90. HevHRlL g Ljumjimi, v tetrteh ZO. aprila 19ZL u. iefo _______ - ——^—— Uha|a mk da* «+poUat, livirail Btdtll« fta prasalfc*. tasoraM s do 9 petit vrsta 1 D, od 10—15 petit vrst £ 1 D 50 p, večjl inserati petit vrsta 2 D; notlee, poslano. Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — ln&eratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpravnUtvo „tlo*. Naroda1' ta „Naroda* tiskara«" KaaMva aUaa at 3, pritlieao. — Talafon ŠU 304. UrtinUtvo „Ilov. Hartda* Kaaflova allca ftt S, I. aadatroafa TaUfon stav. 34. »opis* spr«fwna la podpisaao fta sađostao traiiotine. ajaj>- RohopUov te ne vrata, fjl laT Posameziie Stevilke: "•■ v Jugoslaviji navadna dni 75 par, nedelle 1 O v Inozemstvu navađne dnl t O, nedetfe 1-25 O Poitnina pBaSana v gotovini. nSloTaaakl Harod* valja v Mabllaal in po pcftti: V Jagoslavftfl: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno ....•»,, 60"—• 3 tnesečno, . , . • » v 30*— 1.......10-— V iaoteaMrtvui cefoletno .••... O 215 — polletno . i '% • • • • tOfr— 3 me#effno i • « « • > ^* ' 1 . .,...•• *»'— Pri morebftntm povfssnfM se tms dilis.i naroenim cnpfamr.. Novi naročniki naj poMjcio v ?rv\č nsročnino vedno PP©" P° n^B*rkl, Na «amo pismena narobili brer. posla tvc denarja se ne nflremn orirstL Jugoslavija, hrvatsko vprašanie in Slovenija. V ospredju političnih razprav je danes v srbskih listih hrvatsko vrrra-šanje. Z njim se bavijo listi vseh strank in struj. Zlasti obširno se pe-pečajo s tem vprašanjem listi, ki stoje blizu radikalcerru na čelu jim »Samouprava«, oficiiaino glasilo radikalne stranke. Iz tesra se da sklepati, da smatrajo radikalci rešitev hr-vatskega problema za eno izmed najbolj perečih vprašanj naše državne politike. Iz razprav in diskusij po-edinih listov je razvidno, da radikalci ne zavzemajo več glede hrvatske-#a vprašanja povsem odklonilneffa stališča, marveč da so ćelo pripravljeni za dalekosežne koncesije, samo da s tem omoKočijo državno konsolidacijo. Tuđi na demokratski strani ni več opažati prvotne intransigentno-sti slede hrvatskesa problema. V tem ozini pripisujejo v političnih krosrih velik pomen potovanju pred-sednika demokratske stranke Ljube Davidovića v Zagreb. V dobro poučenih krosih srovere, da se namera-va Liuba Davidović ob priliki svojega poseta v Zagrebu ne samo informirati o razmerah in položaju na Hr-vatskem. marveč da hoče stopiti v 3tik tuđi z raznimi u^Iednimi hrvat-skimi politiki. Zatriije se ćelo, da po-seti tuđi Stjepana Radića, da poizve ca najmerodajnejšem mestu, kakšne cilje zasleduje hrvatski blok in kako si zamišlja rešitev hrvatske« vpra-šanja. Tuđi med Hrvati je v zadnjem času opažati nov pokret, ki meri na to, da se v državnem interesu spravi $ sveta nesreeni hrvat.-srb. spor Kakor nekateri listi namifcujejo, je v hr-vatskem bloku sam em že moćna struja, ki ni zadovoljna z intransi-erertrmstjo nje^ovesra vodstva. Vse to bi kazalo na to. da se pripravlja v naši notranii politiki velevažen rre-okret, ki bo ob koncu koncev vendarle pripomos:el vsai k delni sanaciji in konsolidaciji sedanjih desolat-nih razmer. V vseh političnih strankah je opažati, da se polaeoma otresajo Škodljive oskosrčnosti in da so jele vendarle že razmišljati o vprašanjih. ki se tičejo državne eksistence, z najtrezneišo prevdarnostjo. V tem ozini je instruktiven uvodnik, ki ga je priobčila v veliko-nočni izdaji izpod peresa M. S. Lap-čevića »Samouprava«. Radikalno glasilo, ki je dosiej poznalo samo kraljevino biiS, govori v tem članku do-sieano o Jugoslaviji in izvaja: »Ali računa Hrvatska z moznimi goipo-dar.-nnancijskimi posledicami« ki bi nastale v Jugoslaviji v slučaju, ako bi hrvatska izstopiia iz novu kreirane kompozicije SilS? Predvsem za njo samo, potem pa za ostalo Jugo-slavijo? Z odcepijenjem Hrvatske bi bila izolirana tuđi Siovenjia od preosta-lega aela Jugoslavije, ako tuđi ne s svojim pristankom, prav gotovo pa zbog svojega zemljepisiiega položaja. Za slovensko industrijo bi bilo to ia-talno. Predpostavljeno popolno neodvisno Hrvatsko. Sloveniji kot indu-strijskemu centru Jugoslavije so potrebne surovine. Po prvi hipotezi bi se morala Slovenija vspričo neJo-stajanja materijala za tvorniško proizvajanje obraćati, čim bi izčrpa-la surovine v svoji zemjji, za pokrit je teh potrebščin v ostalo Jugoslavijo. Z ozirom na neodvisnost Hrvatske bi se uvedla carina, kar bi nadvse škodljivo vplivalo na gospodarski in industrijski razvoj tako Hrvatske, kakor Slovenije in ostaie Jugoslavije. To se pravi, da mora hrvatski problem polegr nas Srbov živo zanimati tuđi Slovence. Druga možna hipoteza je pri-klopljenje Avstrije k Nemčiji. Polej? silnih političnih so tu tuđi gospodarski razlogi. Nemško avstriiski produktivni koncentraciji, odnosno njeni močnejši konkurenci bi stala na-sproti juposlovenska dekoncentrira-na industrija. Dva rivala dispropor-cijonalnih sil! Z ozirom na to bi bilo slovenskim industrijalcem nemogeče tekmovati s to mo^oeno germansko organizacijo. Srbska, hrvatska in slovenska industrija, združene, bi v tem pogledu mnogo lažje našle kal-: modus vivendi. Potemtakem veže hrvatski problem naše tuđi slovensko vprašanie in strmoglavila v kompletno desor-ganizacijo vso Jugosltvijo.« Dosiej je srbska javnost o hrvat-skem problemu razpravljala nad vse površno. Računala je samo s težkimi gospodarskimi in političnim! poslcdi-cami, ki bi neizogibno zadele Hrvatsko in Slovenijo, ako bi se ti dve pokrajini odcepili od Srbije, ni pa uva-ževala, da bi pri tei operaciji bolno zadeta tuđi Srbija sama. Zato so srb- ski listi tuđi tako lahkomiselno govorili o amputaciii in ćelo grozili ž njo. V zadnjem času so se tuđi v tem pogledu jeli razveseli:vo bistriti pojmi, kar zlasti dokazuje žc citirani »Sa-moupravin« članek, ker prihaja piste do teh-le treznih in pametnih zakijuč-kov. »Danes ko so poedinci navdusu-jejo za veliko evropsko alianco, ko velike in silne države sklcpajo razne gospodarske pogodbe radi ložie ko-oneracije, in bi z^nčila odcepitev Hrvatske ne sairo crospodarsko slabljenje odsekanega dela .Tugo^lavije* marveč tuđi same Hrvatske. Dve rani na enem zdravem telesi!. Naloga rnsih nolitikov mora biti, da onTOgo-č»5o čini nafs?fora3?tiio trr.nsakciio ?!rvr»tskr*-iuiorc?!^ve?i?*>ejra problsin^. Dr-^er dcl nrših rnVtikov misli, da snioh ne obsto.b. hrvatski proMem, toda rriznati se rr^rn, da 5o nroblem tu. ?