272. številka. Ljubljana, petek 26. novembra. XIII. lelo, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja vsak dan, iivzemši ponedeljke in dnu*e po praznikih, ter volja po polti prejeinan za avstro-o^erske dežele za celo leto 16 *L za pol leta 8 A M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poliljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 g\d. 30 kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dolele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za eospode učitelje na ljudskih šolah in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. hO kr., po polti prejeman za Četrt leta 3 Kold. — Za oznanila se plačuje od četinssopne potit-vrste 6 kr., če te oznanilo enkrat tiska, p kr., če se dvakrat, in 4 kr., fe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmnnovej hiSi It. 8 „jrledaliska „tolba*. Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v" „Narodnoj tiskarni" v Koluianovej hiSi.
Slovansko-avstrijsko vprašanje na nemškem parteitagu v Lincu.
Resolucije, katere so sklenili nemški možje konservativne stranke 22. t. m. v Lincu, so vseskozi pravo liberalne t. j. poštene, svobodoljubne in take, da jih more vsak Slovan podpisati. To je vendar čudno! Ona nemška stranka, ki se „liberalno" imenuje, terja jako neliberalno za se privilegij in pridiguje neto-leranco proti drugim narodom; a konservativna str&nka, ki liberalizem pobija, proglaša program, ki je prav za prav popoluem na prvotne principe liberalizma oprt, namreč ohra-njenje ustave, svobodo in razširjenje volilne pravice. Same terjatve svobodo-Ijubov! To se ima na znanje vzeti.
Ali denes nijsmo o tem govoriti namenili se, nego konstatirati hočemo, kaj in kako so zastopniki avstrijskih konservativnih Nemcev omenjali nas sodržavljanov Slovanov. In v tem oziru je bil najbolj važen govor kneza Alojza Liechtensteina.
Nijsmo v vsem jednih mislij s knezom jLiechteusteinom, kar se tiče p r i h o d n j o s t i. On je na vse zadnje vendar Nemec in kot tak (če prav konservativec) želi on zveze Avstrije z Nemčijo. Mi ne. Avstrija bodo po našem prepričanji morala druzih zvez iskati v zapadu in v vshodu. Pa da čujemo, kako ta govornik bodočnost gleda. On pravi:
„Ko bi Avstrija razpala, potem bi dobila Nemčija nekaj slabih planinskih dežela, a za soseda bi nasprotno dobila od Baltiškega morja doli do Drave severno velikansko državo, ki bi se slovanskimi okraji notri do Čeških gozdov globoko v Nemčijo segala. jNemčija b' se tako ne mogla ni ganiti
Tri dni v Vrazovem zavičaji.
(Spisal Vatroslav Ilolz.) III. (Dalje.)
Nesmrtni Vrazov duh, prostirajoč svoja krila nad svojimi čestilci, zrl je zadovoljen z rajskih višav na  blaženo tvorišče svoje mladosti in se osvedočil, da njegov budilni klic: „Pa bo mi slngajmo, Ko ružo u vencu,"
nij bil glas vpijočega v puščavi; videl je, da se izvršujejo proroške njegove besede:
„Doe če Djurdjuv danah, nebo če s' otvorit, Zlatninu trubljumi s neba rieč zaorit. Srušit če se svieta žrtvenik krvavi, Dignut večni hrami i Boga i Slavi......"
Ko se je izvršil prvi del sporeda svečanosti na Vrazovem domu, ko so se okončali
in zgubila bi svojo neodvisnost in celo politično zmožnost živeti. Od vstoka in zapada obkoljena, morala bi se v tem objetji zadušiti. Ako pa razpade Nemčija, ako se nje komaj pribo-jevana politična in vojaška skupnost razbije, potem bi Avstrija zgubila ravno v resnem, odločilnem času svoje zgodovine jedinega in nedomestljivega (?) zaveznika."
Kakor se iz prvega dela te izjave vidi, pripisuje knez Liechtenstein slovanskej bodočnosti veliko moč. 0 sedanjesti pa dobro pravi dalje:
»Kakor oživlja duša telo, tako oživlja in vodi državo nje politični cilj. Avstrije pomen ter cilj v zgodovini, nje cela važnost je v tem, da je svobodna in ravnopravna zveza vseh onih narodov, ki so mej obema močnima narodoma, mej ruskim in nemškim. Vsi ti narodi so imeli skozi stoletja dva znaka: preslabi so bili, da bi posamni priborili si svojo neodvisnost, poleg pa so tako samozavestni in imajo tako trdno življenje, da tudi podjarmljeni ter zatirani ne umro nikdar. Tako so o času Tinki podjarmili Mugjare in Jugoslovane, kasneje Rusi Poljake. Samo tesno združeni morejo biti ti narodje doma svobodni in srečni, od tujih spoštovani. To vedo in čutijo ti narodje, in to njih preverjenje vzd r-žuje Avstrijo do denašnjega dne ter bode tudi podloga temu, da se bode Avstrija razširila daleč črez svoje denašnje meje."
