišnica si je visoko
zavihal rokave!
Gorišnica, 15. oktobra (RM).
V nedeljo, dne 19. oktobra 1952
bo v sestavu predvojaške vzgo-
je, mnogih gasilskih čet, RK,
ZB, rez. ofic. in drugih mno-
žičnih organizacij ter nižje
gimnazije zanimiva terenska
vaja, katere središče bo vas
Muretinci. Ako bodo ugodne
vremenske prilike, računajo
tudi s sodelovanjem letalske
ekipe iz neke bližnje baze, ka-
kor Jim Je obljubljeno.
Dolžnost obveznikov službe
PLZ je, da se vaje aktivno ude-
leže, prav posebno vsi VOPLZ
in absolventke tečajev PLZ ter
gasilske čete in da so pravo-
časno na določenih mestih.
Občinstvo območja občine
Gorišnica naj se ob danem
alarmu vede disciplinirano. Ko-
gar koli doseže znak alarma na
prostem, se mora predpisno za-
držati in čakati na konec alar-
ma, prav kakor v času vojne.
Po izvedbi vaje, predvidoma
najpozneje ob pol treh popol-
dne, bodo sodelujoče organiza-
cije korakale v povorki pred
ZD. v katerem bo ljudsko ra-
janje s pestrim sporedom.
V	Strnisíu bo treba
zgraditi šolo in gimnazijo
Stfnišče, 13. oktobra (F. 2.).
2e dalje časa se obravnava na
sestankih učiteljskega zbora ka-
kor tudi na sejah delavskega
sveta tovarne vprašanje nove
šole, ki jo v Strnišču zelo po-
grešajo.
Sola, ki obstoja sedaj, nika-
kor ne ustrez^ svojim name-
nom. Prostori, v katerih so učil-
nice, so premajhni in revno
opremljeni. Šola se ñahaja v
baraki. V zimskih časih ne bo
prikladna za pouk.
V	zadnjih letih po vojni js
število prebivalcev Strnišča
znatno naraslo in pričakujejo v
naslednjih dveh letih sto no-
vih učencev. To ponovno terja
zgraditev nove šole, dokler je
še pravi čas za to. Med tem ko
je za najmanjše učence potreb-
na osnovna šola, je za starejše
že potrebna gimnazija. Lepo
število otrok obiskuje gimna-
zijo v Ptuju ali pa pri Lovren-
cu, ki sta seveda celo oddaljeni.
V gimnaziji pri Lovrencu je
nastal problem prostora, kateri
ne more sprejeti večjega števila
otrok. V naslednjem letu bo to
vprašanje podvojeno.
Vprašanje nove šole in gimna-
zije bi moralo biti obravnavr.no
in rešeno v naslednjem letu kot
najvažnejši problem. Priliv sta-
novalcev zahteva, da dobi Str-
nií'e novo osnovno šolo kakor
tudi lastno gimnazijo.
Ptul, 17. oktobra 1952
'PTUJSK! TEDNIK«
Stran 3
V zadružnem domu v Domavi je odkrita
spominska plošča padlim borcem NOV
Domava, 12. okt. (LP). V avli
zadružnega doma je danes do-
poldne odkril predsednik okraj-
ne^H odbora ZB NOV tov. Bel-
šak Franc vpričo svojcev pad-
lih bíM'cev, velikega števila tu-
kajšnjih vaščanov, gasilske
častne čete, pevcev iz Muretinc
in udeležencev z sosednjih vasi
ter I*tuja spominsko ploščo 11
padlim borcem iz II. svetovne
vojne, ki so padli ob vdoru oku-
patorja, kot partizani ali umrli
kot interniranci. Po odkritju
spominske plošče so odšli vsi
udeleženci z gasilsko godbo na
čelu na pokopališče, kjer so kra-
jevni funkcionarji položili na
grob padlih borcev venec. S
tem se je Domava vsaj v ma-
lem oddolžila spominu borcev
Za našo svobodo in neodvisnost,
obenem pa zagotovila p>oznejšim
rodovom, da bodo prevzeli slav-
no tradicijo svojih borbenih
prednikov in sledili njihovemu
patriotičnemu zgledu ob vsaki
nevarnosti, pa čeprav bi prišla
ta iz ene ali druge strani.
Pred zadružnim domom, ki je
v dograjevanju, se je danes
zbirala množica vaščanov iz
Do-rnave in tudi zastopnikov
okoliških vasi in čakala na
slavnostno odkritje spominske
plošče 11 borcem in žrtvam iz
II. svetovne vojne, ki ga je pri-
pravila krajevna organizacija
ZB NOV. Iz Ptuja sta se udele-
žila odkritja predsednik OLO
tov. Petrovič Janez in predsed-
nik Okrajnega odbora ZB NOV
vim, ki pa ne služi svojemu na-
menu, ker še z njim cesta ve-
dno ni posipana Sedaj je samo
še sedem kupov, ki čakajo..
Ker so bili tiho možje, ki so
naročili navažanje in ga tudi
plačali, ker so molčali tudi voz-
niki, ki so ga navažali, nazadnje
Pa še vozniki ki so morali kljub
gramozu dalje voziti po slabi
cesti, ee tudi ni zganil Svajgl
lYanc iz Brezovca, ki bi moral
kupe gramoza posipati po cesti,
čeprav je za to že prejel plači-
lo in tudi travo ob cesti.
Jesenski deževni dnevi, slaba
vozna cesta in nevoljni vozniki
kažejo, da bi bilo treba končno
gramoz posipati po cesti, da ne
bi v temnih nočeh preklinjali
kolesarji in pešci, vozniki in šo-
ferji, ki navozijo v te kupe, ki
so le v škodo mesto v korist.
tov. Belšak Franc. Pevski zbor
iz Muretinc je prišel domav-
skim žrtvam zapet več narod-
nih in partizanskih pesmi. Dor-
navsko gasilsko društvo je po-
slalo častno četo članov in čla-
nic z godbo n praporjem, šola
pionirje, ki so nastopili z dekla-
n.acijami. Slavnostna nagovora
sta mela tov Kune v imenu kra-
jevnega odbora ZB NOV in tov.
Belšak Franc v imenu okrajne-
ga odbora ZB NOV. Slavnost je
v celoti uspela. 5koda je bila le
v tem, da se na odru pred
množico niso zbrali vsi funkcio-
narji oblasti. Partije in Fronte,
kakor je to običaj in dolžnost,
ko se daje v kraju priznanje
borcem, ki so dali svoja življe-
nja za družbeni red in oblast
ter politične organizacije, ki jih
oni danes predstavljajo.
»Kot žrtve ste padli v borbi
za nas«, je napis na spominski
plošči, pod tem pa je navedenih
11 imen domačinov, ki so padli
v letih 1941-1945.
V velikem, novem zadružnem
domu v Domavi, V.i bo pomenil
po popolni dovršitvi dom go-
spodarskega in Kultumopolitič-
nega udejstvovanja vsega dor-
navskega ljudstva, ima odkrita
.SFMDminska plošča z imeni čast-
no mesto, kot si ga zaslužijo si-
novi domovine, ki so se posta-
vili pod vodstvom KPJ v
obrambo svobode in neodvisno-
sti narodov Jugoslavije ter v
borbo za dosego boljšega življe-
nja v socialistični družbeni ure-
ditvi.
Naše gasilstvo mora hiti sposobno v miru in v vojni
rešiti vsako zgradbo iz uničujočega požara
Ljudsko univerzo vsaki občini in vsakemu
večjemu kolektivu proizvajalcev!
