GLASILO PREDILNICE LITIJ A S OBVEŠČEVALEC LETO XII LITIJA 1971 ST. 3/4 Ob tovarniškem prazniku V času od 10. do 13. septembra 1971 je kolektiv Predilnice Litija praznoval in proslavljal pomemben jubilej in sicer 85-letnico obstoja podjetja, 21-letnico delavskega samoupravljanja in 30-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. V počastitev obletnic so bila izvedena razna športna tekmovanja pred samim praznovanjem in izročeni najboljšim trajni pokali. Dne 10. 9. 1971 smo imeli praznovanje z našimi upokojenci v ppčastitev omenjenih obletnic. Ob tej priliki so bili upokojenci obdarjeni z denarnimi nagradami. Zbrali so se pred tovarno in sicer jih je bilo nad 300 od 389 vabljenih. V vsem praznovanju je bilo sila lepo vreme, tako da so se upokojenci zelo dobro počutili. Po krajšem nagovoru tov. direktorja Jožeta Mirtiča so si upokojenci ogledali tovarno, razumljivo, da predvsem nove in modernizirane oddelke. Z ogledom so bili zelo zadovoljni in dajali zelo pohvalne izjave svojim spremljevalcem, ki so jim tolmačili preureditve. Nekateri, ki so že dlje časa upokojeni, so se spominjali leta in leta nazaj, kakšni so bili tedaj delovni prostori in strojne naprave ter tudi delovni pogoji. Po končanem ogledu so šli na Stavbe v sindikalno dvorano, kjer jih je pričakala litijska godba na pihala. V dvorani se je nadaljeval razgovor med njimi samimi in pa med spremljevalci, ki je bil zelo živahen. Pevci litijskega pevskega zbora Lipa pa so jim zapeli več domačih pesmi in dali s tem še prijetnejše in svečanejše vzdušje celotnemu programu. Zabavni ansambel pa je poskrbel, da se je marsikdo pozabaval in veselo zavrtel. Ob koncu praznovanja so zaželeli upokojenci celotnemu kolektivu Predilnice Litija veliko uspehov v nadaljnjem delu in da bi kolektiv še pomislil nanje in jih povabil ob bodočem praznovanju, da se zopet skupno porazgovore in povesele. Priznali so, da so sami veliko delali in vlagali, da pa je sedanji kolektiv oz. ta generacija, v kateri so sodelovali tudi še razum- ljivo nekateri upokojenci, zelo veliko žrtvoval in ustvaril. Naslednjega dne, 11. 9. 1971, se je ob 14. uri začela širša proslava za člane kolektiva in povabljene goste. Navzočih je bilo več sto od tisoččlanskega kolektiva, med gosti so bili član predsedstva SFRJ Mitja Ribičič, narodni heroj generalpolkovnik Franc Poglajen, predsednik gospodarske zbornice SRS Leopold Krese, podpredsednik skupščine SRS Marjan Orožen in še drugi ugledni gostje. Po pozdravnem govoru predsednika DS Toneta Pavliha je imel slavnostni govor direktor podjetja Jože Mirtič, ki je v svojem govoru opisal napore kolektiva pri rekonstrukciji in modernizaciji strojnega parka, postavitvi novih oddelkov oz. obratov. Poudaril je, da je razvoj predilnice do današnjega stanja zgodovinski sad naporov in samoodpovedovanja. Najnovejša modernizacija je pridobitev novega obrata za proizvodnjo sintetike in nove visokoproduktivne predilnice. (Njegov govor je v celoti objavljen v naslednjem sestavku.) Dejstvo je, da je podjetje s povečano proizvodnjo sintetike doseglo precej ugodnejši finančni uspeh. Ta bo omogočil še večja vlaganja v razširjeno reprodukcijo v naslednjih letih, ko so predvidene nove potrebne investicije. Po govoru direktorja tov. Jožeta Mirtiča je spregovoril Mitja Ribičič, član predsedstva SFRJ. Poudaril je, da v življenju človeka pomeni 85 let častitljivo starost in izpolnjeno življenjsko poslanstvo. Za delovni kolektiv Predilnice Litija pa visoki jubilej ne pomeni konca ustvarjanja, pač pa spodbudo za nadaljnji razvoj in napredek. Povedal je še, da ima jubilej Predilnice Litija širši družbeni pomen. Praznovanje litijskih predilcev upravičeno povezujemo s partizansko tradicijo in pomembnim prispevkom Litije in Zasavja v času narodnoosvobodilnega boja. Mnogi člani predilniškega kolekitva so padli za svobodo svojega naroda. Iz zmagovite socialistične revolucije je vznikla nova Jugoslavija. Tov. Ribičič se je dotaknil razvoja samoupravljanja, ki ga nekateri poedinci oz. skupine napak obravnavajo in pojmujejo. Obstajajo še tu pa tam močne težnje, da bi samoupravljanje potisnili na slepi tir ali pa da bi v imenu samoupravljalčev odločala ozka upravljalska plast. Mnoge sfere političnega in gospodarskega ukrepanja so še vedno zunaj samoupravne kontrole in odločanja. Tudi na področju političnega sistema obstajajo težnje, ki zavirajo krepitev samoupravne integracije v socialističnih republikah. Osnovni cilj in smisel ustavnih sprememb je krepitev neposrednega vpliva prek instrumenta združenih samo- upravljalcev, tako na temeljno organizacijo združenega dela, kot na komuno, republiko in federacijo. Dalje je govoril o položaju našega gospodarstva in o uskladitvi gospodarskega sistema z ustavnimi dopolnili. Omenil je še zunanje politične akcije, o pomenu prihoda voditelja sovjetske partije Leonida Brežnjeva in še druge pomembnosti v zunanji politiki. Nazadnje pa še pomen zamisli organizacije vseljudskega odpora. Med slavnostjo je bila še svečana podelitev priznanj za 20 in večletno delo v Predilnici Litija in sicer so bile izročene gravirane ure, ki jih je dobilo 278 članov kolektiva. Na sami slavnosti pa sta bili simbolično izročeni le dve uri in sicer članici in članu delovnega kolektiva z najdaljšo delovno dobo v podjetju, tj. tov. Ivanki Tomažič in Ludviku Kolmanu. Ostale ure pa so bile tudi podeljene pred in po slavnosti ob navzočnosti predsednika DS, sindikata in drugih. Pred pozdravnim govorom in po govoru tov. Mitje Ribičiča je popestril spored slavnosti združeni pevski zbor osnovnih šol Litije in Šmartna pod vodstvom dirigenta tov. Janka Slimška. Gosti in člani kolektiva ter mnogi njihovi svojci so si ob tej slovesnosti tudi ogledali posamezne obrate predilnice ob spremstvu vodilnih in drugih strokovnih delavcev predilnice. Za tem je sledila pogostitev članov kolektiva in gostov na Stavbah, kjer je igral ansambel Lojzeta Slaka. Vsi pomembnejši poslovni partnerji, domači in tuji, ter predstavniki podjetij, ki so sodelovala pri dobavah strojne opreme in izgradnje nove predilnice, pa so bili še posebej vabljeni na zaključni del proslave na Otočcu. Slavnostni govor glavnega direktorja Tovarišice in tovariši, člani našega delovnega kolektiva, občani, dragi gostje! Naš kolektiv in z njim cela občina slavi te dni bogat jubilej, 85. obletnico obstoja, dela in razvoja naše tovarne. Ta praznik sovpada z našo novo, veliko delovno zmago, otvoritvijo nove predilnice za sintetiko in modernizacijo obrata predpredilnice za bombaž, katerega prav v tem času dokončujemo. Ob tej priliki naj omenim, da so pri izgradnji objekta in postavitvi novih modernih visokoproduk-tivnih strojev sodelovala sledeča podjetja: »Krušik« iz Valjeva, Platt iz Anglije, Luwa iz Švice in Industrijsko montažno podjetje iz Ljubljane pri gradnji klimatskih in elektro naprav, Alma in Hergeth iz Zahodne Nemčije, Vouk in Savio iz Italije in Ljubljanski investicijski zavod kot projektantska organizacija in kot izvajalec gradbenih del podjetje »Beton« iz Zagorja. Vložena finančna sredstva v investicijo, ki jo danes formalno otvarjamo ob našem visokem jubileju, so bila preko 40 milijonov dinarjev in, če omenim, da je od tega le 4,8 milijona bančnih kreditov Ljubljanske banke in 8 milijonov din komercialnega kredita firme Krušik, ostalo pa je nosil kolektiv, sam in to prav v času, ko smo v jugoslovanskem gospodarskem življenju doživljali ekonomske težave, ki so se odražale v inflaciji in veliki nelikvidnosti celotnega gospodarstva, potem je prav gotovo ta uspeh otvoritve še toliko večji. Ta investicija, katere sadove uživamo že danes, še več pa jih bomo jutri in pojutrišnjem, je dala tudi mnogim v naši občini in celotni družbeni skupnosti več kruha, kot smo ga imeli doslej, in tudi večjo varnost in stabilnost. K vsemu temu se našemu praznovanju pridružuje še 21. obletnica delavskega samoupravljanja, tj. dneva, ko je delovni kolektiv prevzel na sebe nalogo in odgovornost dobrega gospodarja in upravljalen vsega tovarniškega premoženja. Tedaj smo kot geslo tega dejstva in za vse poznejše ravnanje vseh nas, ki delamo v tej tovarni in drugih, ki bodo prihajali za nami, napisali na pročelje tovarne: »Vsa srca in roke smo v eno združili in delu, resnici, svobodo zgradili.