3D6. Številna
V Ljubljani,*petek 27 decembra 1918.
U. lete.
»Slovenski Narod* vel<a po pliMi bivše Avstro-Ogrske: za Necnčtjo:
reJo !eto 4Kupaj naprej .»1 teta
iutrt leta , . a* mesec    . ,
K 50-—
. 25—
. 13 -
. 4'50
celo leto naprej   .   . K 55* -
'.a Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   .   . K 60—
Vprašanjem gtede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ?pF*vzu4fvo (spoiaj, pritličje, levo),  incllova uiftc.n it. 5, telefon st 85.
Unnis #s*Ji dsn zvečer, Uvieasit oedelie in prasni fee.
(nseratt se  računajo po  porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ter M mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin, parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Navi aaroćaiki aaj aašljeja earočaico vedaa ?j$gr »o nakn&nici. fra satao pisneae saiačbe erei iftslatvc denarji se ic mor trn* aiiaiar ozirati, „Narodna tiskara*" telefon it. 89.
celo leto naprej pol leta .
.Slovenski Narod* velja v Lir nl'janl t
dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
.... K 48 — I četrt leta naprej . . .....24 — I na mesec    .     . .
K 12 . 4
Posamezna Številka velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: ituallora ulica si. S (v L »a4str. levo), teleloa Št 43
VABILO
k seli izsirtna odbora
:: 5. januarja 1919 ::
v dvorani mestnega magistrata (I oadstropje) v Ljsbliani.
Začetek ie ob 9. dopoldne, seja se nadaljnje ob 3. popoldne.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo o splošnem političnem po-
ložaju.
3. Določitev kandidatov JDS.  za dr-
žavno vijeće in za pokrajinski svet
4. Poročila zunanjih odbornikov o or-
ganizaciji stranke.
5. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 26. dec. 1918.
Načelstvo JDS.
Dr. Ivan Tavčar:
Prehrana in valuta.
(Govor v Mariboru.) II.
V tem pogledu govoriti mi je na prvem mestu o prehrani. Ne zategadelj, ker sem bil slučajno poverjenik za prehrano Narodne vlade SHS. v Ljubljani, temveč radi stvari same.
S prehrano bi se moral dandanes vsakdo na jugu pečati in vsakdo bi se moral truditi, da pride na tem polju do objektivnega in pravičnega pojmovanja. Posebno bi bilo to zahtevati od inteligentnih krogov, ker žalibog opažam, da se tudi ti krogi prav radi postavljajo na stališče, da je Jugoslavija, ker je v nji prehrana slaba in šibka, slabša, kakor je bila nekdanja Avstrija. Ne da se tajiti, da je želodec vladar sveta in da je prazna skleda največkrat povzročiteljica revolucij in prevratov. Zato je pre-hranazaJugoslavijo največjegai pomena; da se pa dosedaj ni mogla rešiti, kakor bi želeli želodci, je pa čisto naravno. Priprost človek se rad spušča v vzklike: »Ta prokleta Jugoslavija je še manj vredna, kakor je bila vredna prejšnja uržava,a ali od njega ne moremo zahtevati, da bi spoznal resnico. Resnica pa ie, da so taki očitki krivični in da je Jugoslavija čisto nedolžna, ker ie bila prisiljena prevzeti na polju prehrane, kakor tudi povsod drugod, dedščino po stari Avstriji, ki ni obsegala drugega, nego same dolgove; kdor pa prevzame tako dedščino. ie vsikdar berač in navadno mu ni druge rešitve, kakor katu in konkurz. Naloga inteligence pa je odpirati tukaj ljudstvu oči. in največji hudodelec je tisti, ki ljudstvo radi prehrane hujska, mesto da bi je miril. In če dines doživljamo, da se tudi aproviza-cija že porablja za politično agiracijsko sredstvo, in to še celo v naši stranki sami, mora se to najstrožje obsojati, ker ie mnenje dotičuikov, da se s tako agitacijo morda pobija samo posamezne osebe, napačno, pač pa je resnica, da se s tem pobija stranko samo ter zanaša v njene vrste razdor, kakor si ga želiio naši politični nasprotniki. Taka agitacija mora zaiti v čudne zagate. Oglejmo si slučaj!
Na Kranjskem se dobijo demokratični krogi, ki z ognjem navideznega navdušenja zastopajo stališče, da se mora mesarjem prepustiti prosti nakup In prosto klanje živine. Če klavci kaj ta-eega zahtevajo, se jim* ne čudim. Saj ie mesarska obrt v resnici podpore vredna, ali končno se je med vojsko marsikateri drugi obrti dosti slabše godilo, ntgo se je godilo mesarski obrti. Razlogi, ki govore za to, da ostanejo na tem polju stare naredbe še nekaj časa v veljavi, so jasni. Ce bi bilo klanje živine popolnoma prosto, potem bi imel vse obrtnik v svojih rokah ter bi tudi diktiral cene za meso po lastni volji. Maksimalne cene bi v tem pogledu ničesar ne pomagale, kakor niso dosedaj nikjer pomagale. Pri tem pa je še vpoštevati, da se vzdržuje posebno v Ljubljani in tudi drugod po večjih centrih ubožua akcija, pri kateri se deli meso ali brezplačno ali pa za tako znižano ceno, da niti z maksimalno ceno v nobeni primeri ne stoji. V Ljubljani je vsaj dvajset tisoč ljudi, ki so deležni te ubožne akcije, iti
če jo danes ustavimo — mesarii sami ie ne bodo hoteli vzdržavati —. je takoj revolucija na ljubljanskem trgu. Posledica bi torej bila, da bi premožnejši sloji, če je klanje prosto, dobivali več mesa, da b i p a 20.000 revežev ne dobilo mesa za tako ceno, kakoršno plačati morejo. Kdor se torej navdušuje za prosto klanje, posebno v Ljubljani, ta voui vojsko proti 30000 revezev in je torej jugoslovanski demokrat, kakor si ga mi predstavljati ne moremo!
Zatorej je dolžnost cele Jugoslovanske demokratske stranke, da vpo-števa vprašanje prehrane tako, kakor to predpisuje pamet! Pamet pa oznanju-jc vsakemu, da je vprašanje prehrane najtežavnejše in da mora ostati izven vsake polititičnc agitacije, da se pa končno mora vendarle rešiti, ker je drugače tudi usoda Jugoslavije v največji nevarnosti!
Kar se tiče prehrane same, si je lahko misliti, da je naš položaj tak, da shajamo le za silo in sicer v prvi vrsti zategadelj, ker je pri nas premalo občutka za edinost in ljubezen, ki bi morali vezati vse posameznike v naši novi državi. Mi smo predvsem pričakovali, da nam bodo poljedelci priskočili na pomoč, posebno s fižolom, prosom in kroni-pirjem. Vsega tega se je precej pridelalo po slovenskih pokrajinah, za apro-vizacijo se pa dosedaj, kar moram z obžalovanjem priznati, ni toliko nabralo, da bi bilo vredno o tem govoriti. Krivi so različni razlogi. Predvsem okoliščina, da mora naš kmet svoje potrebščine pri trgovcih silno drago plačevati; dasi so cene po trgovinah deloma že precej padle, pa so vendar še tako visoke, da jih kmet ne more zmagovati. Na drugo stran iskati je vzroka tudi v ponesrečeni agitaciji gotovih krogov, ki so se vnemali za posebno vladno obliko ter natvezali ljudem, da, če se vpelje taka vladna oblika, ne bo v Jugoslaviji ne davkov, ne rekvizicij, in da bodo Slovenci v taki Jugoslaviji živeli kakor Izraelci v puščavi, ko so jim mana in prepelice v usta letele! Tretji vzrok je dalje tudi ta. da se vsakdo, kdor je dosedaj prodajal za tiste nenaravno visoke cene. kakor so se bile razvile med vojno, brani ločiti se od teh cen in da se jih oklepa z vso silo. To je v človeški naravi utemeljeno in zatorej ne izrekam nobenega očitanja. Končni razlog, za katerega je ljudstv navadno silno pristopno, je pa ta, da so aprovi-zaciii pošla gotova živila, katera je mogoče dobiti le preko nemškega ozemlja. Ker pa Nemci niso dovoljevali prevoza, izostala sta sladkor in petrolej, izostalo je še marsikatero drugo prepotrebno živilo, ki ga posebej omenjati nočem. Kmetovalci se pa postavljajo na stališče: dokler mi sladkorja in petroleja ne dobimo, toliko časa ne damo od svoie strani ničesar! To je reciprociteta, ki ni utemeljena, ki je pa navadnemu poljedelcu zameriti ne moremo. V vseh teh zadevah je dolžnost inteligence, predvsem tudi dolžnost naše duhovščine, da ljudstvo poduči, da naj se poda na pot krščanske ljubezni in da sprevidi, da vse skupaj ne more v štirinajstih dneh boljše postati, da pa so sedaj taki časi, o katerih posebno velja božja zapoved: Ljubi Svojega bližnjega kakor samega sebe! Agitacija za to božjo zapoved i e edino dopustna na p o 1 j u a p r o v i z a c i j e, vsaka druga agitacija je pa pregreha, ker lačnemu č I o v cku n i treba dokazovati, da je lačen, vsaka druga agitacija je hudobna demagogija, ki I a h -ko požre tistega, ki agitira, kakor tudi tistega, proti kateremu se agitira!
Halje, kar omenjam z žalostjo, smo se močno zmotili v svojih pričakovanjih, katere smo stavili na aprovizacii-sko pomoč od strani Hrvatske. Mislili smo, da je na Hrvatskem vse polno aprovizaciiskih rožic in da jih bomo trgali tudi mi za svoje potrebe. Ali razmere so dokazale, da temu ni tako in da imajo tudi na Hrvatskem svoje apro-vizaciiske težkoče. Dosedaj, to se pravi, odkar je ustanovljena Jugoslavija, dala nam je Hrvatska dva vagona masti in 20 vagonov moke za železničarje. To blago je preskrbelo poverjeništvo za promet. Dalje je dala Hrvatska nekaj masti, nekaj vagonov moke in. če se ne motim. -40 vagonov krompirja za rudnike trboveljske premogokopne družbe. Ta živila ie preskrbelo poverjeništvo za javna dela. ki se je obenem zavezalo, da dobavi za Hrvatsko precejšnjo množino premoga iz omenjenih rudnikov. Poverjeništvo za prehrano pa
je do sedaj iz Hrvatske prejelo 31 vagonov krompirja (da je bilo vmes nekaj črnega krompirja, to sem seveda Zakrivil jaz kot bivši poverjenik za prehrano!). Dalje se mi je obljubilo sto vagonov moke, od katerih Je pa dosedaj došlo vsega skupaj šest vagonov. Urad za prehrano je torej v teku dveh mesecev dobil iz Hrvatske nekaj čez 30 vaRo-nov krompirja in okrog šest v a g o n o v m oke! To je vse. Kar so dobili železničarji in kar so dobili v rudokopih, to sicer ni spadalo pod mojo kontrolo, ali prepričan sem, da se je do zadnjega vse porabilo za železničarje in rudniško delavstvo. Kar je dobilo poverjeništvo za prehrano, omenjam, da se je do zadnjega krompirja vse porabilo v Ljubljani in da sem moral prenašati še hude osobne napade, da je bilo pieveč črnega krompirja v prejetih 31 vagonih, in da je bilo blago predrago!
Z globokim obžalovanjem moram tukaj zavrniti trditev gradonačelnika zagrebškega, ki je na shodu Lksportne-ga društva javno obtožil poverjeništvo za prehrano v Ljubljani, da je iz Zagreba prejetih 31 vagonov krompirja prodalo dalje v nemške pokrajine. Da smo s tem krompirjem takorekoč špekulirali! Kak namen imajo taka očitanja in kje je dr. Srkulj za to trditev dobil svoje intormacije. mi ni znano. Nimam pa proti temu drugega orožja, kakor obžalovanje in začudenje, da merodajni krogi v Zagrebu prihajajo s takimi, nič vrednimi očitanji!
Ta dogodek mi sega posebno globoko v srce, ko čitam poročila ogrskih listov, da bodo Ogri iz Srbije dobili 1000 vagonov žita. inpolagoma prihajam do prepričanja, da naša rešitev na polju aprovizacije ne bo prišla od drugod, nego iz Srbije, ker nam more edinole Srbija pomagati, da stopimo z entento v ttsno zvezo, ki nam bo mogočila, da se bo moglo naše ljudstvo na polju prehrane z vsem potrebnim preskrbeti.
Takoj, ko sem prevzel poverjeništvo za prehrano, sem, ko sem dobil iz Hrvatskega poročila, da nam pri apro-vizaciji ne bodo mogli veliko pomagati, poskusil vse, da bi ententne države izvedele, v kaki sili se nahajamo, in da nam bo brez njihove pomoči od gladu poginiti. V tem oziru sem. pri čemer me je tajnik dr. Albert Kramer z Ribnikar-jeni krepko podpiral, vplival pri Narodnem veču v Zagrebu, da bi se za nab razvila svetovna agitacija. Prepričan sem, da je Narodno veče storilo vse, kar je bilo mogoče, ali vidnega uspeha ni in ne vemo, ali smo kaj dosegli ali ne. Dandanes se čita samo o tem, kako bogato bo ententa založila Dalmacijo, kako bo založila Bosno in Hercegovino, o ubogi Kranjski in Štajerski pa se nikjer ničesar ne čita. dasi na Kranjskem in slovenskem Koroškem, pa tudi na Štajerskem razmere niso nič boljše od onih v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Mi smo povečini tičali v ožjem vojnem okrožju, in posebno Kranjsko je avstrijska generaliteta, ki bi bila najraje obesila vsakega Slovenca, tako izmozgala. da so nas kar naravnost oropali za živino in živila. Kar se tiče Koroške in Štajerske, so ju nesposobni generali in vojaški intendanti tudi vzeli v prešo, ali tukaj je pristopila še druga okoliščina, da so se namreč generalom Dridružili še nunski administratorji, ki so slovenski del dežele neusmiljeno izrekvirirali ter mu vzeli sploh vse, kar se Je vzeti dalo. V takih razmerah smelo trdimo, da se nahajajo slovenske pokran^ skoraj povsod v enakem položaju, kakor se nahaja Hercegovina! Zatorej pa človeku hudo de, da s e o n a s, o naši revščini nikjer ničesar ne piše in da še do danes nikdo ni skušal e n t e t n i h držav prepričati, da pri nas že glodamo zadnjo kost in da potrebujemo nujne in hitre pomoči!