„V tem, da morajo biti avstrijski Nemci zmerni in pravični, leži za Avstrijo jedino poroštvo, da krene na pot prave politike. Mi moramo odkritosrčno in brez predsodkov sprejeti avtonomistisko načelo, prisvajati si nemarno (Nemci) v Avstriji nobenega privilegija, nika-kega gospodstva.   Mi moramo i/javiti, da
slavnostni govori, deklamacije in petje, podali so se gostje na pripravljeni prostor za skupni obed: priroda je naposled terjala svoja prava, vsakdo je bil potreben okrepčila in tu se je pričelo burno in veselo življenje. Kakor pisan kalejdoskop so se vrstili tukaj šaroviti prizori. Zemljice na zapaduej strani Vrazove hiše je nagneno navzdol, prav amfiteatralično, šator za skupni obed bil je daleč doli na njivi in po sadonosnem vrtu, dvigajočem se polagoma navzgor proti hiši, bile se postavljene velikanske mize, tako, da se je ves prostor mogel prezreti. V šatoru so se namestili hrvatski gostje, pevska društva in deputacije, in kdor nij mogel ujeti prostora v šatoru, vsedel se je pod-slivjem k mizi; a ker so tudi te bile vse zasedene, poseli so gostje po travi, kjer se je dobilo mesto. In kako živahno kretanje se je tu razvijalo! Vsakdo je hotel prvi po-strežen biti, in srečen, kdor si je prisvojil jed ali pijačo!   In jedva se je zadostilo telesnim
hočemo kot ravnopravni mej ravnoprav-nimi se Slovani živeti. Še le potem, kadar bodo v Avstriji Slovani i nami Nemci sebi pristoječo stopinjo kot bratje uživali pod očetovskim žesaom vladarjevim, ako premagamo njih nrzaupuost, ter si pridobimo njih naklonjenost, še le potem bode avstrijska misel, ki se je pri Slovanih tako globoko ukoreninila, krasno razcvetela in obrodila sad. Izogibljimo se napak, zarad katerih je propadla liberalna stranka. Machiavelistična v svojih namerah je bila otročja v svojej metodi ter je dosezala nedovoljeno z nepravimi sredstvi. Nemško prebivalstvo za njo nij maralo ker je hotela Slovane vin dati z germanizovanjem. Pozabila je na prvo in najnižje načelo zdrave politike, glaseče se, da se mora sovražnik uničiti ali pa pomiriti in sprijazniti, nikdar se ga pa ne sme dražiti. Ona je Slovane toliko časa dra/ila, škodovala jim in zametavala jih, da so se najradikalnejši življi izinej nje ločili in z gnjusenjem za zmirom od nje proč obrnili. Mi nemški konservativci smo Slovanom odkritosrčno in pošteno roko - podali in prijateljski so jo Slovani sprejeli. Vedeli smo, da tako delamo na korist Avstrije in po določnej volji svojih nemških volilcev."
To so pa poštene besede. Nijsmo jih vajeni slišati tacih iz nemških ust. Čisto novo se glase. Veseli smo jih. Če se bodo konservativni Nemci v praksi držali jih, potem jim je zveza in pomoč avstrijskih Slovanov še dolgo gotova.
Politimi razgled«
V Ljubljani 25. novembra. Vnanji svet čedalje bolj priznava važnost
terjatvam, zavladala je nepopisljiva radost mej nebrojnimi gosti. Ognjevite, navdušene zdra-vijce in vesele pesni, hrvatske in slovenske, vrstile se so v neprestanem toku, vmes pa so zvenevali skladnoubrani glasovi godbe z desne in leve strani in grmeči streli možnarjev so se razlegali na bližnjem griči, odmevaje črez vinske liolme in prijazne doline, daleč okrog po krasnem Vrazovem zavičaji. Ljudstvo je zavzeto gledalo ta čaroviti igrokaz, zvesto poslušajoč burne govore in milo petje. Slikovite gruče so se predstavljale tu strmečemu pogledu: tu se je utaborila vesela druščina hrvatskih „Sokolov" pod košatovejno jablano, radostno srkaje sladki sok jeruzalemske in ce-rovške trte; tam pod veliko črešnjo so poseli v širokem kolobaru vrli ljubljanski pevci, veselo prepevaje blagozvočne naše pesni; zopet dalje na desno se je zbrala množica hrvatskih in slovenskih goltov, mej njimi dično število krasnih gospic in gospij, ljubeznjivo kramljaje;
Slovanov v IvstrlJI. Tako pravi glasilo angleške aristokracij«', londonska „Morning Post", zadnjic v svojem članku o vplivu Avstrije na balkanski poluotok: nSlovanje avstrijski so postali, pač po posredovanji Nemcev (?), tako temeljito izobraženi in odgojeni in so tudi po svojem številu tako močni, da nij mogoče še kedaj podvreči jih pod gospodstvo Nemcev".
Za Zagrebčane je daroval feld maršal nadvojvoda Albreht 3000 gold.
