TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953
LETO X.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 27. januarja 1927.
i eiefon št. 552
ŠTEV. 10.
Za izboljšanje naših telefonskih zvez z inozemstvom.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je zaprosila ministrstvo pošte in telegrafa, da bi se na novozgrajeni mednarodni telefonski vod Praga — Bratislava — Dunaj — Zagreb vključila telefonska centrala v Mariboru. Kot utemeljitev je navedla, da promet na novozgrajeni progi ne bo tako intenziven, da bi absorbiral ves poslovni čas in je vsled tega iz razloga racijcnelnega izkoriščanja le Velike investicije priporočljivo, da se vključi v ta vod telefonska centrala Maribor, ki ima tako z Dunajem, kakor tudi z Zagrebom zelo živahen promet, iz katerega bi mogla poštna uprava črpati znaten prinos za vzdr-žavanje in amortizacijo voda. Znano je, da so obstoječe telefonske zveze med Mariborom in Zagrebom preobremenjene, a da promet po tej relaciji vedno narašča. Pritožbe so vsled tega na dnevnem redu. Zato je potrebno, da se vsaj začasno, dokler se ne zgradi v tej smeri nov notranji telefonski vod, tudi inozemske zveze uporabilo v interesu trgovskega in industrijskega prometa, kar bi bilo prav lahko izvedljivo v okviru sporazuma, 'ki je bil sklenjen glede navedene mednarodne zveze med našo kraljevino in sosednimi državami. V primeru pa, da bi to ne bilo izvedljivo, je predlagala zbornica, da se priključek Maribora izvede na ta način, da bi se za promet Maribor— Zagreb na tem vodu določile le posebne govorilne ure, odnosno polurni intervali in da bi se vsaj na ta način v omejenem obsegu ustreglo potrebam mariborskih gospodarskih krogov.
Pri tej priliki je zbornica tudi opozorila ministrstvo, da pospeši določitev relacij in taks za otvoritev telefonskega premeta med Mariborom in Celovcem po Dravski dolini preko Dravograda in Prevalj ter Velikovca in Sinče vasi, kjer so v tehničnem oziru vse priprave že izvršene, ker
gospodarski interesi nestrpno čakajo na otvoritev prometa.
Enako je zbornica tudi urgirala otvoritev mednarodnega telefonskega prometa na progi Gornja Radgona — Radkersburg, kjer je za direkten promet preko mosta v tehničnem oziru vse predpripravljeno in je neracijo-nelno, da se ta promet mora danes vršiti še preko Maribora in Špilja.
Ministrstvo pošte in telegrafa je zbornici na to predstavko odgovorilo, da se prošnji glede priključitve centrale Maribor na novozgrajeno progo Zagreb—Dunaj—Bratislava ne more ugoditi, ker se je z zainteresiranimi upravami potom posebnega aranžma-na pogodilo, da se na ta vod ne bo priključilo razen Zagreba nobeno mesto. Ministrstvo pri tem povdarja, da se bo promet med Zagrebom in Mariborom z zgradbo predmetnega novega voda znatno zboljšal, ker bo proga med Zagrebom in Mariborom razbremenjena, ker se bodo vsi razgovori med Zagrebem in Dunajem in obratno po veliki večini vršili po novi progi. Ravno tako bo dobil z istega razloga Maribor boljše zveze tudi z Avstrijo.
Glede otvoritve telefonskega prometa med Mariborom in Celovcem je ministrstvo obvestilo zbornico, da se pričakuje od avstrijske uprave še zadnji odgovor. Ko dobimo ta odgovor, ministrstvo ga pričakuje v najkrajšem času, bo ta promet takoj o tv or jen.
Tudi vprašanje telefonskega prometa z Avstrijo preko Gornje Radgone in Radkersburga je, kakor je sporočilo ministrstvo pošte in telegrafa zbornici, na dnevnem redu že od preje, toda glede tega se ni še storilo definitivnega sklepa, ker se mora tu vpoštevati materijalne in de-na-ilne razlage radi zgradbe direktnega telefonskega voda Maribor — Gornja Radgona.
Minister dr. Krajač o proračunu svojega resora.
Znana je kritika proračuna ministrstva trgovine in industrije. Zdi se, da se je tu z najbolj mačehovsko roko črtalo vse, kar se je črtati dalo. Predvideni krediti ne bodo zadostovali niti za kritje najnujnejših potreb, kamo-li za vodenje pametne, zdrave politike, ki bi mogla dovesti našo trgovino, industrijo in obrt do zaželjenega poleta in razmaha.
Potrebno je pa, da se tu dotaknemo tudi stališča, kojega je zavzel na-pram proračunu minister dr. Krajač.
Pri razpravi o proračunu ministrstva trgovine in industrije v finančnem odboru, je minister trgovine in industrije dr. Krajač podal svoj eks-poze, v katerem je poudarjal, da obstoji razlika med letošnjim in lanskim proračunom samo v porazdelitvi posameznih kreditov. Kot minister trgovine in industrije stoji na s:ališču,"da se mora ločiti državni proračun od preračuna državnih podjetij. Državna hipotekarna banka naj ne bo v tem proračunu.
Proračun Je mnogo manjši kot je bit lanski, v teku lanskega leta se je reduciralo 41 uradnikov ministrstva trgovine in industrije, kar znaša eno devetino .celokupnega osobja. Sedaj je predloženih še nekaj redukcij. Mnogi krediti s0 zelo zmanjšani.
Minister dr. Krajač je nadalje v svojem ekspozeju poudarjal, da mu je inozemski kapital potreben. Obresti .so danes zelo visoke, ker nimajo banke mnogo zaupanja do svojih klijsn-tov. Rešil je eno izmed najvažnejših vprašanj: vprašanje Obrtne banke. Uredil je to vprašanje temeljem zakona in obrtniki so vpisali 22 milijonov dinarjev, kar pomeni zelo velik uspeh, vsaj za začetek. Potrebno je pa še mnogo pomoči, da se olajšajo večja bremena. Trgovina in industrija želita kredit, toda ni ga!
Naš kredit smo uničili v prvi vrsti radi tega, ker nismo plačali svojih dolgov v casu in v redu. To moramo urediti. Tega vprašanja pa se ne more rešiti potom zakona. Minister dr. Krajac.poudarja, da je on v času 6 mesecev sklenil štiri trgovinske pogodbe, medtem ko je 13 ministrov v teku 7 let pred njim sklenilo komaj dve trgovski pogodbi.
Tudi s Francijo bomo sklenili pogodbo v najkrajšem času. Minister je povdarjal, da bi tudi tukaj šlo lahko hitreje, toda pogodbe ne sklepa on sam, ampak vlada in narodna skupščina.
Nadalje je govoril minister o svojem delu za novelizacijo določil o prisilni poravnavi. Pri tem ni prišel do svojega cilja. Banke padajo ena za drugo, ker so špekulirale na nesolidni bazi.
O turizmu, je omenil dr. Krajač, da | je v prošlem letu zelo napredoval. V kratkem se bo organiziral izlet 500 turistov v Makedonijo, ki bo za te kraje velike koristi.
Na koncu svojega ekspozeja je minister dr. Krajač govoril tudi o gospodarskem svetu, za katerega se potrebuje 1 in pol milijona dinarjev. Ker ni minister dal te vsote v proračun, se to leto gospodarski svet še ne bo mogel sestaviti.
Zakon o kartelih je že izdelan, a ranami drugi gospodarski zakoni se bodo v najkrajšem času predložili narodni skupščini.
Po ekspozeju ministra dr. Krajaca se je proračun sprejel z 12 glasovi proti 6.
BOGATA SLOVENIJA!
