čt
Poštnina plačana t gotovini,
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
31.
kos.
V LJUBLJANI, dne 20. aprila 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
E])}' ^a^0n 0 srednjih trgovinskih šolah.
Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu mini* strstva za notranje posle.
£-1. Naredba o odmeri doklad za javne borze dela.
322.	Pravilnik o dolžnostih in pravicah stalne higienske komisije pri osrednjem higienskem zavodu v Beogradu.
323. Izprememba pravilnika bratovske skladnice.
324. Norme za obtežbe pri graditeljstvu.
325. Razglas banske uprave o ukinjenem okrožnem inšpektoratu v Mariboru.
326. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Zakoni in kraljevske uredbe.
319.
Mi
ALEKSANDER I.,
Po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
darodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje 2 ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji IX. redni ^ji, ko jo je imela dne 17. februarja 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji X. redni seji, jo je imel dne 26. februarja 1932. v Beogradu, sklenila 111 da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o srednjih trgovinskih šolah,*
ki se glasi:
L DEL.
Obče odredbe.
§ l.
Srednje trgovinske šole imajo nalogo, dajati učencem °b obči izobrazbi v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edisnstva teoretično in praktično strokovno izobrazbo za trgovska zvanja.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne 25- marca 1932., št, G9jXXXVIII/188.
§ 2.
Srednje trgovinske šole so pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorstvom bana.
§ 3.
Srednje trgovinske šole so:
L trgovinske akademije in
2.	dvorazredne trgovinske šole.
Trgovinske akademije so popolne, dvorazredne trgovinske šole pa nepopolne srednje trgovinske šole.
§ 4.
Trgovinske akademije z zaključnim izpitom imajo veljavo popolne srednje šole (gimnazije, realke, realne gimnazije) z višjim tečajnim izpitom.
Učenci, ki so dovršili trgovinsko akademijo lu opravili zaključni izpit, smejo nadaljevati šolanje na visokih ekoncmsko-komeroialnih ali drugih visokih trgovinskih šolah.
§ 5.
Dvorazredne trgovinske šole imajo veljavo šestih razredov srednje šole (gimnazije, realke, realne gimnazije).
Učenci, ki so dovršili to šolo in opravili zaključni izpit, smejo prestopiti v tretji razred trgovinskih akademij, če opravijo dopolnilni izpit.
Pravila o dopolnilnem izpitu predpiše minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za strokovni pouk.
§ 6.
Srednje trgovinske šole so lahko: državne, samoupravne in vzdrževane po gospodarskih korporacijah.
§7.
Srednje trgovinske šole so lahko moške, ženske in mešane.
§ 8.
Osnavljanje in ukinjanje državnih srednjih trgovinskih šol se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo.
Na ukinjeni srednji trgovinski šoli se ukinjajo razredi postopno.
Po pokazani potrebi in po zaslišanju sveta za strokovni pouk se sme pretvoriti trgovinska akademija v dvo-razredno trgovinsko šolo, dvorazredna trgovinska šola pa v trgovinsko akademijo.
Ostale srednje trgovinske šole se otvarjajo, pretvarjajo in ukinjajo z odločbo ministra za trgovino in industrijo.
§ 9.
Trgovinska akademija sme imeti največ 12, trgovinska šola pa največ 8 oddelkov z najvišjim številom učencev po odredbah tega zakona.
§ 10.
Za vsako srednjo trgovinsko šolo mora obstajati posebno šolsko poslopje, ki mora imeti razen potrebnega števila učilnic tudi zadostno število prostorov za kontor-ske vaje, kemijski laboratorij, predavalnico za tehnologijo poznavanja blaga, knjižnico, šolske zbirke, kakor tudi potrebno število sob za pisarne in stanovanje za služitelja.
§ H-
Poslopja za srednje trgovinske šole morajo ustrezati vsem higienskim zahtevam in šolskim potrebam; imeti morajo prostore za kopanje in za šolsko polikliniko, če ni v kraju obče šolske poliklinike.
Poslopja za srednje trgovinske šole se smejo pričeti zidati samo po odobritvi ministra za trgovino in industrijo ali banske uprave v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po dokončni odobritvi načrtov po pristojnih tehniških organih.
Odredbe tega zakona o šolskih poslopjih, notranji ureditvi šol, o učilih, laboratorijih, knjižnicah in dijaških ustanovah veljajo tudi za šole, ki jih vzdržujejo samoupravna telesa ali gospodarske korporacije.
§ 12.
Zemljišče za poslopje državne srednje trgovinske šole je dolžna dati občina.
Če občina potrebnega zemljišča nima, ga sme odkupiti po zakonu o razlaščanju.
Stroške za zidanje, prezidavo, vzdrževanje takih poslopij kakor tudi stroške za kurjavo, razsvetljavo in vodo trpi banovina; na področju uprave mesta Beograda trpi te stroške, razen stroškov za vzdrževanje poslopja, država. Stroške za vzdrževanje poslopij na področju uprave mesta Beograda trpi občina, na katere področju dotična šola stoji.
Redna popravila se morajo izvršiti med velikimi šolskimi počitnicami.
Podrobnejše odredbe o poslopjih za srednje trgovinske šole predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Po odredbah o zidanju poslopij se sme postopati, ko se dobi potrebni kredit in odobritev pristojnih organov.
§ 13.
Samoupravnim telesom in gospodarskim korporacijam sme dovoliti minister, da otvore srednje trgovinske šole in jih ob svojem strošku vzdržujejo.
Šole samoupravnih teles imajo pravico javnosti, šolam gospodarskih korporacij pa sme minister za trgovino in industrijo dati pravico javnosti.
Take šole imajo naziv samoupravnih teles ali
gospodarskih korporacij, ki jih vzdržujejo-
§ 14.
Minister za trgovino in industrijo sme dopustiti, da se pri poedinih srednjih trgovinskih šolah otvorijo internati.
Vzdrževanje in voditev internatov ne sme obreme-njati državnega proračuna.
Internat mora imeti svoja pravila, ki jih odobri ministrstvo za trgovino in industrijo.
II. DEL.
Pouk.
§ 15.
Učenje na trgovinskih akademijah traja 4 leta, na dvorazrednih trgovinskih šolah pa 2 leti.
§ 16-
Minister za trgovino in industrijo predpisuje po zaslišanju sveta za strokovni pouk obči načrt, učni program in metodična navodila za poedine predmete, pri čemer skrbi za to, da se pouk na poedinih šolah prilagodi gospodarskim razmeram kraja, kjer je šola.
• Šolam, ki jih vzdržujejo samoupravna telesa ali gospodarske korporacije, sme dovoliti minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za strokovni pouk delne odstopke od načrta in programa državnih srednjih trgovinskih šol, toda samo tako, da se stopnja izobraževanja s tem ne zniža.
§ 17.
Na srednjih trgovinskih šolah se smejo uporabljati samo oni učbeniki, ki jih odobri minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za strokovni pouk.
§ 18.
Izleti v kraju zaradi ogleda kulturnih naprav in gospodarskih in industrijskih podjetij v času, ko ni šole, ali med šolskim časom z direktorjevo odobritvijo so obvezni za vse učence.
Potovanje v državi in v inozemstvo med šolskim letom se delajo po imovinskem stanju učencev in stanju sklada za podpiranje in napredovanje učencev srednjih trgovinskih šol.
Potovanja v državi se delajo po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo, v inozemstvo pa z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo.
Povračilo potnih stroškov učiteljem, ki spremljajo izlet zunaj kraja, v katerem je šola, odreja minister za trgovino in industrijo s pravilnikom.
III. DEU Učenci.
Šolsko leto.
§ 19.
Na srednjih trgovinskih šolah se prične šolsko leto z vpisovanjem učencev dne 1. septembra in traja do vštetega dne 31. avgusta prihodnjega leta.