Ljudske univerze so postale
v našem okraju prave splošno-
izobraževalne šole delovnih lju-
di v industriji, kmetijstvu in
organih oblasti, le obstoječe se
bodo v bodoče zlasti glede vse-
bine in raznovrstnosti dela še
bolj okrepile, nove, ki jih usta-
navljajo industrijski, obrtniški
in vaški kolektivi, pa se bodo
lahko 8 kvalitetnim delom in ob
pomoči sposobnih krajevnih,
strokovnih in javnih delavcev
ter okrajnega odbora ljudske
univerze v Ptuju, kaj kmalu
uveljavile.
V krajih z elektriko bodo
tudi filmske predstave
Večji proizvodni kolektivi iu
občine imajo danes za organi-
zacijo rednih predavanj in pri-
reditev v okviru ljudske uni-
verze vse možnosti. Sposobnih
predavateljev in najrazličnejše
teme iz gospodarskega, zdrav-
stvenega in kulturno-prosvet-
nega življenja pri nas ne manj-
ka. Doslej se je vsak strokov-
njak vabilom naših ljudskih
univerz z veseljem odzval. Uspeh
predavanja je bil tem večji,
čim poljudnejše in nazomejše
je bilo predavanje. Zato je
okrajni odbor ljudske univerze
že poskrbel, da bodo lahko pre-
davatelji za poživitev predavanj
pogosteje uporabljali projekcij-
ske in filmske aparate, modele,
slike, zemljevide i. si. Obisko-
valci vaških ljudskih univerz
bodo prav gotovo z veseljem
sprejeli vest, da bomo predva-
jali letos v krajih, ki imajo
elektriko, tudi zvočne fUme.
Okrajni izvršni odbor Ljudek*»
prosvete je namreč nabavil no-
vo prenosno zvočno filmsko
aparaturo. Tako bomo mogli
letos predvajati vrsto umetni-
ških in poučnih filmov, ki so
bili doslej dostopni samo več-
jim krajem.
V programu naj bodo
tudi ogledi tovarn, raz-
stav, muzejev, vzornih
kmetijstev in sliCno
Ljudske univerze ne bi mogle
v celoti služiti svojemu name-
nu, če bi omejevale svoje delo-
vanje samo na zimske mesece.
Ti meseci so res najprimernejši
za organizacijo rednih internih
predavanj, toda v ostalem času
bi poleg teh mnogo lažje orga-
nizirali razne oglede industrij-
skih obratov, vzornih kmetij-
skih posestev, gospodarskih in
umetniških razstav, muzejev,
zgodovinsko važnih krajev i. si.
Neprekinjeno delo ljudskih uni-
verz je potrebno že zaradi ne-
nehnega interesa naših delovnih
ljudi za razna gospodarska, kul-
turna in politična vprašanja,
prav tako pa tudi zaradi novih
potreb našega socialističnega ^
gospodarstva. 2e v tehniki je '
danes toliko novega, da bi celo
politično zaostajal, kdor se z
velikim napredkom na tem
področju ne bi sproti seîuianjal.
Tu ne bi še posebej omenjali
potrebe po nenehnem pojasnje-
vanju naglo se razvijajočih do-
godkov v našem notranjem in
prav tako v mednarodnem živ-
ljenju.
Ljudske univerze naj
postanejo samostojnejse
po zgledu Cirkulan in
Gorišnice
Tam, kjer so znali organiza-
torji krajevnih ljudskih univerz
prisluhniti željam in potrebam
delovnih ljudi, so pristopili ta-
koj po obravnavi programa k
organizaciji predavanj. Okrajni
odbor LU bo sicer zbral in v
kratkem objavil nekaj aktual-
nih tem z imeni predavateljev
iz večjih centrov, ki so priprav-
ljeni o njih predavati, vendar
naj smatrajo krajevni odbori
ta predavanja le kot dopolnilo
predavanjem domačih predava-
teljev. Treba bo za vzgledom
ljudskih univerz v Cirkulanah
in Gorišnlci, ki že delujeta po-
polnoma samostojno in sta po-
stali kulturno-prosvetni inštru-
ment v rokah samih množic
obiskovalcev.
V večjih industrijskih in za-
družnih kolektivih bodo plani-
rali letos tudi cikluse pKreda-
vanj, ki naj bi vsestransko dvi-
gala izobrazbeni nivo njihovih
članov in s tem seveda tudi nji-
hovo delovno sposobnost v pro-
dukciji in pri upravljanju pod-
jetja.
Mladino naj izobražuje
Mladinska ljudska
univerza
Mladina se je lotila organiza-
cije svoje lastne ljudske uni-
verze. To je prav, in prepričani
smo, da bo ta za njen intelek-
tualni in moralni razvoj izred-
nega pomena. Naša mladina si
je vedno postavljala plemenite
naloge, ki jih je tudi vselej
vztrajno in požrtvovalno ures-
ničevala. Zato smo prepričani,
da se bo postavila tudi Mladin-
ska ljudska univerza v letoš-
njem letu med najboljše ljud-
ske univerze našega okraja.
Izogibajmo se
sestankarstva
Da bi se izognili razceplje-
nosti v izobraževalnem delu in
sestankarstva, naj planirajo
krajevni odbori ljudske univer-
ze predavanja in filmske pred-
stave sčasoma in krajevno ta-
ko, da ljudem ne bo treba na
vsak sestanek posebej, priporo-
čamo pa, naj bi se obračale vse
organizacije in ustanove glede
predavanj in sličnega izobra-
ževalnega dela vselej na kra-
jevni odbor ljudske univerze.
Cesta je potrebna
gramoza, pa je cestar ne
posipa
Cirkulane, 15. okt. (RJ). Ze
pred dvemi leti je poskrbel
prejšnji krajevni ljudski odbor,
da je bil navožen gramoz na ce-
sto v Brezovec proti Fajferje-
KAKSNA je bila letos
zetev na svetu?
MedtfOTi, ko je v Jugoslaviji
i¡n še nekaterih evropskih drža-
vah letošnja žetev zaradi suše
in mraza zelo slaba, je drugod
po svetu žetev krušnih žit iz-
redno dobra, tako da računajo,
da se je letos svetovna žetev
približala rekordni žetvi iz leta
1938.
Žetev pšenice v ZDA cenijo
na nad 15 milijonov ton, kanad-
sko na 17,7 müijonov ton, do-
čim presegajo žetve v Italiji,
Franciji in Zahodni Nemčiji za
1,3 milijone ton lanskoletno. v
Španiji je žetev pšenice sicer
enaka lanski, pač pa je rž mno-
go bolje obrodila. Turčija tudi
računa na rekordno letino in
bodo imeli na razpolago za iz-
voz preko pol milijona ton, od
katerih je 100.000 ton že na poti
v Jugoslavijo.
Tudi iz Azije prihajajo dokaj
Uigodna poročila, čeprav je pri-
delek v Indiji in Pakistanu ne-
koliko padel. v Avstraliji raču-
najo z 270.000 tonami manj kot
lani. Argentina kaže slabe iz-
glede za žetev, čeprav je bila
lanska žetev tam katastrofalna.
DORNAVSKI RAZGRAJAČI
ZOPET NA POHODU
Velika Nedelja, 29. sept. (TOV)
Pretepači iz Dornave Cigula Jože,
Mislovič Janez in Horvat Simon
ter Cadran Stanko iz Zamene so
na cesti napadli iz neznanih vzro-
kov Franca Rajha iz Velike Ne-
delje in Hinka Turka iz Lancove
vasi, ju pretepali in metali po tleh
ter z noži tekli za njima. Na
opozorilo službujočega miličnika
sploh niso reagirali. Po tem de-
janju so se spotoma oglasili v
gostilni Ojnik v Moškajncih, kjer
so brutalno nastopali ter raz-
grajali.
