r&itnlnft plaćtn* ? umnim
Uto LXX.   ŠLM4
igNijUi) tank #• *mpvnhmm *997
Ctaa Din !•*

Izoaja vsak đu popottM, tsvamil Mdalji ta praanlka. — luntmtt do ao pettt vrst a Din 2» đo 100 vrat 1 Uto UO. od IM do 800 vn* ft Dtn 8» *•& tDMrmtt ptttt vrata Din *_> Popust po dogimmi« maratal dav«k poaebe). — „Btoveaald Narod" velja mesećno v Jacoala*Qi Din IX—* aa Umj—mlin Đte 3&V-. RoloopM a* oo »ia*a\|u.
ummamTvo trn đpkavnmtvo Tuofos: ti-a. si-at, t**k n-» ta si-as
Podrninlot: MARIBOR, 8tramayicJ«vm tb — NOVO 1O0RO, L^Janssm «* tetaftn ft. 26 — CELJE, celjsko mdnlatvo: Dim—inywjtm m*m 1, telefon it. €5; podružnica oprave: Koonm nL 1, UtaAm it. 190 — JESENICB: Ob kolodvora MU.
Poatom teanOata T I<JubJJaia at 10 JS1                                  ,
Uspešna Idtajska oteamba:
Odbiti japonski napadi
Ve*Ji Japonski oddelki pri ftangfcaiu ofefcoljeal — Japomci sk«ia)» zauaa izkrcati svoja o]a2en}a
Sanghaj,   7.  septembra,  o.   Po  kitajskih
pnrorilih so snoči kitajske divizije v hu-dem napadu pognale Japonce iz Paočaa na bregu Jangcea, kjer so se včeraj izkrcali in hoteli prodirati s te strani proti Lotienu ter dalje proti Sanghaju. Japonci so- prešli v protinapad, vendar pa je Paočao ostal v posesti Kitajcev, ki so naglo utrdili svoje postojanke. V tem boju so ponovno so-delovali najtežji topovi japonskih vojnih ladij. Kitajci trdijo, da so njihove čete pri Lotienu pridobile na terenu. Japonske vojne ladje so bombardirale Sangvej, 80 milj severnovzhodno od Honkonga; nadalje Fu-men in Mafung. Istočasno ?o Japonci sku-šaii na teh točkah izkrcati svoje čete. vendar pa so jih Kitajci odbili. Na reki Jangce je okrog 50 japonskih parnikov s četami in vojaškimi potrebščinami, ki jih pa ne mo-rejo nikjer izkrcati. Kitajske lete so ponovno osvojile veliko bencinsko postajo pri Lotienu in vse sosednje japonske postojanke. Japonske postojanke napram Vu-sungu in Paočau so obkoljene. Tuđi japon-ska ojačenja, ki so se izkrcala pri Paočau« so že obkoljena. Sedaj se pričakuje vsak čas protiofenziva Kitajcev, da bi pognali ta ojačenja v morje. Japonci so izkrcali velike količine vojnih potrebSčin na reki med Honekvom in Jangcepuom. Zdi se, da pripravljajo Japonci novo ofenzivo proti Kjangvanu, da bi prisilili kitajske bata-ljope pred  Vusungom k  umiku.
P'oveljniki ameriških, angleških in fran-coskih vojnih ladij so poslali poveljniku japonske mornarice poziv, naj ne obstre-ljuje mednarodnega okraja, v katerega je pribežalo okrog milijon Kitajcev. Zahte-vali so, naj se japonske vojne ladje umaknejo miljo daleč od Jangcepua, do-čim naj bi kitajske čete zapustile Putung, ki je najbližji francoski koncesiji. Kitaj-ski poveljnik je izjavil. da se bodo Kitajci takoj umaknili. če bodo isto storile tuđi Japonske vojne ladje, toda poveljnik ja-ponskega brodovja, admiral Hašega, na ta predio^ sploh ni  odgovoril.
Bitka na vse} fronti
&anghaj, 7. septembra. AA. Dasi Japonci izjavljajo, da. ofenziva Se ni v razmahu, se vendar na dal ju je huda bitka na vsej fronti od Jang-ceja do Wu«?ung-a. Japonci hočejo Kitajce moralno razorožiti s strašnim ognjem iz topov, toda Kitajci se trdovratno branijo, odmatknili so se nrnlo le na vogalu fronte. Vse druge njihove postojanke pa so ostale nedotaknje-ne.
Kitajci izjavljajo, da so preprećili Japancem izkrcanje v mestu Lauhu, ki je 50 km severnozahodno od šang-haja. Po snočnjih vesteh so kitajske čete pri Han-kevu odbile moćan japonski napad. Kita j^ka tetala so bombardirala japonske vojne  ladje in  jih nekaj  poškodovala.
Blokada vsega kita]skega primorja
Tokio, 7. septembra, d. Zunanje mini-»trstvo je objavilo, <la je bila z včerajšnjim dnem blokada, ki je bila odrejeaa proti kita jskim ladjam, razš-irjena aa vso kitajsko obalo. V soglasju s to/adcvmm proglasom poveljnika iap<inskih pomorsk'h sil, ki je prepovedal promet kitajsk.ih ladij vzdolž kitajske obale, je zahtevaia v soho-to neka japonska vojna ladja od neJce kitajske ladje, naj se ustavi, ker se je na-hajala v prepovcd«nem pasu. kitajci so odgovorili s streljanjem na japonsko vojno ladjo, na kateri so ub'li ene^a poroč-nika in enega momarja. Vojna ladja je nato obsula kitajsko »adjo z bombanu ter jo potopila. Nadalje so japonske vojne ladje pri  Honkongu  zajele  dve  večji  kitajski  ca-
nnski ladji in ju potop;le. japonski torpe-dni rušilec »Hajato« pa je bombardiral Sajkvan, ki je samo miljo dalcć od Hon-kon^a.
Britanska ladia »Teichen* se je včeraj vrnila v Honkonj*, ker so jo iva vožnji v Kanton dvakrat ustavil; japonski rušilci in je v teh okoiiščinah kapitan odklonil na-daijno  vožnjo.
London, 7. septembra. AA. Angleska via-da je prejela uredno p^itrdilo o raz>irjenju ^apon>ke blokailt> na \-ee kitaj^ko primorje. rrax*no «tnin l»!okade, ki so jo proglasili brez sporočila vojiiPira stanja. l>odo v Londonu temeljito pmutMli- Stališče ancleške vl,i<le pp bo \*sekakor ravnalo po bodočih docf>flkih.
Japonski odgovor
na angleško noto
Tokio. 7 septembra. AA. Včeraj so Ja- ' ponci odgovorili na britansko noto zaradi napada na britanskega poslanika pri Sanghaju. Po dos*Mianjih informacijah se odi, da še no pomeni konćnega japonskega odgovora. Odpovor naglaia. da nišo Se dognane vse podrobnosti o napadu in da priča-kujejo Se naknadna sporoćila.
Pcitanl In ostani Član Vodnikovo drolbe!
Hirota o msko^kitajtkem paktu
Tokio, 7. septembra. AA. Agencija Domej poroča, da 60 na včerajšnii *e}i finančnega odbora načeli vpra sanje o od nosa jih med Kita^sko in Rnieijo. Voditelj stranke minse-ito, Togarogava. je vprašal zunanjejra ministra ta ovacije popodbe med Rueijo in Ki-tajpko in o tem, ali je bH sklenjen tajen sporazum za dobavo orožja Kitaji*.ki iz Rusije.
Hirota je ifc}avil, da more podati samo pojasnila, ki mu jih je dal krtajfcki veleposlanik v Tok iju o pogrodni nwl Kitajsko in Ru>ijo, da nima tajnih đoločil. \»\o imi je izjavil sovjetski veleposlanik v Toki)u. Kljub temu pe ne raie pokenjevatj pojrfKfhn o nenapadanju me/l mjerna državacna in mora jo Japonci poRorno ftpremljati delavnost komunizma na Kitaj^em.
Znatna ruska pomož Kitajcem
Tokio, 7. septembra o. Službeno poro-Cajo, da je Rusija đoslej izvozila na Kitaj-»ko 200 vojaskih letal in 100 protiletal-skih topov ter mnoero drugih vojaSkih po-trebdčin. Vse to blago je bilo prepeljano iz Rusije preko Zunanje Mongolije na Ki-tajsko. Tuđi na fronti pri šang-haju so se že pojavili ruski bombniki Eno rusko letak) je bilo že sestreljeno in so ugotovili, da je bil pilot   / ruski uniformi.
Reiitev spora mogoCa samo z oroijem
Tokio, 7. septembra. AA. Vojni mini-ster je izdal proglas, v katerem poudarja, da se sedanji spopad s Kitajsko razlikuje od prejšnjih pripetljajev in da je kriva Kitajska, če se je položaj poslabšal. ReŠi-tev je mogoča le na ta način, da spregovore
oborožene sile. Oftclrji in vojak i n«j »to :zpolnijo zaupanje oeMirja ili naroda.
Japonska propaganda v Evropi
Talilo,  7. septembra. AA. »Aaahi« poro-
ca, da misli japonska vlada poslati v razne evropske in američke države odposlance, ki bodo imeli naloge popraviti zmote v ne« katerih svetovnih listih o kitajsko-japon-skem sporu. Med kandidati za voditelja odpoalanstva, ki pojde v Evropo, otnenjajo tuđi bivšega guvernerja Narodne bai^ke.
Nanfcinlfca vlada bo apelirala na DN
ftjutghaj, 7. septembra. w. Ka<kor dozna-vajoeeje nankin^ka vlada odločila apelirati na Društvo na rodov, ter obtožiti Japonsko kot napadalca.
Amerika ne bo proglasila
Washlnton, 7. septembra, o. V službenih kroglh trdijo, da proglasi te v zakona o nevtralnosti ni potrebna in sicer predvaem zato, ker bi morale Zeđinjene države v tem primeru umakniti z vojnega podrocja na Kitajskem vae svoje sile. kar bi pomenilo prepustitev velikih amertskih interesov na milost vojujofcih se strank. Dokler zakon o nevtralnosti ne bo proglaAen, ima vlada Zedinjenih drtav pravico poslati tja voja-Ska ojafienja in z»^6ltiU svoje drftavlj&ne.
PredaMbiik Roo«tv«it je posial američkim državijanom na Kltajskem poaiv, naj se vkrcajo na ameriAke parnike in zapuste Kitajsko. Ameriske oblasti jim lahko jam-Cijo življenje samo do gotovega roka, po-zneje pa morejo ostati na Kitajskem le na lastno odgovornost.
S španskih bojišč
NacionaUstične čete se vedno bol] pribliio|cio Cifom V acdeljo so zasedle Inko Uaacs
Pariz, 7. septembra, d. Iz Santandra pro-dirajoče kolone Francove vojske so zasedle v nedeljo zjutraj mesto Llane* ob kanta-brijski obali, ki leži 101 km od Satnandra. Sedaj so oddaljene od Gijona le še 96 km.
Pri Mediani, na pol pota med Belchitom in Saragusso je opažati koncentracijo moćnih nacional:stičnih oddelkov. Mesto Bel-ehite je sedaj v trdni posesti republikan-cev, ki so po hudih bojih na nož uničili tuđi se zadnja oporišoa nacionaltstov v mestu.
Iz nacionallstižnega tabora
Salatnanra, 7. septembra. AA. Vćeraj-snje nacional istično porodilo pravi med drugim: Na vzhodnem odseku asturskega bojisća smo porazili sovraznika pri Tarrel-lanu in je imel velike izgube. Naše Ćete so zavzele vse kraje ob morski obali ob vaši Portelle in Caldera. — Leonsko bojišće: Zveza med nasimi četami, ki operirajo na leonski fronti, in oddelki na santandrskem bojiSću je dosežena. Na santandrskem bojištu so naše čete zaplenile doslej 105 topov in 22 tankov, med njimi več tankov sovjetske konstrukcije z vdelanimi proti-tankovskimi topovi ter 230 tezkih in 400 laž jih  strojnic  in  3000  pusk.
Na aragonskem bojišču so nacionalisti-cne cete prebile vCerajSnji dan z utrjeva-
njem     zavzeUh  posto ja nk     in so zavraile vs«   so\T-ažne   napade.   Dru£od   ni   bilo   posebnih sprememb. Na juznem bojiSču pri Penaroji je prišlo
samo do streljauja iz puSk in topov.
Vladao vojno porobilo
Valencija, 7. septembra. AA. Vojno mi-nistrstvo je objavilo, da so vladne ćete na severni fronti prišle do strelskUi jarkov pri VaJdecoensi, ter se nato vrnile na teruel-sko fronto. Sovražnik je zavzel Llanes in okoliMce vrhove. Na aragonski fronti je glavni poveljnik štaba obiskal Belchlto, £1-vahno pozdravljen od čet.
Zaplenjen tovor
a angleške lađje
Palma dl Malorca, 7. septembra. w. Na* cionali>tiri.:i križarka je na visini Palenna ustavila *i<MiO-toiwki aagdeški parnik >Bur-ling-fonc ter ga. odvedi* v Palmo di Malorca. Tovor. ki je obutojal n 7000 ton pe-troleja. je U!| zaplenjrn hi i^tovorjen. Par-nik je im^l antrfeđko sa«t«vo ter je bil, ka-kor t;ovf;njo. v skiŽM valeiK'i^ke v^le. Ka-kor «Io7.n;iva Reute-rjev urad. jt» angie^ka vladi vložitla protest pri Span^kilv nncionali-etičnih oHanVh.
Podaljianje iqannega stanja v BtMmnlSl
BuBcareSta, 7. septembra, g. Na zadnji vladni seji pod predsedstvom min. predsed-
nika Tataresca je bilo sklenjeno. da se iz-Jemno stanje in cenzura, ki obstoja 2e ne-kaj let in katere veljavnost bi potekla, pri-hodnje dni, podaljsata za> nađaljnjih šest mesecev.
Pređscđniškc volitv« v Argentini
Po prvih poroaiih je zmmgal kandidat lindske fronte Ortis
Bueoo«  Alrw,   7.  septembra.   AA.   Ne-diljske   volitve   predsednika   rep.   ao   po-
teide le no.iiiaLuo i v prettoinica i drugo*!. Le v nekaterih krajih je pr&o do izgreJov. V Oreg:u je jkupina oboroienih volilcev na oklopnih avtomobilih obkoliia občinsko po-tUt>pje in komiearijatT nakar se je razvnel l»oj, v katereca je padJo 6 ljudi, mnogo pa jih je bilo ranjenih. V La Plato so po«laH polici>>ka ojačen):*. V San Mart inu je policija aretirala 70 ljudi, v epopadu v Baja-haleeferu p* eo nevamo ranili poiicijakega kon^^arja. Ojat'enja so poslali ttidi v To*o-rojno. kjer so nekoga ubili, već pa ranili. Notranje ministretvo je iiJalo poročilo. da vlada ▼ nasprot/i z v^stmi, raiširjenimi v tujini. v v&ej državi popolen rel in mir. Krmrni reurita« voJitev bo znan šcle ?ez kakih 10 dni. V političnih krojrih trdijo. da je zmagal Ort«, kandidat ljudske fronte. Po prvih poročilib jo prejel predsediiiiai
kandidat Alvear većino v prestolniri. Zanj je glasovalo 200.000 volilcev, za nasprotni-ke pa 80.000. Ortis ima v rasnih pokrajinah doslej 900.000 glaaov, njegovi natprotniki pa so dobili 550.000.
Zedlnjene države odklonlle nmgvajskl prtdlog
Wa«ftilajrtoii, 7. septembra. AA. S poue« ne atrani izjavljajo, da je amerisko zunanje ministmtvo odklonilo predlog^ urugvajske vlade, da naj se vladi generala Fran-ca. s skupno izjavo vseh ameriških drtav prizna pravica vojujoče se stranke. Od-pravnik amerisicegm poalanatva v Manttvi-deu je urugvajski vladi uradno aporotUf da ao Zeđinjene države ae od vaea^i sačetka sovrasnostl na apanakem zavaele nevtral-no staliiče in da zato tuđi ne morejo tore* Jetl predloga urugvajika vlada.
Ruski protest v Rimu
lairadl trnrpedlran|a dveh ladl| na Sredoiem-
Rim, 7. septembra, d. Ru*ki ođprmmik postov je izročil italijanskemu zunmtfemu ministru Cianu noto, v kateri obto&ujc Ha-tifo zaradi torpediran ja dveh ruskih ladij na vzhodnem Srtdozemskem morju ter za-htev* odfkodnino ter kaznovanje krivcev.
Italijaruki zvnanji minister grof Citmo je odgovori! na rusko noto, da Italija to obdoiiitev kakor tuđi zahteve Rusije v ce-loii od klanja.
Sovjetska nota je izzvala veliko pozornost v vseh političnih krogih. Tisku so pozno zvečer dostavili poročilo o tej noti in zato listi še ne objavljajo daljših ko-mentarjev, vendar pa menijo, da je ta po-stopek Rusije manever, ki naj izzove konflikt. Sicer pa se tako redno tolmači vsak korak vlade v Moskvi. VeČerni listi piSejo, da hoče Rusija na ta način torpedirati konferenco sredozemskih držav. Govori se tuđi, da bodo kmalu prekinjeni diplomatski odnoSaji med Italijo in Rusijo.
Uradni krogi izjavljajo, da ostaja Italija
popolnoma mirna. Odpravnik poslov sov-jetskega veleposlanstva je odpotoval snoči v neki kraj blizu Rima, kjer redno biva na počitnicah. V sovjetskem veleposlani-štvu nlso uvedli permanentne službe Tuđi sicer poteka delo v veleposlaništvu kakor običajno. V bližnjih ulicah ali po trgih ni priSlo do nobenih incidentov. Gotovo je samo to, da je Italija na vse pripravljena.
Mnogo podmornic so nedavno pobarva-li s crno barvo in so sedaj vse zbrane v Neaplju. Očividno v zadnjem času nišo pošiljali ojačenj ali vojnoga materijala v Spanijo, vendar pa zbiranje vojnih ladij v Neaplju dokazuje, da bo Italija nekaj sklentla, brž ko bo meja med Francijo In Spanijo zopet odprta. Pripravljenih je že več bataljonov prostovoljcev, ki lahko takoj odidejo v Spanijo. V tem trenutku Italija ne misli prevzeti odgovornosti za poslabSanje mednarodnega položaja, kakor izjavljajo uradni krogi.
Sklicanje sredozemske konference
Scstala se bo v Ny«mn ob Zenevskcm iezem
Berlin, 7. septembra. AA. Francoski in angledki veleposlanik v Berlinu sta vderaj skupno izroćila nemški vladi porabilo za sode 1 ovan je na konferenci sredozemnih dr-iav. Nemdki uradni krogi izjavljajo, da bodo takoj proučili noto in odgovorili čim prej.
Kim, 7. septembra. AA. I talijanski zu-nanji minister grof Giano je snočd »prejel franeoskega in angleSkegu od pravnika po-slov, ki sta inu izroćila povahilo za are-doaeaisko konferenco. Grof Ciano jima je ođgovoril, da si njegova vlada 6e prklrzuje pravico odgovora.
Paviz, 7. septembra. AA. V uradnih krogih so snoči izjavi jali, da bodo danes iz-roćena povabila vs^m državam, ki bodo so-delo\*ala na sredozemski konferenci. Be*e-dilo povabila je zelo kratko in ima ume tri člene. V pn'em govori o leta lakih na-padih in poudarja, da je zaradi sedan>Lh napadov podmornic   na trgovske parnike
poaPtal položaj nevzdrzljiv. Zato je  potrebna  konferen^a  sr=xlo^emskih drtav,   ki naj
se konferenca »eatane dne 10. septembra v Nyonu ob ženevakem jeaeru.
Drugi Č-len ob«sega povabiio samo in v tretjesn pa ae navajajo drtave, kl naj ae udeleze konference. V Londonu in Parizu govore, da se bodo na kon/erenci obravna-vala samo tehnična vpra^anja.
London, 7. septembra. AA. Zvedelo ae je, da bo na aredozemski ktonferend izražena Zelja, naj hd se po nabili k 9odel<wan)u tuđi NiaozemakA in Norveška.
Atene, 7. aeptembra. AA. Graka vtada se bo odzvala povabilu za sode3own)e na konferenci   aredocemakih   drzav.
Anglija le ne bo likvidirala abe«inske iadeve
London* 7. septembra. AA. Nekateri b-sti so objavili rest. da j» angleikl ođ-pravnik poslov v Rimu Isjavil grotu Članu, da bo Anglljft popolnoma aaJd^ijOtla a.be»in«ko vpraAanJe, 6e «e bo Italija, vrnila v ženevo. Ta vest je  brez podlag«.
Hitier v Ntimberg«
N&rnberg, 7. septembra. .VA. Vderaj po-poldne je prifctpel z letaJom v Niirnber^ kancelar Hkler. da prieoat.vuje otvoritvi kon-presa stranke. Z letalfera »e je odi>f?l)ii z avtomohilom v ho-tel, kjer bo etanoval meil konjrre«om. Vee čas e^ liitk-rja po»iTavl)a-le vel*ke ranožice ljudstva. V^«raj je pri-ftl>el.i na konjrrt* tu«li itaJij;»n»4:a đel#^afija I»od  voil.<tvom  P.anfianinija.
Uvedba obvezne vo-]aške službe v Angliji
l4NMlon, 7. septembra. AA. Tednik >Sun dav Kefecee« poroča, da se je aagie^i vrhovni svet pravkar bavil z naortom o uved-bi neke vnete ftplošiie voj;iSke (►bveznosti za v»o Veliko ltritani}<j. Po tem nacrtu bodo v*i zikavi mlatlenui v starosti 18 l^t prutvani pod orožje in I^O'lo sLuliH v vojski po dve leti. Ta služila pa naj bi bila docela miličnegra znanja. Položaj angde^cih vojaškHi obvpzmkov pc pouiutakttn ne bi mogel piimerjati z t»rftvc7.nrki v d»ri»vah na kont Liven tu. Dejansko l»i oi»ve7n3ci v dveh letih stvarno w^WH v vojuški ti\ilb\ le po tri ali 5*iri kratka ra7>lol>ia. ki bi trajala po dva ali tri tf*lne. K.'Mieje bi 9* kot rezervisti od čr«a «lo čnaa pozivaii n« oroXne vaje. -cedanji sistem Lrkansice na-jemni*e vojkU^ *e potemtak^m ne bi wprem€fiil. Vojažki obvezjitkj bi v-rSU le TK*kako  <loino^ran«ko   sliržlH).
Masarjrkoro zdravstvene »ta*je vcdtto holiU
Ptaca, 7. septismbra. AA. 6TK: Ker je zdravstveno »tanje predsednika Maaarvka popoinovna zadovoljivo, bodo odslej objav-ljali tamo eno uradno poroćilo dnevno. Predsednik republifce dr. Benel bo fte đa-nes odpotovtl na počitnice v TopoKanl na SlovaJkem. Dr Benes je v nedeljo obiskal 8Tad Lany, kjer je bilo zelo mnogo oM-akovalcev, ki so hoteli vsi izrasiti pr«si« dentu Masaryku svoje veselje nad tem, da se mu je sdravj« sboljsalo.
Napad sa Tjrkmia Eckbardta
Budlmpeiim, 7. septembra, o. V Siofoku
so madžarski nacionalisti iz zaaede napa<Ui voditelja     stranke malih     posestnikov đr.
Tiborja Eekhanlta s kamenjem. Ob tej pri-liki Je bilo ranjenih tuđi več novinarjev, UsobUiv njegovi druabi.