Tukaj nam bo Srbija edina pomoč, posebno v tem, da bo opozarjala ententne države, da ie nam na jugu nemogoče shajati, če se ne vprizori živilska akcija, kakor se je svojčas vprizorila za poteptano in izstradano Belgijo. Poteptani in izstradani smo tudi mi in naravnost poniževalno je za nas, če čitamo po nemških listih, kako energično se pripravlja na korist avstrijskim Nemcem ententna prehranjevalna pripomoč preko Švice, dočim nikjer ne čitamo, da bi se za nas kaj pripravljalo. Kakor trombe glas mora zadoneti naš klic po izdatni in hitri pomoči en-tente. da bo segal do ameriškega kontinenta, ker je drugače mogoče, da se utopimo v svoji revščini in da nam la-
kota s koščeno roko prečrta vse lepe upe, katere smo gojili o naši Jugoslaviji!
Tukaj si sami ničesar pomagati ne moremo, ker jugoslovanske pokrajine, v kolikor niso združene v prejšnji kraljevini srbski, nimajo pri ententi, kakor vse kaže, nobenega vpliva. Ta vpliv pa ima Srbija, ki je za pravično stvar en-tente postavila zadnjega moža na bojišče, in zatorej je logično in naravno, da tega vpliva ne smemo od sebe odrivati ter letati za fantomi, ki pomenijo danes za nas prazno skledo in prazen želodec. Ce nas Srbija in z njo ententa zapustita pri prehrani, godilo se nam bo kakor vrabiču, ki je prezgodaj padel iz gnezda. Kraljevina Srbska pa je velikodušna in pri nji je dobiti dosti pojmovanja za to. da smo s 1. decembrom postali eno telo, pri nji je tudi dosti več pojmovanja za naše potrebe, kakor marsikje drugod, in zatorej zatrdno pričakujem, da nam bo ob ti priliki izkazala tisto bogato ljubezen, katero nam s pomočjo svojih mogočnih zaveznikov lahko izkaže in katero bi ji mi Slovenci čisto gotovo tudi izkazali, da bi se ona nahajala v tako žalostnem in zapuščenem položaju, kakor se nahajamo danes, kar se tiče prehrane, vsi, ki prebivamo na i ozemlju Narodne vlade SHS. v Ljubljani!
V posebni spomenici sem navajal, krtke množine živil bi to ozemlje rabilo do avgusta meseca 1919. Prijatelji, ko bi vam navedel posamezne številke, pietresla bi vas strah in groza in prepričani bi bili, da je poverjeništvo za prehrano v Ljubljani prevzelo nase eno najtežjih bremen! To spomenico bom takoj odposlal ministrskemu predsedniku, poslal jo bom tudi našemu vrlemu voditelja dr. Korošcu, poslal jo bom ministru za prehrano v Belgradu in posiai jo bom tudi dr. Kramerju in dr. Žerjavu ter vse skupaj prosil, da se agitacija za našo prehrano spravi v mogočen tok. da prejkotprej doživimo čase, ko se bo tudi priprosto ljudstvo zavedlo, da je Jugoslavija dosti boljša kakor je bila st~ra Avstrija!
Kakor vidite, prijatelji, pri prehrani nam ne ostaja drugega, kakor podati se na pot. ki vodi neposredno do Srbije, in da druge steze, ki bi pri prehrani vodila do kakega odrešenja, sploh ni!
Važne izjave načel-stva JDS.
Načelstvo Jugoslovanske demokratske stranke je v redni seji 24. decembra sklenilo podati k raznim političnim dogodkom zadnjih dni sledeče izjave:
/J V svobodni in demokratični državi imej vsaka stranka neovirane pogoje za organizacijsko strankino delovanje. Glede strankinih shodov J, D. S. veljajo načela: Dokler naša narodna osvoboditev ni celotna dosežena, je potrebno, da so vse narodne straike v boru za uresničenje splošno narodnih zahtev enotno združene in da se morajo vsi strankini shodi v vsakem pogledu podrediti temu namenu, ne da bi pri tem trpelo širjenje poznavanja programa /. D, S. — Čc se je shod S. L. S. v St. Jerneju v resnici z nasilstvom preprečil obžalujemo, ravno tako pa tudi obžalujemo, da se je nasilno motilo motilo shod J. D. S. v Semiču dne fi, decembra od strani pristašev S. L. S. Načelstvo J. D. S. poživlja svoje poverjenike v Narodni vladi, da izposlujejo sklep, glasom katerega so vsa šolska poslopja, kadar ni pouka, vsem strankam za njihove priredbe v enaki meri na razpolago.
2J Načelstvo /. D, S. izjavlja, da obžaluje vse osebne napade, ki se pri občujejo v tem ali onem listu in ki ne vsebujejo nobene stvarno utemeljene kritike. Taki napadi škodujejo le skupnim našim interesom.
3.) Nač. J. D. S. z ogorčenjem jemlje v vednost, da skuša vlada Nemške Av s t r i j e vprizarjati v državi SHS. železničarske Št r ajke. Dognalo s e j e n a m -reč, da je izplačala vlada Nemške Avstrije »S t r e i k k n-miteju« v Mariboru 100.000 K v svrhe, da pomaga izzvati nove št r a i k e. Načelstvo t. D. S. po-z^vVa Narodno vlado v Linbliani. da stori nemudoma vse potrebne korake, da se vsako umešavanie tirih držav v naše notranje zadeve prepreči.
Ženevska konferenca.
(Iz brošure »Ženevska konferencija o jugo-slovenskom   ujedinjenju,   dogodjaji. dokumenta i komentari«. Ženeva. 20. 12. /9/SJ /.
Predvsem podajamo avtentičen zapisnik pogajanj, ki so se vršila v dneh 6—9. novembra v Ženevi v hotelu National. Za-p:snik se glasi:
Prisotni;
1. V imenu kraljevske srbske vlade ministrski predsednik in minister zunanjih del g. Nikola P a š i ć.
2. Predstavitelji parlamentarnih skupin srbske narodne skupščine gg. D r a š -kov i č. dr. Marinkovič in dr. Tr likov ič.
3. Zastopniki Narodnega Veča v Zagrebu: predsednik g. dr. Ant. Korošec, g. dr. Melko Č i n g r i j a in g. dr. Gregor Žerjav.
4. Zastopniki -Jugoslovanskega odbora* v Londonu: predsednik g. dr. Ante T r u m b i č in gg. dr. Gustav G r e g o r i n. Va sil J e v ič (6. in 7J, Nikola Stoja-novič (7. pop.. S. in 9. nov.) in Jovan ti a n j a n i n (9. nov.)
Debata, katere se udeležujejo vsi prisotni, tiče se teh-le vprašanj:
1. Priznanje Narodnega Veča v Zagrebu kot reprezentanta in vlade SHS v bivši monarhiji:
2. ustanovitev skupnih organov države SHS:
3. protest proti okupaciji našega področja s strani italijanske vojske in
4. odnošaji napram Črni gori.
1.
Zaključuje se, da kraljevina Srbija prizna Narodno Veče kot reprezentanta in vlado in to vse v smisla rezolucije Narodnega Veča z dne 3. nov. 1918. To priznanje je takoj izvedeno z noto, ki jo je g. Pašlč kot predsednik ministrstva in minister zunanjih del kraljevine Srbije vročil dr. Korošcu, predsedniku Narodnega Veča v Zagrebu, in vladam Anglije. Francije. Italije in Združenih držav. Vsa konferenca zavezuje delovati z vso silo na to. det se izpo-sluje efektivno priznanje Narodnega Veča v zmislu gori navedene resolucije.
2.
Osnuje se skupno ministrstvo za kraljevino Srbijo in za področja Narodnega Veča v Zagrebu. To ministrstvo ima nalogo, da organizira zajedničko državo SHS, kateri bo konstituanta dala ustavo.
V to svrho izročujeta vlada kraljevine Srbije in Narodno Veče v Zagrebu, nedoti-fcajoč se že obstoječega pravnega sistema, že danes te-lc posle skupnemu ministrstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev:
1. Vso zunanjo politiko in organe za njeno izvajanje, vse priprave za mirovno konferenco in propagando;
2. Vojne posle, v kolikor se nanašajo na integriteto državnega ozemlja kot celote in vse vojne posle, na katere se btt-do nanašala mirovna pogajanja. Dislokacija ostane v delokrogu narodnih vlad v dotičnih zemljah, kakor tudi administracija vojnih poslov v teh zemljah;
3. Upravo vojne mornarice;
4. Upravo pomorstva, pomorske trgovine \n pomorske sanitete;
5. Posle za priprave konstituante in one odredbe, ki bodo služile za prehod iz vrovizornega življenja v redno državno življenje, ki se bo zasnovalo na temelju bodoče skupne ustave. Nadalje se izročajo skupnemu miistrstvmi vsa dela ličoča se koordiniranja in enotne rešitve državnih poslov, ki os m ne i o začasno v delokroga narodnih vlad v dotičnih pokrajinah. Ti posli so:
6. Promet in prometna sredstva in sicer: železnice, plovitba po rekah, pošta in brzojav v cilju, da more prometno življenje v celokupni državi harmonično funkcijont-raii in zadostiti vsem narodnim in državnim potrebam;
/.Prehrano prebivalstva in rekonstrukcijo narodnega gospodarstva, težko prizadetega po vojni;
Povrnitev in oskrbo vojnih v jetnikov sirot in vdov padlih vojakov, invalidov, beguncev, emigrantov, izseljencev in v ječah se nahajajočih;
9. skupne finance, v kolikor se nanašajo na potrebe vsega delokroga imenovanega ministrstva, določitev v odnošajiji raznih valut in bančnih poslov na državnem teritoriju.
Skupno ministrstvo se ima samo konstituirati, izvesti razdelitev noslov in si sestaviti poslovni red.
Vse le posle kakor tudi one svojega redovitega fnnkcijoniranla upravlja skupno ministrstvo avtonomno v mejah gori označenega delokroga.
Skitnno ministrstvo bo v zvezi z vlado kraljevine Srbije in z Narodnim Večem v Zagrebu. Organi.ki so pri Narodnih vladah đasedal opravi fali one posle, ki so sedaj nresli v delokrog skupnega ministrstva, imajo takoj preiti v popolno razpolago skupnega ministrstva. Ta ureditev se sme spremeniti samo v medseboinem sporazumu med srbsko vlado in Narodnim Večem, a prenehala bo sama obsebi. ko bo ustvarjena nova državna organizacija na podlagi ustave, ki jo bo konstituanta uveljavila za
002134
Stran 2.
30 . št*v.
vso državo. Za sedaj imenuje brez prejadi-ca za bodočnost polovico članov v skupno ministrstvo kraljevska srbska vlada, drugo polovico pa Narodno Veće v Zagrebu. Število ministrstev se za sedaj določa na 12. Takoj se jih imenuje samo 6. a ostalih 6 kasneje na temelju dotičnih zaključkov srbske vlade in Narodnega Veča. Čim se pridruži Črna gora, se bodo vršila pogajanja ž njo glede sodelovanja v skupnem ministrstvu.
Imenujejo se člani skupnega ministrstva:
1. s strani kraljevske srbske vlade: gg. Ljuba Davidovič. Mika Gavrilovič in Draža Pavlov ič,
2. s strani Narodnega Veča gg.: dr. Janko Brejc. dr. Melko Čingrija in Dušan Vasiljcvič.
Ministri, ki jih imenuje kraljevska srbska vlada, bodo zapriseženi svojemu vladarju po srbski ustavi, a ministri, ki jih je imenovalo Nerodno Veče po Narodnem Veću v Zagrebu v roke njegovega predsednika dr. Korošca. O osnutku skupnega ministrstva se je sestavila cekhiracija ki se priobči v javnosti.
3.
Zaključuje so protest proti okupaciji našega področja s strani italijanske vojske. Ta protest vroči predsednik Narodnega Veća vladam Angleške. Francije, Italije in Združenih držav. To protest se objavi tudi v časopisih. Minister zunanjih del kraljevine Srbije vroči imenovanim vladam slično se glaseči protest.
4.
Glede razmerja napram Črni gori se zaključuje vztrajati na tem-le stališči::
1. Narod Črne gore ie sestavni del
sns.
2. Naš program je,da se z državo SNS ujedini tudi današnja kraljevina Črna gora in sicer tako da bo konsHtuanta dala ustavo vsem pokrajinam SHS vključno s Črno goro.
3. Želimo se pogajati radi pridružitve <?rne gore k naši skupni državni organizaciji in to tako da se pogajanja vrše istočasno s predstaviiclji vsega črnogorskega naroda.
Gg. dr. Korošec, dr. Čingrija in dr. Žerjav poročajo, da so se S. novembra 191% v tem smislu razgovarjali s črnogorskim ministrom Vujovičem, ki se je predstavil kot službeni odposlanec kraljevske črnogorske vlade in ki jim je odgovoril, da se potrebna konferenca lahko skliče v 14 dneh prilično v Parizu.
Zaključuje sc, da vodi ta pogajanja že izbrano skupno ministrstvo.
Ž e n c v a,dnc 9. novembra 1918. Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih del Nikola P a š i ć s. r., predsednik Narodnega Veča v Zagrebu dr. Anton Korošec s. r., predsednik Jugoslovanskega odbora v Londonu dr. An te T r u m-bić s. r. predstaviiclji skupin v narodni skupščini: dr. Marko T r i f k o v i ć s. r., poslance M. Draškov ič. s. r. poslanec, dr. V. M a r i n k o v i ć, s. r.. poslanec, tir. Mclko Č i n g r i j a s. r.. član Narodnega Veća v Zagrebu, dr. Gregor Žerjav s. r., elani Jugoslovenskega odbora v Londonu: dr. G:istcv G r e g o r i n. s. r.. poslanec, dr. Nikola S t o j a n o v ič, s. r.. poslanec, Dušan V a s i l j c v i ć s. r.. Jovan Banja-nin s. r.
Krivda črnogorske dinastije.
