Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Nekaj besed tovarišem.
„Slovenec" od sobote, dne 24. okt. 1910, št. 241, konstatuje v svojem uvodnem članku, da spričo razpoloženja o našem ljudstvu danes ni mogoče misliti na izboljšanje učiteljskega položaja.
Zakaj? Zato, ker je naš odlični tovariš E. G a n g 1 kandidiral proti kandidatu S. L. S., prof. Jarcu.
Ta trditev je tako smešna, kakor je smešno vse govorjenje sploh, da ljudstvo to želi, ljudstvo to hoče, ljudstvo to obsoja. Ljudstvo danes — žalibog — še ni prav nič samostojno in ni nič več kot lovski rog, na katerega trobi — kranjska duhovščina. To si moramo mi ubogi in zaničevani učitelji — dobro zapomniti!
—	Zato so vse take besede le — figovo pero, s katerim bi „Slovenec" rad prikril resnični vzrok, zakaj je takozvana S. L. S. proti vsaki regulaciji učiteljskih plač. Kdaj pa je sploh bila ta stranka za regulacijo ? Kaj je bila mar takrat, ko sta učitelja Jaklič in Ravnikar morala glasovati proti regulaciji ? Ali
—	kdaj je sploh bila? S. L. S, ki ima vso svojo oporo na kranjski duhovščini, ni bila nikdar za izboljšanje učiteljskih plač in sama od sebe nikdar ne bo. To pa iz enotnega vzroka, ker se boji, da bi vsaj nekoliko samo svojemu stanu živeči učitelji lahko storili v polni meri svojo dolžnost ter kolikor toliko pripomogli svojemu narodu do samostojnosti. Te samostojnosti gospodje ne morejo prenašati, dasi bi verskemu življenju več koristila, kakor pa sploh more sedanja narodova sužnost kdaj koristiti. Odtod vsa gonja proti učiteljstvu, odtod vsa tista nevoščljivost, ki ne more dopustiti, da bi učitelj imel vsaj enkrat na teden toliko belega kruha na mizi, kolikor ga po naših farovžih vsakdan ostane. Mi kratkomalo ne verjamemo, da je ljudstvo proti učiteljstvu. To ljudstvo vsak dan vidi in čuti, kako ravno učiteljstvo njegove otroke skrbno uči in lepo odgojuje. Izjeme — potrjujejo pravilo! In če hočemo šteti izjeme, ki res ne delajo ljudstvu v korist, tedaj jih prav gotovo ravno v učiteljskem stanu ne bomo našteli največ, in to že zato ne, ker ima učitelj največ nadzornikov — od župnika in žandarjev doli do zadnjega —■ vaškega postopača.
Ljudska šola sicer ne daje Bog ve kaj. A odkar velja nova šolska postava, v teh 40. letih je gibanje ljudstva tako silno naraslo in je napredek tako velikanski, da prej ni bil v stoletjih Jak. Zato je pa tak strah pred to novo dobo in pred to novo šolo. Ako je pa vendarle ljudstvo dandanes še zoper šolo in učitelja, tedaj je to le posledica neprestanega hujskanja in obrekovanja katoliških listov „Slovenca", „Domoljuba" itd.
„Slovenec" pravi: Kdor dela, ima tudi pravico do plače. Dobro I Ako kak učitelj ne dela, ne stori svoje postavne dolžnosti, kaznujte ga, odtrgajte mu plačo! Ako pa učitelj stori svojo postavno dolžnost, plačajte ga stanu primerno; saj vi zato ne boste nič manj imeli. — Toda — škoda vsake besede. S takimi ljudmi, ki r „Slo-
vencu" vsak dan blatijo in obrekujejo naše učiteljstvo, ne moremo in ne smemo prerekati se, ker ne moremo in ne smemo biti kot odgojitelji nežne mladine tako nizkotni in sirovi. Mi se zavedamo svoje veljave in svojih dolžnosti in zato smo zapisali te besede svojim tovarišem v spomin. Zvesto bomo delali po svojih močeh in sveto služili sveti domovini tsr rajši gladu umirali, kakor pase prodali za — skledo leče, kerimamo zavest, da je bolje častno umreti, kakor pa sramotno živeti!
Naš denarni zavod
.
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoi le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
regiatrovana ladruK» i omejenim i»mstvom.
Promet do konca oktobra K 311.298'58.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od —3. popoldne in vsako soboto od 6.—7 zvečer.
Uradna učiteljska konferenca v Velikovcu in njen spiritus.
Pod tem naslovom smo v slovenskem časopisju čitali zadnje tedne članek, razpravljajoč duševno stanje in obsojajoč Slovenstvu sovražno mišljenje nemškonacionalnega učiteljstva. Dotični članek je bil, akoravno je izrekel ostre, a popolnoma opravičene očitke napram nem-škonacionalcem, doceia objektiven, da, celo preveč galanten in varovalen je bil napram onemu referentu, ki je tako „athletisch protzend" dejal: „Der Starke aber sucht solche Hindarnisse, um daran seine Kraft zu üben!" čemu toliko galantnosti napram takemu možu, ki tako očitno prezira pedagoška načela in ne navsezadnje tudi državnih temeljnih zakonov? Povejmo, da je bil isti na boj poživljajoči referent Ferd. Kogelnig, nadučitelj žitarski, ki se vkljub temu šteje k idealnim in modernim učiteljem! O, kakšna ironija! Prezirati materni jezik šolske mladine ter zavračati edino pravo in pametno sredstvo, s kojim bi se dalo v duševnem vzgojnem oziru nekaj doseči, in tako prizadevanje se imenuje na Koroškem — ideal!