Ovih, 7. se^en^ra. Beograd 10, Park 16 245. Lon-lon ?l. 505, Xew York 435JK75, Bmeetj 73.4a Mi!;ui ??^25. Amsterdam 24O.t75. Bedin 174.70. Dttnaj 80 — fiž.OB, Ptagi loiO. Vanava %*>• ftUtareiU U6,
PoCUUni  *4$9\nllk
B**ede Vettkegm hrattm
Blagopokojni viteški kralj Aleksandar Vediniteij je v prestolnem govoru. ? kafe-rim je otvorit izredno zasedćtnre vrbske N+ rodne skupštine v Sisu 10 Jutija 1914., /r-rekel  tuđi   te-te  znočilne   besede:
»Izku&nje, ki so objete naio drtm-o, so velike. Neprijatelj, ki je na nas dvigntl ro-ko, je \*ečji in itevitčno močnejii Vkljub temu pa borno mi hr&brv tn funaSko ili na~ prej. Šaša stvar j€ pra\tćna! A če ćlovek brani pravično stvor, kadar je krivično na-paden. ako se brani od poniianja, sramote in nasilja, potem je njegova moć dvakrat več ja ...«
Kongres bluflh austrijskih „ueleizdajnifcei/"
V Beitgradu se sestane 25., 26. In 27. t. m. kongres vseh onih, ki jih je bi\~ia Avstro-Ogrska radi njihovega jugoslovenskega in stovamkega mišljenja in delo\ranja med vo/no internirala ali dala obsoditi v ječot kakor tuđi vseh onih srbskih civilnih ujet-nikov, ki so bili med \*ojno iniemirttni po raznih avitro-ogrskih taboriičih. Na tem kongresu n bo otnovda organizacija, katere naloga bo: 1.) da po svojih član ih in organizacijah zbira zgodovinsko gradi\*o, ki se nanoia na napore, ki so jih poedinct\ fkuptne in ves naš narod doprinesli za otvobojenje tn uedtnfenje; 2.) da t sode-/ovan/rm znanstvenikov in znansi\*enih ustanov objavi ja te dokumente kot gradivo za naio nacionalno zgodo\'ino; 3.) da nudi moralno in gmotno pod poro onim tvojim članom, ki so pomoči potrebni; 4.} da 9čiti interm** svojih članov in 5.) da se zaviemm za vsm, kar more v narodu učvrstiti In ojučitl nacionalno zavednottt. Pred-sednik pripravi Jat nega odbora za ta kongres je dr. Risto Jeremić, hsf sanitetske službe v p., tajnik pa Bogdan Bogdanović, Uf tik\-idature pri mestnem poglaverstiii v Beogradu. Pododbor za \rbasko banovino so 1. t. m. osnovali v Banja Luk i. Za predsednika tega pododbora je bil izvoljen prota Dušan Kecmanović, za tajnika pa Ra-divoj* Pejit, profesor ućttmijOča. Za ta kongre$ je prometno ministrstvo ie odobrilo 75V§ popust cene voznih listkov Pri-pominjamo, da bi te im*l tak kongres vršiti v Ljubljani ie 7. septembra 1931. ob priliki odkritja _ spomenika kralju Petru Osvoboditet*v     i^i'v   N i •*«<#*  *r
^.                                                                                                 »SLOVENSKI   NARODc  tprek, 7. septmt«i,193T.
Stev. 2C4
Na kraljev rojstai đaa«%
V Ljnfeltaal je 4ato pwl<vt hnđjevcf f«]ilaqji «*t
Šdpfc    ;-    LjubIj«M, 7. #eptembna
Praznik fcraljr wg« nojstnega da* te probavila Sl©r«nija fai že poaattto Ljubljana, relo svečan* >a T«fcr pred pramikoni fO že zapla-poiale z *a«li javnih in samoupravnih poklopij xasUnrs v državnih barvah. aa praznik *ain pa »boraj ni bilo hll«, ki ne bi bila okraiena t (kiavno trobototoo. Vsa mesto j« bik) prataifcno r*zpoiofcoo, <i«lo je povsod po&valo, na uticah pa je bilo ves dan živahno Trvenje.
DopoMne ob 10 je opnrril ikof <Lr. Gr»-trorij Rožman v etolnici ob asi#tenci kanoni kov svečano »lužbo boiio, ki «o »a je ude-ložili polesr hana đr. Naila^ona, župana dr. Adle^iča. zastopnika divizijonarja brigadne-ffa ponerala sr. Dodića še predstavnik! raznih nradov. korporaeij in u#Uniov, zastopui-ki raznih organizacij in pa velika množica občinstva. Po masi je škof opravil molitve 7a kralja, nakar \e tntoniral zahvalni *Te Deumc.
Slove^no cerkveno opravilo h bllo ob 9. uri v pravoslavni cerkvi. kjer je imel prota Pjordje Budimir slavnoaten priložnosteii szovor. S csvečanim cerkvenim opravilotn «o praznovaii 14. roj>tni dan mlađega kralja tudi pripadniki evanireljske cerkven^ obline   ter  starokatoli^ke   cerkve.
Ob pol 12 fe bil sprejem na banski upravi, kjer so izrekli čestitke h kraljev »nm rfnevu sievilni zastopniki in predstavnik! uradov. društev in inatitucii.
SLAVNOSTM  ZBOR  BOKOLSTVA
Zelo svečano so proslavili rojstni dan mladesra vladarja in staroste ^K.J ljublian-(iki Sokoli. V slavno?tno okraseni dvorani Narodnega doma je po prihodu za^tavonož s prapori vseh ljubljanskih eJinic ob 11.">0 zaiprala godba Sokola T. sokolsko koračnico,   nakar   je   stopi 1 na oder   I r.   starosta   Kaj-
zelj in v lo>pem govoru orisal življenjo mlađega kralfa, na£la5ujoe vernost soKolstva Kjemu in kraljovskemu domu. Dns 1. dec. 1034 je ju£os1ovensko sokolovo prise^io ve?no zvo&loho naSema prvomu Sokolu Nj. Vel. kralju Potr u TT — ia prisega je sveta!
Staro>tii =^e je ^i*) min ja I mučeničke žrtve bl«H<,ropokoineua kralja Aek«andra I. Ze-dinitelj.T ter uovoril o sokolski Parovi pet-l^tki in \i^pehih niene^a prvetja l»»ia. Z zbora «o bilo o Jpo-Iane nrt Hled udanoshie in nozdravno !>rzoinvko. nnkar -o pevfi. po poklonitvi f>rHporov. ramHi po<I vodstvom r-ivna'e^a .Tuvanrn: "Ovitinimo srca- !n >NTaro<]ni 7.f»orr. Godha je m^virala >fi3j ?'o\-nni      in   m*^<l   radniim!   akor-ii   ;e   priT-elo
občin»ilvo   ponovno  ^noiilano   vzklikati   kralju  in   nnši   nmriii vojski.
SPREVOH   SOKOf.OV   XA   VIC
Zv»<Vr ie slo>lil |K>lirn| p>okol^'<!h ^et na Vić, protj Kpom«»nik Vite^kertn kralja. OS 10. se le prpd Tab^r<>m forjirral mogoyen Fprevod sokolskih T-lanov in ?lanie. Na ?Mn sprevodfi je koraknla eoflba Sokoln T, ob njeni sirani naraV-ain'ki 7 tamniionrld. sledila fr fetn naše vojske, 7a njo predstavni-ki ?KJ. Iiub1i:in«kp ?okol«*kp žepf* in liub-lianskih drnst^v. prapor Ni. Vel. kralja, dalje 14 praporov Ijubljanftkih f^okol^kih edinic. dolcf* vr?te Planov v kroju, članstvo v civilu, ženski naračfnj, člnnie* v krojili, siodba ^loue \ 7.i?topnik! Ijchljansl^ea pod-o*11>ora retnikov t 7a«-tavo. sprev<»d pa £0 zaključale  dol^e  vrste  sokoUkih   kolesarjev.
Mocorni sokolski sprevod ie 1 il }>o v?eh ulipah skozi mesto delež-Mi viharnega pozdravljanja obriuplva. TrZačika ceata je l»i-la lepo razsvetliena in «?o bile domale vse hi^e okra^ene s cvetjem ter zel?njem. v oknih pa ?o bile slike mlađega vlada rja. Sokolski sprevod je prikorakj*! nred <»kra. šeni spomenik bla£opokojneiia kralja s ^Pe-smijo sokolskih leiiij-, [io:ll>a pa j.a zniiira-la >Le naprej brez miru:. Siaro.^U viškaflf« Sokola br. Pavle Bor^tnf!« je imel prekra-sen globoko občuten nagovor, v katerem je f-lavil kralja-nmoenika 't obljubil sokolsko zveitobo mlađemu vladarju kralju PMm IT. in kral|ev>ki hiši! Tebi na5 rK>-kolfikl kralj: Zdravo! Po sovom br. staroste je godha rai*yrala državno himno, pevci «0 zapeli >\aro<lni fl^r«1, nakar je ogromna množie-a zapela še >Hej Slo\ani€. Slavje pred Rpomenikom t^ K«iJo s tein zaključeno, nakar je »okoiskn povorka kre-nila   skozi   Rožno  dol'no  nazaj   proti   me^tu.
V Celju
V  nedeljo  je  bilo  vse   Celje   v  zastavah, okrog   20.,   ko   se   je   nad   mesto   /tfrinjal mrak, »o pa  za/areli na bližnjih  gričih  in hribih   krosovi.  Ob  20.  so   tekle  sko/i   me-sto   rudi  sokolsko  štafete  z  kakljami,  start »n c:lj je bil pred kolodvorom. V*tka »ta-feta je imela štiri teikaCe. zmago si je pri-borila  štafeta  Sokol*  iz  LaUke^a
V   ponedeljek   so   bile   darovane   službe božje  v  opatijski,  pravoslavni  in  evangelj-ski cei4cvi, ki so jim prsoatvovnli predstav. nkki civilnih in vojaških oblasti in uradov. Sokoli, /astopniki raznih korporac:j itd. Ob
10,   je  bil  na   telovadišču   poleg  me&tne  tm-rodne   sole   impozanten   zbor   članstva,   na-raščaia   in   dece   Sokola.   Zbor  je   njjprej po/dravil   državno   aastavo,   nato   pa   zapcl državno  himno,   nakar   je  podstarosta  društva  Celje-m3tic,a  dr.   Nendl spregovoril   v po/drav  mlađemu   kralju   Petru   u.   Sokoli so zapeli ^e himni »Le n^prej brez miru...« *n »Hej Slovani.,.«, nato pa se je formU ral  impo/anten  sprevod,  ki  je  krenil  «kozi mesto do Sokolskoga doma v Gaberju, kjcr je bil  razhod.
Ob 20. je krenila 7 Glfrzije večja povorka z bakljami z žejezničarsko godbo na čelu. gasilci, voja5tvo. Sokoli, nacionalna društva ter Zveza &!o\*enskih fantov in mož. Povorka je krunila pred magistrat, kjer je b:l stik. Tam je godb« wijfraU državno himno, nato je pa celjski župan v lepem pairiotičnem govoru orisal lik Nj. Vel, kralj« Petra II. Med viharni-mi vricli-ki kralju, kraljevski rodbmi in Jugoslaviji se je mnoz'ca raz-5la. N» TrtfU Icral^i Aleksandra je železni&Milc« godb« priredil« promenadni koncert.
VMcofHLoki
Tuđi za Skofjo Loko je bil kraljev roj#t-ni <ian lep pntzniJt. V o»d#t>o so akofjolo* škl Sokoli odili T Kranj k twHju pr»po-ra ta.oio^nje sofcoUfce doce, ivo&«r so *e p* Sokoli zbra li n« Ubnetn t«loy«di£cu, kjer je bil promenadni ko*vc«rt godbe I. planin. polka. V mraku 90 n* hrtbfli in gora h zagoreli kreaovi. Ob 2030 je velika sokolffc* povofk« » JMitlimi iQ Un^ljcm-čki kreniLa skozi mesto do Poljcmice eefte, kjer jt bU T#*od. Vtavj <* •-> *iU svečana  služba  božja  v  župni   cerkvi,   ob
11.  p* skvoosrnA aeJA ▼ y«liki dvorani So-
prri podstarotl« Rtrfolf Homt, zUmti pa »re<ke»i načeloJlEji g. ICakla. Po ibtvmoet-Mm fovoru o kialja Petru Je mkmtm zaigraj državno Umno. Prečitmnt je bifal tuđi poslanica Savez* SKJ, naksr WĆ rfedile delefamacije. pevAc ia glasben« točkm. Del vojeihra je dopotdiie def i! ral A del je pra-znoral rojstnS dan trojega vifcovnfgi po* gkrarM n* Rodoen polju.
vPtaha«^ mom
Ptvtj je letom na. posefeno vre&m <**&*» pno#Uv4 «0jalni dan kralja Petim II. V nedeljo je bil ▼ me«tneni glerfalitfu sUvno-»tni pevaki koncert društva Jadran n Maribora, a nek«j slavnostnih besed je pa »pregovori! ravnatelj dr. Maks Kovačič. Nm rojttoi cUn m(adef(c kralja je Ml« ▼ proštijski cerkvi slovesna služba božja, zvećer pa bakjj^dfl. pri katcć so poleg vo-Mitv* ftodelovali Sotoi. Jedfiuiska straža, ga»Hci Itd. V*e meato je bHo v zastavah, ponekod  bo   tudi   razsvetlfli   okn«.
NmJ—mmimmti
Ze v nedeljo to bi« Jameoio« v zaoravah, zvereT je bilo pa vse mettfo razko<šno rar-švetljono. Po porah so /ažareti mo^očni kre-sovi.   po^vod  80  pokali  tapi£i  in  možnarji
JV mrateu to »e na »ok«^*«« tciov«<H*«c<i začale 4*** P>kq|pfc» jdpiotv gasijrtt» 4»~ t* itrf. ai-4k*m i|# f» **+&* veHka fe* vorka **•* Wat^: Sa *•*■ ••» n(»*» "^ zasUvna B0M* \e*k* z^aTfe, najur *O rtedfii priMdča-ki S^ola, aedružaie * NSZ k Jeeemc Hl Javornik«, Seta, p&vefcopi df»-štva >SaTM »td., nato ao korak ali SoktH z Jeeeoic, Javomika m D<Arave, gitfri, narodne HO*©, »portna dnaMra, kulturne sar rodno   obraamne   in   drufTt> Offganizacijiv     ki
so jkn aliđUe dolge mte eokol^e^a fcn-htva. naraiCftja in doee. Povorka je_ krtinla skori mceto a*7aj n« letao telvvadim, kjer Be je stajoata dr. Obtiavel iafcrcno mafcvalil veem za vide^ho. ■« kar je ffOdba *aigrala hkimo Ot) Sevaii...« ledila je atava—t na akadaaalja t Soltokkcai doavu s piatiUi sporedom.
Vi?er»j »If^>ol<f7ip jta bili plovan! srnžM bo^ji v tupoi Gertcvi. prvi j» pri««*voTala šoteka mladina. <lru£i pa za^topniki ob\&-#ti. mskAor. oWin^. or?ranrzactj In korpora-ejj itd. Trgovine 1» JokaJi ao bili vei dan zaprti, jia t«di po o*>rati!i  je  počivalo *1elo.
Na Ježići
Tudi .Težioa j*1 dostojno proslavila roistni dan mlađega kralja. Skoraj vsa v,v jp bila v Tastavah. a leno je bila zinuti okrašena postilna pri >Amrrinc. kl je Wl:» VPa v P°-ptrih žarnirah. Prav le>pa i© bi4a iiilele/hn na #sl»vno<»tni »ejf je^enskpira Svokoilt.. č3 cvetjem ie hil.-i nkrašen.i tudi «4pon'i!'i<\r. plo<^a iKxko.jne>miu kraljti Alekcainini T. Zf1-diniteljn.
Življenje za žalitev
Zverinski uboj v pija»#«ti — Iz Tomaia |e govorila slivovka — Ločenec« kl ne more pozablti žene
Ljubljana, 7. septembra   I Krojaču    in   fjofirtilniSarju   Janez.u   Kepicu
iz Most pri Komcndi je obtočnica očitala zločinstvo uboja. Kepic je 33. julija v Mo-# stah 7. raotiko in kolcem pobil invalida Filipa Kerna do smrti. Na vprašanje pre'ised-nika senata 5.0-s. <j. Breliha. ali se Šuti kri-ve^a. je Kopic odffOvodJ, da ce čuti d©lo-ma krivej:a. ker je na Oeh ležečega Kerna, ki jo že Timira.1 o<j prvega siln-epra udarca x motUco. še to-lice] ^ kolom in mu do beeede r.izb'l srlavo. Kern je hil že mrtev. ko po prilut^Ii so««idje. T.obanjo je imel nadrohlje-no   in   po  teletu  moćne   po.^kodbe.
<"i'.roženec jo povedalt da je njegova de-«n.i nojra krajša kot poekdica božia.afi. za katero je trpH v mladost,!. Zaradi krajne nopre «0 pa Ijudje /^emehovali In jra žalili.
Tu<1i 7 domđirinii f?e ni razumel. V obtažm-ci jo drža\Tii pravdnit omenil. da y& Kepic 7H0 etMo ravna I 7 žesno. ki je imela nuno-p*fo doma juravcati pekel v hiSi. 7.ena •«* .?« o^lpovedala in ni nrifola xw\ davn> ohmvna-vi. Kepir je prizna]. ^a je 7a£el zaradi rnzmpr v hiši movaio piti. Nafho-lj jra je ho-leTo. ker no £rn ^a^mehovali ?,aTadi tele«i« liibe Tuđi ubiti Kern qra je wi«n©hoval. ?efi da je krevlja. ki ne more dobti ve? diek?«fa. i\» frn  ?ena  zapusti itd.
NTe^re?ne*]ra dne ao pri Keploovfh beWH. Prišej jp tudi invalid Kwtj i« Tah4eval p»0a-re ter p« *pust-H v poctovot <? Kepioem. ^>a eta bila vinjena. Kepir je Kerna tedaj /e močno isovTaziL ker je Kern uhil Kepi-oove<ra ma^ka. Be^eda . ie dala be^edo. ufoiino 7& Keona pa je bilo njegovo ot>re-govanje. ko je vide!, da je Kepic pocna^al Fosedu pri nekem deflti. »Ti si oeel, jg re-kel Kern Kepiom. ker pomaka« takini po-^ranom, kakor «) tvoji sosedje. Iz Spanije bi morali priti in vampe bi Jlni morali ik>-re^afi!< Po teh be^edah eta ee začola oi>a zmerjafi in prre$ran.)ati okoli hiše in v njej. Ko >e Kepic pozval Kerna, naj plaCa dolg in raj prre, je &kočil Kern na na&protnika. Raje mu je jrroz.il 7 nožem. Kepic je stekel 17 hifte in m«! potjo po*>r»l motika, ki ie ^lonel.a oh ?id.ii v veži. Na pTa^n uta ?e se izzivala. Ko je Keni stopil pred hifto, ea je Kepic z veo silo udar* z nwtiko po plavi. Nnpadenec je imel fe toJfko moii. ila je odsko^il v vezo. tam >e je pa zaradi!. V neverjetini h<«Tio#tti je Kepio ie pot«m s   kolom  udrihal   po  Kernu.
Sosedje go izjavili, da je Hi( Keni riab rlov«k. Rajj je iz^ival in žalil. 0 obto^ene« po veđeli povezati, da je pride^ in de^la. ?e ni vinjen. Orožnikj ro izjavili, da jim je Kepfa po ftTVfaMjl reket. 6^ mu ai nič Žal. ker jp Kerna pohil. Zar»fc tepež<a y Hil ob-toženeo 2e petkrat kaznovan. N^rov braai-
I«o <lr. Lokar je opow>ril vodnike na okol-nogii,   ki   naj   bi   kazale,   da   je   Kepir   ^toril
dejitoj« v toliki !*azburjenoMi in pri >kaJjeni ^veaili, da ne more biti odpovordn. čenat je razsodil, d» je Kopic kriv in ea je oteo-dil na poldrugo Jeto stro^repa za pora ?. upo-»tevanjem § 22/H, ker je vse kazaio. d-a Kepic ree ni bfl dočeka pri pa*ne^i. kn je svojega ni«nr cinika n* tako z veri uski način do smrti pobS. Državni tožilec ?. Go-sUr je prijavil  priliv zaradi preniske kaxai.
NA   ODLOČĐE     STOLA     SEDMORICE  SE SPOZNA-
2e nad 70 let stari prevžitkar Ogrin To-maž u Memf^A Je bil tfctožen, Ja. je uj&l v zan)k© 6 dfvjifo tajcgv in 3 prodaj ne*ki ženski iz Meng&a. Ka oroeniški postaji je pri-znal,   prei   sodnitkom   je   pa   \*e   preklivaJ,
ce* da j« bil pijan in ni vedel, kaj govori. sSlivovka je govoriva. elivovka!« »e je ?a-porarja^. Pil je 14 <Jni nepne-nehoma iz ža-loa^i, k« mu je Zona irmrla. Na orožniSko po»tajo pa je ptrignal sm. $. katerim ge ne jnore, kpr je dmjg-ačne«ra po-!iti?ne<ra prepričan ja. Stari Tooiaž je trdil, da. že 16 let bwe ipolitiko v ča^opieih in da se šspo«zna tudi na, para^raJe in na ođločbe ?U>la 6e»i-morice. »Spđoti me ne smete kaznovati, je pojasnjeval »odnibu, kec je stol sedmorke o<Hoćii. da divji lov na zaj^ke ni talvina. temv©^ prestopek zoper tatvino«. Kako ti možafcar predstavlja fff-eetopek zoper tatvi-no, je tuđi prot>l©m ra&e.
Ženska, ki je haje kujp&a 3 zaj6k<e, je tr-<ir1a. *ia je nedolžna. NTjar>a ^hižkin>n in po-mivaika eta izjavili, da ni.-ta jedli ne vMe-H zajcjepi mesa v hi?i. PTevž*k«r Tom*JE je s evojbi zagovorom doeefrel. da je silnik ra-zpravo preložžl in bo zauli^al še <J\e priči.
LOJENI ŽBNI  NE DA  MIRIT
Mizar Ivan Brdav5 iz Notrajije-kega je bil obtoieo, da j# 23. -maja ponori vdwl v hirW> evoje žeoe, od katere je «« 12 let ločen. Za-eel jo je amerjati in fa hotel napasti, pa se mu je umaknila m ee zaklonila v >obo. Br-daviB je zato napadel njeno rn^ter. ki je v strahu akofila »kozi okno in zbežaJa po po-mo^ ik ftn^edovkn. Brdar» je na dolgo in široko rarilcladal. dk mti žena fie doi^nj^ ne-kaj d««arja in da je priša! po denar. žena pa Je pdpovedo-vala, da mu je v«e plarala in da jo mož doetukrat na*ilegnjje, čef>rav «ta k>8eoa. Oba sta 7«^e^a pred nodnjkom V**t} umazano zaikonstko m ločftraiko življenje. Sodnit ju j« a teiavo pomkil ttt po ra7t>tBrljivih prizoirih fereke? fiod>x>, da je Brđavg kriv prestanka $ ?5o /T. k. 7. fVhmo-jen > tiil na 300 din gloibe ali 5 dni znpora pogojoo za dve Teti
Trije dnevi sportnih prireditev
Na]ve£ jih |e bUo v Za*r*tra in B^oerađu ~ Doma smo imeli samo neka) prvenstrenili telcem
Ljubljana, 7. septembra. Tako bogatega in pestrega sporrnega apo-reda. kakor je bil v sobotof v nedeljo rn včeraj, že dolgo ne pomnimo. Po vsej dr-/av; 50 bile velike prireditve, nogometne, lahkoatletske, pla\*alne, motociklfetičnc in teniske. Sredttčc prireditev sta bila Zagreb in Beograd, delonva RogaSfc* Slatin#. pri nas pa ražen prvenstvenih nogometnih te-kem ni bilo pomembne^ih 9portn;h prireditev.
Med domockni prlreditvami jt treba omeniti v prvi vrsti plavalni dvoboj Ljubljana— Zagreb v Rogati SUthii, k' ae je po pnčakovauju končal z onajo Ljubljane v razmerju 51 : 36. Rezultati teg« tdk-movanja n»o bili pomembni, č* izvs«ne-mo štafeto 4 x 100 metrov prosto, kjer je Ljubljana v postavi Fritach. Ziherl, Cerar, \Vilfan • 4:19 postaviU nov jt»go«lo*enafci rekord. Tudi \Vernerjev« je zru&la drfav-ni rokoixJ na 400 m praoo ta cetih 16 «e-kun<J nm. 7:33.4. V waterpolu je Ljubljana zmatfala nad Zagrebom 1 9 : 1. S te pr«pri-čevakio imigo »i je Ljubljana definitivno priboriU pokal Zdraviliike uprav«.