V 'Ženevi je izšla brošura >Le Roi Nieolas et runion du Montenegro avec la berbie« (krali Nikita in ujedinjenje Orne gore s Srbijo). V tej brošuri ie na kratko podana zgodovina srbskega naroda, postanek stare srbske države, borbe s Turki, postanek Crne gore in črnogorske dinastije, državne uredbe črnogorske itd. i^osebno poglavje ie posvečeno dvorezni politiki kralja 2\ikole, ki ie imel vedno v ognju pripravljeni dve železi. V kapitlju >La guerre europeemec so nanizani zanimivi podatki o čudni vlogi, ki jo je igrala črnogorska kraljevska hiša Pe-trovie-\iegoš takoj od začetka svetovne vojne proti Srbiji. .Med drugim se navajajo te-le zanimive podrobnosti: >Princ Peter, sin kralja Nikita, ie bil imenovan za povelinika črnogorske armade na Lovčenu. Bil ie ves čas v permanentni zvezi z avstrijskim generalnim štabom v Kotoru. Med Kotorom in Liovčenom je bila celo inštalirana direktna telefonska zveza. Ko ie vrhovno poveljstvo črnogorsko o tej stvari izvedelo, je odposlalo sporazumno z ministrom notranjih del na lice mesta tajnika tega ministrstva, da stvar preišče. Preiskava ie dognala, da je bila v resnici telefonska zveza napeljana s Kotora na Lovčen. Da bi pa princ ne bil kompromitovan, se le ustavila vsaka nada lina preiskava. Ko so leta 1915 Bolgari zahrbtno napadli Srbiio in ko so na to zavzeli Skoplje, je princ Peter ukazal vojaški godbi, da je svirala bolgarsko himno >Šumi Marica«. Prof. Mihajlo Vukčević. ki biva sedaj v Franciji, izpričuje, da je sam slišal, ko je princ Peter dal igrati vspričo zavzetja Kraguievca leta 1915 po Avstrijcih, ne samo bolgarsko himno, marveč tudi avstrijsko cesarsko pesem. Leta 19lb" je bil princ Peter v Parizu. Ko je izvedel, da sta padli Bukarešta in Kostanca v avstrijsko-nemške roke, je zopet neki godbi ukazal naj svira avstrijsko cesarsko pesem. V Niči pa je nekoč ves navdušen klicah >Živela habsburška cesarska hišalc.
Junija meseca 1915 je prestolonaslednik Danilo pod pretvezo, da je bolan, zapustil Cetinje in se preko Skopija in Soluna napotil v Atene, kjer ga je prav prisrčno sprejel takratni erški krali Konstantin. V trenutku torej, ko je bila tako blizu srbska katastrofa in ž njo tudi črnogorska, se je princ Danilo prijateljski zabaval in bratil z grškim vladarjem. eeKar nelojalnost proti Srbiji mu ie bila dobro znana. Bivši črnogorski minister zunanjih del Peter Plamenac je potrdil, da mu je grški poslanik izjavil: Prestolonaslednik Danilo mi je osebno zatrdil, da obstoji posebna pogodba med Črno goro in Avstrijo«. Ko je Danilo odšel v Italijo, je tamkaj nadaljeval pogajanja z Nemčijo in^ Avstrijo potom svoieera zaupnika črnogorskega konzula, ki ie bil po pokole-nju Italijan. Nemčija je za ta pogajanja imenovala za svojega zastopnika barona Bernsdorffa. ravnatelja neke nemške banke. Teh pogajanj se ie udeležil tudi knez Biilovr, bivši nemški veleposlanik v Italiji. Pogajanja so se končala in princ Danilo je potom špecijal-
I nega kurirja Aleksandra Martinovi ca. črnogorskega konzula v Skadru, poslal svojemu očetu na Cetinje podrobno poročilo o uspehu onih pogajanj. Pri tel priliki se ie kralj Nikita izrazil takole: >Srbiia ie izgubljena, 1o le istina, toda
mi nismo Srbiia. Ne vznemirjajte se, vse bo dobro. Mi ostanemo tu, in nihče nas ne bo ogrožal . . .« Ko so Avstrijci, Ne mri in Bolgari končno zasedli vso Srbijo, ie na črnogorskem dvoru in v nekaterih krogih na Cetinju vladala največja radost, istočasno, ko so se črnogorske čete tako junaško borile na vzhodu, severu in severozapadu ter z nepopisno hrabrostjo odbijale napade istih sovragov, ki so pobili na tla Srbijo.
Dne 29. decembra 1915 so v Monte Carin pod protektoratom prestolonaslednika Danila priredili koncert na korist ernofirorskim ranjencem in beguncem iz Bosne in Hercegovine. Pri tei priliki so vprašali, kakšna da bo usoda Orne gore. ko je sovražnik že okupiral vso Srbijo? Danilo ie odgovoril: >N e m š k i cesar i e obljubil princu Meklenburg - Strel i-tzu. da je Crna gora popolnoma z a sigu rana, in kar reče nemški cesar, to je v Avstriji zakon. Meseca februarja 1916.. taku ie naglašal Danilo, se že povrnem na Cetinje c
i >no 29. decembra 1915.. ko so Avstrijci napadali Lovčen, ki ga je princ Peter ostavi 1. ne da bi Dočil samo eden strel, ie imel kraljev sorodnik poveljnik Jefto Višnić na svoie čete nagovor, v katerem ie nasrlašal med drugim: >M irovna pogodba z Avstrijo i e podpisana. Glas om te pogodbe ostane Crna gora neodvisno kraljestvo. Dobi pa del Hercegovine in del Srbite. Kot odškodnino dobo Avstrijci Lovčen. ki ga rabijo proti Italiji Kralj postane p r i n e D a n i 1 o in kot avstrijski zaveznik bo pomagal Avstrijce m.« Po nagovoru ie general Višnić svoie čete odnelial ter* lih nredal avstrijskem!! poveljniku v Gacku. O tem ie na to 1. januarja 10IG osebno poročal kralju Nikiti.
Kaj pripovedujejo ameriški slo venski prosto vol/ci ?
Včeraj sta prispela na 30dnevni dopust v Ljubljano Blaž Logar posestnik in privatni uradnik v Kamniku in Jakob Cetinski doma iz Ograje pri Kočevju. Oba služita sedaj pri srbskem 9. pehotnem polku, Id je dislociran v Bački. G. Blaž Logar, ki ima v srbski vojski čin narednika, se je leta 1912. izselil v Ameriko. Ko je leta 1917. Amerika prekinila diploma tske odnosa je z Nemčijo in kasneje Nemčiji tudi napovedala vojno, se je začelo med ameriškimi Jugoslovani živahno gibanje, da bi se osnovale jugoslovanske prostovoljska čete, ki bi se na strani eniente borile proti centralnim državam. Na čelu tega gibanja je stala Zveza sokolskih društev ameriških. Večina takratnih ameriških slovenskih listov je to gibanje podpirala. Zlasti odločna je bila v tem oziru ^Clevelandslta Amerika*. Zveza je stala na stališču, da ie treba z vsemi sredstvi in z vsemi silami delovati za osvoboditev jugoslovanskega naroda izpod avstrijsko - madžarskega jarma. Že tafzrat so se ameriški Jugoslovani izrekli za popolno narodne in politično ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov ter se postavili na s t al i š če. da pri tem ne sme igrati državna oblika bodoče svobodne Jugoslavije nobene vloge. Pri organizaciji slovenskega življa v Ameriki je v tem oziru aktivno sodeloval odposlanec jagoslo-slovanskega odbora v Londona dr. Niko Ž u p a n i ć, ki je kakšnih 6 mesecev bival med ameriškimi Jugoslovani. V božiču 1916 le bil odpoklican v London, na njegovo mesto pa je septembra meseca 1917 prišel dr. Bogomil V o š n j a k. Za snovanje prostovoljskih čet so bili navdušeni tako pristaši Narodno - napredne kakor tndi Slovenske Ljudske Stranke. Da bi akcijo za organizacijo slovenskih prost ovci j slzih čet čim najbolj poglobili in razširili, so se pojedini predstavniki tega gib. obrnili tudi na voditelja slovenskih socijalistov Etbina Kristana.
Kristan pa žal tej ideji ni bil posebno naklonjen. Ko se je eden izmed odposlancev ž njim v tem vprašanju razgovarjal ter mu dokazoval nujno potrebo, da tudi Slovenci vstopijo v prostovoljske jugoslovanske čete, da se bore proti Avstriji, ki jih je vedno zatirala, je Etbtn Kristan dotičnika zafrkljivo zavrnil z vprašanjem: -»Kje pa si se i zle gel? Ali ne v Avstriji? Ali se h o č c š p r o t i A v s t r i j i boriti?« Pogajanja s socijalisti torej niso imela uspeha. Nasprotno, socijal. so osnovali proti slov. organizaciji naperjeno republikansko zvezo. V Clevelandu se je nato osnovala Jugoslovanska prostovoljslza četa, ki si je nadela ime *Zrinjski«. Štela je 480 mož, samih Slovencev. Hrvatov in Srbov iz Cle-velanda samega in Pitsburga. Organizirala sta to četo urednik Clevelandske »Amerike* Louis Pire in don Niko Gršković. Poveljnik te čete je bil istrski rojak Stjepan M anc č. ki se nahaja sedal v oficirskem kurzu v Bizerti v Severni Afriki.
Ko je bila četa organizirana je odšla v Kanado, kjer je stopila pod angleški protektorat. Sedem dni le bila v Fort Lewis Ouebeck. Od tam so Jo poslali v Liverpool, kamor se je vozila 11 dni. Preko kanala La Manche so jo poslali v Bologne, od tam v Havre in končno v Marsaille. Tu je Jngoslo-vanske ameriške prostovoljce pozdravil bivši državni poslanec dr. Gustav Grego-rin. tu je tudi sodelovala pri reviji pred generalom Rašičem. sedanjim našim vojnim ministrom. Iz Marsailla so poslali legijo v Bizerto v Severni Afriki, kjer Je ostala 4 mesece in 8 dni. da se popolnoma tzvežba za službo na fronti. Ko je bila četa popolnoma izvežbana, so Jo poslali na solunsko fronto. Njena pozicija je bila ob Lesniški reki na levo od Sokolea. kjer Je bila nameščena jugoslovanska divizija. Jugoslovanska divizija je štela 7 polkov, in Je bila najštevilnejša med vsemi divizijami pod srbskim poveljstvom. Ameriška prostovoljska četa Je bila prideljena 9. srbskemu pehotne mu polku in s tem polkom dunavsld diviziji Tako pri tem polku, kakor tudi v vseh drugih formacijah srbske armade so bili Slo-venci, da se lahko trdi, da v srbski armadi ni polka in ne branže, kjer bi ne bilo Slovencev. Pri 8. pehotnem polku so poročnik U km ar iz Trsta, poročnik Čepi a k iz Gor. Savinjske doline, podporočnik Ernest T ur k Iz LJubljane.   Pri 3. peh. polka sta
podporočnika Lah iz Komende tn Vinko drugih tudi naredniki L a h a r n ar Anton, Janež. Tudi pri drugih polkih so Slovenci prav častno zastopam. Pri 3. peh. polku, pri v o ju podporočnika Laha imajo Slovenci celo svoj posebni pevski zbor, ki Je zlasti za časa ofenzive žel mnogo priznanja. Pevo-vodja tega zbora J j narednik Grč ar, učitelj iz Ribnice. Pri zbora sodelujejo poleg Ant. Bole in Ant. Rode, kamniški rojak.
Borba na solunski fronti se je pričela 13. septembra tega leta. Nasproti dunavski diviziji so stali Bolgari pomešani z Nemci. Že po 24urni borbi in silni kanonadi so se Bolgari jeli umikati. Dasi so bežali, kolikor jim je dala duša, vendar so bili Srbi neprestano za petami. In temu se ni čuditi, saj so Srbi pešci, kakršnih nima svet. Nosili so so poedinci ne mnogo manj kakor 100 kg težko breme, a vendar so stopali kakor srna in prodirali naprej brez prestanka. Zasledovali so Bolgare do Kumanova. kjer je bilo ustavljeno nadaljno zasledovanje, ker je bilo med tem že podpisano premirje med Bolgarsko in entento. Srbske čete so na to nadaljevale pohod proti Donavi. V 49 dneh so prišle v Bačko tn Banat, nahajajoč se med tem v neprestanih borbah. Prckora-kale so v tem času 750 km.
:
Borba na Koroškem.
Celovec, 24., decembra. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: O postopanju Jugoslovanov poroča Dopisni urad koroške deželne vlade uradno: Dne 23. t. m. zvečer so Jugoslovani na obronku pri Zihpolju oddali štiri šiapnei-ske strele, ne da bi povzročili kako škodo. Kmalu potem sta dva voza z jugoslovanskimi vojaki skušala prekoračiti Dravo, naše varnostne straže so ju prepodile. Na sovražni strani so baje izgube. V St. Janžu pri Svetni vasi in v Kaplji ob Dravi so Jugoslovani nekaj ljudi aretirali.
BOŽIČNO PREMIRJE N4 KORO-ŠKEM.
Ljubljanski korespondenčni urad nam poroča: Na vprašanje celovškega vojaškega poveljništva, je-li so se celovški knezoškof dr. Adam flefter, kue-zoškoi ekscelenca Mihael Napotnik v Mariboru in ljubljanski knezoškof dr. Ar.ton Bonavcntura Jeglič sporazumeli glede božičnega premirja, je ljubljansko najvišje armadno poveljništvo dne 24. decembra dopoldne brzojavno odgovorilo celovškemu vojaškemu poveljni-štvu: »Našim četam je zaukazano, da se morajo o božičnih praznikih, to ie dne 2o. i;i 26. decembra vzdržati vsakršnih sovražnosti, razen če jih nasprotnik napade.« Ljubljansko najvišje poveljništvo je torej naši koroški armadi prepovedalo rabo orožja za dobo božičnih praznikov, izvzemši primer, da naše čete napadejo nasprotniki in da se morajo naše čete braniti. Popoldne 24. t. m. je ljubljansko najvišje armadno poveljništvo dobilo telefonsko poročilo, da so koroške nemške čete ob 12. uri 45 minut tega dne pri Malih Borovljah iz strojnic obstreljevale naše vojaške oddelke. Jasno je, da so edinole koroške nemške čete krive, ako o božiču na Koroškem orožje ni mirovalo, kakor je bilo v soglasju z imenovanimi cerkvenimi knezi želelo naše vojaško vrhovno poveljništvo.
PROTI NEMŠKIM NASILSTVOM.
Narodni svet za Pliberk in okolico je v svoji zadnji seji dne IS. t. m. 191S soglasno sklenil odločno protestirati proti nasilnostim nemških, oziroma nemškutarskih oblastnikov, ki jih uganjajo nasproti slovenskim duhovnikom, učiteljem in kmetom. Obrača se nujno do vseh južnih bratov za izdatno pomoč iz najhujše stiske in jih prosi iskreno hiire rešitve.