Zadnji Uradni list priobčuje 16 (šestnajst) oklicev za dražbe nepremičnin. Za enkrat pač malo preveč! Ce bo šlo Liko naprej, pojde kmalu cela Slovenija na boben. Proces obubožanja se razvija pri nas rapidno in če ne bo mer. ki bi ga zadržale, bo naš gospodarski organizem prav kmalu popolnoma propadel. Z ene sfrani konkurzi, ki se množe v prav opasni meri, z druge strani z dneva v dan rasloče število eksekutivnih prodaj, nam prejasno govorijo o bližajočem se polomu. In vendar najdemo med nami še ljudi ki, razširjajo bajke o bogastvu Slovenijel
NOVE UZANCE ZA LJUBLJANSKO BORZO.
Minister za trgovino in industrijo g. dr. Krajač je odobril in potrdil predložene mu načrte uzanc za trgovanje na ljubljanski borzi, in sicer: 1. uzance za trgovanje s sladkorjem jugoslovanske, češkoslovaške, avstrijske ali ogrske /provenience, 2. uzance za trgovanje s kavo, 3. posebne uzance za trgovanje z moko in mlevskimi izdelki, 4. uzance za trgovanje s senom in slamo, 5. uzance za trgovino s svečami. Besedilo tozadevnih uzanc je priobčeno v Uradnem listu št. 10 z dne 25. t. m.
ANGLEŠKA INDUSTRIJSKA KONJUNKTURA.
Angleški kovinski industriji se sedaj dobro godi. Ugodno konjunkturo pripisujejo nakopičenju naročil med premogovno krizo. Pričakujejo, da bo la konjunktura trajala lri mesece. Nadaljnja bodočnost britanske industrije je odvisna v prvi vrsti od možnosti mirne ureditve med kapitalom in delom. Dobro zaposlena je tudi angleška industrija luksuznega blaga.
» * *
Blairovo posojilo. Jugoslovanska vlada se pogaja že dalj časa z ameriško finančno 5lairovo skupino o posojilu 100 milijonov dolarjev, najetem leta 1922, od kojega je bilo pa izplačanih samo 15,250.000 dolarjev. Tečaj posojilo je dosegel pred kratkim v New-Vorku 100 dolarjev in je s tem prekoračil nominalo. Te z 8% obrestovane zlate obligacije kupujejo v obilni meri Čehi; V omenjenih pogajanjih zahteva jugoslovanska vlada ugodnejših pogojev kot pri prvem obroku. Potreba posojil v Jugoslaviji se bo v bližnjem času zelo, povečala, zlasti vsled izločenja investicijskih kreditov iz rednega državnega proračuna. V zvezi s tem opozarjajo na pogajanja z 51airovo skupino in na priprave vlade za ureditev vojnih dolgov na Angleškem. Veliko inozemsko posojilo smatrajo finančni krogi za neobhodpo potrebno tudi za izpeljavo stabilizacije dinarja; pri tem pričakujejo sodelovanja Francoske in Angleške banke.
Anketa o načrtu zakona o zbornicah.
(Nadaljevanje.)
1. Naloge in delokrog zbornic.
Zbornice imajo voditi kataster vseli trgovskih, industrijskih in obrtnih tvrdk, denarnih zavodov in rudarskih podjetij na svojem področju ter na podlagi tega sestavljati sezname vo-lilcev za zbornične volitve, pri katerih imajo sodelovati v zmislu zborničnega statuta. K temu je predlagala ljubljanska zbornica več dodatkov glede vodenja registra protokoliranih tvrdk in glede dostavljanja davčnih podatkov za sestavo katastra.
Nadalje imajo zbornice ugotavljati trgovske običaje (uzance), ki veljajo za posamezne panoge trgovine na njihovem področju in izdajati o njih uradna potrdila. Istotako imajo izdajati zbornice tudi potrdila o izvoru blaga in legitimacije za trgovske potnike. Dopolnilni predlog glede oslalih posebnih zakonov in naredb se ja po obširni razpravi odklonil.
Za reševanje sporov v trgovskih, industrijskih in obrtnih vprašanjih ima vsaka zbornica postaviti stalno razsodišče, ki je kompetentno izrekati pravomočne razsodbe, ako se obe stranki s pismeno izjavo podvržeta. Taka razsodišča obstojajo že pri zbornicah v Sarajevu, Zagrebu in Sušaku.
Ena izmed nadaljnih glavnih nalog zbornic je prirejanje pismenih anket ter sestankov in konferenc interesentov posameznih kategorij v svrho razpravljanja vprašanj, ki zadevajo posamezno gospodarsko panogo. Zbornice imajo v svrho pospeševanja trgovine, industrije in obrti ter izvoza ustanavljali in vzdrževati in opravljati odnosno sodelovati pri zavodih, napravah in podjetjih, ki pospešujejo imenovane gospodarske panoge. Tudi imajo zbornice vzdrževati in upravljati ustanove za izobrazbo gospodarskega naraščaja in sodelovati pri podobnih institucijah.
O svojem delovanju ter o položaju gospodarstva na svojem področju imajo predložiti vsako leto podrobno poročilo ministru trgovine in industrije.
Novotarija, ki jo predvideva nov zakon o komorah, obstoja za prečan-ske kraje v tem, da se je v njem re-cipirala določba srbijanskega zakona o radnjama, da imajo zbornice vršiti nadzor nad poslovanj?m krajevnih, okrajnih in oblastnih strokovnih in stanovskih organizacij trgovstva, industrije in obrtništva. Ta določba je vzbudila pri Savezih v Zagrebu velik odpor. Tamošnje zveze obrtnikov, trgovcev in industrijcev, ki so smatrale to določbo za nekako okrnjenje njihove samostojnosti, so poslale anketi odločne proteste proti taki določbi. Kakor pa se je v toku razprave na anketi pokazalo, je nadzor nad strokovnim delom krajevnih zadrug potreben, ker prekoračijo mnogokrat s pretiranimi sklepi na občnih zborih svoj delokrog, odnosno, ker nekatere zadruge v strokovnem oziru sploh ne vršijo predpisanih jim nalog in včasih po dva do tri leta niti ne skličejo občnih zborov. Kakor so izjavili tajniki beograjskih zbornic, se je ta odredba v Srbiji dobro obnesla in ni bilo nika-kega povoda, niti nobenega primera, ki bi bil dal povod za pritožbo.
Tajnik g. Mohorič je v imenu ljubljanske zbornice opozoril, da predstavlja vršitev nadzora nad strokovnim delovanjem gospodarskih organizacij ob-
sežno novo nalogo za zbornico, ki je
zvezana z znatnimi stroški. Samo v Sloveniji štejemo 236 strokovnih organizacij po obrtnem redu, med temi 27 gremijev in 209 obrtnih zadrug ter 5 zvez, katerih delo bi morala v bodoče zbornica v strokovnem oziru nadzorovati. Referent ministrstva trgovine je izjavil, da ni mišljeno, da bi organizacije, ki obstojajo ra društveni podlagi, katerih imamo v Sloveniji 62 z 2 zvezama, spadale pod nadzorstvo zbornic. Pri razpravi o obsegu nadzorstva so vsi govorniki povdarjali, da je potrebno, da zakon točno in jasno obeleži, v čem naj bi obstojalo nadzorstvo in naj bi opredelil kompetenco zbornic od kompetence obrtnih oblasti 1. stopnje.
Državni nadzor nad zbornicami. — Odnošaji zbornic napram državnim in avtonomnim oblastvom.