V  nedeljo so %• r*ć«le tudi prven*tr«o» tekme  LNTP.  V  Ljubljani so bile odigrane tri tekme. Reka je vmi^ala nad svoj^ starim rivakMn Savanom % 2 : L Svoboda m Krani sU |i raždelila točki, rezultat ttauae je bil  tesen  1:1.  Hermes je rarmeroma piČJo zinagal nad novincem  v prvem razredu Marsom s3 : 1. V Mariboru je 2+ leznjčar odpravH Rapid« 5 4 : 1, v Munfci Soboti je pa Mura zmagala nad Mariborom s 3 : 2. Precej napeta ic b?U tudi tek ma Gelj« : Olrmp, ki se je konćala j 4 : 3 za Galja. V Trbovljjrfi je Amater nanivnoat kafaatnrfamo     odpravil  svojega  lokaln#ga tekmeca Trbovlje z 11  : 0, ljabljanakl Ja-dnn je p« • pracejinjo arečo na Jetanicali v tokml moli Butaitu s retultatam 2 : 1 aprnvil obe tođci na varno.
V  nedeljo je bila v Bokaraati otvorjeoa VIII. bifcgnjja^ mad 1<MW> (tedafei te m
navw>5nosti kralja KaroLa tar prestolona-sledoika Mihaela. Po nedelj^kem tekmo-vanjTj, k; je obsegalo pet disciplin, vo<li Kirmuoij« « 30 tockami, slede Grči ja 23, Jugoslavija 18. Turčij« 3 io Bolgarija 1. Pri tekmovanju je dosegel krasen uspeh Slovenec Gor^ek. ki je bil prvi na 800 ru v 1:57.4, kar je nov balkanski in jugoslo-vemlci neđcord. Postavila se je pa Jugoslavija rudi v stafet: 4 x 400 m, kjer je tudi dosegU nov balkanski in jugostovenski rc-konf in sicer v postavi Despot.—Ban.vak. —Gabcršck in Pleteršck v času 3:27. Spet &ta oba Slovenca odločilno pripomogla k zmagi.
V  soboto se je na igrisču ATK na 5aUti v Zagrebu pričcl teotšk*  dvobof  za sred-njeevropski   pokal   med   t'-e^oslova^ko   In Jugoslavijo.      Najppej   je  Vod»*!c«   CTnagal nad  Kukuljevićem,  druga  igra  med  f'.asko in  Pa 1 lađo  je bila prekinjena   in   se je  na-daljeval* v nedeljo.  Zmagal  je  Pallada.  V nedeljo Sta bik odigrana d\M  doubU. Ce-boislov«ka   Drobnv   in   \'odička   stg.   prot* pričakovanju zma^ala n*d Pa II ado in  Pun-čecem,   a   prav   tako   je   bilo   preaencčenjc ^maga   drugega   načeg«   para   Kukuljević— Miti©  na4  č*£koslov*3to  dvojico   Caaka— Cejtmr. V^eraj je bil  ta dvoboj zaključen z   dvern* aingloma.   V  pnram   je   Drobny zmagal oad Mikićem. nato pa PiHi^ec nad Ccjnarjcm, tako da se konca 1  ta dvoboj neodločcno 3 : 3.
Na igrtiču BSK v Beogradu je bila včc-raj odigrana med državne nogometna tek-ma Jugoslavija : Romimija za pokal m-munakega kralja klarolđ. Pred 14.000 a'c-dalci j« Jugosiavija, ks je bila zlaati v kom-binsetjakem pogledu boljSa, zasluženo zm». gala nad Komuni t 2 : 1 ( 2 : 0), Gole sta zabila Antotković rn Le^nik za Jugo-sLivijo.  Bindaa  p« *a Romunijo.
V  Zagrebu so bile na dirkališću ob  M> ramanki ceat*. velice motociklisticne dirke
meo njwnt tudi chHn Hermesa ■ iw M*rtj^ %• LjuMjaaa. Siovavci p« to pot nišo w*li pohaba* areoa h mso aaaadli aobeaoga a*-vega aitsta. Harme^a lCiviić je bil trttji pri itiki nofincev, Henaaian Sfcabenie drugi v dirki turisticnfli raotorjev do 300 cem, UinJttA Sfcka tretji T d*rki sportnik motoej«v «V» 5tO cem, Hermoian §ttH«rši£ tretji ▼ d«ki snortnih vol do 300 cem. Hermcian Kaviič drugi v dirki do 1200 cem. medtmi ko ye v <fiilci •portnih wno-torjev do 1000 cem Staricu odtpovedd motor.                           |gi
Braoteind
___   ponocnjiiki
..     . -       Ljubljana,  7. sep|embra.
Ni prvK*" in mend-i rudi ne bo zadnjih, da opozarjamo upravo policije ns bre/ob-zime rKmoenjake in jo prosimo, naj ven-dar že krmčno napravi v tem pogledu red. 6aj ji bodo hvmie^ni vst tišti, ki. ai žele po delti čez dan ponoči mirnega počitka. To pa zahtevajo tudi »plosni interesi Ljubljane, saj vidimo, da prih-aja v na.še l©po mo-sto vedno vec tujcev. A kaj si bodo TniaHi O vas in naših ra/mcraii, ko si i šijo noć /a nočjo staalbovito t»/ara janje pijan ik po-noćnjakov, prepevanje in vrfafamje po me-stu, kakor aa smo ^jc v -iakatni vaši, kjcr T*Mco podno p<5*nH k*r fioee^o, saj se f^m itsik n*hčc ue upa postaviti po robu.
V Ljubljani Imamo zdaj velesejem in skoraj na vsakem koraku lahko srečaJ v mestu tujca. Menda baš ^ato so postali pijani ponočnjalci šr posebno bre/ob/irni. Danes ponoči se je večja družba napila v gostimi blizu »jorc-n). kolodvora. Po pol noći je prihrumela Iz gost:in« in se jcU na cesti strahovito prepir*ti. Neicaj pijanih ponočnjakov j« zagroziio drugim, da poj-dejo po re<iar>a. In re# so odšli. toda tia-z-aj jih ni bilo već. Drugi so pa ostali na ccst: in nadolijevali prepir s tako huron-skim  kričjinjem,  mierjafljem   rn   psovanjem.
da vsa okolica ni mogla »pati. To je trajalo dobre tričetrt ure in sele potem so »c ti brezvestneži pohigoma ražali in poraiz-gubili vsak rta. svojo stran. Toda ic doljjo so se ra/legali v noč njihovi jutut^k; pla-sovi. A nikjer ni bilo redarja, ki bi hil storil svojo doLžnoet, &aj je vendtr kalenjc nočnega mini policijsko prrepovedano. Z*-kaj se ne morejo počitkji ž«ljni in potrebni   me*!ani  dcl:cevati  na   to   propoved?
Komaj so se pa razikropili ti pijani po-nočnjaki, da je nast»i mir in da so tt sna prebujeni Ijudjc zopet 7»sp«l'. *e je pri-korakala od nekod druga, družba kalilcev nočnega miru, skupina dektet in nel^aj ftn-tov m«d njira\ Ti t»o pw. od mesta »cm po
-Mcdvedovi cesti juna-^o prepevali tisto /nano: »Oglar, oglar, pa mora bit moj«. Najbolj so hreščali ženski glasovi. Da, res bi bili potrebni tem noćnim pevkam oglar-ji, da bi jih spravi i v go^d, kamor sp«da-jo in kjcr bi so lahko drle po mili volji vso noč, če bi jim oglarji ne zamašili i»t. Počitlca potrebni meščani pa ponovno prosimo poPcijsko upravo, naj se aas usmi-li in posije vsako noč po mestu nakaj re-darjev na kolesih, da bodo razgnujače ukrotili. To pravico menda imamo, saj plačuje-mo da%i:« in živimo v mestu, ne pa v hri-bovaki  vaši.
Slovenci v Ameriki
V   kraju   West   Aliquppa   se   je  smrtno pio  znanega    trgovca    Antona    Magoliča. Zastrupil   se   je   s  plinom..   Zapustil   je   na ženo naj&lovljeno  pismo,  v  katerem  pravi, da gre v amrt zaradi težke bolezni. 2ena je bila na  poćitnicah  in  domov  se je  vr-nila nekaj  ur po tem. ko so aaiU mož a mrtvegra. Ta vest jo je tako pretresla, da ae je one#veattla. Pokojni je bil eden naj-bogratejših   Slovencev   v   Milwaukee.   Zad-njih 16 let je vodil trgovino z moko in đe-žeLcimi    pridelki.    Đonuu   ye   bil   iz   9Uup* Bućke na Doten^kem, od koder je prtiel v Ameriko  leta  1902.  Star je bil  55 let.
V   kraju   Wset   Aliquppa   «e   je   »mrtno ponesre^il   lTletni   Daniel   Strubelj.   PoJnil je m kisikom tanic. ki ga. rabijo 2a polnje-nje  sodavice.   Naenkrat je  tank  eksplodira! in fanta  je  raztrg-alo,  da  je  bil  takoj mrtev.  V  Clevelandu  «e   je  »mrtno  pon»-srečil Kračauov Pepe, kakor so klicali po domaće Kožarja. Spodranilo mu je po stop nicah in pobil se je po glavi tako moćno, da je v bolnici umri. Pokojni je t>U dom* ue  Brezovice,  fara   št.  Vid   pri   StifinI,   ođ koder je prišel v Am^riko leta 1907.
V   Clevelandu  so  dobili novela sloven-skega  zdravnika  dr.   Fcrlica,   sina  slovenskih  staršev   i2  Butte.   Postal  je   interniat v   clevelandski   bolnici    Marine    Hospital. Promoviran je bil pred leti na Creighton univerzi. v Omahi,
V   Willocku   je   podlegel   nadubi   Matija Gorše, star 60 let, doma  iz Toplic na Do-knjsrkem. V Moon Runi je nenadoraa umrla  Ana  But ja,  rojena  Hamove,  stara  49 let, doma  iz Stare  Vrhnike. Zađe U jo je arćna. kap. V Ameriki je bila 30 let. V Clevelandu   sta  umrla  Joief   Bradać,   «tar   4S let, doma iz Velikih Les pri Stioni in Anton Majer,  star  69  let,  dama iz Dobrovo pri Ljubljani, v Pueblu je nenadoma umri Karei MLšma.s iz Ambrusa na E>olen3J»ketn, v-Uran   španske  vojne   iz  leta  1808,   star Rac* Springsu je  umri Janez Mrak,  *tar i3 let, rojen v istem kraju. Njegov oee ^e živi in je star nad 90 let. V Brocklvnu je umri  Andrej  Pirnat,  9tar  51  let,  doma  iz Jarš   pri   Domtolah,   kj«r   ie  živi   njegova 81 let stara mati. v Worc#Mru je avtomo-bii   ck>   amrU   povp«l   2Uetaega   Edvarda Kranaerja,
Iz Ptuia
—  Lepo vreme 7a prazJiike je mnogo me-^č;uiov   iz\ af>i!o v okolico  iiKSta,  v>la»ti miio-?° jifi  je jMfhitelo v vinograde v  Halozc in Slo\-enske  gorice.   Most na   £OfWvn   pa   je   priredila   I/Jet   v   letovi.H-e  DnfTava.   kamor  je polutko tudi okoli 200 Ptuji'anov. Tu^li ko-^ališće  j«  bilo  polno   kopalcev   oba <lneva, ker  salnre   <4*   prav  blauodejno  pripeka.
—  G^enj jo iz.bruh.nil te«'»i'pri por»estniku T.enaitu  Fri'lt»rik.u  v Straigojneih  na Drnv-*kem   polju   Ter   upepelil   gospodaii»ko   po-^l^pje.  Nra pojiio/1 *>   prihitelj   ♦»;■-Moj   iz  $i-kol.   ki  no   prepr^čMi   ?e   vetjo   net«rr?o.
—   Gcspodinjskl, kuharski, iivalni In pri-krojevitlni  te^ajf Na'*av. Zjulru^e  i?s'užh«»n-c^\ »lrž. žfle/jiir v  I« ničija ni  se ;rirno dn*» t.  <»kt«i!>ra  t.  1.  Ckrtviiia  nlrXa,  In|nrinai*i3c ee »JoJie'v pi^arni ZclrzniĆar.-ke menze, Pw-ž;»krwa   1<»,   irj'tJilJiiktiii   cl\r>r^.       *
—    $tcvtlna  Sc'^olska  Hrušti« *o  poklonila četnikom v LiuMjani upomiitete ieUje Ja mm mm****     kalaoBata aasviiakk ft. afta^Ba,
Pododbor  Udni**"M  ^Ataiikov  napro4a  m> «tva..  iti i«^a   ^   n*o etGfiU.  dm. More  U% , ©m preja, ker Čas hiti
KOLEDAR
Daaa«: Torek, 7. asptembra K^CflUčani: Regliuu
Jaari: Sreda 8. s#pUnibra kaiolicanl: Mali ftmanan.
DANAŠNJE   rUREUlTVE
Ka*a Mstten: Ure akuAnjav«.
da* Iđaal: \'m&\ banditi Nino MarttnlT
Ham« SUg«:   ftpijonka Suzi.
Ktaa-  Ua^an:  Kockar.
Kls» Marte: >V caratvu lutk« Ia >Twi>-sk« noći«.
Kino Ai*ka: M^<1  dwma  za slava ma.
Kino prNtfttave mm velc«ejrna. ob 15.30 ki ob 1S.3C.
PSIREDITVE NA l'RAZNIK
Kino  >latica:   Ure  skušnjave.
Kino TđeaJ: Posle<tnfl Mohlkanec.
Kino  Slo^m:   Spijonka   Suzi.
Klao l'nion;   Kivki^j-.
Kbm Mo^te: V car&tvii lutk (Puppm-fee)  in Tropske ticmM.
Kino ftttks: Med dvemu Ziistav&nm.
N<r\imar»kA rmz*t*va, kino predstave na velesejm;:  oh   10:\0.   15^0 in   18."0.
Odkrilje spom«eika> Sinumu Gre^or^i^u ob JOHO n.i Na po le on ovom trgu, oh 16. ve-Hica narodna sla\-nost v v?*eh prostorih Tabora.
DEttTRNI5 LEKARNE
l>anm: Mr Sušnik. Marijin trc: 5. Kurait Go^p^rvetRka  centa,   10.   Boliinec   đ«l.  Ce*
sta.   29.   oktobra   r.l.
Jutri:  Vir. I^eustek.  R^»ljova c^sla  l.Ba-
hovec. Konjn*e*ni trp: 12. Komotar. Vič — Trza^ka cesta.
Iz Zagorja
- -   (i radim je   r\Jii»r*kih   lit*   bi   raxli   opo-zorili    aa    važno    o-koln<>st.    ki    naj    je   piH.
gradnji nikar ne prvzj^o. V vrlini prtme-rov lahKo posebno pri onih, ki 50 doftlej postavili hiSe v dolini, ki je dokaj rnofri-lr-na. da ni.-«o do vol j ali pa prav nii^ pazili na to, da bi stavbo z*wio»tm> iro!ir«H pff^d vla^o. Velika većina laatnikov hi^ic mora jftanovati v »icer lepih hi*nh. ki pa imajo to veliko napako, da »o. po**ebno v pri-tli^ju. zelo vlnAne. PriporoOamo. da »e ■lehernik   -po*^«*11^   z   moistrom,   ki   mu
Izradi, glede »trtoatne izolacija, knjti 1« hl*a. ki je tudi suha. more nuditi zdravo in ugodno utanovanje. StroAki za izolarijo s*o v primeri z g:radbcnimi tako mal#n* koMni.  da   naj   nih^e   tu   ne   štedi.   Na  to
»mr» morali opozioriti. ker s* je v t^m pogledu doalej ±e- p**e\«e£ jrroAilo. Mislimo, da so oblasti poklicane, da tudi na t&m polju vodijo zdrevo stano van jako poJitiko 3 pra\<oea«uTn poukom vsaj \* bodove. Za gradnjo hiA  v  naAi  dolini  naj   bri  se sploh
Iže vnaprej SKLhtevala temeljita izolacija ne »amo aporneg-a zidov}a. temve^ V5© (Mnovn* ploskve bodisi da ye podkletena ali ne.                                                         (
-   Babe   Konenic   kaptiM»\«ffa   bellna   i« treba   umćevati.   zahteva   okrožnira   kme-tijokeg-a referenta,. Pozna  jih lahko ie «Te-herni.   saj   jih   je   ne3teU>   v   raznih   jriibah Ma,  da,  eelo v  artanovan>a  so  zalexle.  go-aefilce in se tam zabubile. To je treba *to-rtfcl tAkoj, «c«r 9e nam zn dru^o leto ob«* ta   pra\-a   kujfa   in   0   tem   velika   Skoda. Opateti   je,   da   so   razni   .sovražniki   gotm* Bdc.   kot   najezidnik,    frosenićar   in   muha, precej  temeljito opravili  delo.  Mnogo bub je vr.-Ačmiih po  teh naSih  zaveznikih in te bi  *e   preblvalsrtvo  vseh   krajev.  po zgrledu N^mcav,   ki   ao   prav   tako   trpeli   pod   to ftttx>.   s  v«o  \Tiemo   lotilo  ugronabljanja.   bi tHi   za  naalednje   leto  brez  velikih   skr+>i. Bube je tr»ba pohoditi ali vrefi na o«enj.
- - Ceftta Utija—Rade^* je nudila te dni apot  desetim  delaverm   naše  obćme  za,po~ rfH^ev  v»e  do neugodnih   dni   je«eni.   Malo ašcer.   a   vendar   v»aj   nekaj.
Iz Stične
—  Potujoća     rn / stava    obrantbe    proti plinskim   napadom,   iz  Višnje g^ore  je prl-spela   v   nedeljo   potujoda   ra3»tava   proti-plinske  obrambo.   Predmeti,   kakor   razhć-ne   maske,   obleke.   reagenone   kemikalij«, poučne slike   in   literatura   so  namjeni   v dveh  želeaniAkih   vagonih.   \'odja   raw<avo g.   Bedrać   in   njegov   spremijevaleo   sta  £ vneto   besedo   in   temeljitim   poznavanjorrt predmeta   toLmaOila   obiikovaloem   đelova-nj«  raznih  plinov   in   uspesno  borbo  proti njim.    Nadzorno    sta    predvajala   uporabo mask  in dajala vsa  potrebna navodila sa primer   re&ne   nevarnosti,   Razstavo  ao   ffi ogledali   6oUki   otroci   pod   vocistvom   ući-teljBtva in to iz SUĆne. St. Vida in Polja* Muljave.   Ostalega    obćin»tva   je   hilo   po približni   c^citvi  okrogr   1500.  Obi«k   pa  bi bil Se lepei.  će bi lokalni činitelji  v  zvesi a   graailci    izveclli    amotreno   or^aniBiranl obtik   zelo   potrebne   in   poučne   razetava. Skrajsni ćas ye te, da ae podet«Ukeanu pr«-bivaUtvu  nazomo  predvajajo  ućinki   plinske vojne  in  da ae  prebivaLstvo si»t«ma» tićsvo   izveiba   v   pa»*vni   obrambi.   Rassta-va   je   odpotovala   s   tovornim   vlakom   na Aoaednjo postajo Radohovo van, kjer optant *i da«, potem pa krene proti Novemu maštu.
—   Poi^Ku^ni    iiaMop    ort;anizinvn«   o<>» riunbf» proti plinskim napadom «e bo vr*il v   »tiiki  ob6uii   H.   se-ptembra   ob   treh   po-poldne. Obćin»ki odbor je  dal  vsa  potnib-na navodila in  odredil,  kako naj  *e ibvp-Si   obramba   proti   plinskemu   napadu.   V»o obrambo   v<*ii   tukajAnji   zdra\Tnik   dr.   FV-dran.
—  Pev^ki koncert. Pevsko društvo Zvon Iz   ftjnartnejra   pri   Litiji   priredi   v   naAem Sokolskem  domu   pevski   koncert  z i2*>ra-nirni   pevskimi   deli.   Pričakujemo.   da   bo znalo   prebivalatvo  <?eniti   kulturno   stremljenje  odličnoga  pevskeg;a  zbora   in   da  bo po   nastopu   protiphnske   obiambe   Ob   16. napolnilo  proatrani    Sokolski   dom    in   me tako  oddolžilo  Smarfanom  za. njihov  trud in vnemo na pevakem polju.
—  Vodna zadruga. Vodna Zadruga za r»* gulacijo Viinjice  v obćini Stićni je  imela v  nedMjo  redni  obćni  zbor,  ki   ie  potekel mirno in  »tvarno.   Samo še nekaj  nezadovoljnih  konservativrev hoće motiti  in  pre-pr^evati  koristno  in  prenotrebno  meliora cijsko delo  v  nafti  dolini.  Tz p©ro<Ml na<i#!-nika  in  tajnika  je  razvidno,  da se  boda dela q% trenu v na krajše;n fasu začela, Denarj*   je   r^   ra%pel?f(o   za   prvo   etapo* oksof 8fiiK)o ^in.       -                          7 y
Postani ia ostani član KUtlkiSi Arnlbfit
SteV. 204
»0LOVENSKI   NAROD*. tofc, T. iittiwlii ifttT,
Stran 1
Gneča, trepet nemir
na vsakcm korak«
LijDbijan&, 7. oopCeaiiljia V aoboto srno ugibali, afi bo tepo vrane »J! ne. ĆV bi deževalo v nedelja, bi deževato najbrž tndi v poned^ljek in otaak bi bfl hoij aftah. Sicer se pa LrjoklJaĐB, fci z ujo vsa naša ckrniovina ćudi. Veiasejran Je od-prt, pe. ni deija. Po meatn se J» ie raaaae-Ma nožica, da znajo novirrarjl todi lepo vreme deiacti.
Vprašali 5»mo za svet jvojt-^a. pir^cga tr*vaa"iSa Valentina, ki nam Je pojasnfl položaj približno takole: >Ob mAaji, je rekeL, inu šapi se vreme rarin pfrefoerne. Akn je lima čista, inu se zveadc oaste vkijo, je neba brez debelima dima, ina pomesti lepu vreme. J« pak luna rudeča inu tamna, taku je hift z dimairi napolnen, katesri k bUi-nim dairjti kaže, Lepu vreme aJi vejtar, kateri sp pon<V?i zaćnejo. naterpe doign!« Tako nam je pov^edal prvi tovariš VaJen-
tin. Vso no^ smo v sohoto g-ledaii luno, dolgo jn pa nismo mogli gledati, ker jo je zakrila megi m. še drupič smo stopili k to-varišu Valentinu in era poharali, kako je prav* za prav z meglo in ali ne bo nemara skazfla vremena. ^Meg-la veiDaLkrat stoji v TAtMani, je pojasnil Valentin, včaszi je dohra, inu zemlo pomoli. DostĐcrat pak megrla smerdi inu je zdrav ju tih ludi inu živine škodliva. Ti idi v^aszi žitu in« drevju škorhij<>. Oto faszu take rneprle je dobru ena riv>a   »»ma   brinja   razJvečit.   ali   ean   požerk
3esiha piti. preden se ven na luft gre~.
Ni nam pa mogel povedati jasno in od-Joftno pt-\-i tov-ari£ Valentin, ali bo lepo vre-m#» ali ne. Pa je le balo, pa Se prav lepo je sđjalo sonoe privabilo na veJesejem tiso-<**> in tisnće. Dopoldne in zlasti popoldne v n^deljr. in v ponedeljek je imela razstava nlo»v<e«5?kegra    novinarstva    rekorden    otoisk.
V vseh paviljon ih je bila gmefca. Ljndje so ohf-.iKlovali. strmeli in hvalili. Tako zanima w razastave že dolg-o ni bilo v Ljubljani. Tempo moderneg-a no\inarstva je vlada! na velesejrmi. Ljodje so bili Še bolj radovedni kot sm sicer, še bolj nemirni in razigTani. Trepet, nemir na vsa k em metru. V maj-lm«m taka ka.korr je prikazana moderna drtha žurnalistike v grlp^Tiem paviljonu, kjer hitamo: ^Da, radio in Hellov aparat, le-tala, op.pelini — kak obrat, v ozračju, zemlji, mor-ju. etru, vetru — trepet nemir na vsskem kilometru t.