Pa z referatom g. Kogelnika še nismo gotovi! Govoril je tudi z veliko všečnostjo o šolah na Poznanjskem, koder se s poljsko šolsko mladino od prvega dne naprej le nemški govori, dejstvo, ki je poleg drugih še bolj vnebovpijočih itak vsakemu slovenskemu ¡razumniku znano. Namesto da bi se tako nekulturno, da, celo tiransko ravnanje z nežno šolsko mladino najostrejše obsojalo, se ga pri nas hvali ter podaja za zgled! Sicer pa je dostavil imenovani referent: „Ne glede na to, da bi nacionalni Slovenci, ko bi mi izkušali uvesti sličen pouk na utrakvističnih šolah, zagnali velik krik in vik, ga jaz sam za svojo osebo ne priporočam". Torej principialno bi bili nemško-nacionalci za tak vsem zakonom v obraz bijoč
pouk tudi pri nas, a boje se le še narodnih Slovencev, ali kakor jih je referent malomarno nazivljal „nacionalne Slovence". Seve, da imajo pravico do nacionalnega mišljenja v Avstriji edino-le Nemci, Lahoni in Madjaroni! V zagovoru utrakvističnih šol se je pa referent skliceval na rajnega šolskega nadzornika Pallo, češ, da je bil slednji v deželnem zboru večkrat pritnoran odvračati neutemeljene (?) napade na te šole. Kakšna logika! Ker je rajni nadzornik zagovarjal šole, potem morajo biti tudi v resnici dobre! ? A mi vemo, da je bila nadzornikova oficialna dolžnost, zagovarjati te vrste šole, on je moral to storiti, akoravno je bilo njegovo privatno prepričanje zastran šol precej drugačno, o čemer svedočijo njegovi prilični izreki o šolah in o „Deutsch gewordene windischen Lehrer". Posedujemo tudi avtentično zagotovilo, da je rajni dež. šol. nadzornik dne 12. grudna 1901 pred dvema učiteljema izrekel sledečo sodbo o utrakvističnih šolah: „Utrakvistične šole so le v jezikovnem oziru (Sprachfach) nekega pomena, medtem ko se o kakih uspehih v realijah ne more kaj govoriti." Ta sodba, ki jo je prinesel „U, T." tudi leta 1904., nam dovolj jasno pove, da so kritiko-vane šole dobre le za ponemčevanje, a da ne prinašajo istega sadu, ki ga more obroditi pravo ljudsko šolstvo!
Med drugim je dejal referent, da se „nacionalni Slovenci" zaradi tega zaganjajo v utrakvistične šole, oziroma v nemški pouk, ker postanejo zavoljo tega otroci — Nemci! V resnici, ko bi bile utrakvistične šole zmožne vzgajati v dobre, pridne in poštene Nemce, noben živ krst ne bi obsojal šol, toda one ali potrapajo mladino, da ne zna nemški ne slovenski, da ni ptič ne miš, ali pa vzgojijo mladež v hudobne, lastno kri in lastne brate črteče nemčurju, ki teptajo in skrunijo vse. kar bi jim moralo biti sveto! Trditev pa, da postane Slovenec — Nemec, če se dodobra nemški nauči, je jako drzna, zakaj potemtakem druga slovensko čuteča inteligenca ne zna toliko nemščine, kolikor jo je za nemškutarja potrebno.
Gospodin Kogelnik bo moral učiteljem, duhovnikom, advokatom, profesorjem itd. dajati pouk iz nemščine, da je bodo vsaj toliko znali kakor Seifrizovi volilci! Mi pa mislimo, da kdor več kot en jezik dodobra zna, kar se nahaja pri slovenskem razumništvu, temu ni treba biti zateleban lo v svojega edinega!
Pričujoče vrstice nam zopet nudijo tipičen zgled o prav nadzadnjaškem mišljenju nemškonacionalnega učiteljstva, o njegovih željah po germanizaciji, ki jo izkuša s „Schlagerji" in jako prozornimi sofizmi odobravati in olepšati. Toda mi se ne bojimo tega sirovega navala, ki nas s studom spominja na dobo, ko je še veljalo načelo „oko za oko", mi se ne bojimo, ker smo si v svesti, da je pravica z nami pa tudi vsi pošteno misleči Nemci, ki hudo obsojajo delo renegatov, kar svedoči pasus, objavljen po nemškem učenjaku Adolfu Bartelsu v „Deutschsoziale Blätter" in, ki se glasi: „Der geborene Slave, der für deutsche Art und Sitte wirkt, ist in meinen Augen ein Lump, den er hat seiner natürlichen Bestimmung nach für seines eigenen Volkes Art] und Sitte zu wirken und nicht für die eines fremden!" Hujše sodbe, kakršno je izrekel tukaj pristni
Nemec, se mi ne bi upali zalučiti našim na. rodnim nasprotnikom v obraz. Tukaj nič ne more pomagati prati nemčurjev nemški pisatelj Bosegger, ki ima vsake kvatre druge misli o renegatih, kakršne mu pač diktirajo nestrpni nemškonacionalci, n. pr. Wastianovci!
H koncu se pa z mirnim srcem in najboljšimi nadami obračamo do naših narodnih sovragov ter jim kličemo pogumno v obraz: Vi sovragi slovenskega rodu, se jako motite, če domnevate, da se vam kdaj posreči po-nemčiti in potujčiti koroške Slovence! Vaše delo je in bo docela podobno Sisifovemu! Ko bo že slehrnega nemškonacionalnega učitelja in nemškutarja objemala hladna žemljica, bo narod slovenski še trdno in zavedno stal na koroških tleh v polnomernem uživanju svojih narodnih pravic, goječ dobroprijateljske zveze in odnošaje z nemškimi sodeželani, pozabivši vsega, kar je bilo nekdaj soražnega med obema narodoma! Slovenski narod tedaj ne bo več ječal pod krutim jarmom tiranske germanizacije, in mladina slovenska ne bo več zdihovala pred tujejezičnimi knjigami s težavno, nepoznano vsebino, ona ne bo več mučena od strani pseudo-pedagogov današnje baže, ne, tega ne bo več v imenu prave narodne kulture in civilizacije 1 Da pridejo take razmere prejalislej, o tem mora biti vsak prepričan, kdor ima le količkaj pogleda v bodočnost, kdor le nekoliko perspektivno vidi. Le vsakdanji ljudje mislijo, da ostane vse le pri današnjih razmerah, deloma ker se boje „persekucij", ki stanejo poleg telesnega, tudi navadno nekaj duševnega napora, doloma se pa tudi boje, da bi ne izgubili kakih privilegij! Toda lažinaprednjakom in vsem drugim „junakom" konservativnega mišljenja je vse to ne le zagonetka, ampak popolna — terra incognita.