Jako originalno je, da se dunajska „Deutsche Zfg." jezi na parteitag v Uncu. da njegova resolucija nij prav nič klerikalna. Liberalni judje torej ne morejo zabavljati po šabloni. Ali temu je kriv grof Hohenvvart, pravi omenjeni list. Kajti ta ne priseza niti načelom liberalizma.
VimiiJ«* driMve. Kar se je včeraj poročalo o Ulcinji, da je Derviš paša zasedel most črez Mozuro in višine okolo Ulcinja, to se denes zaznainlja kot neresnica. Do boja mej Derviš pašo in Albanci pa da je baje res prišlo pri C*su ter se je v Mirkovci, na meji proti Baru, slišalo streljanje iz pušk in kanonov.
Turčija ne pusti Bolgariji, da bi tudi ta imela glas v dunavskej komisiji, ker bi se s tem žalilo turško sucerenstvo. S tem korakom se bode Turčija ob glavo zadela, kajti člen 55 berlinskega dogovora določno pravi, da nadzorujejo brodarstvo po Dunavu od Železnih vrat do Galaca nabrežne države.
liiKletikc „ Times" prete, da bode Anglija sama prisilila Turčijo, da ta izpolni svoje dolžnosti. Gotovo, da turško zavlačevanje UI-cinjskega vprašanja zopet uže na Angleškem preseda.
Francoska zbornica poslancev se je dne 23. t. m. posvetovala o predlogu, naj bi se v zadevi bivšega vojnega ministra Cisseva, katerega so francoske novine obdolžile, da je Nemcem izdal neke vojne načrte, sestavil par-lamenten odsek. Vojni minister, general Farre, je govoril zoper to, ker bo se časopisi motili glede generala Cissevja, vlada je zadovoljna s tem, kakeršno enketo Cissev sam zahteva. Naposled se je sklenilo, da se sestavi za stvar Cissevevo poseben odsek.
Dopis
i.
Iz Ljubljane 25. nov. [Izv. dop.) De našnji dan je ravno sto let preteklo, kar se je odprl Gruberjev kanal za ljubljanskim gradom. To se je namreč zgodilo 25. nov 1780. leta. Odprla se je s tem kanalom druga struga Ljubljanici in krajši pot, kakor je pa skozi ljubljansko mesto in tudi je mogla potem Ljubljanica hitreje odtekati.
Kako je moralo prej močvirje biti si lehko mislimo, ako se ravno sedaj ozremo po njem,
ko je povodenj preplavila velik del te ravnine, sedaj ima reka dva odtoka, ko je bil prej le samo jeden in moralo je prej veliko močvirje jezeru biti podobno. Tuli vsled tega nij bilo ie toliko hiš tam, kakor dandenes.
G. prof. K. nam je nekdaj mej kmetijsko uro pravil, da je vodja kopanja tega kanala v najhujšej zimi iz Ljubljane izginil, da nihče dolgo nij vedel zanj. Črez nekaj mesecev še le se je zvedelo, da je v Peterburgu in da Nevo regulira. Tist večer, predno je Šel iz Ljubljane, ukazal je svojemu slugi peč prav dobro zakuriti; ko so pozneje preiskovali tiste prostore, so spoznali, da je mnogo pisem in pisanj požgal; zakaj je to storil in zakaj je iz Ljubljane izginil, se nij nič gotovega moglo izvedeti.
Iz Iflokroiioga 20. nov. [Izv. dopis.] Dne 18. t. m. imeli smo pri nas volitev župana. Ta bi bila imela biti U'.e lanskega leta, kajti uže septembra minolega leta je potekel čas sedanjemu župauu Pischmohtu, toda on nij hotel razpisati volitve, dokler ga nij deželni odbor na interpelacijo več tržanov primoral, da naj volitev razpiše.
Za župana je bil tedaj voljen g. France P en ca, usnjar in posestnik. Za svetovalce pa gg.: S a šel j Janez, gostilnar; Povše Janez, usnjar in K e r ž i Č n i k Anton, posestnik; vsi narodnjaki. Po končanej izvolitvi streljalo se je na Žalostnej gori na čast novemu županu in zastopu.
S tem je naš trg rešil svojo čast in nadejamo se, da je nuiučurstvu tudi v Mokronogu za vedno odklenkalo. Minoli bo Časi, ko so županovali nemčurji, v zastopu bili jedino le nemčurji, ko se je imenoval Mokronog „nemčursko gnezdo". Teh ne bode več nazaj, kajti tudi naš tržan postal je zaveden in ve, kaj je Slovenec in kaj nemškutar.
Pred kratkim zapustil nas je naš sedanji okrajni sodnik g. Lovro Ulčar, kateri je premeščen v Radovljico. On si je pridobil, kakor malokdo, srca vseh, kajti ne le, da je bil popolnem nepristransk v svojih poslih kot sodnik, temveč tudi v narodnem obziru storil nij nikdar nič zalega, vedel se je, kakor je naloga pravemu uradniku. In za to mu ostanemo vedno hvaležni, ostane nam v ved-uem spominu.