K2Job vmmai ata potekla <rm sešo živahna «liw^m. na vcJcocjmn v največjetn reda. Ni bilo ne imCvMi ne ranjenih le okajenih smo vUefi nefeaj. kakor zaneraj- BOI ao tako neprevidnt da 90 pazabiii >ena dva jerna brinja razdvećit« pa jbn je meg^la Z7v^čej- Skoclo^ala. DržaM 90 ae boij temeljito Valentinovega nasveta, da je dobro tuđi >en pođtertt jeatha pitt«.
Posebno vesel in 2auJovo*jen je Vatentin. Pa amo ga vpirašali, kaj nm je vžgato tx>-liko zadovoljstvio v srcu. Pojaanfl je, da je njegovo veselje neizmerno, ker je videl na srvoj« oči, da so Slovenci resnično izobra-žen in ovihziran narod. Ako bi to ne ha, bi se dograjale na vetesejmu taki množici strahotne   re*L
>Strahotne roči?« smo ae vsa čucflH. Valentin je pa. pojasnfl: >SToveT*ei rđBO juim> ram kerpkost/jo inu med gTOBOvttnostio 2a-osti razločka delali. Katere so premazali, so ih tuđi nevsmileno deržali. Na kol so natikovali sovražnike. oserčje iz treboha ulekli. počasi morili, iz grlavne čepine ko-zarce za pija o narejali. sovražnikie greardo zasmeho^'ali, dokler nisru bili skuz poduče-nje  bol   razsvitleni«.
Prav lepo smo se Valentinu zahvanU in srpozanali 5^roj og-romen delež pH pirosrvrHJje-\*anju našega naroda. Naša zasluga je. da Slovenci sovražnikom več osrčja iz trebuha na vle^ejo. Sklenili srno, da se borno v bo-dočih 140 letih zelo potrudili in civilizirali narod Se v tej smeri, da ne bo več v oarftje in trehuh m Se kam drugam notri leaarf. Tu<fi ta ostanek iz polpretekle dobe naSega naroda moramo s poukom ođpraviti, da bodo Slovence res skuzi podučenje razsvit-leni.
Se o konkurenci je treba napisati nekaj besed. Jrmrnv in Bili sta nam začela de-lati konknrenco. Jimmv in Bili »ta opici, ki ju je lajstnik g. Fint čudovito zdresiral. Vozita se s kolesom, pijeta in jesta kakor človek, hodita kakor Človek, okrobata sta in V55emogr>č*^ vragolije trg»nja.ta. Brez ci^o-ma sta najprivla^nejža točka, velesejmsike-pra varijeteja in najzanimivejSa zanhnivost velesejma, ako izvzamemo razstavo sto-\'<enskeg-a novinarstva. Za enkrat de upamo, da borno vadržali konkurenco!
Na počitnicah v Pragi
Kaj napravi najgtoblji vtis na mlađega studenta, ko
IMide prvi* v Prago
Jcseffrrc«,   6.   scp^emb ra. Kdor je bfl v  Pra-gi, se  prav  gotovo ni
mogeJ otvraniri mo^oćnega vnsa, k; ga na-radi n^ cloveVa moderno evropsko veleme-nfo t iwfflw *?w>jnT»t krAsot«mi. ČW>v<e4c hi mo^al hiH n«ra%Txwt skabi. da bi osUl hla-dem, č* stoji 7rvfčer pred o«ivelrm posk>p-jem Narodnoga muTcja in 0eda n« rrg sv. Vaclava, podohen morra mavHčnih harv, preltvajoč* se in trepetajočih na ve-IiXrh poslopjih, med fcaterimi teče promet prav na vclikomesten način. Življenje tu ne teče na oni enakomerni in enoHčni način, kakor smo ga mi navajeni. HHre k»e<-nre. bltsJcajoči pogledi in kratki, odsekani sta\ici nas nehote spomrnjajo na američko geslo: čas je denar. Žrvljenje ne le^«, tem-več dr\-i. Kddar sem opazova! vrvenjc na \aclavki. kakor smo mi Krar jci kmatu na-z\ial: praski center m mi je pogled oteta! na spomeniJcu sv. Vaclava. sedeČega na konju, se mi je za'zdelo. da daje on s svojini drvečim konjem tempo praškemu življenju.
PrispeM smo v Prapo ra\Tto sredi poletje. Vročrna je sicer pregnaLa mnogo Praianov iz mesta. kar se pa na ra/.aibanosti življenja ni mnogo poznalo. Sreća nam je bila naklonjeaa, kajti v Prag- smo ac pridružili državnim stipendistom in z njimi po izvrstnem programu in pod skrbniir. vodstvom mlađega in simpattv'nega tajnitea C J. lige v Prag; ptila^ma dan za dnean od-krivali   zanimivosti   in   lepote   Prage.
Takoj v začetku ogledovanja je narodi! na nas mojiočen in neizbrisen vtis ogled spomenika Osvobojenja. Velvčastna zgrad-ba iz rezanega granita, postavljena na grić, raz katerega je krasen razgled po vscj Ptoa-g", se gradi že 8 let in bo preiep spomeni ^rtvam iz boja za osvobojenje in dostojtno poćivališče umrlih vodilnih osebno«ri brat-skega češkos!ova.šfcega naroda. Spomenik. za katerega nacrt je naredil arhitekt Ja*n Zazvorkd, je <xi materijala do irdelave iz-klju-čno češko delo. Za njegovo zgradbo so potrebo val i 270 vagonov granitnih plosč. Ob pogledu na njegovo iimanjost nas pre-
S'jrhe dostojanst\-ena enoPčnost, v notra-njosti   pa  nam   boffati okrasi   in  krasna dela
najboljih če^cfh ktparjev \^bude vtk. da smo v raskošno opremljeni katedrali. Po sebno močan vtis je na nas naredil mavzo lej. kjer so grobn-icp za zaslužne može, med njimf natlep^ii pripravljena za prezidenta Osvobod:tel>a Masary4ca. Ogled spomenik* do sedaj še ni dovol>en sir* javnosti, at. to smo m dteli imnmo* ▼ tet, d* tso
Tned pifinti smeli obćudo\'ati njegovo kra-so«to.
KakoEr srpomenik Osvobojenja je naredil na nas m-ladc studente, ki gled-amo vsako sr\'ar bo4j « čnstvom nego / razumom, ne-pozaben "vtiB ogled muzeja spom-enikn O<»\'obojenja, kjer mm je vodnik na topel naćin pi^ika^al težke, a zmagoslavne boje češlkega naroda za o*vobojenje. Ti vtisi so ogenj za mlede dude. Spoštovanje velikih mož ir. \-«!ika Ijalbezen do zgodovine last-nega naroda nas je ganila. Vsaik Čeh pa tuđi mora biti pofiosen na zgodo vino svojega naroda. V Pragi srečaš na v&akem koraku krasne zgodovhrske ostanke, spomenike, originalne stare stavbe, mostove, ki so vsi   priča   slavne   češke   preteklosti.   Vtradča-
ni, Karlov most, Prešna brana, NValdštajn-ska palača in nešteto drugih zgodovinsikfh znamenitosti mo«rajo s s^oj© lepoto vsake-ga   navduširi.
Med ostalim ogledovanjem Prage smo na vsak korak oparfli sisterntsko delo, *tbor-no organizacijo in temeljito izobraževanje naroda. Koliko važnost polagajo Čehi tM, k-ultumi procvit širših sJojev naroda, so nam lepo pokazale ogromne in sijajno ure-jene knjižnice. Človek ost«mi nad velfto-pote^nostjo m doslednostjo v organrzacijl. Ko sm<> »liaali o moderniziranju osfcarelih šolskHi s»teonov, smo « •pommjali na na>-nost  sličnih   refonn pri n«s.
Kako vSoko ae je ceđd narod dvignol v humamosti, nam pnčajo dobro imsjene sociame urtmovc, ki Arbe 2* reveže tn onemogle. NajlepSi spomenik čkmktAjdb-ja in ljiAeori do bltžnjcsga. obeaem ptt todi največji ponos mesta Prage. 90 Masa-rykovi domovi. Pol ure od Prage, sredi gazdiča, knmc sta^vt>e ao podobne mjernu mestecu. Tu najde vmk pohaWjcnec, onemogel »tarec ali bolno dete brcsplaeno al; za neznatno od&odnmo zavetršće. Pre-hrana, postrežba, zdravijenje, vae je na višku. Trenutno je v zavodu okoli 2700 ljudi. V dvorani, fcjer «e gojenci tega zavoda od čaše. do časa zabavajo, se ponosno, a tuđi uf>mviče>no bleste besede: M«to Praha matfcou vseiTiI — Ko gledaš na to mo-
gočno ustanovo, se ti zazdi, dti vidiš bo-dočnost, ko bo v iitmAmh m«9tu tak. do*n za sirote m onemogle, ko bo povsod toliko srćne omike, ki pa jo za sedaj Se omemo-gočajo me<isebo>na nasprotja in bre^plod-ns pol'tiona gonja.
To je Praga. Toda med najmoonejšimi dojmi, ki sem jih dorivel v Pragi. naj otne-nim že pravo demokracijo, ki diha yl v&ake
a^n samo pwwow v^^hkv m navocv *^*" kor ao Čehi. Ba ae neiraj naa >e prijetno preaeoetiio. To je rtAi in pravi patrioti-aem. Kajri §e n govora ^aiki^ga deht, pa
naj bo tega ali onoga prepričan ja, ae ja bmlo, da je najpreje Ceh, paaam šefte ka^ Avgega.
Ne da se poprsari, ko&o novosti ao al Cehi že prisvojili, za kartere pri nas Se ni ne »redstev in niti ne ranome van ja. f^my-modernejfti krematorij. ogiotiMii stacliosi. wnetnwka Moderna gaierja. filmski ateJje-p na BarnaiKk>wu in druge najmoduuujfc prkJofcitvc-
Med tem je skoraj neopaženo prida jesen, z njo se je vrnila v Prago mladna, nolna moči m življenja, ki se ga je nasukala v prirodi. Gledaltšča so se odprla in imena Buran, Voskovec. Werich so MaJtJt nvzgibdfcla mlade dubove. Mladina je na nffc strani Tuđi v gjedališč& veje dnh (femo-kracijc, ki postaja vedno bolj sveto^ro n». w>r mlajše češke jjeneracije.
Toda mesec je minil in rrefea 5ie je bA> pošlo vi t:. Vmili smo se z novimi veJoVimi ide jami, z Ijubeznijo do bratekega čeŽko-sk>va^Lcga naroda in z vero v — alorsn-stw>.                                                       R. K.
Otvoritev postaje
ja«    w» w
Trzisce
TržidCe, 7. sepleiufe>ra Včeraj opoldne je bila slovesno otvor-jena nova želeaniška postaja Tržtft&e. K otvoritvl ae je ztaralo mnogo ljudstva, že-leariSko upravo je zaatopal prometni Sef g. Ksvdek. Ko ae je vlak prvie ustavu na novi postaji, je zaigrala gođbe. Do-anafti žapnfk je blagosiovil prostore nove postaje in v lepesn gowor*i poudarjal, da ao prjčakovah progo dt Janž—Sevroca *e stari rodovi. Narodni poslanec m^. Fraoc Zapančid je v svojem govoru poudarfl, kako veEk napređelc in važno pridobltev za dolenjsteo kmećko ljudstvo pomeni nova ieteszBška. proga. Domaći župan g. Borštnar je prisrčno pozdrava zastopaika oblasti in zfarano ljudstvo, ki se je v tatoo velikescn števihi udeležilo lepe sveCanostL Posebno častno stražo 30 tvorile čete gasiksev. Otvoritve nove postaje so se ude-ležOi tndi Sokoli, kl so imeJi na postaji St. Jacž svojo prireditev. Po otvoritvi ae je razvila na novi postaji <Vrrv»iSa veselica.
Fostofoe nove postaje Je moderno od-govatrjafjočie vemi zatitewam fti potrebeun ča»a. Nova postaja ie bOa aa. otvorttefv -vsa v nilajiii hi AžAvuafc Bostavah. Posebno hvalevredno je, <fe ima dobro pitno vodo iz vodovoda, doCtm v St. Janža na postaj pdtne vode oeđotda. Ođslej se bo vlak redno Tista.v*jal na novi postaji. Vozni Hst-ki se dobe pri vtefcovodji. PoSte zaenkrat na. novi postaji se ne bodo sprejemali, tem-v«e t» a& Isakor aclaj do Krmeija, potem pa rrazaj v TržaSCe- Ljndje pa trpajo in pričalcujerjo, da dotri TVžiSće v kratkem tn di pošto.
Iz Škofje Loke
—   Kn^ge  Vodntk<Ae  družbe  ao   najce-
nejsi in hkrati na^oljsi književni dar, ki si ga morete mi^li^ Skof jeložki poverje-nik g- Janez Htumer se bo oglaail v kratkem pri vas, da pristopite v krog naroč-nifltov! Ne odlaSajte, marvreč pripravite 20 oin,   da  dobite tep  književni  dar.
—  Sokolski kino v fikofjl Laki si znsiOgro prisadeva,   da postreže svojem prijateljem 7»   dobrimi,   res   m-i ™ih w ^vp   Tilurt.   rVjtetjc je  pri  lena ju  tn  ttKfi   med  atcasasni  kino-ka^mere   prifcenja   nova   sezona.   Sokol   bo kakor   doaiej   todi   v   bođo&e   polagal   vso pozornost   izbiri   fihnov,   da  čim   boij   po-streže svojim, obiskovalcem, prijateljem in čhmatvu! Toda zvestoba za zvestobo* čim većji  bo  krog  posetnikov,   tem   lažje   bo delo  kino  odboru.  Zlasti pa ame  pričako-vati,   da  nnu  bo   stalo   tesno  ob  srtrani  sokolsko   članstvo,   v   kateregu   interesu   sa-mem mora biti, da. procvitajo vsi sokolski odseki.
—  SnUd  most  zaprt.  Te  dni so   p«rk5en s   temeljitim   popravljanjecn   suškega   mo-stu,  ki je bal tako zdelan   da bi ae  bila prav  lahtoo prtpeCOa nesreća.   Ko 90 od-đtranifi   nwmijt|f^    ae   je   izKazalo,   da   so trarmovi  nognitl,  strohn^L Miost je  <lo n&-daljnjega  za vozni  proatet zaprt.   fte  pe* se tezko priđe ćezenj.
—  Irtmtci    mn^Ka    mmei&kSh    moH. Vrata  na§A prosvetnih hramov  ao se xo-pet   odprla,   toda   s   tićsnml   moćmi   ae   ud povsod v redu. Poseteo trda prede žabni-ci,   kjer  je   na  vaej trirazrednici   le  ena ufioa ruoč — upravitelj.  Droga učna moč trna   iHihiMfti   dopont,   a   tretjega   dolnflca. %. A^reža Borisa je iztrgala smrt iz naše   srede.   Nujno  bi  bdio  potrebno,   da  se zagotovi  aoH  redno dteio!
—  Fosar Je apnvil S^ofjo Loko ob »pa-nje. V tretji£ gr* rado, pravi pregovor in znenđa ho res tako, Kajti v noti na nede-ljo ob  L30 ae  Je oglaatl gaailaki  so« m opozarjat ljudi na ogen% Spocetka Je pre-vtadovalo znnenje, da gori nekje proti So-ri, toda kanala Je naatflfwTo pomirjenje, ko ae Je zvedeto, da tmajo  agpenj  pod droar-no goro v VDcrčaii. Taanoanjemu posestni-ka  Aljažu  Je   pogorek>   gospodarsko    po-slopje.
—   llMetBlcM»  mutili il   ao  praznovali   tfle pred vstopom v novo soisko leto Ijnbljan-aki učiteljttVDilcl v reatavraci^ pri Slami-ću v Ljubljani. Lestmk 1B27 pomeni v vrsti   abaotventov   ljubi janak«   učiteljske   *o-le posebno Častno poglavje, kajti vaeh 25 abiturentov ae je v svojem detovanju priključilo zdravomu narodnemu pokreta, vsi detujejo   po   aineinirah,   ki   so   dehememu Jvkgomlcfventi   svietinje.    Sokolski   jubilej   je
zbral v svojem krogu aicer le 15 učiteljev in Sotekih upraviteljev, dane« uglednih Javnih de*avcev v »vojih aotekih pod-ro^jm. Ostali ao izostali ponajv»y^ zaradi oddaljenosti. Smrt je iztrgala letniku tov. Daearja. IV> prijetnem kramljanju 00 se zavedni mladi idealisti raaSli. podkreplje-ni v mveati, da ao sa goni joti.
Državni prvak ▼ šahu Anton Preinfalk
DobijaBa, 7. septembra V nedeljo 29. avgnsta }e bil konjčan na-«ionaini Šahovski amaterski tumiT v ^kop-^a» kjer se je borilo aa naslov prvaka <tr-£■■• 15 mladih iaiiialcp^ med npmi twft L|abi|ančana Anton Preinlalk ra ftortt, ki »t« jm na tem NirTOrjo iskazal« «» najboij-&a žahista,  aaj  i?  bil   Prenifalk  prvi,  a ^or-
ti jtefi z dvenm  (inipima  drujio,  tretje  in meato.
Po lepi in nr&priosvafeii zmapi v Skopljn je Anton Prernfafc #ftopQ v )cr<xr narional-nfli   ša&ovskah    »ojstror    m    bo   v   t>odo6e
vmei pravioo do otbeiešhe na turmrfih ta državno prvenstvo te*r sp4oh odprto pot na drug* v»vjo in huli intPrnariotialtM* iia^to-pe. PrHnfalk «1 je Msioiefvo priU>ril ta naslov, saj je na turnirja vodil od Afl^etka do konca m \e t«di rtoHetjol najvWje St tovilo to?k M> od M n>oarli. Pokj«!al i** t#*n«*lfi-to   t«jriti^iK>   MUMik",   duhovito    kt»nbinac.j»
in precirno ijrro, /AmH pa v konrnifah, Kj<*r je pravi mojster in ma ni rM^m ^«io kon. f*im boij ti*1 je turnir Hri&al korn~u. h-nr>Kolj ftiirurno je ijrral Ivrvdnfj»Fk. Pokaral ,»e, <\n jo zreJ Hrral<y in da lultko v ho*kx*e od nj»-ca   Se miKvjo  prioaknjetno.
Anlon Preintalk je rr*j*»n LitiMianftini. Star je $H<* 26 )ei m rtu lira ncavo. ^n^ >e zra^ei itrnrti ie- v ml« .Tih k*trh, rAnsti pri >Prf-poTodTi<. nt kat.*re<;n ^ r'J-la j^i'.-a-<££a poamei^ih mladih ^nhovskih tik^trtrv, tftko bjrato fbn>rm^ka. Sorli, Sikoj»ok, 1j*v tem^p^ m dm0. Ko je bil reoruiiniTiraii L»oWpit?ki sa+KW*ik! ktirb, kier je n««kai W*t vi«ikik> mrtvilo, mu j** pristooiJ truli PrHn-talk. oKtal nj^iro\- (Han do d:>n*^i in k» tuđi njocroF nofrpTfvii*t>dTi^. IVMTifalk *e \r v LfubliaTv^vOTn ?atyowk<Mn klubu po s^oii -o-tktni m pr**rm£l i**ni ijrri krnafn uvolj^vil in irorstfl merl naibo?^* š»hi-^. ?** nop-o-f* se )p> w\f\e/A] d\>»h n,a<*ion.i!nih tnniiri«*v, ene^a t T^rtrMjani, drnet^ira v Htvurradu. v obeh je ras**d^l drugo rn**sto. a l^tos \e ^\\ njegov trmi kronan z twrH*h<»m, «ij )& |X>-«ta1 narfon*ih\i mopst«'. Mlađemu >ahif<tii k l^p+^fn«! nsr^1!«!! tud: nar*» t'fvif'tk** z >-^Ho, da bi nas v t>odočifa turnirjih fim ftas^nejAe sastopai.
Ceste in mostovi
kličejo na đelo
Pridni Oodje čakafo na đelo — Na razpolago je na mesta pesek, gramoz in kamenje, le denarja ni
Jeserćce,,   5.   septembra
L«*ošnja let(>vwcarsfoi se7-or>a se n»£ib-!}e h kzaju. Po naš% žefczmšikih par>U in in ce-stah so se v mtmrim tedmh letr>\Hščarfi voacfti v nabito pobrSi žeirmišikih vo7r»vih, avtoousib in atiomohiHh širom GorcnKke vse od Ljtjbljhm« do PlaJix5c m od Rohinj«i do Ppedvora. Tnjoerm so xelo -w5eč nasd k raji ter dobra postrežba rn čiste sobe, le pro-pooasna ywn je vožnja po železnican in oca slabe, vijo^as-te in prasne ceste se vtaino pritožuiejo. Naše prometne ra^in^re so rv>-glavje zase. O velikib 7ajnodah vlakr.v se je žc mnogo nisak>. Gospod je nn odi^čii-rih mestih so se nekaj zganil5, tcl.i osrak> pa co bržkrH^e Še neka^ let ali eele cie>et-irrtj   vse   pri   starem.
še saihšie jte je z ivašimi čestim: f'esto rz Ljnbijanc ć\ Kranja modoM / xcw >e tretje feto, bo psi menda trajalo še eno leto ali dve. predno bo nad železniskim na<l-vozom na Gaštejn pri Kranjsu po cesti zdr-čal prv4 avtomobil. Pravijo, d*i so Avsrrij-oi v krajšem času »gradili ziva-menito alptr*-sko cesto n<a Gross^loelcner, kot pa bodo pri nas rarširiH fn modernrrirali komaj 30 l.m do^jo staro cesto med Ljubi jano in Kranjcm.
Ze pred leti se je govorilo wi pvaak>, da se bo iz tnifijande, ti je bila določena za javna dela, gradca rodi nova planinska cesta, ki bi vezala Selsko dolino 1 Bohinjem. Žc već I-et je v nacrtu gradnja trisjlavske krožne cestse iz Bleda preko Pokljuke v Boit^rj. Ta cesta se je sicer že pred dve ma letama začela graditi nad vasjo Jercko proti Koprivnikti, toda de3a so moraii po ne-kaj te<fanh ustaviti, zmanjJcalo je dervarj-a. Ze nekaj let sean se v naših dnevnik ih po-nAorja, ntijnost gradnje nov« ceste med Pod-nartom, Kamno gcwioo, Lipnico, Lancovim m Bledom, toda vse obljube teT vy dobri m korastni nacrti a> osrtah samo na papirju.
Nekaj dni po znameniti kresrri noči je neki gorenjski veHčin* ^asno za tr je val ne-k' dnsSbi, da bodo takoj »ačeh gtaditi most čez  Sai»o med Jcvanukom  m  Blejsko  Do-
baiavo tn da b*xio <VK^nem rcijtilirali rudi Savo, Tndil je tuđi, tla ima 10 kre<iite že otvorj*ar>e za. jjractijo ceste 2 Hlcda v \'irvt-fjam. To cse«to ao pes tatrat /juvli unadtri. t<xla sjotova k le na poi, tako dsi je Tuka kat  poljski  kolo^poK nekje  v  pk»ninnk;   vast.
Gra<lnia pre potrebnoga mosra čei Savo n« .Izvorniku pa «»e m prerr*akniia rmprej niti za en korak. Pravijo, da bo r« m<wt zpradfl st. Riroicractj. Mr<Jtem pa Sava na-prej odnaša plodr^o »eroljo in ogr.iža t\t<\\ ic nove hkše. ki so «a j*h dolavci pojrfcavili visoko jjori na srrmccn de*M>cnn bre<iu n-ke. Gradnja te2a mostu, ki veže dva najbolj obJjudena dela rodovijiskefla sre74i, se ne snr>c voc odlašati. To je v interesu rtijske-^a prometa in nafefSa mjlcda. Tnici, ti <e z fivtOfnobfH vozijo z Bleda v Kranfiko go-ro ali obrartno, nx»rajo vor*t3 č<-/. I^^sce. kar podadjša vožnjo tui polovico. <*^? pa w 7,i k> skoei Jc*»enice po desni *trani 5iave nm. Blcd, pa često v šsfevilnih o/kih wi vijnoa-stih  potih  74»abe  ortentsacirn.