-'o f.c o ]-?VsrJ stvari toVko raz-nravlia, kakor o hrvatskom vpra- SP.nhK Iz zgoraj navedenih gospodarskih razlogov izgrublja svoj pomen, odnosno odreda diskusija neodvis-nosti in avi^noiriljo Hrvatske. Pre-ostaja edino čisto politična razpra-va. Toda, ali je mogoče pomišljati na popolnoma originalno politiko, pri čemer bi se ne uvaževalo socijalnih in gospodarskih vprašanj. Ako bi bila Hrvatska rada neodvisna, po-menjn. to, da bi se prav tako rada izpostavljala ne samo raznim med-narodnim političnim navalom, marveč ;ud! napndalni gospodarski he- i 5?emon!ji. Vprašanie je, ako je znano hrvatskomu narodu to, kar ve hrvat* rki blok? Ako je pred vojno »Bog Ču val Srbijo«, je danes treba, da Bor^ čuva Jugoslavijo! Lahko je rušiti, a mnogo težje ustvarjati. Konstrukcija naše mlade Jugoslavije je zahte-vala milijonsko žrtve, tako človeške kakor materijalne. Kar je jugoslo-venski narod s svojo krvjo ustvaril, bi rado nekaj posameznikov razru-šilo za zeleno mizo. Ako Hrvatska m'sli, da je povzročilo ujedinj'enje Jiijroslovenov današnjo težko gospodarsko krizo, a ne svetovna vojna, in ako veruje, da je slabo vodstvo v Beogradu, ima gotovo na razpolago boljši modus transakcije v svrlio sktjnnega sodelovanja. Ni samo naša država v te'} tcžki situaciji, Močna in bogata Amerika, Anglija, kakor tuđi mnoge druge država, preživljajo ta-kisto najtežje krize. Ako je v razpravi adminlstrati-ven način uprave današnje Jugoslavije, je treba, da to vprasanjc rc'' ves jugoslovcnski naroJ. Zadnji đogodki, ki se odigrava-jo v Zagrebu, nas ponovno oporni-niajo. da je treba tei stvari posve-čati največjo pozornost. Treba se je čim najpreje lotiti neke transakcije. katere modus mora temeljiti ne samo na č'sto političnih, marveč tuđi na crospodarskih. raztogih. Ne odlagajmo, ker nas čakajo $e dru^e tak isto važne stvari. Bodi-mo hladni in v najkrit'Čnejših tro nutkili dokafimo rTvropi. da smo za-dosti politično 7rel;. da znatno uspr*-no rdraviti tele«rte runo, ki. kakor «e zdi, dohajaio nd umanjih trdar-cev, in ki nišo takc» orasne. ker sta popolnorria zdra\a rta>a kri ni tel^. Priznanje, du b? eveiiiualn^ amputacija Hrvatske ip.so facto tudl Slovenije, pomenjaU usodrpolni irda-rec ne samo za Hrvatsko ?n SI(Tve-niio. marveč tuđi y: S"bii.> ir kh!\ s • dragroceno. To rrn>nanje tvori prv^ stornio k hrvatsko-srfickiin notfah-janjem in k hrvatsko-^h^komTi ^o-razumu. Kpsiferanca n fieironL VSEB1NA ZAVEZm^KE NOTF - NFMČIJI. Odgovor '}!cmaiem — Kritičcn položaj. — Mo? ddarra nr»a, 16. aprila (Izv.) Vso delegacije tekom zadn.iih dveh dni raz-pravljjnjo edinolft u rn^ko-nem^ki pogodbi. \" konforeiirnili krojili -»plodno MDAtrajo to poiFodhn za veiik udare« Kemoijc in Ko sije* proti Franriji. Za-verniki ?■*> %ele danes po pmdraFnih po svetovanjih pričeli z glavno k^nfervn* co. ki ima naiogo doku-ini fraliv^j^ zji-vezniakih držav napram ^oreoji r«*" godbi. Za dan€*s ob 11. dopohine itn bili pozvani v gr.'-d >Ra-c:gio^, kj nepretr^oma z malini opoldanskim »dmorom od 11. dopoldii*5 do G. zvc^a Debata je bila. mestoai.1 zcJo h^irna in živahna. Franoozi so napeli ts^ mle, da ohranijo f=voj presti/ ra konfpr-^tici. i Llord Genrgc je pr\xirno predlagal ostrejši ton not^ na Kemčijo. A v?ebina, te note je bila. pozneje rokom dob*>t« bmiljera. Ba-rthou ja ra^iopal o»tp»ji5»o tendt*nco. Italijanskn d^l^gacija p« i« naglasala previde ost in bila. za to. da je nota N'puK'iji radi rusko-nemške pogodbe ■stilizirana a- omiljm* čiji. Poljski delesrar, znmnji ministef Skirmnnt j? s&menil nemoiuoet »itn-acijje, v katern bi prišla Poljski. Gft 9a N'^ni^iia in Riisiji i zlo it^ h*ini r*pr**a-h-jam. Vodilno bcsoilo na kxmf«r©nc! ro imrli rudi za?topniki male .^nHnte. 5»t»* V.žše mflle antsnte je u^r^n« ragt>var- jal glavni jpovornik đr. fVne^. >^»le oh G- zvBĆer jo bila izj^Hitvljpiin. v definitivnim t^k.^tu nota y.*niftlj» rrvf? rustn* nem^^k^ p*>il^ }« Hita tuđi tnkoj obiarljon.% rt<»vtr.ij<*xiv <^* logatomA Branttni^H im **t*t«. Del*f:ata na^air^r »ta ođ»»*>rftai ▼»f4fc-no n**ie. — Genova. f6. aivtJa. (Izt.) P* končairt Kcprrfereiici v^iik^ rVr maU antante je* bila *no€i rtotfcirfleno na drčavne^fl k;rm.viafta In prctiaedrw-kt\ nemlfcc deletrnoOi* dr. Vt Ifthi Liovd Ocoree.a, Ba«rlioi»a# F a c t e, f š f a. t fi e » n i s a. (pr, FJe^ neša, S k f fm u n t*a. dr. N t n Č T •-» ć d fr» rorrmskr^a cfefee^ul O } nm »** ka ronmn^ke delecac^K' FiraTinrt^ Nota je rtsana v zefo j7re>iitm>m. ite-izzivajočcTTT ronu. rTvod(?ma omimfci iirrt.i, đr» ttr*5c-io zavezrlki govoriti u. nreffso^tTltif dr. Wirihu na od&rit nn2m. f)a& ni*ta izraza i>bžaJova:i|ix da .|e Netn-Čifa v DrrHi ckteh !*-n vloito je imela laia »tragiČ-nt sentimcntalki« srospa ^aričevt. Lepa po Mitnjosti, kakor ob vsakem lastopn. je s tvojim mchKim mezza voće, ki 5e ga tako dobro razume, srovorila svoje ^tihe in spremi jala iih z otožno nobleso krcteij, kakor n*h srrerno p^-i^ojatl uieti kraljici. Vcrdar — rdaj prihaia majbe« vendar — bi si bi I. kakor že večkrat pri Ša riče vi, €<;!•!, da bi bila pred vsakim alrtom irpila »corarček Šampanjca, Prerada se Šaričeva naslaja zcolj v resignirani strtosti. Marija na se vendarle, četudl »eln obupana, do *nrti kre»!<« hori zi svoja privicc: 6e prl-tiki nanese, r>ove M^rie mntnje Rii.iabeti In njenim U uđem * najestrtf^« energijo in hre^ strahu. Ni nobena mevža. Zato bi §a-ričevi mestoma dobro pristojalo vtH fem-neramenta. Malo več. ne preveČ. Z veCito resljjnlrano %%9t% nastaja n«varnost ćf>\%n-ttinne enoli(fn«st1. Gospa Danilovi !• Vraljioo Elieabeto igrala s solidno sifrumostjo iekušene umet-nice. Premalo »anfleška« ml je bila: ajena flvahnost fn niene kretnje malo predomaSe zm kraljice vobče, »osebej pa le za kraUieo enega *!affoT*ralnej§ih narodov. Mo«oče me le mollh tiiđi iepo oirzJo - otaba# bledo lice oštrih potez in »zabodenega« an-fle35kega pojrleda. Tuđi bi se pri vsem var-čevanju spodobilo za kraljico in najvaž-nejše dvorjane vendarle prikrotiti tipične kostume elizabetinske d^be. Tale Elizabeta je glede obleke dišala malo po ^HmiriDic Giserln von Wien*. Polej? *rrancosov< Pecka ln Drenovea je stal še neki vite« žalostne postave, »spremsfvc.« menda; i»nrn?stc dl bi c:a bili vsaj rrštenr» našminkali, mu J-dujejo im I?.M:o se jim je izoeniti. če se stvar rrafo premisli. Tx df koraci ie se ff, kalćor čujem, po-trudil rrhitekt Krcrnr. Rila ?e nreprost*. a vrndar lepn. ver ne đo!nrp*asna Jn d^t> krnt irnrerrTj^na. Oirvir »o tv"ri!i "la- ra^e-e. 7ii*ti int^rj^ri. nri kat«ri?i tc bilo racfr»' f»"»r»«**rent»ia ^n«tit.ano C(Vf,Vo olmo. I'-Miti rit b: nm!«-1:lf — ?e so se '"»ka var^jti — rdeč« kaonco preko će'"* rl«^» lc z odprtinami aa oči. Le malokateri rt-belj ie bil tako »svobodomiseln , da je pri vršitvi s^"OTC!B:a pokliča kazal ljudstvu svoje lice. Bi bil ime! preveč trpeti V zasebnem življenju; preveč bi se ga HI vsakdo ojfi-ba!. In efektne ie izgleda; s tem pa mora režiser računati. Ttidi naj bi si zmj kje izposodili pravo sekiro. Sekira iz Iepenkc ali iz lesa, Ki je mcđlosrcbmo prepleskana, izgleda komično nepristiio. Fn še eno »poanto* ie refiser ifpnstSl. Ko caka vsa publika s trepeta i očo nape-tostjo, kdaj pade ?;lava Marije Sfuarr, se mora začuti zamolkel udarec sekire iz prizemlja. Tepa svoje pTs^čf. Nii.-« vde!i. da rride še «n prizor, ki kare poc?cdicc — osamljcnfe Elizabete, rred katero beže njeni pr\i svefovalci. To ni nobena M^maža za ob-^nstvoi, ker dra-ma h'< se mri«T?a res tuđi tam zaključiti. Tn r- .-1 Vemc: v N<"Trtti», kjer morajosvrieca Sc'.'M-Mia rjr-.rnjiti bolje, nego#pri nr»s, ?e je —kak»* J refAie ie /ahicTarf, <Š\ s.