Ljudstvo se zgraža nad nekul-
turnim nastopom omenjenih ter
zahteva, da jih sodišče za nji-
hova rokovnjaštva strogo kaznuje.
Takega rod telfskega sestaiika v Gorlšnicl še ni bilo
Gorišnica, 14. okt. (In). Brez
resničnega, odkritega in tovari-
škega sodelovanja šole z domom
in doma s šolo si ne moremo
predstavljati uspešnega dela ju-
goslovanskega socialističnega
šolstva. Tega se učiteljski ko-
lektiv, in kakor GO p-?kazali tudi
starši s svojo visoko udeležbo,
tudi ti prav dobro zavedajo.
Na štirinajstih ilamh kolekti-
va leži teža 484 ačencev. Res
teža, saj se kolektiv zaveda ve-
like moralne in materialne od-
govornosti za uspeh oziroma ne-
uspeh tega mladega sveta. KoL-
ko težkih problemov mora re-
ševati učitelj, ki je res učitelj ш
v še večji meri vzgojitelj, more
ceniti le tisti, ki ve, kaj zahteva
današnja stvarnost od prosvet-
nega delavca prav posebno na
vasi.
Da se je udeležilo roditeljske-
ga sestanka v nedeljo 19. t. m
339 staršev oziroma rednikov, r;i
zgolj slučaj, tudi čudež ne. To
je uspeh, ki ga more zabeležiti
mogoče le malokatera šo''a. Na-
ši ljudje goriške občine so зИ v
povojnih letih skozi dobro šolo
Partije, OF in šolskega vodstva,
ki so znali in mogli ter hoteli
ljudi zainteresirati za množično
sodelovanje in soodločam'e v
vseh mogočih vprašanjih. Ta vi-
soka udeležba nam je v dokaz,
da sta šola in dom v Gorišn.'ci
res tesno povezana, da čutila
drug z drugim, da delata drug za
drugega in se v tem izpopolnju-
jeta.
Izhajajoč iz vzgojnega smo-
tra: »... Naša šola ima nalogo,
da vzgoji poštenega, delavnega.
zavednega človeka, ki bo ljubil
svojo domovino in svoj jezik, z
eno besedo dobrega jugoslovan-
skega socialističnega patriota,«
je podal ravnatelj navzočim po-
novno podroben pregled orga-
nizacije šolstva v FLRJ ter uč-
ni in vzgojni smoter. Da je do-
segel kolektiv v lanskem šol-
skem letu viden napivdek, nam
pokaže stastističen pregled. Lani
je bilo na obeh šolah (osnovna
in nižja gimnazija) od vseh
učencev 28 odst ponavljalcev,
letos pa 15 odst., kar je za 13
odst. boljše. Stanje se je torej
od'lani precej popravilo, ven-
dar nas to ne zadovoljuje.
Krivda leži na času, ki je za
Gorišničane tako po obliki ka-
kor po vsebini vsekakor precej
revolucionaren, če pomislimo na
čas pred in med vojno, ko so
vodili naše ljudi vsemogoči
oblastniki vse od JNS preko
JRZ do okupatorskih hlapcev.
Deloma leži krivda tudi na star-
ših, ki revolucionarne preobraz-
be naše šole še niso do konca
sprejeli za svoje delo, saj je
podzavestna zahteva po boljšem
življenju vsebovala tudi zahte-
ve po preobrazbi šole na sploh.
Del krivde nosijo tudi učenci
sami, ki se dobrote in koristi
sodobne šole še ne zaved^ajo, ne
po svoji krivdi, temveč ker so v
gotovih ozirih po večini le še
otroci kot otroci vseh časov.
Končno pa leži krivda tudi na
kolektivu, ki naloge kljub volji
in predanosti v celoti ni izvršil
oziroma ni mogel izvršiti. Pri-
zna imo pa vsi od prvega pa do
poslednjega »deloma«, da je
težko biti »stoprocenten«, saj
delamo napake vsi od najvišjega
pa do najnižjega foruma pro-
svetnega udejstvovanja, česar
ne sme biü sram priznati. Ce
se pojavljajo med starši prime-
ri kot so Meško Ivan, Valenko
Terezijia in Rižner Franc, ki ho-
čejo s silo doseči nekaj, kar je
nedosegljivo pod pogoji, v ka-
terih bi naj delaii njihovi otro-
ci oziroma učitelji, čudeže na
račun znanja oziroma neznanja,
s tem ne smemo in ne moremo
bremeniti vseh staršev, ki so
početje teh neodgovornih star-
šev na sestanku javno obsojali.
Po splošnih navodilih in na-
potkih o učeniu v šoli in doma,
o snagi, o osebni higieni, disci-
plini in podobnem je ravnatelj
zaključil svoj nagovor z željo,
da bi skupno delo šole in doma
v celoti doseglo učni in vzgojni
smoter.
V prijateljskem, z medseboj-
nim razumevanjem spremlja-
nem razgovoru so se nato raz-
redniki zadržali s starši še pre-
cej časa v razgovoru.
Visoka udeležba na nedelj-
skem sestanku nam je pokaza-
la, da je sodelovanje možno in
nujno potrebno. Ves kolektiv
iskreno želi, da bi bili vsi na-
daljni roditeljski sestanki vsaj
tako ali pa še bolje obiskani,
saj bodo koristili samo in samo
naši deci, v katerih in njih na-
slednikih vidimo in čutimo ure-
sničitev vseh sanj in načrtov, ki
jih sedaj sanjamo v želji, da bi
se nekoč vsi ljudje tako razu-
meli in si zaupali, kakor smo si
v nedeljo na sestanku, ko smo
se domači in šolski starši meni-
li o svoji deci.
USPELA AKADEMIJA
RDEČEGA KRIZA V PTUJU
Ptuj. 9. oktobra (LP). V Tito-
vem domu je .bila nocoj akade-
mija RK z referatom o ustano-
vitvi in vlogi RK v rniru in voj-
ni, ki ga je imel podpredsednik
mestnega odbora RK, in s spo-
redom, ki je v celoti zadovoljil
polno dvorano zbranega ljud-
stva.
V programu so nastopali
otroci iz vrtca, učenke glasbene
šole, mali harmonikarji in tani-
buraški orkester s partizanski-
mi in narodnimi pesmimi.
Na koncu akademije se je
vsem udeležencem zahvalil za
tako številno udeležbo in nasto-
pajočim za uspešno izpeljavo
akademije tov. Kostanjevec
Alojz.
PETROVIČ JANEZ:
Vinogradniški kongres v Fre burgu
(Nadaljevanje)
II. oddelek — trsničaretvo
Na prvi parceli je bila lu^je-
na trsnica. Tudi tu so priredi-
telji razstave poskušali pyrika-
zati na eni strani dobro in stro-
kovno delo, na drugi strani pa
nestrokovno delo z vsemi sla-
bimi pK>sledicami, kar jim je po
našem mnenju v polni meri
uspelo.