Nemškonacionalcem pa le pustimo njih edino veselje, gojiti strasti, namreč sovražnost do Slovanov, akoravno bi bilo v znamenju zdravega napredka, v znamenju civilizacije jako želeti, da bi prejkoslej prišli preko svoje nezmerne domišljavosti in odurnega šovinizma do — človeške pameti, do treznosti! *
Slavnim učiteljskim društvom in slovenskemu učiteljstvu!
V prepotrebno izpopolnitev svoje organizacije smo ustanovili „Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo". — Namen te zadruge je:
1.	skupno naročevanje časopisov, knjig i. t. d.
2.	naročevanje in plačevanje raznih gospodarskih potrebščin, kakor pohištva, obleke, godal i. t. d.
3.	hranjevanje in posojevanje denarja.
Kakor znano, smo že pred dvema letoma
poizkusili s skupnim naročevanjem časopisov — potom socialnega odseka. Vkljub temu, da je bilo nekaj neljubih nesporazumljenj in sitnosti, mora vsakdo pripoznati, da je bila ta misel tovariša Peska izvrstna. To čuti najbolj tisti, ki je prej zaostajal z naročninami, pa plačuje zdaj točno obroke. A tudi upravništva priznavajo to, češ, učiteljstvo je postalo najtočnejši plačevalec listov. In — dragi — to pripozna-
vanje je mnogo vredno za ugled našega stanu I človek pač res v praksi toliko velja, kolikor plača.
Na podlagi dobljenih izkušenj smo sklenili sporazumno z Zvezo štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic preosnovati socialni odsek v popolnoma samostojno in neodvisno zadrugo.
Razen naročevanja listov in knjig in plačevanja društvenin, zavarovalnin i. t. d. bomo oskrbovali in plačevali razne gospodarske potrebščine. Sklenili bomo s tvrdkami pogodbe ter plačevali v gotovini za tiste zadružnike, ki sami tega ne morejo. Zadružnik pa bo vračeval vsoto z majhnimi obrestmi mesečno zadrugi.
Tako se hočemo rešiti kupčij na obroke, ki so najhujša rakrana za uradnika, vsaj plačuje marsikdo, vede ali nevede za 20 in še več odstotkov zvišane cene! Tvrdke pa nam bodo morale od normalne cene dovoliti še popust in bodo to rade in lahko storile, ker bodo pridobile več odjemalcev, ker bodo nadalje takoj izplačane in ne bodo imele nobenega rizika. Ta popust se bo plačeval zadrugi iu zaračunil vsaj deloma koncem leta v prid dotičnega zadružnika. Naša zadruga bo sprejemala tudi vloge in dovoljevala proti primernemu varstvu posojila. Učitelj najlaže dopove učitelju, k|e ga čevelj žuli in se najlažje obrne nanj za pomoč. — Res je, da kot učitelji z borno plačo vobče nismo kaj petični, a z združenimi močmi bomo tvorili tudi v tem oziru neupogljivo silo. Toliko zaupanja imamo sami v sebe!
Seveda začeli bomo polagoma in delali skrajno zanesljivo in vestno. — Omenimo še kratko, da bodo znašali deleži — ki ostanejo zadružnikova last — po 10 K (z 20kratnim jamstvom) ter se bodo lahko plačevali tudi v obrokih. Vloge od 1 K naprej se bodo obrestovale kakor sploh pri posojilnicah.
Posojila se bodo vračevala ali v mesečnih obrokih, v katerih bodo obresti že vra-čunjene, ali pa celotno ali v večjih obrokih po dogovorjenem času.
Ko se nam vrnejo registrirana pravila, jih razpošljemo s komentarjem vred. Za zdaj opozarjamo cenj. tovarišice in drage tovariše na zadrugo s prošnjo, da jo takoj pri nastopu krepko podprete sebi v korist in stanu v čast!
Načelstvo.
Štajerski deželni šolski svet.
Na Štajerskem bijejo važen boj za razdelitev deželnega šolskega sveta. Celjski „Narodni Dnevnik" je prinesel že več različnih mnenj od raznih oseb, ki poznajo to vprašanje in vidijo velikanski pomen izpremembe v dež. šol. svetu za šolo in učiteljstvo. Najvažnejša v tem je izjava spodnještajerskega učiteljstva, ki jasno precizira stališče, ki ga v tem vprašanju zavzema učiteljstvo. Izjava slov. učiteljev in učiteljic z dne 16. okt. v Celju se glasi:
Organizirano slovensko štajersko učiteljstvo izraža prepričanje, da slovensko šolstvo v štajerskem deželnem šolskem svetu ni primerno zastopano. Zato z ozirom na nameravano preustrojitev deželnega šolskega nadzorstva zahtevamo take izpremembe v sestavitvi istega, da se slovenskemu šolstvu zagotovi vsestranski svoboden razvoj.
Vkljub temu pa združeno slovensko štajersko učiteljstvo zasleduje zadevno postopanje slovenskih klerikalnih poslancev v Gradcu z največjim nezaupanjem, in sicer iz mnogih tehtnih razlogov. Glavni vzrok našega nezaupanja je dejstvo, da so slovenski klerikalni poslanci stavili predlog na delitev deželnega šolskega sveta in da so se pogajali o zastopstvu Slovencev v skupnem dežrlnem šolskem svetu z vlado in i nemškimi strankami, nedabibilistopilipoprej vdotiko z zastopstvom slovenskega učiteljstva in ne da bi bili v takem eminentno narodnem vprašanju poslušali poprej nazorov in predlogov onega dela štajerske slovenske javnosti, ki je šoli naklonjena, namreč starih konservativnih politikov in napredne narodne stranke.