Vpisovanje se vrši dne 1., 2. in 3. septembra. Pouk se prične dne 5. septembra in ee končuje: za učence četrtega razreda trgovinske akademije dne 31. maja, za vse ostale učence trgovinskih akademij in trgovinskih šol pa v Sasu od 10. do 15. junija.
Letni u peh se priobčuje svečane na Vidov <jan, dne
28.	junija; tedaj se izdajo učencem tudi letna izpričevala.
Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne 23. avgusta.
Od dne 24. avgusta do vštetega dne 1. septembra se vrše razredni, dopolnilni in popravni izpiti.
Natančnejše odredbe o 'praznikih in narodnih svečanostih predpisuje minister za trgovino in. industrijo.
Med šolskim letom sme dati direktor srednje trgovinske šole po svoji izprevidnosti trikrat po en pouka prosti dan.
§ 20.
Na srednjih trgovinskih šolah se deli šolsko leto na dve polletji: prvo polletje od' pričetka šolskega leta do dne 22. decembra in drugo polletje od dne 23. decembra do zvršetka predavanj.
§ 21.
Po zvršetku drugega polletja mora objaviti uprava srednje trgovinske Sole tiskano. Jetno šolsko poročilo po navodilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Vpisovanje.
§ 22.
V prvi razred trgovinskih srednjih šol se sprejemajo učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zakl.učnim izpitom in nimajo več nego 17 let.
Učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili ali katerih so se učili v manjšem obsegu, po direktorjevem predlogu in po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave.
Učenci, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v srednjo trgovinsko šolo kot redni učenci.
§ 23.
Učenci, ki imajo ob vpisovanju več ko 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati na področju mesta Beograda samo po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo, v banovinah pa samo po odobritvi banske uprave.
§ 24.
Pri vpisovanju učencev v srednje trgovinske šole se sprejemajo prvenstveno učenci iz okrožja te šole. Če je Po končanem vpisovanju na šoli še prostora, se smejo vpisati tudi učenci zunaj okrožja te šole.
Okrožje poedinih šol odreja minister za trgovino in industrijo.
§ 25.
Naknadni vpis v srednje trgovinske šole odobrujejo direktorji sami do dne 20. septembra, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava v svoji pristojnosti pa najdalj do dne 10. oktobra.
Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.
§ 26.
V višje razrede srednjih trgovinskih šol se vpisujejo : učenci, ki so uspešno dovršili predhodni razred na tej šoli; učenci, ki so dovršili predhodni razred na drugi srednji trgovinski šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to pravihnj odabritev od šolskega direktorja.
Učenci, ki sc obiskovali srednjo trgovinsko šolo v inozemstvu, se smejo sprejeti po odobritvi min.sirs.va za trgovino in industrijo ali banske uprave v višji razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili ali ki so se jih učili v manjšem obsegu.
§ 27.
Zavod med šolskim letom premenili ni dopustno.
Učenci roditeljev, ki so se med šolskim letom preselili, smejo prestopiti z ene srednje trgovinske šole na drugo samo v osmih dneh po odhodu s šele, na kateri so se dotlej učili.
Učenci, ki so za kazen (§ 40.) odstranjeni s šole, se smejo vpisati na drugo šolo- najkesneje v osmih dneh po priobčit vi pravnomočne kazni.
Učenci, ki prestopijo z ene šole na drugo, morajo imeti pravilno-odobritev od direktorja šole, s katere prihajajo.
§ 28.
Učenci, ki so pohajali trgoyinsko-pomorsko akademijo, smejo prestopiti na dvorazredno trgovinsko šolo ali trgovinsko akademijo, če opravijo dopolnilni izpit.
Pravila o opravljanju dopolnilnega izpita predpisuje minister za trgovino in industrijo.
V izjemnih primerih sme odobriti direktor, da učenec premeni zavod, če predhodno v to privoli direktor šole, na katero učenec odhaja.
število učencev.
§ 29.
Na srednjih trgovinskih šolah sme biti v poedinih oddelkih največ 40 učencev.
V to število ne spadajo učenci, ki razred ponavljajo, učenci priselivših se roditeljev in učenci, ki med letom šolo premene (§ 27., tretji in četrti odstavek).
Ce se prekorači najvišje število, se smejo na državnih šolah otvoriti vzporednice samo z dovolitvijo ministra za trgovino in industrijo.
Prvi razred se sme otvoriti, če se vpiše najmanj 25 učencev, v drugi in tretji 20, v četrti razred pa 15 učencev.
Ocenjanje učencov.
§ 30.
1. V vsakem polletju morajo vsi učenci, ki se oce-njajo, biti zadostno in vsestransko izprašani iz učnega gradiva vsakega predmeta.
2. Uspeh iz poedinih predmetov se oeenja s temi-le ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2) in nezadostno (1).
Ocene: odlično, prav dobro, dobro in zadostno so prestopne ocene, ocena nezadostno (1) pa je ocena, ki ima za posledico popravni izpit odnosno ponavljanje razreda.
3. Obči letni uspeh učencev, ki morajo opravljati popravni izpit, se ugotovi po opravljenem popravnem izpitu.
4. Vedenje se ocenja z ocenami: primerno (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (2).
Oceno uspeha ob koncu polletja in ocene letnega uspeha iz poedinih predmetov ugotavljajo skupaj predmetni učitelj, ki predlaga oceno uspeha, direktor in razrednik.
6.	Ocene vedenja in ocene občega uspeha predlaga razrednik in jih ugotavlja razredni učiteljski zbor.
Ob enakem številu glasov odloča glas predsednika razrednega učiteljskega zbora.
§ 31
Učenec srednje trgovinske sole, ki je imel dve zaporedni šolski leti slabo vedenje, izgubi pravico, šolati se nadalje na tej šoli, in se sme vpisati v drugo srednjo trgovinsko šolo samo po dovolitvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave.
Učenca, ki ima ob koncu prvega polletja več ko polovico nezadostnih ccen, odstrani celotni učiteljski zbor s šole, toda tak učenec sme v prihodnjem šolskem letu razred ponavljati.
Prevajanje učencev.
§ 32.
V višji razred se prevajajo učenci, ki imajo iz vseh predmetov najmanj zadostno letno oceno, in oni učenci, ki so dobili iz enega predmeta nezadostno oceno in so v mesecu avgustu opravili popravni izpit.
Popravni izpiti se opravljajo na isti šoli in se ne smejo ponavljati.
ilazred se sme ponavljati samo enkrat
§ 33.
1. Učenec, čigar letna ocena se zbog bolezni ali 1 drugih opravičenih vzrokov ne more zanesljivo podati, opravlja v začetku meseca junija razredni izpit iz vseu ali iz onih predmetov, iz katerih se mora letna ocena ugotoviti. Če je zbog bolezni zadržan, opravljati ta izpit
v mesecu juniju, in to dokaže z zdravniškim potrdilom, preden se izpit prične, odloči direktor šole, da se tak učenec izprašaj v mesecu avgustu, toda v tem roku ne sme opravljati popravnega izpita. Tak učenec ponavlja razred, če dobi pri tem izpitu tudi samo eno nezadostno oceno, oni učenec pa, ki razred ponavlja, izgubi pravico do nadaljnjega šolanja.
2. Učenec, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, pa svojega neprihoda ne more opravičiti, se smatra, da razreda ni dovršil.
3. Učenec, ki dokaže v času, ko se izpit opravlja, z zdravniškim potrdilom, da zbog bolezni ni mogel priti k izpitu ob določenem mu času, sme opravljati ta izpit najkesneje do dne 30. septembra z dovolitvijo ministra za trgovino in industrijo ali banske uprave.
Izpiti.
§ 34.
Izpiti so lahko: razredni, dopolnilni, popravni, zaključni in privatni.
Opravljanje izpitov, razen privatnih, je redna dolžnost učiteljev.
Zaključni izpiti se vrše v junijskem roku kot glavnem in v septemberskem roku kot postranskem roku.