« Naša delovna in družbena orientacija je bila in bo ne le besedičiti, kritizirati, dramatizirati, niti biti brezbrižen do stvari, problemov in razvoja, ne le moledovati in ostajati v svetu želja in nemira, pač pa z dejanji in odgovornostjo, z delom, z jasnim programom, spreminjati stvari, v bistvu pogoje, ki naj zagotovijo boljše delo in s tem boljše življenje naših delavcev in njihovih družin. Tako smo tudi razumeli in razumemo našo družbeno, politično in delavsko organiziranost, samoupravni smisel našega dejstvovanja. Težili smo za tem, da poistovetimo interese vodstva, cilje, razvoj, z interesi celotnega kolektiva in cele občinske skupnosti. Dejansko, ne le formalno, je upravljanje stvar celotnega kolektiva. O vseh bistvenih zadevah smo razpravljali neposredno z delavci in delavskim svetom, čeprav je ta pot daljša in terja mnogo potrpežljivosti, predvsem pa argumentiranega obravnavanja in reševanja problemov. Pri vodenju takšne politike pa so sodelovali tudi Zveza komunistov, sindikat, Društvo inženirjev in tehnikov ter mladina. Vztrajali smo na realizaciji naše gospodarske in splošne družbene politike, sproti smo analizirali proizvodne in tržne razmere, ne samo naše panoge, pač pa gospodarstva v celoti. Nenehno smo ostrili odgovornost vseh in vsakogar za izpolnjevanje nalog, budno smo motrili razvoj in preprečevali, da bi zaostajali v tem razvoju. Nismo zavračali kritike in predlogov kogarkoli, vseskozi smo bili kritični, predvsem do sebe, čeprav seveda vedno nismo mogli razumeti nekaterih poglavitnih stvari iz našega gospodarskega sistema in ki so nam prav te dostikrat preprečevale, da bi storili še več. Naša tovarna ni politična tovarna, ni privilegij, je zgodovinski sad naporov in žrtev 85-letnega dela tisočev ljudi te občine in tega območja. Razvoj je bil počasen, včasih tudi skokovit, nič nam ni bilo podarjeno, nič prizaneseno. In prav zato je ta kolektiv čvrst kolektiv, ki ga ne more zamajati sapa trenutne ekonomske nestabilnosti in drugih težav v našem gospodarstvu. Vseskozi smo se zavedali, da brez strokovnih kadrov, brez strokovnega znanja, ne bo mogoče dosegati optimalnih gospodarskih rezultatov in tudi ne zagotoviti, da bi samoupravno odločanje zadostilo ti- stemu nivoju zahtevnosti upravljanja, kakršne predstavljajo zahtevnost, strokovnost in družbena pogojenost ustvarjanja. Zato so dejstva, ki smo jim namenili naše praznovanje, vredna pozornosti, kajti v njih odseva dolgoletni trud in napori tisočev in tisočev Litijanov in okoličanov, ki jim ta tovarna daje kruh, oni pa so njej dali svoje moči in znanje, da bi se ohranila, razvijala in utrjevala, ne samo kot hiša, ki nudi delo in zaslužek, temveč ki naj bi zagotovila razvojni utrip gospodarskega, družbeno-kulturnega in političnega življenja tega kraja. Mnoga zgodovinska dejstva od obstoja pa do današnjih dni so bila ob raznih prilikah že povedana. Zato jih ne kaže znova ponavljati. Vendar pa bi bil prikaz doseženega močno nepopoln, če ne bi vsaj bežno osvetlili dejstva, zlasti zadnjega obdobja, ki so pogojili naše uspehe, zlasti pa največjo delovno zmago — to je pridobitev novega obrata za proizvodnjo sintetične preje in nove visokoproduktivne predpredilnice, ki bo samo vrednostno okrepila naš celotni dohodek za več kot 100 ®/o, to je od 80 milijonov din celotnega dohodka pred investicijo na 145 milijonov din v letošnjem letu, leta 1972 pa predvidevamo celotni dohodek že 170 milijonov dinarjev. Količinski obseg proizvodnje se bo povečal pri enojni preji od 4300 ton na 6200 ton ali za 44 °/o, sukane preje od 1400 ton na 2300 ton ali 64 °/», previte preje pa od 800 ton na 2400 ali celo za 300'Vo. S pridobitvijo nove investicije pa tudi bistveno spreminjamo strukturo naše proizvodnje in sicer v korist sintetičnih prej. Pred investicijo smo jih proizvedli 1250 ton, v letošnjem letu jih bomo 1800 ton, naslednje leto pa že 2500 ton ali 100'“/o več kot pred investicijo. Razmerje med proizvodnjo bombažne in sintetične preje je bilo pred modernizacijo 72 0/»: 28 "/o v korist bombažne preje, po modernizaciji pa samo še 60 Vo : 40 »/o, kar pomeni, da s 40«/» sodeluje sintetika v obsegu celokupne količine proizvedene preje. Vendar pa zaradi visoke vrednosti v substanci pomeni sintetika v vrednostnih pokazateljih že 60,0/o od celokupne vrednosti proizvodnje. Predvsem pa je potrebno omeniti, da s proizvodnjo sintetike dosegamo veliko boljše finančne dosežke, ki nam omogočajo da bomo lahko razvijali ne le enostavno, temveč tudi razširjeno reprodukcijo, seveda v takšni poslovni orientaciji, ki je vezana na potrebe tržišča slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega. Smatramo, da ne moremo razvijati proizvodnje, če ta ni pogojena s sigurnim plasmajem na trgu. Predvsem nas čaka v prihodnosti, da se močneje, bolj poslovno in tehnično povezujemo z našimi poslovnimi partnerji o nadaljnjem programiranju, da dosežemo skupne cilje pri doseganju kvalitetne, rentabilne in na trgu idoče proizvodnje. Mislim, da se ne smemo zapirati v ozke tržne okvire, pač pa iskati takšne integracijske povezave, ki nam bodo omogočale čimhitrejši nadaljnji razvoj. Omeniti moram, da se že povezujemo v širšem tržnem krogu, kjer nam ne pomenijo republiške meje tržne pregrade, temveč obratno. Predsednik DS tov. Tone Pavliha izroča uro tov. Ivanki Tomažič in Ludviku Kolmanu, delavcema z najdaljšo delovno dobo v podjetju Tako dobro sodelujemo s proizvajalci bombažnega vlakna v Makedoniji, omenim lahko tudi dobro poslovno sodelovanje z makedonsko kemično industrijo Ohis, ki proizvaja sintetična vlakna Malon, saj bomo letos od njih kupili že preko 600 ton tega vlakna. Tudi naše vključevanje v mednarodno delitev dela dobiva vse pomembnejši pomen. Če smo pred leti le simbolično izvažali prejo, bomo letos dosegli že 750 000 $ izvoza in to v celoti na konvertibilno področje, v naslednjem obdobju pa bomo trend izvoza povečali in to ne le zato, da pokrivamo z ustvarjenimi devizami uvoz potrebnega repromateriala, pač pa tudi zaradi pridobitve stalnega tržišča izven naših meja. Svoboden svetovni trg pa pomeni za nas tudi preverjanje naše produkcijske produktivne in kvalitetne sposobnosti. Računamo tudi, da bodo novi ukrepi v zunanjetrgovinskem režimu res takšni, ki bodo bolj kot doslej stimulirali izvozna prizadevanja in vključevanje v mednarodno delitev dela. Seveda pa tudi na domačem trgu ne moremo računati na dober poslovni uspeh, če le ta ni odraz visoke produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in visoke kvalitete. Predvsem mislim, da je osnovni pogoj za dober poslovni uspeh in s tem v zvezi za boljši materialni položaj delavcev v njihovi veliki delovni sposobnosti, v smotrni organiziranosti procesov proizvodnje, v njihovih medsebojnih odnosih, v vsklaje-vanju individualnih interesov z interesi skupnosti, pri vsem tem pa nagrajevati učinke dela vsakemu po ustvarjenem delu. Modernizacija obratov nam bo omogočala, da bomo tudi na področju produktivnosti dosegli pomembne uspehe. Računamo, da bomo v novih pogojih z organizacijskimi prijemi dopolnitvijo znanja na delovnih mestih, lahko povečali produktivnost za 42 °/o in sicer od prej porabljenih 18,5 h/100 kg preje na 13 h/100 kg preje. Takšen porast produktivnosti se bo tudi poznal pri hitrejšem naraščanju osebnih dohodkov, seveda v okviru samoupravnih sporazumov, ki jih prav te dni sprejemamo. Predvidevamo da bomo v letošnjem letu dosegli 1500 din poprečnih osebnih dohodkov, z najnižjim preko 1000 din. V naslednjem letu pa predvidevamo, da bodo poprečni osebni dohodki že 1650 din, vendar ne z nominalnim dvigom glede na želje, pač pa bodo takšni prejemki pogojeni z doseganjem planirane količine proizvodnje in realizacijo te proizvodnje na tržišču. Poleg omenjenih nalog, ki jih zahteva proizvodnja in tržno gospodarstvo in katerim smo posvečali veliko pozornost, pa lahko rečem, da z nič manjšo vnemo nismo reševali probleme družbenega standarda za našega delovnega človeka. V zadnjih desetih letih smo v sklad skupne porabe razporedili preko 10 milijonov din sredstev, ki so bila porabljena za gradnjo stanovanj, dotacije organizacijam, izgradnjo zasavske ceste, počitniške domove in za rekreacijo. Zavedamo se, da solidna življenjska raven vpliva na visoko storilnost in dobro počutje delavca, ne le v tovarni, pač pa tudi v svojem življenjskem okolju Litije. Na koncu naj omenim še nekaj nalog, ki nas čakajo v prihodnje: Kratkovidno bi bilo, če bi se uspavali ob doseženih uspehih. Na doseženem moramo graditi novo. Morda bi potrebovali malo počitka, toda čas je takšen, da je potrebno razmišljati in ustvarjati naprej, za tiste, ki bodo prišli za nami, saj nosimo odgovornost, da bo mesto Litija in ljudje v njem imeli možnost ustvarjati in delati v svojem kraju, zato kolektiv obvezuje, da snujemo naprej, da na izkušnjah dosedanjega dela ustvarjamo novo, več, lepše in bogatejše, vendar vse v korist svobodnega delovnega človeka, da bo njegova prihodnost mirnejša, sigurnejša in svobodnejša v skupnosti jugoslovanskih narodov. Naloge, ki so pred nami, nas obvezujejo, da ob dokončni investiciji posvetimo vso pozornost notranji utrditvi organizacije dela, visoki produktivnosti, vrhunski kvaliteti, zmanjševanju stroškov, dobrim poslovnim odnosom do naših kupcev, še večjemu izvozu in s tem aktivnejšima vključevanjem v mednarodno delitev dela. Pri teh ciljih pa moramo vključevati neposredne proizvajalce v aktiven odnos ustvarjanja. Razvijati moramo samoupravni sistem na višjem nivoju, kjer bo imel sleherni član kolektiva možnost prispevati svoj delež v svobodnem kreiranju politike in dela, za boljši danes in jutri. Na sadovih lastnega dela bomo lahko v podjetju posvetili še večjo pozornost družbenemu standardu delavcev, ki se mora odražati še v večji skrbi za njega in njegovo družino. Hitreje kot doslej bomo morali vlagati sredstva v nova stanovanja, v prehrano, skrbeti za rekreacijo, za otroško varstvo, ne nazadnje pa tudi za duhovno in kulturno rast. Pred nami pa so tudi že nove zasnove nadaljnjega razvoja podjetja. Smo pred pragom gradnje nove sukal-nice in previjalnice, ki naj bi bile združene v enem prostoru, ki bi bil tehnološko in organizacijsko zaključena enota. Dosedanja razdrobljenost