Nadale odločno protestira proti nasilnostim, ki so se godile našim bolnikom v deželni bolnišnici v Celovca, ki smo jo pomagali postaviti Slovenci in v katero ne sme več noben Slovenec.
Konstatira, da so se ob koncu vojske začenjale in se vršijo po slovenski Koroški ona nasilstva od strani Nemcev oziroma nemčurjev, kakor začetkom voiske in se boji, da se uniči ves slovenski živclj v Korotanu.
Kcrol Doberšek. Franjo Mtiller,
predsednik N. S. tajnik.
Celovec, 24. decembra. Dunajski korespondenčni urad javlja: Danes so dospele semkaj zanesljive vesti o novem nasilnem prodiranju Jugoslovanov v čisto nemškem ozemlju. Jugoslovanske čete so prodrle iz Grebinja čez dolino Granic in hrib Granic proti Hrušici ter pričele streljati na tamošnjo nemško posadko. Proti večeru ie oddala jugoslovanska artiljerija kakih 100 strelov proti Hrušici ter s tem povzročila v kraju požar. Nato je prodrlo kakih 200 mož jugoslovanske armade proti vasi in ujelo del nemške posadke. — Celovška deželna vlada ie proti temu nasilju v čisto nemških pokrajinah pri ljubljanski narodni vladi vložila naj-ostrejši protest, v katerem^ pripisuje ljubljanski vladi vso krivdo in vso odgovornost za terorizem jugoslovanskih čet ter si celovška vlada pridržuje pravico, zahtevati odškodnino za obstre-ljc\anjc lirušice.
Celovec, 24. decembra. (K-b.) Deželna vlada v Celovcu je poslala narodni vladi v Ljubljani sledečo brzojavko: »Tamkajšnjo noto od 19. decembra smo prejeli potom parlamenterja 23. t. m. ob 10. uri 30 minut. Deželne vlada vzame na znanje, da narodna vlada ne odgovori na protest radi dogodkov v Grabštajnu, ker je to stvar srbske vlade. Deželna vlada radi tega tudi ne more vzeti na znanje tamošnjega obvestila o preložitvi srbskega oddelka v čisto nemški kraj Grabštajn. Vsled tega tudi točki 2 in 3 tamošnje note nista sprejemljivi. Da se precizira tukajšnje stališče, naj služi sledeče narodni vladi v pojasnilo: Državno mejo med nemskoavstrijsko in jugoslovansko državo bo določila mirovna konferenca.
Do takrat pa je cela Koroška z izjemo občine Jezerske pod varstvom nemško-avstrijske države. Deželna vlada v Celovcu zato ne priznava na Koroškem nobenega prebivalstva države SHS. ter odločno zanika pravico tamošnje vlade do vojaških ukrepov na Koroškem in vmešavanja v deželno gospodarstvo. — Da se odstranijo sedanji neznosni od-nošaji v deželi med cbema plemenoma, je deželna vlada pripravljena, da se v skupnih pogajanjih določi demarkacijska črta na podlagi resničnih razmer. Zato pa mora odkloniti deželna vlada vsako odgovornost za enostranske ukrepe tamošnje narodne vlade in za eventualno prelivanje krvi, ter mora nositi narodna vlada vso težo odgovornosti, ker je tukajšnja deželna viada bila vedno pripravljena in je to tudi še sedaj, da se mirnim potom rešijo vsa preporna vprašanja. — Trditve in opravičevanje tamošnje narodne vlade s sklicevanjem na določbe premirja ne drže, ker ima pravico do zasedbe strategično važnih točk le ententa, torej na povelje vrhovnega ententnega poveljstva, ne pa ukaz tamkajšnje nevtralne vlade. Ravno tako se mora vporaba tamkajšnjih čet v srbskih uniformah označiti kot naravnost nasprotujoče mednarodnemu pravu.«
LUCANE V NASlH ROKAH.
Kakor nam poročajo iz Maribora, so naše čete zasedle Lučane (Leutschach).
MEDŽIMURJE V NAŠIH ROKAH.
V torek so jugoslovanske čete zasedle vse medžimursko ozemije. Obzori so narodne čete po mostovih in v čolnih prekoračile Dravo. Drugi oddelek voiske SHS pa je vdrl preko meje zapada. Prebivalstvo, ki je v zadnjem času silno trpelo pod madžarskim terorizmom, je osvoboditelje povsod navdušeno pozdravljalo. Naše čete so v torek dopoldne zasedle Nedjelišče, Čakovec in P r e ! o g. V celem Medžimurju vlada sedaj vzoren red in mir. Uprava in promet sta zopet vzpostavljena. Našim četam poveljuje podpolkovnik Kvaternik.
Iz Dalmacije.
Na Pagu so bili Italijani prijeli celo vrsto Hrvatov. Po dolgem izpraševanju na poveljstvu so jih izpustili in spravili nazaj na Pag. Zagrozili so jim, da ako se le zganejo, bodo hudo kaznovani. Kdor pa bi hotel zapustiti Pag, mora dati italianskemu poveljniku pismeno izjavo, da ie storil to prostovoljno in ne prisiljeno. Neki zadrški italijanski postopač ie ovadil duhovnika Ante N i ž i ć a v Lukerani, prijeli so ga. peliaii na italijansko poveljstvo in potem menda poslali v Italijo. Jugoslovanski klub v Zadru ie dobil ukaz, da mora vsak sestanek, vsako skupščino prijaviti italijanskemu poveljstvu .Iz Šibenika so 16. t. m. brzojavno naznanili italijanski oblasti imena potnikov, ki so odpotovali v Za-der. Italijani so na pošti v Zadru sežgali vse zagrebške in srbske časopise. Parobrodna proga Z a d e r -Obrovac je ustavljena za kazen, ker prebivalstvo ni zadosti spoštovalo italijanske zastave. V Šibeniku so karabinjeri priieli Julija Justića, ker je zbiral podpise za Jugoslavijo. Italijanski karabinjeri zahtevajo od angleški n mornarjev, da ne smeio nositi jugoslovanske kokarde. V Skradinu agitiram okoli srbskih kmetov, da ie pod Italijo mnogo bolje nego bi bilo pod Srbiio. Ker kmetie niso hoteli klicati evviva. V Italia!. so iim grozili. Na Korčuli so priieli dobrovoljca srbske voiske Marka šinunoviča 12. šu-madijskega polka, ki se je nahajal na dopustu v Račišču in so ga odpeliali v Italijo. Iz Lastova so odpeljali dva turista in 3 posestnike, ki so popisovali Lastovliane. Iz Jelše poročajo, da so nasilia vedno huiša. Na Visu ie poveljnik ameriške torpedovke pozval k sobi narodni odbor in se natanko informiral o postopanju Italijanov, rekoč, da pri ha i a v službeni misiji.
Politične vesti.
= »Celovec-Beljak«. Pišeio nam: Ta Vaš članek ie koroške Nemčurjc strašno razburil. Sklicali so sejo obč. sveta celovškega. Ker v celem tem znamenitem svetu ni niti enega, ki bi bil zmožen odgovarjati na Vaš članek, so povabili k njej lajtnanta prof. Gra-berja, ki je govoril imenom obč. sveta in kot »Fiirsprecher« cele Koroške (!) »a 1 s Gast«. Že to je znamenito: lajtnant Graber kot gost občinskega sveta! Ti občinski možje celovški so že itak dovolj smešni, a da si najamejo posebnega gosta kot »Fursprecherja«, kaj tacega svet še ni doživel! In vse to radi članka »Celovec-Beljak!« Preklicano jih je spravil v zadrego in — nevarnost, kakor so to sami priznali! In kako je ta Graber odgovarjal! Spravil se je na pisatelja tega članka dr. Jos. Oblaka in ga — osebno opsoval, in s tem mislil, da je »nemška« Koroška in Celovec rešen! Z izrazi kakor »freche Luge, Tatsachenialschung, Verdrehung« je hotel izpodbiti golo, nepobitno dejstvo, da ie bil Celovec pred nekaj desetletji po večini slovenski in da še danes zna dve tretjini Celovea-nov slovenski, da je bil Celovec nekoč zibelj slovenske kulture, da, središče narodnega pokreta. Skliceval se je pri tem na — čujte! — na uradno ljudsko štetje, največjo lopovščino sveta, katerega niti pošteni Nemci več resno ne upoštevajo in ki je bilo razkrinkano že v avstrijskem parlamentu. Zdi se nam, kakor da ie hotel utajiti zvezde z neba. Veseli bodite. Celovčani. da vas zna toliko slovenski — se bodete tem lažje uživeli v nove razmere. Saj vidimo, kako je v Celju in Mariboru! Tam bi bili tudi utajili pred par tedni, da zna sploh kdo slovenski, danes pa jih zna več, kot smo mi sami slutili! Kot glavni »trumf« je izigral Graber laž, da je voditelj koroški Einspieler sam imenoval trditev,
da je bil Celovec slovenski — kot »eine Diehtung« koroškega statistika Ficker-ja* Za boga, kdaj in kje pa je to Einspieler rekel? Zmožni ste res pripeljati celo krive priče za to. Saj smo na Koroškem takih * Tatsachenialschung« vajeni od Vase strani! In Ce bi bil tudi rekel, — kaj za to! Ali ni podjetje Mohorjeve družbe živa priča nekdaj slovenskega (in v kratkem jugoslovanskega) Celovca in njega velikanskega nekdanjega in sedanjega pomena za Slovence? Ali bodete, mestni očetje celovški, najeli še kako drugo tako »kapaciteto« »als Gast«, da bo utajila tudi to dejstvo? Ne bodite smešni! Vse to vam nič ne pomaga! rilapec Jernej — je bil! Ponižno je nekdaj trkal na Vaše duri in — prosil za svojo pravico... zdaj stoji zopet pred Vašimi durmi, ponosen in — terja! Na osebne napade ne odgovarjamo, naj gospod ur. Oblak sam odgovori, ako se mu zdi — vredno. M.
= Kdo ne zahteva Trsta? Peštanski »Az Est« poroča, da je imel njegov dunajski dopisnik razgovor z urednikom lista »La Serbie« v Ženevi, vseučiliškim profesorjem dr. Lazo Markovičem o jugoslovanskem - italijanskem sporu glede Adrije. Dr. Laza Markovič se je baje izrazil takole: »Kar se tiče Italije, giemo mi celo tako daleč, da Trsta ne zahtevamo zase, marveč, da se zadovoljujemo z avtonomijo, ki se naj da tamošnjim Slovencem. Kar se pa tiče Istre, vstrajamo pri svojih zahtevah, o Dalmaciji pa po mojem prepričanju ne more biti sploh govora.« — Vprašamo, kdo je dr. Markoviča pooblastil, da govori v imenu vseh Jugoslovanov in se odpoveduje Trstu? Protestujemo naj-odločnejše proti tej izjavi dr. Markoviča v obje, zlasti pa zategadelj, ker vemo, da je on v tesnih zvezah z radikalno stranko, katere voditelji stoje na čelu skupnega državnega ministrstva. Slovenci se nismo nikdar odpovedali Trstu in se nikoli ne bomo. To naše stališče je tudi osvojila centralna vlada. To naj dr. Markovič uvažuje.
= Zakaj Italijani niso pomagali Srbom leta 1915. Srbski minister Ljuba Jovanovič je pravil pred dnevi dr. Pa-veliču. da je bila potrebna po katastrofi Srbije, ko je vse bežalo preko Albanije, ko je cvet srbske inteligence trpel in umiral, samo jedna beseda, to je priznati londonski dogovor, in situacija bi se za Srbijo takoj popravila. Ah Srbija je rajše vse to prenesla in pietrpela, samo da ie služila ideji ujedinjenja in da ni dala Italiji niti trohice moralne pravice na jugoslovanski teritorij.
Draginjske doklade za aktivne in vpokojene učiteljske osebe.
Vlada je izdala naredbo o dravinjskih
dokladah za ućiteljstvo, veljavno od 1. januarja do 30. junija 1919. Naredba se glasi: 1. Za aktivne učitelje ljudskih in meščanskih šol z izpričevalom zrelosti oziroma tudi učne usposobljenosti se določajo draginjske doklade iz državnih sredstev za leto 1919 po sledeči razpredelnici:
Skupna službena doba A.) za ljuds	1. razred, rodbinski ilan: 1 oseba	3 e ° 11 -	! _		!■ 27. ■*!
	letnih kron košolske učitelje				
do vštetih 10 let:	972	1440	1968J2496J3024		
od 10 do vštetih 16 let:	1 72 175 i		22^0 2808		3336
od 16 do vštetih 23 let:	1548 20!b|254'.J3072				?6C0
•d 23 do vštetih 40 let:	1752	2472J3O0, [252-			1056
B.) za meščanske učitelje:					
do 10 let:	127^ 1752 2280J2808J3336				
od 10 do vitetih 17 let:	1548 2016		2544	307;	3600
od 17 do vštetih 27 let:	17:? 2472I31OO _!_1_____			3528J4056	
od 27 do vštetih 4u let:	l776J2916|35b8			4260	4932
O p o m n i e:
1.) V rodbinski stan se vštevajo ose>-be kakor pri odmerjevanju dragjnjskih do-klad državnih uslužbencev. 2.) Za učitelji-co, ki so poročene z učitelji, se odmerjajo draginjske doklade po prvem razredu raz-predelaice; take učiteljice se ne vpoštevajo pri rodbinskem stanu učiteljevem. 2.) Učiteljskim substitutom, pomožnim učiteljem obojega spola in učiteljskim osebam, ki so nastavljene za nagrado, gre 54S kron draginjske doklade. 3.) Nekdanjim učiteljem ljudskih šol, ki uživajo pokojijino, se dovoljuje 57o kron, ako imajo skupne službene dobe do 15 let; 720 kron ako imajo daljšo skupno službeno dobo. Nekdanjim učiteljem meščanskih šol, ki uživajo pokojnino, gre 576 kron, ako imajo službeno dobo do 10 let: 720 kron, ako imajo skupne službene dobe do 20 let in 756 kron, ako so še dalje služili. 4.) Vdovam učiteljev ljudskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, se dovoljuje 468 kron, ako ie imej umrli mož skupne službene dobe do 15 let in 576 kron, ako je imel daljšo skupno službeno dobo. Vdovam učiteljev meščanskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, gre 468 K ako ie imel umrli mož skupne službene dobe do 10 let; 576 K, ako je imel vsega skupaj službene dobe do 20 let, in 684 K, ako je še dalje služil. 5.) Vsaki siroti brez staršev, ki užrva konkretualno pokojnino, nadalje vsaki siroti brez očeta, za katero gre učiteljevi vdovi vzgojevalni prispevek, se dovoljuje draginjsko doklado po pravilih, ki veljajo za državne uradnikcako se sirota brez očeta ni že vpoštevala ob odmeri dragini-ske doklade, ki jo dobiva vdovela učiteljica. 6.) Nekdanjim učiteljskim osebam, vdovam in vsaki učiteljski siroti, ki uživajo miloščino milostni preskrbninski užitek), se dovoljuje draginjsko doklado po določilih ža državne uradnike.