Člen 4 načrta določa, da stoje zbornice pod neposrednim nadzorstvom ministra trgovine in industrije.^ Za izvrševanje nadzorstva in vzdrževanje neposrednega kontakta z zbornicami lahko imenuje minister za vsako zbornico svojega komisarja, katerega dolžnost je, da sporoča ministru svoja opažanja glede zborničnega delovanja. Komisar ima pravico prisostvovanja pri vseh zborničnih sejah in je njegova dolžnost, da ustavi izvršitev sklepov predsedstva, sekcij in plenuma, ki bi pomenili prekoračenje zakonitega delokroga zbornice. 0 tem mora takoj obvestiti ministra, kateremu pripada pravica končnoveljavne odločitve.
Institucija komisarja je po načrtu novega zakona fakultativna in je izrecno določeno že v zakonu, da ga more minister imenovati le v primerih, ki so v členu 37 zakona taksativno našteti. Institucija komisarja v tej obliki je prevzeta po srbijanskem zakonu o radnjah in je bila na anketi predmet obširne debate. Zastopniki posameznih zbornic so iznesli v tem oziru svoja mišljenja glede institucije komisarja, ki je bila v avstrijskih pokrajinah po zakonu iz leta 1868 predvidena kot trajna institucija. Določba glede odredb pregleda zborničnih knjig je bila z ozirom na to, da mora zbornica itak predlagati ministru v odobritev proračun in vsakoletni računski zaključek, umaknjena.
Za zbornično delovanje je važna do ločba čl. 5, da so vse državne in av tonomne oblasti, vse strokovne in stanovske organizacije na zborničnem področju, nadalje delavske zbornice, kakor tudi druge korporacije, ki imajo po zakonu zastopati gospodarske intsrese in končno vsa trgovska, industrijska, obrtna, denarna in prometna tor rudarska podjetja dolžna dati zbornici na njeno zahtevo potrebne informacije in podatke.
Vsi tajniki so se na anketi pritoževali, da 'oblasti teh določb v zadnjem času ne vpoštevaio ter so razni uradi zaporedoma odklanjali zahtevo zbornice, da ji dajo potrebne statistične podatke na razpolago. Tudi interesenti so bili glede dostavi anja podatkov, ki jih je zbornica od njih zahtevala, zelo površni in znaten del na zbornične dopise sploh ni odgovarjal. Da se v tem oziru doseže remedura, predvideva načrt, da ima zbornično predsedništvo pravico kaznovati tvrdke ki se ne odzovejo zborničnim na-rebam, disciplinarno z globo do 1000 dinarjev. Proti taki kazni imajo pravico pritožbe na ministra v roku 14 dni.
Glede poštnine določa zakon, da je oproščena od plačanja frankature samo korespondenca zbornic z državnimi in avtonomnimi oblastmi ter zbornic med seboj, a s strankami le v vo-. lilnih zadevah ter končno korespondenca zbornice s svojimi informatorji v zborničnem področju v raznih gospodarskih vprašanjih.
Tem povodom je zbornični tajnik g. I. Mohorič s številkami dokazal, da so razmere vsled poprejšnje prakse poštnega ministrstva pri oproščevanju korespondence od plačanja poštnine postale že nevzdržne. Danes so oprošče
ne. od poštnine pridobitne in gospodarske zadruge, najrazličnejša društva, ki nimajo sploh nikakega javno-in cbčekoristnega pomena, dočim mora zbornica plačevati težko breme poštnine. Vsled nejasnosti uredbe v ljubljanski zbornici je morala Zbornica za volitve plačati nad 200.000 Din poštnih pristojbin, dočim je za navad no korespondenco v preteklem letu plačala pri 14.984 ekspedicijah 14.562 Din poštnine. Poštnine oproščenih je bilo vsega skupaj v tem letu le 2433 pošiljk. Zato je predlagal, da se v bodočem zakonu zasigura zbornicam z czirom na njih občekoristni značaj popolno oproščcnje od plačanja poštnine za celokupno korespondenco.
Istotako je opozoril na potrebo do polnitve določbe glede taksne prostosti zborničnih vlog na razne oblasti, ker se dosedaj še vedno dogaja, da zahtevajo posamezne direkcije in ministrstva kolkovanje zborničnih vlog.
(Dalje prih.)
Mednarodna aviatična zveza je podelila za leto 1926 več velikih zlatih kolajn; beremo imena Palletier d’ Oisy, Cobham, Franco ild., za Italijo pa ne Pinedo, temveč Bernardi. To je oni Bernardi, ki je vozil pred kratkim v Ameriki s hidroplanom 3 km tako hitro, da bi dalo to na uro 428 kilometrov.
Italijanski aviatični načrti,
Znani aviatik de Pinedo dela v svoji vili ob jezeru Maggiore noč in dan nove načrte za svetovni polet, ko-jih udejstvitev pričakujejo za konec februarja. Pri geografskem delu načrta mu pomaga tudi sedaj njegov tovariš de Prete, izboren strokovnjak v aviatični geografiji. Noč porabita deloma za skupne teoretične pripravljalne študije; zgodaj zjutraj pa začne Pinedo s poskusnimi poleti z lastnim hidrovolantom. Izhodišče je hangar Santa Anna, v neposredni bližini tovarne hidroplanov v Šesto Calende. Poleti se vršijo na 30 km dolgi progi. Nato si ogleda Pinedo napredek v gradbi novega liidrovolanta, ki bo v bližnjih dneh že zgrajen; ves bo iz italijanskega materijala, zgrajen izključno le po italijanskih načrtih. Imel bo dva motorja po 500 K. S. Pinedo dela pri sestavi aeroplana tudi sam, kot mehanik. To bo menda največji doslej zgrajeni italijanski hidro-volant. Manjše hidroplane preskuša pilot Passaboa, ki je napravil ž njimi — obteženost in poleti nad 1000 m — že več svetovnih rekordov. Isti hidro-plani opravljajo tudi redno zračno zvezo med Brindisijem, Atenami in Carigradom, dalje zračno službo v Tripoli tani ji, in jih bodo porabili tudi za polet Brazilcev iz Genove v Rio de Janeiro. Poskusi Pinedo vi gredo za tem, da napravi veliki hidroplan kolikor mogoče lahek, zato da ga lažje obteži z večjo množino bencina. Posamezni podatki o nameravanem Pinedovem poletu sicer še niso znani, vendar beremo, da bo letel iz Italije čez Atlantski ccean v Južno Ameriko, odtod v Severno Ameriko, nato na Japonsko, skoz Azijo v Afriko in nazaj v Evropo.
Italijanski aviatik Eltore Caltaneo iz Pavie je izvršil dobro uspel polet z aparatom brez motorja, monopla-nom velike širine krila. 11 km in pol je preletel v 17 minutah. Novi aparat je zgradila tovarna Visco v Sommo Lombardo, graditelj je inž. Abbate.
Tvrdka Fiat je po zanesljivih poročilih napravila v zadnjem času tri nove motorje, A 20, A 21 in A 22 (A = apparecchio, aparat; apparecehio imenujejo Italijani aeroplan). Glavni njih znaki so: KS 410 do 455 oziroma 550 do 590 oziroma 900 do 980; obtok v minuti 2060 do 2400, 1900 do 2100, 1750 do 2000; obseg cilindrov; hi 18 696, 27.900, 54.500; specifična teza KS 0-739 kg, 0-757, 0-826.
Docent na aviatični visoki šeli v Rimu, Giovanni Crocco, je objavil novo zanimivo študijo v možnosti nad-aviatike v gornjih zračnih plasteh, na koji podlagi pride do zelo interesantnih zaključkov.
Dalje beremo, da završuje Nobile delo o pcletu čez severni tečaj, ki ga je izvršil skupaj z Amundsenom in Ellsworthom. Vse se vidi, da so se ti trije zares sporekli in da je ostal Nobile v tem boju sam. Tudi on hoče posnemati Pineda in leteti okoli sveta, samo da- so njegov' načrti — zrakoplov, ne aeroplan — veliko dražji in zato prav težko izvedljivi.