sukalnice v šestih prostorih nam ne omogoča visoke produktivnosti, organiziranosti in kvalitete. Potrebno je, da tehnološko osvojimo vse vrste efektnih sukancev in tudi preje, ki jo trg vse bolj išče. Pri predelavi sintetičnih vlaken smo pričeli s predenjem tudi HB vlaken po volnarskem principu, vendar smo morali doslej prejo pošiljati v Italijo na kemijsko obdelavo. Ta vrsta preje, ki je namenjena predvsem za tržišče, ima veliko perspektivo, zato bo nujno, da bomo pričeli doma prejo kemično plemenititi tako, da ne bi bili odvisni od uslug italijanskih poslovnih strank. Postavitev lastne barvarne in oplemenitilnice pa je strokovno zahtevno in tudi vložena sredstva v objekt in stroje bodo predstavljala blizu 20 milijonov din investicij. Nalog je torej veliko in različnih. In kako jih bomo zmogli? Kako jih bomo realizirali? Morali bomo misliti na strokovne kadre: ekonomiste, inženirje, tehnike, pravnike, socialne delavce, psihologe, organizatorje, tehnologe itd. Brez zavzetih in sposobnih strokovnih kadrov si ne moremo zamišljati napredka. Tudi vzgoja lastnega kadra bo ena od pomembnih nalog bodočega dela kolektiva. Na koncu naj se zahvalim vsem tujim in domačim izvajalcem, strokovnim službam in posameznikom, ki so pripomogli k izgradnji te investicije z željo, da naslednji 90. jubilej proslavimo še z večjimi poslovnimi uspehi. Našim strokovnim delavcem pa za delo in trud najlepša hvala. Istočasno čestitam kolektivu ob tem visokem jubileju in vam želim nadaljnjih delovnih uspehov, danes pa prijetno praznovanje. l4poko}. Povprečni urni neto zaslužek je znašal letos že 6,92 din, medtem ko je bil v istem razdobju lanskega leta 6,23 din. Iz tega sledi, da znaša povprečni neto osebni dohodek za 182 ur 1.259,44 din, medtem ko je bil lani 1.133,86 din. Najvišji osebni dohodek je znašal letos 3 976,44 din, a najnižji 895,85 din, tako da znaša razmerje med najvišjim in najnižjim 1 :4,4. Tudi udeležba osebnih dohodkov bruto v lastni ceni je letos nekoliko ugodnejša in se je znižala od 18,2«/» na 17 '%. Sredstva, s katerimi razpolaga kolektiv, t. j. amortizacija, investicijsko vzdrževanje, sredstva za stanovanjsko izgradnjo in sredstva za sklade, znašajo letos že 9,861.000 din in so višja od lanskoletnih, ko smo dosegli le 7,354.000 din. Na povečanje letošnjih sredstev vpliva predvsem več amortizacijskih sredstev, ter večja sredstva za sklade podjetja. Stroški, pa najsi bodo to materialni ali ostali so v letošnjem letu v precejšnjem porastu, kar lahko pripišemo stalnim podražitvam, čemur je pripomogla tudi devalvacija dinarja. Samo surovina, ki predstavlja 59 % lastne cene, se je v povprečju pri kg podražila za 17,6%. Prav tako so podraženi tudi ostali pomožni materiali, kot so zaboj ne garniture, papir in ostalo. Porast stroškov je bil tolikšen, da je bilo podjetje prisiljeno povečati prodajne cene, ker vsega ni bilo mogoče pokriti z lastnimi rezervami. V produktivnosti smo nekoliko- nazadovali, vendar to iz objektivnih razlogov. Zaradi montaže novih strojev smo morali zaposliti dodatno delovno silo, ki se šele priučuje delu, poleg tega pa tudi novi stroji ne obratujejo s polno zmogljivostjo. Zato pa bo bolj izrazit skok produktivnosti po končani modernizaciji podjetja. Ekonomičnost se je nekoliko zboljšala, kar kaže koeficient, ki se je povečal od 1,057 na 1,062. Rentabilnost, t. j. dobiček na vloženi dinar, pa je ostala na lanskoletnem nivoju. A. Kralj Samoupravni sporasum V začetku letošnjega leta je republika izdala Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Zakon je izšel z namenom, da se napravi red na področju delitve dohodka, oziroma, da se podredi delitev dohodka v gospodarskih organizacijah ekonomskim potrebam. Kasneje je izšel na osnovi republiškega zakona še splošni družbeni dogovor, ki so ga podpisali Izvršni svet, gosp. zbornica in sindikati. Splošni družbeni dogovor vsebuje okvirna merila, ki služijo predvsem za presojo ali so samoupravni sporazumi, ki jih bodo podpisaila podjetja, skladni z zakonom, da jih je mogoče registrirati kot zakonite in pravnoveljavne. Neposredna uporaba meril, določenih v splošnem družbenem dogovoru, je praviloma izjema, do katere pride, če delovna organizacija ne sklene sporazuma, ali če bi odstopila od registriranega sporazuma. Na osnovi zgoraj citiranih zakonskih določil so podjetja dolžna, da sklenejo posamično ali se združijo v večje skupine za dogovarjanje o delitvi dohodka. V tem smislu naj tudi izdelajo merila in jih vnesejo v samoupravni sporazum. Na pobudo Poševnega združenja tekstilne industrije se je zbralo 30 podjetij tekstilne industrije, ki so izvolila posebno komisijo. Njena naloga je, da izdela samoupravni sporazum, ki bo ustrezal tej skupini. Komisija je pripravila osnutek samoupravnega sporazuma. Obravnavali so ga že organi samoupravljanja in k posameznim določilom povedali ustrezne pripombe. 23. 9. 1971 je bil podpisan samoupravni sporazum in bil predložen verifikacijski komisiji v odobritev. Ko bo verifikacijska komisija predloženi samoupravni sporazum verificirala ter ga vpisala v Register, bo prenehala enajstodstotna omejitev osebnih dohodkov, ki velja že od začetka letošnjega leta. To bo omogočilo celotni skupini, da bo lahko povečala osebne dohodke, če bodo za to obstajali realni pogoji. Vsebinsko bi lahko razdelili določila samoupravnega sporazuma na dva dela. Prvi del vsebuje določila, ki tolmačijo, kako se mora formirati masa sredstev za osebne dohodke, oziroma kako naj se deli dohodek. Drugi del samoupravnega sporazuma vsebuje določila o okvirnih limitah za uporabo izplačil za posebne delovne pogoje, prav tako pa tudi omejitve za izplačila iz sklada skupne porabe in izplačila v breme materialnih stroškov, ki imajo značaj osebnih prejemkov. Merili na osnovi katerih se izračuna masa sredstev, ki jo sme kolektiv porabiti za osebne dohodke, sta kalkulativni osebni dohodki (KOD) in faktor stimulacije. Kalkulativni osebni dohodki tvorijo temeljno osnovo za izračun mase osebnih dohodkov. Razporejeni so v 8 skupin. V vsako skupino se razporejajo delavke in delavci, odvisno od strokovne izobrazbe. Prva skupina ima določen kalkulativni osebni dohodek v višini 800,00 din. V skupino se razporedijo zaposleni, ki nimajo kvalifikacije in opravljajo dela, za katera ni potrebna priučitev. V drugo skupino' se razporedijo delavci, ki delajo na delovnih mestih, za katera je potrebna priučitev na delovnem mestu. Kalkulativni osebni dohodek pa je določen v višini 900,00 din. V tretjo skupino se razporedijo zaposleni, ki so končali poklicno šolo, kalkulativni osebni dohodek pa je določen v višini 1.450,00 din. V četrto skupino so razporejeni delavci, ki SO' končali splošne srednje šole, tehnikume, delovodske šole, tehnične šole itd. ter delavci z izpitom za visokokvalificiranega delavca, če so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Kalkulativni osebni dohodek je določen v višini 1.700,00 din. V peto skupino se razporedijo delavke in delavci, ki so končali višjo oz. prvo stopnjo fakultete. Kalkulativni osebni dohodek je določen v višini 2.000,00 din. Šesta skupina je za delavke in in delavce, ki so končali visoke šole ali fakultete. Kalkulativni osebni dohodek pa je postavljen v višini 2.500,00 din. Za delavce na vodilnih delovnih mestih, ki so določena v splošnem aktu delovne organizacije, se povečajo kalkulativni osebni dohodki za 40 Vo. Komisija, ki je pripravljala osnutek sporazuma, je smatrala, da je potrebno določene kategorije neposrednih proizvajalcev, čeprav nimajo predpisane izobrazbe, ker za to ne obstaja potrebna poklicna šola, razporediti v odgovarjajoče skupine. Kalkulativni osebni dohodki niso obračunske tarife za delitev osebnih dohodkov, kar nekateri napačno tolmačijo, temveč so zgolj delitveni instrument za izračun mase osebnih dohodkov. Zmnožek kalkulativnih osebnih dohodkov posameznih skupin s številom razporejenih delavk in delavcev v skupini da mesečno kvoto1, ki se pomnoži z 12, da se dobi letna masa sredstev za osebne dohodke. Kalkulativni osebni dohodki so zelo pomembno merilo, ker se na osnovi teh določi od 60 do 80 ®/o mase sredstev, ki jo sme kolektiv nameniti za individualne osebne dohodke. Iz tega je tudi razvidno, kako pomembna je razvrstitev zaposlenih v posamezne skupine. V dokaz zgornje trditve je primer izračuna mase sredstev za osebne dohodke na osnovi kalkulativnih osebnih dohodkov. Zaposleni 1970 po dejanski izobrazbi po predlogu komisije I. skupina KOD 800,00 39 39 II. skupina KOD 900,00 648 214 III. skupina KOD 1.450,00 128 554 IV. skupina KOD 1.700,00 61 69 V. skupina KOD 2.000,00 6 6 VI. skupina KOD 2.500,00 4 4 Skupaj 886 886 Iz gornje tabele je razvidno, da bi prišlo v našem podjetju, če bi razporejali delavke in delavce po dejanski izobrazbi, največje število zaposlenih v II. skupino, medtem ko pride po novi razvrstitvi, ki jo je izdelala komisija, največ zaposlenih v III. skupino. Obračunana masa sredstev za osebne dohodke z dodatki na osnovi dejanske izobrazbe, bi znašala v letu 1970 12,269.000,00 dinarjev, medtem ko se ta znesek občutno spremeni, če ga izračunamo po razporeditvi, ki jo vsebuje samoupravni sporazum. Po določilih samoupravnega sporazuma bi se prvotna sredstva za osebne dohodke povečala na 