« informira pri kaićem poriavaJcM ciotiAirj* jerfka. ^amn Ji/vanavti um ^L^a4. ćm f«1 enkrat raric?čn(» reH:» Stmsrt (čist** {riv! ^tjna(rlt). ^icer ±en\ itišil ?e Staart. Sb dobro, da ni kit) rekel Stvmrt. J.Hce^rt (Dudleria) je Flizjbefa enJtrrf ru£- tfovcntito-in'vmiltm litiric«. ki ima .rnamen].» ftirfi rt i\r»cfm4 fll'n-aiisks clt^nve. Vi n^fatu Warfle Sffc* arf so imena ntaMta delTrm vloren^rt ff»-netično, »a *evađa ne ruv. fcer fll poCpbi norahi biti pisanu tca^<^r m ft« fzco^aria« jo, dcJoma aMrleiko: trci ?>SchreWihunJ!>< pa ima nemško fačcfnLv» TSch. f\ c«i a je trajala od 12. do 18. Italflanski tlik ytu§» radnott rusko-nemSke pogođbt umilrti. — Oenora, 18. aprila. (IivJ Dopisnik londonskih »Time*« poroča svojemu lista iz Gonove, da fe na ▼Klika razpad geoor-afce konfereoce. Dr. Benei I« po đofrisnfito-ven mneajn gted« mAo-Demike pogodba selo recerTiraoo razpotožen. JasosloTenskl datagat « Hl* sfcftcan* slama lEcmferenca «ive*-ntiecrv. Konterenee to ae nđeleilH zastop* nfti velike In mala antante. O re*altatln kofrterence Je seda) toliko mano. da ao *a-vernSci sfcleafn fsročiti ptsmgno protestno noto Nemdijl rađf nfeneg* postopanfa pri *klepan?a pogodbe a RttsQo. TvrernTkl r protestnom pisma obsofajo način, kako H tfemđja Hfms bret nsđmisf! rarenrfkoT na konferene! dtlanTla nisko pogodbo. ■TOBfEHTI PRED ODOODITVIJO GENOVSKE KONFERENCE. — OenortV 18. aprila (Izv.) Kafcor .stao fce Tjeraj larill, te nroćni komuni to Rusije o rtcleoltvi trgtrvlcueko, goepo-(Jansko in Aplomatične pogtodbc % Nen> iijo rpHval tka aaveamlk^ po Reuterje- y^m porodila__kokop bombo. Sltuact- ,i» Je postala mahoma, relo krltlCna, FreDcoeka đole^aci)ft Je zs6el« ttikt^ protectlrfttl proti NemOJl. V frtneodcih irrogfh je savladalo "veliko o^oT^enje. VTftjftno j© Ml đolb^en skupni »©Btaiiek ▼—eh ravemifikili (lelegftclj sa pon«J»-5c4iL Sfestaoelt pe »e ni mo^el -rrŠitl, k« j« Deka Telećim (Frand)&) flmatraW ifti li toonfeir^DCB neuspetta* tu te Je po*-W*&h fm|preje Alieati »arecniški yt-iMrrnft sreC Na aDgheSkl pr«llog pa ao |DwF tajfffuuS đa eestaiKfk ur^avni b-anftr^to pogodbo In T^rsnilleteo nŠroT« 4i6pog0đMx ^i. t*i«*B, 113, apifla (I#r.) HwVto I đaifiaB fcretko ozo&cojd noto, silenjeno I ^>d zostopnikto* rallk« 1» male antante ga nttfilov Neis61e tn Rušile. Haraš jttta savevnfltor' ob-^AftC f^etnoe lb Buae, Ai f» nfhB r»A jpodpfaa posebne pogodbe t boJlooe ne» fl«ogo6 pristop k pocTCtorai^ciB komSL «Qe »a refiltcfr nukegja problem*, ^™«^0 ctfreEnlkl rađbe tn atal&e stlk«. To }e tuđi đipfom&tl&no merodajni raslbg, da le bfla nota odpo-^laoa edlno-le dr. Wirthu, ne pa tu^fi <3t£erfrni« kajti % Rusiio ne ve*ejo sa. ^eroikoT absolutno nlkalce diplomati^. n# t^«i. sovjetska Rnet^a od »ajveinflt?*?' Ste ni prlznana. radi fcesar jfe ntemfllje-rfv. da je nota na RuMjo Izbetala. __Gonova, 18. aprila (Izr.) Danes «t» rasica delegata Litvinor in Rakonr-•idj sprcieta angleSke in francoek^ inr*-naTiste. Lftrinov fe nagla£al okolnost, da mđko-n^mSka pbeodba n9 em« delatl Bobone brtre za na&l]na razpmve ge, it<5T«kB konfer*ncei Pokajanja međ JJcmiSio fn RuMjo ao fm^ala že reC ne. f*r*r. Scdaf bo bit« zaključena, Pogo6» ft« M bila pbdjrfgAna %e t Berlinu, a takrett ztmanji miniftt^r đr. Rathenan ni blT *^ fođpls uprnvičen, ker ni Imel p**-nbl««tlla ininiflćrBkeira bvMa. Ruska đe» icv&eija p% ]e morala TMufelj^vatl srojo iw r GenoTT>. Sovjetska Rusija pknSa »kienifi fn bo ftklenila z *?«eml država-W7 enak« pogbdb©. Lltvinbr Je đalffe n^pflaMl, Ča rn*kt>j»m<5^a pogodba trf 9b9olntno nobena tajna điploamti^na po. f*ođba in tndi ni nibaka TofaSka kon-Ten«4ja. RaktrrsklJ fs đnijo naelafeal, đa V bofaeen Frandle nent^medjena^ SKRBI FRANCUE. -— Parfr, 18. aprfla (IsttrnoJ Mfrlfetrslrf irreilsedrnTc Pofticart fe sMfcal vse v Patfen navzoCe nrinf^ stre fn državne uođtalnlke na sejo mfntstra^res'a sveta, Id Je trajala nd-đnrsro trro. Rainrava fe bila eđhiole o ne'mško nuki pogodbi \n o tiovfh frf-strnkcflah franeosk! đelesracift v Ge-novl. Do dcfhiitcfvnfli sklepov n! prišla — Parte, 18L aprtfa (Tzvfrno.) O seji ministrskejra sveta r\1 bfl Izdan nikak trrađni konranike. Kakor ooro-ča »Tempsc Je mfnfsrsk! svet tigoto vil. đa nisko-nem§ka ooeođha ktfi ^!en 260 Tnfrovne ooeođbc v VersaB-lera. O đogodaih v Genovf Jp ^▼g* ODGOVOR NEMCUE. — Genova, IP. aprila (Irvfmo.) b krogov nemške delegacijo Je izve-del Vaš dopisnik, da NemčUa po svojih deleratih dr. Wirthu in dr. RatheK naim odgovori na zavemiSko noto tekom intriitilesa dnera. Za sađens sta oba delegata povabljena na diner k italijanskemu ministrskemu pred« sedniku Pacti, Iz knrtioiie noće nem-&ka delegacija z odgovorom na noto kyarlti splo*ncva rarooložcnja. HRVATSKI MEMORANDUM JE ROMAL V ARHIV OENOVSKE KONFERENCE. — Genora, 18. aprfla. (!«▼.) O vtisih, ki Jth je napravi! na genovsko konferenco hrvatski memorandum, je bilo mogoče za praailke. ko je đe-lo počivalo v vseh komisijah, dobiti jasnejšo sliko. V Beogradu ie memorandum povzroči! vinar in hrup. tudl v ostalih dellh države se je mnogo govorilo o tem hrvatskem memoran-dtt; na senorsko konferenco na ta memorandum absolutno ni naorarfl nikakeca vttska In nfkakesa zanima-nfai. Posebni dopisnik beogradske »Politike« g. Andrija M \ 1 o s a v 11 «-vfć je *a velikonoćne pravnike prl-redil anketo In povprašal razne fa-verniške delegacije o pomenu hrvat- skeffa menfcjraiida, AnflfcOd, frarteo-ski in italijanski delegati smatralo ta memorandum za odveć hi iluzoren. Generalni sekretarijat genovsfce kon-ferenc« pa ie dopisniku terecno Is-Hvfl: »Konferenca le prefela Iz razfl&-nlh kralev. H raznih ekstravagantnih IcroKov sUčne spomenice. Vse le spravila v arhiv. Delovnl program genovske konference, sprelet na konferencl v Cannesu. potrien od vseh udeleženlh držav. striktno za-branhite, da bi se konfferenca vine. šarala v notranie posk kake sodeto-loče države.« Politične uesfl. ^r Obdnl sbor političnoga đmStva 5?a i*rntp«t€»rski okra^ ne vr$i v ?