Sansko gospodarsko pismo.
Od 1. januarja naprej je danska krona zopet trdna. Zasidrana v zlatu, in pozdravljajo to dejstvo z velikim zadovoljstvom. Finančni in gospodarski krogi ne le Danske, temveč tudi Norveške in Švedske, ozna-čajo po vratek k slabili teti, po 12 letih in pol, kot lep zaključek težavnega in smotrenega gospodarskega obnovitvenega dela. Zmaja »poštene krone« — tako ji pravijo — bo za-mogla v veliki meri dvigniti mednarodni sloves Danske. Zlate zaloge, obstoječe iz starih danskih zlatih novcev, iz tujih novcev in iz novih zlatih palic v vrednosti po 28.000 kron, ležijo zaenkrat nedotaknjene v varnih shrambah Narodne banke. Samo znani »Politikenc si je za omenjeno sveto papirnatega denarja kupil eno tako palico in jo je izložil v oknu svojega uredništva, da jo je občinstvo ogledovalo.
S tem je nastalo aktualnih nekaj drugih vprašanj. Najprvo vprašanje izvoza zlata. Vprašujejo se, ali bi ne bilo dobro, da bi se del odvisnih zla-tih zalog izvozil in bi se produktivno naložil, namesto da bi brez obresti ležal v kleti. Ko je Holandska vpeljala zlato valuto, je zamenjala Nizozemska banka velik del zlata za devize in začela z aktivno devizno politiko. Danski finančni in gospodarski strokovnjaki so mnenja, naj bi Danska banka sledila zgledu Nizozemske banke.
Drugo zanimivo vprašanje je to, ali naj se obnovi skandinavska novčana zveza iz leta 1875. Zaenkrat se o tem
ne more govorili že iz razloga, ker norveška krona še ni dosegla zlate paritete. Ker bo pa norveška krona po mnenju vseh zlato pariteto dosegla v par mesecih, bo nastalo vprašanje zveze takrat akutno. Green, ravnatelj Danske banke, se je z vso odločnostjo izrekel za obnovitev zveze in je dejal, da bi se skandinavska novčna konferenca dala kmalu^ sklical. Mislili so na to, da bi po že doseženi zlati pariteti danske in švedske krone danski papirni denar sedaj lah ko krožil na Švedskem in švedski na Danskem. A tako daleč še niso. Tečaj danskega in švedskega papime-ga denarja v razmerju z bankovci drugih dežel z zlato valuto tudi po vpeljavi danske zlate valute še ni enak. Tako na primer so morali pred par dnevi plačati Danci za 1 funt 18 1J kron, Švedi.pa 18-16 kron. Če bi se obe banki — danska in švedska — domenili o neoviranem kroženju bankovcev, bi bil tečaj tujih deviz v razmerju do obeli kron tskoj ena.c. Vse govori za to, da bo kmalu prišlo do takšnega dogovora med obema bankama. Tako bi bila vsaj med dvema skandinavskima deželama vpostavlje-na faktična novčna skupnost.
Od »poštene krone« upajo na Danskem tudi dosego v ravnovesju gospodarskega življenja. Pač bo treba iti tukaj po zadnjem in zelo s trnjem posutem koščku deflacijske poti. Ravno sedaj, v lepih dneh zlate krone, dansko gospodarstvo posebno trpi. Domače cene se visoki vrednosti krone še niso prilagodile. Produkcijski stroški danske industrije so zlasti vsled nerazmerno visokih delavskih plač tako veliki da danska industrija z nizkimi cenami inozemstva ne more konkurirati. Položaj je tem težavnejši ker delavci o kakšnem znižan m plač nočejo nič slišati. Zato je začela brezposelnost rasti in je dosegla okro-lo število 100.000, kar je za danske razmere izredno veliko. To je slaba
DRŽAVNE DOBAVE IN UVOZNA CARINA.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela od ministrstva trgovine in industrije naslednjo okrožnico :
V zakonu o splošni carinski tarifi, ki je stopil v veljavo 20. junija 1925, so predvidene v svrho pospeševanja domačega gospodarstva za različne predmete gotove olajšave in prednosti. Te olajšave obstojajo v oprostitvi od uvozne carine za gotove predmete, ki se v naši državi ne izdelujejo in ki se uporabljajo za izdelovanje ali popravo predmetov v domačih industrijskih podjetjih. Teh olajšav so tudi deležni vsi uvozniki, ki so dobavitelji države, kakor tudi domači industrialci, ki so prevzeli državno dobavo. Ministrstva, kakor tudi druga državna oblastva, zavodi m ustanove, določijo v licitacijskih pogojih in drugih pogodbah, da je dobaviti blago franlio in ocarinjeno Beograd ali na drugem mestu. Nekateri dobavitelji pa izigravajo to določilo na ta način, da kalkulirajo v svojih ponudbah ceno vl;l j učno carino in da si pridobijo kasneje od generalne direkcije carin oprostitev carine. Na ta način trpi država dvakratno Skcdo. Prvič ker izgubi carino in potem, ker se licitantu, odnosno* dobavitelju izplača za dobavljeno blago vsoto, ki je za carinski iznos višja. Da se izogne taki neopravičeni obogatitvi in da se prihrani državi nepotrebne izdatke, je finančno ministrstvo zaprosilo trgovinsko ministrstvo, da izda vsem podrejenim organom, oblastveni in ustanovam itd. primerna navodila in da jim pojasni, da je imeti pri sestavljanju ofertov pred očmi dejstvo, da so gotovi predmeti oproščeni carine. Istočasno se je prosilo, da bi se strogo pazilo na to, da se naslovijo inozemske blagovne pošiljke dobaviteljev vedno neposredno na te in ne na naslov dotičnega državnega oblastva ali zavoda. Za primer, da je po pogodbi oddati blago na naslov ministrstva ali druge državne institucije, je predložiti prožni na generalno direkcijo carin za oprostitev carine overjen prepis, tako sklepa ministrskega sveta kakor tudi pogodbe. Na podlagi te prošnje in prilog bo generalna direkcija carin izdala svojo odločbo. V primerih, ko ni mogoče predložiti prepisa cele pogodbe, če gre za zaupno kupčijo, se naj priloži vsaj overovljen izvleček pogodbe, iz kojega je razvidno, na kakšen način je izvršiti dobavo, na kateri naslov bo poslana pošiljka in kdo ima plačati carino.
stran vpeljave zlate krone. Izenačenje se bo izvršilo le počasi, druge dr-I žave so nam zgled za to.
Trgovina.
Zastopnika za razpečavanje električni)! kladiv išče neka dunajska tvrdka. Interesentom je natančen naslov tvrd'>e kakor tudi predmetni katalog na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt ;n industrijo v Ljubljani.
Trgovina z vinom v splitski oblasti se je tekom meseca decembra p. I. po poročilu splitskega velikega župana, razvijala slabo. Prodale so se manjše količine na otokih Vis, Hvar in Brač. Cene varirajo po krajih in vrstah vina od 3j do 38 dinarjev za belo, ud 30 do 35 za opolo, a 27.50 do 38 Din po stopnji za
črno vino.
lta'ransko~rumunska trgovinsko pogajanja. V Rim je dospela 25. t. m. ru-munska delegacija za pogajanja z Italijo v svrho sklenitve trgovinske pogodbe. Njen načelnik je državni podtajnik Manoilescu, vodja italijanske delegacije je pa poslanec Suvich. £e prvi dan popoldne sta se sestala načelnika obeh delegacij in se pogovorila o po-četku in programu razprav.