Učenci, ki iz. opravičenih vzrokov ne pridejo v rednem roku k zaključnemu izpitu, ga opravljajo v septemberskem roku. Učenci, ki se pri zaključnem izpitu v tem roku zavrnejo, ga opravljajo v prihodnjem junijskem roku.
Zaključni izpiti na državnih in samoupravnih srednjih trgovinskih šolah kakor tudi na takih šolah gospodarskih korporacij, ki imajo pravico javnosti, se vrše vpričo odposlanca ministrstva za trgovino in industrijo; učenci takih šol pa, ki nimajo pravice javnosti, opravljajo zaključne izpite na državni trgovinski šoli, ki jo odredi minister za trgovino in industrijo
Minister za trgovino in industrijo predpisuje pravilnik o opravljanju izpita, o nagradi odposlancu pri zaključnem izpitu kakor tudi o nagradah za privatne izpite, ki jih plačujejo učenci.
Dijaške knjižice.
§ 35.
Po zvršetku polletja se priobči učencem uspeh v dijaški knjižici, ki jo mora imeti vsak učenec srednje trgovinske šole.
Obliko in vsebino dijaške knjižice predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Izpričevala in potrdila.
§ 36.
Po zvršetku šolskega leta dobi vsak učenec srednje trgovinske šole izpričevalo o svojem uspehu in vedenju v tem šolskem letu.
V opravičenih primerih se sme izdati potrdilo o šolanju na prošnjo med šolskim letom s pripombo, v kateri namen se izdaja.
Izpričevala in potrdila podpisujeta direktor in razrednik.
Izpričevalo o zaključnem izpitu podpisujejo ministrov odposlanec kot predsednik, direktor šole in vsi člani izpraševalne komisije.
Obliko in vsebino izpričeval in potrdil predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Potrdila se izdajajo tudi izključenim učencem in onim, ki zavod premene.
§ 37.
. Duplikat letnega izpričevala izdaja direktor sam, duplikat izpričevala o zaključnem izpitu pa izdaja direktor po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave potem, ko se je službeno objavila razveljavitev izvirnika v državnih službenih novinah ali službenih listih pristojne banske uprave.
Za duplikat šolskega potrdila, izpričevala in dijaške knjižice se plačuje, razen državne takse, enak znesek v gotovini za šolski sklad.
Šolski red.
§ 38.
O dolžnostih učencev, njihovem vedenju, pohajanju šole in šolskih vaj, udeležbe pri dijaških društvih, opra-vičbi neprihoda, kaznovanju in ostalem delu in redu na srednjih trgovinskih šolah predpisuje minister za trgovino in industrijo pravilnik.
§ 39.
Kaznovati smejo učenca učitelji, razrednik, razredni učiteljski zbor, direktor in celotni učiteljski zbor.
§ 40.
Učenci se kaznujejo z opominom, ukorom, odstranitvijo in izključitvijo.
S telesnimi kaznimi se učenci ne smejo kaznovati.
§ 41.
Za velike disciplinske šolske prestopke ali pogostejša manjša kazniva dejanja se sme učenec kaznovati z odstranitvijo ali izključitvijo.
O odstranitvi z ene srednje trgovinske šole za eno šolsko leto, tako da sme učenec na drugi srednji trgovinski šoli začeto šolsko leto dovršiti, odloča direktor na predlog razrednega učiteljskega zbora.
0 izključitvi iz ene srednje trgovinske šole do zvršet-ka šolanja, tako da sme učenec nadaljevati pričeto šolanje na drugi trgovinski šoli, odloča učiteljski celotni zbor. Ta kazen postane izvršna, ko jo odobri v svoji pristojnosti ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava.
O izključitvi iz vseh srednjih trgovinskih šol ali iz vseh srednjih strokovnih šol v resortu ministrstva za trgovino in industrijo odloča celotni učiteljski zbor z najmanj '-'/s glasov. Ta kazen postane izvršna, ko jo odobri minister za trgovino in industrijo.
šolski sklad in dijaška društva.
§ 42.
Na vsaki srednji trgovinski šoli obstoji šolski sklad; iz njegovih sredstev se podpirajo siromašni učenci, se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, knjige za dijaške knjižnice, se dajejo podpore za dijaška potovanja siromašnim učencem.
Pravila o šolskem skladu predpisuje minister za trgovino in industrijo.
§ 43.
Učenci srednjih trgovinskih šol smejo ustanavljati društva zaradi intelektualnega, mdralno-estetskega in zdravstvenega izpopolnjevanja, toda nikakor ne na plemenski ali verski osnovi. Vsaka šola sine imeti samo eno društvo z več odseki.
Delovanje teh društev je pod stalnim nadzorstvom šolske uprave.
Društvena pravila odobruje ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 44.
Da se privadijo učenci varčevanju in da se jim da Prilika za praktično uporabo strokovnega trgovinskega znanja, se osnuje na vsaki trgovinski srednji šoli zajed-nica za varčevanje in kredit.
Pravila teh zajednic odobruje na predlog celotnega učiteljskega zbora ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava kot nadzorstveno šolsko oblastvo.
§ 45.
Razen teh združb smejo biti učenci srednjih trgovinskih šol z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo *iani tudi drugih društev in združb zunaj šole.
Razmerje doma in šole.
§ 46.
Da se doseže učni in vzgojni namen na srednjih trgovinskih šolah, je treba gojiti sodelovanje doma in šole.
Podrobnejše odredbe o vzajemnem razmerju doma in šole predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Privatni učenci.
§ 47.
Opravljanje privatnih izpitov je dopustno ob ostalih zakonskih pogojih samo na državnih srednjih trgovinskih šolah osebam, starejšim od 19 let:
1.	ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah;
2.	ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, so pa bile prej redni učenci srednje trgovinske šole, a so redno šolanje prekinile.
§ 48.
Ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava sme dovoljevati opravljanje privatnih izpitov iz vsega gradiva samo za en razred naenkrat ob rednem letnem roku. zaključni izpit pa smejo vse osebe opravljati samo ob rednih rokih .obenem z rednimi učenci.
IV.	DRL.
Učitelji.
Drugo osebje.
Vrste, kvalifikacija in dolžnosti.
§ 49.
Učitelji srednjih trgovinskih šol so redni in honorarni.
Redni učitelji so: direktorji, profesorji in supieuti (pripravniki).
Za honorarne učitelje se smsjo postaviti po potrebi z ministrovo odločbo strokovnjaki s honorarjem od ure. ki se določa v odločbi.
§ 50.
Na vsaki srednji trgovinski šoli mora biti zadostno število kvalificiranih učiteljev po strokah.
§ 51.
Za direktorja sme biti postavljen:
1. na državni trgovinski akademiji:
a) direktor državne dvorazredne trgovinske šole, ki je opravil profesorski izpit in ima skupaj z leti, ki jih je prebil kot direktor trgovinske šole, najmanj 18 let državne, predvsem učiteljske službe, in se je razen tega odlikoval z učnim in vzgojnim delom:
b) profesor srednje trgovinske šole z opravljenim profesorskim izpitom, ki ima najmanj 16 let državne, predvsem učiteljske službe, od teh najmanj 6 let na srednji trgovinski šoli, se je vrhu tega odlikoval z učnim in vzgojnim delom in je bil 2 leti vršilec direktorske dolžnosti;
2. na državni dvorazredni trgovinski šoli:
profesor srednje trgovinske šole, ki je opravil profesorski izpit in ima najmanj 10 let državne, predvsem učiteljske službe, od teh najmanj 6 let na srednji trgovinski šoli, in je razen tega bil 2 leti vršilec direktorske dolžnosti.
Za učiteljska leta na srednji trgovinski šoli se smatrajo tudi leta, prebita pri naučni administrativni službi v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.
§ 52.
Profesor srednje trgovinske šole lahko postane su-plent srednje šole ali srednje trgovinske šole, ki je opravil profesorski izpit in ima 3 leta učiteljske službe.