©tH»lr, dne 20. t. m. ob 30. uri r gostilnl pri BonČwxiti. Somigljeniki, uđeleSitd m g€ polnOdtevllno. — Avtokrltika. > Živote p4i» o ftb-0t>lutnem pomanjkanju avtokrltlko t Tweh «k>jih nadesd narodu, kar ie na&e najve^je tlo. Nepi^etano kritiEirani«, natoleevanje In oi^ravljanje je kolikor. toliko npravi6«io pri neukih ljnđeh, ni. kakor pf» ne pri inteligenel gotovo vr-ste, kl ob v9aki priliki govori o neredu, o Icorupcijlt o »bftlkanlzma« «voi©g* bližnjega, đbtim n% vidi tvojih lastnih grehov. Te vrst© inteligenti s« ^bir&Jo redno v goctUnah In t drugih takih lo-kfvlili, k]er EabAvljajo fe* vset nikdar pm jlh ni vlđeti pri kakera predavanju, r knjižntccvh itd. Sami ne đela^> nl£* ampak bresve^atno hujskajo t, nepromišljenim zabavljanjem če« draginjo, teške raomre ttd. R)da materij ali z^ro gu^ove intell-gence, kl mirti, da stoji v đufcevnem ozlrn nađ đru^mi, gotovo ni sredstvo sa *fcolj&*nj© teSkih %ir!j€m*kiii i*a»-mor. Kako naj priftakujemb od trgovca, obrtnika, đelavea in kmet«, da m Ddr^. dejo temu ali on^mn na ljubo višjlm Idealom, ako t«ga ne storijo oni, kt proptrredujejo ideafce? Spoznajmo samo sebe, ker j© ■anuin upitt prr>ti tatovora, doklor krademo sami! ~ Kako m> godi f*5kim legionar. Jen v sagrebSkih saporih. >CoTrier« della 8ara< prinaža i« Zagreba dopis, H «© peča a cmimi petlmi re*kimi I1©-giboarji, ki so bili aretirani na resko -jucoslovroeki raejl pri Sv. Ani in m n«hajajt> od takrat v fc^erebških fz&vo-rih. Dopisnik jih fe obiskal in pravi, da 00 vei »dravi in ne kažejo nikakega rasburjenjak Lokali, ▼ ka.terih ^to naha. jajo/»o rasseini, 6i6ti in dobro rassvet-ljeoi. Legionarji «o bili ie obet>jeni na tri mesec« jede, ker 00 bili zabačeni % orožjem v rokl. Sađaj se vr&i proti njim preiske-Ta ra Narod-ri\ Listjr« p4žejt>: Cičerin govori v Ge-novi o nkfeoroženju, Trocklj pa Ima v Rueiji bojevlto govore. Sanx> naivni po alueald morejo verjetl bbljftevikom, At 09 ho&ejo raioroiitL Oni rabijo Ttrjake proti kinetakira tn drugim vstajam in rđefe vojaka je njihova sadnja posfo. janka, ko ep na gospodarskim polja ie bankrotirali. Kontrola rasorotenja je v nolzmernl Runijl neroosroč* «tvar. cio©-rln tako pomaga. Nemčiji, da bi rasoro^ žila Francijo, n» pa boljServilcbv. Fran-eo«ka delegacija stoji na etall&ča, đa ako bi prišlo v Genovi vprašanje ras-, ort)2evanla v raipravo, M lahtevala, da •e nenmdoma odlofl in predloži svesl narodov, katera ee ulcer ie nekaf meee-rer p«6» s tem vpraSanJenK Ako M Ml fratiooskl predlog oiNclonj^n, pb€em bi se fra&ooeka delegacija mtrprav^ o ras. broCevanjn n9 ođoleflla. 6ieer pa je ^lr Bobert Home isjavil, da ]e vpračan]e raaoroienja s dnovnega nBda genovske konferenee na ▼sak naftn Isključeno. Mala antanta se fe obširno nvrila s nacrtom rasorofcenja, ht)6e pa podati &e posebne dodatne predloge, in s!<«t Ča e*» v slu6a|a restavracijskega poekuaa Habeburianov ali Hohen«olWncev grtkttoa f «10x111111098 parka maci tako« svana nasladatvana državo. n. Na konferenci v THni>uroeei &r> s« naeledfttvene država v toliko približale, A% so zavrgle skupno uporabo tovomih rOt bivših av8tro-ogrskih državnih že. leznic Ta skupna uporaba j* imela. nmo. go nap«kk in je bila vzrok nmogim pre. pirom- Takemu »tanju je bilo pradvsem ktivo medsebojno n^raupanje. Sel^ t PortorofPB so «» Bjcdinile rasled-stvene držav© ea provlzorifni režim, ki naj ostane ▼ ireljavi đb definitivne raide-Htve. po tem sporaromu ni »mel po 1. Jannarju 1922 noben vagoo blvMh «T-stro.ogrskih drfe. železni« preko drfaT-ns nreje, ako ni imel polfc« prečrtanega starega lastninskepra tnata, la^tninski raak dotične nasledstv^ne đržar«, v ka. teri ee je imenovnnega drm __ 1* jan. 1P22 — nahajal. Heparticij&ka kt>mtsi|a fe ođretiila, <3a taorajo vse državi prijaviti številke vseh voz im«ĐOvanih bivših drž. želez-nlct ki so jih našle 1. januarja 1922 na svojem OBemI|ou Na ta. način bode mogooa lepopol. niti ssodnje nm H, kl 90 se ostale pri rasnih ^tetjih. S tem repartlcijska komisija dobi ie-le pravo podlago, da bo mogla dobro in stvarno ifcvr&iti repar-tidio, Reparttdjska komisija se fe s tem prfblifcela rfcfcitvi svoje prve teSke na. log*! doflo&ti takoimenovano repartiffi}-sko maso. Pred kratkim rdo napravili na-daljni odloćilni korak, d* re*iino svojo drogo glavno nalog©: določiti proge, ki participiralo na repartieiji. Na prvi pogled M olovek mi sli 1, đa ▼ tem pogledu ne more bi6 posebnih teSkoč. In venđar jih ni bilt> nmlo. Najprej je bilo prestati praveato bitko radi projr in tirov, kl «0 bili ▼ AvBtro_Ogrski med vojnb sgrajeni sa vojne svrhe. Nasledstveno država, ki »o dobile od bivše monarhije ob bivših frontah teieča osemljas bile bi najrajSe dobile tuđi vorfla »a. vse imfnova-ne proge in fire. Potom kompromisa «n*> se t jedini li v tem smislu, da participiraj© na reperticiji samo tme proge !n tiri, ki 00 danes ekonofnskte važnoetL Droga težkoca se je pojavila glede proff na Rusko . Pblj?kenv Ondi so centralne sile popravile oelo vrsto prog tako, da »o na njih spretnenile rusko široko MHno na normalno evropsko širino. Ruska arm«ula Je bb svojem umikn odpeljaU voKila t^h prog v notranjA svoja ©zemlja. Poljaka j> radi tega ra-htevala na mirovni konfT*rerufl, d* no-rajo centralno sile preekrbeti te proge 8 potrebnim! voamimi sredstvi. Dotiftni odetavki mirovnih p^srodb ▼ resniri pTedpisuje)o, da j* a tem! progami pri r*prf\rticiii ravno takb ravnati, kakor da bi spadale k nvnakenra, avstrijak^nm ali ojrrskema drtavnenra SeleT^iiškeora Ofnrezjn. lr, mirovnih pogodb pa so ne rasvidi, katere teh prog je pri Šteti nemfikemu in katers avstro-ogr^kenm omreiju. Zopei se ]e moralo sporno vpraianj# nrediti potom kompromisa. Poleg tega fm postala potrebna ođioM. tev o novih poljskih eahtrrah. Poljska je sknš>la fosa&L da se Aotiraio tndl proge, lefeč* VEhodnt> od crte. ki jo J« kot vshođno mejo Poljske rari^ala L 1919 mirovna konferenoa v Pariwi, to Je na terltbrijti, kl si *» je Poljska pri-dobila v bojih e boljs«v htevsld Poljska, da m đotlrafo i ono proga, kl 0* Jlh osntmlne stl% međ vojno na noro fegradlle. Obe te đ-ro Bahtevt tla MU sarmjenl, In lako jm Mla od. stranjena sopejt vna In sfeer ppooej vssv. ka «»rtra. Trerja Tn naJbf^nflffvefU (oel&t n«> ie naloffe pa fo uffotovtti In titrtfitl, ts> lčo đa fiksir&nt> mnm ranfellmo na po* snm«ffne prog«. TVi nastane teSkooa, ker se Interesi posamesnlh đrfav straft. no fcrišajo. Pri obeh poprej imenovanih imlogah Je bilo laijo sleđnjlc vendar zjhediniti eksperte na neko skupno H. nijo. V tem vryra£aniu pa ne najA>S niti dveh držav, katerlh intere«! bi bili ldwn-tianl. Da, sb elučaji, da ena tn Ista dr* lava iell, đa bi ranleliii stroja na na-«n, kt J*J EOBet sa rasdelitev osebnih vos ni simpatičan itd. Ena đrfava n. pr. fici s svojim! pogledi In natoorl v preA-vojn^m 6asv fn šahtova, Sa na] s* fRPft. 9MBssHsV AMMM |k w^ MOBA flSslfl&flB^H flsV neroda|no merilo sa rasddlitev. Pri tem povdArjA, da se samo i% tega ćas& r±ir vidi mirovna ekonomska važnost posa-mesnih prog, da posuđujemo edinole is tega 6a*a sanesljlTe slatiatlčn« poditlc^ Druga drSATA sopet oj>ira avoj po-$led v bodo£nost> ki jej prinee« vea dru-ffaoen r&iroj želesnUkega prometa, k%-kor }e bil pred vojno na njenih progah. Drftave, ki so dobi U od blvto monarhije proge druga, tretje vrste, pa sahte-vaJo, da oe ima pri dotaciji voril orir. jemati pred vsem le na dolžino prog- Tuži v vpra«anju teh eahtev sled-njift ne preostane drugo, kakor da *e rjedinimo potom kompromisa. Ce p& je taka rešitev nemogoča, moral bode iiredsetlnik komisije presekati vozel __ kar j^ konečno prečej podobno kompromisu — razlićnih intere«ov, ki so ve6-Inrat »abeljen! tuđi s politfloćb, dob« Šo e x titulo repartitl-onia, ©orazmeruo jednak delei iz r^piir-tioijske mase? Ostala Ftiri države z^lf*- dujejo — to se razume __ to Ypra£anje s ljubomimnimi pogl«^i in kretujami. K^ikor vb» kaže. lx>d« si^*»r razum. Ijivi egt>ieem posameznih držar na tf-m polju radikalno ozdravljan s finan^rd-mi po^ledicami r»partio,ij[o. Vsa dodeljo-na voasila bode mormla nwxve^ van ka irroed naaledptvenih držav plaćati v takozvani reparacljski fond nA korist Avfftrijo oziroma Ogr?ke. Nogotov-ost kak\r> visoko se btodo ta vorna srMptva cenila, jfe nekak rpj^ulator, da po^tanojo države skronraejfce g 5?rojimi tahtev«,mi. levr^itov r^partiriip otežujeta se-dnj, kt> smo že prem^g'ali om^nje^ie to-fr kode, &e vedno dve okolnosti. Od pr^vTata do danes ni »e redili-rano vpra^anj^. kAk^ne dolžmosti da inwi država, k! j^ v provirr>rični poseeti t*fa vofsnih sredgtev « orirom tia njihovo vsdrievanje. L©-to vpra^anjo je fte te-žavn*j&e sa tovorne vozr^, ki ^> jih države do nedAvnega ^asa, namr<*ć d<*> konference (v Poro toro se) skupno vporabljale. To eaplot*5!