Iz Trsta 24. novembra. [Izv. dop.] Ker je tukajšnjo namestništvo prepovedalo vsem primorskim obrtnikom udeležiti se milanske obrtniške razstave, nastal je velik hrup mej
lahonskim Izraelom, ker ne bodo mogli se svojo obrtnijo, katera sama na sebi nema ravno posebne veljave, politično demonstrirati za Italijo.
Dogodki na Krasu, katere je „Soča" eb* javila in „Slovenski Narod" komentiral, osupnili so in potrli nas primorske Slavjane. Dokler bode vlada s tržaškimi in primorskimi Slovenci sploh tako postopala, bode policija še mnogo z laškimi petardovci opraviti imela. Tlačenje Slovencev v Primorji je vzrejevanje italijanisi-mov in lahonov na vladno ali avstrijsko škodo!
Še je na jugu vse na vulkanih, kateri bodo začeli smrt turškemu cesarstvu v Evropi bruhati. Zopet je šlo namreč 400O najnovejših pušk denes v Črno goro ter več železniških vozov streliva. Crna gora se močno oborožuje. Naročila je za svoje sokole puške po »istemu Ilenri Martini. Spomladi morda bo ravno ona sprožila v ugodnem položaji oni plaz, ki bode od vseh stranij Turčijo posul, potlej bo pa HUbner videl, kakovo je orijentalno vprašanje. Avstrijske tovarne za puške imajo raznovrstna naročila, celo za Kitajsko, v Hong-kong je Lovdov parnik odpeljal več zabojev novih pušk, katere so naročene od firme Majer iz Hamburga. Grška vlada ima tudi mnogo orožja v Avstriji naročenega, katero skozi Trst prihaja; jednako strelivnth patronov iz bakra.
Delavsko podporno društvo bode imelo prihodnji mesec svoj občni zbor. Uže se priprave delajo, zlasti od neke stranke.
Z Dunaja 22. nov. [Izv. dop.] Kdo bi bil mislil, da bode celo velika nezgoda, katera je Zagrebško mesto zadela, dala povod dunajskim nemško židovskim listom v Slovane polena metati! In glejte, tudi to se je zgodilo. Pisarili so ti listi dosti o dogodjajih v Zagrebu, ali vsi le tako, da so radovednost pasli. Obžalovanja in sočutja nijso kazali, še ne na videz. Tembolj so bili torej osramočeni, ko so, ne sodržavljani, ampak Angleži ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem pokazali, da v nezgodi vidijo le nesrečnega bližnjega, ne pa sovražnega nasprotnika.
Da bi to hibo oprala ali zamazala, prinaša „Deutsche Zeitung" od dne 19. t. m. uvodni članek, v katerem začenja, kakor bi jej bilo res kaj do nesrečnih Zagrebčanov, konča pa s posebno nedoslednostjo z navadno reklamo za nemštvo! Obstane, da se dunajsko mesto še le zdaj, ali poprej vendar, kakor translajtansko glavno mesto, nesrečnih Zagrebčanov spominja, pa temu, da se zdaj nij ču-
više gori pod orehom imeli so čili slovenski dijaki okrog velikega vinskega soda, katerega jim je blagodarni Župnik g. Božidar Raič za to svečanost podaril, veličasten zbor, burne dijaške pesni pojoč. Tu so se sešli stari znanci in prijatelji iz vseh krajev in bilo je jako gin-ljivo gledati te mejusobne pozdrave in predstave. Kamor je Človek obrnil oko, povsod je zagledal znane obraze in jedva si jednemu stisnil roko, pozdravi te drug, in nijsi spregovoril pet besed z njim, te sreča tretji in to vse v toli naglem diru, da se je Človek tekar domislil, kje si tega ali onega zadnjič videl! Bili so to sladki trenotki svidenja — na svetej zemlji pesnikovega doma, ki bodejo ostali v spominu vsakemu ves čas življenja!
