I OGLAŠAJTE V Najstarejšemu SLOVENSKEMU %VNIKU v OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ^;jOax.—LETO XXIX. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) APRIL 11, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 72 AWO nevest in ameriških N^kov V tujini so pozabili I se ne brigajo, jih dobili k sebi ............ ^ department je odkril, da ttvu vojaki v inozem Ameriški 430 i %jmanj 8,000 "vojnih ne- fie'b katere se nih- '"'Sa, ker so njih možje °četje pozabili nanje. ki so se vrnili domov, jg vložiti prošnjo, ,, y ženam, ki so jih poro-^^o^tnstvu, dovoli prihod Btor' *^' dokler tega 'že vrata Amerike am in otrokom zaprta. f.,., ^ 1 • • J • 1 -1 VODJA ZMAGOVITE Ivako se razvija diplomatska amemske vojske borba za Trst in Primorsko iGOST CLEVELANDA LONDON, 8. aprila—(Po poročilu Drew Middletona v "New York Times")—Mednarodna mejna komisija za Trst in Julijsko krajino se je danes vrnila v London, da pripravi končno poročilo glede enega najtežjih in najbolj perečih vprašanj, ki pridejo pred konferenco zunanjih ministrov, ki se ima sestati v Parizu. Dočim je sovjetska zahteva , Nobenega dvoma ni, da bo Rusi-za poverjeništvo nad Tripohta- j ja podprla stališče Jugoslavije ni jo še vedno ovira, ob kateri se I Ta razlaga utegne biti samo Predstavnik vojnega de-pravi, da je ta zago-^zčutnost od strani vo-80 preko morja pustili «v.ki ■in je ° tako narastla, da ](j odpoklicati 25 la-' Za določene izključ- ni prevoz "vojnih nevest." ^j^^Prečni ladji, ki se rabi port žena in otrok ame-iz inozemstva, ni Jtiv ' * ^ ^ena Jr^'ojakoviz i 'tora 2a več kot okrog 750 pozabljenih vojnih 65^0'°^ A® klali h je po »to, kontinentu Evrope ' dež, ^ Avstraliji in dru- tog 5qq^^ Pacifiku pa Jtocija vztraja Porurja PART7 -- Vir •^•A.)—Iz zanes->Coajj°^ P"^ihaja vest, da je It zunanji minister Bi-'ioj,. angleškemu am-Sled' francosko sta-sTe ^°rurja in Porenja, ''itiQjjt Francija na vsak Nemčije, osta- L J Cenjeno. ■' ^C07* ' ^ 80 v toliko popu-*ti gg pripravljeni po-'^ih ^^^_°^a8no o nemških 4bi in o prijateljski I de n dočim je ge- '•Uoi^ Vedno zahteval, ) Ha to najprej pri- odtr' Porenje in Fq-k^o Nemčije, ter da Sled ^ pričela poga- '^J^^j^^.P^'^jateljskega pakta in Anglijo. IMENA •' Za , liagj postavitev spome-1^ Se L '^tom in dekletom, " v ameriški arma-vse star-da oddajo ime-i 13. aprila utegne konferenca ministrov razbiti, pa napravi j a dejstvo, da se britska in sovjetska interesna sfera v Trstu dotikata, ta problem bolj zapleten in deli-katen. Ako se to vprašanje ne bo po-voljno rešilo, utegne priti v Julijski krajini do nemirov ali celo kaj hujšega, medtem ko se Tripolitanija nahaja izven zone sovjetskega vpliva in začasno tam ni pričakovati večjih političnih vznemirjenj. Kako se razlaga sovjetska taktika glede Trsta Nekateri dobro informirani krogi sodijo, da je sovjetska zahteva za poverjeništvo nad Tri-politanijo, na kateri je sovjetski poslanik Fedor T. Gusev tekom posvetovanj zastopnikov lunanj ;h ministrov dosledno vztrajal, del ruske diplomatske taktike. Ti krogi sodijo, da bo Rusija odstopila od zahteve, da se izključno nji prizna poverjeništvo lad Tripolitanijo, ako bo konferenca zunanjih ministrov v Parizu sprejela stališče zunanjega ministra Molotova glede Trsta in Dodekaneških otokov. To bi bila diplomatska zmaga, za katero bi bila Rusija očividno pripravljena popustiti glede Tripo-litanije. d I apnia v '»elaVski dom na War U., se bodo pobi- k 8. ' *1 13. aprila med J® '^večer v SDD. Na katere se lah-^ ^^Gleži in po temu ' kej, ® ^o več sprejemalo imena vklesilo '^^teri bo slav-avgusta. I . opereto v? IvN I "• % •) _ 14. APRILA LJUBEZNI" 'Jadran" 3.30 •oy v c>, popoldne H 1 domu ^terloo Rd. na izraz pobožnih želja od strani Angležev, ki umevno ne morejo pristati na to, da bi Tripolitanija prišla pod izključno poverjeništvo katerega koli naroda, medtem ko bi bilo vzajemno poverjeništvo pod okriljem Združenih narodov zanjo sprejemljivo. Da bo Molotov stal za jugoslovansko zahtevo za Trst, se smatra za gotovo. Obstoji pa dvom, da se bo preiskovalna komisija sama mogla zediniti glede poročila, ki je imalo biti | prvotno predloženo zastopnikom zunanjih ministrov, sedaj pa izgleda, da bo izročeno direktno konferenci zunanjih ministrov. Tri jugoslovanske zahteve glede Julijske krajine Jugoslovanske zahteve v Julijski krajini so tri, in sicer: 1. Da se Julijska krajina pri-deli Jugoslaviji in da naj meja teče iz Pontafla skozi Cividad, Kormin in Tržič, in da se vključi Gradež, ki je viddn s svetilnikov v tržaškem zalivu. 2. Da Trst postane svobodno mesto, s statusom federativne enote v • okvirju jugoslovanske republike, ki bo v pogledu zunanje politike, narodne obrambe, komunikacij, valute in zvezne trgovine zavzemal isto mesto kot druge jugoslovanske federativne enote. (Dalje na 2. strani) Senat sprejel predlogo zci novanjsko pomoč veteranom Kratke vesti SENATNI ODSEK ZA POSOJILO ANGLIJI WASHINGTON, 10. aprila. — Senatni bančni odsek je danes 14 glasovi proti 5 odobril resolucijo za posojilo Veliki Britaniji. Pričakuje se, da bo senatna zbornica posojilo odobrila z j znatno večino. ★ ★ POLJSKO ZAHTEVA AKCIJO PROTI FRANCU NEW YORK, 10. aprila. —| NA OBISKU Dobro poznana Mrs. Josephine Rodica, ki se je svoječasno nahajala v Clevelandu, zadnje čase pa v Floridi, je prišla na obisk v Cleveland k svoji sestri Mrs. Matildi Cerne, 22675 Ivan Ave. Od tam se bo podala k svoji hčeri Josephine Robbins, 718 Waldensa Rd., Wickliffe, O., kjer jo bodo prijatelji lahko obiskali. Mrs. Rodica pozdravlja svoje prijatelje in znance v Samsula, Fla., mi ji pa želimo, da bi se tu pri domačih prav do- Eisenhower Danes je dospel v Cleveland gen. Dwighl D. Eisenhower, poveljnik zavezniške vojske' v evropskem vojnem gledališču, pod čigar genijal* nim vodstvom se je borba demokratičnih narodov sveta končala z zmago nad silami nacizma in fašizma. Dogodki med vojno in po vojni $0 pokazali, da general "Ike" ni le mojster vojaške umetnosti, temveč iudi državniški duh prvega- reda. Vsa njegova dejanja in besede izza končanja bojne vihre svedočijo njegovo globoko demokratsko zavest in željo, da koalicija velikih sil. katerih vzajemni napor je stri pošast fašizma, ostane trdna in da za jamči miroljubnim narodom sveta trajen mir. Dobrodošlici, katero mu ianes izreka mesto Cleveland, se s polnim srcem pridružujemo tudi mi—Ameri-kanci slovenskega in jugoslovanskega porekla. Slava in časi generalu in vrlemu demokratu Dwight ■n. Eisenhower ju! „ ,. , .J „ , . ! bro zabavala! Poljska je danes pred varnost- j nimi svetom Združenih narodov ^ " naperila obtožbo proti generalu Mraz v državi Ohio Francu, da ščiti nemške znan- Preko noči od torka na sredo stvenike, ki v Španiji izpopol- je v Youngstownu, O., padlo ži- njujejo nova orožja, in s tem j vo srebro na 23 stopinj, v Akro-ogroža bodoči mir sveta. Polj- nu na 27, v Clevelandu na 32, v ska zahteva, da Združeni naro- Columbusu pa na 33 stopinj, di z vso odločnostjo nastopijo Vremenski prerok Milton W. 10.000 KOMUNISTOV DEMONSTRIRALO PROTI VLADI V TOKIJU TOKIO, 8. aprila. — Včeraj je 10,000 komunistov vprizorilo demonstracijo pred uradno rezidenco premierja Šidehare, ki zahtevajo resignacijo' sedanje konservativne vlade. Množica je pčtisnila japonske stražnike pred palačo na stran in vdrla notri, kjer je tajnik komunistične stranke Tokuda _ v. ^ . . , , . predložil zahtevo za odstop via- proti Francovemu režimu. ,Davis pravi, da bomo odslej premierjevemu tajniku. ★ ★ imeli toplejše vreme. Mraz je RIBBENTROP ZVRACA jnajbrže uničil dobršen del sad-KRIVDO NA AMERIKO ja za letošnje leto. NUERNBERG, 10. aprila. — j -- Obrambst nacijskega zunanjega j Konec stavke ministra Ribbentropa je danes j Včeraj se je končala neurad-predložila dokumente o ameri-1 na stavka pri Republic Steel ških pošiljatvah in posojilu Ru- Corp. v Clevelandu, ki je traja-šiji, v poizkusu, da dokaže, da|ia 36 ur. Na stavki je bilo 900 je bila Nemčija prisiljena ^na- delavcev iz dveh departmentov. povedati vojno Zed. državam. Smrtna kosa LUKE F. TERCEK Danes zjutraj je preminil Luke F. Tercek, ml., stanujoč na 15617 Holmes Ave. Pogreb oskrbuje August F. Svetek pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. Stavka je nastala radi enega delavca, kateremu je družba znižala plačo. William F. Donovan, okrajni direktor unije CIO je dejal, da je bila stavka neuradna in neupravičena. Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Dočim je bila japonska policija brez moči napram demonstrantom, je ameriška vojaška policija, ki je sledila množici z gigantičnega zborovanja v nekem parku, hitro napravila red, ko je bilo poklicanih na pozor-nico šest "džipov" in enako število oklopnih avtomobilov. IZ BOLNIŠNICE Mrs. Mary Rotar, 19608 Kil-deer Ave., se zahvaljuje vsem sorodnikom in prijateljem za obiske, cvetlice in voščilne karte ter druga darila, s katerimi so jo razveselili v času njene bolezni v bolnišnici. Priporoča se za obiske tudi sedaj na domu. Bivši Hitlerjev kolega dr. Otto Strasser na delu NEW YORK — (O.N.A.) — Medtem ko so nacistični prvaki v Nemčiji vsaj začasno postavljeni na hladno, tako da ne morejo javno v tisku širiti svoje propagande, je dr. Otto Strasser, eden bivših prvakov na-I cizma, žs očrtal svojo bodočo propagando. Strasser se je iz j čisto osebnih motivov in egois-tičnega tekmovanja spri s Hit-, lerjem, katerega je želel nadkri-liti. Dr. Strasser je napisal članek, ki je izšel v nemškem listu v St. Paulu, Minnesota, "Der Wanderer", in v njem ne črhne niti besede o nacističnih grozodejstvih. Obenem pa trdi, da Nemci ne najdejo nobenih posebnih naporov s strani zaveznikov, da bi sodili o vojni na podlagi bolj moralnih meril. Noben Nemec ne bo sodeloval z zavezniki iz prepričanja' Strasser trdi, da ne bo noben Nemec sodeloval z zavezniki iz prepričanja. Pravi, da bo morda "10% nemškega prebivalstva ponudilo zaveznikom svoje sodelovanje, bodisi radi tega, ker nimajo nobenega značaja, bodisi radi tega, ker se bodo hoteli opirati na zavezniške bajonete v svrho in v prid svojim lastnim političnim ciljem. Ostalih 90% Nemcev pa bo prenašalo zavezniško okupacijo najprej s studom, pozneje pa s sovraštvom, in bodo smatrali, da je njihova največja dolžnost, da najdejo sredstva in pota, da osvobode svojo zemljo." Ta bivši vodilni prvak pravi, Ja vidi tri možnosti za bodočnost Nemčije, in sicer: 1. Ako ostanejo veliki trije složni, se bodo zapadne velesile morda zadovoljili s tem, da "se znebe za dobo 'najmanj 100 let' vojaškega, političnega in gospodarskega tekmeca". 2. Ako se bodo veliki trije sprli, bo 85% Nemcev prijaznih zapadnim velesilam, pod pogojem, da bodo zapadne velesile pustile Nemčiji Posarje, Porur-je in Porenje. Ako pa bi Nemčija izgubila te kraje, bi se dr. Strasser vrgel — četudi nerad v naročje Rusiji. Stari "Drang naeh Osten" podlaga nemške politike Zgodovina narekuje Nemcem, da gledajo na vzhod, pravi Sras-ser. Ako pa bi bila Nemčija okrnjena tudi na zapadu, meni Strasser, bi držanje zapadnih velesil ne bilo v bistvu prav nič različno od držanja "roparskih ■■emških vzhodnih zemelj" in bi odgovarjalo zločinu, katerega predstavlja "izgon 15 milijonov Nemcev" iz vzhoda. V tem slučaju, pravi Strasser, bi ne mogel nihče ničesar očitati Nemcem, ki bi zagovarjali sodelovanje z vzhodom, ki bi jim omogočilo, da dobe nazaj svoj^ ozemlja na zapadu. Vsota $600,000,000 dovoljena za gradnjo domov; določba za kontrolo cen za stare hiše bila poražena WASHINGTON, 10. aprila—Senatna zbornica je danes pozno popoldne osvojila administracijski zakonski načrt, glasom katerega se bo dovolila vsota $600,000,000 za pospešitev produkcije gradbenega materijala za stanovanjske hiše. Za predlogo je glasovalo 63 . _ _ ... senatorjev, proti nji je pa glaso- IvU^l uOuO Vmill I zaDlenjena po- Ohijski republikanski senator! ^CStVa V AvStrijl Robert A. Taft je glasoval za i predlogo, medtem ko demokrat- DUNAJ. — (O.N.A.) — Rus-ski senator James W. Huffman ke okupacijske oblasti so na-ni bil navzoč, ker je bil na po- znanile avstrijskemu kanclerju grebu svojega tasta, bivšega se- Leopoldu Fiegl-u, da bodo vmi-natorja Vic Donahey-a, ki je vsa zaplenjena avstrijska po-umrl v ponedeljek. . sestva, izvzemši vežbalnico v bližini Dollersheima, ki meri Pričakuje se, da bo ta zakon , približno 45,000 akrov do konca leta 1947 omogočil produkcijo 2,700,000 malih cenenih domov za vojake, ki so se vrnili iz vojne. Poizkus, da bi se vladna subvencija za veteranske domove znižala iz 600 na 400 milijonov dolarjev, je bil poražen s 50 glasovi proti 25. Tozadevni dodatek k zakonski predlogi je stavil republikanski senator Douglas Buck iz Delaware in podpiral ga je senator Taft. Predno je bila predloga sprejeta, pa je bila iz nje črtana določba, glasom katere bi se cene starim stanovanjskim hišam kontrolirale na tak način, da bi po prvi prodaji nobena že zgrajena hiša ne mogla biti prodana za višjo ceno kot jo je prinesla pri dotični prodaji. Ta določba je bila vržena iz predloge na predlog republikanskega senatorja Revercomba iz West Virginije, za katerega je glasovalo 41 senatorjev, proti pa 33. Senator Taft je glasoval z večina. Omenjeno vojaško vežbališče leži v takozvanem Burgenlandu v neposredni bližini madžarske meje. Poročali smo že, da vlada v krogih