Z največjim obžalovanjem smo sprejeli izjavo vodje klerikalne stranke dr. Korošca, češ, da vidi primerno podlago za rešitev tega vprašanja v predlogu nemškega klerikalca Hagenhoforja, po katerem naj bi se preustrojitev deželnega šolskega sveta izvršila s po-
klicanjem po enega klerikalnega zastopnika nemških in slovenskih kmetiških občin v deželni žolski svet. Nesprejemljiv je tudi predlog c. kr. vlade, vsled katerega bi imeli odločevati o usodi šolstva novi člani deželnega šolskega sveta, ki bi jih določile obstoječe politiške stranke, tako da bi se nadzorstvo slovenskega šolstva poverilo zaupnikom klerikalne stranke, ki je moderni šoli in naprednemu slovenskemu učiteteljstvu naravnost sovražna. Ta predlog je tembolj nesprejemljiv, ker z ozirom na preganjanje učiteljev na Kranjskem štajersko slovensko učiteljstvo tolmači predloge štajerske slovenske klerikalne stranke le kot sredstvo za zasužnenje slovenskega šolstva in učiteljstva klerikalni stranki, kar bi pomenilo pogin moderne šole na Slovenskem in s tem neizmerno škodo našemu narodu. Ne z ozirom na naše osebne učiteljske koristi, ampak z ozirom na koristi šole in naroda protestiramo torej organizirani slovenski štajerski učitelji zoper poizkuse rešiti važno vprašanje šolskega nadzorstva areznasin proti nam ter brez soglasja s šoli prijazno javnostjo. Obžalujemo pa kot Slovenci netočnost in nejasnost slovenskega klerikalnega predloga o delitvi deželnega šolskega sveta, ker ta ne zastopa teritorijalne enote slovenske Spodnje Štajerske ter zahteva le zastopstvo kmetiških občin: s tem odtegne slovensko šolstvo v spodnještajerskih trgih in mestih in zlasti v dvojezičnih krajih narodnemu vplivu. Kakor ob vsaki priliki poide slovensko štajersko učiteljstvo z navdušenjem in nesebično v boj za napredek slovenske narodne šole tudi glede Slovencem ugodne rešitve vprašanja šolskega nadzorstva. Odločno se pa bo uprlo slovensko učiteljstvo vsaki nameri zasužnjiti šolo in učiteljstvo katerikoli politiški stranki, zlasti sedaj vladajočim spodnještajerskim klerikalnim mogotcem. — Končno zahteva organizirano slovensko štajersko učiteljstvo povodom preustrojitve deželnega šolskega nadzorstva pri tej oblasti svojega strokovnega zastopnika, predlaganega od slovenske delegacije deželne učiteljske konference.
Iz naše organizacije.
štajersko.
Grornjegrajsko učiteljsko društvo ima
svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 6. listo-pada 1910 v Bočni ob 10. uri točno v tamošnji šoli.
S tem občnim zborom je združena tudi proslava stoletnice Stanka Vraza.
Vzpored:
I.	Nagovor predsednikov.
II.	Društvene zadeve.
a)	Dopisi in zapisnik
b)	Poročilo o delovanju v minulem društvenem letu:
1	tajnikovo,
2	blagajnikovo.
c)	Volitev novega odbora.
č) Slučajnosti.
III.	O novo ustanovljeni „Učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi".
IV.	Poročilo delegatov o letošnji skupščini „Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev".
V.	Predavanje: Ob Stanko Vrazovi stoletnici.
a)	Ilirski pokret. v
b)	Stanko Vraz. Življenje in delovanje. •
c)	Vzgojni momenti v Stanko Vrazovih umotvorih.
č) Posledice ilirskega pokreta sploh ter z ozirom na štajerske Slovence posebe v kulturnem oziru.
Po zborovanju skupen obed. Z ozirom na krajevne razmere prosi predsedništvo, naj se blagovoli vsak zaradi obeda javiti tovarišu Bizjaku, nadučitelju v Bočni.
člani se opozarjajo, da se posebna pismena vabila ne bodo razpošiljala Gostje dobro došli zlasti z ozirom na V. točko vzporeda!
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 10. nov, ob pol 11. uri predpoldne v Ljutomeru po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2 Dopisi.
3.	Predavanje zastopnika „Prve češke" o življenskem zavarovanju.
4.	Poročilo o zborovanju „Zaveze v Novem mestu.
5.	Slučajnosti,
Upamo, da se zberemo po dolgem zopet v polnem številu.	Odbor.
Obrambni vestnik.
*	Pričenja se aopet doba preganjanja naprednega učiteljstva. Z zadnjo sejo je napravil deželni šolski svet uvod za nova preganjanja. Dobro! Naš material «e množi! — To je menda maščevalni' odgovor barona Schwarza na interpelacijo dr. Tavčarja v deželnem zboru. Tem potom prosimo g. dr. Tavčarja, naj v deželnem šolskem svetu posebno strogo pazi na afero Stupica. Posebno ga opozarjamo na dokazovanje klerikalcev z nekimi pismi, na katerih je brati, oziroma, ki nam predočujejo 6edmo božjo zapoved: „Ne kradi!" Pisma so bila namreč ukradena in je na njih posebno značilen datum. Pri tej priliki opozarjamo tudi na razsodbo sodišča v Škofji Loki, pri kateri je tovariš Stupica zavrgel vse dolžitve v ovadbi. Nadalje opozarjamo na deputacijo, ki je bila pri deželnem šolskem svetu. Strogo naj se pazi na to, kakih deliktov se dolži tovariša Stupico, koliko je na tem resnice in kdo je voditelj procesa. Pripominjamo še naj se pazi na ovadbo, ki dokazuje kar na podlagi dogodkov, ki so se zgodili ali pa se niso zgodili že pred desetimi leti. Prosimo, naj se pri vsakem sumljivem dejstvu in nepravilnem dokazu vloži in da zabeležiti vsaj protest v zapisnik, ker eno najpodlejših hudobij izkušajo klerikalci napraviti s tem dejanjem.