V tem so kipeli valovi radosti vedno više in više, druščina postajala je vedno bolj glasna in burna in naposled se je pomešala vse križem. Veselim ljubljanskim pevcem pridružili so so odlični hrvatski gostje, iskreno je po-zdravljaje, ogromno kolo eelskega ljudstva jih
je obkrožilo, željno in strmeče poslušaje njih milozvoneče glasove, in ko je sloveči naš slavec g. Meden zapel „Bodi zdrava, domovina!" dvignil ga je krepek hrvatski „Sokol" kvišku, ljudstvo je zaorilo gromoviti „živio!" in barjaktar zagrebškega „Sokola" zavihtil je pisano zastavo in v dolgej vrsti korakali so naši pevci, prepevaje popotnico „Pridi Gorenc", v slavnostni šator, kjer jih je vzprijel burni vzklik iz mnogostoterih grl. In ko je g. Meden zapel toli priljubljen mu solo: „Dežela ljuba, kje ležiš!" dosegla je radost in navdušenost svoj vrhunec. Burne zdravijce od strani Hrvatov braći Slovencem, a od slovenske strani bratom Hrvatom in zopet od Srbov Hrvatom in Slovencem — menjale so se tu v zelenem šatoru zaporedoma, in kakor bratje, sinovi jedne in iste matere, podajali so si roke Hrvatje in Slovenci, Dalmatinci in Srbi, obje-jmali in poljubovali se iskreno kot verni, stari prijatelji, sklepajo trdno zvezo bratske ljubezni in složnosti!   Vmes pa je deklamoval dalma-
tinski pesnik Đuzzolić svoj slavospev Vrazu. — Toda skoro, oh, preskoro so minoli zlati trenotki našega zjedinjenja in skupnega radovanja : solnce se je nagibalo k zatonu za sinje Pohorje in gostje so začeli odhajati v — Cerovce, kjer se ima vršiti zadnji del svečanost-nega sporeda. Bil je silno ginljiv prizor, kako so se tuji in domači gostje poslavljali od Vrazovega doma. Kakor romarji hodili so v dolgih vrstah gori v nadstropje v prostrano sobano poklanjat se dičnej pesnikovej podobi, polju-bov:\je njo drug za drugim spoštljivo in pobožno. In ginjenegu srca oziral se je vsak na veličastni rojstni doni Vrazov ter se napotil z žalomiliini čuvstvi prosi njen po bujno zelenej gorici doli v Veličansko dolino, kjer so čakali vozniki. V dolgej, nepretrganej vrsti drčali so lični vozovi po belej cesti, vijočej se po tihem dolu, in lahnozvenc&i glasovi veselega petja šumevali so u doline navzgor v Cerovec. (Konec priti.)
d* ti. ko vse — na federalizem tišči m vsak le nase misli, da Nemec sam ne more ljubiti, ko njega vse sovraži, ali kakor to citira: „Wo alles basst, kann Carl allein nicht lieben.u
Ljubi nemški Korel! Kedaj si nas pa ti ljubil? Kedaj nam svojo ljubezen izkazoval? AH morda takrat, ko si naše praotce kar na tisoče dašil in v suznost prodajal? Ali pa takrat, ko so tvoji pobratimi Turki ravno tako z našim rodom ravnali in si ti nam prihitel na pomoč s svojimi, ki so pa še huje divjali po deželi, kakor Turki?
Ali pa morda zdaj v najnovejšem času, ko nam kratiš naravne s postavami nam za-gotovjene pravice? Zares si bil vedno le bar bar, takrat še, ko si bil Karel Veliki ravno kakor zdaj, kar s tem pokazuješ, da se še v nesrečnika zaganjaš in mu i>olitično mnenje in narodnost očitaš, kadar je človeško nesrečen.
Domače stvari.
— (Volitve v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico.) Včerajšnja uradna „Laib. Ztg." prinaša razglas c. kr. deželne vlade zarad letošnjih volitev v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico. Volilna komisija je tako-le sestavljena: Predsednik je: grof C h o r i n s k i, c. kr. vladni svetovalec; odborniki so: iz mestnega zbora ljubljanskega, g. Vaso Petričič; iz trgovinske in obrtniške zbornice gg.: Aleksander Dreo, L. Biirger, P. Lasnik, Karel Lukman, J. N. Horak, Mih Pa kič in tajnik Jan. M urnik. Ta komisija bode sestavila imenik volilcev in določila reklamacije ter vse to razglasila ob svojem času.
— (Umrl) je včeraj bivši učitelj telovadbe  pri  „Sokolu"   in magistrat ni uradnik Štefan MandiČ, 67 let star. Pogreb je v so boto ob 3. uri popoludne. Društvo »Sokol" svo jega učitelja na tem poslednjem potu „in cor pore" spremi.
— (Goriška čitalnica) naredi kakor uže poroča no, 27. t. m. zvečer ob 7l/i veliko besedo na korist Zagrebčanov. Program te besede je: 1. Ouvertura iz opere „Marta", uglas Flotow, svira vojaška godba. 2. a) „Her-vaticam", zbor s samospevom, uglas. pl. Zaje, b)  „Bože   živi",  zbor,   uglasbil Tovačovski
3. „ Lahko noču, samospev, uglasbil Fr. Abt
4. „V sladkih sanjah", čveterospev uglasbil A. llajdrih. 5. „Nek dušman vidi", zbor, uglasbil D. Jenko. 6. „Poznam oko", uglasbil Fr Abt. svira vojaška godba. 7. „Oblačku", zbor so samospevom, uglasbil Josip Kocijančič. 8. „Stara mesto mlade", vesela igra v enem dejanji. 9. „Domovina", zbor se samospevom, uglasbil dr. Ipavec. 10. Potpourri iz operete „Boccaecio", uglasbil Fr. pl. Suppe.
— (Samomor.) Žagarja Jurija Hojnika so pri sv. Martinu na Štajerskem našli 22. t. m. na žagi obešenega. Prva je nanj zadela njegova mati, ki mu je prinesla na žago zajutrek. Ne ve se, ali se je sam obesil, ali so ga drugi iz maščevanja, ker je baje po okolici kokoši in ovce kradel.