Industrija.
Za tvornice pohištva in mizarska podjetja v Sloveniji. Uradni list z dne 25. t. m. prinaša razglas inšpekciie dela v Ljubljani in Mariboru, v katerem pravi, da je za politiranje lesnih predmetov uporabljati špirit, denaturiran s terpen-tinskim oljem in šelakom, ter da |e naj-strožje prepovedano uporabljati špirit, sestavljen iz metilnega alkohola in lesnega olja, ker v alkoholu varira odstotek acetona, ki je škodljiv za oči m dihala zaposlenega delavstva. Kdor hoce uporabljati špirit v industrijske svrhe, mora izposlovati dovolilo od pristojnega finančnega ravnateljstva.
Kartel surovega jekla. Vstop Anglije bo preiskovala posebna komisija in bo skušala dobiti izhod med angleško zahtevo 9.5 milj. ton in ponudbo kartela v višini 8.5 milj ton. O Poljakih in Švedih se sedaj nič ne govori, eventualni pristop se ne bo izvršil pred marcem; kajti najprvo morajo določiti novo kvoto za drugo letošnje četrtletje. Splošno mislijo, da bo ista kot v prve™ četrtletju, 27.2 milj. ton. Dalje se vršijo sed :j razgovori o dopolnitvi kontinentalnega kartela surovega	po S1"
roko začrtanem sistemu pogodb o posameznih dobavah na temelju medsebojne vzajemnosti. Zlasti nameravajo zamenjavati prav drage produkte, kot koks za plavže itd. Vsi pogovori so pa še v prvih početkih. — Diference med poljsko in srednjeevropsko železno industrijo obstojijo zlasti v odporu zadnje-skupine, da bi dovolila Poljakom večji prodajni konlingent v Italiji in na Balkanu. Za severne trge pa ne bo šlo težko. Zanimivo je, da smatrajo Francozi pristop italijanskih obratov k jeklenemu kartelu za potreben.
Mednarodni kartel umetno svile. »Dai-ly Express« pripoveduje, da se je sklenila »delovna skupnost« (torej kartel ali sindikat) med velobritansko .tvrdko umetne svile Courtaulds, med najvažnejšo italijansko družbo za izdelovanje umetne svile Snia Vif,osa 'n med nemškimi »Vereinigte Glanzstoffabriken«. Dogovor bo stopil takoj v veljavo. Tvrdka Courtaulds je merodajna tudi v Ameriki, lani je neka francoska družba z njo skupaj ustanovila tovarno umetne svile v Calais; iz tega sledi, da bo novi koncern kontroliral skoraj vso produkcijo umetne 'svile> v Angliji, Ameriki, Franciji, Italiji in Nemčiji. Delniška glavnica nove družbe znaša 20 milijonov funtov, in sicer 12 milijonov navadnih delnic po 1 funt in 8 milijonov prednostnih delnic po 1 funt. Sedanja tržna cena delniške glavnice znaša 66 milijonov funtov.
Vprašanje kvot v jeklenem kartelu. Sredi februarja bodo sprejeli Avstrijo, Ogrsko in Češkoslovaško v mednarodni
jekleni kartel. »Frankfurter Zeitung« poroča, da jc. rešena tudi že formalna plat pristopa in da so pogodbe podpisane. Pogajanja s Poljaki se pred marcem najbrž ne bodo pričela. V marcu bodo določili tudi kvote za drugo četrletje. Prevladuje mnenje, da bo treba produkcijsko številko še bolj omejiti.
Denarstvo.
Izredni občni zbor Trgovske banke. Trgovska banka d. d. v Ljubljani bo imela dne 11. februarja 1927 ob 15. uri
v bančnih prostorih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 4 izredni občni zbor. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi: sklepanje o razdružitvi, sočasno sklepanje o združitvi Trgovske banke d. d. v Ljubljani z 'Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani in odobritev dotične pogodbe.
Anglija posoja Italiji. Angleški minister Churchill je bil v Italiji in je imel razgovore z Mussolinijem in finančnim italijanskim ministrom Volpijcm. Zaključek je bil ta, da je Anglija privolila v posojilo 50 milijonov dolarjev, ki jih bo dobila Italija na Angleškem. Kot proti-usluao je baje Anglija zahtevala, da se odreče Italija agresivnosti v svoji balkanski propagandi in v balkanski politiki.
Krupp. Bančni konsorcij pod vodstvom Dresdner Banke in Darmstadter Banke je prevzel šestodstotno posojilo tvrdke Krupp v znesku 60 milijonov «>ark, ki jih bodo vknjižili na vso imo-vmo tvrdke. 15 milijonov bodo podpi-
i.	Holandci, 45 milijonov pa Nemci sami. denarjem bodo pokrili tudi vso ostale obvezno,sti,	in bo ostala samo
še ta.
Pr°met.
Sevilla - Buenos Aires. - časopis »Flight« (izg. flajt = polet) poroča da ie španska vlada dovolila pogodbo za Jo zračno črto, ki jo bo vpeljala »Colon ^-ompania Transaerea«. Upaio, da bo. ° začeli že letos voziti. Zrakoplovov ^ Hv začetku ne bodo na Španskem H v!*1* temveč jih bodo vzeli v najem.
,	dobila	že dve ponudbi, eno
nlrži nmrT en° ?d an9Ieške strani. An-'lo ladjo, ki bo imela vsebino
141.000 kub. metrov, torej še enkrat več kot LZR III. in to ponujajo Spancem v najem.
Velika radioposfa;a pri Parizu. Francoska uprava bo razpravljala s francoskim radijskim sindikatom o uveljavljenju pred Iremi leti izdane odredbe o radiopromeiu. S tem se bo uresničil tudi načrt napeljave velikega radiood-dajalca v Franciji. Stroške bi krila industrija in krogi, ki so na radiu intere-sirani, pozneje seveda tudi redni dohodki postaje sami. Oddajalec bo imel 60 KW in bo zgrajen nedaleč od Pariza. Prvotni načrt, da bi porabili za ta namen Fiffelov stolp v Parizu, so opustili, ker bi potem nobena druga naprava v Parizu ne mogla več delovali. Z zgradbo nove postaje bodo začeli v bližnjih mesecih.
Rekordno ameriško avtomobilno le~ lo. National Aulomobile Chamber of Commerce jc izdela že statistiko za leto 1926; govori o totalni produkciji
3.950.000 avtomobilov in 530.000 lorijev. Od avtomobilov je 74% zaprtih. To se sploh v zadnjih letih opaža, da čimdalje bolj naročajo zaprte vozove. Vrednost produkcije cenijo na 3057 milijonov dolarjev. Avtcmobilnega davka so plačali lani v U. S. A. 735 milijonov dolarjev. Vsega skupaj je vpisanih v U .S. A.
22.330.000 avtomobilov; to je pa 81% vseh avtomobilov na svetu. Ameriška udeležba se giblje zmeraj med 80 in 85 odstotki, mora pa v zadnjih letih zelo hiteti, da se vzdrži na svoji relativni višini, kajti Francozi, Nemci, Angleži ifd. so začeli s prav veliko produkcijo. Od avtomobilov, ki so jih lani v U. S. A. prodali, so prodali 66% na plačilne obroke.
RAZNO.