—	Pri slučaju tovariša Blagajneta pa konšta-tujemo le še sledeče. Ovadbo zoper tovariša Blagajneta — drugo namreč — je podpisal dr. Lampe. Drugič pa konštatujemo, da se je obrnil krajni šolski svet s prvo ovadbo preko okrajnega šolskega sveta do deželnega šolskega sveta. — To so lumparije, ki se ne dajo opravičiti in kriče do neba. Gnus, gnev in podlost odseva danes iz javnih dejanj in ta gnus in gnev se vodi in proizvaja v znamenju — križa! — Tovarišu Blagajnetu in gospe soprogi kot novima žrtvama klerikaluo-vladnega nasilja iu strahovlade, pa izrekamo svoje simpatije, v trdni veri in prepričanju, da uživata kot padli žrtvi v naši stanovski borbi simpatije vsega pošteno mislečega učiteljstva.
*	Justlca — pravičnost — resnica. Baron Schwarz je imel pogum spričo javnega mnenja in spričo jasnih dokazov in kar najrazličnejših javnih tajnosti, spričo mnenja šolskih organov, spričo mnenja in očividnega izražanja orgočenja od strani vladnih organov samih, še vedno zagovarjati postopanje dežel, šolskega sveta, presekucijo in tiranijo nad uči-teljstvom. Ni to dovolj; oni baron, katerega „nepristranost" občuti danes ves šolski sistem, se upa v javni seji deželnega zbora še zagovarjati in zanikovati pristranost, pri tem pa učiteljstvu očitati — seveda vse pavšalno! — da uganja v šoli politiko. Mi spominjamo glede pristranosti v deželnem šolskem svetu barona Schwarza samo na ono sejo, v kateri je on edini glasoval od vladne stranke s klerikalno stranko, da, glasoval je drugače, nego je to predlagal glede imenovanja vladni šolski referent. — Torej učitelji so bili disciplinirani, ker so uganjali v šoli direktno politiko. Ni li predsedoval dež. šol. svetu tedaj isti Schwarz, ko je bil na vrsti disciplinarni slučaj ■— Jarc? Pri njem je bila dokazana zloraba šole v politiške namene in vendar je pod predsedstvom barona Schwarza odšel Jarc nekaznovan iz afere; je li to ona nepristranost barona Schwarza v deželnem šolskem svetu? In slučajev preme-ščenj iz službenih ozirov, se ni upal baron Schwarz zagovarjati? In vendar se mu je očitalo tudi krivičnost zaradi zlorabe administrativnega premeščenja učiteljstva! Pač ni zagovarjal in se opravičeval, saj se sploh ne da zagovarjati in upravičiti! Sicer pa, saj je za svoj zagovor posegel baron Schwarz za celo dobo treh let nazaj, za kar se ga sploh ni prijemalo, ni pa zagovarjal dejanj v zadnjem letu „dela" deželnega šolskega sveta. — Neizbrisni ostanejo ti madeži v zgodovini učiteljstva in bodo še poznim rodovom pričali o krutosti in
—	nasilju.
I Kako zastopa c. kr. okrajni šolski svet v Postojni koristi učiteljstva. Kdor bi mislil, da dela c. kr. okrajni šol. svet v Postojni za dobrobit učiteljstva, bi se kruto motil. Ob naši dobri plači že gleda, da nam napravi tudi prijetne urice z nepotrebnimi šikanami. Odločno je proti temu, da bi si učitelj izboljšal svoje gmotno stališče s takim postranskim zaslužkom ali pa bi užival kako ugodnost in bodisi 'to pri svojih sorodnikih.
Lansko leto se je pripetil slučaj, da je c. kr. okr. šol. svet disciplinarnim potom prestavil provizoričnega učitelja iz prijazne vasice blizu svojega doma v neko oddaljeno vas, ki je skoro na meji med Kranjsko in Istro. Od-jedel mu je s tem postranski zaslužek, ki ga je imel v vasi, in odtrgal ga je tudi od domačih. In kaj je bil vzrok. Idealen mladenič, dober pevec, je poučeval neko narodno društvo v petju in nosil javno društveni znak. Ker je hotfl ljudstvo izobraževati, zato se mora danes pokoriti v prognanstvu.
Pred nedavnim časom pa je hotel pokazati c. kr. okr. šol. svet v Postojni, da učiteljstvo lahko živi s svojo plačo v najdražjem mestu na Kranjskem in da mu ni potreba nobenih ugodnosti, tudi med sorodniki ne.
V Postojni na meščanski šoli se je poročil pred kratkim tov. dr. Š. Ker pa je v novi meščanski šoli tudi prostor za enega učitelja, je ta tovariš dobil dovoljenje, da sme
opravljati dotično stanovanje. Stanovanje obstoji iz dveh sob in kuhinje. Gospa tovariša dr. Š. pa je sestra učiteljice K., ki službuje v Postojni na ljudski šoli. Ker vesta oba novoporo-čenca, kako težko ie živi v Postojni in kako posebno so tu draga stanovanja, sta povabila učiteljico k sebi in ji brezplačno odstopila eno sobo.
Na pritožbo g. ravnatelja meščanske šole je c. kr. okr. šolski svet v zadnji svoji seji sklenil, d» se mora smatrati gospe-jino sestro za tujo osebo.
Na podlagi tega modrega sklepa se je tovarišu dr. S. naročilo, da mora sestri svoje soproge odpovedati stanovanje.
Skoraj bi si človek ne mogel misliti, da s« je to vršilo v seji ob navzočnosti zastopnikov cerkve..
Ne vemo, kako se je glasovalo, a vemo, da se je storil sklep, ki materialno škoduje učiteljici. Samo vprašamo, ali sta zastopnika učiteljstva dovolj varovala koristi učiteljstva? Tudi zastopnika cerkve, nista delala v smislu katoliške cerkve, če sta pripomogla, da se je storil tak sklep. Gotovo nista imela pred očmi, kaj se vse lahko pripeti učiteljici, če je sama med tujimi in če mora stanovati v gostilnici. — Zastopnik mesta, Pr. Arko, nekdanji napredni deželui poslanec, se je pa že lansko leto pokazal kot prijatelj učiteljstva s tem, da je bil v občinskem zastopu odločno proti temu, d a b i s e d a 1 a u č i te 1 j s t v u stanarina. Ni bilo zadosti, da je bil sam proti naši stanarini, ampak je teroriziral zastopnike kmetiških občin s tem, da jim je grozil, da bodo morali plačevati več davkov, če dovolijo učiteljstvu stanarino. Sicer pa, saj je dosti rečeno, da je bil on nekdanji napredni poslanec, in sicer takrat, ko so imeli še napredni poslanci večino v deželnem zboru.