— (Iz Borovnice) se nam dne 14. novembra piše: K dopisoma v „Slov. Narodu" od dne 24. t. m., št. 270, ki poročata povodnjo nesrečo pri nas, se še pristavlja, da je tisti dan popoludne mnogo ltorovničanov šlo na kraj, kjer so se crkneni konji dnpoludne po tegnili na cesto, iskaje utopljenca hlapca Valentina Kržiča iz Rakitne. Po dolgem iskanji se je vendar le posrečilo tukajšnjemu kovaču Šimnu Pišlerju, da ga je z železno kljuko, nasajeno na okolo 21 2 sežnja dolgem drogu, v
errej in istej jami našel, kjer so konji vtopili se, ter na površje privlekel, še ta čas bilo je vode na cesti sad črevelj visoko. S teškim trudom mogoče, da bi se bilo dalo vse rešiti, če ne bi bilo po noči in če bi bil kak čoln pri rokah, kajti, kakor se čuje, slišalo je mnogo ljudi j klicanje na pomoč, a nihče se nij upal v vodo.
— (Nova knjižica.) „Nauk o gospodinjstvu. Hodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem m učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. Poleg nemškega izvirnika Ivana viteza Hermana prosto poslovenila J. N. in J. L. ('ena 40 kr. Založil Ivan Lapajne v Krškem. To je naslov knjižice, 54 strani,j obsežne, ki smo jo ravnokar dobili.
— (Slovensko gledališče.) Zadnjo nedeljo „na korist fonda za napravo zimskih oblačil ubogim šolskim otrokom" igrana igra
Banditje" je  taka,  kakor jih je Roderich Benediks na ostajanje spisal, ali bolje sfabri-ciral.  Silno dolgočasen in raztegnen pričetek, končno pa kup komičnih, ali v življenji nemogočih prizorov!  Ravno taki so ti „Randitje". V življenji se taki prigodjaji pač ne nahajajo, posebno pa pri nas na Slovenskem ne. Du pa  je  prelagatelj  dejanje v Ljubljano in v Kamnik postavil, to dela še nenaravnejši vtis. Nedeljska predstava je zopet jedenkrat pokazala, da je Ljubljana slovensko mesto. Gledališče je bilo prepolno, prostori v parterju in na galeriji  natlačeni;  samo  lože nekaterih prononsiranih naših   Nemcev so  k.ikor vselej,   tuti   pri   tej   predstavi   prazne bile. Prišla sta tudi dežele predsednik in njen glavar. Igralo se je dobro, da, tudi izvrstno. Pri prvih dveh aktih se občinstvo nij hotelo razgreti, ali to je prouzročila igra sama,  ker ta dva akta sta v istini dolgočasna. Potem pa je bilo smeha in ploskanja obilo. — O vseh predstav ljujočih moramo pohvalno omeniti,  da so pravilno in Čisto govorili, ter preudarjeno in z razumom igrali. Gospici Nigiinovi sta svoji roli izvršili z rutino, kakor pravi gledališčni igralki. Obžalovali smo le, da sta gospici mej tremi akti morali nastopavati v moškej obleki, ter svoja krasna obraza zakrivati pod nenaravno brado.   Ta brada bi bila morda lehko odpadla!   Gospa Gutnikova igrala je živo, in radovedni   pričakujemo   njenega prihodnjega nastopa, ker v „Banditih* jej pripadla rola nij ravno hvaležna, da bi človek napravil Bog ve kaj iz nje.   Ravno tako pričakujemo tudi gospice Pavškove prihodnji nastop z radovednostjo, ter poudarjamo, da je tudi ona svojo hišino prav dobro igrala.   Od gospodov sta Kruhovec, sodnijski pisar v Kamniku, in Ro potač, jetničar, razvijala, drastično komiko. O gospodu Kajzelji hvalo trobiti je pač nepo trebno, ker tako vsakdo, kdor v gledališče pride,  uže poprej ve, da se ne bode mogel ubraniti  uplivom tega gospoda igralca. Pri jetno raznenadil nas je gospod Rudolf. Njegov jetničar je bil po maski, igranji in govorici dovršen.   Gospodje Danilo, Dobernik, Krakovski, Vidmar in (iabrovec so zadostili. Morda bi bilo bolje, da bi govoril gospod Krakovsk hitreje,  gospod Dobernik pa polaganeje. Ali take male napake odpravijo večkratni nastopi (Je končno želimo,  da bi  gospode in gospici zopet kmalu videli na odru, upamo, da s tem izrekamo željo vsega občinstva.  Torej na svi
„Orligia" je zadel ob francoski parobrod „Oncle Joseph" in ga v dno morja pogreznil. Pri tem je 250 ljudij, ki so bili na poslednji ladiji, utonilo, le 50 se jih je rešilo.
* (Poroka pod milim nebom.) Prtd-včeranjem je duhoven v Itemetah poleg Zagreba, kjer je potres cerkev popolnem porušil, poročil osem mladih parov zunaj pod zgodovinski slavno lipo pred cerkvijo.