306. š;ev.
.SLOVcN^Kl NaivuU' dne *7 decembra 1918.
Str :i 3.
Naši shodi.
— Shod JDS. pri Dev. Marili v Po-ljn. V nedeljo 22. t. m. vršil se ie iaven političen shod pri Dev. Mariti v Polju, ki ga ie sklicala tamošnja krajevna organizacija jugoslovanske demokratske stranke. Prostori Kuharjeve gostilne so bili do zadnjega kotička polni zavednih domačih mož in fantov, kakor tudi ženstva. Govornika poverjenik Narodne vlade za promet dr. P e s t o t-n i k in dr. K 1 e o e c sta v krepkih besedah pojasnila poslušalcem pomen proglašenega^ uiedinienia v eno državo e Srbiio in Črno goro. predočila sta italijansko nevarnost in potrebo naj-ostrejšega boja nroti italijanskim imperialističnim težnjam po naših pokrajinah ter raztolmačila strankin program, soglasno so bile spreiete resolucije, ki pozdravljajo proglašeno uiedi-nie SHS, protestirajo proti krivični zasedbi našiti pokrajin Goriške, Istre, Trsia in Dalmacije po Italijanih in poživljajo skupno vlado, da zastavi vse svoje sile za niih osvoboditev. Udelež-niki shoda, katerega ie vodil nadueiteli v pokoiu g Kavčič, so soglasno in z odobravanjem sprejeli stavliene resolucije. — Ustanovljena organizacija JDS. pa ie pridobila mnogo članov. Občina, ki ie bila svoj čas izključna domena dr. Šusteršiča in njegovega nai-zvestejšega pristaša žunana Dimnika se probuja in ni več daleč čas, ko bo njihovo gospodarstvo popolnoma zrušeno.
— V Št. Vida pri Zntičini ie bilo
zadnjo nedeljo ustanovno zborovanje ^Jugoslovanske demokratske stranke«. Zbralo se ie v gostilni pri Fačiniiu izredno leno število značajnih zaupnikov in somišljenikov iz vseh bližnjih občin. Zborovanje je otvoril g. dr. Jen-k o Andrej, nakar je potovalni učitelj Ante Beg poljudno razpravljal o programu in načrtih oreosnovano stranke. Da so vsi navzoči razpravo dobro razumeli, so dokazali s tem, da so se vsi takoi prijavili k stranki ter podpisali Izjavo. V odbor nove kraievne organi-7aciie so bili izvolieni sledeči somišljeniki: predsednik dr. Andrej Jenko, podpredsednik župan G o r i š e k Jos.. tajnik Držaj Peter, namestnik (J u č e k Ivan. blagainik B e r š n i a k Anton, namestnik Hočevar Ciril (Muljava). Odborniki: Sef man Fr. (Ploska), Jer a j Fr. (Vel. Gaber). R o j e c Anton (Št. Vid). J e r 1 a h Jože (Pristavila). Oven Ludvik (Rado-hova vas). Kavšek Jožo (Škrianče). Hamberger Ivan (Gorenja vas). Kristan Alojzij (Sv. Rok). Miki a v e i č Josip (Čemelo). P a j k Alojzij (Zatičina). C e g 1 a r Aloizit (Št. Vid). Zanimanje za organizacijo io «plosno ter vodno pristopajo novi elani. Prihodnjo nedeljo se priredi v vSi. Vidu po prvi maši iavno politično zborovanje.
— Shod JDS. v Ln^kem trgu bo v nedeljo 29. t. m. ob '_;->. dopoldne v Laškem trgu. Xa shodu govori o političnom položaju g dr. Vekoslav Kuko-v e c. Somišlienike pozivamo k mnogobrojni udeležbi.
Dnevne vesti
— Shodi .!. D. S. Jugoslovanska demokratska stranka priredi v nedeljo 29. t. m. sledeče jevne shode: 1. v Z g. Šiški pri Pavšiču ob 3. popoldne, 2. v Š t. V i d u nad L j u b 1 j a n o pri Cirmanu ob 3. popoldne. 3. v Škof j i Loki ob 10. dopoldne v Narodni Čitalnici, A. v Žabnici ob 3. popoldne pri Cegnarju, 5. na B e r i č e v e ni ob 3. rr poldne pri Gradu, 6. v Š t. V i d u p r i Z a t i ć i n i ob 8. zjutraj pri Fačinu, 7. v Novem mestu ob 3. popoldne v gimnazijski telovadnici, 8. v Mošnjah pri Radovljici ob 3. popoldne pri Praprotnika, 9. v Ribnem pri Bledu ob 3. popoldne pri Fer-janu, 10. v S t. J a n ž u ob 8. zjutraj pri Prijatelju, 11. v Ortnekti ob 4. popoldne pri Cvaru, 12. na Robu ob 1. popoldne v gostilni Josip Bregar, 13. v Vinici ob pol 8. zjutraj pri Školniku, 14. na Vrhu ob 11. dopoldne, 15. v Laškem trgu ob pol 9. zjutraj, 16. v R o ga š k i S 1 a t i ni ob 8. zjutraj' pri Sv. Križu, gostilna Drofenig. Na shodu J. D. S. v Novem mestu govori ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Shod se vrši v gimnazijski telovadnici ob 3. uri popoldne.
— Demisija Narodne vlade ie sprejeta. Stara vlada vodi posle, dokler ne bo imenovana nova.
— Skupna ministrstva. Za vso državo skupna so tala ministrstva: Za zunanja dola. za narodno obrano, za finance, za prehrano, za trgovino, obrt in industrijo, za promet in za socijalno skrbstvo. V področje narodnih vlad spadajo torej ti-le resorti: notranja dela, justica. nauk in bogočastje, poljedelstvo, javna dela in zdravstvo.
— General Krsto Smiljanović je z vsem svojim štabom prisostvoval na Božič slovesni božii službi v stolnici.
— Polkovnik Milan Pribieević ie v ponedeljek posetil knezoškofa dr. Antona Bonavonturo Jecliča. Ker ga ni našel doma, mu je drugi dan došlo pismo, v katerem izreka knezoškof svoje obžalovanje, da ga ni bilo v času poseta doma in izraža željo, da bi mu g polkovnik naznanil, kdaj bi se lahko z njim sestal,
— Iz Škofje Loke. Vedno zavedni Žabuičani so tudi na praznik ujedinjenja brzojavno pozdravili našega kralja in regenta ter prejeli sledečo zahvalno brzojavko: Vaščani v Zabnici Škofia Loka. Njeg. velie. kralj Peter in njegovo visoč. regent Aleksander izrekata za prelepi pozdrav povodom praznika našega ujedinjenja svojo prisrčno zahvalo ter se čutita eno s celim narodom, ki se veseli uiedinteuia svobodne Jugoslavije. — Po najvišjem nalogu šef dvorske kancelariie Balugjič.
— Iz Radovljice. Na brzojavni pozdrav, ki se ie poslal, dne 15. t. m. o priliki manifestacijskega ~hoda v Beograd, je prejela Krajevna organizaciia JDS. sledeči brzojavni odgovor. Njegovo Veličanstvo kralj Petar in Njegovo kraljevo Visočanstvo regent prestolonaslednik Aleksander izrekata za prelepi pozdrav povodom praznika našega ujedinjenja svojo prisrčno zahvalo ter
se čutita eno s celim narodom, ki se veseli ujedinjene svobodne Jugoslavije. Po najvišem nalogu šef dvorske kancelarije — Balugdžič.
— Iz Črnomlja. Na udanostno izjavo, ki jo je poslal mestni obč. odbor v Črnomlju povodom proslave zjedinjenja narodov SHS, je dobil sledeči brzoiavni odgovor: Belgrad: Sporočam Vam iskreno zahvalo in pozdrav Nj Vel kralja Petra in Nj. Vis. prestolonaslednika- regenta Aleksandra za vse iskreno, narodnega čuta prevzeto pozdravno brzojavko. — Po najvišjem nalogu šef dvorske kancelarije — Balugdžie.
— Regent Aleksander Rogaški Slatini. Na brzojavni pozdrav okrajnega Narodnega sveta za rogaški okraj je dospel brzojavni odgovor: 5Rad se spominjam na prelepo Slatino, eden biserov našega kraliestva. Hvala na pozdravu in na svidenje. — Aleksan-d e r.«
— Telefonske vesti so danes izostale, ker so v mestu in na progi vsled snega pretrgane vso telefonske žice. Telefonske zveze bodo vzpostavljene še le v nekaj dneh, kar naj naši čitatelji blagohotno vpoštovajo.
— Okrajnim glavarstvom in županstvom! K materijalu, ki se bo predložil mirovni konferenci, spadajo med drugim vse terjatve napram staremu c. kr. erariu. — Te teriatve sestaiaio predvsem 1. iz terjatev za še neplačane rekvizicije, 2. iz terjatev za vojne dajatve. Da se vse te teriatve čimprejo zberejo, je treba pričeti takoi s tozadevnim delom. Kar se tiče pod 1. omenjenih terjatev za neplačane rekvizicije, so se dali zanie natisniti posebni seznami diskovni vzorci), kateri se bodo izpolnjevali pri županstvih. Ti seznami se v par dneh razpošljejo okrajnim glavarstvom, ki jih bodo razdelila na županstva. Teriatve, ki izvirajo iz vojnih dajatev, pa je nemudoma priglasiti potom županstva okrajnim glavarstvom, katera bodo potem komisijonel-no ugotovila niih višino. Okrajna glavarstva bodo zbiraia vse tozadevne spise ter jih notem sem predložila. Ker se morejo pričeti mirovna oogajania vsak čas, ie treba čimpreje zbrati vse terjatve, da more vzeti te spise naša delegacija na mirovno konferenco. -— Poverjeništvo za narodno obrano.
— Važua naredba glede občin. Minister notranjih del ie zaukazal, da se imajo v vseh občinah, kjer so gerenti. takoj razpisati nove volitve.
— Ne pozabimo Podlimbarskega! Gori v tujini v nemškem Pulkau-u spava nevzdramno spanie slovenski pisa-telj-trpin Fran M a s e l i - P o d I i m-barski. Ako bi nam ne bil ničesar drugega zapustil kakor samo oni krasni roman >Gospodin Franjo«, bi ga morali uvrstiti med naše najznamenitejše pisatelje. Bil ie vrhu tega mož najblaž-iego srca in kristalno čist znaeai. Hvaležnost naroda zalifeva, da se ga ne pozabi in se že zdaj misli na to. da se svoječasno prepeljejo pozeniski ostanki Tega plemenitega in znamenitega Jnnoslovma v rodno zemljo, ki jo ie tako prisrčno ljubil. Torej, da se n6 pozabi! Prevoz se bi pač lahko odredil na državne stroške.
— v Glas SUS - v Zagrebu je s 21. decembrom prenehal izb. liaii. Združi se s i Hrvatsko Riieeio«. ki bo s 1. januarjem izhaiala pod imenom sRiiee Srba. Hrvata i Slovenaca«.
— Dr. Susteršič se preseli v Ljubljano? Poročajo nam. da se namerava dr. Ivan Š u s t e rš i « v doglednom času zopet vrniti v Liubljauo. Baje hoee prevzeti stanovanje bivšega predsednika deželnega sodišča Elsnerja, ki se izseli iz Liubliane.
— Vsi slovenski medicinci. ki so dovršili prvi rigoroz in bodo morali nadaljevati svoje študije na inozemskh univerzah, se vabijo v soboto 28. t. m. ob 2. popoldne na važen in nuien sestanek v garniziiski bolnici v Ljubljani IT. oddelek.
— V uradnem listu je pri posameznih okrainih glavarstvih na slovenskem Štajerskem razpisano več služb drž. ži vinozdra vnikov.
— Uradni list Narodne vlade SHS. Izšli sta 26. in 27. številka.
— Slovenska knjižnica za slepe. Vse velecenjene gospe in gospodične, ki so se udeležile letošnjo pomlad tečaja za priučitev čitanja in pisanja po Braille-ovi metodi za slepce, naprošam, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v soboto, dne 28. decembra ob 10. dopoldne v društvu >Dobrodelnostc v Ljubljani na Poljanski cesti št. 4 v Alojzijevišču. Predmet razgovoru bo bodoča ureditev knjižnice in poročilo o staniu dosedanjega delovania. — Min-ka Skabernetova. knjižničarka.
— Ljudsko šolstvo. Narodna vlada SHS v Liubliani ie razpustila šolo nemškega Sehiilvereina v Šoštanju. — Nemška štirirazredna ljudska šola v Brežicah se je razpustila ker je imela le 27 nemških otrok. — Nemška štirirazredna trška ljudska šola v Ljutomeru se je razpustila, učitelistvo pa se je dalo na razpolago vladi v Gradcu. Imela je le 15 nemških otrok.
— Pojasnila prosi. Frančiška Pe-trič v Pod peči št. 9, p. Videm-Dobre-polje. Prejela je po pošti 500 kron pod imenom pošiljatelia sina Antona Petri-ča, Ljubljana. Stari trg. Ker pozna pisavo, ve, da ji ni sin pisal, in tudi ve; da ni v Liubliani. Zato prosi tistega, ki ji je to svoto pod sinovem imenom poslal, pojasnila, kaj ie s tem denarjem in kaka usoda te doletela sina Antona Petriča, korporala bivšega pp. št. 17, L M. G. komp. vojna pošta 360. Bil ie v vojni pred Assiagom v Tirolah.
— Prošnja, Prosi se tisti iz Rusije vrnivši se posestnik iz okolice Kranja ki je minuli teden v neki gostilni v Kranju pripovedoval Urbančku iz Zabnice, da ie ob odhodu iz Rusije videl Jožefa Koširja, mlinarja pod mostom iz Škofje Loke. da takoj naznani po dopisnici svoj naslov Ivani Košir, mlinarici v Škof ji Loki. ali se pa osebno proti povrnitvi vseh stroškov isto-tam oglasi. _ ,
— Kdo ve kai o Janku Ravnik iz Bleda, ki je odšel meseca avgusta 1914. kot poddesetnik s prvo stotnijo nekdanjega domobranskega pešpolka št. 27 na bojišče v Galicijo, se prosi, da to sporoči njegovi materi Antoniji Ravnik Bled. stroški se oovrneio.