Kranjske vesti.
—r— Kolega Jaklič. Nihče bi ne verjel, da je predsednik „Slomškove Zveze" tako ko-legialen mož in vnet zagovornik, vreden predsednik učiteljske organizacije, ki je pripravljen škodovati vsakemu učitelju, kakor se je izkazal v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Odjedel je s svojim protiglasovanjem popolnim sirotam, otrokom pokojne tovarišice, Olge Kobavove gmotno podporo. Mi smo bili mnenja, da bo ta mož imel toliko učiteljskega srca, da se vsaj vzdrži glasovanja, pa bi kmalu še nad Ravnikarjem zdivjal zaradi tega — ker se mu je zdelo (Ravnikarju) skoro nepošteno, da bi glasoval proti koristi kolege, s katerim sta skupaj službovala.
—r— Dični predsednik „Slomškove Zveze" je lepo pustil na cedilu vse tovariše, ki so prosili dež. zbor za podporo. Glasoval je tudi zoper prošnje Slomškarjev. Tovarišu A. Javoršku ni pomagalo to, da je na stara leta pljunil na svojo preteklost in čast ter romal na Brezje k Slomškarjem. Bil je upokojen vkljub temu in dični predsednik SI. Zveze se sedaj še zmeni ne za njegovo prošnjo.
—r— Kdor se hoče prepričati, kako imenitno se poteza predsednik Slomškove Zveze v deželnem zboru za interese učiteljstva, ta naj le pozve podrobnosti iz zadnje seje dež. zbora.
—r— Ali Je sploh mogoče dobiti še kje na svetu kako organizacijo, ki bi trpela predsednika, ki je že neštetokrat nastopil zoper interese organizirancev na zakonodajnih mestih ? Ne, je kratek odgovor — razen Slomškove Zveze na Kranjskem.
—r— Mi nismo navskriž v metodah; mi nismo razdvojeni zaradi materialnih koristi in teženj! Tako dobesedno je govoril Jaklič, kot predsednik Slomškove Zveze na Brezjah svojim vdanim tovarišem in jih slepil, čez par mesecev po tem zborovanju je pa glasoval proti regulaciji učiteljskih plač.
—r— Resolucija Slom. Z v. za Gorenjsko v svrho regulacije plač se izroči dež. odboru. Tako je sklenil dež. zbor v zadnjem zasedauju, Pričakovali smo, da se bo Jaklič kot predsednik SI. Zv. vendar zavzel za resolucije podružnic SI. Zv. in jih vsaj s par besedami podpiral — pa nič! Tako so tudi prošnje Slomškarjev romale v tisti kot dež. odbora, kjer leži že kup zaprašenih resolucij učiteljstva — po zaslugi dičnega predsednika Slom. Zveze.
Štajerske vesti.
—š— Nova Štifta pri Gornjem gradu.
Tovariši, tovarišice! Ne razdirati, nego zidati, skupno delovati nam je prepotrebno! K temu Vas poživljam v zadnji uri, ker nikoli tako kakor ravno v sedanjih časih, ki postajajo za naš stan jako usode polni, je složno delovanje v društvih prepotrebno! Znano je vsem: Kar smo dosegli za naš stan koristnega, tega ni dosegel noben posameznik našega, še manj kakega drugega stanu, nego smo dosegli z odločuim delovanjem v trdni slogi. Nepotrebno bi bilo torej omikancem navajati, kako vele-važno je za nas delovanje v prijateljski, odkritosrčni slogi, a žali Bog so se ravno v zadnjem času med posameznimi učiteljskimi osebami javili znaki, ki kažejo vedno bolj na razdiranje,
lie pa na složno delovanje. Opominjam Vas mnogoletni društveni predseduik, da vržete vstj v društvenih zadevah osebne malenkosti popolnem v stran ter se pokažete zopet vsi v svetli luči odkritosrčnega tovarištva in ljubeznivega prijateljstva! Komur je tedaj količkaj mar složnega delovanja za plodonosni razvoj našega narodnega šolstva, za dobrobit in ugled učiteljstva ter vsestranski, blagonosni napredek milega nam naroda slovenskega, stopi skupno in neustrašeno z nami na mejdan ter pride gotovo posebno za sedajšnje čase velevažnemu zborovanju našega učit. društva v Bočno pri Gornjem gradu točno ob 10. uri dne 6. nov. t. 1. Kdor po misli na kakršen si bodi način delovati nasproti omenjenemu smotrenemu stremljenju, naj ostane doma za zapečkom v družbi z mrmrajočim mačkom ter naj ne dela sramote sebi in celemu stanu. To velja vsem učiteljeskim, nasprotno nam delujočim osebam posebno v današnjih časih, ko naši nasprotniki hlastno porabijo vsak najmanjši prestopek, da bi kolikor mogoče tudi lopnili po nas. — Tedaj složno in z vso močjo naprej! Kt nikoli tako, kakor ravno dandanes se kaže, da je denar sveta gospodar, dostavljam naknadno k vzporedu za navedeno društveno zborovanje, da pride tudi poročevalec, ki bo preduašal o zavarovanju „Prve češke zavarovalnice na življenje". Vas vabim in pričakujem, da se udeležite gotovo polnošteviluo tega zborovanja ter ostajem s to-variškim pozdravom
Vaš odkritosrčni tovariš
Ivan K e 1 c , t. č. predsednik.
Tržaške vesti.