15,969.000,00 dinarjev. V zvezi z raznimi izplačili pa vsebuje samoupravni sporazum posebna določila, ki jih bomo morali kot podpisniki samoupravnega sporazuma spoštovati. Najvišji oziroma naj nižji dodatki za posebne delovne pogoje smejo biti: —■ za nočno delo do 40®/o dodatka, toda najmanj 25 ^/o, — za delo v podaljšanem delovnem času do 70 °/o toda najmanj 50 fl/#, — za redno delo v nedeljah in praznikih do 70 %, toda najmanj 30'Va. Gornja določila bodo povzročila, da bo moralo naše podjetje nekoliko spremeniti interne akte, ki urejujejo tozadevna izplačila. Povečati bomo morali dodatek za nočno delo in uvesti dodatek za redno delo ob nedeljah in praznikih, zmanjšati pa bomo morali dodatek za podaljšani delovni čas, ki je v našem podjetju znašal tudi do 100 % na 70 %». Kot podpisniki sporazuma se bomo morali držati omejitev, ki določajo višino izplačil osebnega značaja v breme materialnih stroškov kot sledi: — potne stroške za službena potovanja v državi po tarifi uporabljenih javnih prometnih sredstev, — za povečane stroške na službenem potovanju v državi, dnevnice največ 80,00 din in stroške prenočišča po računu, —■ povračilo za uporabo lastnega vozila največ 0,90 din/km, s čimer se izključuje pavšal, — za povečane stroške zaradi ločenega življenja največ 500,00 din, — za terenski dodatek največ 700,00 din na mesec, Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje se med seboj izključujeta. — dnevnice za potovanja v inozemstvo v višini, določeni s predpisom, veljavnim za upravne organe, — odškodnine novatorjem in izumiteljem po internem aktu podjetja, — nagrade vajencem, —1 povračila za prevoze delavcev na delo in iz dela v višini, ki jo določajo interni akti podjetja, —• nagrade študentom in dijakom za delo v počitnicah, — avtorske honorarje in druge zunanje uslužnostne storitve, — povračilo selitvenih stroškov, ki jih določajo interni akti, —■ sejnine. S podpisom sporazuma smoi se zavezali, da ne bomo za financiranje skupnih potreb delavcev iz sklada skupne porabe izplačevali drugih osebnih prejemkov kot naslednje: — do 600,00 din neto na leto in ne manj kot 300,00 za zaposlenega delavca za povračilo stroškov za letni dopust, vštevši oskrbne dni v počitniških domovih, —• do 50,00 din neto na mesec na zaposlenega za regresiranje prehrane. Ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini posameznikom, — nagrade jubilantom, —■ pomoč družini ob primeru smrti člana kolektiva, če se je ponesrečil pri delu, — podpore upokojencem, — nagrade za preprečitev škode, —• pomoči poškodovancem ali obolelim delavcem. Višino osebnih prejemkov v breme sklada skupne porabe pa se določijo na osnovi internih predpisov, poleg tega pa se moramo kot podpisniki sporazuma zavezati, da ne bomo izplačevali odpravnine ali posmrtnine v višjih zneskih kot znaša dvomesečni povprečni osebni dohodek podjetja. Sporazum nas zavezuje, da bomo morali zagotoviti za polni delovni čas in za normalne delovne uspehe, osebne dohodke, ki ne bodo smeli biti nižji od 900,00 din mesečno, ker se smatra, da je to eksistenčni minimum za omenjeno grupacijo. Poleg eksistenčnega minimuma vsebuje samoupravni sporazum tudi določilo o najvišjem osebnem dohodku v podjetju, ki pravi, da ne sme presegati 6.000,00 din mesečno. Najvišji osebni dohodek pa je odvisen od povprečnega neto kalkulativnega osebnega dohodka, od doseženega celotnega dohodka in od uspešnosti poslovanja, ki je izraženo s faktorjem stimulacije. Najvišji neto osebni dohodek (NNOD) se izračuna po naslednji formuli: NNOD = pov. neto KOD X faktor cel. doh. X faktor stimulacije. Faktor celotnega dohodka (FCD) se ugotovi po naslednji tabeli: Celotni dohodek v 000 FCD do 50.000 3,2 od 50.000 do 100.000 3,4 od 100.000 do 150.000 3,6 od 150.000 do 200.000 3,8 nad 200.000 4,0 Najvišji neto osebni dohodek, izračunan na podlagi te formule, pa ne sme presegati 6.000,00 din. Poleg navedenih določil pa obravnava samoupravni sporazum tudi sredstva, ki jih mora kolektiv nameniti za stanovanjsko izgradnjo, izobraževanje in razširjeno reprodukcijo. S podpisom sporazuma se bomo zavezali, da bomo letno namenili za adaptacijo in odkup stanovanj najmanj 4 “/o od bruto osebnih dohodkov. Obliko in način razdelitve teh sredstev pa je prepuščeno ureditvi internim aktom. Po tem določilu bi bilo naše podjetje dolžno v letu 1970 izločiti za stanovanjsko izgradnjo najmanj 772.000,00 din, letos pa bo ta znesek neprimerno večji. Prav tako bomo morali nameniti za izobraževanje delavcev najmanj 1 fl/o od bruto osebnih dohodkov letno. Za razširjeno reprodukcijo se bomo v samoupravnem sporazumu zavezali, da bomo izločali najmanj 3 %> povprečno vloženih sredstev letno. Ta obveza za naše podjetje, z ozirom na ustvarjene sklade, ni prevelika. V samoupravnem sporazumu je tudi posebno določilo, iki obvezuje podpisnike, da morajo izplačati delavkam oziroma delavcem nadomestilo osebnega dohodka za čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni najmanj 80 Vo povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu. Najbolj sporno pa je bilo določilo, ki ga je vsiljevala verifikacijska komisija. To določilo dobesedno pravi takole: Podpisnice samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo oblikovale maso osebnih dohodkov za dejanska izplačila iz ustvarjenega dohodka tako, da ne bodo zmanjševala sredstev za razširjene materialne osnove družbenega dela (v ta sredstva spada tudi amortizacija nad predpisano stopnjo) v odnosu na preteklo leto, razen v primeru, ko so v preteklem letu zaradi potreb po modernizaciji zavestno zniževale sredstva za osebne dohodke, tako da so bila le-ta pod povprečjem osebnega dohodka grupacije. Komisija, ki je pripravljala osnutek samoupravnega sporazuma, se ni strinjala z omenjenim določilom, ker bi to pomenilo, da bi se v primeru slabšega poslovanja morali kolektivi celo odreči osebnim dohodkom na račun razširjene reprodukcije. Komisija je smatrala da omenjeno določilo ni sprejemljivo, ker pa je verifikacijska komisija vztrajala na tem določilu, da se vnese v samoupravni sporazum, je komisija predlagala dopolnitve tega določila. Doda naj se naslednje besedilo: Določilo velja le v tem primeru, če se pogoji poslovanja bistveno ne spremenijo. S tem so hoteli doseči, da v primeru slabših poslovnih uspehov na račun objektivnih vzrokov (npr. gospodarska organizacija izvaža pretežni del izdelkov, kar je v duhu stabilizacije, vendar pri tem izgublja del dohodka ter s tem tudi sredstva za sklade), osebni dohodki ne stagnirajo. To je glavna vsebina samoupravnega sporazuma, ki smo ga podpisali ter dostavili verifikacijski komisiji v odobritev in registracijo. Določila, ki jih vsebuje samoupravni sporazum, omogočajo kolektivu, da poveča osebne dohodke preko 1.600,00 povprečno mesečno na zaposlenega, pod pogojem, da bomo dosegli take poslovne in proizvodne rezultate, ki bodo omogočili tolikšen porast osebnih dohodkov. A. Kralj Dopisujte v Tovarniški obveščevalec Odprto predenje po svetu V našem Tovarniškem obveščevalcu smo že poročali o novem načinu predenja, t. j. o odprtem predenju. Obravnavan je bil češki stroj BD-200, s turbinskim načinom predenja. Ta stroj so Čehi izpopolnili s PK-140. Licenco so odkupili Japonci in ga še izpopolnjevali. Prav tako pa so med drugimi kupili več čeških strojev tudi v Angliji. Interesantno je to, da imajo skoraj povsod duo — sistem mikalnikov, ker mora biti predložek — pramen zelo čist. Da bi čim hitreje prišli do za-željenih rezultatov, so se izdelovalci strojev firme Platt, Rieter in Ingolstadt združili in izdelali nov stroj, kjer turbina nima več luknjic skozi katere se odsesava zrak in s tem povzroča podtlak, ki vsrkava vlakna. Turbina leži v posebnem ohišju, kjer se vrti. Zrak pa se odsesava iz tega ohišja. To je važno predvsem zaradi nečistoče, ki lahko zamaši luknjice. V Angliji so izdelali turbine večjih premerov, ki pa se vrtijo počasneje in se uporabljajo za predenje tufting prej iz sintetičnih vlaken do 200 mm dolžine za preproge. Sedaj pa so še najbolj izpopolnjeni stroji tega odprtega načina za predenje bombažne kardirane preje od Nm 10 do 60. Za izdelavo česane preje se še ne uporablja. Odprto predenje se uporablja tudi za sintetična vlakna bombažnega tipa do 40 mm. Stroj je že zelo izpopolnjen in tehnično definiran. Ker je poraba moči premo sorazmerna s premerom turbine, je za sedaj racionalno le predenje bombaža in sintetike do 40 mm. Obrati turbine so do 40 000 na minuto. Največja prednost je v tem, ker ni pomembna enakomernost štapla, kot pri klasičnem predenju, temveč lahko predemo tudi kratka in dolga vlakna skupaj. Tako lahko predemo zraven tudi odpadke vlaken. Po tem predenju dobimo tudi karakter preje povsem drugačen kot je pri klasični preji. Prejo moramo bolj viti kot na klasični način in sicer za približno 30 do 40®/» več. Preja iz prstančnih strojev ima vzporedna vlakna, open end preja pa ima vlakna povita v več smereh. Zato ima ta preja bolj poln — večji volumen, toda manjšo trdnost. Enakomernost po Uster je zelo v redu. Vendar se ta preja uporablja največ za votek ali pa za tehnične tkanine. V mešanicah pa so vlakna bolje pomešana med seboj, kot pri preji iz prstančnih strojev. Prednost teh strojev je tudi v tem, da odpade