Profesorski izpit je strokoven državni izpit. Opravlja se pred komisijo, ki jo odredi minister za trgovino in industrijo. Pravila o profesorskem izpitu predpisuje minister za trgovino in industrijo. Ta izpit sme opravljati suplent, ki je najmanj 2 leti deloval na šoli.
§ 53.
Suplent srednje trgovinske šole sme postati, kdor je opravil diplomski izpit filozofske ali tehnične fakultete in s pravilnimi listinami dokaže, da izpolnjuje pogoje zakona o uradnikih.
Suplent srednje trgovinske šole lahko postane tudi, kdor je opravil diplomski izpit pravne fakultete in ima tudi abiturijentski tečaj.
Suplent za predmete trgovinske stroke sme postati prvenstveno, kdor ima razen diplome visoke ekonom-sko-komercialne šole najmanj 2 leti prakse v večjem trgovinskem ali industrijskem podjetju.
§ 54.
Suplent srednje trgovinske šole, ki v 5 tetih svoje učiteljske službe ne opravi profesorskega izpita, se odpusti iz državne službe; vanjo se lahko vrne šele po opravljenem profesorskem izpitu.
§ 55.
Redni učitelji samoupravnih in po gospodarskm korporacijah vzdrževanih srednjih trgovinskih šol morajo imeti isto strokovno kvalifikacijo, kakor redni učitelji državnih srednjih trgovinskih šol. Izbor teh rednih učiteljev na teh šolah velja, če ga odobri minister za trgovino in industrijo.
§ 56.
Redni učitelj srednje trgovinske šole se lahko pri-deli z odlokom ministra za trgovino in industrijo na delo v ministrstvu za trgovino in industrijo ali pri banski upravi.
Čas, ki ga je prebil učitelj pri tem delu, se mu šteje v čas učiteljske službe.
§ 57.
Dolžnosti direktorja so zlasti, da
1. upravlja šolo in da uravnava po pravilni poti izobraževanje in vzgajanje mladine na svoji šoli;
2. skrbi, da se točno vrše ure in da se izvaja program;
3. zahaja čim pogosteje k uram učiteljev in daje navodila, kako naj kar najuspešneje predavajo svoje predmete, po potrebi pa ima vzorna predavanja iz svoje stroke; nadzira po poročilih razrednega učiteljskega zbora delovanje učencev v vseh razredih in odreja, česar treba, da se uspeh izboljša;
4. seznanja učitelje z novimi pravilniki, razpisi, uaredbami;
5- daje novim učiteljem vsa potrebna navodila glede pouka in administracije;
6. sklicuje seje celotnega učiteljskega zbora in strokovne učiteljske konference in jim predseduje; na teh konferencah sporazumno s strokovnimi učitelji odreja učno postopanje za vsak predmet in razred in določa obče merilo za ocenjanje učencev; skrbi za izvajanje vzornih predavanj in določa njih razpored, ima po končanem predavaniu s predavateljem in učitelji, ki so prisostvovali predavanju, skupno konferenco, da se priobčijo predavatelju ali čujejo eventualne pripombe;
7. skrbi za popolnjevanje učiteljskih mest na svoji
šoli;
8. odreja ali vrši nadomeščanje odsotnih in bolnih učiteljev;
9. odreja razrednike, poslovodjo, varuhe zbirk in učitelje, ki naj prisostvujejo sejam sekcij dijaške združbe in dovoljenih društev;
10. sklicuje	seje razrednega	učiteljskega zbora	in
jim	predseduje,	če pa je zadržan, jim predseduje raz-
rednik;
11. vodi vpisovanje učencev,
12. skrbi, da se izvaja razpored izpitov;
13. podaja po pristojnosti ministrstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi poročila o delovanju in stanju	svoje šole	po navodilih za	sestavo polletnega	in
letnega poročila, ki ga predpisuje minister za trgovino in industrijo;
14. daje po pravilih o ocenjanju ocene o delovanju in vedenju učiteljev;
15. nadzira	šolsko poslopje,	učila in knjižnice,	in
gleda na to, da se upravljajo po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo;
16. vodi šolsko dopisovanje s svojim podpisom in hrani pečat, službene spise in šolske upravne knjige;
17. upravlja šolsko imovino in porazdeljuje s proračunom odobrene vsote za odrejene šolske potrebe.
§ 58.
Dolžnosti učiteljev so zlasti, da:
1. predavajo odrejene predmete po predpisanih programih in danih navodilih, vplivajo na vzgojo učencev, zasledujejo sodobno stanje znanosti;
2. se pripravljajo za ure in jih redno in točno vrše;
3. imajo vzorna predavanja po razporedu, ki ga določi direktor, in sicer: profesorji in suplenti z nad 2 letoma službe po eno predavanje na leto, suplenti prvega in drugega leta službe pa v vsakem polletju po eno. Tem predavanjem morajo prisostvovati poleg direktorja tudi vsi učitelji dotične ali sorodne stroke, ki so v tem času prosti;	'	1
4. delajo vsako uro vedno z vsem razredom, in uporabljajo pri tem vsa učila, s katerimi šola razpolaga; se drže odrejenih učbenikov, se nikdar in nikoli ne poslužujejo narekovanja svojega predmeta; se zanimajo za uspeh svojih učencev; navajajo učence, kako naj se uspešno uče njihovih predmetov; podpirajo samostojno delavnost pri učencih in si pri tem prizadevajo, da se nauče učenci že v sami uri predavanja izvestnega števila svojih lekcij; priobčujejo v seji razrednega učiteljskega zbora razredniku svoja opažanja o vsakem učencu;
5. točno vodijo predpisane dnevnike;
6. prisostvujejo vsem sejam celotnega učiteljskega zbora, razrednih učiteljskih zborov in konferencam, ki jih sklicuje direktor;
7. nadomeščajo po direktorjevi naredbi odsotne ali obolele učitelje;
8. nadzirajo učence po razporedu, ki ga določi direktor, šole, in sicer po pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo;
9. obveste ob svoji obolelosti ali drugem zadržku vedno pravočasno direktorja o svojem izostanku in iz* ostanek opravičijo;
10. čuvajo njim poverjena učila, knjige in druge stvari, za kar so tudi materialno odgovorni, če je nastala škoda zbog njih nemarnosti in se to komisijski ugotovi;
11. čuvajo vse službene tajnosti, med katere spada tudi vse to, o čemer se službeno govori v sejah razrednih učiteljskih zborov, celotnega učiteljskega zbora in izpraševalnih odborov;
12. izvršujejo direktorjeve naredbe in navodila glede pedagoško-metodičnega dela;
13. zahajajo prvi dve leti suplentske službe k uram starejših učiteljev svoje stroke;
14. izvršujejo tudi druge naredbe šolskega oblastva, ki so osnovane v zakonu.
§ 59.
Učitelji srednjih trgovinskih šol imajo to-le število ur na teden:
1. direktorji trgovinskih akademij, če je treba, do 5 ur;
2. direktorji trgovinskih šol, če je treba, do 8 ur;
3. profesorji 18 ur; profesorji predmetov, iz katerih se izdelujejo pismene naloge ali za katere je treba pripravljati eksperimente, kakor tudi oni, ki imajo nad 20 let učiteljske službe, smejo imeti dve uri manj;
4. suplenti prvi dve leti službe 14 ur, pozneje pa toliko kolikor profesorji.
Ce je treba, morajo prevzeti učitelji tudi večje število ur, in sicer: suplenti največ 3 ure, profesorji pa največ 4 ure na teden nad zakonskim maksimumom. Te ure se ne honorirajo.
Razredništvo, delo direktorjev in poslovodij, razen °nih iz § 63., se ne honorirajo. Ne honorira se niti delo pri izpitih, razen dela pri privatnih izpitih.
Odstopki izpod števila rednih ur, določenih s tem členom, so dopustni samo z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo.