washingtonskega vojnega in zunanjega ministrstva precejšnja zaskrbljenost radi poročil, da so naselili Rusi rodbine vojakov v Avstriji vzdolž češkoslovaške in madžarske meje. Ruski uradni krogi na Dunaju so naznanili avstrijski vladi, da smatrajo, da je zaplemba vojaškega vežbališča pri Dollers-heimu popolnoma upravičena, ker je na vsak način predstavljala nemško imetje po določbah potsdamskega sporazuma. Gov. Lausche oklical pogoz-dovalni leden Governer Frank J. Lausche je prokiamiral teden od 22. do 26. aprila ža ohranitveni in pogoz-dovalni teden. Dne 26. aprila jd pogozdovahii dan in ptičji dkn. Apelira na državljane države Ohio, da upoštevajo ves ta mesec kot ohranitveni mesec. Vsi ŽALOSTNA VESbr Mr. Mark Klakalski, 993 E. 67 St., je prejel žalostno vest iz tisti, kateri imate primerne vr-stare domovine, da sta mu umr- tove, storite svojo državljansko la žena Barbara in edini sin dolžnost, ako na svojem vrtu po-Nick, doma iz sela Gradiče, št. sadite v tem mesecu par sadnih 14 pri Karlovcu na Hrvaškem, dreves. KdOr ima več sveta Pokojnica zapušča tukaj v praznega, je prošen, da posadi Clevelandu moža in sestro, sva- sč d ts, ki prinašajo kakšen ka in tri nečake. sad. Moskovski radio opozarja na nesoglasja v stališču Zed. držav glede gen. Mihajloviča REDNA SEJA Nocoj se vrši seja Waterloo Camp, St. 281 WOW v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Podani bodo tri-me-sečni računi in za rešiti bo več važnih stvari. Prosi se članstvo, da se gotovo udeleži. LONDON. — Neki komenta- "Jugoslovanska vlada prizna-tor na moskovskem radiju je va, da je bila Mihajlovičeva po-ožigosal gen. Dražo Mihajlovi- zicija dozdevno popolnoma lo-6a kot enega največjih hitler- jalna napram Ameriki, in da se jevskih kriminalcev v tej vojni, je rešilo gotovo število ameriš-Sovjetski komentator je med kih letalcev, ki so bili prisiljeni drugim izjavil: , na zemljo v krajih, ki so se na- "Kdo je Mihajlovič in kako hajali pod njegovo kontrolo. . ^ je trudil pri varanju Jugoda- j bilo sploh mo- v.je m njemh zaveznikov je po. postopati? Zlartl stalo lasno zelo zgodaj. Navzlic T , . J. , , . „ . , .v, . še, ker le na ta nacin upal do-temu pa/ le anglo-amenska mi- .... - v. v . v. .. , , . , biti pomoč v zivezu m orožju, sija ostala na njegovem glav- ^ nem stanu baš ob času, ko je Komentator je potem omenil, vodil boj proti partizanom." j da je Jugoslavija v svoji noti Komentator je podal vsebino Zed. državam opozorila, da so jugoslovanske note, v kateri se} ^^^^izanske sile maršala Tita je zavrnila prošnja ameriške ... , „ „„„ ,, , , , . ... . ,resile okrog 2,000 zavezniških vlade, da bi se ameriškim za-1 " stopnikom dovolilo pričati v^letalcev, večji del Amerikancev, prid Mihajlovicu, potem pa do-: ki so pri tem gesto tvegale Bvo-stavlja: I ja lastna življenja. flTRAN 2 enakopravnost 11. aprila, "ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) Py Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) --------------------------------------- For Half Year—(Za pol leta) ------------------—------------------- For 3 Months—(Za 3 mesece)-------------------------- .$7.00 _ 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): ■For One Year—(Za celo leto) --------------- For Half Year—(Za pol leta)----- For 3 Months—(Za 3 mesece)--- .$8.00 - 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta)______ _$9.00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Donald Bell (O. N. A.): AMERIŠKO VODSTVO V zadnjih mesecih je nastala navada, da se v vseh uradnih ameriških govorih in izjavah poudarja, da je ameriška vojaška sila največja na svetu, ter da je radi'tega postalo neizogibno, da Amerika prevzame svetovno vodstvo. Posebno predsednik Truman je to točko močno naglasil v svojem govoru o priliki dneva ameriške armade. ' Njegov govor je bil brez dvoma namenjen pred vsem Amerikancem, toda, ker je jasno, da ga je ves svet napeto poslušal—in razmišljal o njegovih besedah, je skrajno obžalovanja vredno, da si ni vzel časa, da bi povedal tudi, kaj je treba razumeti v tem izrazu ameriško svetovno vodstvo. Predsednikov cilj je bil ta, da dopove ameriškemu ljudstvu, daje potrebno zediniti pod eno upravo vse veje naših oboroženih sil, da velja podaljšati vojaško dolžnost in obveznost službe, ter, tretjič, da je potrebno ustanoviti splošno vežbanje. Vse to so čisto notranje ameriške zadeve, v katere se ne sme nikdo vmešavati. Toda zadeva svetovnega vodstva je vse nekaj drugega. To je nekaj, kar gre preko naših meja. Ves svet se napeto zanima za naše namere. Velika zmota bi bila, ako bi hoteli verjeti v to, da bo svet sprejel naše vodstvo enostavno iz razloga, ker smo najsilnejša vojaška organizacija na svetu. To ni nič novega v zgodovini in se je že ponovno pripetilo. V zadnjih stoletjih na primer, je bila Španija najmočnejša v šestnajstem veku, Francija v sedemnajstem, Britanija v devetnajstem in Nemčija v dvajsetem—in vendar ni svet priznal vodstva nobene teh sil. Priznati bi si morali tudi, da naš ameriški način življenja ni več ideal ostalega človeštva. Amerika je danes zadnja velika kapitalistična država. Velika Britanija, ki nam je po srcu in tradicijah najbližja, ne bi sprejela našega vodstva. Še manj Francija, a kaj šele Sovjetska unija. Britanija se našemu vodstvu trenotno ne protivi le iz enega samega vzroka—ker hoče, da mi ustavimo prodiranje Sovjetske unije. Na polju gospodarske ali kolonijalne politike pa ni nobenega soglasja med nami in Veliko Britanijo. Dobro bi bilo tudi, ako bi upoštevali, da je naša vojaška premoč morda le prehodna—in da bo morda kmalu omejena le na nekatere vrste orožja. Pričakovati smemo, da bomo ostali v dogledni bodočnosti najsilnejša pomorska država in da bomo tudi v zraku ohranili nadmoč. Toda naša premoč na kopnem je že zdaj nekoliko dvomljivega značaja in naziranje strokovnjakov je, da nam bo nerno-goče ohraniti prednosti, katere nam dajejo nekatere posebne vrste tajnega orožja. Potniki, ki prihajajo iz Evrope, poročajo tajinstveno čudne stvari o uspehih, katere so baje dosegli Rusi. Trde, da so ruski učenjaki razkrili skrivnosti takozvanih kozmič-nih žarkov, ter da jim daje to najmanj toliko novih virov energije kot sprostitev atomske energije na podlagi razkola uranijevega atoma. To so morda prazne čenče, toda znano nam je, da so Rusi že dolgo iskali potov, kako vpreči in brzdati solnčno energijo. Radi tega ne smemo kar naprej verjeti, da noben drug narod ne bo mogel najti nekaj, kar je nam ostalo skrito. Seveda, ako pride do tega, bo takoj prišlo do izzivanja proti našemu svetovnemu vodstvu. Vse to ne pomeni, da se moramo temu načrtu odpovedati. Pač pa pomeni, da bi bilo bolje, da tudi naravnost po-vemp, kaj mislimo. Večina ljudi bi najbrže rade volje sprejela naše vodstvo—in bi nas morda celo prosila, naj je prevzamemo—ako bi je izvajali po naslednjih treh smernicah; Prvič, da izkoristimo naše znanje in produkcijske" možnosti v svrhe svetovne obnove. To je seveda vse več kot naše sedanje delovanje v pomožnih organizacijah. Treba bi bilo velikopotezne politike posojil v cilju popolne obnove vseh prizadetih dežel. Drugič, postati bi morali vodje vsesplošne borbe na nož proti fašizmu. Svetovno vodstvo je neskladno z izbe-ga van jem španskega vprašanja. In skladno s pripušpanjem, da se fašizem nanovo razvija v deželah latinske Amerike. Tretjič, postati bi morali vodje gibanja za osvoboditev kolonijalnih narodov. In v razbijanju zadnjih ostankov fevdalizma. Na obisku pri pisutelju Louisu 4 Cedili iču Posneto iz "Slovenski poročevalec," Ljubljana, Jugoslavija. Nekega julijskega d,ne, ko se ■ je po zaključku konference v | San Franciscu vrnila naša dek-gacija v New York, je prišel pome ameriški pisatelj Louis Adamič, po poreklu Slovenec, da bi preživel nekaj dni na njegovi farmi blizu Milforda v državi New Jersey. Z Adamičem sem, se srečal v prvih dneh po prihodu v Zedinjene države Amerike skupno s tovarišem Žujovičem in veleposlanikom Stenojem Si-mičem; na,jveč smo govorili o delu močne organizacije Zedi-njenega komiteja Amerikancev južno-slovanskega porekla, ki je toliko napravila, da bi se v Ameriki slišalo o boju naših narodov, a na čelu sta ji Louis Adamič in Zlatko Balokovič. Pripovedoval sem Adamiču o tem, kako smo dobili prvo vest 0 njegovem nastopu proti Draži Mihajloviču in Fotiču prav med četrto ofenzivo in kako je ta vest za nas mnogo pomenila. V resnici so bili to kratki sestanki, čeprav so nekateri trajali po štiri ure—kratki v tem smislu, ker sem po vsakem čutil, da razgovor z Adamičem ni končan^ da se je v resnici šele začel. Zato smo se že tedaj zedinili, da bi bilo najboljše, če pridem na obisk na njegovo farmo. Za sestanek smo se domenili opoldne v Adamičevem hotelu in, prišel sem na minuto točno kakor smo se dogovorili. Adamič se je smejal: "Jugoslovani običajno zamujajo, pa vidim, da Titovi ljudje odstopajo od tega pravila." Hoteli smo ujeti prvi popoldanski vlak, ker je iz betonskih zidov nebotičnikov žarela takšna^ vročina, da je imel človek občutek, da je na žerjavici. Toda to ni bila le običajna letna suha vročina. Prišel je val depresije, vlaga je pritisnila na vse mesto. Vse to je sonce razgrelo tako, da vrela para telesu ni dala, da, bi dihalo; čista srajca, ki sem jo oblekel, ko sem odšel iz hotela, je bila vlažna v nekaj minutah. Nebo j^ bilo čemerno, komaj si mogel opaziti vrbove ogromnih nebotičnikov, ki $o se grmadili nad nas tako, da je imel človek občutek, da mu še bolj jemljejo dih, d^a mu n^ dajo, da bi prišel do zraka, da ga pri-tiskajp z vseh, strani. Adarnič j»,i je razlagal, da hodinjo skozi pp-slovni del New Yo^ka prav v času kratkega opoldanslfega of^-mora. Gledal sem ljudi, ki so s^ valili iz teh razgretilji čudovišč. To go bili newyorski businessmani v belih ovratnikih z zlatinii verižicami preko vestj? in z zobom kanadskega jelena, znakom kluba "Kanadskega jelena," kateremu je pripadal tudi Babit Sinclair-Lewis. Njihovi obrazi so bili odsekani, skorp surovi, kakor pjTofili nebptičnikov, iz katerih $o prihajali. Gledal sem daktilografinj^ v pisanih oblekah z enakiwi pričeskami, rdečimi nohti, istimi nameški i?.a obrazu, vse druga drugi podobo,e, kakor jajce jajcu, kako se zde nam belim enaki vsi Kitajci. Gedal sem te dekleta, kako hite oglov, kj^r so restavracije "za hitijo kosilo," kjer si ljudji? sami strežejo in opravijo obrok v 15 minutah. Ta pestra množica stoji potem ob zidovih nebotičnikov, da se "oddahne" z "Paily Newsom" v rokah, potem pa po desetih nai-nutah kakor na povelje vstopa skozi odprta vrata nebotičnikov, ki požirajo tisoče in tisoče teh : bitij. Vsa so imela podoben iz- 1 raz na obrazu, vsa so hodila z istim tempom, tako da je bilo j tujcu prve dni nenavadno, da bi i se privadil na to predpisano br-1 zino kretanja. I Spočetka je izgledal kakor bela vrana, ki ne zna hoditi po pločniku. Newyorcani so ga z lakti hladno spravljali s ppti, po nekaj dneh pa se je privadil na tak način hoje, v nenavadno kratkem času se mu je na obraz prilepil isti izraz, izraz praktič-neg^, ppslovnega človeka v New Yp^-ku. Tudi stroji oi^rog nas sp imeli i^te kretnje, isti tempo. Stpti-ne dolgih rumenih taksijev, visokih zelenkastih kamionov so na wah zaostale na oglih, kp je izjcočila rdeča luč in se je prekp uli;ce razlila sve.tlpba,, gosta kpt zid. P.Q,teni je zelena svetloba spet izginila, motorji avtomobilov in kamipupv sp, spet za,žareli in takp pp ves dan, vsako minuto in, ppl, stroji, Iju.