faza predpredenja (fla-jer) in se preja navija že v obliki križnega navitka in s tem odpade tudi faza previjanja. Oba načina predenja sta si sedaj v konkurenčnem boju in gospodarnost oziroma ekonomičnost se pri predenju Nm 34 in naprej premakne v korist odprtega predenja. Nadalje lahko računamo še manjšo porabo prostora, enostavno vzdrževanja in manj rezervnih delov. Od strokovnjakov v proizvodnji je odvisno, če se odločijo za tak stroj z ozirom na optimalno proizvodnjo in ob upoštevanju asor-timana izdelkov. Število klasičnih vreten se iz leta v leto spreminja. Poglejmo si, kako so bila razporejena vretena pred nekaj leti po svetu. Zaradi analize pogostosti imamo poleg še rubriko število vreten na 1000 prebivalcev. (Glej tabelo na desni strani). Iz navedene razpredelnice je razvidno, da smo v jugoslovanskem merilu pod povprečjem v številu vreten na 1000 prebivalcev. Ce pa vzamemo samo Slovenijo smo na 3. mestu v Evropi. Slovenska tekstilna industrija raste že najmanj štiri desetletja. Če bi previdno računali, da bi samo 1 ®/» obstoječih vreten nadomestili z novimi in da je na svetu skupaj 133 084 000 vreten in da ima 1 stroj z odprtim predenjem 200 predilnih enot, potem bo treba letno izdelati 6640 strojev. To so pa že velike možnosti za proizvajalce teh strojev. V Jugoslaviji je prva začela uvajati češke turbinske stroje Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. O novem načinu predenja se že vrsto let vrstijo številne analize v vseh svetovnih tekstilnih strokovnih Število vreten v 1000 Število vreten na 1000 preb. Avstrija 480 65 Belgija 1 215 126 Bolgarija 750 90 Čehoslovaška 2 151 150 Danska 54 11 Finska 197 42 Francija 4189 84 DDR (Nemčija) 1 586 93 BDR (Nemčija) 4 926 85 Grčija 491 56 Madžarska 672 66 Italija 4 287 82 Nizozemska 821 65 Norveška 94 25 Poljska 2 076 65 Portugalska 1 212 129 Romunija 760 19 Španija 2 420 75 Švedska 203 27 Švica 1 040 171 Velika Britanija 5 092 93 Sovjetska zveza 13 427 57 Jugoslavija 900 45 Slovenija 237 149 Evropa 49 208 72 ZDA 20 046 101 Kanada 906 45 Sev. Amerika 23 241 77 Argentina 1 040 45 Brazilija 3 450 40 Juž. Amerika 6'304 36 Avstralija 254 21 Burma 150 6 Kitajska 12 300 17 Indija 16 679 33 Japonska 12 585 126 Azija in Oceanija 51 065 27 Alžir 178 14 ZAR 1 477 48 Etiopija 150 6 Afrika 3 012 10 revijah, kar vse kaže, da je konkurenčni boj in razvoj tehnologije vedno večji. (Viri: VI. strokovni simpozij o novitetah v tekstilni tehnologiji v Ljubljani). Ing. Koprivnikar Pavel Obračun dela ir občinski gasilski zvezi Iz organizacijskega poročila upravnega odbora občinske gasilske zveze Litija je razvidno, da je naše območje v občini veliko* 1 2. Posamezne vasi so precej oddaljene druga od druge in še težko dostopne', zato ni čudno, da je na območju Občinske gasilske zveze 20 gasilskih društev in eno industrijsko. Občina je letos preuredila krajevne skupnosti tako, da jih je sedaj v celotni občini 15. Ker pa morajo biti zajeta vsa društva v krajevne skupnosti je OGZ Litija dala predlog, da se društvo Breg priključi k gasilskemu društvu Jablanica, kjer je sedež krajevne skupnosti. GD Javorje bo moralo obsegati tudi vas Vintarjevec, GD L;berga sodelovati z GD Kostrevnica, Tihaboj z GD Gabrovka in Ribče z GD Hotič. Ta društva so še samostojna in delajo še naprej kot sedaj, samo krajevna skupnost jim nudi večjo pomoč v izobraževanju. Ta predlog je bil sprejet in je že v veljavi. Občinska gasilska zveza pa nudi vso strokovno pomoč društvom, da bi se čimprej prilagodila zahtevam Civilne zaščite, ki tudi pomaga pri izobraževanju članov gasilskih društev. Tako je bil v lanskem letu in letos v vseh krajevnih skupnostih tečaj civilne zaščite in prve pomoči. Učni uspeh na tečajih je bil prav dober. Tečajniki Civilne zaščite so morali po končanem tečaju opraviti ustmeni izpit, dobili pa so izkaznico Civilne zaščite. Ob teh predavanjih se je več mladincev, ki imajo veselje do gasilcev, vključilo v gasilska društva na svojem terenu. Po vseh društvih so bili občni zbori, težave so le v tem, da društva ne pošiljajo poročil o delu Občinski gasilski zvezi Litija. Finančna sredstva, ki jih prejme Občinska gasilska zveza Litija od občine, so zelo omejena, tako da društva dobijo samo za najmanjša popravila domov in nabavo bencina ter goriva za motorne brizgalne. Zato si društva pomagajo sama z raznimi nabiralnimi akcijami in veselicami, kar pa ni dovolj, da bi se društvo opremilo z orodjem in gasilskimi oblekami. Pomoč OGZ Litija pa gre samo za nabavo novih motornih brizgaln. V dveh letih so kupila društva 8 črpalk, kar je velik korak za občino, ker dobra črpalka čuva imovino in srečo prebivalstva. Nove črpalke so dobila društva: Litija, Šmartno, Kresnice, Štangarske poljane, Gabrovka, Tihaboj, Tovarna usnja Vrhnika — obrat Šmartno in Apnenica Kresnice. Z lastnimi sredstvi so kupili črpalke Rossenbauer. Iz poveljnikovega poročila je razvidno, da je imel operativni štab OGZ Litija težko nalogo1, saj je v lanskem letu organiziral po sektorjih in društvih tečaj za izprašane gasilce z 22 urami predavanj. Tečaj je opravilo 176 članov gasilskih društev. 22 članov pa se je udeležilo tečaja za podčastnike. Trajal je od 13. 12. 1970 do 7. 3. 1971 s.170 urami predavanj. Iz zaključnih ocen je razvidno, da so ga tečajniki resno vzeli in bili zelo disciplinirani in poslušni kar dokazuje tudi končni prav dobri uspeh. Dolga leta so društva zahtevala strokovno izobrazbo za članstvo. Sedaj imajo društva dovolj kadrov, ki so pripravljeni delati v društvih. OGZ Litija jim pa mora nuditi po možnosti materialna sredstva za orodje in opremo.- Požari v letu 1970: 4 gozdni požari 2 požara na avtomobilih (tovornjak in osebni avto) 1 požar v Lesni industriji — obrat Šmartno 1 požar v Tovarni usnja Vrhnika — obrat Šmartno 2 stenska požara v Litiji 2 požara na gospodarskih poslopjih v vasi Prevalje in v vasi Ješče. Tekmovanja: Tudi tekmovanjem gasilskih društev v lanskem letu je operativni štab OGZ Litija posvetil veliko truda, saj se je po dolgih letih spet začelo tekmovanje med društvi v občini za prehodni pokal Občinske skupščine Litija. O tem sem že poročal v eni prejšnjih številk Tovarniškega obveščevalca. Tekmovanje v Kostrevnici dne 20. 6. 1971. Tudi letos je občinska gasilska zveza izročila sektorju Šmartno organizacijo tekmovanja gasilskih društev. Tekmovanje je prevzelo gasilsko društvo Velika Kostrevnica. Na tem tekmovanju so bile discipline za industrijo in prostovoljno gasilsko društvo, trodelni napad in devetero-boj z zaprekami. V A skupini sta tekmovali Predilnica Litija in Tovarna usnja Vrhnika —• obrat Šmartno. Desetina Predilnice je v naslednjem sestavu: Jože Borštnar Adi Češek Alojz Lokar Jože Zupančič Jože Lupše Jože Matoz Stane Koci Ivan Žibert Anton Dragar Zvone Elzner Jernej Gril komandir strojnik sel napadalec I napadalec II vodar I vodar II cevar I cevar II rezerva, rezerva že drugič osvojila prehodni pokal z rezultatom 869 točk, pred Tovarno usnja Vrhnika — obrat Šmartno z 837 točkami. V B skupini so tekmovali: Litija, Velika Ko-strevnica, Javorje, Šmartno in Jablanica, v C skupini pa GD Polšnik. Rezultati tekmovanja: 1. GD Velika Kostrevnica 2. GD Litija 3. GD Šmartno 4. GD Jablanica 5. GD Javorje je doseglo 859,6 točk je doseglo 847,1 točk je doseglo 818,0 točk je doseglo 809,4 točk je doseglo 776,0 točk V C skupini je tekmovalo PGD Polšnik s polaganjem cevovoda na 105 metrov in doseglo 458 točk. Tekmovanje je potekalo v redu, proge za tekmovanje so bile dobro pripravljene. Samo na koncu pri razglasitvi rezultatov je bilo nekaj pripomb, kar pa žal slišimo na vseh tekmovanjih. Ker vsi ne morejo biti prvi, je tudi nekaj razočaranja. Iz rezultatov je razvidno, da so se društva dobro pripravila, tako da bo drugo leto za Predilnico trd oreh, če bo hotela osvojiti prehodni pokal v trajno last. Zato bo treba v prihodnje posvetiti več časa tekmovalni desetini. Ob 100-letnici gasilstva v Mariboru dne 26. 6. 1971. Tudi letos, čeprav z zadnjimi minutami priprave, je odšla tekmovalna desetina v Maribor po točke in se ni zgodilo, da bi ostalo prazno tekmovalno mesto brez IGD Predilnica, ki ima že desetletno tradicijo in je že poželo med gledalci viharno bodrenje za čimvišje mesto. To dokazujejo tudi odličja in diplome, saj je že 11 pokalov, 2 plaketi in 22 diplom, kar je v ponos celotnemu kolektivu in gasilcem, ki so vložili toliko truda in skrbi, da se je to doseglo. V Mariboru je tekmovalo 272 gasilskih ekip iz Avstrije, Nemčije, Italije in Jugoslavije. V zelo močni konkurenci so naši osvojili 836,3 točk in izmed 65 industrijskih desetin zasedli 32. mesto, za kar jim iz srca čestitam z željo, da se desetina pomladi in da bi imeli večje možnosti za urjenje. Kljub vsem težavam v proizvodnji bi se z več razumevanja to lahko doseglo. Delo mladinskega aktiva Odbor mladinskega aktiva se je v preteklih osmih mesecih sestal osemkrat. V tem času smo imeli tudi dva sestanka celotnega mladinskega aktiva. Žal pa je bilo na teh sestankih navzočih le okoli 30 mladih, čeprav je v podjetju zaposlenih že preko 180 mladincev in mladink. Tako skromna udeležba na sestankih aktiva nikakor ni zadovolji', a. Mladinsko vodstvo se vseskozi zavzema, da bi čim-več mladih vključilo v aktivno sodelovanje pri reševanju skupnih problemov in doseganju interesov mladih v našem kolektivu. Spomladi smo organizirali obisk v Bombažno predilnico in tkalnico v Tržiču. Obiska pa se je udeležilo le 28 mladincev in mladink, kljub temu, da je bil namenjen za vse mlade v našem podjetju in bil brezplačen. V tednu mladosti smo organizirali šahovsko tekmovanje. Sodelovalo je deset članov kolektiva. Redno sodelujemo pri kurjenju kresov ob republiških in državnih praznikih, tudi to delo odpade le na nekaj mladincev. Že nekajkrat smo' pozvali mladinski aktiv k sodelovanju pri preurejanju športnega igrišča v Litiji. Pozivu na delovno akcijo sta se odzvala le tov. Jože Zaiček in Franci Mali. Ob koncu skromnega poročila o delu mladinskega aktiva še enkrat pozivam vse mladince in mladinke našega podjetja k aktivnejšemu in zavestnejšemu sode- lovanju- Franci Mali Poročilo komisije za delovna razmerja ZA I. POLLETJE 1971 Moških Žensk Skupaj Stanje delovne sile 31. 