Na levi polovici parcele Je
bila trsnica, v kateri so bile
uporabljene neselekcionirane
podlage in cepiči, razen tega
je bila vidna nestrokovna ob-
delava ozir. nega. Razumljivo
je, da so te cepljenke nudile
kaj žalostno sliko in je bilo
zelo lahko zaključiti, da niso
uporabljive za novi vinograd,
kar je potrdil tudi enoletni na-
sad v zadnjem delu parcele, ki
je bil zasajen s cepljenkami iz
te slabe trsnice. Mlade trte v
tem nasadu so bile slabo raz-
vite in so kazale vse slabe po-
sledice pomanjkljivega znanja
vinogradnika, ker ni takoj pri
sajenju postavil mladi trti opo-
re — kol, zakasnil mandanje
itd., med vrste pa je zasadil
zelje. Vsakomur, ki si je ogle-
dal ta nasad in trsnico, je bilo
jasno, da vinograd iz take trs-
nice ne bo nikoli mogel pre-
življati svojega gospodarja.
Pravo nasprotje smo videli
na deenl polovici parcele. V
trsnici so bile zdrave in dobro
raščene cepljenke, pri katerih
so bili uporabljeni strogo se-
lekcionirani elementi. Tudi nega
je bila strokovna. Vse to je
prišlo do p>olnega Izraza v eno-
letnem nasadu v ozadju par-
cele, v katerem so trte bujno
zrastle — tudi preko višine
2 m — k čemur jim je razen
selekcioniranih cepljenk poma-
gala tudi pravilna nega, poseb-
no pa še to, ker jim je bil v
poletju puščen samo en poga-
njek.
Na drugI parceli Je bil prika-
zan razvoj trte od 1. do 4. leta
starosti. Pri ogledu tega nasada
naj bi se vinogradnik poučil
predvsem o naslednjem:
1.	Selekcionirane cepljenke
omogočijo trti zdravo in
dobro rast;
2.	dobra obdelava tn pravilna
nega pospešuje rast in pri-
vede trto v 4. letu do nor-
malne oblike in izdatne
rodnosti (taka trta prične
roditi že v 3. letu);
3.	za različno zemljo je treba
izbrati različne podlage in
različne sorte.
Na parceli je bila ena •vrsta
zasajena z neselekcioniranimi
trtami in slabo negovana —
vmes tudi nekaj takih trt, ka-
terih podlaga in sorta ni od-
govarjala zemlji — v naslednji
vrsti pa so bili selekcionirane
trte, pravilno obdelovane in
negovane — in tako naprej do
4. leta. Tak način prikazovanja
se nam je zdel zelo posrečen,
ker smo za vsako leto starosti
lahko primerjali dobro s sla-
bim.
Posebno prepričljiva razlika
se je pokazala v 4. letu, kjer
smo videli v prvi vrsti krmež-
Ijave trte, ki so nosile le tu In
tam kak grozdič, v drugi vrsti
pa so bile za naše poime »celo
preveč« obložene z zdravim in
enakim grozdjem.
Ob robovih obeh parcel Je
matičnjak z vsemi podlagami,
na katere cepijo nemški trsni-
čarji.
Pred paviljonom smo zadeli
na »vislice« — na vinski trti,
cepljeni na ameriški podlagi. Je
bila obešena trsna uš (zelo po-
večan model), ki je na ves glas
vpila: »Ta me Je obesila«.
Pravi pomen »vislic« smo ra-
zumeli šele pri vstopu v pavi-
ljon, kjer smo ugotovili, v ka-
terih nemških pokrajinah In v
kakem obsegu je še zastopana
stara »nemška« trta in kako ka-
tastrofalno gospodari v teh
nasadih trsna uš.
Mnogim našim vinogradni-
kom ni znano, da so vinogradi
v nekaterih deželah Evrope
delno še vedno zasajeni s prvo-
bitno evropsko trto. Med tem
ko smo morali pri nas v Slo-
veniji že pred 50 leti v celoti
preiti na cepljenje plemenitih
sort na ameriško podlago, ker
nam je trsna uš uničila vse stare
vinograde, najdemo v Nemčiji
še mnogo starih nasadov z ev-
ropsko trto. Trsna uš je nam-
reč v teh predelih zadela na
neugodnejše klimatske in ze-
meljske pogoje (n. pr. peščena
tla), zato se ni mogla tako
naglo razmnoževati, zaradi če-
sar tudi ni povzročala tako ve-
like škode. Kljub temu pa je
tudi v nemških pogojih ta
škoda iz leta v leto bolj vidna
in je danes jasno že vsem na-
prednim vinogradnikom, da Je
»nemška trta« obsojena na
»mrt.
Ker so tudi v Nemčiji konser-
vativni vinogradniki (torej ne
samo pri nas), ki še vedno mi-
slijo, da bo možno s staro trto
še naprej gospodariti, zato
znanstveni Inštituti in zadruge
na vsakem koraku propagirajo
cepljenke na ameriški podlagi
Borba proti trsni uši se ne
omejuje samo na propagando,
temveč Je tudi z zakonom pre-
povedano zasajati nove vino-
grade z evropsko trto.
Dalje smo videli razčlenjene
potrebe cepljenk po posamez-
nih nemških pokrajinah, ki je
spričo obnove, katera Je v teku
ogromna. Takoj zraven je po-
vedano, katere podlage in sorte
odgovarjajo posameznim pre-
delom. Nemški inštituti so iz-
vršili ogromno delo s tem. da
so vsa vinogradniška področja
pedološko raziskali, kajti le na
ta način je možno s sigurnostjo
svetovati izbiro podlage in sorte.
Nadalje je bilo v tem pavi-
ljonu široko obravnavano vpra-
šanje pravilnega cepljenja. Zelo
nazorno so bile, v sliki in na-
ravi, prikazane vse napake, ki
jih delajo trsničarji, pa tudi
navodila, kako se jih naj iz-
ogibajo.
Poseben poudarek je bil v
prikazu, kake cepljenke smejo
v prodajo in kaj mora brezpo-
gojno na gnojišče. V tem so
Nemci zelo strogi in ne dopu-
ščajo niti ponovnega vlaganja.
V zadnjem delu paviljona so
bili pokazani ogrci in drugi
škodljivci v trsnici In kako jih
lahko uspešno uničujemo.
iii. oddelek — zaščita
Na obeh parcelah sta bila
starejša nasada. V prvem smo
na levi polovici videli kaj ža-
lostno sliko. Tu so gospodarile
najrazličnejše bolezni in škod-
ljivci. Ta nasad so izkoristili
tudi za prikaz raznih drugih
napak, od katerih nekatere po-
sredno omogočajo uspešnejši
razvoj bolezni. (N. pr, prenizka
vzgoja oidiju). Predvsem so
bile pokazane napake pri opo-
rah. Pri tem je treba poudariti,
da so se v Nemčiji že v celoti
uveljavile žične opore, zato so
bile kritizirane samo te. Nada-
lje Je nasad prikazoval nepra-
vilnosti pri vzgoji, rezi in iz-
biri sorte.
Skratka, človek, ki si je vse
to ogledal, se Je kaj lahko od-
ločil, da njegov nasad ne sme
biti tak.
Na drugi polovici parcele pa
smo videli nasad, kakršnega
ima skrben in napreden vino-
gradnik. Vse trte brez sledi bo-
lezni ali posledic škodljivcev.
Pravilna vzgoja na žici, pra-
vilna rez, 'skrbna obdelava in
rezultat — mnogo zdravega
grozdja.
Na drugi parceli Je bil nasad,
ki mu trsna uš izsrkava po-
slednje sokove.
Vse kar smo videli v pavi-
ljonu, je bilo posvečeno uspešni
borbi proti boleznim in škod-
ljivcem. Tu se je vinogradnik
seznanil z vsemi zunanjimi
znaki raznih bolezni, s pogoji,
v katerih se ta ali ona naj-
uspešneje ozir. sploh lahko raz-
vija, obenem pa je dobil pKDduk,
kako, s kakšnimi sredstvi in
ob katerem času Jih mora za-
tirati.