Hfalmar Schacht — petdesetletnik. Bolj kot v Nemčiji vedo ceniti Schacht-ovo ime v inozemstvu, v Schachtu vidijo velik aktivum za Nemčijo. Leta 1923 je bil imenovan za komisarja državne vrednote. Marka je bila tedaj padla na ničlo, milijarde in bilijoni niso pomenili nič, mesta so si pomagala z zasilnim denarjem, rensko okrožje si je hotelo ustvariti lastno denarno enoto. Tedaj je posegel dr. Schacht vmes in je z rentno marko napravil zmedi konec. Po smrli Havensleina je kljub intrigam nenaklonjenih mu krogov postal predsednik Nemške državne banke in je v par mesecih dokazal, da je prišel pravi mož na pravo mesto. Z neupogljivo voljo, koje potrebo so gospodarski krogi šele pozneje uvideli, se je uprl vsem tendencam, ki so hotele po stranskih polih in zlasti s kreditno politiko, uvesti novo inflacijo. Piečrtal je inflacijske metode in je prisilil industrijo in trgovino, da sta se povrnili k Irdi, a zdravi mirovni kalkulaciji. Ko je bila valuta stabilizirana, jo je bilo treba v inozemstvu uveljaviti; to je bilo mogoče le s povrnitvijo k zlatemu denarju, .in tudi ta povrnitev je Schachtova zasluga. V zadnjih dveh letih je usmeril valulno, kreditno in obrestno politiko tako, da Nemčija v tem oziru ni več daleč za predvojnim stanjem. V zadrifih mesecih se bori za enotno upravo javnega denarja in dokazuje s tem, da svoje naloge v reformaciji in reorganizaciji nemškega kreditstva ne smatra še za končane. Dosti moči in energije za to delo ima še. Čestitk k petdesetletnici ie dobil več kot najslavnejše osebe sedanjih dni, in jih je tudi res zaslužil.
Velesejem v Parizu. V Parizu se vrši mednarodni velesejem letos od 14. do 29. maja.
Adresar področja trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu je izdal informativni oddelek zbornice. Adresar vsebuje po strokah porazdeljene naslove industrijskih in trgovskih podjetij, izvoznih tvrdk, obrtniških podjetij, denarnih zavodov i. d. v področju zagrebške zbornice. Adresar stane 100 Din in se naroča samo pri zbornici v Zagrebu.
Vojaška kontrola nad Nemčijo se uldne. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija v Berlinu je svoje praktično delo dokončala s sklenitvijo določb o izgotavijanju in izvozu vojnega materi-iala. Ta komisija se dne 31. januarja odpokliče iz Berlina v smislu ženevskih dogovorov. O vojaških stvareh se bo
v bodoče veleposlaniška konferenca direktno pogajala z nemško vlado.
Izmen;ava ratifikacijskih listin o tiranski pogodbi. Dne 24. I. m. se je sestal albanski poslanik v Rimu v palači Ghigi z ministrskim predsednikom Mussolinijem v svrho izmenjave ratifikacijskih listin tiranske pogodbe. Kratka in pri-prosta ceremonija je dala povod novi manifestaciji »velikega« prijateljstva med predslavilclji obeh držav.
Brivska obrt na Angleškem. Na Angleškem se pritožujejo moški, da delajo v mnogih mestih brivci na to, da posvete svojo umetnost edino le ženskim gostom. V mnogih brivnicah vise naznanila, kjer je povedano, da se strižejo lasje edino le ženskam. Ako pride v brivnico moški, se kar ustraši, ko vidi samo žensko osobje, ki ga z obžalovanjem spremlja do vrat.
Novi gospodarski zakoni. V torek je bil sprejet v avdijenci minister za trgovino in industrijo g. dr. Krajač. Pri tej priliki so bili podpisani ukazi, s katerimi se pooblašča minister za trgovino in industrijo, da predloži narodni skupščini naslednje zakonske načrte: 1. Zakon o izdajanju industrijskih obveznic,
2.	Zakon o borzah, 3. Zakon o kontroli izvoza poljedelskih proizvodov, 4. Zakon o kontroli čistoče proizvodov iz dragih kovin, 5. Zakon o merah, njih vporabi in kontroli v javnem prometu, 6. Zakon o upravi za mere in dragocene kovine.
Tujci na Kitajskem. Za Kitajsko se danes vse zanima, v prvi vrsti seveda tudi trgovina; saj je to največji odje-malni trg na svetu. Zato bo morda prav, če zapišemo po »China Year Book« (Vear izg. jir = Jahr, book izg. buk = Buch) število inozemskih tvrdk in inozemcev na Kitajskem. Številke so od leta 1924, sešteti so samo oni ino-zemci, ki so v zvezi z naštetimi tvrdkami.
Država	Tvrdke	Osebe
Belgija	26	573
Anglija	726	14.701
Chile	2	24
Danska	39	628
Nemčija	253	2.733
Francija	255	2.715
Holandska	38	448
Italija	49	681
Japonska	4278	198.206
Mehika	1	8
Norveška	19	575
Avstrija	6	100
Portugalska	131	3.657
Rusija	934	85.766
Švedska	12	225
Švica	29	429
španska	14	314
Češkoslovaška	4	140
U. S. A.	470	8.817
Skupaj	7.286	320.740
Ali nima Jugoslavija nobene tvrdke na
Kitajskem? Angleški »Vear Book-i« so navadno prav zelo vestno sestavljeni in natančni. V številkah vidimo gospodarski boj za Kitajsko.
Kariera starih klobukov. Kakor znano, je vsemogočni Kemal paša Turkom ukazal, da se odrečejo fesu, ni pa znano, kako je mož rešil vprašanje nadomestila za to 'priljubljeno narodno pokrivalo. Vneti organizator je namreč pozabil, da doma ni zadosti klobukov; splob pa tudi fes ni ravno turškega izvora, uvažal se je iz Strahonic na Češkem; ampak izginiti je moral ta starodavni zunanji znak vsakega Turka. Nenavadno naglo je izvedel za brezobzirno oster ukaz podjeten Italijan teir bistroumno preskrbel za njegovo izvršilno možnost. Naš »podjetnik« je bival v tem času na Dunaju kot tih in spreten opazovalec zgodovinskih dogodkov, v kolikor bi se dali trgovsko izrabiti. Ta-le »svedok« je že v času preobrata spretno izrabil svoje talente ter pri raznih »akcijah« prav čedno »zaslužil«; pravijo celo, da je imel prste vmes, ko so romale dragocenosti cesarskega Dunaja preko morja, skratka: Italijan iz hotela »Bri-stok se je prilično izkazal za izbornega iu iznajdljivega opazovalca posameznih zgodovinskih prilik. Seveda mu šine tudi z ukazom turškega' mogočneža pametna ideja v glavo. »Turki brez fesa!« — Še isti dan si agilen organizator preskrbi prostor za spalni voz, Dunaj—Milan, prihodnji dan zvečer se Italijan oglasi pri Borsalino, klobučarskem magnatu Ita-
lije. »Imate kaj starih klobukov — namreč starih izranžiranih modelov?« — Bor-salinijev ravnatelj se spomni na neko v kleteh nakupičeno zalogo že davno 17. prometa izločenih klobukov. — Ogromne količine teh pokrival v neštetih oblikah, velikostih in kakovostih so tu nagroma-dene. Za kakšne klobuke da se zanima odličen rojak? Pa kaj! vse mu je prav, samo več ko bi se jih dobilo, boljše je; poldrugi milijon klobukov rabi. Poldrugi milijon! Pa brez izbere! Take kupčije svetovnoznana tvrdka še ni imela. Baran-tija se je začela: Mož je pokupil'vse; takozvane »melone« vsake fasone in barve, trde, mehke klobuke; predvsem pa je posegel po starih širokokrajnih kala-brezerjih, ki so v teh kleteh sanjali o junaških dneh davne preteklosti; ravno ti so mu prišli prav, dobil jih je, kajpada, posebno poceni, 30—40 centesimov .za komad. Pobral je tudi partijo svilenih cilindrov; itd. Ko je bilo vse lepo pospravljeno v zaboje, je blago nastopilo potovanje preko morja v Malo Azijo. Po dovršenem poslu se je naš junak zopet vrnil na Dunaj ter nadaljuje svoje človekoljubno delovanje iz hotela »Bristol«, posluživši se nenavadne bistoumnosti pri presoji zgodovinskih dogodkov kot trgovske prilike. Tu pa tam sicer pripoveduje, kako čudno j£ bilo gledati modernizirane Turke v vročem podnebju Male Azije se šetati z obširnimi kalabrezarji, ali nenavadnimi »melonami« in svilenimi klaki, sicer pa o ozadju te čudne mode previdno molči. — (K. Tiefengruber.)