12. 1970 260 669 929 Sprejetih v I. polletju 42 72 114 Odšlo v I. polletju 19 17 36 Stanje delovne sile 30. 6. 1971 283 724 1007 Od tega v obratu družb« prehrane 18 Novosprejeti delavci so bili sprejeti oz. razporejeni v naslednje sektorje oziroma oddelke: čistilnica.................................12 predpredilnica in mikalnica.................24 predilnica.................................32 sukalnica..................................25 stročnarna...................................1 zunanji transport............................3 remont.......................................6 čistilna kolona..............................7 mehanična delavnica........................ 1 elektrodelavnica ............................1 menza — za določen čas.......................2 Vzroki prenehanja delovnih razmerij: upokojeni . 9 invalidsko upokojeni.........................4 na željo delavca.............................9 JLA........................................ 1 samovoljno — neopravičeni izostanki ... 4 potek pogodbe za določen čas.................6 v poskusnem roku na željo delavca ... 2 umrl.........................................1 Ogledali smo si mednarodno razstavo TEKSTILNIH STROJEV (ITMA) Proizvajalci strojev za tekstilno industrijo organizirajo razstave vsako četrto leto. Do sedaj so bile razstave že v raznih evropskih mestih (Dornbirn, Basel, Milano itd.). Letošnje leto pa je bila razstava organi-zrana v Parizu, in sicer od 21. junija do 1. julija. Iz našega podjetja je odšlo na razstavo 14 vodilnih in vodstvenih delavcev. Seznanili so se poleg literature še z naj novejšim stanjem in razvojem tekstilne tehnologije, strojev, utenzilij in pomožnih sredstev. Potovali smo z letalom v obe smeri in sicer v 3 skupinah, ki so bile časovno vsaka posebej. Po 3-urnem letu v sončnem vremenu smo pristali v Parizu. Po opravljenih carinskih formalnostih smo se odpeljali s Kompasovim avtobusom v hotele. V prvi skupini je bilo 95 strokovnjakov iz raznih slovenskih tekstilnih podjetij. Ker je ogled razstave organiziral Kompas, smo imeli svojega vodiča, ki nam je pripovedoval o kulturnih znamenitostih, ki smo si jih kasneje tudi ogledali. Prvi dan bivanja prve skupine v Parizu razstava še ni bila odprta. Ogledali smo si Eifflov stolp, Slavolok zmage, nočni Pariz, Louvre, Invalidski dom in Versailles. Razsežnosti Pariza, ki ima sedaj z 9 okrožji že preko 8 milijonov prebivalcev, smo le malo premagovali peš. Uporabljali smo v glavnem podzemeljsko železnico — metro in naredili nekaj voženj s Kompasovim avtobusom. Razstava ITMA je bila čisto na drugem koncu Pariza. Na otvoritvi razstave je bilo ogromno ljudi z vseh delov sveta. V vrstah smo čakali na kataloge, tj. seznam vseh proizvajalcev strojev in aparatov z različnih strok tekstilne industrije. Zaradi odlične organizacije smo kmalu dobili ves material. Vsak obiskovalec je imel svoje ime, ime firme in dežele pripeto na vidnem mestu na obleki. Tako je bilo zaradi hitrejšega kontakta, ker je imela vsaka firma različne prevajalce za vse svetovne jezike. Na razstavnih prostorih smo videli ogromen napredek v tekstilni tehnologiji. Skoraj vse firme (Rieter, Platt, San Giorgio, Ingolstadt, Zinser, Sossen, japonske in španske firme) so prešle na open end predenje, tj. brezvretensko predenje. Vsaka firma je imela kakšno posebno tehnično novost, potem ko je odkupila češko licenco open-end stroja BD-200. Klasičen način predenja pa so nekatere firme pri svojih strojih z avtomatskim snemanjem kopsev zelo avtomatizirale. Ameriška firma pa je prikazala elektromagnetno predenje. Potek predenja je bil iz Naši delavci so si ogledali mednarodno razstavo tekstilnih strojev v Parizu. Na sliki jih vidimo zopet na trdih francoskih tleh Pogled na Eifflov stolp, zanimivost, ko jo moraš videti, če hočeš reči, da si bil v Parizu pramena, nato skozi raztezalo in elektromagnetno šobo do križnega navitka. Predstavnik te firme je izjavil, da bo za industrijsko proizvodnjo ta zaenkrat pripravljen šele čez 3 leta. Nadalje smo videli zelo izpopolnjene čistilnice Triitzschler firme za sintetska in umetna vlakna. Videli smo tudi Temafa čistilni stroj, ki ga tudi v našem podjetju vgrajujejo v novo čistilnico. Tehnična novost je novi stroj Repco firme Platt. Je zelo majhen, odvajalno hitrost pa ima 220 m/min in proizvaja iz 8 flajerskih stenjev že 4 sukane preje, navite na konusnih navitkih. Tudi povsem nov princip predenja sintetskih vlaken se je pojavil na strojih PA VENA. Videli smo mnogo vrst previjalnih strojev, opremljenih z najmodernejšimi, v glavnem pa z Uster elektronskimi čistilci in avtomatiko pri vezanju pretrgov. Tudi od firme Allma smo videli najnovejše Sukalne stroje, kjer so bile prikazane tudi razne efektne sukane preje. Tehnična novost je bil stroj za sortiranje cevk različnih barv. Tudi laboratorijski aparati vseh vrst so se modernizirali in izboljšali, nekaj pa je bilo povsem novih. Ogledali smo si tudi ostale tehnične novosti in dobili vse prospekte. V glavnem pa smo se zadrževali na predilskem področju, ker je bila razstava preobširna, da bi lahko vse temeljito pregledali. Skupaj je bilo 6 velikih paviljonov in ogromno firm, ki so razstavljale in prikazovale delovanje svojih strojev in aparatov. S to razstavo so bile podane smernice razvoja tekstilne tehnologije tudi za prihodnje čase. Med našimi udeleženci svetovne razstave je vzklilo ob ogledovanju tujih strojev tudi nekaj idej, ki se bodo gotovo tudi z lastnim delom uresničile. Polni lepih vtisov iz tehničnega tekstilnega področja, nekaj pa tudi ob ogledovanju kulturne zakladnice Pariza smo se vrnili v nočni vožnji na domača tla. Ing. Pavle Koprivnikar Upokojeni so bili Šuštar Frančiška, roj. 7. 9. 1922 v Račiči pri Štangi. Rodila se je v kmečki družini, v kateri so bili 4 otroci. Stirirazredno osnovno šolo je obiskovala v Stangi, oddaljeno tričetrt ure od doma. Po šolanju je ostala doma. Prvič se je zaposlila 2. 12. 1946 v našem podjetju in sicer na mikalnikih, kjer je delala vse do invalidske upokojitve 12. 3. 1971. Do leta 1965 t. j. skoro 20 let, je hodila na delo vsak dan iz Rašice, ki je oddaljena 13 km od Litije. Od doma do ceste je imela tričetrt ure in to pot je morala dnevno opraviti peš. Ostalo pot je ob lepem vremenu opravila s kolesom, pozimi pa večkrat vso pot peš in je hodila v eno smer tudi po 4 ure. Leta 1965 ji je podjetje dalo sobico in šele zadnja leta se ji je tako njena pot na delo skrajšala. Med okupacijo je sodelovala kot aktivistka skojevka na domačem terenu. Bila je obveščevalka, zbirala denar in hrano, šivala za partizanske enote, v domači hiši so imeli tudi partizansko javko. Tudi njen brat je bil borec NOV in je padel leta 1944. Njen bratranec je bil v božični ofenzivi leta 1944 ranjen in je prav na novoletne praznike ležal pri njih doma oz. v bunkerju. Večkrat so na njihov dom prišli belogardisti. Dostikrat so jo pretepli in ob teh novoletnih praznikih, ko so spet iskali njenega bratranca in ko jim m hotela povedati kje je, so jo tako močno pretepli, da je ležala 14 dni. Organizirano sodelovanje z NOV ima priznano dvojno pred 9. 9. 1943. V podjetju je bila leta 1958 članica DS. Njena skupna pokojniska doba znaša 27 let in 10 mesecev, delovna doba v nasjem podjetju pa 24 let. Naši upokojenci. Generacije, ki so pred nami prihajale dan za dnem v tovarno. Tu so pustili najlepši del svojega življenja. Z rednim delom so si prislužili zasluženo pokojnino. Ob letošnjem prazniku se je podjetje še posebej spomnilo svojih upokojencev. Srečali so se stari znanci in si ogledali nove stroje in nove obrate tovarne — sadove njihovega dolgotrajnega dela Kodrič Silva, roj. 9. 8. 1915 v Ljubljani. Oče je padel v I. svetovni vojni in mati je ostala sama s 3 majhnimi otroki. Stara 13 let se je morala že zaposliti in sicer kot delavka v cvetličarni. Nato je šla v uk za frizerko in se tudi izučila, nakar je delala kot frizerka približno 4 leta in pol. Ta poklic je morala zaradi bolezni pustiti. Do leta 1947 je bila nezaposlena in je živela pri svoji sestri. Tega leta je odšla v Anglijo in se zaposlila v neki tekstilni tovarni kot tkalka. V tej isti tovarni se je tudi spoznala s sedanjim možem. V Angliji je živela do avgusta 1952. Po vrnitvi v domovino se je 8. 9. 