^e- stroji, ljudje, vse to spjrei^ljano z ropotom električnih vlakov, ki je prihajal iz odprti, skozi katere je na vsakem oglu šip navzdol v ppdzemno železriicp. Ob stra,šnena rppptanju "ele-vatera"—podzemne železnice, v ehetn delu v resnici "nadziemne" železnice, ker teče po mpstu vzdolž avenij. Vsi ti stroji, vsi ti ljudje, vse to je šlo po nekem načrtu, po nekem pravilu, vse to se je. tujcu zlivalo v eno maso, vse mu je ustvarjalo sliko ameriške pralftičnogti, sliko Man-ha,ttana glavo New Yorka osrednjega dela mesta, na katerem so nebotičniki — svetišča ameriških trustov in bank — v katere tečejo zlati potoki ne le iz vseh krajev Amerike, temveč iz silnih prostranstev na svetu. taksi je nenadno utonil še globlje, z veliko naglico smo se spustili iz teh bučnih ulic skozi mračni preddr v železniško postajo Penrisylvanijo. V trenutku smo izstopili, zgrabilL naše kovčege, ustavljal je že drugi taksi, za njem tretji, četrti, vse to je šlo kot krogotek. Tu je bila vročina še bplj neznpsna, dušil ni le vroč zrak, pomešan z bencinom in nafto, temveč se je pojavil tudi ostri duh oglja. Adamič me je zapeljal v ogromno dvorano, pustil me je v nekem kotu, dejal je, da ne bom dolgo čakal, ker je šel sam kupit karte, jaz pa sew gledal to mravljišče, izkopano pod Man-hattanom. Gledal sem te tisoče in tisoče ljudi, ki so se gnetli po hodnikih in nadstropjih k drugim kompozicijam, ki so prihajala na ppstajp vsak trenotek. Vse je vrvelo, bučalo na poseben način, da je človeka obhajala želja, da bi zaprl opi, da bi se nekam skril od vsega tega pritiska. ^.Skozi ta organizirani direndaj, ki je na utrujene možgane deloval tako, da je kazalo, kakor da se veča vsak hip, da ga bo zmlelo, je nenadno prodrl skozi mikrofon glas- dekleta, ki je na-javljal, kdaj odrine kak vlak, s katerega perona in kpliko ima zamude. To je bil mehek glas, tako počasi je bila izgovorjena vsaka beseda, da mi je v tem strašnem metežu,, v tej spparicl deloval kpt olajšanje, kot poži-rek hladne vode Sušičkega jezera po maršu preko štulca ali kakor tisto mlado seno na Gla-močkem polju, na katerega smo legli po šesturnem nočnem pohodu. Še danes včasih slišim glas tega dekleta. Adamič se je vrnil s kartami, nekje nii je naš^l kozarec ledene vode v papirnatem kozarcu, popeljal me je skozi neke hodnike in predore, skozi množico, ki se je gnela in končno sva sedla v vlak. Kp se je kompozicija premaknila po predoru izpod reke Hudson, smo občutili močan pritisk v ušesih, ko pa se je lokomotiva dokopala do odprte proge, na katero niso pritiskali nebotičniki in pregret asfalt, je dahnil vctrič, ^e nam napolnila s svežim zrakom in nekako sem oživel. Prvič se mi je nudila prilika opazovati Adamiča dalj časa, njegovo nenadavno visoko čelo, iijegov močni prsni koš. To fta bili dve najbolj karakteristični stvari na njem, zlasti močne prsi, ki so kazale, da se je Adamič v mladosti pečal tudi s fizičnim delom, ko je služil za kos kruha v prostrani Ameriki. Toda človek ni mogel opazovati Adamiča, ko miruje. Bil je stalno v pokretu, iz svoje-torbe je jemal razne časopise, v katerih so bili njegovi članki zaznamovani z rdečim svinčnikom, pisma, ki jih je dobil od svojih znancev, vprašal me je, kakšen vtis so napravili name newyor-ški nebotičniki, začel je sam govoriti o njih, o tej silni tehniki, o tenri, kako bi jo mogel tudi naš narod obvladati, ker ima podjeten, živ in uppren duh. Govoril je, da bi bilo dobro začeti zbirati po Ameriki strokovne knjige iz področja tehnike, medicine, agronomije in jih poslati v Jugoslavijo, da bi se moglo ljudstvo izobraževati v tehničnem pogledu. Zatem sera se spomnil naših ljudi v Ameriki, mojstrov na strojih, specialnih konstruktorjev modelov v velikih tovarnah avtomobilov, ki so pisali Adamiču in so mu ponudili, da gredo v Jugoslavijo pomagat, da bi se pri nas razvila tehnika. Medtem ko je Adamič to govoril, sem postal pozoren na to, da je v vsej tej njegovi razlagi mnogo logike, mnogo metodic-nosti, da je bilo to tudi na vseh naših prejšnjih sestankov, v vseh pismiii, telegramih in izrednih časopisov, v knjigah, ki mi jih je poslal vsak drugi, tretji dan, dokler sem bil v San Franciscu, da je Adamič človek, ki je obvladal to ameriško praktičnost, da je človek, kateremu niti minuta ne poteče zastonj, da je človek, ki se mu je posrečilo, da organizira svpje delo, svojo delavnost na visoki stopnji. Iz te ameriške praktičnosti je od časa do časa udarilo nekaj, kar je on prinesel s sebpj iz svojega starega kraja, iz Slovenije, od nas. To je nek polet, neko navdušenje. Kako so mi to silno potrjevale njegove besede o tem, kako se bo naša dežela nekega dne industrializirala, kako je trebi pri nas že sedaj graditi in šolati tehnične kadre. Pogovarjala sva se o tej stvari. Niti nisva opazila, kdaj je niinila in kdaj sva dospela na zadnjo postajo našega pota. In zopet sem imel občutek, da je bil tudi ta sestanek z Adamičem kratek, da se je razgovor stvarno šele začel. Na peronu nas je pričakovala Adamičeva žena Stella, nežna mala Aiperičanka. Oblečena je bila v dolge hlače, lase je imela povezane, vse to je izgledalo zelo enostavno, toda okusno; pogled uii je zastal na njenih rokah—na njih je bilo videti sledove hišnega dela, kar jc v meni takoj vzbudilo občutek prijateljstva in bližine z njo. Sedli smo v avtomobil. Stella je odpirala neke pakete, ki so bili na sedežu in se šalila, kako je nabavila nekaj hrane za "lačnega partizana." Volan je vzel v svoje roke Adamič in mi razlagal, kako je prehodil vso Ameriko z ene do diuge obale z avtomobilom. Ko smo vozili ^roti Milfordu, je govorila Stella o tekočih stvareh; bila je tudi Adamičev glavni sekretar, odpirala je vso njegovo pošto, dokler je bil on na potovanju, na mnoga pisma je tudi sama odgovarjala, poznala je razmere med našimi izseljenci; spoznala se e v po-edinosti knjig in člankov, ki jih je pisal njen mož, povedala mu je svoje mnenje, dajala mu je svet in pomoč. O tem smo se pogovarjali tako dolgo, dokler nismo prišli v Milford, majhno mesto na meji države Ponnsyl-vaniie in države New Jeracy. "To je glavna ulica!" sem dejal Adamiču. Z glavo je prikimal. "Tu bo drug store!" "Tako je," sta odgovorila on in Stella. "Na oni strani je pošta, a na drugi biblioteka, tam na kraju krčma!" Vsa ameriška mesteca so ista, vsa imajo glavno ulico, v vsakem je na določenem mestu krčma, pošta, drug store. Na to postane pozoren vsak tujec, pa smo se vsi skupaj smejali medtem ko je Adamič odzdrav-Ijal pij-ebivalcem na levo in des*-no. Pri pošti je imel Adamič svojo pisarno z eno uradnico. Tu je imel telefon. Toda tako ni bilo na njegovi farmi—ko je začel delati, pisati ,tedaj je želel popoln mir, da ga nihč^ ni mogel vznemirjati, zlasti ne telefon. Hitro smo prešli Milford in krenili k Adamičevi farmi, ki je bila dva do tri kilometre od mesta. Ves ta kraj s hribčki, gozdički, z reko, ki se je vijugala v dolini, je zelo spominjal na Dolenjsko dolino reke Krke k Toplicam in Novemu mestu. To svoje opažanje sem izrazil Adamiču. Zasmejal se je in zdelo se mi je, da je tudi njega vodila ta misel, ko je pred nekaj leti kupil to starinsko farmo s 30 hektarji zemlje, v glavnem z gozdovi. Šli smo mimo prvega Adamičevega soseda, starega farmer-ja, ki je pomahal z roko, potem pa smo nadaljevali pot pjroti farmi. To je bila trdno zidana zgradba iz kamna, stara je bila sto let, toda Adamič je vložil precej denarja, da je preuredil prostore za bivališče. Na drugem koncu lepo urejenega vrta sta bili dve veliki far-merski poslopji iz rdečega lesa. Adamič mi je povedal, da je te hiše pregradil, v eni stanujejo gostje, ko pridejo na obisk, a druga sluzi njemu za delo. Potem smo šli preko ledine, obrasle s temno-zeleno travo, dobrp negovano, da si pogledamo te hiše, zatem pa smo šli na zelenjavi vrt. Izm,ed visokih fi-jolovk jQ pomolil glavo nek starec koščenega obra,za, nekoliko upognjen z motiko v rokah. Adamič ga je pozval, naj se približa, in ko mu je pojasnil, odkod prihajam, se je starec nasmehnil, obrisal zemljo z rok ob plavi kombinizem in mi podal roko: "Andrej Križmančič sem, doma iz okolice Trsta." Stari Andrej je mežikal z očmi, izgledal je nekako vznemirjen, pa se je oprostil in izginil v vrstah širokega fižolovega listja. Adamič mi je razložil, da je Andrej že dolgo vrsto let v Arteriki, da je sedaj pri njem na delu, da varuje hišo in ureja zelenjavni vrt. Zadnji čas, odkar je naša vojska osvobodila Trst, atari Andrej nikakor nima miru. Domov bi šel. Tako smo pričeli govoriti o Trstu. Adamič je razvijal misel, kaj pomeni Trst za Jugoslavijo, zlasti kaj pomeni za Slovenijo, za slovenski narod. Noben naš narod ni bil v toliki meri razedi-njen kakor je bil slovenski narod.. Skoraj dve petini Slovencev sta bili odtrgani z nepravičnimi mejami izven Jugoslavije' Zdaj pa se jim prvič nudi prilika, da žive zedinjeni v svobodni državi. Adamič je govoril živo, temperametno. Usoda Trsta je tudi njega zaposlovala prav tako kakor starega Andreja Križmančiča, kakor tudi vse nas. V maju in juni-. ju tega leta, ko je skoraj ves amtriški tisk zavzel povsem ne-prijateljsko stališče proti nam v vprašanju frsta, je prvi glas, ki ga je bilo slišati v našo korist v ameriški javnosti, jprišel od Adamiča. . apisal je članek v liberalnem "PM," v katerem je iznesQl naše pravice in jc zlasti močno udaril po politiki Anglije. Medtem ko smo se vračali iz zelenjavega vrta, je Adamič govoril o iiifainui izjavi angleške- katen ga maršala Alexandra« ^ nas je primerjal s Mussolinijem in HirohitoiS' f je po vsem iz sebe: ^ To da reče on o narodu, je pokazal toliko upornosk^^ smelosti proti napadalcem • da tega si ni izmislil iz Londona mu je naročil chill, naj to reče." Vstopili smo v hišo in mič je začel govoriti o P® ' Anglije, o položaju perija, o Churchillovem vje- kaj pri predsedniku Rooseveltu v seni 1943, ko je bil svojo ženo povabljen na _ j'o v Belo hišo in kjer je chillu samemu povedal sli. ' Večer se je že spuščal o zdička je pihljal veter, nas je povabila na vecerjO' dli smo k mizi, ki je stavljena pred hišo, tudi Adamičeva tašČa, ka. Debela kuharica v predpasniku, beli obleki- ^ nogavicah in čevljih se j® ^ kazala na vratih in zvonec. To je bil zna^ s ^ ^ Andreju, da j^ čas, da dela k večerji. (Dalje na 6. strani) KAKO SE RAZVIJA DIPLOMATSKA g ZA TRST IN PRIMOB ■.'Nadaljevanje s 1 . strani* it*"' 3. Da tržaška luka mednarodna, toda po vansko suverenostjo, ko naj bi se o r g a n i z ------J--------oP upravo luke vodila P -- dir«' nem zakonu, katerega stavila vse države, ki so no prizadete. Rusija bo tudi podprfa Jugoslavijo glede le#. Pojavljajp se da se spopad med in bV'itsk'imi interesi ' od ki je najbolj južna P ^ atrije. _ \ Dokaz temu so. P moskovskem časopisj^; ^ gleži delajo roka v ro ^ nimi fašističnimi in limi elementi na da M tam wAdi bivših partizanov, ki ® (,oji vojno borili v Titovi o ni vojski. . To se opozarja, da . 3 zemljepisnega stalis^^.^ j) podaljšek jugoslavij^ napadi na angleško vo ^ nijo, da se bo v r . fud' vala sprememba omenjeni pokrajini- Italijani upajo, Trsta ne bodo •RIM, 8. aprila. d> "U gi v splošnem upajo- j.e^f iskava mejne j) •ala njen^ člane, da J in ; jedru italijansko ^ j bo priznan Italiji-. j, d^^j Gaspari je .imel p^ v Viterbi, 50 Rima, govor, v ka ^ g« kel: "Trst j? nas, ramo braniti." , Precej, razburjenj^ jg 1 l/r> »• 1)0^ kaj Prošli teden, k P !o, da komisija P , po^P .,i "jr ' , po?® žaj v Vidmu (Udin^-^ da so Italijani Kim oDiasiim. go « teri je bilo rečeno, iiiki ob času, ko SO, severne italijanske P gg o . kim oblastim spPP^^ go lii) /it -■v toda lijanski kontroli,, žali kontrolo na izjavili, da je to P ^ na akcija, in da ozemlja nikalfpr j "Sf iC za spoj nega. pa' Položaj v Trstu ^ mirnejši kot s.e iiiii iicjoi rv v* v 1* . tedne, to(Ja iiappt®^ hala in Italijan'?^ lož^r^fr nervoznost glede f jU' utegne nastati ' iskovalna komisij'?^ lijske krajine. Kdor ;c ,;a otroško 11. aprila, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje ) Nenadoma se je vzravnal. Z rokama toko. je držal njeno 'Jezika!" je rekel. "Kamor-Ji bom šel, vzel bom s, seboj kak^^ je neskončno večja |. ^sa pozemska ljubezen; " ezen, ki prihaja z neba. In bi» pride tudi k te- ^ _°Sledal jo je. "Našel sem bog odpu-Več . druge želje nimam da bom sam z °t)raz je pobledel kakor Pj]^", ^"^tegnila mu je roko, za-2id ^ naslonila glavo na 21 kakor da se pla- ^ "JO smrt. Bog ji ]e V J ^ottfrieda! Vse ^ zaman! Ubo zaman! Ij/ ^ Gottfried!" je dahni-T. ki umira. Lju v ^ 3® za trenutek vihrala Vetgjf"! kakor vroč Južni Igjgg' nenadoma zamrznila v '^^Plodno grenkobo. Njen Sovražnik bog ga ji je v trenutku iztrgal, ^ii . ^^zjedala ljubezen; on govoričil o bogu! vstopili v sobo von (lottfj.^^1 in policaji, so našli ob i" Terezo drugega li. Got?5^' kakor so pričakova-ob ijQj je opiral komolce brado na prstne Vza "O je gledal v tla. "či jg . je naslanjala nazaj, "ietio zaprte, glavo na'slo-®^®no; roki je imela Hi ' beli in lepi in straš- 'Wi ® kasneje so ju odpe-Vaij' mesta v sodni ^^alu nato so vstopili Wajj . so sedeli in priča-*fita ?,^^zadnje so se odprla ' kak, kvili roka tišina je za-or da je legla ne- % y ° porotniki in se zvr klopeh. ^ Tereza sta vsta- Ji - paznica so stali ^ oprezali za vsa- se je ozrl k ustnice ljudi. Po- ■oin po- Je kakor hitro so po-%ika njihovega pred- razglasi sodišču ki' ^Gletrgovec s koloni-Interlakena je SVti ^ rokah je držal ^ papirja in ga je desn Potem si je pri- Vil g ? na srce in spre-1 h'i ^ repetajočim glasom; časti in vesti, pred kw ^semi ljudmi, razsod-Glasi: ^ h J vprašanje števil-Aovo;!