Razen s slikami so bile bo-
lezni In škodljivci prikazani
tudi v naravi — v posebnih
omaricah, kjer smo si jih ogle-
dali skozi povečalno steklo. Tu
nas je večina prvič videla pravo
trsno uš.
Posebna pozornost je bila
posvečena trsni uši in njenemu
zatiranju. Iz vsega Je bilo raz-
vidno, da je trsna uš največji
sovražnik nemškega vinograd-
ništva in jo je mogoče uničiti
samo s cepljenjem na ameri-
ško podlago. Na srečo ta nad-
loga za slovenskega vinogradni-
ka ni več aktualna, ker ga je
nesreča pred 50 leti dovolj iz-
učila.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Stran 4
»PTUJSKI TEDNIK«
Ptui, 17. oktobra 1952
Plašim^ на{ a$taM fned nafni!
Gosp. župnik iz Lovrenca
so odšli k verouku,
ne na gostijo
Kmet: »Micka, zakaj si prišla
klicat gospoda župnika, naj
gre učit verouk, ko je bil
pri njem finančni organ za-
radi zaostalega davka.«
Micka: »Saj so nas gospod učili,
da je treba pomagati bližnje-
mu v sili. Ker jih ni mogel
rešiti predsednik občine z iz-
govorom, da so gospod žup-
nik na gostiji, sem ga pač
jaz, da izvršilec ni mogel
opraviti rubeža.«
Kmet: »Pa saj mora tudi go-
spod župnik plačati davek,
kot mi, zakaj bi ga trebalo
pred tem ščititi?«
Micka: »Za učene ljudi pač sme
veljati pregovor: »Kar lahko
, storiš jutri, ne stori danes.«
Numeracijska komisija
bo numerirala nenume-
rirane hise
Ančka: »Franc, kaj ne veš prav
slovenski, da pišeš o numera-
cijski komisiji za oštevilčenje
hiš?«
Franc: »S tem vprašanjem si
priznala, da ne čitaš Uradnega
lista; saj jo tudi tam tako
imenujejo.«
Ne moreta se spomniti
Alojz: »Zakaj sta me napadla
z motiko in me poškodovala
po roki in glavi?«
Kristina: »To bi midva z možem
tudi rada vedela. Mogoče se
bova spomnila zakaj, ko bova
morala plačati bolniške stro-
ške!«
Da Vaj d i ne bo dolgi as
Janez: »Miha, kaj ti naj spo-
ročamo 14 mesecev v zapor,
da ti ne bo dolgčas za nami?«
Miha: »Sporočite mi, kateri
pride prvi za menoj!«
Cirkovški biljard
je vedno zavzet
Franc: »Neža, kdaj vaš biljard
ni zavzet? Rad bi prišel na
vrsto, ko bo dalje časa prost!«
Neža: »Tega vam pa res ne mo-
rem reči. Dopoldne pride
večkrat igrat kdo iz občine,
popoldne pa ostali vaščani.
Najboljše je, da se na občini
zmenite, kdaj imajo uradne
dneve. Edino takrat lahko
pridete na vrsto.«
Suhi zadružniki
ne moremo iti na gasilsko
veselico
Predsednik: »Možakarji, kaj
vam je padlo na pamet, da
ste s silo odprli klet in ga-
ražo, naložili krompir in ga
odpeljali v Bukovce?«
Zadružniki: »Ce je v Sobetincih
gasilska veselica, pa menda ja
ne bomo suhi gledali, kako
drugi jedo in pijejo!«
Mcškajnska gmajna
bo vsa preorana
Mrgeca: »Kaj misliš, Tina, ail
bo res preorana zadružna
gmajna zopet pašnik?«
Tina: »To bi moglo biti. Po
starih postavah ima pravico
do te gmajne samo 65 hiš, ne
pa zadruga. Je še itak dobro,
da vsi gor ne gonijo na pašo,
da ima lahko hasek od nje
le par virtov.«
Mrgeca: »Cula sem praviti, da
mislijo zadružniki preorati
tudi spodnjo gmajno.«
Tina: »To bi bilo prav. Cc go-
renjci nimajo gmajne, še
spodnjarjem ni potrebna.«
Ne more v sobi, le pa
stanuje v hlevu
Krabonja: »Ivan, sram me je,
da si se hotel obesiti v hlevu!«
Veselič: »Kateri hlapec naj se
obesi v sobi, ko pa še vsi
hlapci spijo v hlevu?«
Kako bomo volili v skupsčino
socialnega zavarovanja
Priprave za volitve'v organe
socialnega zavarovanja so v na-
šem okraju že v teku. Večje
sindikalne podružnice so že pri-
stopile k širšim zborovanjem
delavcev in uslužbencev po vo-
lilnih enotah in pričele tolma-
čiti pomen volitev ter vlogo so-
cialnega zavarovanja v naši
družbeno-gosipodarski etvii^mosti,
dočim so v malih podružnicah
to že zamudili in bodo morali
sedaj temeljito pospešiti svoje
delo.
Po udeležbi na volitvah
se bo odražala zavest
delavcev
Volitve v organe socialnega
zavarovanja eo velikega politič-
nega pomena. Z njimi ei zava-
rovanci izvolijo demokratično
vodstvo svojih zavodov. Poleg
tega nam morajo biti te volitve
sredstvo za mobilizacijo delav-
skega razreda. Udeležba na vo-
litvah Pa bo merilo, v koliko je
delavski razred voljen in sposo-
ben upravljati svoje gospodar-
ske in socialne ustanove. Obe-
nem pa bodo te volitve tudi pri-
prava za aktivizacijo delavstva
za občinske volitve in volitve
sveta proizvajalcev, ki ee bodo
v kratkem vršile. Biti morajo
■priprava za čim uspešnejšo afir-
macijo delavskega razreda v
bodočih občinskih ljudskih od-
borih.
Kekor ie že bilo objavljeno,
je Okra-'r.i svet razpisal volitve
v skupščino pri socialnem zava-
rovanju za dne 26. okt. 1952, to
je* na nedeljo. Praviloma naj se
te volitve,vrše na ta dan, ne bo
Pa nič zgrešeno, če bodo posa-
mezni kolektivi izvršili volitve
v petek ali soboto, ako je niim
to lažje izvedljivo zaradi odda-
ljenosti n'ihovih zaposlenih de-
lavcev. Vendar pa se volitve ne
smejo vršiti pred 24. in po 26.
oktobru t. 1.
V	22 volilnih enotah bo
volilo nad 9000 volivcev
v vsem okraju ie volilnih
upravičencev cca. 9193, ki so
razdeljeni na 22 volilnih enot.
V	teh volilnih enotah je postav-
ljeno 44 volišč. V kolikor je bilo
možno so se vse volilne enote
postavile po strokah. Tako se bo
volilo po industrijskem princi-
pu 19, po teritorialnem pa 10
delegatov. Delavci in uslužbenci,
katerih podjetja imajo svojo
centralo oziroma delavski svet
v večjih centrih v Mariborvi ali
Ljubljani (železnica, pošta. Gra-
diš Stmišče in Opekarna v 2ab-
jeku) bodo volili v našem okra-
ju, kjer se nahaja njihova sin-
dikalna podružnica oziroma, kjer
so zaposleni. S prosvetnimi de-
lavci (učitelji) smo se pogovori-
li, da bodo zaradi raztresenosti
po celotnem okraju volili pisme-
no. Enako lahko volijo člani
društva upokojencev, pomočni-
ki in vajenci, ki so zaposleni v
privatnem sektorju.