1952 zaposlila v našem podjetju. Najprej je delala v sukalnici na previjalnih strojih. Približno v tem času je opravila v podjetju tečaj in izpit za kvali- ficirano delavko tekstilne stroke. Po ukinitvi ene po-sade v sukalnici, je šla v predpredilnico, kjer je delala na finih flyerjih, od tam je šla v laboratorij kot preiz-kuševalka preje, nato je delala v knjigovodstvu osebnih dohodkov, zatem je bila premeščena v finančno knjigovodstvo kot materialni knj:govodja. V času zaposlitve v finančnem knjigovodstvu je opravila tudi 2-letno Administrativno šolo, leta 1966 je bila premeščena na delovno mesto blagovnega knjigovodje, kjer je delala vse do upokojitve 31. 3. 1971. V letu 1957 je bila tudi članica DS. Njena skupna delovna doba znaša 28 let, v našem podjetju pa 18 let in pol. Lea Rappl Resnik Ana, roj. 14. 5. 1917 v Veliki Preski. Izhaja iz kmečke družine v kateri je bilo 9 otrok. V osnovno šolo je hodila na Polšnik. Prvič se je zaposlila, ko je bila stara 19 let in sicer pri posestniku Žibert, Francu v Tirni. Tam je bila zaposlena 3 leta. Leta 1941 je bila izseljena v Nekarelc, Nemčija, kjer je delala kot kuharica do 1945 leta. Dve leti je ostala doma, nato pa se je 16. 6. 1947 zaposlila v predilnici, kjer je delala do upokojitve 30. 4. 1971. Najprej je bila zaposlena kot predica, zadnjih 7 let pa kot brigadirka. Leta 1965 je bila članica DS. Njena skupna delovna doba znaša 30 let in 5 mesecev. Delovna doba v podjetju pa 24 let. Božjak Frančiška roj. 19. 10. 1918 v Litiji. Izhaja iz delavske družine v kateri so bili 3 otroci. V osnovno šolo je hodila v Litijo. Prvič se je zaposlila v našem podjetju, ko ji je bilo komaj 14 let in sicer 28. 12. 1932. Delala je do leta 1940. Med vojno je bila doma, nato pa se je ponovno zaposlila v našem podjetju in sicer 19. 9. 1945, kjer je delala do upokojitve 30. 4. 1971. Najprej je bila predica, nato pa brigadirka. Njena skupna delovna doba znaša 30 let in pol in je ves čas delala v našem podjetju. Nada Jovanovič Tov. Frančiška Kotar Kotar Frančiška, roj. 5. 10. 1919 v Konjščici pri Polšniku. Izahaja iz pol kmečke družine, v kateri je bilo 7 otrok. Oče je delal v Apnenici, mati je bila doma. Prvič se je zaposlila v Predilnici Litija leta 1947, kjer je ostala do upokojitve. Delala je v predpredilnici. Leta 1941 so Nemci vso družino izselili v taborišče, od koder so se vrnili šele po osvoboditvi leta 1945. Zaradi bolezni je bila dne 22. 4. 1971 invalidsko upokojena. Njena skupna pokojninska doba znaša 27 let in pol, delovna doba v našem podjetju pa 23 let in 10 mesecev. Vaš Emilija, roj. 7. 2. 1909 na Bregu pri Litiji. Izhaja iz male kmečke družine. Oče je delal kot železničar, mati pa je doma šivala, ker je bila izučena šivilja. V družini so bili 3 otroci. Prvič se je zaposlila leta 1927 v Predilnici Litija v previjalnici, kjer je delala eno leto, nato pa se je poročila in ostala doma. Ponovno se je zaposlila v Predilnici Litija leta 1946, kjer je delala eno leto in pol, nato pa spet leta 1951. Delala je v sukalnici na vseh strojih, nazadnje pa v predpredilnici na raztezalkah in mikalnikih do upokojitve, t. j. do 16. 4. 1971. Njena skupna pokojninska doba, kakor tudi delovna doba v podjetju znaša 23 let in 9 mesecev. Mak Marija, roj. 9. 12. 1920 v Vintarjevcu. Izhaja iz pol kmečke družine. Oče je delal v Cementarni Trbovlje, mati pa je delala doma. V družini je bilo 6' otrok, živijo še 4. Prvič se je zaposlila leta 1937 kot gospodinjska pomočnica pri mlinarju in raznih posestnikih, nato pa leta 1941 v Cementarni Trbovlje do leta 1944. Potem se je poročila in ostala doma. Ponovno se je zaposlila leta 1945 do 1946 na graščini pri Medicatovih kot sobarica in nato gospodinjska pomočnica. Dne 24. 6'. 1946 pa se je zaposlila v Predilnici Litija. Delala je na flyerjih. V petih tednih dela se je priučila na strojih, prevzela svoj stroj in delala na njem do upokojitve, t. j. do 14. 5. 1971. Bila je točna in vestna pri delu, delala je z lahkoto in dobro voljo. Naučila je veliko mladih delavk. Razumela se je z vsemi. Sodelavke so jo imele rade in so se ob upokojitvi od nje težko poslovile. Njena skupna pokojninska doba znaša 32 let in pol, delovna doba v našem podjetju pa 25 let. Ob koncu razgovora je izrazila željo, da se zahvali vsem pristojnim za delo, ki so ji ga nudili vsa ta leta in pa zahvalo vsem sodelavkam za sodelovanje in razumevanje pri delu. Mlakar Marija, roj. 8. 10. 1915 v Litiji. Izhaja iz delavske družine. Oče je delal v litijski Topilnici, mati pa v Predilnici. Oče ji je umrl med prvo svetovno vojno, ko ji je bilo 2 leti in pol. Nato je vseskozi živela pri starih starših, kjer je bil tudi njen brat, ki je padel v partizanih. Tudi njen stari oče je delal v Predilnici Litija vse do upokojitve. V Predilnici Litija je začela delati leta 1931 do leta 1941, ko so jo Nemci odpustili in bi morala na delo drugam. Zaradi družine ni mogla drugam na delo in je ostala doma. Ponovno pa se je zaposlila pri nas leta 1952. Najprej je delala na motovilih, previjakuh in drugih strojih v sukalnici, nekaj časa vmes pa tudi na predilnih strojih v predilnici. Od ponovne zaposlitve leta 1952 pa do upokojitve, t. j. 15. 5. 1971 pa je delala v sukalnici na dvojilnih strojih, po potrebi pa tudi na drugih strojih v sukalnici, saj je znala delati na vseh strojih v sukalncii. Bila je vestna in točna pri delu in je bila za zasluge odlikovana z Ordenom dela s srebrnim vencem, ki ga je prejela na slavnostnem zasedanju DS dne 9. 9. 1966 ob priliki praznovanja tovarniškega praznika ob 80. obletnici podjetja. Njena skupna pokojninska doba, kakor tudi delovna doba v našem, podjetju znaša 26 let in 8 mesecev. H. T. Martinšek Janez, roj. 18. 5. 1915 v Kresnicah. Izhaja iz delavske družine, v kateri je bilo 11 otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Kresnicah in Zalogu. Obiskoval je še 2 razreda meščanske šole v Ljubljani, nato pa 3-letno obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani, kjer se je izučil za avtokleparja. Po izučitvi se je takoj zaposlil v svojem poklicu pri Dudek Alojzu, avtokleparju v Ljubljani. Tu je bil zaposlen 10 let, nato pa se je zaposlil pri Štabu za utrjevanje na Vrhniki kot avtoklepar in šofer približno 1 leto in pol — do začetka II. svetovne vojne. Še pred prihodom okupatorja je bil kot vojni obveznik mobiliziran v Zagreb, od tu prestavljen v Kočevje, iz Kočevja je njegova edinica odšla v Grosuplje, kjer je bil do okupacije Šel je domov in se za- poslil pri Cestno gradbenem podjetju Rapatz. Nato je bil zaposlen pri Industriji apna Kresnice do marca 1942, zatem v Mehanični delavnici Rozman v Kranju do julija 1944 kot avtoklepar, nakar je odšel v NOV in bil na raznih TV stanicah kot kurir. Z NOV se je povezal že leta 1942 in še pred vstopom sodeloval kot obveščevalec, zbiral material itd. Aktivno sodelovanje NOV ima priznano dvojno od 1. maja 1943. V NOV je bil do osvoboditve oz. še po osvoboditvi pri KNOJ do demobilizacije 10. 2. 1946. 14. 3. 1946 se je zaposlil v našem podjetju kot šofer in nabavljač. Med zaposlitvijo je dokončal še osemletko, opravil tečaj in izpit za VK šoferja in avtokleparja. Kot šofer je delal do leta 1965, pato pa bil zaradi ukinitve avtoparka premeščen na delovno mesto podmojstra v stročnarni, kjer je bil vse do upokojitve 1. 10. 1970, nato pa še honorarno delal na istem delovnem mestu do 18. 5. 1971. Njegova skupna pokojninska doba znaša skoro 37 let, delovna doba v našem podjetju pa 25 let. Cirar Avgust, roj. 19. 4. 1922 na Konju. Izhaja iz kmečke družine. Do 15. leta starosti je živel doma na Konju in obiskoval osnovno šolo na Savi pri Litiji. Takoj nato — leta 1937 — se je zaposlil kot sezonski delavec na Državnem posestvu Ponoviče in delal z raznimi prekinitvami do 1941. leta, ko ga je okupator poslal na prisilno delo in delal v raznih krajih Nemčije kot' železniški delavec. Leta 1944 je od tam pobegnil in odšel v NOV v Kamniško-zasavski odred, kjer je bil do osvoboditve oz. nato še pri KNOJ do leta 1957. Takrat se je zaposlil v Predilnici Litija kot transportni delavec v vlagalnici in delal tu približno 2 leti. Nato se je zaposlil pri Gozdni upravi Ponoviče, kjer je delal kot gozdni delavec 3 leta, bil nato približno 2 leti doma, ponovno se je zaposlil v našem podjetju 24. 6. 1963 v vlagalnici, kjer je delal vse do invalidske upokojitve 17. 6. 1971. Njegova skupna pokojninska doba znaša nad 24 let, delovna doba v našem podjetju pa skoraj 12 let. Hauptman Marija, roj. 26. 9. 1917 v Ponovičah. Prvič se je zaposlila, ko ji je bilo dobrih 15 let in sicer pri Firmovih na Konju, kjer je delala približno 1 leto in pol, od leta 1939 do 1940 je bila zaposlena kot gospodinjska pomočnica v Ljubljani, od leta 1940 do 1945 pa na Državnem posestvu Ponoviče. V našem podjetju se je zaposlila 17. 7. 1945 in delala kot predica v predpredilnici vse do upokojitve 30. 6. 1971. Njena skupna pokojninska doba znaša nad 32 let, delovna doba v našem podjetju pa nad 26 let. Kralj Marija, roj. 9. 9. 1928, izhaja iz kmečke družine, v kateri je bilo 11 otrok. Ko ji je bilo 6 let,, ji je umrla mati in takoj, ko je končala 4. razrede osnovne šole — bilo ji je 11 let — je morala od doma. Šla je k svoji sestri, kjer je varovala otroke. Njena prva redna zaposlitev je bila v našem podjetju, kjer je pričela z delom 29. 