— Poštni promet s Srbiio. Kakor se nam javlja, je dovoljen s Srbijo do nadaljnih odredb   samo pisemski pro-
met. Nakaznice in zavoji se ne sprejemajo. PomGtoma že predane bo vrnil poštni urad v Zemunu.
— Velegradska uredba u dostavi putničke prtljage u kuće u Zagrebu. U Zagrebu ie organizirana nova uredba društva za promet stranaca koje je sa >Viator-omc uredilo poduzeće za dostavu putničke prtliage u stanove u Zagrebu. Putnička prtljaga predaje se na državnom kolodvoru desno kod izlaza u onoj prostoriii. u kojoj je prije rata bilo smješteno redarstvo, a koja je prostorija ustupljena sada po g. povjereniku za željeznice *Viatcr-u« da može vršiti ovu neophodno potrebnu instituciju. Dolazeći putnici mogu u svako doba dana i noći svoiu prtljagu predati, ier je ondje služba neprekidna, a prt-liaga se dostavlja u kuće kolima i teretnim automobilima od 7 sati u jutro do 7 sati na večer. Pristojbe su za dostavu minimalne, a prtljaga stiže u kuću odnosno u svratiste neoštećena, jer su sva kola za dostavu prtliaga sasma zatvorena i vrlo praktično konstruirana, a svaka kola prati po jedan kočiiaš i jedan društveni dostavljač. Prtljaga se razvaža za sada sa državnog kolodvora, a kad se obavi nužne predradnje, funkcionirat će ista uredba i na južnom kolodvoru.
— Pojasnilo. Ker se v zadnjem času razširjajo vesti, da ie promet s klavnimi prašiči in teleti zopet prost in da ie klanje omenjenih živali brez vsake utesnitve dovoljeno, se s tem ugotavlia, da -o te vesti brez nrav3 podlage in neresnične. Nakupovanie klavnih prašičev in telet ie kakor dosedai tako tudi nadalie izključno pridržano vnovčeval-nici za živino in mast v Ljubljani. Vsi predpisi, ki se tieeio prometa z navedenimi živalmi ostanejo še nadalje v veljavi, in se bodo prestopki zoper te predpise strogo kaznovali. Dalie se ugotavlja da ie vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani, ki ie izšla iz prejšnjega bivšemu deželnemu odboru kranjsk':mi podrejenega ^deželnega mesta za dobavo živtnec državen zavod, in da se stekajo dohodki tega zavoda v državno blagajnico. — Narodna vlada SHS. prehranjevilni urad.
— Zahvala. G. Josip Zidar, vele-tržec in hišni posestnik v Liubliani, ie prepusti] pisarni Narodnega sveta za dobo 6 mesecev brezplačno pritličje .^voje hiše na Dunajski cesti. Za to njegovo veliko in izredno požrtvovalnost mu bodi iskrena zahvala. — Predsedstvo N. S.
— Požar v vojaškem oskrbova-lišču. O praznikih ie nastal v vojaškem oskrbovališču v vojaški pekarni požar, ki je pokvaril pekovske peči. Dokler so škoda ne popravi, bodo vojaki pekli svoj kruh pri civilnih pekih. — Požar je izbruhnil na sveti večer tudi v tovarni za lim ter upepelil celo poslopje. Gorelo ie tudi v Dravliah. Škoda ki jo ie povzročil požar v tovarni, je velika. Vzroki teh požarov so neznani.
— Umrl ie na sveti večer v Leoni-šeu vpokoieni dvorni tainik maior Nikolaj W a n g. Med vojno je deloval na soški fronti kot referent za voini muzej. Ni mu bilo usojeno, da bi videl Rvoio feško domovino v nieni pomlaje-nosti. V času svoiegi triletnega bivanja v Ljubljani si pridobil veliko znancev in prijateljev, ki so čislali niega in njegov značaj. Umrlega blagoslovijo danes popoldne, nato ga prepeljejo v rodi-in.-ko grobnico v Vosslau pri Dunaju.
— Umrla ie v sredo. 25. t. m. v nai-lepši dobi v izubijani obče znana gdč. Vida P o d k r a i š e k. uradnica mestne p'inarne. Bila je vneta Sokolića, navdušena turistinia in nabiralka za Ciril-Mofodovo družbo. Težko prizadeti rodbini, kateri je tekom letošnjega leta kruta smrt ugrabila že drugo žrtev. 11; še iskreno sožalje!
Iz Poljan nad Škofio Loko. Tudi pri nas se je praznoval praznik ujedinjenja v nedeljo, 15. decembra najslo-vesneie. Ziutrai ob 9. je bil slavros.ni sprevod kar najdalie naokrog skozi vas. ki ie bila v zastavah in na več krajih s slavoloki in napisi ozališana. Sprevoda se je udeležila vsa šolska mladina z zastavicami, obč. zastop v celoti kakor tudi kraj. šol. svet, požarna bramba in mnogo sto in stoglava množica. V sprevodu je bilo tudi odposhm-stvo srbske konjenice iz Škofje Loko. Sprevod so otvorili vuk ušnii Sokoli na konjih. Jako močno je bila zastopana narodna noša, posebno deklet, pa tudi fantov, ti so tudi nosili narodno zastavo pred sprevodom. Sredi vasi. pod milim nebom ie bil z zelenjem okrašen oder. kjer ie deklamovala neka učenka i.*!vO izrazito Aškerčevo pesem Vstajenje, na kar ie imel nadueiteli daljši slavnostni govor. Potem je bila božia služba, kjer so je prebra]a proklamacija, nazadnje Te deum in naša sedanja himna Bože . . . Popoldne ie bila prosta liud^ka veselica. Celi dan je vladalo med ljudstvom najboljše razpoloženje in naudušenje z zatrdilom, da takega praznika še nismo doživeli. Naš g. župan Demšar, ie v imenu občine in vseh društev in korporacii tudi odposlal princ-regentu Aleksandru udanostni brzojav.
Narodni praznik v Št. Janžu. Šolska mladina ie praznovala narodni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov-Hrvatov-Sloveneev že v soboto. Po maši je v zbranih besedah razložil g. nadueiteli Berce šolarjem pomen velikega dne. V nedelio se je vršila po prvi službi božji slovesna seja občinskega odbora katere se jo udeležila tudi množica ljudstva. Gospod župan Ivo Majcen je ob otvoritvi sete pozdravi ial uiedinienie troimnega naroda in apostole iugoslovanstva dr. Kreka in dr. Korošca ter spravil v sklad ta dan s kronanjem vojvod na Gosposvet-skem polju. Čast. gospod župnik Bajec je orisal na podlagi dokazanih dejstev pričetek svetovne morije in nie krivce. Nato ie seznanil ljudstvo z našimi brati Srbi in njih najlepšimi vrlinami. Nato je prečital gospod župan brzojavko, katero je poslal prestolonasledniku Aleksandru. Občinski odbor jo je soglasno sprejel, zbrano ljudstvo ie navdušeno odobravalo in pozdravljalo velikega kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra. Brzojavka se glasi: Ob priliki slovesnega praznovanja ujedinjenja troimenega naroda SHS zbrani občinski odbor in prebivalstvo občine Št. Janž. v kateri je zatisnil oči apostel jugoslovanstva dr. Krek, pošilja udanostne pozdrave Vaši kraljevi
Visokosti in Prevzvišenemu očetu našemu kralju Petru Majcen, župan. Na predlog č. g. župnika ie občinski odbor soglasno izvolil častnim občanom dr. Korošca. Ko je g župan zaključil sejo, je zbrana množica odkritih glav in s solzami radosti v očeh zapela narodno himno: Lepa naša domovina.
Dne 23. t. m. ob 5. uri 30 minut popoldne sta bila posestniku Ivanu Ri-hariu iz Logatca pred vhodom iužnega kolodvora v Ljubljani dva v lahek voz vprežena konia ukradena Eden koni je kostanjeve barve z malo liso na glavi. 7 let star. drugi koni temno kostanjeve barve (črnikast) s podolgovato liso na glavi. 12 let star. Na kopitih imata vžig št. 12. 13 ali 14. Oba sta približno 160 cm visoka (ukraiinca) ter zelo dobro reiena. Pri obeh griva kratka. Oprema konj jo prsna, na isti medeni obročki. Voz ie lahek (mesarski) z lestvicami ter je pritem značilno, da je oinica (štanga) ki je bila zlomliena an prednjem delu. s tremi okovi okovana. Pri levi lestvic: voza je tudi zgornji drog okovan. Kdor bi ukradeno blago zasledil, naj blagovoli poročati živino-zdravniku I Rihariu v Radovljici. Nagrade dobi 200 kron.
Nesramnost. Na sveti večer je v Narodni kavarni zamenjal nekdo nov dežnik, vreden 60 kron. s svojim starim, zakrpanim. Novi dežnik ie slonel ob zidu tik pri kuhiniskem oknu pod vrlmo .^uknio dotienika. čegar last je bil tudi dežnik Obleka ie visela sama. na desno in levo ni bilo nič obešenega. Gre se torej za nesramno tatvino. Kam pa naj človek gre. saj riskira da poide iz lokala razoglav in golorok. To se dogaja dan na dan po liublianskih iav-nih lokalih.
Zgubil se ie v soboto zvečer moder telovnik od Glavnega trga do Hilšer-ieve ulice. Pošteni naiditeli na ga odda proti dobremu plačilu: Hilšerieva ulica št. 7. g. Zalokar.
Zgubila sta se dva ključa (Wert-heim) na obročku, prosi se naiditelia, da iih odda proti nagradi v hotelu Malic I. nadstr.
Zgubila se ie srebrna ura kot tudi verižica z obeskom od nemškega gledališča do Sv. Jakoba trga. Naiditeli naj jo blagovoli oddati proti primerni nagradi upravništvu »Slov. Naroda«.
Listnica z denarjem. Na trgu se je našla listnica s srednjo vsoto denaria in sliko. Izgubiteli to dobi pri Aloiziiu Pip. Škofia ulica štev. 3.
Društvene vesti.
— Za   ljubljanskega Sokola   je v
Narodni kavarni daroval g. Janko P. 50 kron. za kateri dar mu izreka odbor i-kreno zahvalo z željo, da bi našel mnogo posnemovalcev.
— Češka beseda v Ljubljani priredi Silvestrov večer v hotelu »Tivoli« za .-voje člane in njih slovanske goste. Program umetniški in zabavni. Odbor.
— Češka beseda v Liubliani. Vv-
borova schuze se odbvva v patek 27. t. m. v hornich mistnostech restavrace >pri Roži«, Židovska ulica. Vzhledem k duležitosti programu se zve širši členstvo k ličastnestvi schuze. Vvbor.
_ ' — Pevski del Silvestrovcga večera »ljubljanskega Zvona« ima na vzpo-redu siedeče točke: I. Bartl: Mi vstajamo. D. Jenko: Što čutiš, moška zbora. F. Juvanec: Izgublieni cvet. dr. B. Ipa-voc: Ei, tedaj. E. Adamič: Mlad junak po vasi jezdi, mešani zbori, A. Hai-drich: Petelinčkova ženitev, šaliiv moški zbor. Pevski zbor >Liublj^nskega Zvona« šteje danes nad 110 pev in pevcev, ki so pridno vežbaio. Vstopnic za Silvestrov večer ne bo v predprodaji. blagajna se odpre ob oolosmih zvečer, torej pol ure pred začetkom prireditve.
— Izredni   občni  zbor kranjskega deželnega društva avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varivo otrok in oskrbo mladine bo jutri,
dne 28. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer v \eliki dvorani mestnega magistrata v Ljubljani.
— Društvo inženeriev opozarja na sestanek v soboto v hotelu »Ilirija« ob pol S. zvečer.
— Društvo zasebnih uradnikov in uradnic priredi po novem letu plesno šolo za svoje člane. Naznanjamo, da se vrši v soboto, dne 28. t. m. sestanek in sicer za g. člane ob 7. uri za g. članice pa ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma Po sestanku se vrši vpisovanje.
— Z. J. Ž. vljudno vabi vse stare pevce in one železničarje, ki imajo veselje do petja in resno volio vstopiti v »Pevski zbor Z. J. Z.«, na sestanek, dne 28. grudna t 1. ob 8. uri zvečer v eruštveno sobo Narodni dom, da se pogovorimo glede delovanja zbora in rednih pevskih vai. ki se bodo pričelo takoi po novem letu. — Ker jo sestanek z ozirom na dvig organizacije potom močno osnovanega zbora zelo nujen in važen, se pričakuje obilne udeležbe.
— Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba se vrši v petek, dne 27. t. m ob 8. uri zvečer v restavraciii hotela >pri Slonu«. Društvenike in priia-telie šaha vabim, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže. — T. č. podpredsednik.
— Telovadno društvo Sokol na Vrhniki priredi Silvestrov večer z raznim zabavnim sporedom. Od 15. decembra do konec februarja tudi prireja Sokol plesne vaie
— Društvo zdravnikov na slov. Štajerskem. Na zborovanju društva zdravnikov na slov. Štajerskem dne 22. grudna t. 1. v Celiu se je izvolil ta-le odbor: predsednik: dr. Anton Schwab, uistr. zdravnik v Celiu. podpredsednic dr. Bergruann. distriktni zdravnik V Žalcu, tajnik: dr. Novak. polk. zdr. celjskega pešpolka, blagainik: dr. Oervenka, distr. zdravnik na Polzeli. Odborniki: dr. Rakež. distr. zdr. v Šmarju pri Jelšah in dr. Klasinc distr. zdr. na Planerskem. Društvo se ie ustanovilo samo začasno, dokler se zdravniške zadeve notom vlade v L1ub-» liani ne urediio. Ob enem se je toplo priporočalo članom takojšni nristop k društvu zdravnikov na Kranjskem.
— Slov. Bistrica. >Čitalnica« priredi v gledališki dvorani Silvestrov večer z veseloigro »Bucek v strahu«, petjem, govorom in prosto zabavo. Začetek ob S. zvečer. Vse Jugoslovane iz mesta in okolice prisrčno vabimo na to j»rvo narodno prireditev v samostojni Jugoslaviji. Na i ta večer pokaže, da smo Slov. Bistrico tudi družabno za vojevali.