Vaše prrMTfcerr^e ž*V kaže vi r*«še gospodarstvo pred tujci v »ino sJabi lofri. Ljad-«*tvo »c trpravioeno prHoijiiie nad hArm hre^iHnnim sospodamtvom *n ne v^maSoje, kam je aia rksta mfHja.pda, ki jf bila na-menjena za jtavrva deJa. v v«ej etržavi tn ko-Hko snv> od te mfHjande dohQi sa javna dela v Slovenrfi. DcU^stvo, ki mora a časa narasle Save peš hođUi z Javoniika preko Jeservic na Blejisđco Dobravo in v Gorje vsalc  dan   na svoje  domove, »e  rudi   vort^u-
je, kam «0 sli tisri miGjooi ki » fh. vpU-ČM'\ v banovinski betinoatni fond. Ce bi k dtai tc^a dena.rja o»ta! v kraju, b-i se ie pred leti zjjra<Kl ta prcpotrebni nvoe^t *n peffuli-rala Sava. Pridnih rok je dovolj. ki čsakfljo na deio. KAmenje, vratno«, pesck m les >c na mestu, žeteije tn cement pa rudi ništa daleč. Gradnja poOov, eest tn mn&tor ra posipeševanjc ra^ike<*a prometa k hol] nuj-"*o potrehnai kot pa rurktfp kik>u/nih hr>tc-kw, zabavišč in i^jrišć, k* »roje prazni ^ko naj vse leto in katera bodo većino irka/o-vaia   vedik   mun»   t   na^em   gospoda n«rvu.
Položaj lekamiških sotrnđnBcov
Lfnbiiaoa, 7. s^^jnhra V nMftljo «> « *rali v LjniHiani elani Zve»? tekarniskfh aotrodnffeov iz vse države. Tmeli eo svoj 14. redni koo^rers jia katorem eo raspravljali o najbolj perwih staiMfVBkai in wiTar9tvenih vprašanFh. Kongres je v bpfi dvorani Uniona otvoril pre<teednik zvese ?:. Nrkola Kekle re Za?rr^ r»a. Zborovalee so poKdTnvth števihki zasftop niki ljubljanskih sodalnih msti^nrii, v im^-im ministra hi narormo »dravje in v imf»-im bona frm je želei uRpeha dT. Avramovid. PoroCao tajnfka p. Dct*"**™ t^ prižalo, da m rs sveea mnotfo rnttriHi, da bi ssholi-šala jrmotni položaj lefcam#kih «n»tnidTii-kov v JuizosUmp in đvignila lekamiško široko sploh. Soplasno je bflo mneni^ v»eh,, da je predvsem potre*>en rv>v lekarnLSki xa-kon, ki naj bi bfl v skladn s splo^nim zdravstvenim zakonom, )n «e pripravi ja. Po starem zakonu je aek> o*33cočeno u^tanav-Ijanie novih lekam relo v kraph, kjer bi bile mrjno potrebne. Saj «0 v državi kraju. ka ao do 50 km odaljeni od mmi^>ItžJ€k: le-karne. LekarniSci eotrtKmfki so izradili t»-<fi «woi<* Đ*«»oovolt9tvo aprifto razmeir v \>-karmžkih dbornicah, kjer n*j bi ođloeaR sorasnerno radi lekarniSki pooiočniki ta ne samo laetniki  lekarn.
Med strohomuami poročiti in referati je rabodil pozornoM referat mr. A. Hož&varja o aoeialncm zavarovaniti le^carni^kFh oortrad nikov. Pri votitvah \e bil za nriMte^dnika zvr!se zopet izvoljen mr. Nikola Kekn1., Zbo-rovalei so nop>asno sprejeli ro^olucijo o po-ložajn lekami^ke stroke v Jucrodlavrji in o nepovoiinenn jrmotnem položaju lekarniScih sotrudnikov ter o preKflosih in zaht^vah, naj ee €im preje revidiTa z^kon o lekamah in nadaortitvu prodaje zdravU. Zakon naj ufltr^Ea potrebam in w»htpvam n»rodn<*t!a 7idr«vja in potrebam lekarn i.*kr stroke v državi, zlasti v svojin aorialnih od-rwit>ah. Podpreti j» treba rascvoj lekarniAkih za-drnjr, s pomolio kat^rih &e bo lekami^ka stroka eo^podarsko ojarila in s*» oHamoPvo-jiki. Farmarevt«*ki Studij naj «*e reformira, da bo n-^t'reKil nalopam. ki mu jih za&tav-ljaijo re^nicne živlien>s.ke potr^hp. Potrehno je ustanoviti lekamiiik^ bolni^kf bla^rain** in uraditi služreno razm^rje me^i lastniki in pomoeniki v korist lekamiškf* stroke. Urediti in zboljsati \f treba socialno tj»va~ rovanje lekarn^Skih sotnidnikov in položaj mak   uakdi^AAflv   «   kafcttDH&i   tŠRtŠA.   Sa» ,
kvttfrrMTtrano ORerije naj mu ir.lo^. IV^rtR i« treba torti, da bodo *si rtoiru<imkn or\3«ni-zčranL
PrihoA^  15.  kempr**1  *»*»e  bo ▼  Htiw«^n Sad«.
8re<ta.   K   Mtpttnnbra
^. <^«, vrem-j, |KWOcila, K{iorrtL — 9A~m Lafrfca orfei*<ralna srkksba (plo^f«). —9.46: Verski <»owor (p. dr. Roman Tomin*3«). — Kh Prenoe «narkvf*w jrla^^ i* lji*k>l.i- «<lol-nice. — II: Iz }jravljiui^iia sv^a (ploefe^). — 11^0: Otro^ka ura (vo*ti gdč. Slavi«t Venraj3x>va)_ — 12: >>kyv «u«*kt* naroiin« 3 spramljevanjem harmonike (g. A. Stanko) pojMa g. Srolozar Banovac m s. Veko^lav Janko. — 13: Cas, vreme, pororila, *po*-c*d, ofcKvet*tika. — 13.15: Radijiiki ork***ter. — fkklaja prekinieoa od 14. do 17. ara — 17: KjneL ura: Knrvetijsko fipospodarvtvo in zađroge (^ <*r. Jože Basaf). — 17. O: Tam-boratški septat. Vm«R Joiek in .leiftk. — 10: ftaii, vreme, po ročila, apored, obveeti-la. — 19.3D: Mae. ura. — 1H.»): Radi^ki orkerter. — 21J 5: .Sloveonki voitalai kvin-teiL. — 22: Cafc, vreroe. pororila. »pored. -22.15: MđmdoiimRtičm trio (£g. Anttinovit, Priv^ek, H*i*lac).  —   Koner 0*.   23.  ori.
Cetmk,   t.   septemfcra
r2: Harmonika hoIo lg. Stanie Nt'fam). — 12.45: Vreme, porobila. — 13: f'-a*, »porad, obvssdla. — ia.15: (rrie«: Peer OTni *oi-ta ftaoSSe). — 14: Vreme, t*orza. — tS: ^as. vrecoe, poržila, sporod. obve^-ila. — 19.30: Rac ara. — 19.50: Slrauas: Ve*eJi-te «e življenja, ▼»!&% (pkrf*ča). — 20.10: SlovendČHia aa Saovenr-e (g. dr. Rudoif Ko-larie). — 2O..*V>: Koncert opernth s*f>*vov a e^vemljevanjem klamria. Po»e ^ja. PavLa LovćMova, pri kiavrrjo «. proi. Marjan Li pov^ek. — 22: C'-ati, vrenK', poroHLu, tifio-rart- — 22.1ft: ftee^rviTaiK) za praoob z v^-leeejma.   —   Rorver  06 23.   vi
12: Aram^ kvintet >flro*adra . — T2 *5-Vreme, pororila. — 13: 0**, rtpornd obw-Rtila. — r3Jf>: Radijsfci ar*e*A*r. _ |4: Vreme,   hona.   —   1^:   ^4».   vrcane,   poroda
spored, ot>v^>la. — lflL:*>: Mml m. -19.50:   b»*H|enjHke     Dovice.   —   30:   Lwt-
Ogrska rapfiodiia St. 2 (kfrrFin M. Hamburg pioA&i). — J0.1O: V^0Dia o4w>kov««a značaja (trde. Marija Kov^ot^a) _ 30 30-Op?retni snevi s ^»remljevanjftiii R»dijak#-2a orkestra, pojeta ea Drajnea Sofcov« ib ff Jean FranH — 22: fia«, vrema, poro^la, spored.   —   22.9D:   Aj^LeSk^   pkdtta>  __   Ko-
Stran '4
»SLOVENSKI   NAROOc,  torek, T. —ptmbn. litr.
S*v. 204
premiera:
Priljubljeni igr&lec CHARLES BOYER — kot trtev velike ljubeznl v filmu
K INO   UNION
Kockar
DNEVNE VESTI
—   Napredovanje komandanta drmv&ke di-virij^kc   oblasti.   Za   kra-Ijev   roj^fcni   dan   je napr«k>valo   več   nafcih   generalov   in   drujrih
častnikov. Komandant dravske divizijske oblasti brigadni general g. Laza Tonić je postal divizijski general. Sele ieto dni je general pr. Tonić med nami. pa se je že tako v/ivel v na&e razmere in ei prviobil toliko prijateljev, kakor da je že doJga leta v Ljubljani. Pa tuđi njega so vzljubili vsi, kl pc*xn«jo njepove oeebne vrline. K zasluženomu napredovanju g-. g^ncmJu tuđi mi iskreno  Čaš*itamo!
—   Nein&kj   avtomobiUsti   v   Jugoslaviji. V soboto 18. t- m. se pripelje v Jugoslavl-jo velika skupina  nem&kih avtomobilistov. Ogledajo si najprej većja mesta  naše  države,   potem  se  pa  odpeljejo  v   Bolgarijo, od   koder   se   vrnejo   preko   Jugoslavije    v domovino.   Njihov   izlet   bo   trajat   od   18. septembra do 6. oktobra. Za potovanje po Jugoslaviji so se odloCiii po lanskem izletu v Avstrljo in na Madžarsko.  Njihov izlet je organiziran s sodelovanjem ju^rosio-venskeg-a   in   bolgarskegra   avtomobilskega, kluba.   Nemški   avtomobilisti   bodo   prevozili  3500 km  dolgo  pot,  ki jih  bo vodila preko  Avstrije  v  Jugoslavijo.  Ustavijc   se najprej  na Bledu,  potem bodo  pa potovaJl preko Ljubljane v ZagTeb   Beograd in So-fijo ter nazaj  preko PeCi, Dubrovnika  in Sarajeva.
—  Nove dopisnice s »likami. Poštno mi-nistrstvo  izroći   prometu   nove   poštne   dopisnice  z  umetniško  izdelanimi slika mi  v verth   barvah.   Na   prvih   dveh   đopisnicah eta  reproducirani  aliki  znanega že  pokojnoga   slikarja   Todora   švrakiča   ^Golgota Srbije«   in    »Vs tajenje   Jugoslavije*.    Sliki •ta  reproducirani   v  šestih  barvah.
__ Nemftkl novinarji v Jugoslaviji. Sredi nepternbra prlspe v Jiico^iavijn skupina n^rntških novinarjov, med katerimi bo tuđi nrikaj pof^podar^kih urednikov in eotni'ini-ko%» najvpčjih nemškiih lietov. Ninski novinarji ostanejo v na^i državi okrocr 20 dni, da pi ociodajo vse večje jjospodar^ke ustanove, mpd njimj tuHi bcoizraiski velo^ejem, Beljf. Zenica. ind*ustri>ka poljetja uprave državni-h  monotpolov itd.
■■■KaHHHP   B    VHHP   ■■»   &     ■Sce*    V    rTan«!      r-w.
Danes poslednjić I
Velenapeta drama iz življenja junaškega, francoskeg-a vojnegra letalca
SPIJONKA SUZI
Jean Harlovv, Franchot Tone, Čari Grant Benita Hume
—^4 t ^i BiBr !■ Tr ft ^* ™ "a. cr7 /a ^*ft
Gustav  Frdhlich  in  Lida  Baarova
V  družabnem velefilmu polnem dramatskih
zapleti jajev:
URE SKUSNJAVE
Sodelujejo:  Harold  Paulsen,  Theoaor Loos in drugi
^^^^*lH*'a*^^^H^^BB^B^B^B^^^»vJ^^^^^B^LHVfl^CLi^^^^^^^^^^^|BH-JBV^^JBBiBH^V
Premiera!
Charles Boyer kot žrtev Ijubezni v filmu KOCKAR
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
—- 15-letnica. požarne brambe Sv. Mi-klavž pri Ormožu. Dne S. avgusla je pra-zn oval a prostovoljna požarna bramba Sv. Miklavž svojo 15-letnico ob^toja. Proslava 15-letnice je bila tem veličastnejša, l^er je lansko leto nabavljeno brizgalno mo-torko ter na novo zgrajeni lep gasilski d<"»m blagoslovil sam g. knezoškof dr. Ivan Toniažič. Po svečan os tih se je razvila v Golenkovem gozdu ljudska zabava, združena s srečolovom. Vse je bilo dobro in ljudstvo zadovoljno. Proti polnoći pa je nastalo med gasilci nesporazumljenje, ki je imelo za posledice. da £o nekateri člani-gasilci svoje uniforme že oddali društvu in istočasno iz društva tuđi izstopili. Tega vsegra bi ne bilo treba, osobito ne ob profila vi   15-letnice.   Sloga  jati,   nesloga   tlači.
—   Ohletnica  otvoritve     Krjavljeve  kod« na Oholnem nad Stićno ho 8. t. m. Ker nudi   Obo^no   zelo  lep   razg'ed.   vabi>mo  k   obi-eku.  Dohod  s  poetai  Višnja £O-ra,  S^ti^na  in
Litija.
—   Zopet   italljan*^!  parnik   »Morosinl«.
V   nedeljo  zve^er  bi  se  bila  v  splitskem pristanišču   ma Ione   pripetiia   teika   nesre-ča.   Znani  italijanski  parnik   >Morosin_i«   je med  manevriranjem  zavozil v naš parnik 3>Rab<r. K sreći }€ kapitan našega r^rnika pravo^asno  parnik  ustavil,  da udarec  ni
bil tako moCan Parnik ?Rab< se je vra-ča.l iz Makarske lc ko je vozil v splitsko pristanisće. je zavozil vanj italijanski parnik, namenjen iz pristanima. Prista-niske oblasti  so  ^rvedle  preiskavo.
—  Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo   pretežno   jasno,   stalno,   čez   dan   toplo vreme.   Včeraj   je   imašala  najvišja   temperatura v  Splitu 30. 3 Skopiju   28,  v Beogradu  27,  v  Mariboru  in  Zagrebu  26,  v Ljubljani 252 ,v Sarajevu 25   Davi je ka-zal  barometer v Ljubljani 786.1,   temperatura je znaSala, 15.3.
—  Tri irtre nola in  nesreće.   Iz Stepanje va^i eo v?era|  popoldne prep^ljali  v  holni-ve  postreščka  Leopolda Vrhinca. ki ga   ie nekdo nap>adel v sjoertilni in pa z nožem *m-nil   v   zape?tje.   Žrtev   na*padalca   je   postal tuđi   611eten   monter   Jože   Savinc   iz   Novih JarŠ.  Mož se  }*  snrl   z  nekim  mancem.   ki je naenkrat navali  nanj  in  go obdejal  z nožem   in   železnim   drogom.   Na   cesti   pri KresTiteab.   pa   je  nekdo   napadel   včeraj   S0-tetnega projrovne^a dplavea J<ylela Sm?rko-1 ja in ga z nožem ranil na levici. V bolnico so spravili vCeraj #e posetnico Ano Copar-jevo iz Liberge nad Litijo na katero ye pa-del  težak   blod  in  jo po§kodoval  po životu.
V  miiarekt zadruzi na Glincah pa  je davi •troj  »ffrabil  za   roko  mi^aria  Franrj   Ma-kuca in  mu odr?za! palec na desnici.
—  V amrt zax«dl boleznl. V nedeljo po-jloOf M je x Strehu JconCaJa žMJenje 45
let stara Magrda 6krWn. Obeaila »c Je v drvarnici. V smrt je ftla zaradi neoalrav-ljive trebuftne  boleznl.
— Vplsovanje v đrft. konc. trirovmko nči-lišfe iChrtotofov učni zavod« Domobranska ce*»ta 15, ki je sedaj v Ljubljani eđtni te vrste potrjen od mlnlstrstva trgovlu« in industrije, j« redno vsak delavnik dopol-dne in poix>ldne, ter tuđi v nedeljo in na prazniK dopoldne. Enoletni trgrjvski teCaj teg^a zavoda uaposablja svoje absolvente za vsakovrstno pisaniiško službo. Po no-vem nacrtu, Id stopd letos v veljavo in ga. je samo za ta zavod odobrilo ministrstvo, je trg-ovski tečaj organiziran kot enolctna trpo\-»ka šola. Odobrena so tuđi nova iz-pričevala, ki služi jo obenem kot dokaz dovršene vajeniske dobe in eno leto in pol pomočniške prakse. Poučujejo profesorji trg-ovskih in ostalih srednjih Sol. Pouk pri^n© 14. septembra. Pojasnila daje ravnateljstvo, na želio pošilja brezplačna šol-ska naznanila. Pišite ponje!
Iz LittMiane
—lj   Ravnatelj   Danilo    kaplja   unirl.    V
soboto ob 11. je v s\-oji vili za Bežigra-dom za vedno zatisnil o^i ravnatelj mest-nega pogrebnoga zavoda g. Danik) Sapi Ja v starosti 60 let. Pokojni je dolga leta načeloval mestnemu posrrebnemu zavrnu, deloval pa je tuđi v raznih nacionalnih or-granlzacijah. zlastl pri Sokolu in je bil več let starešina. Sokola III. za Bežigradom. Pokopali so ga včeraj dopoldne tiho in skromno, kakor ie rioJočil v svoii o|>oro-ki. ćeprav je odklonil vs;ako cvetio, so mu številni prijatelji in znanci na grob položili mnogo vencev. pri odprtem ffrobu se je pa od njegu poslovil bivši žunan dr. IMnko Puc, Za pokojnim šapijo žalujeta ho>rki BoŽa in Ina Blasr mu spomin. pri-zadetim  na5e  iskrnno  sožalje!
—li Kon'no .»♦• ctobil Rožnik lepo pot. Ljubljana je srečna. da ima v nepor.redni blizini tako lepn izprehaiališča. Za Ti vol-ski g^ozd s Sišenskim hribom in Roinikom bi nas zavidalo marsikatero večje mesto. Žal pa radi zanemarjamo to, kar nam daje narava sama Tako so bila tuđi ta lepa izprehajališ^a v neposredni blizini mesta še zelo zanomarjena. še!e zdaj so dobila lepo ravno pot k! ^ozt r>z ves Rožnik in ši.šenski hrib. samo zadnji del od štšen-akee:a hriba doli proti Tivoliju Se ni ure-jen. bo pa kmalu. Izginile so korentne, izginile kotanje in hribčki. Pot je lepo izravnana. Ob straneh ?o izkopani jarki, da se bo voda odtekala. Položene so tuđi ce-\i. kjer je treba Tako smo dobili za pri-jetne izprehode lepo pot. ki jo bodo z ve-seliem pozdravili vsi prijatelji narave. Le i>ekaj bi bilo še treba storiti. Klopi ob tem sprehajaUšču skoraj Pi, a kolikor jih je, so skrajno zanemarjene Upamo. da dobi lepo ureiena pot ob strani tuđi nekaj klopi in r^to'n homo imeli na š;šenskem hribu in na Rožrtiku idealno izprehajali-šče. Samo varnn žal ta pot ni. £e bi po-Ekrheli še zh varnost, bi bilo to naše lepo izprehajališče v neposredni blizini mesta še idealnejše. Morda borno doživeli tuđi to.
—lj Tako skrbimo za tiijski promet. Prebivalci križišča Blei\veisove, Groharje-ve in Trzaške ceste že već mesecev opa-zujemo zadreg-o tujcev. ki potujejo skozi Ljubljano proti Trstu. Sušaku ali ZagTe-bu. Avtomobilisti in motociklisti se pripelje jo po lepi. Široki Blei\veisovi cesti, ko pa pri spe jo do tega križišča, se ne znajo ori i en ti r a ti. Res je. da so tam nameščene nove orijentacijske table, toda te so š« ćelo domaćinu težko razumljive. Na pr.: Za Sušak ali Zaereb kaže napis proti Aškprčevi ulici. Ako se tojec že ni izgnbil po Groharjevi proti Mirju, se po Ašker-čevi ne upa, ker se mu zdi soteska pri stavKih g. Jelačina neprehodna. Toda tuj-ca. ki je namenjen v Trst, premoti lepša Grobarj^va cesta. Večina a^omobiUstov se zapelje po Groharjevi in se potem vrne do križišča. kjer Studira napi5aie table, dok!?r se jih ne usmilimo domaćini in jim pokažemo pravo pot. Kdor tega ne veria-me. naj stopi na to križiš^e, pa se bo prepriča!, da je res. Kako temu odpomoči? Po našem mnenju bi morali to važno križiće dobiti prometnega stražnika. So Se drugi vzroki, ki kazejo na to potrebo. V zadnjih mesecih smo imeli priliko videti več dnc\Tiih, Se več pa nočnih incidentov. pr katerih pa ie bilo treba stražnika Sele iskati. O huronskem kričanju osobito ob sobotah in nedeljah niti ne grovorimo. — Več   meščanov.
Negovana žena
pije vedno ROGAŠKO SLATINO, ker ji 8 Čišćenjem  notranjih   organov  varuje  mladost no svežost.
—lj Upravi Narodnejfa ^ledalliča v Ljubljani! Počitnice so minilc. V operi in drami je zopet začelo vsakdanje življenje. Clani so se okrepljeni vrnili a poCitnic in tekajo sena in tja k skuftnjam. LetoAnja gledališka sezona nam bo prinesla mar-eikatero neljubo izpremembo. Iz opere od-haja nekaj odličnih in priljubljenih pcvk in pevcev, kar je povzroCilo nemalo nezadovoljstvo med  poslušal»tvom,  ki  pa  ae
tolaži a tem, da nas bodo >beguncit priiii veCkrat posetit v ljubljansko opero. Trenutno se mudi v Ljubljani §ra- Ojungj«nac in preden jo popiha za vedno v Beograd bi bil primeren čas, da jo Že »eda], ko je velesejem, povahimo na gostovanje n. pr. v Bohemi, Prodani neveerti, Traviatl ali v kaki drugi operi, s timer bi bilo ugo-deno vsem ljubiteljem bel canta. Sedaj naj ljubljanska opera pokaže tuđi pred tujci, na kakSni viSini se nahaja, ko »e mude v Ljubljani za časa veleaejma! Većina   opernih   posluialcev.
—lj Ponk ljubljanskih malih harmonikar-Jev pod vodstvom prof. Ranči^aja ee bo tn-di lefrv narialjeval in ^iccr knicor doslej na diaTonii^nih in khvirskih harmonikah. Istotako ee bo nadalje val pouk najmanj^ih p«vtw (o4 4, <k* 1 let) in tefiaj » vetibanja
posluha. Re4ec pouk se bo prićel 90l Mp-tembra. Vpieovanje M«rih ki novih oom* se bo Trsilo od 8. •eptefn**'* datj« dnevno od 10. do 14. ure na Dleiwerovi coaH •*, pritl. iMMam ee bo vitil 17. ssptemhra ot> pod 30. uri Mataaefc vaeh (starih jn novih) učencev oziroma njihovih «tartev aU varu-
hov, na kat-erem se bodo doloČili dn^ri fn. ure traj.  prkfterm  instrumenti in  v«e dnicre
podrobnoiti. V pouk harmonike te aprej«-majo twii odrasli.
—1] legija koroiklb boroov pasiva svoje ftlAnatvo. da se potnoAtevilno udeleti od-
kritja spomeĐika S. Gregor*iAu. Udelelba bodi dolžnost! Zbiramo se ob pol 10. uri na  vogalu pred unrverzo   — Odljor.