—t— Različna namera c. kr. vlade v šolskih zadevah. V Trstu se učita na nemških državnih ljudskih šolah oba deželna jezika le kot neobvezna predmeta; zakaj o tem ni vredno razpravljati, ker smo pač v Avstriji. Pa še ta drobtinica pouka se neguje tako za Lahe in drugače za Stovence. Cujte! Šola v ulici Fontana je izgubila zaradi pre-meščenja učitelja laščine, in dotično mesto je bilo takoj razpisano. Pa ker je kreirano le v XI. č. r. (poducitelji), se na dvakratni razpis (prvič do konca julija, drugič do konca septembra 1.1.) ni oglasil noben prosilec. Vlada je torej morala drugače skrbeti za pouk v la-ščini, in res sta bila poslana na šolo s sosednje komunalne šole neki učitelj in neka učiteljica suplirat prazno mesto, seveda proti zakoniti nagradi. Na šoli v ulici P. Lipsia pa že lani ni bilo učitelja za slovenščino, in v II. semestru 1909-10 so suplirali štirje slovenski učitelji, in sicer dva s Ciril-Metodove šole, dva pa s c. kr. srednješolske pripravnice. Med tem je bilo kreirano mesto podučitelja za slovenščino na tej šoli, ki bi se bilo moralo izpopolniti v začetku šolskega leta 1910-11. Predlog je bil sicer stavljen ministrstvu, a do danes ni imenovan učitelj slovenščine in — neverjetno sicer 1 — tudi nihče ni pozvan suplirat na to mesto, dasi je v okolici dovolj praktikantov brez službe in tudi na Ciril-Me-todovi šoli bi se dobil kak učitelj, ki bi tudi letos prevzel par ur; da, še celo na državni šoli v ulici Fontana sta dva Slovenca, ki bi proti nagradi gotovo prevzela nekaj ur. A vse to se ne stori, ampak pouk v slovenščini je kratko sistiran, ker ministrstvo še ni imenovalo učitelja in namestništvo noče najeti sup-lenta, dasi je za laščino najelo dve osebi za supliranje. Pa to še ni višek različne mere. „Osservatore Triestino" od sobote 22. t. m. objavlja razpis dveh službenih mest na c. kr. dekliški ljudski meščanski šoli Piazza Lipsia. eno za laščino drugo, za slovenščino. Obe učiteljici bosta učili po potrebi na ljudski in meščanski šoli in od obeh se zahteva usposobljenost v dotičnem jeziku le za ljudsko šolo, a vendar je mesto za učiteljico laščine kreirano v X.č. r. (2200 K več 768 K letnih dohodkov), mesto učiteljice slovenščine pa v XI. č. r. (1400 K več 576 K). Torej Slovenka, ki bo obvezana na ravno toliko število ur kakor Lahinja, bi imela najmanj 992 K letne plače manj nego z isto obveznostjo in z enakim izpitom nameščena Lahinja, poleg tega bo pa še Slovenka morala čakati kdo ve koliko let, da jo povišajo v X. razred, kjer ima šele plačo 2200 K ter pravico do petletnic, med tem ko bo njeni laški koleginji takoj ob imenovanju v tekočem letu njena prejšnja službena doba ušteta ter se ji tudi nakažejo petletnice. — Take so razmere na državnih ljudskih šolah v Trstu ; zanemarja se slovenski pouk in prikrajšuje se slovensko učiteljstvo !
Splošni vestnik.
Lebanov „Čehovln" od naučnega ministrstva — odklonjen.
Tovariš Janko L e b a n je dobil sledeči odlok :
„Zahl 2403.
An Herrn Johann Leban, Schulleiter
in
Bukovica.
Ihrem Ansuchen um Gewährung einer Subvention zum Zwecke der Herausgabe einer zweiten verbesserten und vermehrten Auflage
der von Ihnen verfaßten Schrift „Andrea« Freiherr von Cehovin, ein österreichischer Held" kann laut Erlasses des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 22. September 1910, ZI. 39.360 mangels eines hiefür verfügbaren Kredites keine Folge gegeben werden
Desgleichen, kanu Ihnen die Uebernahme einer Anzahl von Exemplaren dieser Schrift nicht in Aussicht gestellt werden.*)
Hievon werden Sie infolge Erlasses des k. k. Laudesschulrates vom 29 Sept. 1910 unter Bückschluß der Gesuchsbeilagen in Kenntnis gesetzt.
K. k. Bezirksschulrat Krainburg, am 14. Oktober 1910.
Svobodna šola pred državnim so-sodišČem. Državno sodišče je imelo dne 24. t. m. pod predsedstvom dr. Ungerja razsoditi o pritožbi društva „Svobodna šola" na Dunaju proti odloku naučnega ministrstva, po katerem bi se zasebna ljudska šola tega društva ne smela izpremeniti v zaseben učni zavod brez verskega poduka. Sodišče je pritožbo zavrnilo.
S c h i t n i g!
Proti analfabetstvu na Hrvaškem.
Ban Tomašič je odredil, da se" nakaže tristo-tisoč kron podpore v namen, da se napravijo tečaji za pouk analfabetov, ki jih je na Hrvaškem seveda obilo. Banov čin je res nekaj lepega, samo če se tudi izvrši, če ne bo služil le sedaj v volilne svrh*!
*) Dež. šolski svet je bil predlagal 200 iztiskov.
Uredništvo.
Listnica uredništva.
Argus: Vaš dopis priobčimo prihonjie.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 3749.	Kranjsko.
1-1
Na petrazredni ljudski šoli v Loškem Potoku se raipisuje v stalno nameščenje eno učno mesto s postavnimi prejemki z omejitvijo na moške prosilce.
Dotični učitelj prevzame eventualno lahko tudi cerkveno orglanje, kar donaša letnih 400 do 500 E ter prosto stanovanje.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuraduo predloži do 3. decembra 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 26. oktobra 1910.
St. 3765.
1-1
Na šestrazredni ljudski šoli v Dobrepoljah razpisuje se v stalno nameščenje eno učno mesto z omejitvijo na moške prosilce.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniskim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 3. decembra 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 28. oktobra 1910.
Našim rodbinam
priporočamo 52—24
Kolinsko cikorijo
3F=BE
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
TT GrOrlCl 26-12
Tržaška ulica štev. 1© = v lastni hiši. =
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
1T

Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
Marsikdo zdaj še živi, Ker ga „FL0R1AN" krepi!