* (Pazite na petrolejske svetilni ce.) V Karlovih Varrli na Češkem je na večer predzadnjega četrtka neka gospa" sedela pri mizi v svojej sobi in pestovala svojega otroka. Na mizi je gorela svetilnica s petrolejem. Dete mahne z roko po svetilnici, ta se zvrne, razbije in goreči petrolej se zlije po materi in po otroku. Vsled opeklin je mati druzega dne umrla in tudi dete je nevarno osinoj eno.
* (Razbojniki v Slavoniji.) Iz Slavonije se čuje vedno več poročil o razbojniških napadih, tako, da je hrvatska vlada oklicala naglo sodbo ali „preki sud" za Os ješki, Dja-kovarski, Vitrovitiški in Požeški okraj.
* (Nesreča.) V Rajnahu na Švajcar-skem je dne 16 t. m. pomagal neki mlad fant Hediger krovcu streho kriti. Udere se mu ter pade tako nesrečno v podstrešje na po konci stoječe senene vile, da so mu trebuh skozi in skozi prebodle. Pa vendar pravijo zdravniki, da bode še ozdravel.
* (Sto in trinaj st let stari) ruski duhovnik B ičnajstari se je početkom t. m. odpeljal v Jeruzalem na romanje. Ali nij dose* gel svojega cilja temuč je mej potoma umrl.
* (Ujeta sod nijska komisija.) Turski kajmakom, niufti in glavni okrajni tajnik
Kastoriji v Makedoniji so šli v bližnjo vas sodit v nekem prepiru. Dovršili so uže svoje opravilo, kar jih obkolijo roparji ter vse tri odpelji jo v gore. Zdaj zahtevajo zanje 15.000 lir odkupnine in vsi trije ujetniki so pisali domov, naj se ta svota hitro odpošlje, a z roparji da naj se lepo ravna, sicer da bodo vse tri ujetnike umorili.
I mrli no v IJufelJunl:
20. novembru: Ludvik Jesenka, ntarlnarjev sin, 5 dni}, na Starem trgu St. 1. — Alojzij lterdajs, delavčev sin, 2 '/. let:), na Rebru fit. 4, za pljučno boleznijo. — Marija Orne, pekovskega pomoćnika hči,
leti, na Bregu St. 4.
21. novembra: Franc Gole, hlapcev sin, l1/, leta, na Marije Terezije cesti št. 26.
22. novembra: Peter Hein, orovljar, 57 let, v Kožnih nlicab St. 11, za okrvaviienjem možjan. — Joief Hertoncolj, 8 iues.» v Kožnih ulicah st. 13, za pljučno v notico.
V deželnej bolnici: 17. novembra: Janez Turk, mizar, 71 let. — Jera Trampiiš, gostija, 72 let, za slabostjo.
20. novembra: Janez Zadu, delavec, 40 let.
Dunajska borza 25. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 30 Enotni drž. dolg v srebru  ...   73 «35
Zlata r.MiM.........87    n 50
1860 drž. poaojilo......130   „ 50
Akcijo narodne banke   .... 821    „ —
Kreditne akcije....... 285    „ 60
London..........117 „40
Srebro..........—    „ —
Napol...........9   * 85
C. kr. cokini........5   „ 59
Državne marke.......58    „ —
kr.
Nova šola.
I'oue«leIfeU ti». t. ni. odpre bo nova no1w 7.« ixil«-lavaiije *ipk uli ni»I«» in ca umetao
vezenje. Učne ure so vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne in od 1 ',2. do ' .l. ure popoludne« Na mesec se plača nagrada naprej .i gld. Posebne ure za pouk 50 kr., po hišah 1 gld. Natančneje: l*re«l Nkoltjo ni. H, I. imdNtropJf. (601—1)
St. G250.
5000
(600—1)
denje
fciazue vršu.
* (Iz Livom a) se dne 24. grafitu  velika  pomorska nesreča.
nov. tele-Parobrod
se da na posodbo iz podporne ustanove za občine ranjcega Janeza K ali s trn na posestvo s pupilarno varnostjo.
Za to posojilo se je treba obrniti z dokazi pupilarne varnosti na
deželni odbor kranjski.
„Die Schreckenstage Agram's."
Natančna poročila o potreitu v Zagrebu dnč
9. novembra in naslednjih dneh. Oblika knjige, 8°, prodaje atliuIulMtracija «,Agruuier /.«■ 11 min ■ ■ * ZHKrrbu. 100 iztisov gld. 18.—, jeden iztis M kr. tranko. (591- 81
Kaki'i se takoj odpravljajo
»-r- zobne bolečine,
bodisi revmatično ali vsled votlih zob. na to daje BMNtoiij odgov. r (548—5)
I rmija Mnirchar.
VIII., Lovvenburggasse Nr. 4, I. Stock, Thilr G, Wien. Vpraša naj se nemški.
5CCCOOCC<<C<X>00&j
Gostilnarjem! Š
I
Lepa in frišna
če va
na debelo in drobno prodajejo se prav po ceni
pri Kožarji
v Krakovem št. 8.
Tu so kupujejo tudi zajčje kože
Sin od drugo (sLivjažirLe. (519—13) ■ | m IT. Hlavka.