^ in b): da! vprašanje števil- ^ je stal prestraše- N ^^•"a-dobrota ^ ^QŠo mizo K ^ mleko le ® Jedi • okusu kave, 0k>sturi,i'" sadja. BABS . ''^»-ano za ekstra- Bab«; • - K pri vase- Go^cu, še danes! Po Council S »nd Nutri- . ® American no; polagoma je dodobra razumel strahoviti pomen svojih besed. Nato je sedel in si obrisal čelo z vehkim robcem. Takoj je vstal Gutenberg in predlagal, naj soglasno z razsodbo porotnikov obsodijo oba obtoženca na dvajset let ječe in prisilno delo. Sodniki so odšli iz dvorane, da bi pripravili svojo sodbo. Kmalu so se vrnili. Razglasili so sodbo. V soglasju z razsodbo porote sta bila obsojena: Tereza Muller in Gottfried Muller, ker sta kriva umora Antona Jakoba Mullerja, na dvajset let ječe in prisilno delo. Ko so čitali razsodbo, se je Terezi glava počasi povesila. — "Gottfried je nedolžen!" je za-mrmrala, toda njen glas je izgubil ves zvok. Skoraj nihče je ni slišal. Gottfriel je stal negibno. Razen nervozne, tresoče kretnje — dvignil je roko in si počasi popravil lase s čela — ni pokazal niti najrahlejšega vznemirjenja. Obsojenca so takoj odpeljali, ne da bi imela priliko izmenjati eno samo besedo med seboj in s kratkim, poslednjim, žgočim pogledom sta nastopila dvajsetletno pot trpljenja, vsak v drugo smer. Mož iz Beaten berga je na svoji klopi omedlel. In zvonovi v Obwylu so zazvonili . . . v EPILOG Zdaj pa se moramo podati v eno izmed vzhodnih švicarskih dolin, ki je skrita visoko v Graubundenskih gorah in je na- I.vaden turist ne pozna. Tam se i je na vzpetini doline, ki je le-; žala med skalnatima šapama dveh gorskih velikanov, vgnez-dila vasica, peščica hiš z debe-i limi zidovi, s črnimi, od sonca I ožganimi lesenimi strehami, ki so jih obtežili s skalami, prine-■ šenimi iz hudournika. Včasih so se vihravi južni vetrovi zaganjali v ta človeška bivališča. Prinašali so deževje in lili zimski led. Jeseni pa so v dolino nenadoma vdrli severnozapadni vetrovi, ko je trajala kristalna tišina pisanega prevrata komaj nekaj tednov. Polagoma so naraščali v mogočne viharje in so nazadnje prinašali velike snežne žamete. Ustavili so se ob koncu leta. V novem letu pa se je odprla pravljična dežela, bel, neskončen snežni paradiž. Bridkomrzlo modro nebo se je bočilo nad vrhovi. Takrat so se blesteli obrisi velikih gorskih gmot, kakor bi jih z ostrim nožem izrezal iz vsemirja. To dolino moramo obiskati. Vedra preprostost njenih mehkih, z drobnimi cvetlicami posejanih travnikov, gorski potok, ki v svoji strugi povečava rdeče, modre, zelene in rožnate kamenčke, prevzame naše čute in nas osvobodi nepotrebnih nadležnih misli, ki nas obvladujejo v umazanem, gostem zraku tam spodaj. In če sedemo na kamen in željno vdihavamo redki, omam-Ijivi zrak, naša glava plava, oči se napolnijo s solzami, ker nismo vajeni te drzne, ostre vi--šine. Sami sebi se začudimo, za-prepaščeni strmimo v jasnino, ki nas obdaja, in globoko strme-nje preveva naše prsi. Nikoli nismo mislili, da bi nas na svetu okrog in okrog mogla obdajati taka preprostost, da bi moglo biti vse tako samo po sebi um-Ijivo. Tako se nam zdi, kakor bi bila k nam skočila iskra iz ne-: beške modrine, iz neznanosti. 1 Za svoje romanje v to od sve- SKEBE PLUMBING & HEATING CO. Novi prostori: 653 E. 152 St., vogal Saranac Rd. Kompletna zaloga plumberskih in grelnih potrebščin. Cevi za vodo nadomestimo z novimi bakrenimi cevmi; odvodne kanale sčistimo z elektriko. Vse delo je izvršeno po licenciranih mehanikih. POKLIČITE GL 2363; NA DOMU: KE 4614 NAJBOLJŠI NAČIN POMAGATI SORODNIKOM V STARI DOMOVINI JE S POŠILJANJEM OBLEKE, KI JE NE MOREJO KUPITI ČERAVNO IMAJO DENAR Mi imamo popolno zalogo moškega, ženskega in otroškega PERILA IN OBLAČILA Mi prodajamo na DEBELO in vi dobite "WHOLESALE" cene, kar je za vas izdaten prihranek. PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE! Trgovina odprta dnevno od 9. do 5., ob sobotah od 9. do 12.30. ob nedeljah 10. do 1.30 E. M. SMITH WHOLESALE DRYGOODS 1272 W. 6th ST. CHerry 4553 iCM ' '^»nerici Association. August Kollander V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HEnderson 4148 NAZNANJA;. Da pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom kabelna. Vsaka pošiljatev je jamčena; Da prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; in Da opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollander ju je vedno točna in vljudna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. ta pozabljeno dolino smo si izbrali junijski dan. Tik pred nami sta stopala dva človeka. Prvi je bil menda duhovnik, bil je majhen človek, debele glave, imel je črn plašč in okovane čevlje, nahrbtnik ih palico. Ob njegovi strani je koračil vitek mladenič^ oblečen v grobu suk-no. Če bi si pazljivo ogledali njegov obraz, bi v njem najbr-že prepoznali poteze človeka, ki smo ga poznali pred dvajsetimi leti, ki smo ga poznali zelo dobro in smo ga morda celo ljubili. Očitna lepota je govorila iz njegovega obraza. Toda okrog njegovih oči, okrog lepo oblikovanih ust je prežal odsev žalosti, nesreče, zaradi katerega je bil njegov izraz za njegova leta nenavadno resen. Dobrovoljno sta potovala poštami župnik in mladenič navkreber. Sem in tja sta spregovorila par besedi. Govorila sta o vsakdanjih, nevažnih zadevah kakor dva človeka, ki se tako dobro poznata, da je vsaka beseda med njima nevažna. "Že tri ure sva na poti." "Da." "Bog vedi, ali bova kmalu zagledala vasico?" "To bi tudi jaz rad vedel." "Pot je čedalje bolj strma." Od časa do časa je župnik pri- vlekel zemljevid. Obstala sta. Imenoval je mladeniču imena golih gorskih vrhov. Zdaj je vodila pot križem kražem navzgor. Ob levi se je poleg njiju valil v globino hudournik, mavrična, bleščeča pršica se je prašila vanju in zaradi nje je bila nju-. na pot spolzka in nevarna. "Kmalu bova tam," je domneval duhovnik. "Da, upajva," je odvrnil mladenič. Zdaj se je pred njima odprla zelena, visoka planota. Zagledala sta peščico hiš, ki so bile kakor prav majhne trdnjavice. Imele so debele, sive zidove z globoko vsajenimi okni, videla sta temne skednje in zastaven majhen cerkveni zvonik. Bilo je kamnito gorsko gnezdo. "Kje je njuna hiša?" je začuden vprašal mladenič. C Dalje prihodnjič) NAPRODAJ Modema gasolinska postaja; izredno dobro urejena; prodaja tajerje, gasolin, olje in potrebščine; popravila; privatna na-I jemnina. Mesečni izkupiček j $11,060. Za hitro prodajo je ce-i na $6,900. Za informacije pišite j na Box 438, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland : 3, Ohio. DELAVCI ZA CAFETERIJE V TOVARNI MOŠKI ALI ŽENSKE nad 18 let stari Damo uniforme in hrano Pokličite HE 2000—Line 366 WHITE MOTOR CO. 842 East 79ih SL Jamčena popravila na vašemu šivalnemu stroju, izvrši veteran s 14-letno izkušnjo. Cena za odziv $1.00; ob večerih ali nedeljah $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE, 15823 Arcade Ave., KE 5557. Kupimo rabljene stroje. Društvo Presv. Srca Jezusovega Pri društvu Presvetega Srca Jezusovega so bili izvoljeni za tekoče leto sledeči uradniki: Predsednik Frank Baiaga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše, 1082 E. 72 St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Te-kauc, 1023 E. 72 Place; nadzorniki: Ant. Pozelnik, Louis Lav-rič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani št. 3, staro poslopje SND, ob 1. uri popoldne. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v me-seqjx na domu tajnika od 6. do 8:3d ure zvečer. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO. - ri prislovici, "ni ga časa kot je sedanji.' roda vam bo dala krasen vrt. Priroda bo dodala vi morate vsejati semena, vi morate pognojiti zemljo načrtu za sodelovanje, "ga ni drugega časa kot je sedanji, trebščine za vaše vrtno delo v . . . THE GARDEN SHOP—PETO NADSTROPJE daje poseben pomen sta-Ker priroda kot življenje, ne čaka, Pri-k lepoti vašega doma . , . toda, in za vaš del v temu Vi boste našli vse po- SPIREA VAN HOUTTE FORSYTHIA GOLDEN BELL 79c Ta krasni vrtni član izborno raste in napravi lepo cvetočo ograjo. Nežne, viseče veje so celi kup snežno-belih cvetov že v maju. Ako se ga ne pristriže, zraste 5 do 6 čevljev visoko. Posadite 2 do 3 čevlje narazen. 79c Novo izboljšano grmičevje z velikim cvetočim rumenim cvetjem, ki skoro pokrijejo vse veje zgodaj v spomladi, predno se pokaže listje. Povprečna visokost je okrog osem čevljev. all-weather wren house Vnaprej izdelan 89c Te vnaprej izdelane ptičje hišice se z lahkoto sestavijo skupaj. Izdelane so (po odobrenemu načrtu) iz naturne barve Masonite trdega lesa, ki traja mnogo let . . . in so v zabavo pri sestavi. Nobenih žebljev, lepila ali orodja ne potrebujete. Po atraktivni ceni! vedno cvetoče vrtnice 95c Velika izbera raznih vrst v popularnih barvah. PRIPRAVNA KOŠARA NA KOLESIH ZA NA VRT 6.95 Najbolj praktični pomočnik na vrtu je ta košara, ki drži do 200 funtov. Je iz jekla ter se jo z lahkoto uporabi. Nabavite si jo v ponedeljek pri May Company. MOČNO SADNO DREVJE Baldwin jabolka ___________________________________1,35 Barllett hruške ............ ....... 2.45 Elberta breskve . ...................... 1.35 črne Tartarin sladke češnje ...............2.95 Marelce ....... 2.25 THE GARDEN SHOP, PETO NADSTROPJE ALI VI TRPITE NA ULJESIH POTEM RABITE presenetljivo iznajdbo dr. CO TUI, kitajskega znanstvenika, ki je omogočil za vse, ki trpe na želodčnih uljesih in na prehudi kislini, olajšavo z Amino Acids. BIO-AMINOL Vsebuje tiste sestavine kot so bila tako uspešno rabljena po DR. TUl v zdravljenju želodčnih uljes in prehude kisline. BIO-AMINOL se priporoča za vključen} e v preko morske pakete. UNRRA na Holandskem rabi Amino Acids v hranjenju sestradanih odraslih in otrok —LIFE MAGAZINE. Vprašajte po BIO-AMINOL po lekarnah vsepovsod. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU TKE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plača Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. PRVOVRSTNA PERUTNINA IN SVEŽA JAJCA Perutnino sčistimo in jo nasekamo PETER'S POULTRY 3649 E. 116 St. — LO 9092 Proda se opremo za restavracijo in delikatesno trgovino. Cena zmerna. Vpraša se na 5421 Stannard Ave., blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. M. Beljan. Garaža v najem v najem se odda garažo. Poizve se na 1162 E. 61 St. Spalno sobo snažno, se odda v najem poštenemu moškemu. Pokličite PO 3549. 1849 \eta glede deivaT V)oste' Siurinj^0 Ustanovljeno 1849 THE PEOPLE'S BANK ON PUBLIC SQUARE Nudimo vsakovrstno postrežbo na vašemu AVTU Pošteno delo in poštene cene BURK'S SERVICE Automotive Service 842 ANSEL ROAD blizu St. Clair Ave. Želimo dobiti stanovanje 5 sob in garažo, med St. Clair in Superior Ave., od E. 55. ceste do E. 79. ceste. Odras-jla družina. Kdor ima kaj pri-: mernega ali bo imel do 15. maja, ' je prošen, da pokliče EN 5309. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST SKUPAJ V IZDAJSTVU — SKUPAJ PRED LJUDSKO SODBO Ponatis iz "Slovenskega poročevalca," Ljubljana. Jugoslavija Škof je vedel za početje "črne roke" Morilci Jano ve čete so umorili tudi upravnika bolnice Gerlovi-ča, za kar je obtoženi dr. Jan, kakor sam izjavlja, izvedel v unionski kleti, kjer je bil gimnazijski profesor Remec, eden najintimnejših prijateljev škofa Rozmana. Omenil je, da je Ger-loviča vzela policija ter pri tem pomenljivo pomežiknil z očesom in pristavil "Zadela ga je roka pravice." Čez par dni je obtoženi dr. Jan od svojih morilcev izvedel, da so res umorili Gerloviča. Iz tega primera je dovolj nazorno dokazano, da so imeli opravka s tako zvano "črno roko" tudi ljudje iz najožje okolice škofa dr. Rož-mana in da je za divjanje "črne roke" vedel škof Rožman sam in to delovanje celo odobraval. "Pobijanje pristašev Osvobodilne fronte ni greh!" Da nosi pri umorih "črne roke" največjo moralno odgovornost izprijena slovenska duhovščina, dokazuje še primer domobranca Milana Višnjarja, ki je obtoženemu dr. Janu izjavil, da pobijanje pristašev Osvobodilne fronte ni greh, češ, da mu je tako dejal župnik pri Devici Mariji v Polju, vendar mu je svetoval, naj prepusti ta posel drugim, ker je sam še premlad za to. Na tem primeru se zrcali zločinska delavnost duhovščine. Značilna za duhovnike Rožma-novega kova je nadalje izjava nekega kurata, ki je obtoženemu dr. Janu ob umoru nose& žene izjavil: "Prav je tako, Bog hoče, da trpi tudi še nerojeni otrok zaradi zločinske miselnosti svoje matere!" Dr. Jan je nadaljeval posel navadnega morilca na svojih postojankah v Višnji gori in Pija-vi gorici. Ko je služboval na Pi-javi gorici, ga je šef tamošnje obveščevalne službe kapetan llo-var poslal v Ljubljano in mu naročil, naj v Finčevi ovaduški pisarni dvigne spisek aktivistov Osvobodilne fronte, katere naj dk potem pomoriti. Dr. Jan je res dobil spisek desetih imen, ki mu ga je izročil Finec. Obtoženec je nato odredil likvidacijo zadevnih oseb, od katerih se spominja le še na železničarja Per-meta. Vsi domobranski oficirji so bili "črnorokci" Zločinska pot obtoženca je vodila od umora do umora, od ropa do ropa. Okoriščal se je s plenom, ki so ga njegovi razbojniki nagrabili pri pobitih pristaših Osvobodilne fronte. Glede "črne roke" pravi obtoženec sam dobesedno: "Vsak domobranski oficir je bil prepričan, da 'črna roka' ni bila kaka zgrajena organizacija, ki bi delovala mimo domobran-stva. Vsak je pač smatral, da se izvaja pobijanje pod firmo 'črne roke/ ne da bi pri tem pomislil, da gre tu za kako prav špecielno organizacijo. Tako sem mislil tudi jaz in sem bil član 'črne roke' prav tako, kot so bili vsi ostali oficirji slovenskega do-mobtanstva." Ta izjava obtoženega pač drastično dokazuje 'pravi značaj "črne roke," ki je bila izraz sovraštva vse slovenske združene reakcije do naprednih sil lastnega naroda. Pri zaslišanju je Jan priznal vse svoje grehe, v kolikor se jih sploh še spominja in podal skrajno značilne izjave o pravem ozadju in početju izdajalske reakcionarne klike. Prava vloga Katoliške akcije Opisujoč vlogo, ki jo je pri tem igrala katoliška cerkev, se je obtoženec posebno podrobno izjavil o delovanju tako zvane Katoliške akcije. Sam pravi, da Katoliška akcija ni organizacija za poglobitev verskega življenja, marveč organizacija, ki naj preko svojega članstva vpliva na javno življenje. Organizirana je nekako po konspirativnem vzorcu. Osnovna celica je tričlansko jedro; po pet jeder tvori roj, vsi roji skupaj pa so po stanovskih skupinah diferencirano po delavcih in gospodarjih povezani v krajevnih župnijskih, dekanijskih in škofijskih organizacijah Za časa okupacije-je imela Katoliška akcija namen vršiti špionažno in ovadusko službo. F navodilih se je poudarjalo, da je važna vsaka malenkost ter da je treba poročati o vsem privatnem življenju, kakšne napake in kakšne dobre -strani imajo posamezni ljudje. Vsi ti podatki so bili zabeležni v posebni kartoteki. Prvotno je bil