Drobne vesti. V Ameriki govorijo o fuzijskih pogajanjih štirih ameriških vo-dilnih^tovarn svile s 50 milijoni dolarjev delniške glavnice pod vodstvom bančne tvrdke Morgan and Co. — Svoj čas smo poročali o odredbi poljskega finančnega minstra ki je določala kot najmanjšo delniško glavnico 1 milijon zlatov. Na temelju te odredbe so likvidirali doslej 43 manjših bank, pa bodo sledile še druge. — Nemške plovbne družbe, ki vzdržujejo promet z Atiiko, so ngročile zopet gradbo novih ladij. — V Ameriki se pogajajo sedaj za sledeča posojila: 20 milijonov dolarjev japonsko mesto Tokio, 10 milijonov po 7% italijanska družba Adamello, 5 milijonov pa družba Montecatini. — Zopet je prišlo veliko število akcij dunajske Kreditanstalt v angleške roke. Nakupila jih je Prudential Assurance Co. (as-surance izg. esurens = zavarovanje), in sicer za cel milijon funtov. Ta zavarovalna družba je največja na Angleškem in ima glasom zadnje bilance investiranega v raznih delnicah in obligacijah kapitala za 180 milijonov funtov! Družba bo zastopana odslej tudi v upravnem svetu kreditnega zavoda, in ko bo izpeljal zavod nameravano zvišanje kapitala, bo sodelovala tudi Prudential A. Co. — Moreau, predsednik Francoske banke, je pisal predsedniku naše Narodne banke, da je Francoska banka pripravljena za sodelovanje z Narodno banko. —'Italijanska vlada priobča številke izvoza in uvoza za lansko leto, iz kojih je razvidno, da je bil uvoz za 7157 milijonov lir večji kot izvoz, ki je znašal 18.607 milijonov lir. Pasivnost leta 1925 je znašala 7927 milijonov lir, je bila lani skoraj za 800 milijonov manjša. — Ogromni avtomobil, ki ga je zgradil major Segrave za dosego novega rekorda 350 km, bo imel dva motorja po 500 KS, torej 1000 konjskih sil.
Prekop in most ob Volgi. Sovjetska vlada bo izpeljala sedaj dva že dolgo obravnavana načrla. Volga leče v Kaspijsko jezero in ne pride za izhodišče notranjega ruskega prometa nič v poštev, razen preko prekopov na severu. Med njo in reko Don je gorski hrbet, zračna črta od Volge do Dona znaša 74 km. Že dolgo časa so obravnavali načrt gradbe zatvorniškega prekopa preko tega hrbta. Sedaj beremo, da bodo v pomladi ta prekop zares začeli graditi, in sicer v smeri od Dona proti Volgi. Hkrati bodo Don poglobili, najprvo do treh metrov, slednjič do 9 metrov. Tako bo šlo rusko blago od Volge do Dona in dalje v Azovsko in črno morje. — Drugi načrl je zgradba novega mosta čez Volgo, okoli 25 km od Saratova; načrt je napravil profesor Florov. če bodo most zgradili, bo most med najdaljšimi na svetu, 2624 metrov. Stroški so pferačunjeni na 18,875.000 rubljev.,
\	.. . "Mler" \
\	awM.We \
V’{ \ S&rtV* Vktoi lunAt&ni\ mhn
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljaj.ljae.	Telelon	Bet	40,	157,	548,	805,	800
t	1	Peterson Intenjational Banking Code
Gospodarske vesti. Ogrska industrija za izdelovanje vagonov je že toliko napredovala, da bo dobavil ogrski kartel vagone Rumuniji. Govorijo o šlirih milijonih dolarjev. — Portugalci hočejo svojo enoto escudo stabilizirati na sedanji višini. — Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško se bodo pričela v februarju in se bodo vršila menjaje se v Pragi in v Beogradu. Vo-ščilni seznam bo izmenjpn v bližnjih dneh. — Rumuni bodo najeli v Berlinu posojilo za 200 milijonov mark. — Na koncu marca bo izplačala Centralna banka na Dunaju zadnji del odpravnine v višini 2,300.000 šilingov. - Na teden napravijo na Dunaju okoli 400.000 tolarjev Marije Terezije; ta denar je v centralni Afriki tako udomačen, da ga tiftti angleški denar ne more izpodriniti. — Položaj avstrijske tekstilne industrije se je v januarju nekoliko zboljšal. Neprijetno se javlja češka konkurenca. — Italijanski proračun za leto
1926	se je zaključil s prebitkm 188 milijonov lir. — Ogrski pisatelj Baum-gartner je zapustil vse svoje premoženje v znesku 1,200.000 pengo v kulturne svrhe, v prvi vrsti pisateljem in žurna-listom, če ne pripadajo kakšni moderni struji. — Na berlinskem denarnem trgu je ponudba denarja izredno velika. Za kratkoročen denar sploh ni uporabe; dnevni denar so dajali po 3 do 5%, prvorstnim tvrdkam tudi pod 3%. — Švicarske zvezne železnice so zaključite lansko leto sicer s prebitkom v znesku 121.4 milj. frankov; a za obresti, amortizacijo in razne fonde s» dali 132.7 milj. frankov, tako da ostane vendarle še primanjkljaj nad 11 milijonov frankov. — švicarske gorske železnice so zaključile lansko leto s prebitkom; Jungfrauska s 730.000 franko, Bernin-ska 450.000, Retijska 5,380.000. - Argentinci bodo tekom treh let zgradili posebno avtomobilno cesto, ki bo vodila daleč noter v deželo. Uporabili bodo tozadevne italijanske skušnje. — Od 4. do 13. marca se vrši v Ženevi avtomobilna razstava. — Poljaki so eksportirali lani 222.500 Ion rži, 53.000 ton pšenice, 138.000 ton ječmena in 63
tisoč ton ovsa. Vidimo, da je Poljska že visoko na severu in da stopa tam pšenica v ozadje. — Češka »Gospodarska Politika« priobčuje dopis iz finančnih krogov, ki priporoča po nemškem zgledu organizacijo trga za dnevni denar. Dopis pravi, da bi imela Na- j rodna banka lahko tako vlogo kot jo , ima na Nemškem Državna banka, ki ima na ta način nad trgom nekakšno kontrolo in je indirektno dosegla znižanje obrestne mere. — »Oest. Volks-wiri« našteva polno vzrokov, ki govorijo za še nadaljno znižanje obrestne mere v Avstriji. — Zopet bodo šli štirje j ravnatelji nemškega barvilnega kartela v Ameriko. Kot vzrok navajajo infor- ; macijo o tamošnjih napravah, a vsi ve- j do, da gre za nadaljevanje že započe- j tih dogovorov med Standard Oil Co. ’ in 1. G. Farben (Interessengemeinschafi der Farbenindustriel. — Ogrska plo\b-na družba se je lani reorganizirala, je znižala upravne stroške, je dobila od države podporo in je po vsem tem svoj položaj tako zboljšala, da misli letos zopet enkrat na izplačilo dividende. — Češke tovarne emajla delajo sedaj s 70 odstotno kapaciteto; delovni čas je normalen, a odpustili so nekaj delavcev. Nameravani evropski kartel se ni ustanovil. Za nazadovanje eksporta prideta dva vzroka v poštev: prvič se z onimi državami, ki so bile prej dober prodajni trg češkega emajla, niso sklenile doslej še nobene trgovske pogodbe, drugič ovirajo ekspori nemiri na Daljnem vzhodu, zlasti na Kitajskem.