«) vpraša-nje trna tud! &* dniRn težavo p tpm, đa so bile namreč nekatere n^sledjstven1© države po prevratu odtrjrane *>d ž^l'**«, niskih delavnle, ali pa da so bilo del jih jim mora kene. žno prisoditi reparaeijska komisija, __ vse te in enak^ koinpHkv^ii^ ot^-fiijejo predajo *e dodeljenih xozl\ v nemali meri. Vendar je upati, da postane tud! v teh vprašanjin resiter plcnro tpoetoč^ Vxprl?o pori opisanecra položaja upAmo tedaj izreći svojo opraviceno nado, da bo r e p a r t i t i} a avstro-ogrr-skih železnićnih voKnih sred^tev kliub vp^m teza vam in oviram vendarla kisia, lu ia sicar U'^pesno konca no. * * * •—7"^ a- Ođsekft m le«m> into dne ??. t m. ob 14. uri (ob 2. pop.) v sejni dvorani Mestnejr« magistrata v L»iublja-ni. Dnovni red ob«ega to^k(» prrdvide^ ne v Statutu Zvoze indiistrilr^vv. Ti**pni industrijd, ki ni-s»> ?lani ods^ka,, lahko priJAvljo svo^'o udel«bo v pisarni Od_ «eka, Alek^androvA resta &t. 5, pritli^je r.a desno, kejr se jim izstavijo začasna irkaznico. __ g Carine prost nvos đlnAmo-mo- terjer, Mofctromoiar>v itd. Po odlokn C. br. 61<">02 pa eloktrornotorju dinamo« strojl is tarifne številko o42 nvorne tv rife prosti otl nvorne rfirine, &» jih uvn-nljt> indii^trijd. obrtniki Std. e\ ltr**bo A>t!^neffa n vozni ka. — Po pri pomni k tarifni Žterrllk! ^43 pa so tuki motoTJi \n stroj! prosti od carine samo, fe «* pred, loži x>otrdilo siinistrstva sa trgovino In industrijo, da se tak! predineti no i»de-lujejo v temlji. Ker si ti dve dolobni 1920. Vt le po cieTin 130 ustave asaktmjen, ostAne ne* o^tvImii on sp? em^nfipue1 fn A>polnjewe •ploin^ earlnflte ♦arifo v poini vetja^-nooti. Zaradi tega sa4o«tn]n. da ovo*, nit!, kt so Omnaeeni ▼ toeVl I. Nnnen}e>> ne^a odk&A Ondoatrli^l, obrtnfki kuta. tovalM ita.) |w4 uvotfu dtnsjno-^troic^^ sl*ktromotr>rt^v itđ. prMlote s«iint> po* trdflo trpovskiB ebornlce, odnosno kne. fijjske pođrnftnios, In se Jim moralo stro-Jl na temelju tega potrdlia na rarlnar. niot odpravitl proMo oA earina. To ugodnost nflvajo fadl samoapravna *e-lesa (bbtinto, olcrajl 1td.J. Potrditb mltii-stretva va trgovino lit industrijo, da se teki stroj! in motorli ne Jedelutiejo r đr. Iavlf morajo v svrht> oiJTOStitve od ca-rln© predložiti oni uvomiki. kl nišo In. dustrfinlrl, obrtnlVi ali kmetovalH, k>-rej TSi Oni. katerlm Irgovske sboralee t fcmlelu ođloka C Kr. ŠlftOS/R) ne Srte-|o tsđafi v tem odlokn r i^dpissntfn -*■ -.....- « ** Glasbenl uestnlh. — Daaes popoktoe ob trilctrt ni tri Čo&pO P Ljubi Jano pevei praške ga ibor* »Smetana*, tnega najđlitncjiih in kor a« izva/amja tiče. najpopolnejšik pevsk%H zba*-rov bratskšga čeikega naroda, Svrelem* na kolodvora 8p ndeltie pevci in pevks ljubljanskih pevskih zborov. đ ^^ zvečer pr>s*tt koncert •Smetane* ♦ *Unirna*. Vzitck bo prvovr-•ten tn ialostno bi bUo, ee bi Liabljan* dragš goste pozdravila t napai prazno dvt+> rano. Vid. U Ifubite pevsko ttmetnott. zvr-čer na koncert! Vftopme fr ie đorvolj n& rQzpolago\ — Kvartet Zika na. Jeseniraii. V soVvto, dne 22. t a priredi komorni kvartet Zika v kat. del. domu na J^*». nicah - Savi koncert 0 slede čim epore-đbro: 1. Mozart: Es dux kvartet: AUe- gro, — Audante __ Menuetto — Fina* le. 2. Dvrvrak; kvartet F dur (am^rlkan-5lci) Alle^ro me non fcantohento _ ?Miot»o — Finale. X a) T»soroH»7>ersko veseljo. Prc& prodaja vstn-prnr v tr.z. Z^r«5- na Jp?(». nirah. Pr> konceptu **»l«»Tniška rve«# proti LjuMiani, Kranjski e-ori In Bo. hinjskl Bi^trid. — FrantlSek Ondfiček. V Milanu U umri Tiagloma, tadet od kapi. slavni češki umetnik. soslač FrantlJek Ondfiiek. anet. nik «vetovneza «!ove^a. rntn in velMpo^trv van tuđi med Slnrvend In vsej JusoaliviH, B!1 Ie virtuoz čisto čeSkejri znača!-i in propagator čisto £*?ke umetnonti. Do«ecel jt Jedva 64. !efr">. Mejovo ime o^tam? irahe'©-leno tiV naHavne)*'*! iEr»«1a?ev. a ttj*k! nnU bn]] ra'ln^nfmi budltellf če!lke raveđnr^H. Niesrovn tniplo opalilo v Milanu ter |v> mfn Imena OnđriČka. Protestni shod javnih nameiiencev. Iz Beograda *o irred cekal dne vi do spela ta javne nameJtCence rajcburljiva po-ročila, da je mini^ter fmane v smislu člera T. zakona o draglnj^kih dokladah izdal naredbo. « katero « 1. majem Javnim u• bil v splo$nem miren. ebororalci %o z odobravanjem »prejeli fovore poročevalcev* (^Ir>mi so se ru pa Um čuli razni ogorčen* a rudi neumestnl međklici, drugače pa Je na shodu vladala disciplina. Kratko sta pr>rr>-čala g. Peter Deržal o mak^imiraniu rreiemkrvv nlfMh a^tužbencev !n z. Urbani!! ft drat;inf?kih dokladah. ?hod le z odobravanjem m §r>a:lasnr> spreiH rr>-lt protestno revolucijo* 1. Olasom brzolivne naredbe ministor^ «tva financ od dne 7. aprila 1922.. D. R. R 47.402 je na podlaci člcna 51. takona o dra-ginjskih dokladah civilnih in volaikih državnih nslu?bcnccv, upokojencev in upokrv jenk r. dne 28, februarja t 1. ministrski svet sporarunno s finan'nim odborom narodne skupščine odloCil. da se aslužbeticom. navedenim v "lenu 7. omačeneca rJikona, po-een*i s 1. majem t I. prejemki maksimin* |o tako. đa skupna vsota njih osebnih ?n družinVidh doklad ne srne presetratf me^e6-no v prvem krslevnem drag. rajrr. 1(W) Din. v drugem 900 Din. v trerjem 750 Din, v četrtem 700 Din In v perem 650 Din. Proti Wj nesoctalni naredbi, kl f% ćU ametraina t dana$njk> dra*?lnj*ko 5itnacijf», protestlrajo *noduino vsi cborovalcf f»đ najnlflcKa do najvlijeca ▼ popolnl solidar-J nostl. ker ^matrajo to naredbo ft tendenc« redukcije nfth fe ftak ftesado«rnih prejenv kov in to ▼ Času. ko drairinla nf po!fm% t»č ra Se v^dno od mie do dne naranča. OđioČno rahtevajo, da se la naredba* M Je izdana na podlatf smijemo napadna rnferpretad!« člena 51. taVona o drag. d^>-klađah, brez o nf»rmJr^nr» 9e v aaluFUl n TrroratvtnJkfh ^varai^lfnaK na m. nee fn at»rfl I '- fatitevalo, žhi te 1. wafa 1 1. frvrfl fif>1tWrt dnretra obrr>lra rarifka med udvimi hl f>reflnflmi rtrjurinfslrmif #n. Hatftmi hrt« v^akefa t>rl WVo g Bavdeim, da s« v Flenn «. fn T. »akona naveđertim n^iu^Hf^rem zvfSaJo drafinJske ftffvfmi na terfv** velikih... Alro bo «r. Nfrel£ Do*to<«*1 (frne&č*. na? se raveda. (JovoU enercrTčne be^^^e. ?z katerrr? lafika sWen?.mo. 4* hid? v«a beopT^đska favnosf sto^ 4rdrto ?n tip-^mablflvo na *t&T?š5n: No*»er?