vodja Katoliške akcije v Lljubljani profesor Tome, po njegovi smrti pa je prevzel vodstvo kurat Lenček, 'ki je Katoliško akcijo tesno povezal z domobranstvom. Za zanesljive člane Katoliške akcije so se vršili Ha deželi posebni tečaji, v katerih so jith dajali navodila, kako je treba držati v katoliških rokah vso politično in gospodarsko moč nad slovenskim ljudstvom. Profesor Tome je pri tem posebno naglasdl, da je tre^M s komunisti napraviti tako, kakor je napravil Bog z onim židovskim rodom, ki je odpadel od njega. Oficielno se je Katoliška akcija sičer bala zagovarjati ta načela javno, toda njeni Vodilni člani katoliška inteligenca, zlasti pa duhovščiria, so to med ljudstvom intenzivno propagirali. Dr. Jan sam poudarja, da je za domobranske zločine odgovorna skupno s škofom Rožma-nom vsa izdajalska duhovščina. Kako tesno je bila povezana Katoliška akcija z izdajalskim početjem združene slovenske reakcije, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je klerikalna Slovenska legija tiskala všo svojo propagandno literaturo v glavni pisarni Katoliške akcije v ljubljanski škofiji, pri lazdri-stih in na Ehrlichovem stanovanju. Podružnice so bile 'v Zadružni zvezi, v Vzajemni zavarovalnici, v Posojilnici in v Slomškovem domu. Rekvizicija in črna borza Obtoženi dr. Jan je nadalje v svojih izjavah pripovedoval, da so imeli domobranci dovoljenje za rekvizicije. Sprva se je nanašalo to dovoljenje samo na radijske aparate, da ljudje ne bi mogli poslušati poročil Osvobodilne fronte, toda kmalu se je med domobranstvom povsod razpasel sistem rekvizicije brez slehernega potrdila. Vojaki so z Vednostjo svojih poveljnikov rekvirirali vse, kar jim je prišlo pod roko, od kokoši in jajc pa do konja in vola. Seveda jim je prišla prav tudi mast in podobna roba. Cesar niso mogli pojesti sami, to je šlo na črno borzo in dr. Jan je priznal, da je nekoč od prodaje zaplenjenega konja dobil 1,000 lir. Tudi kaplan Križaj je jezdil naokrog na zaplenjenem konju. Če je bil plen posebno velik, so enostanmo pobrali tudi še talcc, ki so jim morali nositi po cele vreče moke, riža, mesa in podobnega blaga, a da jih ne bi izdali, so jim dali "potno dovolilnico za "Ameriko," kar potnefii, da so jih enostavno poklali. Papežev blagoslov domobrancem Obtoženi dr. Jan je obširno opisal tudi vlogo duhovščine pri vsem tem izdajalskem početju združene slovenske reakcije. Poudaril je, da so imeli izdajalski reakcionarji v škofu dr. Rozmanu vso podporo. Škofu je sledil večji del duhovščine. Tesna povezanost med duhovščino, Katoliško akcijo in Slovensko ljudsko stranko kaže dejstvo, da ni bilo nobene dekanijske konference, na kateri ne bi bili prisotni zastopniki vseh teh organizacij. Slovenska ljudska stranka in med okupacijo združena slovenska reakcija je hotela prav s pomočjo duhovščine ohraniti politično oblast. Tudi v prvih početkih bele garde se je duhovščina najbolj aktivno udejstvovala. Zvezo s škofijo je vzdrževal duhovnik Malovrh. Prav duhovščina je širila miselnost, da je borba proti komunizmu borba za ali proti Bogu in da je dovoljeno posluževati se v tej borbi vseh sredstev. Prav ta na versko čustvovanje usmerjena propaganda je povzročila, da se je v vrstah domobrancev znašlo toliko zločincev. To početje je podpiral tudi Vatikan. Ko je bil škof d,r. Rožman v tern času v Rimu, je prinesel ob povratku poseben papežev blagoslov za vse protikomii-nistične borce, so one pa, ki so se v borbi ptoti pnstašem osvobodilnega gibanja najbolj Odlikovali, pa šest rožnih vencev, ki jih je blagoslovil papež posebej v ta namen. Na verne ljudi 'je ta papeževa gesta naravno imela vel upliv. Pater Odilo, ki je obiskoval j vaške straže in jih bodril za boj proti partizanom, jim je poudarjal; "V borbi proti komunistom uporabite vsa sredstva! To jno-ra biti! Tu ne pomaga'nič!" Tako so govorili tudi drugi duhovniki. Na intervencijo škofa pri SS-generalu Roesnerju so bili pri domobrancih in ostalih izdajalskih vojaških formacijah postavljeni duhovniki za kurate in sicer predvsem z namenom, da usmerijo miselnost za borbo proti Osvobodilni fronti. Dr. Jan sam poudarja, da nosi duhovščina moralno odgovornost za vse zločine "črne roke." "Jaz sem o tem globoko prepričan," je dejal obtoženec in to "dokazuje, da se domobrancem pri spovedi takih umorov sploh ni bilo treba izpovedati. Niti najmanj ne dvomim, da je škof dr. Rožman dobro vedel za 'črno roko' in odobraval njeno početje. Saj so za to vedeli najbolj intimni sodelavci škofa. "Škof je obsojal Osvobodilno fronto, ko so padli v Ljubljani izdajalci, ni pa mignil niti s prstom, ko so ubijali domobranci povsem nedolžne ljudi. Pozitivno vem," je zaključil dr. Jan svojo izpoved o tem poglavju, "da škof ni dal proti temu nobenega navodila in nasprotno, du- vici zadoščeno, oprosti mojim grehom in mojemu delovanju." Javni tožilec je zaključil zasliševanje dr. Jana z besedami: "Takšen, kakršen se je tu prikazal dr. Jan, takšni so bili vsi domobranski oficirji. Velika je veriga njegovih zločinov, toda on jih vsaj skesano priznava." (Dalje prihodnjič) 11. aprila Prepozno kesan je Kč je predsednik vprašal obtoženega dr. Jana, ali ima k tem svojim strahotnim izpovedbam še kaj pripomniti, je dr. ^n odgovoril : "K temu nimam ničesar več pripomniti." Nato se obrnil k občinstvu in s povzdignje-nim glasoin izjavil: "prosim slovensko ljudstvo samo še to, da potem, ko bo pra- NEVARNOST OGNJA PRI ČIŠČENJU OBLEK Varnostni direktor Frank D. Celebrezze svari ljudi glede čiščenja obleke z nafto ali gasoli-noin doma v stanovanju. To je skrajno nevarno radi ognja, oziroma eksplozije. Gasolin se hitro izpreminja v hlap in meša z zrakom. Ako ta mešanica doseže kje v hiši ogenj, nastane eksplozija in ogenj. Pri tem se dostikrat poruši hiša aH del hiše. Bliža se velikanoč in dosti ljudi si želi imeti za tedaj čisto obleko. Zato je priporočljivo, ako nekdo želi nekaj prihraniti na čiščenju in ako ne zmore plačati za kompletno delo, čiščenje in likanje, naj odda obleko po klicnim čistilcem za ščistiti, kar stane sorazmerno malo, zlika si pa lahko vsak sam. čiščenje obleke z nafto, bencinom ali gasolinom v hiši ni nikdar varno. Ker je dosti cenejše dati obleko ižčistiti poklic nim čistilcem, kot pa prirediti hovniki kurati so domobrance 'najcenejši pogreb, je priporoč-še podžigali k moritvam in ubojem pristašev narodno osvobodilnega gibanja." Ijivo, da ne čistite nobenih oblek doma, posebno ne v hiši. Niti eden človek izmed sto iie ve, kdaj in kako je varno ravnati pri čiščenju. ALI STE SI PRESKRBELI? Čitatelje Enakopravnosti obveščamo, da imamo v našem uredništvu najnovejšo knjigo, * "A Nation of Nations," ki jo je spisal naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič. Vsak bi jo moral prečitati in lastovati! ^as slikar bast 185th Street IVanhoe 1166 SE PRIPOROČA VSEM ZA NAKLONJENOST želim vsem vesele velikonočne praznike Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! Mandel's Appliance & Hardware 15704 Waterloo Road IVanhoe 6632 Polna zaloga barve za zunaj in znotraj« Umetna gnojila. Travno seme, vrtno orodje. Velika izbera gramofonskih plošč—slovenske—hrvatske—bmeriške, kakor tudi v vseh drugih jezikih. ^ Imamo tudi Philco električne ledenice; Gr'and, Magic Chef in Tappan kuhinjske peči, kakor tudi Maytag pralne stroje ter druge električne potrebščine. Vesele velikonočne praznike želimo vsem ohiskovttlCBW in prijateljem! MARIE RICARD BEAUTY SALON Marie Tuttle, lastnica 17216 GROVEWOOD AVENUE IVanhoe 0645 * . /# "Lei Us Solve Your Permaiient Wave Problem KADAB si želite kozarček pristnega žganja, kozarec pristnega vina ali svežega piva, pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba. Okusen prigrizek. 's cafe MR. IN MRS. FRANK KOPINA, lastnika 481 East 152nd St., KE. 9899 Vesele velikonočne praznike želirtlo vsem dbiskova^^ in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želim/} vsem odjemalcem in prijateljem! knific realty JOHN KNIFIC, prodajalec 820 East 185th Street nasproti La Salle* gledališča Hvala vsem 'za naklonjenost v preteklosti in se poročam za v bodoče pri nakupu hiš in zemljišč. Na uradu: IV. 7540 . Na domu: KE. Vesele velikonočne praznike želimo vsem in prijtiteljem! VIHTELIC hardware 807 EAST 222 ST. IV 2223 Euclid, Ohio gof Barva za zunaj in znotraj. Vrlno orodje, uwel jila in druge potrebščine za vaš dom. Želimo vesele velikonočne praznike vsei^- MRS. FRANK MARINGIC Bonded Winery 131 15012 SYLVIA AVENUE » POtomac 2554 ^ vin" I'ri ntis dobite vedno pristno belo in rdccc , kakor tudi vSseh drugih vrst. EUCLli) WINDOW SHADE 505 EAST l85th STREET KEnmore 4343 Slovenska trgčviua Polnil zalogu Venetian Blinds, ki so v I jii^' vsei"' MR. MAVER, lastnik Vesele velikonočne praznike želimo 5, aprila, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 5 Za dobro sveže pivo, pristno vino in žganje, pri-k nam. — Vedno prijazna postrežba. ConLE- yieal Draught arid Sandwiches TADLt SewiCC-fOR,TME 2 radostjo bomo letos praznovali praznik Vstajenja, so se ali se bodo v kratkem vrnili naši fantje domov, ^slimo iudi vsem prijateljem prav veselo velikonoč. mrs. mary jakše Slovenska gostilna 884 EAST 200th STREET grovewood confectionery belimi 17003 Grovewood Ave. MR. IN MRS. LARRY ZALLER, lastnika 0 vsem znancem in prijateljem ter odjemalcem vesele velikonočne praznike! ®S6le velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! JOE in ERNIE, lastnika e. 152 st. recreation 809 East 152nd St. MU 9526 top hat MARN in SIMCIC, lastnika 661 East 185th Street IVanhoe 9671 I najboljše pivo, vino in žganje ter okusen ' prigrizek. Za dobro družbo obiščite nas. Velikonočne praznike in obilo pirjihov želimo vsem posetnikom in prijateljem! »esele Kožar service station MOBILGAS POSTAJA vedno prijazno postrežbo in najboljšo ter •^0 mazanje kolesja (lubrication) in baterijsko ^ Poslugo. — Se priporočamo za obisk. Valerijo prenovimo in za ta čas vam damo našo ba- razpolago. E. 152nd St. in Waterloo Rd. Odprto od 8. zjutraj do 9. ure zvečer IVanhoe 0626 velikonočne praznike želimo vsem! 'esele ^®likonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem posetnikom in prijateljem! ...victory tavern East 152nd Street - KE 97 35 (_y|W i"' v„k IDaf^'DE^DAwci *^0 soboto večer igra godba Bili Lipovec postrežemo z najboljšo pijačo—pivom, vi-~ ter finimi domačimi jedili. — Priporo- * obisk. Mitz Slapar (Opaskar) Richter eli'jxe mSMA IZ STAREGA KRAJA Potrdilo o grozodejstvih pri sv. Urhu Mrs. Mary Medvešek, Euclid, O., je prejela pismo od svoje sestre Angele Lovše iz Zgornjega Kašlja, D. M. v Polju, v katerem sestra potrjuje, da so se res godila .velika grozodejstva pri sv. Urhu, katero delo so j opravljali belogardisti, ki so ob I koncu vojne pobegnili. Iz tega | se vidi, da so med begunci grdi zločinci, kateri bi morali priti na zatožno klop. Pismo je sledeče vsebine: "Zgornji Kašelj, 17. januarja 1946 "Draga sestra! "Tvoje drugo pismo, ki si ga piaala novembra, sem sprejela in na prvo pismo sem Ti tudi takoj odgovorila. Upam, da si ga prejela. Me vprašaš, če smo vsi zdravi in živi. Z zdravjem se ne morem preveč pohvaliti, ker imam kar štiri invalide doma. Imela sem samo moža invalida, sedaj imam pa še tri otroke. "Silva, ki je stara 23 let, je padla 1. junija s češnje in si je zlomila hrbtenico. Hrbet ima sedaj dober, samo eno nogo ima n»alo> krajši in jo za seboj vleče. Ciril je šel pa 1942 v pa:rti-zane in je bil 1943 leta ranjen v trebuh. Bil je od osvoboditve že dvakrat operiran, pa še ne vem če bo dober. On je star 22 let. Andrej je star pa 21 let, se je pa prehladil še 1940 leta in je bil potem dve leti na postelji. On ima tudi trdo nogo in je tudi brez leve ledvice. Tako imamo samo bolnišnico doma. "Malči se je pa ločila od "moža in je tudi sedaj pri meni. Ima dve hčerki, ena je stara 6 let in druga 3 leta. Poročena je bila 7 let. Sedaj sem jo morala jaz vzdrževati celo leto, ker še njen mož ni nič zanimal zanjo in ne za otroke. "S tem sem Ti opisala moje družinske razmere, tako da vidiš, da se ne morem nič kaj posebno pohvaliti. Sedaj imam osem-člansko družino. Zaslužita pa samo dva, tako jda moram zelo paziti, da pridem ven, da nas vse priživljam. A za hrano še gre, samo za obleko in obu-teV je težko. "Zdaj Ti bom pa opisala še vojno, kako smo jo preživljali, o takoj povem, da še senca ni ila prva vojna, kakor je bila sedanja. ' , "V prvi vojni se je samo poskušalo, a v sedanji je pa bilo gorje, gorje! Hrane smo dobivali zelo malo. Kupiti pa tudi ni bilo mogoče nič, kdr je samo Miha služil, kar pa ni zneslo toliko, da bi mogli kiipovati na črni borzi, ker to je bilo tako drago, da si Ti niti predstavljati ne moreš, "Navedla Ti bogi samo en par primerov: zaslužil je na uro 7 lir. Krompir je stal na črni borzi en kilogram 30 lir; en kilogram mesa 150 lir; liter vina 160 lir. Tedaj nismo mogli nikamor iti brez dovoljenja, čez tovarniški most že nisi smel', ta- I ko da na oni strani Ljubljanice nisem bila vsa štiri leta. Čez Zaloški mos tudi nisi smel brez dovoljenja in v Ljubljano tudi ne. Smo šli samo do Polja, a na Studenec že nisi mogel priti, ker Ljubljana je bila vsa ograjena z bodečo žico, tako da cela štiri leta nisem bila v Ljubljani. "Vprašaš me tudi za podatke o sv. Urhu. To kar si čitala, je vse resnica. Tam so se godile strašne reči. Tam jih je na Stotine pokopanih in sedaj jih tudi odkopavajo. Toda jih ne morejo vseh najti, ker tisti krvniki, ki so bili gori, so vsi pobegnili. Tisti, kateri so pa še tukaj ostali, so pa tako zakrknjeni, da nihče noče nič priznati. "V mežnariji so imeli celo klavnico. Tam so jih mučih. Sedaj ko jih odkopavajo, imajo mrliči roke in noge z drotom zvezane. Tam pod cerkvijo je ena debela lipa. V tisto lipo so imeli zabito rinko. Tam so jih tudi mučili in streljali. Sedaj, ko odkopavajo mrliče, jih najdete po pet do osem v eni jami. Mnogo jih je tujih, da jih nihče ne pozna, ker so žrtve tudi od drugih oddaljenih krajev vozili k sv. Urhu, ker tukaj je bila glavna mučilnica za ljubljansko okolico. "Mnogo so jih tudi pobili pri Savi. Tam so jih zvezali, potem pobili in v Savo zmetali. Za katerega so le malo vedeli, da je delal Za partizane, ga je vzela noč in.ni bilo nič yeč sluha od ujega. Tako še danes za marsikaterega ne vemo, kje da je pokopan. Vse to so delali domačini, bela garda in črna roka. "Pri nas smo imeli tri duhovnike in so nas vsi trije zapustili, ker so bili glavni krivci in 1 pri črni roki. Na Jančjeh, tam I so pa NemcLvse požgali. Požga- j no je pri Šuštarju, tam so tudi gospodarja ustrelili; pri Pemcu in pri Suničarju, ta* je tudi vse požgano. V Litijt s,o vsi zdravi in tam so se tudi že vse poročilo. France je sedaj gospodar. Pozdravljamo vas vsi skupaj, posebno pa jaz Tvoja sestra "Angela Lovše". L^fayetie, Colo.