§ 60.
Učitelj, ki je 3 leta zaporedoma slabo ocenjen, se upokoji ali odpusti iz službe v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.
§ 61.
Učitelju je prepovedano, privatno pripravljati učence svoje šole.
§ 62.
Minister za trgovino in industrijo predpisuje:
1. podrobnejše odredbe o delovanju in dolžnostih direktorja in učiteljev;
2. pravilnik o ocenjanju direktorjev in učiteljev.
Šolski tajnik in poslovodja.
§ 63.
Na trgovinskih akademijah, ki imajo najmanj osem oddelkov, se postavlja šolski tajnik za opravljanje upravnih in blagajniških poslov. Za šolskega tajnika sme biti Postavljen absolvirani učenec trgovinske akademije z opravljenim zaključnim izpitom. Postavljanje in nadaljnja razmerja šolskega tajnika se ravnajo po zakonu o uradnikih. Tajnik se razporeja od IX. do vštete VI. položajne skup'ne.
Na trgov nskih akademijah, ki imajo manj nego osem oddelkov, in na trgovinskih šolah, ki imajo več ko šest oddelkov, postavlja ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava na predlog direktorja šole enega izmed rednih učiteljev za poslovodjo, ki mora poleg svoje redne dolžnosti opravljati tudi dolžnost šolskega tajnika. Višino honorarja odreja s pravilnikom minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.
Šolski zdravnik.
§ 64.
Srednje trgovinske šole v krajih, kjer ni šolske poliklinike, morajo imeti svojega honorarnega šolskega zdravnika.
Podrobnejše odredbe o postavljanju, delovnem področju in višini nagrade za šolske zdravnike izdaja minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in ministrom za finance.
Plače, prejemki in druga razmerja.
§ 65-
Vsi prejemki učnega osebja in ostalih državnih uslužbencev se odrejajo po zakonu o uradnikih.
§ 66.
Ce direktor šole ni postavljen, lahko odredi minister za trgovino in industrijo z odločbo enega profesorja, da poleg svoje redne dolžnosti nadomešča direktorja; število ur se temu zniža za polovico rednega števila obveznih ur.
§ 67.
Učitelj srednje trgovinske šole, ki prestopi v drugo stroko državne službe, pa se pozneje vrne v učiteljsko službo, nima večje plače od one, ki bi jo imel, da je ostal v učiteljski službi.
§ 68.
Na sistemizirana uradniška mesta se smejo postavljati pogodbeni uradniki-učitelji po pogojih iz zakona o uradnikih.
§ 69.
Kolikor ostala službena razmerja, pravice in dolžnosti učteljev na srednjih trgovinskih šolah niso urejeni s tem zakonom, veljajo predpisi zakona o uradnikih.
V.	DEL.
šolska uprava.
§ 70.
Šolsko upravo sestavljajo direktor, razredniki, razredni učiteljski zbor in celotni učiteljski zbor.
Direktor.
§ 71.
Direktor -je starešina šole. Upravlja šolo po zakonu, pravilnikih in naredbah ministrstva za trgovino in industrijo in banske uprave.
Razrednik.
§ 72.
Ob pričetku šolskega leta odredi direktor razrednike za vsak razred.
Razrednik skrbi za učence svojega razreda in poroča razrednemu učiteljskemu zboru, celotnemu učiteljskemu zboru ali direktorju.
§ 73.
Minister za trgovino in industrijo izda podrobnejše odredbe o poslovanju in dolžnostih razrednikov, razrednega učiteljskega zbora in celotnega učiteljskega zbora.
Razredni učiteljski zbor.
§ 74.
Razredni učiteljski zbor sestavljajo razrednik in vsi učitelji enega razreda, predsednik pa mu je direktor ali razrednik kot njegov namestnik
§ 75.
Razredni učiteljski zbor se sestaja, Ko ni šolskih ur, na direktorjev ali razrednikov poziv.
§ 76.
Sestanki razrednega učiteljskega zbora so redni in izredni. Redni sestanki se vrše sredi in ob koncu vsakega polletja, izredni pa po potrebi.
§ 77.
Razredni učiteljski zbor se bavi na svojih sestankih poglavitno s temi-le posli:
1. sklepa, kaj mu je ukreniti za čini uspešnejši pouk in čim boljšo vzgojo učencev svojega razreda;
2. določa način, po katerem naj ravnajo vsi učitelji v učnem in vzgojnem pogledu enako z učenci in vzdržujejo zvezo in enotnost v celotnem pouku in tako s skladnim delovanjem zajamčijo boljši uspeh;
3. določa razpored šolskih pismenih nalog;
4. izreka učencem kazni po disciplinskih pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo;
5. odloča o prevajanju učencev v višje razrede, o ponavljanju razreda in o opravljanju izpitov iz poedinih predmetov.
§ 78.
Letne ocene daje predmetni učitelj, ne da bi jih izvajal aritmetično iz polletnih ocen. Letne ocene ugotavljajo: predmetni učitelj, razrednik in direktor. Če njih ocena ni soglasna, ugotovi letno oceno razredni učiteljski zbor. Če se glasovi enako porazdele, odloči glas predmetnega učitelja
§ 79.
Razredni učiteljski zbor sklepa z večino glasov. Če se glasovi enako porazdele, odloči predsednikov glas v vseh primerih, razen v primeru iz § 78. tega zakona.
Če se kakšen član razrednega učiteljskega zbora ne strinja s sklepom zbora, lahko takoj vpiše svoje ločeno mnenje v zapisnik.
Razrednik obvešča direktorja, ki je zadržan, prisostvovati sejam, o delu na sestanku.
Celotni učiteljski zbor.
§ 80.
Celotni učiteljski zbor sestavljajo direktor in redni učitelji, v posebnih primerih pa tudi šolski zdravnik.
Po potrebi smejo prisostvovati na direktorjem poziv sejam celotnega učiteljskega zbora tudi honorarni učitelji.
§ 81.
Celotni učiteljski zbor se sestaja na direktorjev poziv ob času, ko ni šolskih ur. Direktor mora sklicati celotni učiteljski zbor najmanj trikrat v enem polletju,
§ 82.
Sejam celotnega učiteljskega zbora predseduje direktor, če pa je zadržan, po činu najstarejši profesor.
§ 83.
Celotni učiteljski zbor sklepa z absolutno večino prisotnih članov, razen v primeru četrtega odstavka § 41.; če se glasovi enako porazdele, odloči direktorjev glas ali glas člana, ki predseduje.
Zapisnike celotnega učiteljskega zbora podpisujejo direktor in vsi učitelji, ki so bili pri seji, direktor pa objavlja in izvršuje njegove sklepe.
Če smatra direktor, da nasprotuje sklep zakonskemu predpisu, ali če smatra, da ni umesten, ga pošlje pred izvršitvijo ministrstvu za trgovino in industrijo, da to odloči o njem. Če se kakšen član celotnega učiteljskega zbora ne strinja z zborskim sklepom, sme vpisati svoje ločeno mnenje v zapisnik na sestanku samem.
§ 84.
Dolžnosti celotnega učiteljskega zbora so poglavitno te-le:
1. razporeja na direktorjev predlog predmete na učitelje po njih strokah;
2. zasliši na koncu vsakega polletja poročila razrednikov o stanju in napredovanju učencev njih razredov in odredi ukrepe za poboljšanje in vzgajanje;
3. določa razpored predmetov, predmete na dneve in ure kakor tudi razpored izpitov;
4. sklepa o večjih dijaških izletih;
5. izreka učencem kazni po odredbah tega zakona;
6. sklepa o nabavljanju knjig in učil;
7. se dogovarja o potrebnih izpremembah v šolskih pravilih in o vsem, kar bi utegnilo služiti pospeševanju pouka in vzgoje v šoli, in podaja v tej smeri predloge ministrstvu za trgovino in industrijo.