Po svetu. V ogrskih železniških tovarnah bodo sedaj vse nad 55 let stare delavce, ki so jih poslali v pokoj, zdravniško preiskali in jih po možnosti zopet nastavili. S Jem hočejo obratovanje nekoliko razbremeniti. Upokojeni delavci te nove uredbe niso nič kaj veseli. — Poljske tovarne železa so se spojile v sindikat. Gb tej priliki so raz-molrivali tudi vprašanje vsiopa Poljske v mednarodni kartel surovega jekla in pa vprašanje eksporta železa v balkanske dežele. V združitvi vidijo Poljaki ojačenje poljske železne industrije, ki bo mogla pri mednarodnih pogajanjih
sedaj bolj krepko nastopiti. — Lou-cheur se je v pogovoru zelo povoijno izrazil o bodočnosn evropskega jeklenega kartela. Prav gotovo bo Kariel v apmu obnovljen, v kratkem bouo prišli še drugi zraven. Zmeraj sem bii za skupno dero Nemcev, i raucozov m ah-giezev, zalo da napravimo enoino tron-io prou Ameriki. — zunanja trgovina Amerike v decembru kaze nazauova-nje, lako iiupium novembru 19ko kakor napram decembru 1925. izvoz biaga je znašal v decembru 40/ milijonov dolarjev, v novembru 481 milijonov, v lanskem decembru 408 milijonov. Odnosne šievuke linporia so bue: 3ot milijonov doiarjev, 3/O^m 3y4 milijonov, burna na sebi je trgovina še zmeraj visoko ukiiv-na. — i\ijub pričakovanju Angieska banka tudi na zadnji svoji seji m snie-nna znižanja ouresiue mere. bevedu pa nočejo uiihnni giusovi, ua se bo lo kmaiu zgodno. — inu uuimju je denar zmeraj bolj poceni in so ga pred pur anevi na zasebnem irgu ponujan po 5J/s%. — Porocan smo, da je oangue ue i ranče 23. dec. ibzo znizam obresi-no mero od /A na 6y», m smo pnucjau mdi ves razvoj obrestne mere ou predvojne dobe do seuaj. beuaj razmoinvajo možnost nadaljnjega zmzanja obrestne mere. — francoski ministrski predsednik m finančni minister Pomcu-re m bcnvveizer ivreuitansiait v Zuricnu sla skienua pogoauo gicae prevzeija drugega mednarodnega posojna za francosko državno uanko v znesku 130 milijonov sviearskin naukov, ob-resma mera je //«, emisijski tečaj 94 22 %, odpiačnna doba 25 let. — Poročna o liaiijanskem tasisiovskem po-sojnu popravljajo v tonko, da ne znaša tri milijarde m pol, lenivec dve ltu-lijaidt in poi an pa iuui samo dve milijardi. — Jugosiovensna Narodna ban-ku izkazuje za leio 1926 26 milijonov dinarjev cisiega dobička, brulo-dobic-ku pa 111 mmjonov. — Pisali smo o zvišanju delniške glavnice britansko-ogrske banke, s čimer je prišla ta banka na tretje mesio med budimpešlan-skimi bankami. Sedaj beremo, da bodo v bodočih mesecih sledile njenemu
zgledu tudi druge budimpeštanske banke ter da bodo glavnico izdatno zvišale. — Ogrski industrijci se zelo trudijo, da bi dobili naročila iz Rusije. — Ogrski delniški indeks je znašal po ugotovitvi Statističnega urada 1. jan.
1927	15.6% v mirovnem času investiranega kapitala. Eno leto prej, 1. januarja 1926, je znašal 13.4% investiranega kapitala, se je torej tekom lanskega leta izdatno dvignil.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. januarja i. 1. ponudbe za dobavo 15.000 livarskega peska za sivo litino; do 1. februarja t. 1. za dobavo 340 raznih lopat ter za dobavo 430 kg raznega okroglega in kvadratnega železa; do 4. februarja 1.1. za dobavo 260 kg raznih azbestnih vrvic in vlaken; do 8. februarja za dobavo 10 ton' bukovega oglja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija drž. rudnika v Kakanju sprejema do 28. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg bukovega . oglja. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 16 kom. vrvnih kolut. — Vršile se bodo naslednje ofertolne licitacije: Dne 10. februraja t. 1. pri iniendanturi Vrbnske divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave 150.000 kg ovsa. Dne 22. februarja t. L pri direkciji drž. žel. v Ljubljani glede dobave 7,000.000 izvodov kartonskih vojnih kart. Dne 25. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 30. kom. plinskih retort; pri direkciji drž. žel. v Ljubljani pa glede dobave raznega elektro-materijala (žice, kablovi končniki, sve-tiljke itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na Vpogled. — Pri generalni direkciji poreza v Beogradu se bo vršila dne 3. februarja t. 1. (in ne 28. januarja t. 1. kakor je bilo prvotno določeno in objavljeno) oferlalna licitacija glede dobave 7600 kom. letnih bluz in 7600 parov čevljev za fin. kontrolo,
Veletrgovina
koBoniiatne in
Špecerijske roSse
Ivan Jelačin
UubUana
Zaloga sveže pražena kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna In solidna postreSba I
Zahtevajte cenik!
Najboljši šivalni stroj In kolo
Je edino le
s e	  C
IM «
in dom, obrt In Industrlfo
v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk f vozonju b ozpUton.
VeZletna garancija
Dtlamlci It popravila.
Mika etnt, tudi nt obroki.
losip Peteline
■j Ljubljana w
,llM Prtioriovtgo opomulko.
Veletrgovina
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
rasnovrstno Žganje,
moko in deželne pri« delke. • Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pralarna za kavo in mlin za diSave z električnim obratom. Ceniki na razpolago I
ivan " ax in sin - Ljubljana
Gosposvetska e. 2	ŠivallU	stroji
Izborna konstrukcij« in elegantna izvr.siiev iz lostne tovorne. 15-luiim gtn mulju. Vezenj« se poučuj« pri nukupu brezpl ti no.
Pisalip stroji ,Adler*
kolesa i/. prvih lovurn ,,JL>iIrKo p”, MWoft«nr«cIM (orožno kolo). — Pletilni slroi' v«dno v zalogi. — Posamezni celi koles in iivomih strojev. — L/uje se luui nu obroke. Ceniki franku in
rnutonj.	v
TRlKO>PERiLO
mm molki, C«ne In olrok«, volna i ritnik b.rvik, rokavice. >000vic. dokolenlce. nahrbtniki 1. iol«fJ« k love«, dežniki, klotl, kloni, t.pnl robci, p »lic«, rilce, noii, ik-rj«. potreblClne kn Šivilje, krojača. Čevljarje, brivca •dlno lc pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
t Uku Prc«wnovtga »po-1	mvnlka.
t ikMH* orni
offik hi uekl
Naročajte in širite.povsod
TRGOVSKI — LIST! —
8« priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in ur&dnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 652
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO - INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice L t. d.
TELEFON ŠT. 662
Urej* dr. IVAH J>LESS. - Za TrgU^indu.trij^o d. d. >MKRKUR> kot ndsjateia« tu u-Zarja: A.SEVKK, Ljubijmu.