—Dobil sem pismo iz Knežaka v tako zvani Julijski Krajini. Ker je po Ameriki mnogo rojakov, ki so doma iz tistih krajev, sem prepričan, da jih bo zanimalo vedeti, kako je tam. Pismo je bilo datirano 4. novembra 1945 in je bilo poslano registrirano. Šlo je skozi italijansko cenzuro in nosi znamk za 25 lir. Pisala mi je hčerka mojega bratranca Shine, po domače Matuc. Glasi se: "Predragi sorodniki! Po dolgih letih, ki smo jih prestali v tej grozni vojni, vam sporočimo, da smo ostali še živi in zdravi, hva-labogu. Najlepša vam hvala za pozdrave. Veseli nas, ko skrbite za nas, če smo še živi in kako se nam godi. Prestali smo hude čase in zdaj upamo v boljšo bodočnost. Živine nimamo nič že šest let. Letino smo imeli letos še precej dobro; upamo, da ne bomo več tako lačni od sedaj za-naprej. Vsa leta vojne smo živeli največ ob domačih pridelkih. Kupiti je bilo mogoče malo. Vse trgovine so bile prazne in draginja je bila velika. Zdaj je malo boljše, vendar je še hudo drago. "Bili smo v velikih nevarnostih. Trepetali smo dan za dnem, posebno zdaj proti koncu. Leta 1941 smo bili v begunstvu v Italiji. Ko smo se vrnili domov, smo našli vse oropano in pokvarjeno. Leta 1943, ravno pred Vsemi svetimi, je bilo hudo po gozdu Mašun in Leskovi dolini. Poslopja so bila vsa požgana in dosti ljudi ubitih. Takrat je padel tudi France Grmkov, star šele 19 let; našli so ga v senožeti Vr-tiče. "Bilo je dosti interniranih, moških in ženskih. Veliko se jih je vrnilo domov, za nekatere se pa ne ve, če so živi ali mrtvi. Leta 1944, ravno za pepelnico, je bila bombardirana vas Koritnice. Nekaj hiš je zgorelo, tri ženske so bile ubite in dvema možema je odtrgalo roke. Za Andrejevo Tončko in Terezijo nismo od leta 1944 nič vedeli; šele letos smo izvedeli kakšno smrt sta storili. ' "Dragi sorodniki, bila je huda vojska. Vse polno je bilo mr-ličev in so jih z vozovi vozili na naše pokopališče. Dosti je pa tudi zakopanih po gozdih, poljih, hribih in dolinah. Dosti fantov iz Knežaka se je vrnilo domov; dosti jih je pa tudi, za katere se ne ve, če so živi ali mrtvi. Nekateri so pa žrtvovali svoje življenje za domovino. Dostikrat smo bili pripravljeni, da bežimo, in dosti noči nismo spali zaradi silnega grmenja. Hvalabogu, vse smo prestali. V Knežaku je nekaj hiš porušenih od topovskih strelov; streljali so od Trsta. Hišna okna so razbita in nekaj živine je bilo pobite, toda človeških žrtev takrat ni bilo. Še veliko t i vam mogla ustmeno posedati, kar se pisati ne da. Pišem kaj več ob drugi priliki. Pišite nam, kako se vi imate in kako ste prestali vojno. Vas lepo pozdravljava—jaz Pavlina in mama." Navedeno pismo je pisala 14 let stara deklica v lepi in razumljivi slovenščini. To kaže, da Italijani v vseh 25 letih niso mogli zatreti slovenskega jezika z vsem zatiranjem in z izključno italijanskimi šolami. Po šolah so otroke učili samo italijanščine, zdaj pa vidimo, da ti otroci pišejo slovensko. To vam je odločen narod, ki se je trdo boril za svoje osvobojen je. Tudi najstrahotnejša vojna zadnjih štirih let gi ni upognila. Upajmo, da njihove žrtve ne bodo zaman in da vsi tisti kraji s Trstom vred postanejo neločljivo deli republike Jugoslavije, kamor spadajo po vsej pravici. Victor Slavec. Posneto iz Nove Dobe, glasila Ameriške bratske zveze. Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! FOR BEAUTY... SEE olga's beauty salon 15302 WATERLOO RD. IVanhoe 1772 O jelerck florist 15302- WATERLOO RD. IVanhoe 0195 Vesele velikonočne praznike želimo vsem rojakom in prijateljem ) I__I I JI® 1—# I zri 1321 # liš".I 'i* I^I lil I # I I w I^I13ZI # IE son cleaners & dyers 406 EAST 156 STREET IVanhoe 5252 ČISTILNICA Mi pridemo iskati in dopeljemo na dom. Lastujemo in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvovrstno delo pri čiščenju in likanju. Se priporočamo. MICHAEL A. SON, lastnik Vesele velikonočne praznike želim vsem ^ odjemalcem in prijateljem! charles wick GASOLINSKA POSTAJA 920 East 185th Street IVanhoe 9568 T:' Texaco gasolin in najboljše olje za vaš avtomobil. Se priporočam. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost CEVUARJI FRANK DACAR 17308'Grovewood Avenue FRANK MARZLIKAR I6I3I St. Clair Avenue AMERICAN SHOE REPAIR D. Modica 642 East I85th Street MICHAEL UREK 18509 St. Clair Avenue FRANK ZAUBI 1.7432 St. Clair Avenue MATH ZABUKOVEC 16817 Waterloo Road TONY ZUPANČIČ 524 East 152nd Street . MAX PERLMUTTER 755 East l52ncJ Street mr. & mrs. louis oswald GROCERIJA IN MESNICA 17205 Gmvewood Avenue IVanhoe 7618 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjcmalcem in prijateljem! JT'71 STRAN 6 ENAKOPRAVNOST 11. aprila.' EUCLID CITY WELDING & SOHIO SERVICE \ 22301 LAKELAND BLVD. — IV 9526 Popravimo avtomobile in zvarimo karkoli. 1 JOE KARLINGER in FRED ZUPANČIČ, lastnika Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Helen's Dress Shoppe 414 EAST 156th STREET Corner Waterloo Road IVanhoe 3136 V naši trgovini dobite obleke najnovejših krojev. Velika izbera za večje ženske, isto imamo nogavice posebne mere. Odprto ob večerih. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! ZA VELIKONOČNA DARILA Predno greste kam drugam, pridite k nam, 4er si oglejte našo veliko zalogo vsakovrstnih potrebščin za vso družino. ^ Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! anton gubanc MODNA TRGOVINA 16725 Waterloo Rd. / Prav'vesele velikonočne praznike želimo vsem! globokar's friendly service JOHN J. GLOBOKAR, lastnik 1075 East 185th Street-Corner Chapman Avenue KEnmore 9796 Mohilgas — Mohiloil — Graco Motor Vitalizer SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA Naša posebnost je poprava generatorja, "starterja" in "voltage regulatorja." Pridemo iskati vaš avto in ga pripeljemo nazaj. anton baraga 15322 Waterloo Rd. BONDED WINERY NO. 113 Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro, pristno, kapljico, ter se priporočamo za nakup društvom in posameznikom. Želimo prav vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike in ohilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! DANIEL STAKICH in LUDWIG RADDELL Insurance Agency and Real Estate Fire, Auto, Tornado, Plate Glass, etc. 15813 Waterloo Road KEnmore 1934 NA OBISKU PRI PISATELJU LOUISU ADAMIČU (Nadaljevanje z 2. strani) Drugo jutro me je pred zoro zbudilo žvrgolenje stotine ptic,, tako da prvi trenutek nisem ni- j ti vedel, kje se nahajam. Že tri mesece, odkar sem prišel v! Ameriko, sem stanoval po ho-; telih, ki so imeli zdaj deset nad-: stropij, zdaj dvajset, potem v 1 majhnih ■ mestecih zapada ali v i tistih razgretih betonskih celi-1 cah hotela "Waldorf Astorije" | v New Yorku, v tej ogromni j zgradbi, ki ima blizu tri tisoč | sob, v kateri bi živelo kako celo naše mestece, v kateri je prebivalo na tisoče ljudi, pa se je vendar človek počutil sam, osamljen, kakor da bi bil v pustinji, ne pa v mestu z največjim številom prebivalcev na. svetu. Nisem vedel, ali sem še vedno v "Waldorf Astoriji" ali v nekem drugem mestu. Moral sem vstati iz postelje in stopiti k oknu, da sem se zdramil. Dolgo sem gledal ta gozd, vdihaval Rezino, ki je iz njega prihajala in poslušal ptice. Potem sem znova zaspal in se zdramil šele okrog devete ure, ko sem zaslišal Adamičev glas, ki me je klical. Po južini smo šli na sprehod po gozdu. Med potjo je Adamič odstranjeval odpadle veje in pripovedoval kako bo moral Andreju pomagati, da jih bo pred zimo pobral. Pripovedoval sem Adamiču o pticah iz njegovega gozda, ki so me zjutraj privabile na okno, toda one so sedaj molčale, solnce se je bilo že visoko dvignilo. Sedela sva ob potoku in se pogovarjala o Jugoslaviji. Spomnil sem se slovenskega pisatelja Miška Kranjca, za katerega smo slišali, da je umrl že prvo leto vojne, toda njemu je vendarle uspelo, da se je ohranil. Pripovedoval sem Adamiču o Kranjčevem romanu "Povest o dobrih ljudeh", o tem, kako se bodo narodi sedaj tudi med seboj boljše spoznavali, kako bodo dela slovenskih pisateljev prevajali na srbski in macedon-ski jezik in obratno, pripovedoval sem mu o primerih silne žeje naroda po knjigi o tem kako se sedaj pri nas tiskajo knjige z mnogo večjo naklado kakor pred vojno, pa sem ga vprašal, kaj bi nam on predlagal, da založimo od novejših ameriških stvari v teh štirih letih, ker nismo mogli slediti kulturno življenje Amerike zaradi vojne. Adamič je opozoril, da se med vojno ni mnogo tiskalo. Steinbeck je napisal nekaj povesti, Hemingway piše članke po ma-gazinih, tudi ostali pisatelji njihove jakosti, niso dali več. Vprašal sem ga, kaj je s Travnom, ki so ga pri nas mnogo prevajali. Adamič se je zamislil in dejal, da v Ameriki niti ne vedo Travnovega pravega imena. Živel je nekje v Mehiki, odkoder je pošiljal svoje rokopise in že dolgo vrsto let se ne javlja. Od novejših stvari nam je Adamič priporočil dramska dela Lilian Helmann, ki se je pojavila v zadnjih letih kot eden izmed najmočnejših dramskih piscev, potem Howarda Fasta, čigar romani, zlasti iz Washing-tonskega obdobja, so izredno močni. Imenoval je še nekatera dela pisatelja Črnca Richar-da Rights. o svojih delih Adamič ni govoril. Že prej mi je bilo dobro znano, kakšen položaj ima on v ameriški književnosti, v ameriškem javnem življenju. Njegovo knjigo o diktaturi kralja Aleksandra "Rodoljubovo vrnitev" sem na skrivaj prevajal že pred kakimi deseti leti. To njegovo najbolj znano delo je dobilo nekoliko ameriških književnih nagrad in ]e bilo natisnjeno v stotinah tisočev izvodov. Adamič je neprestano sledil razvoju razmer v naši deželi in ko so prišle prve vesti o narod-no-osvobodilnem boju v Jugoslaviji, je zavzel svoje stališče, pošiljal je telegrame predsedniku Rooseveltu in ministru za zunanje zadeve Cordeliu Hullu. V osebnih razgovorih s predsednikom Rooseveltom in njegovo gospo je objasnjeval situacijo pri nas, nastopal je na javnih mitingih, imel je predavanja, v časopisih je tiskal članke, pisal je pisma v najbolj vplivnih ča sopisih in prišel je na idejo, da napiše knjigo o dogodkih v Jugoslaviji, na temelju snovi, s katero je razpolagal v Ameriki do sredine 1943 leta. Tako je objavil "Mojo rodno zemljo". Toda napačno bi bilo smatrati Adamiča kot pisatelja, ki se je specializiral le za vprašanja Jugoslavije, za nekega jugoslovanskega pisatelja v Ameriki. Sčasoma se je Adamič pretvoril v specialista v tem drugem vprašanju, za najbolj avtoritativnega ameriškega pisatelja za ta problem. Tako je treba gledati njegove knjige o Jugoslaviji kot del njegovega dela b emigrantih v Ameriki. Temo o Jugoslaviji je vzel, ker je prišla naša dežela v zadnjih letih v središče pozornosti svetovne javnosti, ker je on po rodu prav iz Jugoslavije, ker je penosen na svojo staro domovino, ker hoče podčrtava-ti, kaj so milijonske množice emigrantov prispevale k izgradnji Amerike. t O problen^u emigrantov v Ameriki je Adamič napisal več knjig. Nedavno je končal svoje zadnje delo, ki bo objavljeno v jeseni. Ima naslov "Narod narodov" in ima nalogo, da še enkrat podčrta vlogo izseljencev v ameriškem življenju. Delo na tem polju je prineslo Adamiču poseben položaj v ameriškem javnem, pa celo tudi v političnem življenju. Člani kongresa, senatorji, guvernerji, pa tudi sami predsedniki republike upoštevajo, kaj govori in kaj piše Adamič, ker vedo, da smatrajo emigrantske množice Adamiča za svojega človeka, ki se je prebil iz dna in je zavzel vpliven položaj v ameriškem javnem življenju. ' To jutro sva se še dolgo pogovarjala, potem pa sva se vrnila v hišo, kjer je Adamič pregledal pošto, ki je ta dan prišla zanj. Pogled mi je zastal na nekem malem listu v obliki časopisa. Njegov naslov je bil "T. & T". Adamič mi je razložil, da je to njegov časopis in da ga izdaja že več let, le da je imel drugo ime. V njem podaja svoje mišljenje glede raznih političnih in kulturnih vprašanj. Tu je bilo mnogo