Ostale upravne odredbe.
§ 85-
Vsaka državna srednja trgovinska šola ima svoj pečat z državnim grbom, svoj arhiv in svoje upravne knjige po pravilih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo.
§ 86.
Ob pričetku šolskega leta odredi direktor knjižničarje za učiteljsko in dijaško knjižnico in postavlja varuhe zbirk. Ti so dolžni čuvati in upravljati njim poverjene predmete in voditi v redu inventar po pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo.
VI. DEL.
Trgovinski tečaji./
§ 87.
Trgovinski tečaji so lahko: abiturijentski tečaji, trgovinski dnevni tečaji in trgovinski večerni tečaji.
Abiturijentski tečaji dajejo abiturijentom srednjih in strokovnih šoJ potrebno trgovinsko izobrazbo kot dopolnitev njih izobrazbe, dnevni in večerni tečaji pa dajejo njih obiskovalcem osnovno znanje za opravljanje pomožnih trgovinskih manipulativnih poslov,
§ 88.
Trgovinske tečaje lahko otvore in vzdržujejo oh svojih stroških ali ob stroških obiskovalcev: samoupravna telesa, trgovske korporacije in privatne osebe, ki imajo strokovno izobrazbo.
Odobritev za otvoritev trgovinskih tečajev daje v svoji pristojnosti ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava.
Odobritev, dana eni osebi, se ne da prenesti na drugo osebo.
§ 89.
Na trgovinskih tečajih smejo poučevati samo strokovno kvalificirane osebe; učni načrt in program za trgovinske tečaje predpisuje s pravilnikom minister za trgovino in industrijo
VII. DEL.
Prehodne odredbe.
§ 90.
Sedanje privatne trgovinske šole morajo zaprositi v mesecu dni, ko stopi ta zakon v veljavo, za odobritev ministra za trgovino in industrijo. Če privatna šola odobritev dobi, se mora s pričetkom prihodnjega šolskega leta preurediti ustrezno odredbam tega zakona. Drugače, kakor tudi če se odobritev ne zaprosi, se mora šola zapreti.
Sedanji trgovinski tečaji smejo obstajati tudi potem, ko stopi ta zakon v veljavo, če se preurede v treh mesecih skladno s predpisi § 89. tega zakona.
§ 91.
Predmetni učitelji, ki so se zatekli v tem zvanju, ostanejo še nadalje v učiteljski službi z dosedanjim zvanjem.
§92.
Vse odredbe tega zakona glede šolskega dela se Uporabljajo od pričetka šolskega leta 1982./1933.
§ 93.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v >Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati vse zakonske odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po ujem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 18. marca 1932.; I. br. 8261/0.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r.
Videl in pritisnil državni Predsednik ministrskega pečat	sveta
čuvar državnega pečata, P. R. Živkovič s. r.
minister pravde Bož. ž. Maksimovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
320.
Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem sporazumno z ministrom za finance to-le
uredbo
o velikosti nagrade dnevničarjem.*
Člen 1.
Dnevničarjem se odreja nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici:
N
Vrsta služe
Z.četna nagrada v draginjskem razredu
I
II
III
na mesec dinarjev
Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo. neglede na kvalifikacijo
Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo
Dnevničarji . s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji
Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji ___________________________
do
1100
do
950
do
1200
do
1400
do
950
do
850
do
1100
do
1300
do
850
do
750
do
1000
do
1200
Člen 2.
Po vsakem dovršenem drugem letu službe se sme nagrada zvišati, in sicer:
a) dnevničarjem pod zap.
št.	1	razpredelnice	za
pod zap.	št.	2	razpredelnice	za
št.	3	razpredelnice	za
zap.	št.	4	razpredelnice	za
50 dinarjev;
b) dnevničarjem 40 dinarjev;
c) dnevničarjem pod zap.
60 dinarjev;
č) dnevničarjem pod 80 dinarjev.
C len 3.
Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo dne 1. maja 1932.
V Beogradu, dne 5. aprila 1932.; III. br. 17.224.
Minister za notranje posle dr. M. Srškic s. r
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	aprila 1882.,.«, 85/XXXkVII/243.
321.
Naredba
ministra za socialno politiko in narodno zdravje o odmeri doklad za javne borze dela na osnovi pooblastitve § 51. finančnega zakona za leto 1932./1933.*
Člen 1.
Doklada za javne borze dela znaša izza dne 1. aprila 1932. na teden 3'6% enodnevne'zavarovane nadnice po § 21. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., odnosno 10°/o od 36°/onega tedenskega prispevka za zavarovanje za bolezen.
Člen 2.
Za to doklado veljajo predpisi VIII. poglavja zakona o zavarovanju delavcev glede dolžnosti, plačevati prispevke za zavarovanje, vendar tako, da gre polovica zneska za doklado v poslodavčevo breme, polovica pa v delavčevo (nameščenčevo) breme. To doklado pobira osrednji urad za zavarovanje delavcev obenem s prispevki za zavarovanje delavcev.
Člen 3.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu odteguje od doklade, pobrane za javno borzo dela, za stroške 514%, in sicer: 3*4% za svoj račun kot stroške pobiranja, 2% pa za osrednjo upravo za posredovanje dela kot izdaitke za državno kontrolno službo in za posebno statistiko omenjene osrednje uprave.
Člen 4.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev mora vložiti najkesneje tri mesece po zaključku vsakega polletja vso pobrano doklado po odbitku o%% za stroške (člen 3.) v »sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev« pri Državni hipotekarni banki v Beogradu, 2% pobrane doklade pa na »posebni račun za kontrolo in statistiko« osrednje uprave za posredovanje dela pri poštni hranilnici v Beogradu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev obvesti obenem osrednjo upravo za posredovanje dela o višini predpisane in o višini pobrane doklade glede vsakega svojega krajevnega organa posebej.
Člen 5.
Iz »sklada za neposredno podpiranje nezaposlenih
delavcev« se ne smejo poravnavati nikakršni izdatki za državno kontrolno službo niti dajati državnim kontrolnim organom nagrade.
Izdatki za državno kontrolno službo, določeni v predpisih o javnem posredovanju dela, se poravnavajo iz >posebnega računa za kontrolo in statistiko« osrednje uprave za posredovanje dela (člen 4.); toda celotni znesek teh izdatkov ne sme presezati polovice tega računa. Preostanek tega »posebnega računa za kontrolo in statistiko« sme uporabiti osrednja uprava za posredovanje dela za izdatke glede organizacije posebne statistične
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	aprila 1932., št. 85/XXXVII/247.
službe; ta služba se lahko izvede skupno z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in z delavskimi in poslo-dajniškimi zbornicami.
Natančnejše predpise o uporabi posebnega računa za kontrolo in statistiko izda minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 6.
Ko stopi ta naredba v veljavo, prestane veljati naredba ministra za socialno politiko in narodno zdravje o pobiranju in uporabljanju prispevkov za borze dela po členu 110. finančnega zakona za leto 1922./1923., št. 10.810 z dne 7. decembra 1922.
V Beogradu, dne 2. aprila 1932.
Minister za socialno politiko. in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
822.
Na osnovi uredbe o organizaciji in področju osrednjega higienskega zavoda predpisujem ta-le
pravilnik
o dolžnostih in področju stalne higienske komisije ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pri osrednjem higienskem zavodu v Beogradu.*
Člen 1.
Stalna higienska komisija je strokovno posvetovalno telo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje po vseh vprašanjih higiene, epidemiologije in socialne medicine in je v neposredni zvezi z osrednjim higienskim zavodom.
Člen 2
Stalna higienska komisija daje mnenja, pojasnila, predloge, navodila in temu ped. ministrstvom in napravam po vprašanjih svoje pristojnosti. Ministrstva in naprave pošiljajo komisiji zaradi mnenja vsa važnejša higienska vprašanja, zlasti pa ona, za katera je treba sodelovanja z zdravstvenimi oblastvi. Prav tako lahko zahtevajo tudi strokovna posvetovalna telesa, ki so osnovana ali se osnujejo po poedinih ministrstvih in napravah, soglasnost in mnenje komisije po vprašaujih njene pristojnosti, zlasti če je treba zanje skupnega sodelovanja.