— Sloveiiigradeo. Čitalnica v Slov. Gradcu priredi letos v slovenjgraškem Narodnem domu Silvestrov večer. Na sporedu ie petje, godba in prosta zabava. Čitalniški odbor vabi Slovence misliniske doline, da se te prekrasne prireditve udeleže.
narodno slefcliiče.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer
ob pol 8. se ponovi opereta »Cornevill-ski zvonovi« za B-abonement. — V soboto popoldne ob 3. se vprizori »Pogumni Tonček« izven abonementa, kot ottoška predstava ob znižanih cenah. Vsi zavodi in prijatelji otrok se opozarjajo na to predstavo. Vodstvo Narodnega gledališča daje priliko naši nedorasli mladini, da tudi ona poseti gledališče in upati je, da zadosti zainteresirano občiastvo namenu gledališkega vodstva z ozirom na pomen, ki ga ima taka predstava.
Književnost.
—■ Tavčarjevi zbrani spisi, skupno
vezani se zopet dobe. Okusno opremljena zbirka stane 40 K in se dobi v Katoliški kniigarni. Opozarjamo slavno ohčinstvo, da je naklada zelo majhna.
Aprovizacija.
+ Stranke, ki dobivajo kruh pri peku Zalazniku in Trčku dobe do vštete
sobote 28. t. m. naprej kruh v sledečih prodajalnah, in sicer: Trčkove stranke v vojni prodajalni na Bregu in Zalaz-nikove stranke v vojni prodajalni na Starem trgu, ker pečeta ta dva peka sedaj kruh le za vojaštvo.
-f- Prodaja premoga za štedilnike v III.. VII. in X. okraja. Na vsak drugi odrezek viioletne izkaznice se dobi 50 kg premoga, ki stane 5 kron 50 vin. Premog se dobi v sledečih trgovinah: v lil. okraju pri Richteriu. Trnovska ulica na štev. 1 dne 30. dopoldne, na štev. 2 dno 30. popoldne, na štev. 3 dne 31. dopoldne, na štev. 4 dne 31. popoldne, na štev. 5 dne 2. dopoldne, na šte\. b dne 2. popoldne, na štev. 7 dne 3. dopoldne, na štev. 8 dne 3. popoldne, na štev. 9 dne 4. dopoldne. V VII. okraju pri Maveriu, hotel Vega Sp Šiška: na štev. 1 dne 30. dopoldne, na štev. 2 dne
30. popoldne, na štev. 3 dno 31. dopoldne, na štev. 4 dne 31. popoldne, na štev. 5 dne 2. dopoldne, na štev. 6 dne 2. popoldne, na štev. 7 dne 3. dopoldne. V X. okraiu pri Ungeriu. Kranjska stavbna družba: na štev. 1 dne 30 dopoldne, na štev. 2 dne 30. popoldne, na štev. 3 dne 31. dopoldne, na štev. 4 dne
31. popoldne, na štev. 5 dne 2. dopoldne, na štev. 6 dne 2. popoldne, na štev. 7 dne 3. dopoldne, na štev. 8 dne 3. popoldne, na štev. 9 dne 4. dopoldne, na štev. 10 dne 4. popoldne, na štev. 11 dne 5. dopoldne, na štev. 12 dne 5. popoldne.
Izdaja t Ji In odcovornl urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
•*t** ■ ■ v. *>> r*?**^&m&&:>,-    • ^ -.		
	t Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodrvkom, ter vsem, ki ste ga ljubili, prežalostno vest, da je naS iskrenoijubljeni, dobri brat	■
	f«rliOi€l &£iy§iig : visokošolec in praporZSak v res.	
t -	po štiridnevni  mučni bolezni v cvetju svojih 19 let y sredo, 4. dec. 1918 ob °. uri zjutraj v Pragi preminul. Pogreb nam nerozabnega ljubljenca se je vršil 8. t. m. na cen-t talno pokopališče v Pragi, kamer se je njega truplo začasno položdo.	-r
	Ljubljana-Praga, 24. decembra 1918.	*
. a ■4	Zahvala.	i
-nt, -	Obenem se zahvaljujemo vsem onim, ki so ga spremili na poslednji p oti. posebno pa gospodu govorniku za tolažiine besede ob grobu, ter  jugoslovanskemu edseku in vsem g. častnikom za poklonjeno cvetje.	
	Linbliana-Praga, 24. decembra 1918.	
	Žalujoči ostali.	
		
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD", dne 27. decembra 1918.
306 štev.
labl v sred'ni mesta sc i^č« za takoj. LBlfll Naslov pove upravništvo »Si Naroda«. 80 u
Efcttftri motor p,1 kon,sko sil°"
upr. .Srov. Naroda4*
proda. — Kje, pove 7911
Bencinov motor, moči, dobro ohranjen,
SC kopi. lndof, Flr janska nI 27 H oadstr.
800s
Ljubljani. Ponudbe pod ..Trgovina 8012" na upravništvo „Sloven. Naroda"    8 12
Večja restavradlo
varni ali trgu vzamem v najem Ponudbe pod ..Gorenjsko 8047" na uprav-niStvo »Slovenskega Naroda« 8047
I (AiA P"meren za prodajo kandit en gros, LuIUu, se išče v sredini mesta Ljubljane. Ponudbe z navdbo najemnine in drugih pogojev na Jos. Rajšter, tovarna kandit v Šoštanju, Štajersko. 8041
M ali učiteljica Šššišlš
se na temeljito učenje. Ponudbe z navedbo zahtev na .Slovenski Narod' pod .Slovan/7977".
IkBfitt baterija išš»yJŠ
proda, na Marije Terezije cesti štev. 6, pritličje. 8104
Mlinar in žagar stanu, se takoj sprej-
ne pii Konrada Marschitz v Laikem trga. Spodnje Štajersko, 8103
Sadnega mošta, daj večja množina
po najn-žii ceni. Poizve se Roica nit ca štev. IS. 8007
SflRD rneD',rano- če rnogoče z elekllč-UDU no razsvetljavo in posebnim vhodom, isće bančni uradnik a 1. lanuarfem 1919. Ponudbe na upravništvo »S'oven^kega Naroda pod Šifro MP. B. 1017802««. 780'
Vfllntrnnviin z mešanim blagom in
HSIcIlljUlliid železnmo, z velikim skladiščem v večjem, lepem trgu na Sp Štajerskem, z nekaj orali zemhe, brez žage a!i z žago, brez Mi z velikimi skladišči za seno se ngodno proda Poizve se pri Ladovik Tomše. Podplat prt Rogatca Si. Štajersko. 8098
Ieaitnaoonnfloa!s^ae:,ska50(^ 'k
piemožen'8, se želi seznaniti z mla-denčem od 24 do 30 let starim z nekoliko premoženjem. Le resne ponudbe s sliko se vpoštevajo. Stroga molčečnost zaiamčena. Dop s» na naslov .Mladenka" Škofia Loka. Gorenjsko. 8101
lenilnaponnflbal^f^^;
želi v svtho 2en tve znama z gosp?co ali vdovo od 20 -28 let ki bi imela veselje do trgovine a»i gostilne ter nekaj tisoč kron premoženja Le resne ponudbe s si ko, ki se vrne, pod ..Diskretnost 302 8105* poštno leieče. Jesenice. Gorenjsko. 8105
tastnik-invalid ščak) če mogoče tehnično izobražen, energičen in sposoben za vodstvo obrata; podčasanlk-Jnva-IId, z lepo pisavo, vešč strojepisja in Tzvežban v pisarniških poshh, ter več Cevliariev - invalidov sprejme Vo-|aikl uvod za pranje ln popravljanje aaontnre v Vevčah pos a D. M. v Polja. 8187
Ženitna punndba! fgS5^^
moženjem, ima veselje do gospodinjstva in trgovine, želi znanja z gospodom, najraje z obrtnikom z nekaj premoženjem. Cenj. ponudbe na uprav. »Siov. Naroda« rod šifro .Dobra gospodinja, st. 3533 8117". Prosijo se samo resne ponudbe s sliko ter natančnim naslovom. N. N. 8117
2 Harmoniki
{Ili naprodaj. Sp. Šiika 15«.
Cmnri ftbh dobi o ohranjene, kupim Milili Unij Ponudbe na Henrik Kenda, Ljubljana. Mestni trg 17, 7998
Dtififl   Ifrmn P^poroCa trgovina s se r ULJU   UI1IU meni Sever & Komp Ljob-ljana, Marijin trg 8. 7514
Dobrega pralnega mila
Poizve se v Rožni niici št. 15. 800">
Zamenjam gnoj za steljo. K.
8006
Vedež, koledar ".^Vv^jes^
za Jugoslavijo stane 8J v. več. Ivan Bonač, Ljabljana. 802>
Vinn r^rliouor in kititi vnrin se p° IIUU, iulIJcicL 111 RIMU ruUU, Jugo-
b a v i i i 2e lahko razpošilja in naioča pri A. Csot, p G u Stanj. 8054
P a j zamenjam za petrolej in sladkor. Jlll Koliko mi da kdo za vrečo (50 kg) soli. Imam jo več vreč. Naslov pove upravništvo ..Slovenskega Naroda" 803
Dr; rta to hfta s sad»|m vrtom, goz
r i Uu Ulid dom, mivo in travnikom v Vel Laščah St. 73 — Cena 15 < (0 K Več se izve prr lastniku Janko Stare. Vel. Lašče 73. Istotam se proda Brockh »asov leksikon. 8108
Pes preoelirar. iVrsrs&rs
radi selitve eno proda. Gornja Šiška. Celor. cesti 86. 8oll
Trgovski^iotnik. Z? M
sinite, najraje k!e na deželi, eventuel-n.) sprejme tudi kako drugo primer no mesto. Cenj. ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod „Soiiden 63 7878*
BsniazaoBđnlate.^aueraga2spt
ra novih moških Čevljev št. 44 in 6 m doU;a vinska cev se proda po nizki ceni. Pismene ponudbe na upr. .Slov. Naroda" pod ..boks 7888".
Divini ftrni ♦•^in'tn"Pren,icr"' p sebno
i imUiII itlUJ pripraven za odv tmške pisarne, ker napravi 8 — 10 kopij, je naprodaj. Vprašati pod šifro ..Smith-Pre-mier 7968" na upr. „SIov. Naroda 1 do 31. t. m. 7868
Pčem pritfaviika ^T&z01^*.
oba zdrava, pridna, poštena snažna in varčna — Znati mora vsa domaČa dela kakor pri živini, na vrtu in robu. Plača po dogovoru. Naslov pove upr »Slovenskega Naroda«. 7935
Kot skladiščnik ali oisarniika moč
v kakršnem bilo uradu Želim nameščenja sedaj, ko sen se vrnil z bojišča. Vajen sem pisarniških del, kakor tudi slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Pripravljen sem vstopiti en mesec brezplačno. Naslov pove uprava »Slov. Narodac. 7966
Mrfll/nVniall lesne trKovinei zmožen ullUnUllljdli bilance, siov in nemškega ie2ika v govoru in pisavi, dobro verziran tudi v davščinah, bolni ki blagajni in zavarovanju proti nezgodam, se išče takoj kot vodia lesne ve letrgovine. Refektira se le na prvovrstno, resno mo*. Naslov pove upr »Slovenskega Naroda«. 8049
Kopniem &e.$" Prodajam
v kovinastih dozah, 1 2 doze po K 15. Vi doze po K 28 za tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi ln nsnjaiimi podplati, sirkove ln žimnate krtače, toaleta« milo, kolomaz, trine torbice, lesene in porcelanaste pipe, pralni prašek i. t. d. po najnižjih cenah, zvrstrjo lansko vino, borovnica', alivovko, trooinjevec, čajni ram, kavni ln čajni nadomestek ie oslajen. M RAlfT, Kranj. 7411
Vsem sorodnikom, prijateljem i 11 znancem naznanjam, da je moja ljub ljena mati, gospa
danes ponoči v 82. letu po večletni mučni bolezni umrla.
Pogreb bode v torek, 24. t. m. ob 9. zjutraj.
St. Rupert, 22.doc. 1918.
so
Marija Brolihova,
učiteljica, hči.
a t
Bridki n srctm naznanjam vr.tm sorodnikom, znancem in prij-iteliem tužno vest, da je moja .lata mama. gospa
3vana Zupančič
v sredo, dne 25. decembra <>b 3 uri zjutraj no dolgi muke-polni bolezni previđeni s sv. zakramemi mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice be je vrš'1 v četrtek, dne .6 grudna ob 2. uri pop. iz hiše Žalosti Dunajska cesta 6. na pokopališče k Sv. Križu.
B?ag )i spomin!
Ivanka, hči.
Zahvala.
Povodom prebridke izgub? naše nepozabne soproge, hčerke, sestre itd, gospe
Jfiarije Jfiatjašič roj. Mlikar
uradnlkove soproge
izrekamo najsrčnejšo zahvalo za vse dokaze globokega sočutja :n za darovane šopke in vence.
Posebno pa se zahvaljujemo gospodom pevcem za gin-Ijivo petje in vsem, ki so spremili drago pokojnico na zadnji poti.
LJUBLJANA, 27. decembra 1918.
Žalujoči ostali.
Rrastaialba 23 vsa dela iščem Franc rlUUdjdlRO Kbaro, Miklošičeva ceU št. 8.
Pini Kot&l -obf° o,w*^caj **knpi*
SlOO«.
Ponudbe na „Kopalisće
79 6
VlRfl novo in starL). blizu 100 hektov 11 lil), se dobi ceno na debelo pri Paar, hotelir, Jesenice. 7942
lujtj. hltVl '    KcK 1  ' s e proda
Naroda.
Naslov  pove upiavnistvo
7940
Stanovaeja s irano !"e i^zi&
Ponudbe -na 1. Čolnar, Kritij.
8030
10 m3 bukovih drv
ceno naprodaj.
Ponudoe pod ..drva 8027'* na upr. »Slov. Nar.« b027
Pohištvoza eno spa>n° so°°kuDBm'
Narod
Naslov pove upray. »Slov
8052
Alo ranil pooiltvo. nis^i^i
rerezlje cesti sl IS, ^Kolisej). 6991
Lovske puške naprodaj pn F. K. Kaiser,
puškar Šelenburgova ulica št. 6. 7401
Stanovanje
z eno sobe in kuhinfo za 2 osebi incem za tanuar ali februar 1 19  Naslov pove uprav. .,Slov. Naroda". 8o51
Trgovski pomnrniiT^?1]^/-
lastnik v pisarni, išče primerne službe.