člankov o politiki Vatikana. Adamič je že iz svoje Slovenije • odnesel mržnjo proti klerikalizmu. To se čuti na vsaki strani njegovega lista, njegovih del. Vprašal sem Adamiča, zakaj se imenuje njegov list "T & T", ker se prav tako izgovarja ime eksploziva — dinamita (ki ima isti naslov). Adamič je pokimal 2 glavo in med tem ko je on naprej pregledoval pošto, sem razmišljal o tem, zakaj je dal svojemu listu takšno ime in prišel sem do zaključka, da naj to označuje Adamičevo dinamičnost in tedaj mi je postalo jasno, zakaj je malo prej pokimal z glavo. Od mnogih Adamičevih znancev sem slišal, a iz tistega, kar 3em tudi sam videl, sem si ustvaril mnenje, da je Adamič eden izmed najbolj delavnih ljudi, kar sem jih v življenju srečal. V tolikšni meri mu je uspelo vsrkati ameriško praktičnost, uporabiti jo v umetnosti pisanja, da je vse njegovo delo, njegova delavna soba, njegov sistem zbiranja materijala, njegov list, njegov kontakt z bralci, vse to je napravljalo vti» neke tovarne na pisanje knjig, v kateri se ve, kje je vsak obrat, ve se za vrednost vsakega obrata, v katerem gre vse po načrtu, kjer je vse v naprej preračunano. V vse to delo je Adamič vlagal svojo energijo, poedine knjige je delal s takšnim žarom, da je. prebil po petnajst, šestnast ur na dan v neprestanem pisanju stran za stranjo. Zvest sodelavec mu je njegova žena Stella. Skupno z njim sodeluje .pri zbiranju materijala, v organizaciji vseh pripravljalnih del za pisanje in izdajo knjige, ona se je tako poglobila v vso to snov, v ta duhovni svet svojega moža, da mu je postala nenadomestljiva. Na njenerh obrazu sem opazil poteze, ki so me spominjale Adamiča, v njeni govorici sem poslušal besede, ki jih tudi Ada, mič pogosto in rad uporablja, tako kot se dogaja pri zakoncih, ki se vzajemno spoštujejo in ljubijo in ki žive močno vzajemno duhovno življenje. Drugega dne zjutraj sem se moral vrniti v New York. Adamič in Stella sta me spremila do postaje. Medtem ko je vlak vse bolj hitro brzel, sem razmišljal o pomenu pisma, ki se\n ga nosil s seboj z Adamičeve farme. To jutro je rano ob zori nekdo potrkal na vrata moje sobe. Pomolila se je koščata, siva glava Adamičevega vrtnarja Andreja Križmančiča, rojenega v okolici Trsta. V roki je držal pismo in dolgo se je opravičeval, da me je zbudil. Končno mi je izročil pismo in me prosil, naj ga odnesem maršalu Titu. Pismo je bilo naslovljeno; "Glas Tržačana "Jaz spodaj podpisani bivši Tržačan s Primorja častitam O F, maršalu Titu in vsemu parti-zanstvu, ki se je junaško borilo in zmagalo nad nacifašizmom. "Zmaga, ni še popolna, treba vam je še diplomatičnega boja, da se priključi Jugoslaviji tudi Trst in vs% Primorska. "Priporočal bi tudi tole: vsem fašističnim škofom pristrižite peroti, da ne bodo tam našim ljudem nevarni. "Smrt nacifašizmu, življenje in svoboda narodu! "Andrej Križbančič, c/o Louis Adamič, Milford, New Jersey." Še enkrat sem se rokoval s starim Andrejem in ko je bil pri vratih, mi je rekel: "Sporočite tovarišu Titu, da se mu zahvaljujemo, ker brani naše slovenske pravice!" Vladimir Dedijer Iz knjige "Beležke iz Amerike" želim vsem vesele velikonočne praznike JOSEPH PERME 15230 Waterloo Road Slovenski krojač Izdelujemo moške obleke po najnovejšemu kroju. Trpežno in fino obleko dobite po zelo zmernih cenah v vaše zadovoljstvo Vesele velikonočne praznike želimo vsem starim i« vim odjemalcem in prijateljem! the buss rd. coal supw company ERNEST LUZAR—FRANK DERDICH, lastnika 22290 Lakeland Blvd. pri E. 222nd St KEnmore 0808 Euclid, Oluo Kadar potrebujete cementne bloke, pridite k naifl' Vedno zmerna cena, ker jih izdelujemo sami- frank's cafe 800 East 200th St. IVanhoe 4553 FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika Vsem cenjenim rojakom se priporočamo, da obiščite našo gostilno. Pivo, vino, žganje, ter.okusen prigrizek dobite pri nas. — Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike in ohilo piruhov ^ vsem prijateljem in znancem! vedn";!;) MR. & MRS. A. KALAN la salle bakery 863 EAST 185th STREET Vedno svež okusen kruh, potice in keksi želimo vesele velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike in ohilo piruho ■ vsem prijateljem in znancem! MR. IN MRS. FRANK TBL# 17105 GROVEWOOD AVE. ■ i IV 7273 - rj;BEER MUSI6 DANCW» Lunches dinners SuppPTS~l Slovenska gostilna, kjer boste vedno postreženi. Vino—pivo—žganje—dober prigrizek Vesele velikonočne praznike želimo odjemalcem in prijateljem! frank kure 16021 Waterloo Road KEnmore 7192 ,K'' ki D Izvršujemo vsa dela, spadajoča klep^^® Popravljamo vsakovrstne forneze. Se P'"'" Cene zmerne. ENAKOPRAVNOST STRAN 7 PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM GOSTOM IN PRIJATELJEM! moft eoiAipletcluie | Up fQKStCNjs DCMŠSVK JOHN'S CAFE JOHN IN JENNIE MULLEC, lastnika 689 EAST 200th ST. KE 9816 Pri dobite sveže pivo, pristno vino, dobro žganje I in okusen prigrizek ter veselo družbo. plesec sohio super station VALENTIN PLESEC, lastnik Waterloo Rd., vogal E. 169th St. ^*^0 moderno napravo, za mazanje avtomobilov. Prijazna in točna postrežba. ^eseZe velikonočne inaznike želimo vsem! 4ko želit, svežei lie izpiti kozarček dobrega žganja ali kozarec 'esele '8^ piva ali pristnega vina, pridite k nam. svetek's (afe Mrs. ANTONIA SVETEK, lastnica 768 East 200th St. praznike in mnogo piruhov želimo vsem! 1'ATERLOO style shoppe 15333 Waterloo Rd. ^^NSKE OBLEKE, V MERAH OD 9 DO 52 ^Podnip J« perilo, bluze, klobuki, krila in nogavice Se priporočamo za naklonjenost ^^HIE MAGAYNA in ALBINA ZIMMERMAN, Ve lastnici ®sel6 velikonočne praznike želimo vsem! •rav Veselo velikonoč želimo vsem Slovencem in Hrvatom! %re radio service 15232 Waterloo Road ^ko i kaj narobe z vašim radio aparatom, pokličite nas. '^^ovrstno delo. Naš telefon je: IV 6211 r ^^^^ilconuvno praznike in obilo piruhov žclivio Vficm p7'ijalcljcm in znanccm! TONY in CHRISTINE KEBE, lastnika welcome tavern 984 East 222nd St. OOni* Mid Sanduric/tes TABLr«iavicr dobit« foXtWEK>rf» ^ % V vedno prvovrstno žganje, sveže pivo isjj lo ter okusen prigrizek. — Se priporočamo m za >00000000000000000000000000000000000 PISMA IZ STAREGA KRAJA ooooooooooooooooooooooooooooooooooo« Krst partizanske vojske na Igu in okolici; 150 partizanov proti 6,000 Italijanov Louis Kukovic, 1164 Norwood Rd., je prejel izredno zanimivo in šegavo pismo od svojega brata Rudolfa iz Iga pri Ljubljani; oče Ignac Kukovic pa je prejel pismo od drugega sina, Viktorja, ki je ameriški državljan. Viktor se je mudil pred vojno doma na gbisku, pa ga je vojna prehitela in ni mogel nazaj v Ameriko. Brata popisujeta zelo živo razne doživljaje iz partizanske vojske in drugo. Ne prezrite teh pisem, ker sta izredno zanimivi; "Ig pri Ljubljani. "Dragi brat Lojze! "Gotovo Te bo zanimalo, kako smo začeli naš boj proti italijanskim fašistom in tisti hrabri Dučevi vojski. Da bi le Ti videl, ko je bil pri nas razpad stare Jugoslavije, kako se je nosilo orožje in municijo. Vsak otrok je imel skrite bombe in patrone, starejši pa puške in mitral jeze. Takrat se je samo reklo: Skrijte orožje, bomo še rabili in to smo tudi napravili. "Midva z Vinkotom nisva bila lena, sva zelo dosti navlekla pušk in bomb; municije je šlo kar v tisoče, cele zaboje, pa smo vse v gozdove speljali. Nekaj še prav takrat, ko so bili že Italijani v vasi, ker so nas že prehiteli, tako, da kanonov nismo mogli odpeljati v gozdove. "Eno leto smo samo opazovali Italijane, kakšni junaki so, pa smo kmalu videli, da jih bo treba kar naskočiti, ker so mislili, da so v Sloveniji same mirne ovce, da bodo z njimi delali, kar oni znajo. Nato so začeli ljudi preganjati, tepsti in v internacijo goniti. Vse to smo potrpežljivo prenašali. Na skrivaj smo pa stiskali zobe in pesti ter se organizirali, zbirali orožje in strelivo za splošni udar po Italijanih. "Kar nas je bilo fantov in mladih mož od 16. leta dalje, smo vsi težko pričakovali tistega dne; ko bodo naše skrite puške in mitral jeze zaigrale Italijanom obletnico. Začudili so se Italijani, ko je začelo pokati po njih in to šele čez eno leto. Ko so prihajali k nam iz začetka, pa nič. Takrat je bilo vse tiho in žalostno, samo grdo smo jih gledali. Oni so mislili, saj smo že ego leto tukaj, zdaj smo že popolni gospodarji. Ali zmotili se se. "Ko smo udarili 15. maja leta 1942 po njih, so šele videli, s kom bodo imeli v bodoče posla. Z enim udarom smo pognali vse Italijane iz Iga; so bežali, da se je kar kadilo za njimi. Ko jim ne bi bili .prišli tanki na pomoč, bi ravno vse hudič vzel. Ko so pa nekaj Italijanov rešili, je pa vse skupaj z tanki vred v Ljubljano zbežalo. Mi pa za njimi. Zaminirali smo mostove, prekopali vse ceste štiri metre ši-toko in štiri metre globoko. Cez dva dni smo udrli na Ljubljano. Že so naši mitraljezi, puške in bombe oznanjali ljubljančanom, da se je partizanska vojska dvignila, čeprav se mala ali hrabra, za tako naočnega okupatorja kot je bil Italijan in Nemci. "Misli si, Lojze, da nas je šlo napasti Ljubljano komaj 150 mož. Ko so naši mitraljezi ropotali že pri šrangi, ali pa je manjkalo še en kilometer do mesta, takrat so Italijani že iz strelišča bežali v mesto. Na grad so pa brž navlekli kanonov in so začeli streljati na nas. To je bil naš prvi krst topovskega ognja in mi smo ga kar prestali. Topovske granate so padale kot toča, ali kaj, ko smo se jim tako na glas smejali, da so nas menda Italijani prav na grad slišali. "Smejali smo se jim zato, ker je bil naš zaveznik močvirna zemlja in so nas granate samo z blatom obsipavale. Eksplodirala pa ni nobena. Ko so Italijani to opazili, da se jim res lahko smejemo, so nas začeli s šrapneli obmetavati. Tako nas niso mogli cel dan pregnati. Šele proti večeru smo se sami umaknili proti Igu v našo postojanko, Izgube smo imeli: pet mrtvih, trije lažje ranjeni in eden pa težko ranjen. Dobil je kroglo skozi trebuh. In misli si, čez en mesec je bil zdrav in je zopet tolkel na Italijane. Ta je bil od Zrinčeve Polone sin. Ata bo Ž3 vedel. i- "Celih sedem dni so ti strahopetci italijanski rabih, da so prignali naše brate Istrinjan-ske Hrvate, da so jim prišli pomagati, da bi zopet . Ig dobili v svoje roke. Nas je držalo komaj 200 partizanov; Italijanov je bilo pa 5,000 rnož artilerije in pet avijonov. Streljali so iz treh strani, vse na Ig. Od Pod-peči je pridrlo 22 tankov in šaro radi teh smo morali odstopiti iz Iga. Borba je trajala od 6. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Jo j, kako je pokalo po vasi, se je kar kadilo, tako so granate razbijale hiše. Po Kovačevem griču, pa v sv. Jurju gradu so se pa kar dfebele smreke lomile, ker so Italijani v grrnovje najbolj streljali s kanoni, ker so mislili, da jih mi gledamo iz grmovja. Mi smo bili pa vsi pred vasjo zakopani in smo jih čakali, da je prišla italijanska pehota. Ko so blizu prilezli, menda že vsi vsrani, takrat srtjo padli po njih. Niti eden si n$ upaJ dvigniti glave. Tako smo jih držali k zemlji prikovane, da niso mogli s pehoto vasi zavzeti, ampak šele, ko so že tanki po vasi drdrali. Potem smo' se pa morali polagoma umikati, en del vojske proti Dobravci, drugi pa proti Iškivasi. Po večini so bili civilisti iz vasi evakuirani na I Gornji Ig, tam so šle naše žen-|Ske, drugi v Drago;' zopet dru-igi v Iško, na vse strani. Konje j in dve kravi so naše odpeljale, vse drugo so nam Italijani pokradli: dva prašiča, tri nove bi-cikle, obleko, kokoši, še golobe je hud^č požrl. "Ljudje so se polagoma vrnili na svoje domove, to je: ženske in stari možje. Kar pa mi fantje, srno pa ostali v šumi; eni so ostali v Iški vasi. Mi smo pa prijeli Pijavo Gorico, tako, da smo si osvobodili ozemlje od Kočevja proti Notranjski, vse do škoflice. Italijan je samo progo držal in še to z veliko težavo in veliko vojsko. Mi smo imeli avtomobile, motorje, konje in, komoro in tudi hrano v redu. Italijani pa so bili reveži v našem ujetništvu na Igu, tako da podnevi brez spremstva s tankom si ni noben upal iti v Ljubljano, na škofhco pa sploh ne, ker smo jim most pognali v zrak in jih s Pijave Gorice obstreljevali, tako da samo v Ljubljano so mogli. "Lojze, mogoče ne boš verjel, ampak mi žiher verjameš, da nas je bilo 150 mož; fašistov pa 6,000 in so napadli Pijavo Gorico, vse od škoflice pa do Grosuplja. Ob 6. uri zjutraj so začeli, ob 5. uri popoldne se je borba kančala z našo zmago. Mi smo bili oboroženi samo s puškami in dva lahka mitraljeza smo ifneli in enega težkega, s tem smo vseh 6,000 Italijanov nazaj držali celi dan, brez za-jutreka in obeda. Šele večerja je bila. To je bilo julija meseca. Vsi ljudje so bežali s travnikov. Dosti ljudi je pustilo voz in ko-njg, pa so bežali domov. "Veš, Italijani so streljali kot hudiči; padalo je kot dež, pa same dum-dum krogle. Mi smo pa samo takrat streljali, kadar si ga dobil na cilj. V zrak se pri partizanih ni streljalo. Smo morali paziti na municijo. Oh, kakšen strah je bil pri Italijanih, kadar so začele naše puške pokati. i "Veš, Lojze, jugoslovanske puške so bile mavzerice, take kot ngmške, to so najboljše puške. Italijan je imel p a dosti orožja,' pa vse staro in Jujavo, še iz prve svetovne vojne. Kakor j je bilo 'pri nas jako težko za orožje, ker smo imeli četo 150 | mož, na je imelo komaj polovi-1 co puške; vsakih 30 do 40 mož pa lahki mitral jez. "Tudi v taki vojski, kot je bi- j la pri nas, je bilo včasih tudi j luštno. Fantje mladi in korajž-ni, to je pokalo,-da je: bilo veselje. Ko je pa Italijan videl, da je to stanje nevzdržno, je pa moral misliti, da bo treba dosti moči, da bo nas uničil. In res je spravil veliko vojsko, 300,000 mcž ali šs več, samo za Slovenijo, za ofenzivo. Takrat pa je bilo te sodrge kot listja in trave, da je bolj poplavil z vojsko, kot pa ob prvi zasedbi Slovenije. Tisti čas je pa šel sloyenski narod skozi, Oolgato, K^r ^o našli Italijani Slovencey moški,h dojtna, so jiji z malo izjemo vse pobili. V^i so gorele, koderkoli se je ta 2,006-letna italijansko kultura valila po slovenski zenalji. Povsod so bili samo grobovi in pogorišča, žalostno, da si vi tam ne morete predstavljati, kaj vse se je godilo. 