# r<*vf-r?te. «wo *o£na fzvrMtev raoalisfre r>orn5Eabnl ▼*£•*• *vb nHl!W t>o-(i*»ta pr^^e^Tiika đp-raolcratske stranke T»o!«l. ff. Liuba Davidovića af© vrsi v bo-Mto 22. t. ?n. BT-eier ob pol 9. uri v Karinsflri reliM đrorani !n ne Vakor p^-n»ton» poro^ano r hotelu Tivoli. — Suminv! đoeođkL Pred par tedni je pogorel parn! mlin v Mariboru. Kako ie nastal požar, se ni moelo dognati. Teden dni kasneje ie uniči! po^ar Majdičev mlrn v Jaršah. Tuđi tuka) se n! mojrlo Izsledlti. kako te nastal ogenj. V Mariboru, kakor v Jaršah ie !zbnihnil osrenj v nedelio, ko mlina ništa bila v obratu. Snoči Je izbruhnll tak!sto iz neznanih vzrokov ogenj v smodni§n!ci v Kamniku. To 3io dosrodkf, k! sflijo k razmišljanju. Nehote prihaia človek do zaklfuCka, da so to slučajl, ki nišo več slučaj!. Zdt se. da je na delu zlobna roka, ki sistematično deluje na to. da bi se nničifo čim največ vrednost! m pov-rročilo čim največ Škode striošnostl. Dobro b! bilo, ako bi naše oblast! posvetile tem zasrottetnlm đogodkom naivečjo poromost ter skušale prit! na dno vprašanju če so ti požar! res samo slučaj!, ali so morda povrroče-?ri po zločinski oreran^acii!. __ Pogreti narodne«« nn^nika Ivromarja. Med -w>Jnt> je bii ustr©lj»n na ifiavil bb neki priliki, đa imajo Srbi prav. Pokopan Je bil med đrnsrimi žr-tv«m! na PAJeHn. Nje^ora rodbina »©-itoiefti \% »Pne !n S otrt>k fa SiveU ▼ *Mvečj! revififni r hHblh Mira SemifA. ^fcolsk© drnitvo v Črntonljn je Kapelo *trij[o sa pr&acm ostanter n«tr©Ijon©ffa KrornaHa- rt* pokopaliRSe r Crnbmljn in aJcdjo ta pođporo nbbfire rodbine. Od-kfv na porfv •sok^lsVecra AnStva y Cr-Bninl^u i© bil velik in je bila s tem olaj-jftna b«da nbocr© tt>d1>!n». V ti*d©lfc> 2S. t m. me -prepfeljefo o«tanlrf KrontttHa ▼ ^TTKvmeli, fcj« «« ttM pogreb na tamo-h.^ pbkonAlii^ Knta « Mtankl m ođ-T>Mj|^ 1b Ltabljlaa« « Jntranjim Tlakom, kl ođhaja \% T/jnhljftiie ob J*>1 7. tul «Jn, *^aj r neđeljo 25. t m. Bratf« !a «e«tre, M «e Tio^^Jo ndelefeltl p^refra v Cnnoo-^n, imajo -polovični* vogii»> ©eno. Nakazni dVMK^rH n1&*«u\ nA fm. ten», V^Tro doVre natribte imamo m«d s^HoJ. v*no tuđi, y kateri itmnkl fih ]• i«k»-ti. — Parnife »TjJnMfana.^ I* «5nlita T>oto?«1o, da je lastnlStvo >Jadranska »lovldbec prekrstilo pmtik Jjtđmtr „_ Več geografije! Sveta Jet» nm Je prijala, ko sem fital dane« ▼ >Slo-bodni 1Vibuni< od 15. 1 m. (ki Ishaja v Zagrebu) na prvi strani ftlanek % nar slovom*. >K moralnome Kaporetu.« — lTgovos» da je ital. označba Kobarlda rabljena samo sa voljo tistega speci f 16-nega pomena !n asocijacije « polomijo, kl jo je dobila beseda >Kaporetoc odpa-det k^r se v članku saniein to ime pet-krat ali šeetkrat ponavlja, do&m ni o Kobarida ne duha ne sluha. Vemo, da se hrvatska in srbska javnost — tuđi inteligenca __ odlikuje e bresprimeroo ignoranoo v zemljepisju Slovenije. Ali vsaj od žurnaHfttov bi pričakovali nekoliko zimnJA ali nekoliko manj zanikrno. sti. Tuđi beogradski listi poznajo Ie Kapt>reto in Santo Lučio .Ali kakor je nam __ in sieer že vsakemu slovenskomu otroku, ki obiskuj* ljudsko solo — Dubrovnik Dubrovnik, Osek Osek, Reka Reka in Bitolj Bitolj, Uko hočemb in wiht^vamo, da je tuđi nafcim bratom onkraj Sotte in Drine Kobarid Kobarid, Sv. Lucija Sv. Lucija in Phij PtnJ In da preneha enkrat za vsele^ po beogradskih in zae;rebških listih ti«tt> ornače-vanje na^ih krajer % imwii, ki jih po-xnajo drucače samo italijanski in nem-pki šovinistični li^ti. \aj 5i beoj^radska vn zagr^bikd uredništva nabavijo zemljovid slovr*n«kih dežel, ki ga ja izdala — »Slovenska Matica« in naj pra dobro prouc'iio! Če to ne» bo poirai»alo, jim bomo vračali milo za drasjo in borno pozvali vse slovenske liste, na i pi§ep o Racm^i. Fin mi, Esse^u, ITivideku, V!a. ktihu in Monastirju. »Jiifroslovcnski Matici« pa priporočVimo, d% ko prirrd! prihodnio turnejo « skiontiČTiimi fflika-mi po Hrvatski in SrMji, pokaže na rojstni kraj Krilanov in Volarltev s po-iasnilom: po slovensko TvoT»^rid, po ita-l'iansko. franeosko, ancrle^ko, Spanskot kitaisko, hrvačko in ?rbcko Kapore-t o. Morda bo romacalo. Dr. G. — Bogoslove! v armadl. V krat-kem pokliče voj. m^fstrstva v služ-bovanie Iz cele kraljevine vse re-krutirane bocrostovce v svrha, da ods!u??.!o nrednisani rok v vo^ki. Bogoslove! bodo T>rMel!e»n! v službovanje bolnicam. dć» si nriđobe rotreb-nn rnanie. da so l^hko kot dII^o^Tl^-ki IfiTdstvri v pornoč v slnčalu. kadar n! pri ^-^V? r^r^v^iVa. — R^rrm«t dni?tev. Društva: *LoVaT-srnrppe de? Verefnes der Profes«!onf«ten der o^c^en P?wm*ke stro-Vnvr.e rvetc * v L!i!bTfan!, »l>n?tvo kran]-Tnci. ^i^t^ n«^<¥n t^kt bi zahte-val, da bi bili orijenMriiski napisi pbl<*er nem?cine tndi v na.«pm držav-nem jerikn. Kaj bi rekli v Gradm in na Dunajn, ako bi bili tamkal napisi na n»pih konrulatih na primer samo v — ćirilici? — Ml^ko. Nedavno ie ob^avil« Mle_ karska zadraera po v«ieh dnevnikih. da vpelje s 1. aprilom t. 1. redno dostavljan] 9 pai"terizirnnepa mleka »trankaTn na dom. Veseli smo bili te objave, saj smo ]i verjeli in nr>pili, da pojdi© re«ni?-no vs© v redu. Toda ni Se minilo 14 dni, pa imamo v dostavljanjiu že popo_ len n • r e d. Mleko se nam dostavila vNurih dopoldno, včasih nopoldne, v?a-gih pa sploh ne. Gospodinja mora prezati ves dan na mlekarski voz, vakai c« ga tegTesi in zamudi, je r>h mleko. Z«to mbr* ve« dan kdo iz obitelii čakati do, ma pa bodi delavnik ali nedelja. Na]-hnjs pa je, da se zerodi, da do^p© vo« že do tvoj« hiSe, a že praren in da Je bilo vse čaknnm taman, kajti mleka je med tem ^manjkalo. Kar s^ ne dosraja navadnim mlek'ariem, se» đopaja Mlekarski zadruzi. M^«to da bi se mleko, 6e je za dre ga., priSMpnilo vsem stra-nkam, se končno popolnoma obri5*»io fcanj 1© stranko, ki so na vrsti zadnji©. To ni red! Prosimo, naj -se napravi! — Preoredltev selske stofbe pri Sv. Đeneđiktii v Slov. corfcah. 5 27. t m. se preuredi pri Sv. Benediktti v 51ov. jcoricah dostavljanje poštnfli pogiljk po setskem RstonoSu v fiaslednlj krajih: I. okraj: Sv. Trlje KraTfl v Slov. rorfcah, Trotkova, Obrat In Ženjak; II. okrai: Rencdifld vrh, Drvanle, BoCkova. Phova, Trstenlk, Sttin-zrov In NeKovski vrh. Doshivljalo se bo v T. frteraju vsaV torek, četrtek in sobottx v TI .olcrajn pm vsalc ponedeljek, sredo tn pe- lef. — Dnvfbf Sv. Cfrft« In MekOđn 9« darovala p. n. rodhina Av«««! Ludvlirova, po^Jenfrfelnfle lul. Itoforfvor«, TnO K v ©mlfid mnBla? Polarni r«TlslCt>valtJr M. Kaebel trd1. da bo Wo-Jnja pomlad Madtia do maja, ker j|e ▼ NorveHII !n Švedi 11 nrnopo Bnf^a !n led«. BalHSVo mor]« ]e r^mrmi^no In nred 15. mal'« n>» r»repn*H toplih v©-tw>v. Xato Kodb toni! dnevi 1© redW tPT se nvvr© tonlo vrfrne držati 1» 2—3 dni, a nate n»«tor>i ronet mra«. Zimske mik-n]* torH ** ne ka^e r.