N4Siov pove upi. „Sl ^ar." 800
!zvezb?o knjigovodja
išče primerne sln2be, \siop takoj. Ponudbe na "upr   „Slov. Nar." pod .Knjigovodja 802S-. 8023
Mil Ili i P C11 moko in petrorei Oo-poska nlica 4, L nadst. levo. zadnja vrata.
79 5
Gostilno ali restavracijo
sprejmem na rečno iti pa
v rajem. Naslov pove upiav »Slov Naroda*- 7^62
Elektromooter. ntmščme in Italijan
$č»nr, isće primerne službe Ponudbe na Alfred v. Parnto. Dobi na pri Celjn. ^026
Hliulllllu prvi vrsti se proda. Naslov pod .^Abonma" poštno ležeče Ljubljana M)13
Plesiega učitelja t IS*
i oduk 3 gospodje. Ponudbe na uprav. ,.Sl. Nar." pod „3 gospodje 8015" 8015
RfllUr za nava(lna kolarska popravila se Auldl išče. Zglasiti se je pri vratarju mestne pristave Cesta na Kodeljevo št 8.
8045
Mebiovano sobo %Zg\ b%z:"*
»Z J. Z« Naiodni do 1:, pritličje levo 7999
400 kron nagrade sT%S£
j m čedno staitovame z 2—3 sobami in rrit klinami. Odgovor na naslov Vodišek Sp. Šiška 156. 8003
Krasna graščina stvom v le "i legi in
v b'ižinr železnice se ngodno proda Pismena vpraša ma ~od „Grajičioa 8002* na rpr. »Slov. Naroda« 8002
Trnrtffflra hira enonadstr. in manjša IrUUVaRa lllia, hisa in okoli 5 1 2 oralov zemljišča v prometnem kraju v ravnini, zraven vel ke ceste se proda. Naslov pove upr .SI. Nar" 8uW
Brin hi nncnrlil 7(DD H te^orT1 ^n^?a
nllU lil [iUiJutl L JUU n tedna posten' osebi nrotr mesečni odplači 50 K z obrestmi ? Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda« pod .Hoda stiski 7939*
tflflhnlvi   ovratniki, kravate, nogavice za liiUuUnl, moike in ženske, sukanec, te lovadnc potrebščine ter različni čevlji se še dobe na debelo in drobno pri J. Pod lesnik nas! , Ljubljana, Stari trg 10 7937
MarDiČa 7Dn*ka 5C sprejme kot gospo-JlQlcjjQ LclljnU d>nja v pomoč gospe. Vajena mora biti vseh domačih del in tud! na polju. Plača 50 kron in vse prosto pri Mariji Kirlovšek, posestni-ca na Lavi pri Celja. <v091
Prodam stanovanie
in sfcer eno ali dve sobi s kuhmio, plača po d*»govf»ru. Eventualno tudi s postrežbo. Ponudbe pod .Novomesto 8020' na upr. »Slov. Naroda«. Na anonimna pisma se ozira 8020
I nkal svetel» prostoren, za trgovino, Lundi če mogoče s stanovanjem v isti h;ši te išče v Ljubljani na Mestnem trgu li Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Prešernovi ulici ozir. Dunajski cesti. Ponudbe pod .H. 0. 12" na upr •Slov. Noroda«. 7980
Ključavničarja marljivega in sposo
enega, ki razume tudi nemški, tičemo za našo tovarno v Medvodah, če mo goče za takojšnji vston Ponudbe, najljubša bi nam bila osebna predstava, so staviti na : Papirnica Gorićane, pošta Medvode, Gorenjsko. 7984
Hnfiiaia sposobnega, zanesljivega in nUliJttifl« treznega, ki zna s konji dobr>* in ljubeznivo ravnati ter se zamore porabiti pii kočiji in težki vožnji sprejme takoj Predilnica in tkal niča v Tržiča. Mlademu, krepkemu, oženjenemu možu se daje crednost Vstop takoj. Osebna predstava in po nudba zaželjena. 7*43
Gospodarski pristav.
absolviral nižjo gioinazuo, abs. triletni gospodarski zavod, vešč v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, vešč vseh panog modernega kme trjstva, Štiri leta na velikih eraičnib ekonomi ah zaposlen, želi vstopiti na veliko ekonomijo v službo. Posebno znanje v živinoreji. Lahko položi kavcijo. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pod ..Živinoreja 7845" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 7845
Glasbena Mita" v Ljubljani1
mika opravila sposobno pisarniško moč. Lastnoročno pisane oonudbe z navedbo sposobnosti in zahtev do 31. t. m na odbor .Giaab. Matice" v Ljubljani. 79 3
Pisalni stroj in železna oet ™
cevmi tn koleni je naprodaj. Ogledati e mogoče te reči tri dni zaporedoma na  Marije  Terezije cesti   6. pnličjc, na gorenjem vogalu hiše. 796/
Zakomko nesrečen mož
znaniti z gospodično ali vdovo v starosti od 25-35 let, katera bi imela veselje do gospodinjstva in dvoje nedorastlih otrok. Resne ponudbe s sliko ali brez slike naj se naslovijo pod ..Srečna bodočnost 8040" na upr. SI. Nar.
Približno 120 bi dobrega
..d leta 1917 se proda pri Francu Korošec, trgovec in posestnik v Gornji Radgoni.
Proda se:
ovo Pnchovo kolo z novo pnevma->ko, večja množina boljših aovlli vrać rt dvo reine kočije, stroj za čiš-rn.e žita in Vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. - Povpraša se Prešernova ulica str. S4/I. med 4 n 5. uro popoludne. 6479
Krema za britje
naiboliše kakovosti, porabna brez vode, 1 lonček K 7—p 1 tucat K 60-—
MILO za BRITJE
ristno, najboljše vrste, 3kom.E9.— I kg B 34. — . Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jflnker, ek-s ortno podjetje w Zagrebu itev. 15, Petrlnjska 3 III. Hrvatska. — 4798
Razpis.
V službenem podioČfu oddelka za kmetijstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani se razpisuj*- služba
vodie odseka za veterinarstvo
Pravimo kolekovane in opremljene prošnje naj se vlože do
1« Januarja 1919
pri podpisanem redsedstvu.
Ljubljana, dne 20. decembra 1918
Poverjeništvo oddelka za kmetijstvo nar. vlade SHS
v LJubljani.
Poverjenik : A. KALAN 1. r
Razpis.
Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je namestiti
ravnatelja
s prejemki, ki se bodo uiedili po dogovoru in po kvabf kaciji, dalje s pro-■^t m stanovanjem in s pravico do napredovanja
Pravilno kolekovane prošnje opremljene z dokaz;li o dovršenih splošnih in kmetijskih študijah, o dosedanjem službovanju, o učni usposobljenosti, o starosti, d;2avljanstvu in o jezikovnem znanju, na< se vlože do
15. Januarja 1919 pri narodni  vladi  SHS,   oddelku za kmetijstvo
Ljubljana, dne   O   decembra 1918
Poverjeništvo oddelka xa kmetijstvo Nar. vlade SHS v Liubliani.
Poverjenik za kmetijstvo : A. H ALAN 1. r.
Razpis.
V službenem področju odde!ka za kmetijstvo narod e vlade SHS v Ljubljani, se razpisuje služba
strokovnega in upravnega vodie vsega žrebarstv/a v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani
s sedežem in prostim stanovanjem v žrebčami na Selu pod Ljubljano in s prejemki tistega činovnega razreda, ki so primerni SpOSobfl >sti imenovanega.
Sprejme se le teoretično in rrak-tično v konjarNtvu naobražena in v tozadevnih poshh praktično izvežbana oseba, ki dobro pozna konjerejske razmere v slovenskem ozemlju.
Pravil; o kolekovane in opremljene piošnje z življenjepisom naj se vlože do
1. Jauuarja 1919 pri podpisanem predsedstvu
Ljubljana, dne 20 decembra 1918 Predsednlštvo oddeka sa kmetijstvo Nsr. vlade SHS v Ltubljani. Poveritnik : A. KA'AN i. r.
Koplrns svinčnike jejt**"--Mi pajir v^apaizbiira$,<atliah'
Uirhnnn^nir  za r-'-alntf stro;e za gg.
iVdl Uu llilU|lll    odvetnike,    trgovce in druge ra-cne pisarne. Zelo nizka cena frniln   v ma,'n m vtC\\h steklenicah Uflllll   za   pisarne  in preprodajalce ugoden nakup.
Rsdirkc za preproda^alce naimžie
Cimi v steklenicah, različne velikosti Dllffll   Pri večtem odjemu znaten popust
Dolini vntok «a urade m. tr8°vc.
rcidliil lUiCiV Pri večjem odjemn znižane cene.
Papirnate serviele «^ise
id boljše gostilne Izjemne cene.
fainleriDiro umetn,ške in vse dru8e
HulIIilUdIiC vrste kakor pobožne, razne rože, ljubimske, voščilne i. t. d. Velika Ubira.
Kse zgoraj omenjeno blago se dobi na debelo in drobno najceneje pri
L Pevalek
trgovina s papirjem, LJubljana, Židovska ulica St. 4.
Parafinskih sveč in parafina
potrebujemo vsako količino in prosimo one, ki imajo to blago, da nam
je ponudijo ob označbi cene, velikosti, opreme in količine
Trbajević Jb Puđarić,   agent, komisioni  posao, Karlovac.
Graščinsko posestvo
l velikim stanjem govedi in konj ter drugim živ m in mrtvim fundjsom, dalje z vodno močjo okoli 200 žago, mlinom ter velikim gozdom okoli 10000 kub metrov lesa za posekanje, največ macesen, ter z lastnim lo^om, se proda. — Cena okoii 1,000 0 0 (milijon). Ponudbe pod „0 8459" na Hsasensteln A Vogler A. O, DnnaJ (Wten), I., Scbulersirasse it 11.
Za p.ročenca pripravno belo blago, nekaj ženskih in moSklh nogivic, črna boa 2 obleki, 6 metiov blaga, rabljeno zimsko in letno sukno, dobre čevlje, _ _ T dirkalno kolo ftfl različne hiSne
drebnariie se razproda na Rimski cesti it 1«. I nadstr. levo. Razprodaja se vrsi dopoldne. gQ97
Krojaška tvrdka K. PUČNIK
filijalka LJubljana, Sodna ulica St. 3.
ldeluje najelegantnejše   angleške damske   kostume ter plašče in istotako najfinejše vsakovrstne obleke za gospode. Razpolagam le z najboliS»mi delavskimi močmi. Prevzemam tudi vsaka popravila in prenarejania.
m
zg umijastimi podplati so zopet, in ker so sirovine posle, adnjikiat v zalogi. — Cena za moške K 85—, za ženske K 73—. Zeloga ćevlfev MPEKOu
Peter Kozina & Ko. v Ljubljani, Breg.
sanj"   Naročila po po§t* se ne izvršujejo. *VBS
Kavana „Klub" u Zagrebu.
Putujučem cij. slovenskom opčinstvu, koje posječuje grad Zagreb prepuruču-iemo, da ne propusti posjetiti vrlo elegantnu 1 okusno uredjenu prvorazrednu Mksv»no iilnb', Ilica U., polukat, gdje dnevno poslije 7 sati na večer konecrtira prvorazredna ciganska sntmsk« glazba uz primjerene cijene i solidnu podvorbu
Priporočuju se Braća Svabenic.
Dražbeni oklic.
V ponedeljek, dne 30. t. «a. od 9. — 11. dopoldne se bo polom Javne licitacije prodalo špecerifako In drugo blago aprovizacije ljubi ans tih gattstov (v stari do no-branski vojašnici na dvorlaću levo skladiftče.) Kupljeno blago se mora tako] odpeljati.
Aprovizacija ljubljanskih gažistov: Voditelj: Sadar s. r.
Nabavljajte si sliku našega vladara!
Upravo je izasla u veličini 34X47 cm vrlo uspjeli, fino izradjeia slika Njegovog Veličanstva kralja Srba, Hrrata 1 Slovenaca
Pet I a
Preporuča se, da si sliku našega vladara nabave svi uredi i zavodi kao i privatnici. Cijena je primjerku & 5*-. Naručbe poštom obavljaju se brzo i točno uz pouzeće ili uz unapred priposlani iznos a upravljaju se na Knjižaru Jugoslavenske akademije L. Hartmaaa, (St Kogll) Zagreb, Ilica 39-
Trgovci!
Nudim Vam zemljevid colokunne Jugoslavije. Vsak trgovec naj bi ga prodajal, vsaka hiša naj bi ga imela; saj je to zemljevid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar naprej. Trgovcem pošljem najmanje 50 zemljevidov za 60 kron, prosto poštnine proti povzetju. Za večja naročila popust po dogovoru. Se priporočam Rudolf Cotič, Vrhnika.
Traie se prvorazredni agenti
vinske In $plr!tuozne strune
koji su već prije rata podržavali dobre poslovne veze s uglednim mušterijama.  —  Ponudbe sa referencama  pod „STRUČNJAK** na zavod za oglašivanje J. BL0CKNER, Zagreb 1-78. 8ii8
BnH^HBraaasaVH
Slavnemu bčinstvu naznanjam, da sem prevzel nekdaj slovečo
ser- mizarsko obrt
po umrlem g. Viktor Grau'a v Ig. &1sUJ *t. 54, kj?r sc bodo Izvrševala vsa v to obrt spadajoča dela točno in solidno se tem potom ppporočam ^
Avgust Cerne, mizar,
Opravilna Stev. A I 1320.18-10 8110
Draibeni oklic.
Vsled skleoa z dne 23. grudna 19 8   opravilna štt-vilka zgornja se prodado dne 30. in 31. grudna 1^18 dop. ob S. url v Ljubljani, Besljsva
ceata st. IS. na lavni draiM: različna stibna epra^a, obleka, namizna posoda, jedilno orodj-, kuhinjska posoda, različne knjige, glasovir, 100'J kg piemog.1, 1 m8 seža anih drv, 10 kg krompirja in lazlične drjgocenjsti — Reči se smeio ogledati dne 30 grudna I^IS v času med 9 do pol 10 uro dopoldne v gori navedeni h«M
Okrajna sodnlja v LJubljani, oddelek I.
dne 23. grudna 1918
vit
V restavraciji „pri Roži
v Ljubljani
se toči od 23. decembra naprei
zopet pivo*
97
89
3
61
466945