—lj Za koncert koloraturne perke Favle Bergotove vla>tla po L/'Wjani Ln o*kolici veliko zanimanje. Tuđi program, ki je bil že objavljen v 1 istih, je lep in bogM. Vea ita-lijans'ka kritika jo smatra u veliko umet-nico. KoncertiraJa je pred kratkim v Milanu, Ženevi. Rf>lo?[mi in San Re*nu. Pevka 5e orlafiovno taka umetnica. da obee^a njen grla« tri oktave. V^to-pnice se dobe v piear-n; v pa*«aži ,Pax et boni*m4.
^™   KINO IDEAL   ■■"
Samo še danes ob 16-, 19. in 21.15 uri NINO MARTINI v filmu
»VESELI BANDIT«
Jutri, v sredo. ob 15.. 17., 19. in 21.15 premiera velefilma
Posleđnji Mohikanec
Henry WTilcoton, Randolf Scott. Nad  10.000  sodelujočlh.
— lj   Karambol  avt*  *   tramvajem.   Včeraj popoldne  okroj?   15  se   je   pripetiia   na   Go-^nosvetski    cesti    na^proli    evanceljske    cer-kv? nerodna prometna nesreća. Ob tem ča-8U  je  pripeljal   iz  .^i^kp  proti   mestu   tramvajski  voz št. 28, njemu nasproti pa je pri-vozil nek tovom i avto. žofer se  je pre»pozno ojznil tramvaju in z v&o silo ravozil v prednji   dol   voza.   Posledica   nerodnega   karam-l>ola   je   bila,   da  ^o  ljudje  v   tramvaju   nemalo   prestrašeni   udarjali   z   glavami   dru? v   drugesa,   neka   deklica   iz   Dravelj   »a  si ie  hui&e poskodovala  roko. da so jo morali odpeljati   v   bolnico.   Pri   avtomobihu   je  bil hudo  poškodovan  prednji   del, a  tuđi  tramvajski   voz   je   dobi!   na   prednji   steni   iiclrti-ne   in   s?   je   razbil   reflektor,   tako   da   i:ua tranjvajeska   uprava   okroj;   1000  din   škode. Policija  je uvedla  preiskavo.
—lj Ohiip invalida. V nedeljo zvečer je bila policijska uprava obve^cena o žalost-r.em douodku. ki ee je rpipetil v Kebri §t. 7. pod Gradom. Tam i3 obupal zaradi tež-ke živ.ne bolezni in pa neurejenosti i»oo:al-nih razmer invalid •'. G.. ki eo ga nai'i do-maci v ?obi ol-e^en^na. Na odredbo policijske komisije, so truplo preipeljali v mrtva-^ii'co.
—lj Rezerrne oficirje vabimo, da se ude-.e^e o-'JIkTitja spomenika kimonu Ore^rom-ču dne 8. t. m. oib po.1 11. uri do*po3dne. Zhi-rnli.^če pred univenro na Konjrre^neTn trpu. I'prava pododbora Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubi ja-ni.
—lj VM vadili oči si obvarujete Ie z op-tično čistim! bruaenJml stekli, kat ere si nabavite pri strokovnjalru Pr. P. Zajcu, izpraAanem optiku.  Stari trg 0.  Ljubljana.
— lj   Trffovina   krma   Srefko   Lapain«*   «e je   preselila   na   Aleksandrovo   cesto  4.   II. nadstropje.   pa!nča   ^Viktorijn*.   Tel.  37-37
—lj Opozarjatmj na raz^is <n ^rpjem a^v>nmann  ^a ferono 1^7'/?^.
—lj NaAla se jo vi^ja \-sota đenarja. Vpra§ati pri Markič Slavo, TržaSka cesta St.   48.
/AlKM     KIMU     SOKOLSKI     I MM I
v  StSki   —   Telefon  SS-M?
Claudette Colbert in Ronalđ Collman
v krasnem filmu
Med dveitta zastavama
Romantika.  Pustolovščine.  Ljubezen. Borbe. V dopolnilo:
NA KANARSKIH OTOKIH Predstave  v  torek  ob  pol  9,   aredo ob 5„ 7. in 9., četrtek ob pol 9. uri.
Priđe:         !gra ljubexni
Gustav Frohlich
Naše gledališče
OPERA
ZaČetek ob 20. uri Torek.  7.  septembra:  ob 19. uri:  Cavalle-
ria rusticana. Predstava pred poslop-
jem   Glasbene   Matice.   Izven.   Zalizane
cene  od   20  Din navzdol. Sreda,   8.   septembra:   Sveti   Anton,   vseh
zaljubljenih patron. Izven. Znižane ce-
ne od 24 Din navzdol. Cetrtek.   9.  septembra:   La Boheme. Izven.
Znižane cene.
Petek,   10.   septembra:   zaprto. Sobota.  11. septembra:  Carićine Amacon-
ke. I*remiera. Izven.
• Dreri se bo pela pred poslopjem Glaa-
bene Matice Mascagnijeva večno lepa opera »CavaJJeria. rusticana«. Pri predstavi so-
deluje tudi pevskl zbor Glasbcne Matice. Prostor pred poslopjem Glasbene Matice je iz več razJogor izredno primeren za to predstavo. Sedeži bodo nameSčeni na Ve-gtrvi ulici in dohod je iz Zveade v Vegrovo ulico. Drugod ni prihoda na prizoriSče, kar se posebno opozarjamo. Začetek je točno ob 7 uri. Blagajna se odpre ob pol 7. uri in sic«r bo blagajna name&čena pri real-Ćnem poelopju, kjer bo tudi vhod na pri-zoriMe. Glavne vioge so v rokah ge. Oljde-kopove, g. Francla, g. Janka. ge. Golobove in gdftn« Gnusove. Režija je jrrot. fleutova, dirigira dr. Švara. Obćinstvo oj>ozarjamo na to teredno zanimivo predstavo, prav po senno pa te na to, da bo to eđina vpriao-ritev tega dela nm tem prostoru v letoSnji jeseni.
Ove novi  pevkl  nasfopata  v  «etrtc4cT  9.
t. m.   v   Puccinijevi   operi    »La   B^ieme/.
Dve mladi, izvrstno izšolani sopranistki in sicer Ksenija Vldalijeva. ki je lani pela vlogo Mirni kot gost s najl^>ftim usrpehom. V vloffi Musette pa na«topi v četrtek prvi* na naših detkah gdčna Alta Nolli. Obe pev-ki imata lep pevski material, izvrstno tehniko, ki je dokaz skrtme in dobre sole. Ostala saaedba kakor običajno.
V soboto, 11. t. m. bo premijera Parma-Balatkove operete >Caričine Amaconke-r pod vodstvom kapelnika Neffata in v režiji #e. Vere BalaUtov«. O glavnih vlogah bo-
Plavališča na prostim
iCrišča« Davisov zavod, narodno letovliee v I$kem
Vtet«a«fa
Ljubljana, 7.  sefrtambra
V  borbi   proti  tuberkulozi   ▼ okraju   L.jub-ljana-okoliea  emo ie navedli  kot  tri   glavne
stebre: izolirnieo za odprto tuberkuloco ▼ Vikrčah, bolnko za kostno tuberkuloao na RaXitDi tn >cesto «dravja< sa x*pHo tuberkuloao v predslu Je£ra — Brod j*i Taenu. Mreia, x kadeiy> ki sa jeli popohioma toAno ▼s# otetojeBe hi bodoč« primere morilke »loven«kega naroda, pa se ni popotna, tre-l^a bo ie nekaj đrufrfti uetanov, katera pa bodo   isiotako   vsakomur   Lahko   razumljive;
većinama I« tudi med nami znane in priljubljene. Zato naj bo njih opis kra^i.
V   smislu  v  predhodni   razpravi  stavljene tahteve, da bodi vsak Slovenec  in Slovenka plavaS.  veak   dob»r  plava2   in   plavaiica   pa kajakaš — ker se s tak im  udejstvovanjom najc*if?urneje    zaranije^    proti    tuberkulozi, ohstoji  tah^eva,  da  se   pri  Tsaki  &»t'i   nr^di plavališ^e  na  |ir«atein.   Teoretiino  proti  temu   ni  nikakega   pomifileka,   t?rmi^no  taki-sto ne; poveod &e dobi pri nas tekoSa voda, ki   se   lahko   napelje   po   pločevinasti   *»trehi in  daje toplo vodo za  plavalni  bazen.  Stvar
slovenskih jrradbenikov je, da nam poUa-žejo poti, po katerih bi se taka plavališča najceneje gradila. Veifje ćolake obline bodo potem takoj same gradile plavališča. Pouk bi bil obvoien za vso Sol«ko deco kot: telovadni pouk. S fa^om bi imela vsaka 5o-la svoj? bolsko kopaliŠ^e, ki bi ^eveda ob posebnih urah bilo pristopno v»emu ljudstvu.
Vsnkdo 1k) razumel. da potrobuje turti dojenfek in «ir»k ii predšolske dobe — to-rej dete do 7. leta — takisrto kot odrasli — •^vpžp£»a zraka in planinsketra solnea. Prav za prav c*o holj n\sjo e=tare.f5a dera. kajti pri dojenčku in maleni detetu se vsak ugodni in neugodni \-pliv okolice vse hitreje pozna na eelotnem razvoju, Zato opazujemo dan za dne-m po nultih in industrijskih na*;el-binali prav klavern?, t>ledo in žalostim -zanikrne dojenčke, na najsi irvirajo od ?e tako krepkih roditeljev; prave ^-bučrnane:, rderih lio in junaAkeea razvoja dobimo le 5e na dezeli. Vsakomnr, kdor to »tvar le malo opazuje. i? ja#no. da se oddnljernnj«' od narave v t^h rrime-rili prav mofno ma-Ščuje nad našim na imlai<*im naraWai>m. Seve-da >e take deie prav laliko in kaf oe-?to loteva tuberkuloza, ki je v detinski dobi Č&sio.. . smrtna. Ako se nanireč loti mo-ži^anskih open, je vsaka pomoć prepozna! •Ta^no je. da 6e tu dela greh nad slovenskim narolom in to ^jreh, ki ga je prav I»-hko popraviti. Treba je tozad-»vi»o oponn-niti meAtne zdravstven? uprave, ki se ian-danes lepa ne zavedajo. V najveoji blizini mest in industrijskih nasellin se pri nas v Sloveniji povscMi dobe prostori ia otroška iprišfa v planin-kf-ni poiln^bju. 7A>or županov okrnja Ljubijana-okolica je kot tak prostor dolocil ^'rniižki breg nh Sari. po?^n.5i od  železniSkega  mostu.
Kdor se je kdaj na tem solninem bregu sončil, ve ceniti njega zdravstveno vređ-nost; lahko rečemo, da imamo tu planinsko
podnebjd vrednosti 1000 m ri*ne. Dojen-imk. ia ptoJftoiaho 4mtm, kl bi tn prebivalo vee dan ofc- l«p«ni vT«r»©nti. je tavaro«v^n p*oti detcmoraeiJL Hm Onmfrkem br«*ru \*h nerodorH prod, ki iaptnikom ne nosi nika-kega dohodka; pra-r labko bi Wlo t njimi akleniti na{wnno pogodbo « 99 let. nakar bi •« uredilo posami&i« predele ta poiuimi-tn$ letnfte — u <ioj«Wm*, za 1, 2, 3 itd. leta stare otroke, kajti vsaka otroftka doba cafateva posebno odflOfo, igre itd. Vsako-mur je j**no, da je pri«*top tu lab^k. kajti k vlaka bi «e po tstopoic^h prišlo takoj na igri^e. I*rav ntf W ne b^lo težko do**fi z
ieletničke dirakcij© motorni vlak, ki bi ob lepem vremenu odha^al toxiK> vsako uro i« Ljubljane do igriAta in luizaj. 7>elezni'* M temu gotovo rada u^ođU, brž ko ji M bi zajamčen z*do^en obisk. Ako w* v^raAamo: katero det© pa potrebuje tako čvrsto planinsko podnebj«?, moramo od govoriti: prav T&ako!
Predvsem »eveda breipo^ojno ono, ki je že bolno, ima obole!© fleae, je M?«do. bo-leha ta pove^animi drpaljkami. nagibr. k rabitidi, avitaminozi itd, ti otroci \A morali bi»ezpopojno vse leto rva i£riŠČ<\ Na igriiču bi bilo p>eveda vt*e pravilno — hi^iensko urejeno, tuda pribrana otrok M bila tajn-kaj pravilna, kar ?esto doma ni Nastavljene bi bile tam diplomirane oskrbne iiestre, ki bi pripravljale med drugim pravilno prehrano, matere bi deoo lahko same dojile, Rtar*J£a d«ca pa bi dobivala **vež ?rn kruh \7, latile i>ekarne z maslom in Mirovo sad-je iz la^tne 7-alocre iM^tanove I'speh bi b;l prav lahko tak, da Ni ga prišli jrle»da)t »<r<v kovnjaki vee Evropi. Tako bi Slovenci \m(*-li  tujrem  v*aj  nokaj  pokazati!
VpraSanje je le: kdo i3 p>kliran poskr-beti to ustanovo? Ckipovor: predv?em me-»to Ljubljana. Toda otk> ^toji — morda — 5e vedno na ^voj^a** ol javljene*m staHft?u: Mi imamo TivoJi! Proti temu — naj ne bo za me rf» — je treba pripomniti: Roe Ji, da imamo Tivoli, toda Tivoli nima one«a tsvo-f.ena planinske^ iraka, nima one sveiine, ki jV najno potrebna otrokom. Morda pa ee l»o le naiel kitk hi^iensko naobraž.^n oWin-*ki o?e, ki bo u<laril • pe^tjo po zeleni mizi in povedal v brk, da ftednnja otrožka igri-s?a  ne  radostujejo nara5?a|u  v Ljubljani.
Toda recimo, da ostane Ljubljana zaspa-na in »e ne more po\Tpeti riad Ti volt, <; fi-mer moramo ra<Hniati. V t?m primeru naj fte vsa stvair izrodi priznani na^i instituciji: Hitfienskemu navodu v Ljubljani tor se mu dovoli brezobrestno posojilo z nalogom, da jie stvar uredi tako. da bo higien^ko I»rvo-vrritna, vendar p« naj bi se *ama v^firževa-la. Brexplaono bn bili oskHovani nainr*^ r^amo najrevnejši otroci, docim bi druir. n^kaj pla^evali. Sicer pa otroci tudi dom.i nfkaj slanejo. Kakor že Mjoraj omenieno. bi bilo otroAko ipri^e oh Crnu^kem l>r«*eti nekajl ▼■ornega ter bi «»e po tem vzorcu lih-ko uredila podobna ifzrifcca tudi po drucih slovenskih   industrijskih   na^elbinah.
(Na-dnli^vanle,)
Iz Cel]a
—c Trasjirna smrt dveli niiadih ljudi. Ko \f} 301etni delaver Albin Plevnik iz Slak pri Podcetrtku delal v soboto v kamnolomu v PodČpfrtku. i? nenadonui i^friihil ra*no-težje in ritrmo^lavil 15 metrov uloboko. na-to pa po te ?e vnulo nanj kamenje iz visine. Plevnik si p zlomil hrbteniro in obe noui ter ?H strl prsni koš. Pr?peljali so via v celjsko bolnico, kf^r ie v nedeljo ob 2.45 ziutr-»i podlejzel požkodbam. V nedeljo ziu-traj je padel 341e*ni Alojz Fijavz, hlapec pri hotelirju in posestniku Franju Piklu v Žalcu, s kozolca pet metrov prloboko. Pri padcu mu ie počila lobanja na dveh me-stih. Prepeljali *o ga v bolnico, kjer i? že zvecer izdihnil.
—c Na rudarski Soli r Celja ee bo priJel redni pouk 15. septembra. Isti dan se bodo tudi  pričeli   popravni   izpiti.
—o V celjski bolmiri je umrla v soboto ^pfitletna zidarjeva hč^rka DanijeLa Vezov-n i kova iz Pečovnika pri Celju, v pon^d'1-1 jek pa je umri TTletni občinski revež Flo-rijan   Filej   iz   Zafreta   pri  škofji   vaši.
—c »srefa ne poriva. Te dni si i* 29-l«tm. v Rogasko Slatino pristojni Martin Novak, delavec brez posla in titalne<:a h\-vališča, pri padcu na cesti zk>mil desno nogo. V napadu tožjasti je padel 651etni obfeinski revež Anton Polaak s Krietanvrha pri Sv. Petru na Medvadovem selu tako ne-srečno, da si je zlomil desno roko, 221etni, pri gradnji ce»te Liti>a-Kade?e zaposleni delavec Alojz Kramžar z Cohrove pri Ra-deoah i>a si je pri padVu pri delu zlomil levo roko. V p?tek \e padel 611etni po«e*;t-nik Karei Turašek iz Podvrha pri Bra^lov-čah pod voz. Kolo je žlo Čez TurnSka in mu zlomilo desno roko. Na I>olu pri Smarju M je triletna rudarjeva li^erka Amalija ^ak-tie\a pri padcu zloniila levo nogo, v fTetu pri Celju pa je padla 81etna zel?znicarj*»va h?erka Ol*;a Nedohova ? kozolca in si zlo-mila desno roko. Pri nala^anju sena je padel posestnik Franc Dremelj iz okolice Mo-zirja z voza in si zlom:l desno nogo. V fK>-boto je padol lll?tni popestnikov sin Viktor .Težovnik iz PaŽkf» vafei z gospotlarskega poslopja in *i zlomil lovo roko. Istega dne je   vtaknil   "letni  delavčev  sin   Josip   Pan-
čur v Dobreteši vaši pri Sv. Petru v ?a-vinjski dolini de»no roko v sti^kalnit-o za sadje Stiskalnica ga je zgrabila t?r mu odrezala tri pr-te in zmečkala dlan. Ko Pe je peljala 2*21etna pogestnikova hčerka Marija Romova iz Liboj v petek s kolesom iz Celja v Petrovce, je trcil v n]o n?znan kole-sar. Romova je dobila pri karambolu težke poŠkodbe na desni strani prsi in na de»ni roki. V Stenici pri Vitaniu si je HTletni po-se«itnik Josip Tisnikar pri padcu s hru^ke zlomil levo nogo. Ponesreč?nci se zdravije v  celjski  bolnici.
—c Olj* : Olimp 4 : 3 (3 : 3>. V okviru Sportnega dne SK (Himi>a je bila v ne-deljo na OlitMpovem iifriAču pred 30«) *le-dalci odiprana podsavezna prvenMvena t-k-n>a med SK Celjem in SK Olimpom. Celje je zniagalo  te« no,  toda  zasluženo.  Tek ma   je
bila zelo Živahna in oštra ter je imela tipično prv?n«stveno obeležje. Celj*1 je natopilo v o^lnbli^ni postavi in ie itfralo br^z <i^tema. Krilska vr.-ita »e bila dobra, napad pa je i<jral raztr^ano. Vratar je bil zelo ne-siizuren in no*i krivdo za vse tri nole. Olimp je imel dolro oi>rambo in kriUko vrsto. nai>ad pa ir- i^ral preve^ nervozno. OIJmp je zadel tako} v zafo'ku krepko pri-t-'-kHt« in V bil s'^orai \r* prvi r^o1"!"* v lahni prrmoči. V o. min. Fe'^k ie| o centrira« Gobec prevz*aie iogo voli?y ui sa-bije gol i* Celje. Olimp pritiska dalje m r
9. min. se nosreft FKsu izenacen.je. V 16. min. po<ta Zupanr vratarju Celja žogo, ki io pa vratar izpusti in z-akrivi lastni ;jol Celja. V 22- min. poviša Flife im 3 : 1 za Olimp. V 27. min. zniža Dobra je z enajst-metrovko na 3 : 2, v 29. min. pa Ahtik jk> liitrem prodoru iz?nači. Po odnioni r<- »-lika menja. Celje preide v pivmoč, Olimp pa za^ne popušča-ti. V 20 min. poda Dobra je Ž0£o Oodr*u, ki pobije vo!ley v mro-žo in postavi končni rezultat. Nekaj minut pred koncem fte nudi Olimpu lepa prilika za izanačenje, a j«* ne zua izrabiti. Sotlil je fj. Mrdjen iz Ljubljane točno in objektivno. Za dopoldne določene drugorazredne prvenstvene tekme med SK LaSkim in sK Rudarjem iz Hrastnika ni bilo. k«r moMvi ni*ita nastopili. Tu-di vpss ostali i»iKMr?d Olim-povejja sportnejra dne  je  izo^tal.
Dva požara
Ljubljana.   7.   ^»'[rte-mbra.
Ponoći ob 1.55 so bili obve&oni ffasilri, da je izltrnhnil jozar v Vojnovicevi tuvnr-ni da Gline«h. Tja so se takoj odju-ljal; po-klicni nasilci z motorko, za njimi p« *o prispeli takoj tudi pro&tovolini ^asilfi in i?agilci z Viia. Poiar je nastal v enem ^t^ant;»kill tovami^kih j>osloi»ij in sicor sp je vnelo po<l!»trešno tramovj3, ki pa i** uzdala iskra iz <tinmika. (»a.-ilci so imeli zaradi blizine vode to pot precej lahko de-lo in so požar hitro udiiAili. I^TPnien se \e n»o^el oijenj prav razviti in preiti na so-petina pot>lopja, so gasilri razdrli jror>č^ oštrenje in odstranili nevarno>t. Pojiorel jo samo del ostrežja in znaAa >ko-la 1«^ okro'T 2000 din, ki pa je krita z zavarovalnino.
V nedeljo zveeer \*a je izbruhnil c^enj v Crni var«i in sk-er v hi^i po*».-*stnika J»*r-neja Snoja. Požar je zaii'-til domači ma?ck, ki se jo grel jx>i kotlom. Nnenkrat <*• mu ie zaradi prevelike vročine vnel kožuh, im-kar je ma*'»lt ves divji planil v veio in zb»*-žal na po«i»*tre-5je, kjer t*e je zakadil v >p-no. Seno, v katerem *ie je valjal maČek, i*o je seveda Uikoj vn^lo in makma jo bila v plamenih vsa hi^a. Vo izoro?«« hifee so ob 21.35 prhiteli barjan^ki ^asilci z nacelnj-kom Vrliincem, ki eo po«l njegovim vzor-nim    vodstvom   i»ožar   kmalu   oiT»<^iili    in   i?a
končno po požrtvovnlnem prizndavanju tudi popolnoma u«hr^ili, Navzlic hitri pomoći pa je owjeni vendarl^ napravil veliko £kodo, ki zna.5a blizu 40.000 din. K srecM ie cižko-dovani po<;e»*tnik zavarovan in bo prizade-iana 5koda najbri popolnoma krrta z zt-va-rovalnino.
SOKOL
ći^evega nponrH^nika; Ju^ri ob 10 30 »e od-krije v Ljubljani spomenik ponftke-mu slavčku pesniku Simonu Gre^orCicni. Vabimo članstvo ljubijar-skih in okoh4k;h druAtev. da se odkritja udei«»±i UdeJeŽ-ba v civilu z znakom. Zdravo: Uprav* sokolske  tupe Ljubljana.
SPORT
—   Kole*or**ko   in   rootorJlUiHti^Do   dni-Stvo   »Sava«   obveš^a   vse   članstvo,   da   naj
se udeleži odkritju spomenika Simonu GregorCiča, katero priredi druStvo >Soćac Matica v Ljubljani v sredo dne S t. m. dopoldne ob pol 11. uri n* Napoleouovem trs^u pred novo palačo vseućiliAke knjižnice.
—   Kole^ar^ke   in   m<>tooiK!i**ttfn«   dirke društva  »Siv***  na !>roK.  I-ju*»liiwi'^—Novo nuv-t>  ia  obr-itno   sc-  v-.-ij'>    i«neđ  a  gl  r-toni  ia ciljem.  Ruaaiic. Pnćeteic  dirk  to^ do ob pol li. ivi) gopoldnfr. ^
Štev.  204
-»SLOVENSKI NAROD«, tortk. 7. aeptentn INI.