Volilno pravico imajo
tudi uienci
Volilno pravico v podietjih,
kjer so bili izvoljeni delavski
sveti, imajo vsi člani tega de-
lavskega sveta. V ostalih ko-
lektivih pa imajo volilno pravi-
co vsi zaposleni (vštevši vajen-
ci). Volilno pravico imajo tudi
brezposleni, ki prejemajo oskrb-
nino pri posredovalnici za delo,
ter volijo s podružnico podjet-
ja, pri katerem eo bili nazadnje
zaposleni. Poleg osebnih upoko-
jencev imajo volilno pravico tu-
di družinski upokojenci, ki so
polnoletni. Pravico biti voljen v
skupščino imajo tudi v večjih
podjetjih vsi delavci in usluž-
benci, brez ozira na to ali so
člani delavskega sveta ali ne.
Določitev volišč in razdelilnik
Za volitve delegatov v skupšči-
no pri zavodu zasocialno zava-
rovanje v Ptuju je naslednji:
Kolektivi Iger volijo samo
delavski sveti:
(Prva številka: volišče; druga
številka: delegat)
Tovarna strojil Majšperk 1, 1;
Tavorna volnih izdelkov Maj-
šperk 1, 1; Gradbeno podjetje
IMM »Gradiš« Strnišče 1, 3;
Tovarna glinice in aluminija
Strnišče 1, 2; Kmetijsko gospo-
darstvo Zavrč in Domava 2, 1;
Kmetijsko gospodarstvo Turni-
šče in Podlehnik 2, 1; Kmetij-
sko gospodarstvo Starše, Strni-
šče, Statenberg 3, 1; Mestna
ekonomija Ptuj, Gradbeno pod-
jetje Drava Ptuj, Okrajno re-
montno podjetje in Komunalno
podjetje 1, 1; Tovarna perila,
tkalnica Metka, Mlinsko podjet-
je Ptuj 1, 1; Trgovsko podjetje
Ptuj Preskrba, Izbira, Perutni-
na, Rožnik in Slovenija vino
Ptuj 1, 1.
Kolektivi, kjer volijo vsi zapo-
sleni delavci in nameščenci:
Trgovsko podjetje OZZ, 2e.
leznina. Mlekarna in Vinarska
zadruga Ptuj 1, 1; Železniška
delavnica, Nadzorništvo proge
in postaje Ptuj, Strnišče, Ormož
in Središče 4, 1; Sindikalne po-
družnice Lesni obrat. Gostinci.
Uprava voda, Petovia, Puitna
postaja, Opekarna Ptuj, obrtni
delavci Makole, Lovrcnc in Str-
nišče 6, 1; Podružnica oiprtnih
delavcev: Klavnica, Kovinske
delavnice. Mešane stroke. Mi-
zarnč-"aga, Invalidsko podjetje,
Peki, Čevljarska zadruga. Kro-
jaška zadmga in Pletarna Ptuj
1, 2; Podružnice: DES Ptuj,
Okrajni cestarji in Cegrad Ptuj
1, 1; Sindikalne podružnice pri-
vatnega sektorja 1, 1; Zdrav-
stvene ustanove: Bolnica, Poli-
klinika, Lekarne, Dečji dom
Ptuj in Bolnica Ormož 2, 1; Sin-
dikalne podružn. administrativ-
nih: OLO, Banka, Pošta in 4 po-
družnice Obč. LO s sedežem v
Podlehniku, Markovcih, Rogoz-
nici in Hajdini 5, 2; Dmštvo
učiteljev, profesorjev in kultur-
no-umetniskih delavcev v Ptuju
1, 1; Pod'-užnica upokojencev v
Ptuju 1, 2; Podružnica upoko-
jencev v Gorišnici, Ormožu,
Središču, in sind, podružn. doma
onemoglih v Domavi in Murc-
tincih in podružnica gostincev
na Borlu 4, 1; Sindikalne po-
družnice v Ormožu: Opekarna,
Zaga, Vinarska zadruga, KZ,
Obrtnih delavcev, Obč., LO,
Farma zdravilnih zelišč in obrt-
nih delavcev v Središču, Gozd-
na uprava Velika íí edel j a in po-
družnica rudnik Sodinci 4, 1
Kandiiatno listo pestavi
desetina voiilcev svoja
enote
Kandidatne liste postavljajo
izvršni odbori sindikalnih po-
družnic po volilnih enotah La-
hko pa tudi kandidatno listo po-
stavi ena desetina zavarovancev
v dotični volilni enoti. V prvem
primeru podpisujejo kandidatne
liste predsedniki sindikalnih po-
družnic, kakor tudi tajniki, v
drugem primeru pa ena deseti-
na predlagateljev. Kjer bi se
pojavilo, da bosta dve kandidat-
ni listi, morajo biti kandidati
vpisani ločeno po kandidatnih
listah. Kandidatne liste morajo
biti predložene volilnim odbo-
rom najkasneje 5 dni pred vo-
litvami. Voli se tajno z glaso-
valnimi listki. Vsak volivec, ko
prejme glasovalni listič zaokro-
ži tekočo številko pred imenom
tistega kandidata, katerega voli.
Volilni material Pa volilni od-
bori pošljejo najkasneje do 26.
oktobra 1952 do 20. ure na se-
dež Okrajne volilne komisije v
Ptuju.
Kaj pa v Desterniku
učiteljstvo?
Desternik, 15. oktobra (OD).
Mnogi se sprašujejo, kdaj se bo
učiteljstvo v Desterniku bolj
približalo ljudstvu. Dosti je že
bilo pisanja in poudarjanja, da
bi šola in učiteljstvo morala
biti nosilca naprednih idej in
žarišče razvijanja kulturno-
prosvetnega dela na našem po-
deželju. Na žalost prav v De-
sterniku še tega ni, kar bi bilo
v celem ptujskem okraju naj-
bolj potrebno. Ni zgrešeno, če
rečemo, da učiteljstvo v Dester-
niku zelo malo ali celo nič ne
sodeluje v kulturno-prosvetnem
in društvenem življenju izven
šole. Žalostno je tako stanje. Če
mislijo, da je to pravilno, je
njihovo mišljenje popolnoma
zgrešeno in v nasprotju z da-
našnjo skladnostjo. Da bi kdo
izmed učiteljstva, ki včasih za-
vije iz šole le do cerkve, šel še
malo dalje po vasi med ljudi,
bi marsikogar slišal, da upravi-
čeno pravi, da še šole v Dester-
niku ne bi zaenkrat radi za-
menjali z župniščem.
Kaj hočemo s tem poudariti
nekateri napredni ljudje?
Trdimo, da učiteljstvo v De-
sterniku ne gre nikamor izven
šole. med ljudi, zato so vedno
sami za se. Naj se raje enkrat
le sprijaznijo in nekoliko bolj
uživijo med ljudstvom, katero
tako močno potrebuje pomoči v
kulturno-prosvetnem in dru-
štvenem življenju.
Letovišče grad Bori zaključi 15. novembra t. 1. z letoviščno
sezono in se priporoča gostom z gostinskimi prostori pri
borlskem mostu
V veljavi je odredba
o koniroli živil
Da bi sc preprečilo izdelovanje,
predelava in razpečavanje sum-
ljivih, manjvrednih prehrambenih
predmetov in živil, ki bi lahko
škodovala zdravju potrošnikov, je
oblast izdala odredbo o obveznem
sanitarno-higienskem pregledu ži-
vil. Ker je odredba z objavo v
Uradnem listu LRS štev. 21 že
stopila v veljavo, opozarjamo vse
proizvajalce živil kakor tudi po-
trošnike na določbe te odredbe,
ki je strogo obvezna.