(n«2-at!f ker •» mo-r© Jlt>v*»V nndo prenisditi. — Neprerldcn deCek. MaH PudoTf Qa. lef shntdoa »Na O«ojah« m »radu Je ii«le! jd^io 8Wd*-dirala in sit dva ko&a sadcU poleg stuj> čega Viljema btožma v desno nogo. Moral te oditi v bolnica — Kritično stani« Južni* ietezujčarjev ▼ Mariboru. U Maribor* nam piiejo: Niiji radniki ter deUvci v deUvnici juine ieler-nice v Mariboru obupujejo. Naiveć irraed njih že rt četkom meseca ni imelo nicesar, vse Je prezadolženo ie mesece prej na račun obljubljenih • nelzplačanih doklad in poviikov. Ako ne priđe pričakovana pomoć, se je bati nedoglednih posledic. —• Dr^na sleparUa v Bjelovaru. Ban-kirja Mandla v Bjelovaru ie ociganil neki Belvedere Sandor s ponarejenimi lirami za 250.000 kron. SIcpar jo je baie popihal proti Ljubljani. — Konil so se splašlU Matiju Kokallu, hlapcu v Domžalah, vsled mimo pridrve-čega avtomobila. Da bi Uh Dominl, \t sto-Pil z voza pred nje. Konja pa sta ga podrla na tla in ga popolnoma pomendrala. Težko poškodovanega so prcpcljali v bolnico. — Z nožem v trebub. V Zidarjevi go-stilni v Dolškem se ie na veliki noćni po-nedeljek zopet odigral Žalosten prizor po-divlanostl. KlJučavničar JovševČ Je v pi-Janostl tabodel bre2 vsakega vzroka kle-taria Petra ProvJka s tako siln v trebuh, da so mu Izstopila čreva. Provska so pre-peliali v bolnico, JovšovCega pa v zapor. — Nepreviđen šoter. Hlapec Anton Ko- | tar Iz LitiJe se je peljal v Trebnje po vrvt < xa prevoz novih rvonov v PoUnik. V Trcb-niem pa mu je pridrve! naspmti avto. Na- ! vzlic znamenjem Soferlu, da nal vozi po-časneie. ker sta konja plašljiva, ie Sofer ustavil avto Sele v trenutku, ko Je privorll m'mo koni. Konja sta se nenadoma ^pla-5i!a in skočila v stran ter padla eden na drugega. Kntar Je skoCi! z voza, hnteč konja pomiriti. Pri tem ca Je Vonj udar!! a kopitom Po Črlu, da Je nezavršen padel na tla. K sre?! Vonj n? Ml podkovan. Ko-tarja so preneliali v bolnico. __ Nftše ob?in**-tvro onozarj^nio n«, krvih ?epVih pf*v*lcih yborov, na koncert pevskeen dmštva >SmetaTiec \t. Prajre, k! se vt^i d«nes r.'P?K to^no t>>> R. uri v veliki dvornni hotela Union. Vljudno «poro^«mo, dft \a sertežev za t* koncseirt se dovolj na taz~ polftfftv ter vabimo obFinstvo, da m v najveći^m Stevilti udel^ži koncerta ln čn bode t^ko del^žno izrednesra Rlai-benecra užitka, kuteresja nam bođo nn-dili brntjo C©hi. Sedeži «a ta koncert #o v pr^dprodaji v pisarni Glaebene Moti-eeod 7. ure »vefeer dalje pa pri koneert-ni blacjaini. — Dobrotnfk se fšče, kl bi z de-narno podpnro proti garanciji za od »Mcdicinec/ 2763« na "Drav. »Slov. Naroda«. — Cenjene iusročnlke, kate-rim smo prinoslali svojča^ Dolo5?nice ?a mesec anril. ulftidno onozarjamo, da blajrovolfjo poslati naroenino pra-vočasno. da ?im pošilianje ne zastane. — EventT7?fn!m zamudnikom se dopošiljanje lista prek'ne v torck dne 25. anrfla t. 1. Zaradi udobnosti ce-nienih naroenikov iim pošiliamo se-daf opozorilo m poto^nfee pod kn-verto. da simiroo nreirrp:o m na ta način seveda odpade možnost, da se poWn?ca v Hsr*i i*7-boto 22. in v p&nedeljek 24. aprila ob 8. zvečer TiiCićeva dram* >Trh1i dome. TočiĆ je eden najboljih hrvatskih dra-matlkov. Njegov >TVhli glavni skupščini Sportne Zve. xe t©r » tem noročilo o -sportn^m razvoju v Sloveniji v preteklem letu. List vsem najtnplej© priporoftamo ter je ■ kliub ivišani cdni (posaTnesna Mev. 2 Din, v naro&iini 1.50 Din) naJeenajH slov. Ilustrirani liflt Naroda se v pisar. Bi aptot^toe Zv*m> Narodni dim I nainoueiSa poroCila. NEMClJA NI KRŠILA MIROVNE POGODBE. — Berlin, 19. aprila. (Izv.) Listi javlja-lo Is Oenovc: Komisija pravmh strol.ovnja-kov je imela naloga proučiti razmerje in dilšrenee rasko nemške pogodbe do verzal-ske mirovne pogodbe, posebno, če si cbe pogodbi bistveno ¥ kakih določilih runr>ro-tuteta. Komisija Je agotovla. da Nemčija z rusko pogodbo ni kršila versajskr mirovne pogodbe, Zavezniška nota NemČiJi konsta tira. da ni Ne ničija vpoStevala pri sklepa-n/u pogodbe zaključkov konference v Cam ntsa. NEMSKO ZUNANJE POSOJ1LO. — Pariz« 19. apr.la. (HavaO Stro^ov njakom glavne reparacifcke komts.Je fe dan nalog za proučava nacrta glcd€ <*rr-iave posolila NemčiJL AMERIKANSKE PONLDBE POSO.JILA NAŠI DRŽAVI. *&.v,-Prihod finančncjia ministra Iz Gcnove. — Ugodnost ponuđb. *^' — Beojrrad. 19. aprila. (Izv.) Pred tedni so naši vladi dospele tri ponudbe raznih konznrcijcv jrledc večmilijonskega dolnrskega rosojila. Skoro vse tri ponudbe so zelo resne in ueodne. Neki amerikanski konzorcij je stavil na.^i vladi ponudbo ra posoji-lo v znesku ion miliionov amerikanskih dolarjev pod raznimi finančni-mi pokoji. Konzorcij je pripravljen naši država izplačati posojilo v zne-sku 25 miliionov tnkm v s?otovem, pozneie še znesek 15 milijonov do-I larjev. dočim nai bi se ostanek ^n j 60 milijonov vporabil za razne že-| lezni-^e investicii? v na^i dr^nvi, nred vsem 7a eradnio Jadranske že-leznice. Obr^stna rv^ra. nai ni zna-?5ala JK^r. Ta ponu-iba ima tudf to upodno^t. da država lahko posofilo konvertira. Dni^^ pormdba stavi na^i vladi posoiiTo 50 milijonov dolarjev na razpolajro. Tretja ponudba amerikanskeara konzorcija znaša rudi 100 milijonov dolarjev. Konzorcij stavi po?oj, da mu vlada da koncesijo za eksploatacijo crotovih rudnikov y naši državi. Pri eksploataciji nai bi bila tuđi država z rotovoini procenti udeleženi. — Beograd. 19. aprila. (Izv.) Z ozlrom na amerikanske ponudbe po-c.' 'ii'a ie vlada smatrala /a mnestno. da ?c ^e pred prazniki brzojavno po* zvala finančnecra m;nistra dr. Kuma-nudija iz Oenove. Finančni minister je z orienteksprc^om ponoći 17. t. rm prisoel v Beotrrad. Včeraj je imel fi-nančn! mfnister dališc razgovore a ministrsk:m rred^ednikom Parićem. PfranČni minister roroča o ponud-bah na rrvi scii ministrskesra sveta, ^eia fe danes, ozfrorra nitri. Po končani sefi %q vme dr. Kumanudl tnkM v Oenovo fn to Iz nrirov na sedanfi kritični položaj genovske konfe-rence. DEMTSUA MUST.TMANSKm MTNTSTROV. — Beorrad, 1°. aprfla. (Izv ) člana muslimanske organizacije v vladi minister trgovine In Industrije Vi lov i ć in minister za narodno zdravie Derviš Omerović sta ft v nedel*o 16. t. m. po končani seji osrednjega odbora Juoroslovenske muslimanske organizacije poslala mlnistrskemu predsetfniku Pašiću brzofavno demisijo. Brzojavka na-gla^a! Na Dodlac! rezuHrtov posveto-▼anl v centralnem odboru .lu^oslo-venske musUmancke orpranfzac?ie po-!a«?ava t odobrenleni svoHh tovari-$ev ostavko na «vole r*oloža*e. Pro-sfva tjis, da MaflfovoIHe soretetl to namptife fn da izno?1iifete. da se ostavVa n?^ Na*v!«^m meTo v delu: Omerović m. p.. Vi-lović m n. — Beocr^d, 19. artrila. (Izv.) V političnih krogih živahno razpravlja- fo o najnovejšem razdoru v muslimanski organizaciji. Neknterl na^la-šajo. da bi morala o stališču In raz-meriu mtislimanov sklepati pokrajinska «JcunSčina stranke. — Saralevo, 19. aprila. (Izv.) Centralistima skupina Maglaiič - dr. Karamehmedović je Izdala na volil-ce - muslimane ln somišljenike kra-i tek manifest, v katerem nadala načela demokratične monarhije. Kube* zen do države In načelo narodnegt edinstva. — Beograd. 