Sfaa9
Pocftnice angleškega kralja
Prežtvlja Jih ▼ fcr*c» **»§e rodbine t Balmorata aa
i\o iC je odpeljal letos vladar angleškega imperija na pocitnice na Škotsko, so povsod naglašali, naj ne nadlegujejo kraljevske pisarne z vprašanji in pismi. Na Skotskem so pa razglasili, da prihaja vladar s svojo rodbino res na pocitnice in kolikor se je dalo, nišo pošiljali posebnih vabil na razne prireditve. V Balmoralu sta pa lord kancelar in lord vrhovni komornlk vendarle uredila njegovo pišamo v sedmih sobah za ožje osobje kraljeve pisarne v Londonu. Toda Škoti so zelo ponosni na kraljico njihove krvi, kakor pravilo kraljici Elizabeti in zato se je takoj po prihodu poštni urad kraljevega sedefa na-poinil s pi^mi, tiskovinami, vabili in publi kacijami, kar vse je bilo določeno za kabinet   kraljice   in   kralja   Jurija   VI.
S to pošto je treba ravnati zelo previd-nn, kajti nikjer drugje v angleškem imperiju nišo ljudje tako občutljivi, kakor na Škotskom. Odkloniti kratkomalo po-vnbilo na svečanost bivših bojevnikov iz kateregakoli leta že bi bilo povsem izkl.iu-t'eno. Tako so mnrali s pomočjo vseh taj-
nikov in tajnic sestaviti seznam onih, ki imajo pravico ali pa jih more doleteti vi-snk.i 5ast. da lahko v kralievem imenu pozdravijo zborovanje in sedejo v nasla-riač s kraljevskim znakom. O Juri ju VI. je splošno znano, da je tipičen Anglež, stroce^a puritanskega življenja. Ko je 7vrdcl, koliko riela so naprtiii njegovim uradnikom v kabinetni pisarni in uradu lorda kancelarja. je enostavno odredil, naj prinasajo vso pošto njemu na mizo kakor navadnemu državljanu.
Po^lcdica je bila, da je krali naročil flužbujočemu pobočniku, naj ga zbudi vsa-ko jutro ob šestih namestu ob sedmih, če-
prav je bfl na počftnicah. Vsako jutro je že ob osinih sedel v svojem privatnem kabinetu, kjer je pregledal pošto in priprav-ljal teletonične pogovore. To je nekaj po-ftfihnfign ▼ tradiciji angleških vladarjev in ker a» ▼ Angliji vie ravna po vladar je vem tgltdu, ni iiključeno, da bodo tuđi po indfh ođslej marijivejši, da ne bodo pri-hajali uradniki v pisarne sele ob desetih, kar posebno  radi delajo vižji uradniki.
Veliko poaornost posveča Jurij VI. sve-lovni politflri in v nemalo presenečenje oekaterih politikov se daje informirati izveo oficijelnih virov po svojih znancih iz časov, ko je bil še vojvoda Yorški. Vojna na Daljnem vihodu je vzbudila močan od-mev v Balmoralu in takoj so bili poslani posebni kurlrji, da bi se informirali pri poznavmJdh raimer o položaju na Kitaj-skem, Nekaj izvedencev v teh vprašanjih ao tuđi povabili v Balmoral, da bi neposredno informirali kralja o položaju na Daljnem vzhodu. V Londonu se tuđi govori, da je kralj sam telefonično naročil prvemu ministru svoje vlade, naj za nekaj dni prekine svoj dopust in se odpelje na posveto van je v London, predno priđe po-ročat njemu na Škotsko. Jurij VI. je služil v mornarici in rato s posebnim zanimanjem zasleduje vse ukrepe admiralite-te, pa naj se nanajajo na Sredozemsko morje ali na Dal j ni vzhođ.
Svojih nazorov ne tolmači v obliki želja krone, kakor je delal Edvard VIII, temveč v obliki nasvetov in opazk, ki jih napiše na rob važnih državnih listin. Novi ukrepi so bili storjeni tuđi glede kraljevskih gostov. Od časa Jurija V. se v de-lu £rad uv Balmoralu. namenjenem kraljevim gostom, ni ruč izpremenilo. Jurij VI. je pa izjavil, da hoće biti sam v svojem rodbinskem krogu. Ker so se bili v grajskem krilu, v katerem so stanovali v prejšnjih časih kraljevski gost.je, nena-doma pojavili obrtniki, so jeli ljudje govoriti, na pričakujejo na dvoru visoke goste iz inozemstva. Te priprave so pa velja-le menda italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu, ki je v okviru novih po-gajanj med Rimom in Londonm posetil tuđi kralja v Balmoralu, mu izročil oficijelne pozdrave svojega vladarja in tol-mačil Mussolinijevo »dobro voljo«.
Drugače pa živi Jurij VI. zelo skromno in hod! dokaj pogost ona daljše izprehode. Okoliški kmetje ga često srečujejo, ko se vrača zvečer s polja in kralj, vedno v škotskem kroju, rad govori z njimi ter jih vprašuje o tem in onem. Ze kot vojvoda Yorški je bil znan kot samotar, kar se tiče dvornih krogov in tuđi zdaj hodi najraje na izprehod sam. Samo dražestna princesa Elizabeta dobi včasih dovoljenje, da srne spremljati svojega očeta. Dvorni krogi vi-dijo v tem kraljevo željo seznaniti presto-lonaslednico z njenim bodočim delokro-gom.
Pri čaju, ki ga navadno ob lepem vreme nu servirajo na prostranih grajskih liva-dah, se zbere vsa kraljevska rodbina in pogovor vodi navadno kraljica. Zadnje čaše se je mudil angleški kralj pri svojem svaku lordu Strathmoru na gradu Glamis. Na i^recno k ral.i evo željo dvor z gardo ništa bila premeščena tja, kralja so spremljali samo njegov pobočnik in nekaj detektivov. Po stari navadi otvori angleški kralj lovsko sezono in tuđi letos se je Jurij VI. udele-žil dvornega lova na ruševce. Prvih šest ruševcev, ki jih je ustrelil kralj, so poslali kraljici materi Mary na grad Sandring-ham.
Republika, ki je trajala
218 dni
Prebivale! poljske vaši Svjete so ustanovili h 1*1«
samostojno republiko
Monaco ima okro^- *?r>.00O prel>ivakev, fcaji Marino pa okrop 14.(HX>. Itekor«! v n<aj-niaiijM-ni steviki iir<kl>iva.!6iva ima pa ha-ftkiška republika v Pireiiejih, aaj štejo ko-maj H.OiK) »Ina. IV.^a režimi« r»e more po-*rkati nobeua. &i>J\auja evropska «lržava. 31alok«lo pa vtx <la fjno imei j>o svetovni vojni repuljiku. ki jo ^toia komaj 1.000 prebiv;ilcev   in  je  oi^e^ul;i  e»amo  eno   vas.
Kf> t*> 1. l!>18 1'oljalvL {»rekoračili bivj*> nfin-ftko mrjo, st' je lotil ]«-ehivalee\- va^i Svjete v pokrajini Kaln M«*t veVrk »trah. Tit ^krajina f>rijwta bivši provinci Poiiianj. I>a hi <Hivrutli nevarno-t v*j».uia nn njihovo ozeni-lje, ih> skJeoili u>t^noviti eaiiu)t>iojno 'iria-V'>. ki naj hi osfcaki v nemfck.© pi>l>?kem i*pn>ni nrvtnalna. Sklcnjeno, t^torjem). ti. januar; a 1910 *•> se sabrali v;tščani v v.^ški krr-mi in u^tanavili parlamenr rof»ubiikc Svjpte. Za pr^d^ednika in zuTianjec^a mini-utra je bil   »voljen  župnik Hegemann in  z
njim je v župni^uu za^enial v<^ mint^tr*4ci svut, ol »6 to jeo iz Mijena Drestherja. ki je bil oijenem notniiiji miniRter. in vojne^ra iuiiUB»tra   nad^o/*Iarja   Te**ke.
\ ojuo mini«*Miitvo je bilo vu-z.no w,i*jt kor }c bil »^ovražnik^ ie done^el okrajno me-*t<» Hat^tLTa M<*«fa iu bil je t^ikorekoć že na prat^u. Takoj -o eklioali obrambno mo," republike, brojeoe lJOmož. otv*>ro7.eniU % \i*v-skimi ^uškiifiii. Ražen tejra so imeli ae dve strojnici, ki si<i bili ostali po vojni t -va^i. Ln zgodilo ae je pnivo 6udo: nove repu bi i-k© ni priznala oamo Nemčija. ki je imela pri tom i»voje račune, temvcO tuđi Poljrka in zavezjiiki, ki po poslaJi v krčmo potrebno   komisijo.
roljaki. ki bi bili ipraje \^lrli v novo državo in jo izbrisiili iz ziroiovine žc prsi iUui njenoga ol^stoj*, ©o so ustariii in re« niisu i>r*>korar.!ii njene mcj.1, Samo*tojna republika &vjot€ 8C jeohranMt. Njeni wm-
kler repuMtk* lanu ni pr«dU^a» «*▼««-*ki komteiit svoje Iikvkfccije, d& bi m 0-pet ađsuZtia x Xemćgo. 218 d&i je mjria suverenost te najmanjfe «vroprtt« drta^e, u»fjuiovljene namo zato. <)a hi «0fMt «grf-nilft. Vmm ^▼j«*# bi bila morcla ktamka po-začina, da niflo biU sjaoi hirll mtnitfa tako enfu-jnetri.
$vj«te iivi eeveda » fiedaj od rroj© »1#t-ne f)ret«iJo«t4. Krc-m*, kjtvr je %9*«d*l P*1"" lament. je «lobi U lani potvosen ztaelov >Ž^O-dovinftka kroma«. Na njenih ftettan v^6 «Hke treh ministrov. o*l katerih je vojni mćnieter ta 6as žc umri. Yj*j p^ torti nJfka lAv^rivM'kr* kombije, fci j*' TK^Mlt)« v taM krAni. OhraniJ »jp j* takli župnij»ki p*JW^, k\ jf hi I t&kr&r t^tavni p#6it. Samostojim republika je izda jala e*lo Kroje potn* 1> i«t« in uitT>enj^\-&ja je note jrk*de vi^^ntlco^*. ki so liili prlš3i v ujftni.^vo tn^d o*>nip;-nim konfliktom. Va»» ni z&ntiulila iwiJ>ene priložno^ti. ko lattko opov.ori svet na i»v<v jo tikt'vno pr^te-klost in to je 1^^ vzrok. da <*» V* *fK»mnif jvo?U.lc4 M^k. kajti t«» rlm" pf* imeli   v   Švjeti   veliko   nftrodno  »veftimviit.
Kralf Faruk pod vplivom ne veste?
Oni ilan je mladi e*»fptski kralj Karuk telefonira! svoji ne vesti h-rez nopredovanja tel*»fon*kr centrale, kar je <lak> I ju« I »ni f»o-binlo za nairazličnojSa njihanja. T^judje govore o tem, da inw nevw(a o41o<'iien vpiiv na mlade na kralja. Vse pa seveda »inima, kakien !>; moral I iti ta vpliv. V Ejfiptu eo la iiifibanja *a bol] razumljiva, kajti tani vla<larji ni«*o v izbori svojih icn tako om?-jeni kakor v Evropi. Tslam prepovf*du^e zakon k ženo, ki ni mohame^lHn^ke ver»». Islamskim kraljem lorpf ni tret»a sklapati zakonskih zve2 z nev?rttami, »tojecimi po rodu enako vi«»oko, kakor je to v Evropi, kjer i majo vladar j; na izbero samo nekaj pn'nces kraljevske krvi. Orijent ima pa itak samo nekaj dinanti], ki skoraj nimajo za možitev podnih hčera. Zato si poiScejo kra-lji družice kakor navadu i zemljani med ds-kleti svoje dežele, po izbori jih pa povsdig-nejo v plemićki atan.
Kraij Faruk si Je izbra 1 h-eerko eodnika Jussef bey Zulfikarja, ?iffar žena je Ivop-na dama kraljice oiatare. Kraljeva uvoJj^ a-ka Sazinaz Zulfikar, ki bo nosila kot krt-ljica ime Farida, je »premljala svojo mater, ko je potovala v kraljicinem spremstvu v Evropo. Visoka ejiipt^ta ffo«*poda se je smucala v ^vici, poseti'a je pariško razsU-vo in odpotovalfl v London. Mladi teralj Faruk in lepa sodnikova 1i?i sta bila ved.no okupaj.   Tako  tsta   se   seznanila   in   kmalu   }3
sledila 7^roka. Bodoči ioraljm' tant je dobll na*lov paik1 in fačstno stražo, ki stoji zdaj noč in  d*n pr#*d ^odmkovo hi#o.
Ef^ipčane pa najbolj zanima direktna telefonska zveza kralja iz jrradu Montazah v Alcksandriji s stanovanjem bodočo kraiii-re. Morila so je mladi kralj dolfiorasi, sa] bo moral ?e nekaj čagm Sakati do poroke. Poroka tx>. ko izpolni n^retfta 17. l^to, kar bo ie leto*». Zelo veTjetno je. da si je irbral mladi ogipt^ki kralj nevesto iz Ijutezni, kar je tako redko v vladarskih rodbinah, kjer ijjra glavno vIoro politika. Zato Je ho-\M najhrž imeti kralj direktno telefonsko ivezo 6 AvojfO nev«sto. Svet pa sdaj no more živeti brez ugibanj in spletk. Ori tod toliko zanimanja za kraljev telefonski pogovor.
ZAOARAN   KROG
—  Kdaj   se   bo omožifca   vai«   nećakinja?
—  To   je   začaran  krog,  ki   iz  nj*ga   nJ
—  K$k& to? 5wij  se  imata vendar Kada.
—  Scveda   se   ima ta.   toda   ona  se   noće omošiti, doktor on  ne po*»vTui meh svojih dolgov, on jih i« ne more potavnati, do-kler se n* oim\\.
Chlorodont
V Nemčiji prodajajo
materino mleko
Zbiralaicc ga prodajajo po niiki eeni za nctfoaoioM
ia bolne do}enčke
Tiskovna skržba nemSkih državnih fee-leznic poroća med drugian, da je Nemčija pr\-a na svetu pred leti poskusila orpani-zirati zbirslnico materinega mleka,. N"aj-prej so ustanovili poskuamo zbirainico v Erfurtu. Uspehi so bdli pa tako veliki, da so kmalu sledila mesta Berlin. Mlinchen in Magdebursr, zadaj pa hočejo že bolj raz-širiti »iateni zbiralnic nxaterinejra mlelca. Izkazalo se j« n^mred, da je umrtjivoet dojenć»kov v veliki većini od\isna od njihove prehrane. Naj važne jše za z^irav razvoj otroka je nedvomno mate»rino mleko. Zbirainica niaterine^a mlekA se obraća na vse matere, ki jih je narava obdaro-vala s preobilico mleka, naj gti danijejo, da b4 talto oh ranile bolne ne nedonošetie dojenćke   pri   življenju.
Prva dolinoat vaaJte matere je dojiti lastnega otroka. Ce se dojenček <lo sitegu naaesa, pa ne jzćrpa materine zalome mleka, je dobro, da mati s sesalko odstrani preostalo mleko Zbkralnice materinega mle<ia abirajo tako mleko in ga. oddajajo bolnim dojen^Skom ter takim. ki jim gn lastne. matere ne morejo dovolj nuditi. I>a-roralke mleka ae morajo najprej podvre-£t hreoplAđnflRiu zsdravnidkekmu preg-ledu, da ae ttgotovi, će so rdrave, če imajo zdravo kri  ln Će so brez zarodkov tuberkulo-
ze. Potem prfsgrledajo matice, ld đtenije^» mleko zbiramicam. v«aJce stiri te<lne, dal ao zdrave. Zdravnik ptride tuđi k njkn «* dom poredat. Č* je njihovo 8tacwwacje snažno Materino mWko se deM v *tak!W nicah, ki jih preskrbi abiramica. Koh^um se toćtio asabeleži. Mleko priđe najpnej w laboratorij, kjer gm pregledajo. Pot umaU rum. vtšinskim soincem in s poee-bninru ke-mićnimi preizku5njami se Uf?otovi kaiw vost mleka. Brezhibno materiao ml^ko se potem v veliJcih patentnih »teklenicali »e-greje do 90*1 in tako sterilizira. Potem priđe mleko v hlađilmoo ln ostane tam do uporabe.
V hladi Ini cah ostane sterilizirano materino mleko navadno 5 dni. ZbiraLttu a pa-odda<ja proti »ir^vni&ke*nu iz^pri^evu^u sa nedonodene otroke in dojeru^ke s slabo prebavo in sieer v stekieničicah po 200 gramov. Zasebniki pla^ajo za liter mate-rkiega mleka 5 mark, bolnice pa 4.50. Crna je kolikor mr>£O<*e nizka, da lahko fc»i-pijo materino mlefco tuđi airamaAnejM ljiulje in bolnička blagajna jhn povme ?• odstotkov »troAkov aa mleko, 6e pa |wv«d-piAe aciravnik. Ta cena niti atra^kov abi» ralnic ne krije, ker plačujejo darovalkajn 2.6O roarke za Uter mleka.
$e o borbi Louis—Farr
V  «redo «mo poroćali o borbi  med  Crncem  Loiriso«Tj  m  An<jle^em   Farrom   ae  »ve-tovno  prvenstvo  v  boksu.  Zmaj^al   ye  Louis po točLaJi. Spof>rijela sta se  v  Vani.ec stadionu na Long IsLandu in jjledalccv je bilo 35.903; od ten jih je 33.469 plaćalo vstop-nino.   Kosmati   dohodci   so   /nadali   26.S.753 dokfcrjcv.   čist;   dohodki   j>a   220.4*2.   Ra/en tega «o  dobili   prireditelji   še  f>O.(M)O  dola^-jev  od ftliTMfcDi  in radijskih  družb za fil« manje m prenos borbe.
V   trgO"WBkem   poliedru   je   odrcral*  prirc--'itev   slabo       zaradi    ncutjodncg^   vremena. Zanimanje  za  «popa<l   Lous^  s  Farrotn  je bilo   Teliko,   saj   so   Amcrioani   navdu,šeni sportniki   hi   borba   za   prvenstvo   v   b<«k«u yc   vedno   velik   do^odek   v   Amcriki,   Tod« to  pot se  je  ppenesk)  Aanima-nje  v prvi   vrsti na radijski prenos.  Pet  Ijud;  je plaćalo sportno    navdiišenje     z življ-cnjem.     Med spopadom jih je zadela od razburjenja kap in   sicer  37-letncga   Joe   Perlrman*   v   stadionu, druge Stiri pa doma pri   radijskih ap*-ratih.   79-letnegA   Davisa   je   iadela   srćna k»p, ko je poslušal prenos napetega pete-g«   kola.   56-lctni   Motti   :n   j>2-letni   WnM sta   umrla   pri   sedmem   kolu,   Ellis   Parker se  je  pa  zgradi I   mrtev ob   radijskem   aparatu, ko je napovedovalec  fHnedal.  da  J« zmagi!   Lou».   V»i  so  imeli   srčne  napake. To kaže, cki je Ijudcm s srčno n«pofco rudi rat>et*  sportn«   priredi te v   nevarna.
Ćnđodelni japonski ndnister
VajpopularncjAJ minister je jeponaki no tranji min Uter dr. Baba. Ni pa popuLaren zaradi svojega mrnfetrovanji, nasprotno, ko je bfl Se finanč-ni minister v Hirotovi vladi, je itnel mnogo sovražnikov, ker je šel vojski preveč na roke pr oborožcvanjn. Zato >e tuđi prišlo do rzpremembe, ko je sesUvil vlado princ Konove. PapuUren je minifttcr dr. B«ba na drugem poljn in to-kij^i liari so zdaj polni zaniami^n poročil o^ nadn*ra\Tirh spo»obno«rih notramjega ministra   v  lečenju  bolnikov.
Oudodclna moć dr. Babe se je podcazala, ko je poljedel^i minmtcr grof Arima pa-del po »toprrcah m si moćno poSlkodova.4 nofto. Čini je dr. Bab« svedel i*, nesrećo svojega ko4oge, je takoj odšel k njemu. Stopil je k njetna, zamfvnral nekaj nera-zumljnrih besed in grof Arima je takoj a»-čuti!, <ia 90 bolečine ponehalc. Ce« dobro uro je wt«4 in hodil, kakor da se mu ni nič zgodilo. Zunanji minister H*ro»ta je prej cesto ooaedkval. Nekega dne je priSel dr. Bdba Ic njemu, skfmnil «e je nadenj ki &Amrroiwl nekaj neriuiumijivih beseU. Od takmt Hirota ne omedleva već.
Življenje po mri
Ne4c ]ot^dV>^w^iki fednflk K' p'TJ'^d.i! nx*d svojimi čitatelji «*>keto o toćnonti. my»efi je bil zjdovoljiv. Pretežna već-na črtate-• l>cv ae je rarćkla z«. arnotmo rardclite^ I dneva m f»tn>go trerno»t v prehrani. Pri tem s*i je pa poka&al rudi rekord v točnosti. Znani dirigent orkcsstra velike angloškc ra<Jij«>ke dru/bc BBC' srr Hcnrv \\'ood ni je uredi! ž:v!jenje tofino po uri. Ra/dc!il si ga je »a već tednov -vnaprej in rabete-žil vRe toćoo ▼ koledar. \'sc je točno do-ločen<>, v«e moca itt strogo po uri. Tako ima obexi ob 13.. ob 13.02 mu mor-ajo pri-nesfi tra mi*o j\iko. ol> 13.06 nr>r>ra>o ocine-9t\ pra.7ne fcrofenike. eh 13.11 mora priti n« mi/o ribt   M.
Enako točno ima razclel)en rodi program v radiju. Uredništvo tednika je pa hotelo vedcri, aJi ae Wood onako strogo drži «wo-je^a programa tuđi dama v vsskdanjem življenju. Zato je po»kk> re-porterj« k njegovi 2eni, ti je tzjgrrita, da )e n)cq mo* res točen luUbor ura. ki ko je radovochv, noviruir \T>raiaJ, ali je rudi oru. zadovoljna / moievo točno*t>o. )e odj,»ovorlft. cU je njwn rakofi /ck> srečen. ker se mora žena itak prilagoditi nxyžcvhn nATiaddtm. Ona pa rmai pred drtKjinrH ženami to f>f^adno«(t. da ji potrveti moi v«b p>ro»ti ča«. Ker p* živ; strofo po uri, najde vetino nekaj prostih  minut  m  te   pokvari  nji.
Človek in stroj
V iypedd>irtrvu ncikecja ameriđceffa \mtrn. no 9t hoteli preriričatt *H je r«, 6a &e pri strojfh 7^*posl«ni ljiidje prca(|odaj poštara jo in da so ^ato naTuneroma kma4u ;zlo-Ćoni iz gospodarske dekavnoati. N'ovin^irH so prrmćevali to vpražanje v 'Pefflcm pod-jetjih družbe Ford Motor Company m rt-zultati so bih ncpnoaikovani. I/kaćzaio se je rvatnreć, da je dobra tret}wia Fordo^h usJužbencev stara nad 40 let, flicoraj ena tretjvmi pa nad 45 let. Eden nmed Askj-šfh deiavcev }e rzj*viL, da v Fopdovm tvor-nicah radi za*po«ilujejo sUtrej6e ljudi, ker so zanesljivešji pri točni rn standa-rdni jtrom rzvodnj'. Družba tapo&kuje 123-%2 dekv-cev m naineščencev. Od teh )e 47.156 nad 40 let starth, 28.576 je starih že nad 45 let, 6377 jih je doseglo že starost 5.5 let, 108 deiavcev je pa starih ćelo ie 70 le<, a dva sta   že  starca, stara  po  84  let.
Mnogi so se v službi pr*tar»Ii, msmfo jli dela v tovamafe ic tmd 18 let. Torarne ne sprejermajo «mo mladih deiavcev, term-već rudi stare}še. Zadnje mcaecc so spre-ieh već delavce%-, starih nad 50 let. Ta Fordova metoda, ki se ne osredotoča sa.mo na mlade moči, je •Joer osamTjona. v«r>dar pa ppođbifti trdJtev, da se eknek pri gtm-ja  pper-godtj  obrab!.
Princesa Symianooa
KOTTiAn
—  Dolini amo — muog»> smo doJžni AnMriki... Orrvf j>  hotel   odgovoriti   ko  je naesikrat  obraM
\'&y njegovo poszonioet naše pnhod novega gesta.
—  Volskin! — je zadepetaiL
—  Vi poena te »tovarl&a. Volrfdna?