Sleherno podjetje, ki proizvaja
živila oziroma sleherni proizva-
jalec živil na ozemlju LR Slove-
nije mora poslati na pregled vzor-
ce vseh živil, še preden gredo v
promet ali takrat, ko izpremene
svoje proizvajalne sestavine. Vzor-
ce živil je treba pošiljati kemič-
nemu laboratoriju Centralnega hi-
gienskega zavoda v Ljubljani (za
Ljubljano-mesto, okraje Ljublja-
_na-okolica, Kranj, Radovljica
itd.), ter laboratorijem okrožnih
higienskih zavodov v Celju. Ma-
riboru, Novem mestu in Gorici,
kamor pač spada mesto ali okraj
proizvajalca. Slehernemu vzorcu
je treba predložiti takozvano pro-
izvajalno specifikacijo, to je do-
ločilo vseh sestavin in lastnosti
živila. Na osnovi predložene pro-
izvajalne SDCcifikacije bodo higi-
enski zavodi živila preizkusili ter
ugotovili, ali niso morda zdravju
škodljiva, ali vsebujejo vse po-
trebne hranilne sestavine in ka-
kovosti. Sele na podlagi teh ugo-
tovitev hijrienski zavod dovoli
prodalo živila.
Vsak proizvajalec živil mora
Dri slehernem živilskem izdelku,
ki ga daje v promet v original-
nem ovoju fembalaži), označiti
na ovoiii samem ali pa na pritr-
jeni etikfti vidno proizvajalno
oznako. Ta oznaka mora vsebo-
vati: ime podjetja in njegov se-
df* ime proizvoda ter osnovne
podatke o izvoru, sestavi in ka-
kovosti živila (kar določi Cen-
tralni oz. okrožni higienski zavod),
čisto težo izdelka, navedbo šte-
vilke, pod katero je bila regi-
stracija potrjena ter dovoljenje
Centralnega (okrožnega) higien-
skega zavoda.
Živilom, ki jih je tehnično ne-
mogoče opremiti s proizvajalno
oznako, to se pravi, ki se razpo-
šiljajo v razsutem stanju ali nc-
pakirana, je treba priložiti sprem-
no listino z navedenimi podatki
iz proizvajalne oznake ali pa je
treba te podatke navesti v fak-
turi. Zdravstveno pregledana in
potrjena morajo biti tudi vsa ži-
vila, ki jih trgovska podjetja na-
bavljajo v drugih republikah in
tam niso bila pregledana. Isto
velja tudi za vzorce tistih živil,
ki jih uvozna podjetja uvažajo
in raznečavajo v območju LR
Slovenije.
Začasno so izvzeti iz obvezne
registracije: moka, vino, olje in
mast. Seveda pa se bo tudi za vsa
ta živila vodila poostrena tekoča
kontrola in bodo morebitni krivci
strogo kaznovani.
Se posebej opozarjamo, da mo-
rajo vsa proizvajalna in trgovska
podjetja poslati vzorce živil, ki
so še v prometu, na pregled hi-
gienskim zavodom in to najkas-
neje do 29. oktobra t. 1.
Vsak proizvajalec, ki bo dajal
v promet nepreirledano živilo in
ki ne bi opremil živilskega izdelka
s proizvajalno oznako ali s sprem-
no listino, bo strogo kaznovan po
zakonu. Prav tako bo kaznovan
tisti, ki bo poslal na trg živilo, ki
po se.stavi in kakovosti ne ustreza
analiziranemu in potrjenemu vzor-
cu. Podjetjem priporočamo ozir.
odsvetujemo, nai v bodoče ne
kupujejo več živil-^kih proizvodov,
ki niso odobreni. Tudi potrošniki
naj od prodajalcev zahtevajo sa-
mo živila, ki so odobrena.
Se lis^aJ m'sll o psBiikl $úm
Ing Egon Zoreč
Kakor je pri živini važno vpra-
šanje primernih pasem, fako je
pri žitih izbira sorte važna stvar,
ki igra pri bodočem pridelku od-
ločilno vlogo.
Pridelovalec žita. ki naroči sa-
mo »100 kg semenske pšenice«, je
prav tako lahkomiseln kot je ži-
vinorejec, čc bi nekje naročil
•eno plemensko kravo« brez vsa-
kih nadaljnjih navedb. Lastnosti
in zahteve posameznih žitnih sort
so kaj različne, kakor so različne
tudi podnebne m talne razmere
posameznih dežel in okolišev.
Sorte so nastale bodisi z naravno
ali umetno odbiro, posamezne pa
so določenim razmeram in zalite-
vam najbolje prilagojene.
Učinek odbire se najlaže vidi
iz razlike med ozimnim in jarim
žitom. Nekoč te razlike ni bilo.
Današnja ozimna žita pa več ne
uspevajo, če jih sejemo spomla-
di, jara pa navadno pozebejo, če
bi jih sejali jeseni. Umetna vzgo-
ja novih žitnih vrst z odbiro (se-
lekcijo) in križanje posameznih
sort med seboj je dalo nebroj
žitnih vrst. ki se medsebojno jrelo
razlikujejo predvsem glede ^a^'a
zrelosti, kakovosti zrnja, 'blike
in barve klasja, po tem. če je
klasje zbito ali redko, če je golo
ali resna^o. po zahtevah glede
podnebja, zemlje, obdelave, gno-
jenja, odpornosti ali nagnjenju
do raznih bolezni, po jakosti sla-
me in s tem odpornosti zoper
poleganje, po odpornosti zoper
pozebo itd.
Iz^ vsega je jasno, da tudi naj-
boljše seme, če sorta ne ustreza,
lahko odreče. Pri nakupu semena
je treba torej zahtevati izrecno
določeno, za dotične podnebne
razmere najprikladncjšo sorto. Pa
še glede tega je treba biti pre-
viden, ker se umetno vzgojene
sorte žita hitro izrodijo, če jih
sejemo v okoliših in razmerah, ki
zanje niso povsem prikladne. Ta-
ko se opaža, da da novo nabav-
ljena sorta pšenice prvo leto lepe
pridelke, drugo leto manj, v na-
slednjih letih pa več ali manj
sploh odpove. Samo iz domačega
semena v klasju odbrano semen-
sko žito rodi stalno dobro.
V naših krajih je udomačena
pšenična sorta z nazivom Ul-go-
lica, Tasilo-golica in Prolifik-
resnata. od sort rži pa Dreger in
Losdorfer. Kriterij kakovosti nše-
ničnih sort je v kratkem sl^^deč:
a)	število pšeničnih stebel na
enoti prostora.
b)	zbitost klasja,
c)	število zrn v klasu,
č^l hektolitrska teža.
dì kakovost zm.a (razmrrjr med
moko in otrobi).
Kmalu bodo zabeli
v Cirkovcih tečaji PLZ
Cirkovci. 13. oktobra (KZ).
Tečaje za mobilne enote PLZ
pripravlja občinski odbor PLZ,
ki bodo začeli 3. novembra 1.1.
in bodo po vaseh Sikole, Jabla-
ne, Cirkovci, Mihovci in Staro-
.iinci. Predavatelja Knafeljc in
Beribak bosta tekom trajanja
tečajev seznanila pripadnike
PLZ s tehniko sanitarne, ke-
mirne, veterinarske in protipo-
žarne službe v slučaju vojne
ali tudi mirnodobskih nevar-
nosti in nesreč.