Vabilo k udeležitvi
dobitnih   šans   velike,   od h&mburgskega
mesta garantovane denarne loterije, v katerej se mora
8 milg. 379.760 drž. mark
v teku nekaj mesecev gotovo dobiti.
Novi, v 7 oddelkov vrejeni igralni načrt ima mej 90.500 lozi i«.«lO dobltk, in sicer oziroma
400.000 drž. mark,
posebno pa
1 dob. a m. a m a m. a m. a m. a m. a m. a m. a m. a lil. a m. a m.
250.000 150.000 100.4)00 «0.000 50.000 • 10.000
:;o.ono 25.000 80.000 15.000 12.000 10.000
4
3 52 G
108 214 10 2 533 <57b" 95<) 26.345 itd.
dob i m. 8000 «000 5000 4000 3000 2000 1500 1200 1000 500 300 188 itd.
a m. a m. a m. a m. a ni. II m. a m. a m. a m. u m. a m.
Prvo žrebanje je uradno nepreklicno na
dan 15. in 16. decembra 1880
določeno in stane
celi orig. los le 6 mark, ali gl. 3.50 av. bank. pol orig. loza le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt „ „ 1 Vi n nli 90 kr. , „ ter se ti od države garauluvani originalni lozi proti pošiljatvi svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa proti povzetja zne.ska v najoddalje-nejfie krajo frank o razpošiljajo. Manjše svote morejo se priposlati tudi V pismenih markah.
HIma Nteiutleeker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike dobitke po mark 125.004», NO.OOO, »O.OOO. •JO.OOO in več po 10.000 itd. in je s tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin.
I loge bo v priincrji velikim dobitkom jako neznatne ter se mora Je priporočati, da se je-denkrat sreča poskusi.
Vsak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt in po vzdigovanji dobitkov olic jalni listek vzdignenih številk.
Dohitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter se morejo na direktno vpoalanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstrije izplačati.
Naročila naj se povratno, zaupno pošljejo na trii no staru tvrilko
Josef Steindecker,
Bank & VVechsolgeschaft, Hamburg.
1*. H.    Ili-u   Josef M«nnlci l,ci- —
poznata kot sidiilua in reelna — ne potrebuje posehnih reklam: te zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opozarja. (545—7)
.2 t
i
-M
■i X) n "1
U -O
fd 2
03 M **
I .2 S .S
a 8 —
-; - — — •- •— — j — s; *»
.C p n B
a -* m
° M
. m
đj   P w
= a S
5 m*
«* .5! n
i 8 i
cc g
141 Z* a
mJS I
B 5 S
loj
J-
0- _£ Oh M
- 4| .-r
iti
■      t- v
Tinctura Rhei. Comp. vulgo
FRANCOVA ESENCA
ki jo izdelne
Q-aToiiel Piccolli,
lekar ..pri angelu", v I . j 11 i > I i ; a m ■ na «1 it n ii.j ct U <\j e e h ti.
Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lebko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem.
Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno mrzlico, zanašanje, hemorjide, rumenico itd , vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. (400—8)
1 sklenica velja 10 kr. 189"" Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju npri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaj a.
Politične razmere, ki so naBtale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovam jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane iepne ure bo najboljše uro celega sveta, kojih okrovi so izdelani li najfinejšega srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskega sistema. Vale«! neke iIhnIim- koutilrukciju ue iiior« tte taka« urn »ikUar pokvariti, ]»n«le .ekko um tla, »me se »tlsulti, a vendar ura pri tem ni* ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi malu svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, b katero je plačana le pri dejana zlata double uma verižica, baržuuasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repaairano uro skoraj na polovico aaatouj. Vse ure so natanko repasirane, ter Karaulu)eiiio ia vaako uro pet let.
▼ dokuz j»oto-ve|fii j um t»t -\r 11 iu ntroj^o soliilnosii, i>r>o-vvs<3> mnmo   ta   toni   Onl/.noNt   jaiviio, vsnUn nepi-iK(o|<-co uro itiivuj
v/.eiiienio, in x «li-uj^<> zumeujamo.
Izpiseli ULT.
10OO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo hroz ključa, z dvojnim okrovoin iu kristalnim ok rovom, izredno natančno regulovano; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more ! od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega Biehrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z eraailiranimi kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj bamo gl. 7.25.
1(jOO komadov nicuilnili ur na valje (cylin-der-ulir) v keikib giljoširanih okrovili od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, iino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržuuastiui etuijeui, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
lOOO komadov W ashingtonskih ur na sidro od l31otnega ■rebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih no moro nobeden strokovnjak ali zlatar od'pravo zlatih razločiti j lino na trenotek regulovano in poskušene. Teh vir stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov vVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržtinasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata M gospode ali gospe, preje 10O gl. zdaj gl. 40.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo su rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo ae vsakih ORem dnlj, Bno na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minulih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj su dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: Uiu-eJi-AiisvcrlUiiif
(4G3-G)
F li i i * p p F * o m i«, Uhrenfabrik,
"Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
Izdatelj in urednik Maksu Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".