—  Kaj pa -počne tu ta čtavelc?
—   To  je  šef  kamunistične  propegande  za  F*rt provine srednje Kita jeke.
•
—  Kaj ste dejali?
—   Pravim,  da  je  D^rntrij  Voiskm desna  roka Jakova.  Borodanfl,  aficajelne^a, bodjfterviAk^sm  *&& ta na Kitajskem.
Brajicelin ga je debelo pogledal.
—  Todjt... aaj ta mož $• vecdar aaupntk Ianal-
]a Hawk*tona! Zdaj se je pa sačudil staie.
—Kdo?... Volaikin?
— Nekaj meoecerv je tega, kur fiem ja višd dn* pa j v NizzL
—  Potem takem, dragi moj, je pa mordm bM nj*-S&v zatifjnik.  Toda zdaj vas  lahko »gotov«,  da »Myatory mane nima zagrizenejeega sovražnflta od tega čioveka.
Robert si je naenđcrat pHkUcal V mpamm Staao.
—  Kao če ga je nMdbli ou? — Je pomialil ves iz tebe.
Potem se je pa wnfl k Uko ocpriftljmi n*vmoč-nosti boijsevifikega «C«itm mrmđA Iju*, proti *»*•-rim je rovaril, in T^^rmi je vrfritall;
—  In takega 8k*tk* -ti^fiie ta?
—  Trpite? — j* o4gworil de M«rv«at ircmMno, — recita raje, d* Ja tu 4oma. Mar nima •avfrisk* republika  svojeg* fcrmilejU  v a«nfhaju?  La*iko a*e ćelo preaodfli njegW6 đriovMJe <* vte*jfaj«n
ja.                                                r    ■-,    "T^^
—  Strasno! — je mentt gjrof.    *
—  BtnAoggĐU. pravijo v &ai^haju dipiomatično, je pripotnnU mt^šm. — *» je eden iamed aadov ti-mU> tolcraiitaDati, ki jo h*bb oc^^ejU^io uka«ujeio. Toda kaj ponečete ten ftevutkn morvkepa poa? To je eden Sanci trinmfom nainga kitmjekesm Vatola.
Zaćek st« jesti. Eni gostje ao prihajeJi, drugi odhajaJi, mlidi itaie jim je pa rfadU zđtafcretno fnmičnlmi paj^adt Robert đe BrvnoeHn je pnhajtf iz grcve v frozo, ko je aHial, tato tiffrvaija 8 enefcljsjočo mrmetijo m&mtfr MtefMMMH pa-
—  Kaj fe» to je politika. Tako kakor ima arce
svoje razloge, ki jih nOAe ne poma. VBeli boste *e Aiu^c porjsjve noooj.
—  Nocoj?
— Da, t» alavnoeti, kt jo prirodi oad kraftek. Saj gotovo priđete?
—  la ob kakfini prflilrf?
—  30. maja — proelanra naodvisnosti.
—" TaJa...  to je vendar «meriski praznik, — Mkr Zm&njene države v fti^haju nimajo lastnega
—  Ae o#k> 9voj pelo nashoien Jd\ib. --^Zajcaj torej svečana** ne bo prirejena v njem? Jean de Mervent se Je dobnoduano zasmejsl. -—To je »opet diplomacija... In aelo učinkovita.
BniflrtibB, da je paipMa mi dan pred šaogha j «•**% W8a >Mac Kinlev«, otoroAena z najmoder-***** tOjpovi, da me pobatuu kateSne uđerepe de*a Amerika v miniem časa. Njata poeadka ae je izkr-«•*», * hi mefjla pieaudtU v terfti moć šanghajske vođe. Domnevafi moramo, da m primešali vodi ne-**j 0>UeJN t«*oć«e, kftjti nornarji so prihrumeli nm New TVbrU, da bi videfi, kako pteftejo KKajci, P* k> jfe jeM u^ti, ka&o se pfcfe aov pl«s njihovega t»nm 6 tem, <fc se atriflafl a samofcreei v tla. In teđarf ee je aqgo*Uo, da mjhaUi» noge niao v pravem t»pa ađnrjrie ob tla. TV> 9eta*mtT9 Je napravMo geiojnuČBB vtia na domače prdmralstvo in nastale *• *•• «^HWhosti, če M hili priredi!i svečanost v "^tam Milbtt. V PVffoortgefn^ Ipnctfku bpcfo p» "^^"'^'•^ »ea vMBBe^o^ne^K "SHBcaJa. ib thIbo n©-zadovoljneži ne bodo mogli motiti J*J*J-—nrti, ■__
Pricfitte im vkJeli boste, koliko je v ftangtiaju iepih nedrij — a ti»ta, ki nišo lepa, ao zato bogato po-krifta z dragulji, la kar ja g^io/ nM<wal, je ptipomnft:
— Sicer pa ne boate aomi tam. Evo darne, ki mm bo s veseijen delaJa dm^bo
Branceiin ae je oca-1. Lady HeLe«>ii Kfflfoocvova, prekrasna v svoji lahđd ohleki, v katari me> pr&mya& do patoega ieraaa vsl njeni «art je baš hwtapfia if kitajaiDega vozičfc*,
Mbina *vetk*a jl je 1» jemala vki, da si je m<v raia zaaemćiti oči v pofctemni dvorani. Zdelo se je, da nekoga iftee.
—  Glej wo, g*ej, je lamrmfral grof presesnočenn, VoMrin je vnetal kl J| hitel na,prati. Podala txwl jn
roto, ki jo je poi^hil, potem je pa ianenjada 9 njim neJcaj beaed. Komaj se je pa nj«i po dvorani begajočl pogled u»Uvil na obeh FVuncorih, se je nervoeno po*H>ci?ilt od Rusa in krerr': smeje k ni!* ma.
—  Vcaell me, da vn »opet vkfim, grof de Bran. ceUo.
TWa 6e je bla njena ljuibecanjivost namenjena «w- ^ osreato at«ieja Ie s hladnim poadravom, v katerem je bilo rečeno, <ia njegovih W5eraJfajBi Defloo se ili pflBanllg
Disflcrefcno in taktno se je Jean de Mervent ofsra-vicU z nujno sejo, Jd naj bi pok«kš& rjforr- nrfcnii
^ToreJ na aviđrnje drmi, — je dejal Rofcertu. — Zanftam ae na to, da priibLe,
W*» Jd pi «1 u *Woq sHb flMb
Stran 6
»SLOVENSKIJf ABODf, tof* T. •tptemljr* 1W7.                                                             ____________gfer. 20*
Llllm J. Petrov:
Novinar OšejaikOT
Pozno ponoći je sedel novinar Ošejnikov sa muo ki pisti umetatško crtico.
Bilo bi umestno razveseliti čitatelja i vwtjo o tem, da je metali luč avettlkc fantastične odatve na obraz piSočega, da je vladala v domu tišina, da je škripal samo pod in da je nekje daleč daleč lajal pes.
Toda čemu vse te krasne literarne podrobnosti? Sodobniki jih i tak ne bodo znali ceniti, potomci bi nas pa preklinjali za nje.
Bodimo torej stvarni.
Ošejrrkova snov je biLa suhoparna: na-pisal naj bi članek k nekakšnemu jubilej-nemu zborovanju. Razpisati se na podlagi gradiva samega je bilo težko. Toda Ošej-nikov ni prišel v zadrcgo.
— Nič ne de — je razmišljal — zadevo zgrabim od tehnične strani. Pero mi hvaU-bogu   že   dobro   teče.
Prve vrst:ce je napisa] Ošejnikov brez razmišljanja. Pomagala mu je tehnika in poznavanje   urednikovega  okusa.
»Ogromna dvorana mestne%a gledališta, dvoranu, kjer je prostora za dvesto petde-set ljudi, je kor valovita v moriu gl*n\ Za-Mtopniki javnosti so prihajah v množicah v pritličje in napotnjevali t. valovi radost-nega Šuma naše  ogromno gledalište*
Ošejnikov je prosil ženo, naj mu prinese "Čaja. potcm pa je nadaljeval:
»Morje glav utihne. \a odru se pojavi vsem prisotnim znana postava tajnika spol-koma našega Antona Sikolajevičs Gusili-na. Dvorana zadani v morju burnega plo-skanja.«
Še   deset   podobnih   vrstic   je   spravilo   na
papir Ošejnikovo pero. Pis-ati dalje je bilo že težje, ker je bilo treba oplati novo postavo, postavo predsednika izvršnega odbora tovariša Cihajeva.
Postava je bila nova. toda izraz: za njen opis so bili stvari. Pa tuđi tu se je O^ejni-lypv   izmazal.   kakor   pravimo.
■»Za predsedntsko mizo jubilejnega zbo rovanja prihaja energičnih korakov tovariš Čihajev. Po dvorani viharno ploskanje. Toda hučeče morje zborovalcev, valoveče in peneče se od nepopisne radosti se pomiri ob  bregovih  osredntočene  pozornosti.«
Ošejnikov se je  zamislil.
—   Pomiri  se.  pomiri  se,  toda  kaj  dalje? Vstal  je  in   je!  hoditi  po sob:.  Včasih  to
pomaga, to nekako nadomesti navdahnje-nje.
—  Tega Čihajeva  sem  dokaj  dobro  opisat, — je razmišljal Ošejnikov. Tuđi  Gusi-linova   postava   je   dokaj   jasna,   manjkajo samo čisto  umetniške  podrobnosti.
Ofejnlccrv te je globok© samiaKL
—  Vmg ved\ kaj je to — Je rasmifljal — že drugo leto mi ojbetajo alaao^aiije > ao»' vi hiSi. pa ga Je redno nimam. Iljuafca Kft> curin ga je dobtt. ta cifra Fijalkin gi Je dobil, j«z pa...
Kar je zaigral OSejnifcovu na obnaša ne-žen, otroiki Mnehljaj. Stopi] je k misi in brž napisa):
»Na predsednikovi desnici se je pojavila smela, krepka, lepa, obrita postava našega tkrbnega ravnatelja stanovanjnkega odseka tovarila F. Z. GrudmHegm. In tno-va je zadonelo viharno ploskanje.*
—  Ah, ko bi    mi dal dve sobi! — je za-šepetal ptsec umetniške Crtice ves v ognju. — Da ju ne bo dal? Dal ju bo! Zdaj ju mora dati!
Za notranji mir je pa vendar napisat na-mestu »v;harno ploskanje« «burne ovacije« in  radodarno  je  še  pripomnil:
»Tovariš Grudasti osin fa z mirnim po-gledam odličnega gospodar ja pomirjene obraze prvih vrsi, ki nekako izralajo splo-ino šodbo: Tovariš Grudasti bo gotovo do-vrsil gradnjo stanovanjskih hiš v Vasitjev-ski ulici in pravično razdetil stanovanja med tište, ki to zasluži jo.«
OŠejnvkov je prečital vse. kar je bil na-p'sal. crtica ni bila baš slaba, samo umet-niških podrobnosti je bilo v nji nekam malo
Zatoptl se je torej v tvoroo razgtablja-nje. Kmalu priđe poletje, solnee posije, ptički zapojo. travnik ozeleni... Ah, nara-va, večno nova narav«? Človek Tež; v svoji lastni viseči mreži na vrtu lastnega doma  oddiha.
Ošejnikov   se   je   zdramil   \t   sanj.
—  Ah, ko bi imel dom oddiha! — je po mislil in zanvžal.
In tedaj je novinarjevo pero razlilo na papir nove  navdušene  vrstice.
»7r skupine Članov predsedstva stopi n&-pref preudaren kakor z iarki parniadnega solnea obsijan. ra delo usposobljen profit upravitelja oddelka za domove oddiha tovariša Kulikova. tega neumomega detavca, ki nam pripravlja čez poletje zdrav, kul-turen, bodreč in radosten počitek. Nehote čiovek pomisli, da ie zadeva domov oddiha v 7anesljivih rokah.«
Muka umetniškega ustvarjanja je razora-la  O5ejnikovo   čelo   z  globokimi   gnbami.
V sobo ie vstopMa ?ena.
—  Ves kaj, — je dejala. — naš Miša me sicrbi.
—  Kaj pa je z njim?
—  Vedno nosi iz sole slabe rede. Bojim se. da bi ne padel.
—  Stoj, stoj — je vzkliknil novinar ne-pričakovano. — To je dragocena umetniška
po4robooai. Tafcoj. tafcojl
In t crtici «e je pojavil nov odstavek: »Tu pm tam se pokal* izrazita poatmvm, vzbujajoča nehote spoitovanje, ptmtmm rm^-nmtcljs oddelka za ljudsko soistvo tamarisa Kmtmčevske$ya, V mUtih združujemo njegovo pottavo z morjem otroikih obrmzov, tm-ko željno hrepeneČih po kulturi, po znanju* po luči, po nečem novrm.«
—  Ti presediš tu po ćele noći, — trudiš se, 1» lenim FijaHcin je pa dobil breipkcso kabino na panrku.
—  Ni mofoče!
—  Zakaj bi ne bilo mogoće! Sama Fijal-k i nova mi  je to poredak.  Cez nekaj dni odpotujejo.  Zanimiv  izlet.  Teden   tj«,   te-den nazaj. Morda dobi tuđi hrano na državne stroike.
—   Vidiš  ga,  vraga!  —  je  dejal  preble-dujoči Ošejnikov. Le kako je to dosege!? No, dobro, ne zadržuj me s srvojimi neum-nostm:.                                                     •
Toda njegova"%feka je kar sama napisala tople, solnćne vr»Hce:
»Za vsemi detmmimi, Ijubljenimi hrbti predstavnikov oblasti se prikazuje možato in globoko simpatično obličje predsednika državne reČne parm>pk>vne druibe tovariša Kmjutkina, ki je pokazat neiscrpne zglede udamiškega dela.m
—  Zadnje čaše nie nekam trga po hrb-tu, — je nadaljevala žena. — Dobro bi bilo, če bi dobila zdravilne pra&e, samo da jih zdaj n^kjer ni.
—  Trganje? — se je zdramil novinar. — Takoj ti predpišeroo tvoje praške.
Ošejnikov si je obrisal potno čelo in ču-tec  dotok   tvornih  sil  je  nadaljeval:
»Med gledalci vidim po vsem mestu znano postavo našega ljubi je nega upravnika zdravstvenega oddelka.*
Drugo jutro je b;la crtica končana. V nji so bil omenjeni vsi, i gledaliiki ravnatelj, i upravnik kina »Goliat«, i poveljnilc milice Jn ćelo upravnik poŽarnega oddelka (... »čigar poguma pol ni pogled« ...) o slednjem je novinar napisa! nekaj vrstic za  primer  požara.
—  Bo z večjo vnemo gasil, nego drugim. — je pomislil ves srečen.
V svojem umetniškem izlivu samo jub;-lanta ni omenil.
—  Le kako moreš prezreti jubilanta? — se je čudila žena. — Saj  ima za seboj šti-r i deset let vzornega dela v botaničnem vrtu.
—  Vnag vzemi jubilanta! — je odgovoril Ošejn;kov srdito. ^- Vrrag vzemi botanični vrt!  ^e bi bil   to sadni vrt, bi  bilo nekaj drugega.
In novinar ie ošinil svojo ženo z mirnim, jasnim pogledom.
—  M Stk»« j# bBo ofc* ^nl moopo ko. pticev. Sav* leto« ge ni bila tako topla in Čista, kakor je te dni.
—  Z drznim plava*«*, izvrstno komedijo v treh <iej«c>h, ot\-ori Sokol jutri na praznik ob 30. letotnjo ignbko »ezono.  Zaeed-
ne Sokcfcyy# igrake!
VELIK VODORAD — Tu, dame in tfoapodje. »tojimo pred najveći im vodopadom Mic djitn. Prosim cenjene dame, da aa hip prekm#)o §«ro-je kramljanje, da botno ^5*ali boboeoj* našega vodopadiu
Divna polt
brez
ykkza Vepšavanja'
NOV *NAZRAKUPREVElRBff
PUDER, NEVIĐEN   NA KOŽI
Sveza octrljlva lepota — br«s tledu olep-fravanja. Puder j« tako fin In Uhak, da j« na ko2i neviđen ta da nihee a« bi altl mili i U da vsi to ni Vaša. laatna naravna lepota. Skrivnost Je v novem tenzadonalnem načinu »vetrenj« oa sraku«, po katerem te UdcluJ« pravi puder Tokaloa. Desetkrat 3« flnejil in Uiji. kakor ai U đoalcj sploh kđo motel mi« ■liti. Polikuslt« te dane« »na traku prevt-trenU puder Tokaloa. Ceprav bi vca dao delall v uradu. v trgovini ali doma. Val obraz ne bo nikdar videtl poten In blettet Ce bt tuđi vso noc plesali, polt Vam oitint •vela In krasna. Potrudite se tu dl VI cim-prej. da dobite divno ocarljlvo trajno polt kl   Jo  more  dati  samo  puder  Tokaloa.
MALI OGLASI
Beeeđa 50 par, dave* poaebej. Prekiia. izjave beaeda Dio U—.
davek poaebej
Sa pismene odgovore glede malln ogiasov  )e treba prtloSiti snamko.   —   Popustov  sa   male  oglase oe  priznamo.
a^^^^a^^^fe^^^^^^^a^^^a^^^^a^^^^^^^a^a^^d
BeaMa 50 par. đavek posebei. NajmanjSJ zneseK « DiD
TECAJl   NBMSCINE
v Ddavski zbornici. Ve^erni za Odrasle, dnevni ?.a mladino. IV. ttopniSce, priUičje, le-vo. (Iz Čo-pove   ulice,   pred   kavarno).
2055
STRUJE PISNI   PIHJK
Večerm    tečai    ta    tafetnike    in hvežbance"   Vrpisovanje   dnevno o4 6   do po". 8. ure zvefcer.  — Učna    ura    t   Dm    Chri^toTov učni    zavod.    Domobranska    ce-»tfl   15 ___________________t325
Beseda  50 par,  đavek   posebej. NaJmanjSJ znesek  8  DId
VIJOL1NE
sa Solo kupujte pri titrokovnjaku. Dorjatti Jakob, Stari trg 15.
2056
GRAMOFONSKE   PLO9CE in   gramofone   bivše   tvrdke   A. Rasber^er,  dobite  po razprodaj-nih  cenah.   Dalmatinova  ul.   10, Ppfnik.                                  2044
Seseda  50 par. davek   poaebej. Najmanjfii znesek 8 DiD
NAJBOUISl    TRBOVELJSKJ
/\premog
^jl^/         brez prahu, X ^  &OKS. SUHA DRVA.
I.    POCAĆNIK
Bohorićeva 6 — Telefon SO—SU
24.  L
Beseda 50 par. đavek poaebej NaJmanjSl zoeaek 9 DiD
60  PAB  KNTbANJB
tžuriranie.   vezenje   zavo«.  peri a. monogramov. eumbnic- Veli* <a raloga  perja     Po fi.75 Dio *lu]t]ana<» Go«po*vetska 12. ii'
Zašolar]e
obleke, perilo, Hubertus plaSCa itd. Dober nakup.
PRESKER St. Petra eesU 14.
STROJEPISN1   POUK
v oddelek od pol 8. do 9. zve-čer sprejmemo Še oekaj učen-cev. — Vpisovanje in  pričetek
pouka   v   pooedeljelc   ob   pol   &
U&na     ura    samo    2    dinarja.
CHHISTOFOV    UCN1    ZAVOD,
Domobranska  cesta   15.       1802
UGODNA PRILIKA
V brezplaČen pouk splošn^a krojenja eprejmem mlađega krojača in šrviljo, ki 6e ieli iz-
vežhati po nažem sistemu modeliranja in ostati po zaključku v službi kot model i r (mo-delirka). V Zajfrebu ali v Parizu! >BRUNS\VICK«, D. D., Sv.    Duh   68/1..    Zairreb.    2107
Makulaturu! papi*
proda
oprava „Slovenskega NarodaM L}ttbl}ana, Knaft}eva ufiea štev. 5
Inserirafte
V nSLOV.    NAMODV«
SICUREN    USPEH!
Ob priliki veleaejma obiAćite že 30 let priznano tvornico cementnih Udetkov in umetnega kamna
JO&CIHLAft
UVnLJANA — TYR3EVA C. št. 69.
Izdeluje   steklobetonsice   nađsvetlobe    (L.uxfer).   —   Velika   zaloga.
-      kameninaatih, cevi.
Jože Musar           Sv. Petra c. 61
metar la prekafevalec
Telefon 32-40 — PODRUŽNICA Olovikm c . 43, tel. 20-S3
(Iaatna hlađilnica)  vedno v zalogi sveže varao fer vse vrste mesni Odelki. Se priporoča cenjenemu obCinstvu.
Novost   za   Ljubljano!
Konec  septembra   otvorimo   novo modno macufaktiirno   trgovino
LONČAR - RAŠKA - STARE
LJUBLJANA,    FranMsJcanska    uUca PO6AKAJTE Z NAKUPOM, DA SE SA>n PREPRIČATE !
NARODNA
TISKARNA
izvrSuje
vsa tiskarska dela
LEPO IN OKUSNO
OtllUfcl   f«Bl«ttl      UlIIIIMI,      •    |    f     A    I   S ■ •jBOTtjtl*      B   O   I   t   I   ]   I,      ■     I     r     0     j      I
«•«•<•▼      t r I  • I   I  I I I      tO|r<il|If I
ro oojo NizKi vmsM — cenuu itkamhu i
„TRIBUNA"    F. BATJEI
MstVmšjSAMJk, tkmttmila   cnf  « —  Vodružušcm AtARlBOR,

PERZIJSKE PREPROGE
Okazijska prodaja
Gjorđes                     160x100  cm    din    500
Mela«                        126 X   77    «       «      6O0
Kozana                     155X105    c       «      700
Serabend                   113x100    «       «      750
Mela*                        152X  89    €       «      800
Tuzla                        143X100    «      «      800
Dagtieetan                148 X   90    <       «      800
Jomud                       142 X  89    «       «      900
Afghan                     185X105    <       «      900
Ferataan                    185x120    c       «    1200
«                          295 X   80    <       «    15OO
6ir»iE                         170x120    «      «    15O0
Kazak                       161X141    «       «1700
S«*»                          208X153    c      «    2000
Kubtetan                   255X145    <      «    2500
l^*ak                         300X200    <      *,    8200
Svileni                      275X215    *      *    6000
Feraban                   440X305    c      «    5000
Razven tega največje skladisčc povsem novih, prvovrstnih predvojnih kakor tuđi specijalnih antičnih komadov. —
Najbolj solidne cene!
Priporoča se domaća tt. ANTE GRGIC — Damask —
stalno zapriseženi veščak pri okrožnem sodišču.
VELESEJEM — PAVILJON F koja St. 155-161
Orient Karpet - Zipkin
I^abUMu* Bc«tb«v^va «L 14/1L — TMefoa Sft-CT
Oglejta ai nucatavo v paviljonu F llt-123. Vmwl]ak* fai tmrtkm pwptnt se dobijo po lavadno niakl ccnL
Krasne potovalnc in toaletne torbice    ■*"
kovčege, aktovke, »pecialne liatnJce (laatnl osnutki), denarnice, manikire, necceaerie, rokavice, kupite res poceni in najbolje pri:
D. OSTBO2N1K — Pasaža Nebotičnika
rUzstavljeno: Veleaejem, paviljon H 329-31.
PRI FOTOGRAFIRANJU . USPEH
doseže lahko vaak fotoamater. Priporo^amo pa, da daate Vaše filme v razvitje, kopiranje in povećanje fttrokovni fototrgovlni
FKANJO MAVEC  Ljubljana, naaprou uniona
■■■■■■■■■■■■■1  Samo   kvalitetne   tađelav«!
^V^^V^V^^^W ^^^^^^^E ^Km^^Jj^^^^^^^^em  ^^^^ ^B^^* j^^B^^^^*1^^^^^^^^  ^a^a^^^^am^^aam^r      ^eF^a^aaaaj ^er^aaaaaBmaj                aaaaaa1 9^aaa^a^aafWa^ vMa^š  wM^awawmaatfeaaaajeami  ^aaaaai  e^VIV  a7r^K^*a3  ^flHK^^^lH^Hf   W^a* ^^wa^g  jv ^^^^^^PV^^^m^