Za te tečaje je že precejšnje
zanimanje in bodo vsekakor
us'^ešni. vendar bo potrebna
tudi pomoč frontnih organiza-
cij. da bodo na tečajih udele-
7'^nce se-^nanile tudi s politični-
mi vprašanji v svetu.
f'esreca ne poliva
V zadnjih dnevih je nudila
ptu.^ska bolnišnica zdravniško
pomoč v sledečih primerih:
Kunstek Ivan iz Grajene 115
(padel z ostrešnega ogrodja).
Breg Marija iz Grajenščaka 22
(padla s podstrešja). Veselič
Marija iz Strnišča (padec na
roko), Adamič Mirko iz Strni-
šča 2 b (padec z motorjem).
Möge Darko iz Strnišča (pa-
dec na glnvo), Strelec Jože iz
MoškajnC 61 (napaden z nožem),
Leskovar Stanko iz Skrblje 3
(poškodba reber), Petrovič Jurij
iz Orešja 3 (poškodba roke),
Jerenec Rudolf iz Gruškovca 69
(poškodba noge), Cizerl Jože iz
Gabernika 25 (poškodba noge).
♦
SPRKMiiMnE V nEVIZNIH
ODLOČBAH
Reotrrad, 15. okt Po doseda-
njih odločbah zveznega finanč-
nega ministra, ki so veljale od
1. j^iiija 1952, so morale gospo-
darske organizacije odstopiti
Narodni banki 55 odstotkov de-
viz, ki so jih dobile za izvoženo
blago. Zaradi težav, ki jih
povzročila letošnja suša za našo\
plačilno bilanco, ;'e z novo od-
redbo finančnega ministra povi-
šan ta odstotek na 80 odst.
Poizvedbe
Ker še nisem mogel doslej
ničesar dognati glede svÄjega
sina Kramberger Janeza, roj.
16. 8. 1925. ki je bil vojak F. P.
Nr. 433 11 D in je pogrešan oa
bitke pri Bemdorfu-Luxemburg
26. 12 1944, prosim dečke nje-
govega letnika, ki bi karkoli o
njem vedeli po tem času, naj
mi to sporočijo. — Kramberger
Janez. Jiršovci 72. p. Desternik
pri Ptuju.
V Cirkovcih je novousta-
novljeni odbor RK resno
na delu
Cirkovci, 15. oktobra (MAK).
Občinski odbor RK je začel г
delom takoj po ustanovitvi pre<j
14 dnevi. Začetek tedna RK so
začeli s kresom ob zvokih godb®
in s piramido, na kateri je bil
osvetljen velik Rdeč križ. Po-
zdravni govor je imel predsed-
nik vaškega in občinskega od-
bora RK, ki je tudi opisal važ-
nost pomoči organizacije RK v
miru in vojni, zlasti v drugi
svetovni vojni in po njej,
V	kratkem času so zbrali 247
članskih prijav in pri tem pre-'
segli plan za 30 odst. Prodali
so tudi vse spominske listke
Tedna RK in odvedli denar s
članarino Okrajnemu odboru
RK. ê
V	bodočnosti si bo prizadevala
organizacija RK spraviti čim-
preje toliko sredstev, da bo
lahko nabavila omarico za prvo
pomoč in dopolnila z manjka-
jočim sanitetnim materialom
šolsko omarico. Zagotovila in
predala je tudi že sezname za
predvojaáko vzgojo deklet let-
nikov 1934 in 1935. Tudi pri to-
zadevnih predavanjih bo nosila
organizacija RK velik del od-
govornosti.
Okrajno gledalište
v Ptuju
v petek, 17. oktobra 1952, ob
20. (8.) uri: Cezar von Arx:
»IZDAJA PRI NOV ARI«, dra-
ma v treh dejanjih. Gostovanje
v Strnišču .(Tovarna glinice in
aluminija.) Režija Peter Malee.
V nedeljo, 19. oktobra 1952,
ob 15. (3.) uri: Cezar von Arx:
»IZDAJA PRI NOV ARI«.
Prodaja vstopnic pri gledali-
ški blagajni dan pred predstavo
in na dan predstave od 15. do
17. ure, ob nedeljah in prazni-
kih od 9. do 11. ure ter eno uro
pred predstavo.
v
Katastrofa Drave
na domaiem igrišču
Železničar (Mb)—Drava 13:0
(5:0)
Ptuj, 12. oktobra. Današnja
prvenstvena nogometna tekma
med domačo Dravo in Železni-
čarjem iz Maribora se je kon-
čala s katastrofalnim porazom
Drave 13:0. Vrste domačih ^
že po drugem golu
odpovedale, čeprav sam priče-
tek ni kazal, da se bo tekma
končala s takim rezultatom.
Železničar je igral tehnično
mnogo boljše od domačih in
hitro izkoristil vse napake ožje
obrambe. Sodnik Kukanja iz
Murske Sobote je dobro opravil
svojo nalogo, nad 300 gledalcev
pa je ob koncu tekme izžvižgalo
domače moštvo. Gole so dosegli:
Rafolt, Tomac, Kek po tri, Vi-
dic dva in Vogrinčič dva avto-
gola.	-k
ŠAH
Kongresnega brzoturnirja se
je udeležilo v JLA 24 igralcev.
Po končanem finalu je Radoj-
lovič premagal Kalema, s ka-
terim sta si delila 1. in 2. mesto.
V Strnišču je SSS Aluminij
odigral 9. t. m. brzoturnir s 16
udeleženci. Prvo mesto je zase-
del Mesarič pred Antoničem.
Istega dne je odigrala brzo-
turnir SS Železničar Ptuj z 11
udeleženci, kjer je zmagal
Nežmah ml. pred Nežmahom
st. SD Ptuj je omenjeni tumir
igral 14. t. m. s 14 igralci. Zma-
gal je Pešl pred Zunecom in
Rudolfom.
Kakor je bilo že v dnevnih
časopi,sih objavljeno, je finalni
brzoturnir v Ljubljani prelo-
žen od 19. t. m. na 2. novem-
bra t. 1.
Cene na ptujskem trgu
v sredo, dne 15. 10, 1952
za kilogram, liter ali komad
Privatniki: Motovileč 80, ra-
dič 20, špinača 60, peteršilj 50,
solata glavnata 50, korenje za
juho 50, čebula 50, česen 16U,
fižol 30, solata endivija 50, kar-
fijola 40—50, krompir 18—20,
zelje 25—30, fižol luščen 50,
redkev 20, proso 40, oves 40,
pšenica 40, gobe sveže 60, kis
20, mleko 18—20, smetana 100
do 120, sir 50—70, maslo surovo
300, jajca 12—13, kostanji 18
do 20, kostanji pečeni 40, repa
kisla 20, hren 40, hruške 20 do»
25, jabolka 16—20. orehi 60 do
70, purani 300—500, race 150 do
240, kure 200—300, piščanci 120
do 200.
Ekonomi.ja Ptuj: Zelje v gla-
vah 30, čebula 35, krompir 20,
špinača 40. solata endivija 30,
karfijola 40, kaša ječmena 40,
mleko 20, paprika 20.
Državno i>osestvo Dornava:
Mleko 18, krompir 20. špinača
20, paprika 25. paradižniki 20,
zelje v glavah 30, paprika (hu-
da) 40. karfijola 40. pesa rdeča
15. radič 10, jabolka 15, pše-
nica 35.