4. 1946. Približno Tov. Marija Kralj 4 mesece je delala kot snemalka, nato pa kot predica na prstančnem stroju, kjer je bila vse do invalidske upokojitve 29. 6'. 1971. V našem podjetju je zaposlen tudi njen mo^ in prav tako že tudi 16-letni sin. Pri nas je delala nad 25 let, vedno je rada prihajala na delo, vendar je žal z delom morala prenehati zaradi bolezni. L. R. Široke možnosti šolanja in strokovnega izobraževanja za zaposlene Če za delovno mesto, ki ga zasedate ali si ga želite pridobiti, nimate zahtevane izobrazbe, vas vabimo, da si jo pridobite z DOPISNIM ŠOLANJEM PRI DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI V Ljubljani, Parmova 39, telefon 312-141. Na voljo so vam naslednje šole: tehniška srednja šola — strojne, — elektriške, — lesne, — kemijske stroke, delovodska šola za strojno stroko, poklicna šola za kovinarsko stroko, administrativna šola (dveletna), osnovna šola (5., 6., 7. in 8. razred), ekonomska srednja šola; in tečaji: tečaj nemškega jezika, tečaj italijanskega jezika, tečaj tehniškega risanja (osnove tehn. risanja), tečaj za skladiščnike, tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki, tečaj za varnost pri delu, tečaj za letno preverjanje znanja iz varnosti pri delu. • KAKO POTEKA DOPISNO ŠOLANJE Učenec ne obiskuje rednega pouka, temveč študira sam ob učnih pripomočkih — učnih knjigah in skrip-tih — ki mu jih pošilja šola. Snov je v njih obdelana tako, da omogoča učencu samostojno učenje. Posameznim učnim knjigam oziroma skriptom dodajamo še posebna vodila, ki učenca usmerjajo k smo- trnejšemu učenju, približajo predmet in mu pomagajo, da v obširni snovi doume, kaj je bistveno in kaj dodatno, vendar neogibno potrebno za razumevanje predmeta. Vodila vsebujejo tudi ponavljalna vprašanja in teste s pravilnimi rešitvami, da z njih pomočjo učenec lahko sam kontrolira, če je snov pravilno dojel. Učenec izdeluje tudi domače naloge. Le-te pošilja v korekturo določenim profesorjem, ti pa mu popravljene vračajo. Pri popravkih korektorji tudi kažejo učencu pomanjkljivosti v njegovem delu ter ga opozarjajo, kaj mora ponovno predelati, da si pridobi popolnejše znanje. Učenec lahko ob nalogah postavlja korektorju konkretna individualna vprašanja in dobi nanje ustrezna pojasnila. _ Za posamezne predmete, kjer je samostojno učenje težje in dolgotrajnejše, dajemo učencem pomoč v obliki zgoščenih predavanj in posvetovalnih seminarjev. Sistem le-teh kakor tudi izbor predmetov za seminarje odreja šola po preverjenih pedagoških načelih. Seminarji oziroma predavanja potekajo v krajših ciklih in ne obremenjujejo učenca več kot dvakrat tedensko. Studijski sistem Ko učenec v celoti preštudira snov posameznega predmeta za določeni razred (ali stopnjo), se prijavi k izpitu. Učenci-dopisniki opravljajo izpite pri rednih šolah za posamezne stroke (izpitna središča navajamo podrobno pri posameznih šolah). Dopisnikom je na voljo več letnih izpitnih rokov. Na začetku šolanja jim predložimo natančen izpitni razpored za celo šolsko leto. To omogoča, da si dopisnik lahko napravi osebni študijski načrt po lastnih zmogljivostih. Vse šole delajo po učnih načrtih rednih šol. Za tečaje so prirejeni posebni učni načrti, ki upoštevajo potrebe posameznih strok. Dopisna delavska univerza organizira tudi posebne študijske skupine, predvsem v posameznih gospodarskih organizacijah ali na območju delavskih univerz. Tudi v teh skupinah izprašujejo praviloma profesorji rednih šol, tato da so zagotovljena obča merila za zahtevano znanje. PREDNOSTI DOPISNEGA ŠOLANJA Učenec lahko študira ob svoji redni zaposlitvi. Dopisno šolanje ga ne obremenjuje z rednim obiskovanjem pouka, kot je to potrebno v večernih šolah, temveč mu omogoča, da učenje prilagodi svojim osebnim razmeram. Z dosledno organizacijo za študij namenjenega časa lahko posameznik za učenje porabi dnevno manj ur, kot bi ga zahteval urnik rednega pouka v večerni šoli. Zlasti je to važno za žene z družinami, ki jim je težko žrtvovati za družinsko življenje dragocene večerne ure. Dopisna metoda tudi omogoča, da se šolajo kandidati, ki žive v bolj odročnih krajih in jim večerne šole niso dostopne. Tak način šolanja ustreza tudi delavcem na terenskem delu ali v tujini, saj jih po pošti poslano učno gradivo doseže koderkoli, izpite pa jim omogočimo tudi individualno ob izrednih rokih. Ugodnosti pri učenju imajo tudi delavci, ki delajo v izmenah in jim delovni sistem ne omogoča, da bi redno sledili šolskemu urniku v večernih šolah. Šolanje v naši šoli ni strogo vezano na šolsko leto. Učenec se lahko vpiše kadarkoli in lahko tudi prestopa v višji razred ne glede na začetek šolskega leta. Tako lahko hitreje napreduje. Naša evidenca izpričuje primere, ko so posamezniki končali štirirazredno srednjo šolo v 28 mesecih, kar dokazuje, da je možno študij usmerjati po individualni zmogljivosti. Dokazano je tudi, da se ljudje s pretežno samostojnim študijem v dopisnem šolanju zelo usposobijo za umsko delo in da znajo1 sampstojneje reševati delovne naloge. Mnogi naši absolventi uspešno 'nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah. Odpreti nameravamo: — srednjo šolo za organizacijo dela (za preddelavce in kontrolorje, organizatorje dela in druge), —• interne kvalifikacije —1 ozek profil, — šolo za tajnice (za kandidatke, ki imajo uspešno opravljeno srednjo šolo), — dopisno gimnazijo, — strojepisni tečaj (z gramofonskimi ploščami), — tečaj za funkcionalno usposabljanje delavcev v blagovnem prometu, —' tečaj za poslovno korespondenco. Koliko zaposlenih je v SFRJ? Pred enim mesecem smo dosegli v Jugoslaviji rekordno število zaposlenih delavcev. V družbenem sektorju je zaposlenih nekaj več kot 4 milijone delavcev. Še vedno prejema manj kot 1000 din mesečnega osebnega dohodka 1 300 000 delavcev, kar predstavlja 34 Vo zaposlenih. Lani je bil ta odstotek v 7-mesečnem obdobju še znatno višji in je znašal celo 57 '“/o. Kolikšni so 7-mesečni poprečni osebni dohodki? Konec julija je znašal v Jugoslaviji poprečni osebni dohodek 1388 din. Poprečni osebni dohodki po republikah se precej razlikujejo. Na prvem mestu je Slovenija, kjer znaša mesečno poprečje 1513 din, sledi Hrvatska s 1419 din, BiH s 1248 din, Srbija s 1227 din, Črna gora s 1216 din in Makedonija s 1093 din. V tekstilni industriji Slovenije je znašal poprečni osebni dohodek 1250, v našem podjetju pa 1265 din. A. K. Poročilo komi§ije za izrekanje ukrepov ZA I. POLLETJE 1971 Komisija je v tem času obravnavala 14 primerov kršitev delovnih dolžnosti in izrekla 9 opominov: 2 zaradi prisvojitve embalirnega blaga, 6 zaradi neudeležbe na gasilskih vajah, 1 zaradi neopravičenega izostanka; 3 javne opomine: 1 zaradi prisvojitve polivinila, odstranitve iz delovnega mesta in prestopa ograje na nedovoljenem mestu, 2 zaradi neopravičenih izostankov; 2 zadnja javna opomina: 1 zaradi ponavljanja kršitev delovnih dolžnosti, sodelovanja pri nameravani prisvojitvi polivinila, odstranitvi iz delovnega mesta in prestopa ograje na nedovoljenem mestu, 1 zaradi ponavljanja neopravičenih izostankov. L. R. Ali mora biti res tako... Že nekaj let je odlagališče smeti za Litijo ob Savi pod stanovanjskimi stolpiči na Rozmanovem trgu. Pogosto, že nekaj let nazaj, so se slišale pritožbe stanovalcev zaradi silnega smradu, ki se širi s smetišča ob Savi. Stanovanjsko komunalno podjetje je potem nekaj časa odvažalo smeti v jamo ob poti, ki vodi v. Zavrstnik, pod Sitarjevcem. Kmalu pa se je stvar zasukala in so smeti začeli ponovpo odvažati na staro •mbsto, na-smetišče ob Savi. Na tem smetišču je že velik kup smeti in raznega odpadnega materiala. Smeti stalno gorijo oz. tlijo, edino pozimi včasih ne. Sedaj na jesen ob hladnejših nočeh se vali smrdljiv, zadušujoč dim proti stanovanjskim hišam, ki prodira tudi v stanovanja. Vso zadušljivost čutiš predvsem ponoči in jo vdihavaš. Stalno slišiš na dvorišču pritožbe prebivalcev oz. stanovalcev na Rozmanovem trgu, pa verjetno so pritožbe tudi drugje po Litiji zaradi dimnega smradu. Prošnje, kletvice na račun tega ali onega, ne pomagajo. Zato se poslužujemo našega tovarniškega tiska, ki bo mogoče prodrl do merodajnih pri Stanovanjskem komunalnem podjetju in občinski sanitarni inšpekciji, da bi bilo enkrat konec tega smradu. Zakaj ne bi spali pri odprtih oz. priprtih oknih in vsaj med spanjem uživali kolikor toliko sveži zrak. Menimo, da bo Litija kmalu bolj turistično zanimiva in znana naši ožji domovini po nesnagi, smradu in drugih neurejenih javnih komunalnih napravah, kot po drugih zanimivostih in res lepih točkah. A. A. Zakaj delamo ob nedeljah? Bližajo se novoletni prazniki. Zadnje dni pred prazniki nihče več ne kupuje blaga. Podjetja imajo inventure. V našem podjetju moramo takrat opraviti nekatera remontna dela in očistiti stroje. Trenutno kupci zelo povprašujejo po preji. Zaradi vseh teh razlogov je izvršilni odbor na seji 5. 10. 1971 sklenil, da oddelki, ki delajo v 4 izmenah, delajo od 10. oktobra 1971 tudi ob nedeljah popoldne; troizmenski oddelki pa delajo od 17. oktobra dalje ob nedeljah dopoldne. Proizvodnja bo tako prosta 29., 30., 31. 12. 1971 in 1., 2. in 3. 1. 1972. GLASILO PREDILNICE LITIJA —UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE *-J02E MOŠKRlC« V LJUBLJANI