Člen 3.
Vprašanja in zahteve lahko postavljajo tudi poedini člani komisije, bodisi kot svoje ali za svoje urade ustno ali pismeno. Vsa ta vprašanja in- zahteve je vzeti v delo in o njih sklepati. Od privatnih oseb se predmeti ne morejo sprejemati neposredno; pošiljati jih smejo samo naprave in ministrstva, če je mnenje komisije potrebno
Člen 4.	1
Stalna higienska komisija sme pokreniti tudi po lastni pobudi vsa vprašanja svojega področja in o tem podajati pristojnim obrazložene predloge.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. aprila 1932., št, 76/XXXIII/218.
Člen 5.
Stalna higienska komisija ima nalogo, da zasleduje ragtnere, podaja mnenja in predloge o 'pojavih in vprašanjih, ki se nanašajo:
1. na 'zdravstveno statistiko: kretanje akutnih nalezljivih bolezni, epidemije, stanje družabnih bolezni in demografske razmere vobče;
2. na proučevanje zdravstvenega stanja naroda, socialnih razmer in načina življenja;
.8. na zdravstveno prosvetljevanje;
4.	na uporabo odredb poedinih zakonov in pravilnikov iz higienske službe, kakor tudi na izdajanje novih;
■5. na ocenjanje naprav, sredstev, akcij in metod, namenjenih higienski povzdigi naroda ali ureditvi naselij;
6. na organizacijo dela in načina v izvajanju higienske službe, zlasti zaradi potrebnega sodelovanja prizadetih činiteljev;;
7. na osnavljanje novih naprav za uporabo higiene,
epidemiologije in socialne medicine;
8. na javno in občinsko’higieno ih' asanacijska dela;
9. na ukrepe za zatiranje nalezljivih in družabnih bolezni; na desinfekcijo, dešinsekcijo, deratizacijo, cepljenje in dr.; na profilaktične ukrepe v teoriji in rabi; na proizvode biološkega izvora za zdravljenje in odvračanje;
10. na celotni promet v zvezi s preprečevanjem in širjenjem nalezljivih bolezni, kakor tudi z zahtevami higiene vobče;
11. na mednarodne obveznosti in razmerja po zdravstvenih vprašanjih;
12. na vse druge posle iz področja komisije.
Člen 6.
Stalna higienska komisija zasleduje razvoj znanosti po vprašanjih svoje pristojnosti in higienske službe in organizacije ne samo v kraljevini, marveč tudi v inozemstvu, poverjujoč svojim članom, da podajajo referate po poedinih vprašanjih.
Člen 7.
Delovno področje stalne higienske komisije se razteza na vso kraljevino.
Člen 8.
Članom stalne higienske komisije ne pripada nobena nagrada za seje 1. .kor tudi ne za podajanje referatov.
Člen 9.
Člani komisije si volijo ob pričetku koledarskega leta predsednika in tajnika. Predsednika nadomešča po položaju najstarejši, tajnika po položaju najmlajši član komisije.
Člen 10.
Stalna higienska komisija se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat na mesec.. Seje odreja predsednik po pismeni poti, če se ni določilo ob zaključku seje drugače.
Člen 11..
Seje se lahko vrše, če je prisotnih polovica elanov In še 1 član; sklepi pa so polnoveljavni, če glasuje zanje od prisotnih polovica in še 1. Pri enaki porazdelitvi glasov odloča mnenje, za katero je glasoval predsedujoči.
Člen 12.
Seje se vrše v osrednjem higienskem zavodu, ki trpi vse materialne stroške komisije. O sejah se vodi zapisnik, ki obseza ob kratkem predmete in razpravo, točno pa storjeni sklep. Zapisnik podpisujejo vsi prisotni člani, ko se v prihodnji seji odbbri.
Člen 13.
Člani moTajo prihajati redno k sejam, ki se vrše med urami rednega dela. Namestniki lahko stalno prisostvujejo sejam, toda imajo popolno pravico članov le, kadar nadomeščajo odsotne člane. Dolžni so pa priti na zahtevo rednega člana kot namestniki. Če ne pride predstavnik k seji f":\rat zaporedoma, ne da bi se opravičil, in ne pride tudi na posebej njemu vročem poziv, prestane biti član. To se vpiše v zapisnik. Nato zahteva komisija od dotične naprave, da odredi drugega predstavnika. Prisostvovanje namestnika opravičuje izostanek stalnega člana.
Člen 14.
Stalna higienska komisija mora po referatu in razgovoru sklepati o vprašanju, ki je postavljeno na dnevni red. Sklepa se na osnovi soglasnosti večine članov. Ločena mnenja se vpisujejo v zapisnik in se vročajo pristojnim na posebnem aktu obenem s sklepom, če to do-tični član zahteva in če poda pismen predlog o tem ločenem mnenju v isti seji.
Člen 15.
Člani komisije morajo dajati pojasnila in podajati referate o vseh vprašanjih, za katera mora komisija oddati mnenje, in to zaradi sporazumnega dela in medsebojnega podpiranja pri reševanju zastavljenih vprašanj. Zaključek iz referata se podaja pismeno.
Člen 16.
Člani komisije se lahko odrede po izvestnih poslih, da raziščejo predmet na mestu. Trav tako se jim lahko nalože tudi posebne naloge. Za te posle in delo na terenu se odrejajo članom komisije nagrada in stroški po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov, ki gre v breme kreditov za urade in naprave po odločbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Take odločbe mora predhodno odobriti ministrstvo.
Člen 17.
Za izvedeniško ocenjanje in oddajanje mnenj napravam in uradom za zasebnike po poedinih vprašanjih pristojnosti se pobirajo dvojne takse po taksah osrednjega higienskega zavoda in v njegovo korist. Materialni izdatki in stroški članov se izplačujejo članom v breme onega, ki je zahteval izvedeniško ocenjanje in mnenje, po predlogu stalne higienske komisije.
Člen 18.
Sthlna higienska komisija lahko po potrebi poziva in zahteva mnenje od vseh strokovnjakov v javni službi in ti se morajo taki zahtevi odzvati. Smejo se pozivati kot izvedenci tudi na seje.
Clen 19.
Svoje sklepe, mnenja in predloge izroča stalna higienska komisija pristojnim v prepisu na posebnem aktu, izvirni referati pa se obdrže v arhivu komisije.
Člen 20.
Stalna higienska komisija ima svoj pečat, vložni zapisnik, poštno knjigo in zapisnik in se upravlja samostojno. Vse upravne posle vrši tajnik po predsednikovih navodilih. Akte podpisujeta predsednik in tajnik. Izpiski iz zapisnikov in poročila o poslovanju komisije se pošiljajo redno ministrstvu na vpogled.
Člen 21.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 19. marca 1932.; S. br. 3674.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
—
323.
Izprememba pravilnika bratovske skladnice.*
Na osnovi člena 3., točke 12., zakona o ustroju vrhovne državne uprave, § 12. uredbe o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev, člena 1. uredbe o ustroju ministrstva za šume in rudnike, člena 135. pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja pri rudniških podjetjih v kraljevini Jugoslaviji z dne 1. decembra 1925. in predloga rudarskega glavarstva v Ljubljani št. 1196. z dne 12. marca 1932.
odločam:
Zaradi začasne sanacije pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani se prispevki v to blagajno, določeni s členom 102. pravil bratovske skladnice v okviru 3% do 5% delavskih kategorijskih zaslužkov, zvišani z odločbo ministrstva za šume in rudnike R. br.