'Dalje na 8. str.) Vesele velikonočne praznike želimo vsem! MR. & MRS. AUGUST F. SVETEK 478 EAST 152nd STREET CLEVELAND, OHIO Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem Slovencem in Hrvatom! waterloo wallpaper store 15404 Waterloo Rd. POLNA ZALOGA STENSKEGA PAPIRJA Imamo papirarje, ki vam bodo napravili vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. KEnmore 3648 Kadar rabi vaša hiša barvanje, zunaj ali znotraj ali pa če hočete papirati vaše sobe, se obrnite do nas. Vedno prvovrstno delo. f, VICTOR PETERCA 17724 Grovewood Ave. UNIJSKI KONTRAKTOR # Naš telefon: IVanhoe 5693 Vesele velikonočne praznike želimo vsem! OWEN'S GARAGE 609 East 185th St. KEnmore 9833 F. OWEN, lastnik Izvršujemo splošna avtna popravila. Prodajamo gasolin in olje. Točna postrežba. ^ Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem! Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem našim gostom in prijateljem! NOTTINGHAM TAVERN *18526 St. Clair Ave. SAMSA in TANKO, lastnika V naši gostilni boste vedno prijazno postreženi z dobrim svežim pivom, pristnim žganjem in najboljšim vinom. Okusen prigrizek. SE PRIPOROČAMO ZA OBISK • Vesele velikonočne praznike želim vsem Slovencem in Hrvatom LONDON SHEET METAL WORKS & FURNACES ANTON JANEŽIČ, lastnik « 16019 St. Clair Ave. Postavimo nov fornez v vašo klet ali popravimo vašega, kakor tudi žlebove in druga dela, ki spadajo v kleparsko obrt. GAIETY BAR INN 16701 Waterloo Road GOOD BEER Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja V«sele velikonočne praznike in. mir med narodi želita JOHN IN JOSEPHINE TRČEK ll. aprila, 1946 ENAKOPRAVNOST strans želimo vesele velikonočne praznike vsem! collinwood baking (0. 16006 Waterloo Road IVanhoe 7526 K standard food market 854 East 185th Street Polna zaloga finega svežega in prekajenega fnesa in grocerije. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! f. j. laurich 15601 Holmes Avenue CONFECTIONERY COMPLETE FOUNTAIN SERVICE CANDY AND TOBACCO Mulberry 9467 Želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne prc^znike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! ZAMRZNJENA HRANA. Imamo vsakovrstno zelenjavo in sadje, ribe, polže, rake in sladoled (ice cream). Cigarete vseh vrst dobite po najnižji ceni GROVEWOOD MARKET 16903 GROVEWOOD AVE. — KE. 3338 GEO. HRANNY, last. Vedno najboljše meso in prvovrstna grocerija. SE PRIPOROČAMO! Vesele velikonočne praznike in obilo pirhov želimo vsem gostom in prijateljem! Jean's Beauty Shop 741 East 152nd Street GLenville 8139 Našim ženam in dekletom priporočamo naš lepotilni salon v naklonjenost. DANICA'S CAFE MR. & MRS. JOSEPH IN DANICA HRVATIN. LASTNIKA 16901 Grovewood Ave. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Poskusila bova vedno postreči naše goste najboljše s okusnim pivom, vinom in žganjem ter prigrizkom. Se priporočava vsem za naklonjenost. PISMA fZ STAREGA KRAJA (Nadaljevanje s 7. str.) "Za to ofenzivo 1942 leta, imajo največjo zaslugo naši duhovniki, da so po tej ofenziyi oteli nekaj tistih svojih ovčič in so jim nataknili okupatorske puške in so šli po naročilu župnikov, ko so jim iz prižnice vpili, v boj proti partizanom, češ, kdor bo več partizanov pobil, večje zveličanje bo imel v nebesih. Tako se je začela bratomorna vojna pri nas. "Da ti malo na kratko popišem naše trpljenje, pri katerem nas je bilo 35 Ižanov med ofenzivo v Kočevskih gozdovih. Kamor smo se umikali in mislili da se prebijemo čez Kočevsko progo na Dolenjsko v Gorjance, ali na Hrvatsko, pa bili smo prepozni. So nas že Italijani odrezali in ostali smo obkoljeni, ker smo bili v zaščitni edinici. Misli si, bili smo osem dni brez vode in brez hrane. Jedli smo samo rdeče maline; ubili smo malega konjička, ožgali ga na ognju in ogrizli tisto oglje. Mladi fantje, 16 in 17 letni so nam popolnoma opešali, da je komaj nosil-puško in 200 do 300 patronov. Bili smo že tako globoko notri, da smo imeli samo še 20 kilometrov do Fiume ali Sušaka. Italijan je pa obroč okoli nas stiskal. Mi pa smo bili izčrpani. Na izvidenje v patrolo nismo mogli nobenega več poslati, ker noben ni mogel več hoditi. Jaz sem tudi tako opešal, da sem se na 20 korakov že usedel. Prišlo je tako daleč, da ni že noben več govoril. Vsak je molčal in dremal od lakote. Jaz sem imel še iskrico upanja na rešitev. Seveda, bilo je dvoje, da se prebijemo skozi italijanski frontni obroč, ali pademo pri prebijanju skozi obroč; ali pa nas bodo Italijani Ž3 naslednjega dne z ofenzivo tukaj dosegli, ker so že bili od nas oddaljeni šs samo 500 me-I trov. Medtem smo mi že vsi premišljali svoje poslednje misli. "Rekel sem jim: Tovai^iši, kdo gre z menoj v izvidnico? Vendar sta se odzvala dva mlada dečka, ki še nista popolnoma obupala za rešitev. Priplazili smo se ob samih Italijanih do glavne ceste in velikanskega taborišča Italijanov. Sreča nam je bila mila. Brez žrtev sem prepeljal vseh 35 mož živih in zdravih čez obroč. Izkoristili smo nastopajoči mrak in pa prah za avtomobili; stražarske ognje in pa ita-hjansko petje okoli ognjev. Za vsakim avtom, ko se je dvignil prah, je skočilo naših 15 borcev čez cesto. Mi trije smo pač prvi tvegali glave, da smo šli pogledati teren in kje ima Italijan zasede. "Še danes se vsi, kateri smo še živi, čudimo, kako smo vendar mi mogli takrat priti tako srečno iz teh hudičevih klešč. Veš, Lojze, to so resnični romani. Če bi ti jaz mogel vse popisati to, kar sem doživel. To tukaj sedaj ni še drobtinica. Vinkotu je vse to veliko škodilo njegovemu zdravju. Ker je le veliko prestal. On je imel že I dvakrat oči zavezane za ustreliti. Jaz sem pa čisto po srečnem naključju ušel italijanski krogli. "Naj zadostuje to za enkrat. Pa nadaljujem še drugič. Piši kaj kmalu. Te iskreno pozdravlja Tvoj brat "Rudi Kukovic". To pismo" je od brata, oziroma drugega sina, Viktorja, ki je ameriški državljan in ga je pisal svojemu očetu v Clevelan-du. Vsebina je sledeča: "Ig pri Ljubljani, 12. januarja 1946 "Dragi ata in Louis! "Danes smo dobili že tretji paket, dva od Vas, enega pa od Lojza. Paketi so bili vsi dobro zapokani in nedotaknjeni. Prišlo je vse v redu. Tudi sukanca smo bili zelo veseli, saj smo že zadnje štikane stvari razdirali, da smo živali. Jaz sem mislil, da sem spet v Ameriki. Morate si misliti, da so bili pri' nas Italijani dve do tri leta in smo dobili samo dvakrat na karte. Domobranci so bili pa eno leto. Od njih so dobile samo dve osebe, mama in Francka. Drugega pa doma ni bilo. Dobili smo 40 de-kagramov sladkorja 10 dg kvasa; dve škatlici šibic; 80 dkg mila. To je vse, kar so nam dali domobranci v enem letu. Potem pe že veste, kako so nas zatirali. Tudi na njivo nismo mogli iti, kadar bi kdo hotel. Smo si morali zato preskrbeti od njih dovoljenje, za vse: da si šel iz vasi in na katero njivo greš; za v Ljubljano pa sploh ni bilo govora, da bi dali dovoljenje. "Seveda, tako so postopali samo z ljudmi, ki so bili na partizansko stran, drugi so lahko hodili. Ako pa si dobil dovoljenje, si š 3l pa samo do Mokar-ja, tam je' bila pa domobranska postojanka. Tam si bil pa I določen, ali v Ljubljano, ah pa v I nebesa. Tam so bile liste spisane in kdor je tja prišel, ga ni bilo več nazaj. So se ti že kar naprej krohotaU: Tžbpet imamo enega in si takoj vedel, da te ne bo več nazaj. Tako so tudi Javornika in sina od Ježovega Toneta in vse ostale IjWdi spravili. Kar pa tam ne, so ^prišli pa na Ig in so vse ljudi zgnali k cerkvi. Tam so pa kar brali. Kateri je bil prečitan je moral iti na drugo stran. Potem so jih nekaj pobili, nekaj pa v internacijo v Nemčijo odpeljali. Kako je bilo tam, pa že veste. Gotovo ste kaj brali, kaj so Nemci delali z ljudmi, s plinom; so jih sestradali in v krematorije zmetali. "Seveda, skozi vsa štiri leta je bilo veliko tega, kdor je bil v tem vrtincu. Se ne more vse kar tako po vrsti povedati, kar se ne da tako povedati, kot se je moralo to prestajati. "Tukaj ima vsak človek svojo zg(^dovino, ki jo je doživel tekom vojne, v glavnem od 15. maja 1942, pa dokler si bil ali ■pa' do konca vojne. Vedno si moral imeti culico pripravljeno, da hitro planeš, da uideš, če ni bilo že vse blokirano. "Zadnje čase pred razpadom, je bilo v Ljubljani že strašno huda lakota. Revni ljudje sploh niso osoljeno jedli, saj že itak niso imeli kaj jssti. Kar se je še kaj dobilo, je bilo vse na črni borzi. Navaden delavec je zaslužil od 4 do 8 lir na uro. Mast je pa stala od 1000 do 1,500 lir; sol 230 lir; moka 200 lir; bela moka 300 lir. "Rupnikova banda je pa vse to gor držala. Saj so kar rekli: če boš domobranec, pa boš še črno borzo vodil. Danes pa hva-labogu jemo osoljeno in tudi kruha imamo danes. Danes smo vsi enaki, se nobenega nič ne prezira. Vsak dobi živilsko nakaznico; dobi delavec; dobi toliko kajžar in vsak drugi, tako da smo kar zadovoljni. Kadar bo pa blaga toliko, da ne bo treba več nakaznic, bomo pa zopet tako živeli, kot preje. "Jaz sem že cel mesec bolan, seveda, to so dobrote vojne, internacije, ^trah, preganjanje in lakota. Sedaj Vas pa še enkrat lepo pozdravljamo in se zahvaljujemo Vam za vse, kar ste nam poslali. "Vinko Kukovic". Pismo znanca ameriškemu vojaku Sledeče pismo je bilo naslovljeno na Richarda Lauretiga, sina Mrs. Lauretig, 19708 Shawnee Ave., ter je od Aleksandra Marinček. bivajočega v Cerkljah ob Krki, s katerim se je Richard seznanil, ko se je v Evropi nahajal z ameriško armado. Aleksander je domneval, da je Richard že doma, kamor je pismo pisal, toda pričakuje se ga vsak čas. Richard je dobro poznan med mladino zlasti v Eu-clidu, ter je veliko nastopal pri naših priredbah, ker je dober pevec. Pismo se glasi: "Cerklje pri Krki, 28. oktobra 1945 "Dragi tovariš! "Prav gotovo se boš začudil, kdo Ti piŠ3. Ampak, upam, da se bcš spomnil na Slovence, katere si srečal kot vojak v Nemčiji, letos v aprilu. Upam da si živ in zdrav dočakal konca vojne in da Ti sploh ni bilo treba iti na Japonsko in da si doma. "Mi smo se po dolgem čakanju avgusta meseca vrnili domov, v novo svobodno Titovo Jugoslavijo. Začeli smo takoj z delom za obnovo naših domov in naše zemlje, katero so nemški nacisti v 45 mesecih našega življenja v nemških taboriščih, strašno razdejali. Tukaj pri nas sedaj vse tekmuje z delom, da si zgradimo in zagotovimo lepšo bodočnost v naši lepi republiki Demokratski federativni Jugoslaviji, s tovarišem maršalom Titom na čelu. Da si zagotovimo lepšo bodočnost, se poganjamo za slovenski Trst in Primorsko in za Koroško, da bo republika Slovenija velika, v kateri bodo združeni vsi Slovenci. "Vem, da Vam kažejo tam Jugoslavijo tudi v drugačni luči in mislijo, da pride pri nas zopet do stare Jugoslavije z nesramno izdajalsko reakcijo na čelu, ki živi sedaj v Londonu. "Oprosti mi, da Ti pišem o stvari, ki Te mogoče ne zanima. Ampak želim samo, da Ti pokažem življenje pri nas, če slišite tam drugače. Upam, da mi ne zameriš in prosim za odgovor. Mnogo pozdravov Ti pošilja tovariš, "Marinček Aleksander." Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji Vesele velikonočne praznike želimo vsem! FOUR POINTS TAVERN JOHN in FRANCES POLC, lastnika ' VOGAL E. 152nd ST. IN SARANAC ROAD MU 9504 Se priporočamo vsem, da obiščite našo gostilno. — Vedno sveže pivo, dobro vino, pristno žganje in okusen prigrizek. HABAT'S SERVICE STATION 18027 Waterloo Road Grovewood & Waterloo Road KEnmore 9783 Najmodernejša "priprava za mazanje avtomobilom Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalce® prijateljem vesele velikonočne praznike! mofllnikar's cafe 837 East 185th Street KEnmore 9708 Phillip in James Močilnikar Pri nas vam vedno postrežemo z izbornim njem, pivom in vinom. Vedno dober prigrizek. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! nonincham winery BONDED WINERY NO., 73 17721 Waterloo Road Mr. in Mrs. Martin Kozar in sin, lastniki :> h Pri nas dobite najboljša rdeča in bela ohijskB Cene zmerne, t— Se priporočamo! IMAMO TUDI RAZNE VRSTE SLADKO VlN® Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! vin«' wilerloo recreation IVanhoe Joseph Pozelnik, lastnik 15721 Waterloo Road Vesele velikonočne praznike in obilo pirufao* vsem prijateljem in znancem! REAL HARDWARE CO. MOHAWK STORE - 727 EAST 185th STREET — IVanhoe Barva za zunaj in znotraj: varni«, laneno semena in vrtno orodje. 9634 pij«' 1*"' Vesele velikonočne praznike želimo vs^ odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike in obilo piruho^ vsem prijateljem in znancem! carl riha Krojač 15312 WATERLOO ROAD Delamo nove obleke in popravljamo s Čistimo in likamo