Edini liker za slab želodec!
51-43
Ljudska kakovost	liter K 2'40
Kabinetna kakovost . , 4*80 Naslov za naročila: „FLOR1AN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Edina slovenska kisla voda
i
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri osiLtr-Tinišrtvii Tolsto-vršlie slatine, pošta Gruštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo!
Zahvala.
Vodstvo društva „Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks" izročilo je podpisani znesek 1470 K kot donos v smislu pravil po smrti njenega soproga Franca Eber, nadučitelja v Wagendorfu. Slavnemu društvu izrekam v svojem imenu in v imenu svojih otrok najtoplejšo zahvalo in priporočam vsem štajerskim učiteljem najnujneje pristop k temu dobrodelnemu društvu.
Wagendorf, Vzhodno Štajersko, 27. oktobra 1910.
Adela Eber,
nadučit. vdova.
¡'ooooooooootooooooooooo kot tovarniško znamko
f/é/ pridatek t n'!oM, za kavo!
prfporočufemj kot priznam
• r«|M«
Jakob Šuligoj
urar c. r. drž. železnice
Gorica, Gosposka ul. 25
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in stenskih ur, budilk i. t. d. :: Zaloga zlatnine in srebrnine.
Zaloga vsakovrstnih 12—12 šivalnih strojev za krojače, čevljarje, in vse druge obrti.
Pri meni je vsak stroj za 10 do 20 K ceneji in jamčim za prodani stroj od 5 do
10 let. Prodajani tudi na obroke.
Umetna knjigoveznica
Fr. Breskvar
v Ljubljani 12-9
Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mostu za vodo se priporoča slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem v izdelovanje vsakovrstnih
knjigo \ c š ki ti del*
Na večja dela popust!
Pozor na
dom učiteljic!
Kandidatinje, ki napravijo v Ljubljani maturo ali zrelostni izpit za učiteljice, najdejo ljubeznjiv sprejem jako blizu učiteljišča pri g. A. Glovvacki, vdovi rudniškega inženirja v Komenskega ulici št. 14., I. nad. na levo. Tudi drugim damam z dežele vpeljanim potom učiteljic je dom na razpolago za isto ceno (K 1-20 na dan). Za hrano in stanovanje dnevno K 2-50. Za članice znižane cene.	2—1
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spad^jočih del.
Specialnost:	26-14
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
C. kr. pri v. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zakladi znašajo nad 366 milijonov kron. =
Poslovili izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
12-7
	meseca avgusta 1910.		od januarja 1910.	
Vložilo se je ponudb..........		1673		16.245 .
za zavarovano vsoto ...........	K	18,202 088 72	K	130,952.386-01
Izgotovljenih polic je bilo ........		1442		14.114
za zavarovano vsoto...........	K	11,656.703 16	K	113,867.265 81
naznanjene škode znašajo.......	K	1,204.963-17	K	7,979.244 82
- mili
um« - - iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiii - -
IR[ D 7 7 1 ) m i Najfinejša in vedno sveža • O UZiZiUlllll zaloga gnati, salam, raz-M	, ... .	. .	nih vrst klobas i. t. d.
delikatesna trgovina,
Izdelovalnica kranjskih i Ljubljana, Stritarjeva ulica.	klobas. i2_9 \
Z MKMMIIJI«»
■ llllll
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
f
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—17
Sin^er
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
\
IDA SKOF-WANEK
16-12 Pod Trančo.
Klobuki za dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli).
velika zaloga vencev in trakov. :: Žalni klobuki vedno v zalogi. ::
:: Popravila se točno in okusno izvršujejo.

Odliliovana	38-29
Prva kranjska tvorniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali napcsodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvorniea na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let.	Eksport v vse dežele.
Modistinja
Miiikst Horvat
priporoča ravno došlo veliko izbiro športnik kap, klobnkov, praznik oblik in vse potrebščine za modi* 44_34 stinje po najnižji ceni. Sv. Jakoba trg. Iiahovčeva hiša.
za ženska ročna dela
priporoča
uč. žen. roč. del v Medvodah, sedaj v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
Ljublj an a, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-41 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.

Lak za šolske table
črn in medel
: Ole proti prahu :
priznano najboljše prodaja

Ido
v Ljubljani,
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iirnežev, lakov In steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—35
J. c3 8X
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivaloi stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46—37
05 Ö su
GO >
O
OS
>CD
u
C6 lil
(S p
C
•I—«
00
>u
0> >
■fl? s
52-39
FiHä i §1 m	hI		is m
p; Mmm.		M §11111	
H 1	¡Itifel		i IgU!
O CS
o<
CD Ö
CD
o<
o o<
CD 0
tsi CL CD
P?
O <
A.
Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški. zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — llustrovani ceniki so na razpolago.	46—37

VT*,
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-
gemu občinstvu svojo bogato zaloge šolskih potrebščin, papirja, zvezktv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-21
t
TV i v: liti cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima'
t
obuvalo
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(jnžno Češko). 52—26
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošlj em takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • .
liepriležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje. ::;::;::::::::::::::::»::;
Prva av8tro-ogr. c. in kr. priv. amerlkanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—27
Najboljše
orgey-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp.,
mmm^ Kraljevi gradeč št. 133
^ "W^Wfe	(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Bndimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne snknje in pe- AjlgflCŠlt© SltlžliliŠi?© ©fel^li lerine za dečke, kakor tndi za deklice, najnovejša konfekcija.	BERNATOVIC 52—30
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. ———— Xjj-u.t>ijaa=.a,, umestni, trg- štev. 5. ——
CS
s '>
o
bß
u
*
eö G
u
O
>5/5
ctf
C T3 O
S
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in* vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—40
P. MAGDIC, LJUBLJANA Nas%fvne
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, cepiče.
Perilne, volnene in svilnate
h 111 z e
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, doko'enice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, lenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
2 P
"-t O
£T <
3
CD
O
C/5<
r-t-
CD