19. aprila. (Izv.) Mi-nlstrski svet 5e ni razpravljal o nai^ novejSem notranjem političner« položaju, novzročenem po sklenlh ceti-tralneea odbora muslimanske nnra-nlzaciie. Večina ministrov je bila radi vel;konočnlh prarnikv^v odsotna. Hemisiia mislimanskih minlstrov prt-de v razrravo na dana*nii seji mtni-strskega sveta. IZyRŠITEV IN NE REVIZIJA RA-PALLSKE POGODBE. — Beograd, 19. aprila. (Izv.) Presbiro v imenu vlade pojasnjuje nekatere vesti, ki so jih priobčili listi glede nesoglasja med ministrskim predsednikom z. Nikolom Pašićem in zunanjim ministrom dr. M. Ninči-ćem v zadevi načina izvršitve ra-pallske pojrodbe. Trditve. da vladajo med obema gotove diference. so popolnoma netočne. Vladni delegat, zu-nanji minister dr. M. Ninčić. pri raz- ■ govorih z italijanskimi delegati ved-i no zastopa stališče vlade za inte-! gralno izvršitev raoallske pogodbe, | nIKdar pa ne stališča njene revizije. ! Netočne so dalje vesti gotovega de-la našega časopisja. da ni naša delegacija zastct>ana v komlsijah in pod-komisijah genovske konference. Naša država ima v vseh komisiiah in podkomisiiah zastopnike. Vsak Član komisije zastopa naše in integralne interese male antante. PRFOKRET TTALUANSKrl ZUNA-NJE POLITIKE NAPRAM JUGO-SLAVUI. — Genova. 13. aprila flzv.) 2e wedvelikonočni razgovori so pokazali, da ie italijanska vlada uvidela škodljivost zunanie politike, ki jo ie zasledoval biv$l zunanji mfnister Pella Torretta napram Jucroslavlfl. Ta politika ni dosegla nikakih pozitivnih rezultatov v korist Italiji. Se-dai se tnidi rova Italiianska vlada dosečl prijateljskim potom sporazum med obema državama. Na ta način upa. da doseže mnogo večje koristi Italiif nego preišnje vlade.__________ Borzna porodila. — ZftfreK, 19. april« (Isr.) Z^kijn-Me. Deviza: Curih 1475.—, 1480—, Pariz 7.025, 7.10, Lonđbn 338—, 340.— Berlin 25.—, 26 50, Dunaj 1----, 1.005, Prags 154.—, 155___, Mtlan 4.105, 4.15, BukareSta —.—, 61.25, Kewyork -------, 77.50. Budlmpežta 9.75, 9.85, Valute: dolar —___, 74.—, lirm 4.08. 4.10, napo- leondor 225—, ——. — Csrtfi, 19. aprila. (Irv.) Predborzt: Zagreb 1675, Berlin 1.74, Miltn 27.«), Praga 10.26, London 22.<59, Duna! 0.0M, Bu-đfmpeSta 0.65, Pari* 47.55, Newyork 51425. — Cnrih, 18. aprila (Preko Duna-Ja) Z*$rreh 1.64. Dtin^i 0.068, Budimn*-Ita 0.64. Berlin 1.1759, Praera 10JU9, Milan 27.99, Pari* 47.84, London 22.719, W#w7ork 5.14& __ Cnrih, 18. apriK flHrektno. Od- đono 17.551) Zagreb 1.65, Berlin 1.759, Milan 2S.O49, PrngJi 10.29, Tx>ndoTi 22.711, Pariz 47.69, N<*wyork 5.149. — Tr^t, 1S. aprila "(Oddano l6.40fJ* Beograd 23.95, Za^rob 5.9«75, B?ljivo !n z» nas Slov«fnre ča«tn« dolžnofft, <\* r^*tom oh priliki zleta ?im T^t^ Stevilo .^Nokolov v kroju, n* hratia Sokoli napro^o, da 8d udeleže te%4 r.borov^nja. Clm ve^ie 5teviln bratov bt> iMivroftlh, tem narodne^ hodo olai^arB trogkor pri naročbl kro^m*. Kdor si mi. ■sli nabeviti krt>i, ima e^aj najnpjod-nej|?o priliko zato, odi a Sanje % većJiK ofirov ni na Tn<*stu. — Sokolskim drtritrmn LjnbTjlafi« hi okolfre. V poboto 22. t. m. ob pol 5. mi popoldne se TT^i poctH) narodnrjra nni-renika Tvana Kromarjja, kl lo bil u«tr*»-ljen med vojno na Bajerju. O«taki inđ^* novanefra p© prep*lj-*jo v OrnoTOrli v n#deljo 23. t. ra. z jutrnnjlm vlakom. M odhftjfi if LHinljfine ob pol 7. uri fcju« trsj. Po7lrlfBmo v§e brite in s^tr*, rt* se udeleže pogreba, ki sa vri^i ▼ miboto ob pol 5. nri poTvoldne iz B"i*rja na južni kolodvor. Zbin»TTK> «t* ob rK>l 4. nri v nobnto r*red Narodnim domom. Pridit© polnožtrvilno. Spom"n«aite se Družbe sv. Cima ln Metoda, stran 4« .SLOVENSKI NAROD*, dne 20 aprila 1922. fitev. 90. Razne stvori * Hero in Leanfer ali katia rtftila n««r»fcii«g» »ljubljene*. Stojan Hiliča-nić is Znrkova je 64 lei star, a zaljubljen t 53 IM start> tansko y Zemunu. Tod% ljubica *• mu je icneverila. Stojan «« je sato skuSaJ najprije obmiti, a prijatelji so ga radili. V ponedeljek ob 10l dop, pa je Stojan v Beogradu e mostiča skočll t Savo. Ker n« zna plivati, se je midlil utopiti Voda ga j* n&jproj glo buko pOirla, nato pa rrgla is sebe. V tem hipu je opazil Stojan, da plava k njemu velikA >barsk« zmijac (močvir-sta kaca?). To ga je tako prestrašilo. di jto za£el plavati te sam na obalo. Kaca je hltrt) plavaU la njim, a Stojan sa je yet prestrašen pogan]al bližje obale* Frihitel mu fe na pomoć orožnik E v ćolnu, a Stojan je sam priplaval na kopno, sa njim pa je skbcHla tuđi kaca. Ubili so k«oot Stojana pa aretirali in ođvedli na polio. komUarijal Tam je pov«dal, da je sit življenja, ker g& T&- mnmslca Hero y*& *• ljubi. Dokazivali so mu, da Jte 53 letna ženska zanj vse-kakor ž* prestara in da lehko najde do-sti mlajga Deklet nim* le Zemun nego jih je dovolj ptovsod, ker je sofe t>4 let star, se tehko, če hodes veaj §e dvakrat prav srečno saljubi. In Leander je odšel veeel, da je to drugić usel smrti. Kaco pa si je vzel s seboj za spjomin. Darflla. TJprarl nadega Usta ao poslali Ka: »Slepee v »avodu.« Uftiteljstvo d*^ kliSke Sole Ptujeka bkolica daruje Din 70 v upomin narodnemu mučeniku Ptetru 2irovnik, kaplanu v Novi cerkvi pri Ptuju; g. Rajko Luckmann Din 25 meeto evetja na krsto umrlega prijatelja g. Anton Kanca in rodbina Deisin-ger Din 50 mesto cvetja na krsto umrlte gospe Antonije Dolene trg. soproge v Ljubljani. Skupno Din 145. (»Jogoelovensko - eeskoelova&Cft ligo.« Gosp. prof. K. daruje n»pri£ak©va-no prejeti honorar Din 75. DraffVflK ■UlL __ f lane viske podnusniee Družbe Sv. C. in M. pozivamo v letu 1919 izvo-ljene odbornik**, da skličejo po dvelet-n«m poeivanju oboni zbor, d* se prične t. BOpetnim delom. — Slovensko rid&rsko in tesarsko društvo na znanja svojim članom, da naj se udeleže polnoštevilno pogreba žrtve avstrijskega režima Kromarja. Pogreb s© vrši v sobo to 22. t. m. ob 4. popt>ldne. Zbirališoo točno ob 3. v dru&tvenem lokalu, Streliška ulica 24. — Društvo konce ptnih nradnikov politične a prave v Sloveniji ima v s<> boto dne 22. aprila 1922 ob 3. popoMne svoj redn! lrtni občni zbor z običajnim sporedom v »ejni đvt>rani mf stnoga magistrata v Ljubljani. — Gozdarsko drnStvo v likv. vabi vse Člane in prijatelj© na rwlni bbčni zbor, ob «iem ustanovnl zbor podružnice Jugoslovensk^a šumarskoga udruženja, ki se bo vrsil dne 4. maja 1922 ob H) uri 30 min. v Narodnem Domu v Ma- riboru. Dne 5. maja b*> iztet v okolico Maribora in na Pohorje. Natanfnejsi podatki so razvidni iz aprilove stevilke >Siim%rskega Lista<. Odbor. — Joi^oslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana ima svoj bb^ni rbor v nedeljo 30. t. m. ob 9. dopoldne pri Mraku na Rimski ee«ti in no kakor knkor je bilo prvotno javljeno dne 24. t. m.____________________________ Polzueiilig. — Ukraden mi Je bll 1. arpila r>4r>_ r.r»£i ispred moje dMavnire pri mizi pri-l>it patentni vF^omlni prinKj.š (Sohr.iu'*-^tock) in nekaj z^Uznine v vredn v Sp. Si-ki, ^"od-nik'ova ce«tna ura. Poizve se v trgovini Vatovar & Svcti-na. Kongresni tr^ *,. Glavni uredni!:: Rasta PustoslemSck. Odgovorni urednik: ______Ivan Podržaj. POSLANO. Ker \fi prine^fl ^»Slovenski Narod* ve^t. kaknr da hi h:! laz v t\'??A z dr. ^u-šter^ičem, oiirnmi Slovensko ljudvra4 hhka n?r»o! kr ts kočija. Na