11.464 z drtfe 6. decembra 1927. od 5% do 7%, nato pa z odločbo ministra za šume in rudnike R. br. 1373 z dne
9.	marca 1931. zvišani za Štore na 9%, za Velenje na 10-8%, za Hrastnik, Kočevje, Laško, Rajhenburg, Trbovlje in Zagorje na 10-2% — zvišujejo, in sicer za rudnike: Štore, Velenje in vse premogovnike Trboveljske družbe na 12% delavskih kategorijskih zaslužkov, odnosno 6% za zavarovane člane in 6% za podjetja.
Ta izprememba pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja pri rudniških podjetjih z dne
1.	decembra 1924. velja od dne, ko se ta odločba podpiše s tem, da se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 24. marca 1932.; R. br. 4032.
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	aprila 1932., št. 85/XXXVII/241.
324.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem sledeče:
norme
za obtežbe pri graditeljstvu.1
i
A.	Lastne teže.
Ako se teže posebej ne določajo, izračunavajo in izkazujejo, veljajo za točke 1. do 10. sledeče lastne teže v t/m3, za točki 11. in 12. pa v kg/m*.
1	Koyine v t/m5	Svinec 		 Baker 	 Bron. med (mesing) .... Jeklo, jekleni liv	 Lito železo	 Cink, valjani	 Cin		11-4 9-0 8-6 7-85 7-3 7-2 7'4
2	Obdelan (rezan) kamen in zid iz naravnega kamna v t/m*	Granit, diorit, bazalt, portir . . Peščenec, apnenec, marmor, dolomit 	 Groh (tuf), lehnjak .....	2'5—3'3, povpr. 2‘8 P5—2'8, povpr. 2'5 1’3—2'0. povpr. 1‘8
		Klinker v cementni malti . .	1-9
	C	Navadna zidna opeka v apneni	
	S	ali podaljšani cementni malti	1-6
	M	Navadna opeka v cementni malti	1-8
	si	Opeka iz apna in peska v apneni	
	« p	ali podaljšani cementni malti	P8
3	-STs	Luknjičasta opeka v apneni malti	4-3
	® S. S	Plošče iz žlindre in cementa .	1-3
	3	Plošče iz žlindre in mavca, po	
	M	dodatku žlindre ....	0-9-1-2
		Plošče za tla iz mavca po pol-	
		nilnem materialu		0-7—1-0
		Kamen iz plutovine		0-6
		Z žico armirani omet iz cementa	2-4
		Malta iz cementa . .	2-1
1	•S S	Podaljšana malta iz cementa .	1-9
		Malta iz apna		1-7
		Z žico armirani omet iz mavca	1-3
		Malta iz mavca		1-0
		peska s kamenitim drobcem in	
		tolčencem		9-9
		peska s kamenitim drobcem in	
		tolčencem in železno armatu-	
		ro (ojačeni beton) ....	2-4
		topilniške žlindre		
	*— n	opečne šute s peskom ....	1-8
5		plovčastega prodca s peskom .	1-6
	-M	izgorilne žlindre s peskom .	1'2—1-9, povpr. 1*5
	m	izgorilne žlindre		1-2
		pepela		0'8—P4, povpr. 1‘1
		luknjičavega (poroznega) beto-	
		na za izolacijo in dele. ki ne	
		nosijo		0-3—0’8, ppr.0'63
		luknjičavega (poroznega) beto-	
		na za dele. ki nosijo ....	1J)—1*2. povpr. Pl
	5 «	Bukovina, hrastovina, smolena	
e	— S	borovina		0-9
	M ** 0 h.	Smrečina, borovina		0-7
	M ^	Jelovina		 , .	0-0
	a a	Navadno steklo in polna stekle-	
7	■M-5. e	na opeka	2-6
	+j m >	Žično steklo	2'7
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	marca 1932., št. 71/XXX/203. — Gradbeni zakon gl-»Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931.
	© *S*	Zemlja, ilovica, vlažen . .j .	1’7—2’5, povpr.2’0	
	*	Pesek, prodec. tolčenec, vlažen .	1-5—2-3, povpr. 1'8	
	'/3	Zemlja, pesek, prodec, tolčenec,		
	CS « b a	ilovica, suh		r4—l-8, povpr. ro	
8		Zidna šuta		1-4	
	N	Topilniška žlindra . • - • •	1‘2—1-6, povpr. T4	
	.2	Pesek iz topilniške žlindre . .	0‘5—1'4, povpr. 1'0	
	Ui ©	Izgorilna žlindra		0‘7—1*1, povpr. rO	
	rt	Premogov pepel, premogovi liga-		
	S	ški 			0-6—0‘9, povpr. 0-7	
				1-00
				0‘50
		Sadje ..........	* • p • •	0‘35
				1-30
		Cepljena drva (meterska) . .		0-40
				0'70
				
	n			0-69
		Premog		0’90
		Plinski koks		• • • • •	0‘45
	>			0-70
	s >©			0‘75
	HO	Koruza			0'80
' ,	'O -2	Knjige zložene			0-84
	5	Črno (lesno) oglje			0'75
	OQ			0-76
	>			0-68
	13	Repa			0-65
	©	Repni rezanci		• • • • •	0'85
	43 rt	Seno (do 3 m visoko nakopičeno) ....		0-07
	WH	Seno stisnjeno			0-28
		Slad		• . • •	0'53
		Slama (do 3 m visoko nakopičena) ....		0045
		Sol			1 *2o
		Trava in detelja ......		0"35
		Papir				1-10
		Cement, nasut			1-40
		Sladkor (natresen)			0-80
		Sladkor, zložen v plasteh preko 4 m višine		115
	c* D g	Tlak iz granita, bazalta . . .		2-7
		Tlak iz apnenca, peščenjaka .	• • S • •	2‘5
10	2 >	Ploščice iz klinkerja ....	• k • • •	2“2
	° t__1	Liti asfalt s prodcem, termakadani ....		2-1
		Tolčeni asfalt, teraeo, ploščice iz	žgane gline	2-0
	a O.	Ksilolit in slični podi ....	• • • • •	1-8
	Ha	Liti asfalt, linoleum .....		1-3
		Lesene kocke			1-1
		Navadni strop iz lesenih gred	z 8 cm moč-	
		nim nasipom, slepim podom	in podom iz	230
		deščic, stukaturnim opažem in	štukaturo .	
		Navadni strop iz stropnikov, sicer kakor po-		
		prej 			330
		Enaki toda s 3 cm debelim tlakom iz opeke		340
	4	Stropi iz lesenih gred med železnimi nosilci		
		(traverzami) z 8 cm močnim nasipom, sle-		
11	-M	pim podom in podom iz deščic, stukatur-		
	>	nim opažem in štukaturo, skupaj z nosilci		250
		Za vsak nadaljnji cm nasipa še			14
	‘o. o	Oboki iz opeke, 12 cm močni, med železnimi		
	M 4-3	nosilci z 8 cm močnim nasipom na temenu.		
	co	z ometom, slepim podom in podom iz		
		deščic, pri največji razdalji nosilcev 1’4 m.		440
		z železnimi nosilci vred . .			
		Enaki toda pri razdalji nosilcev od l-4 do		510
		3'0 m				
		Za vsak nadaljnji cm debeline oboka še . .		16
	• _ e	Enojno kritje z opeko ....	• k • • k	100
	Ul.	Dvojno kritje z opeko ....	• • • * •	125
	e e	Zarezna opeka 	 .	• • 4 • •	65 70
	w o ► ^ o~Sl cl rt —r	Enojno kritje s Skrilavcem (poševno kritje)		
		Dvojno kritje s Skrilavcem (vzporedno s sle-		80
	c S* •> = * o	menom krito)				
12	S c = ® "S; •* ~ ° E B	Kritje z umetnim Skrilavcem (eternitom) na		35
		podlagi iz strešne lepenke .	■ • • • •	
		Enojno kritje s katranizirano strešno lepenko		35
	"§ S— c	Dvojno kritje s katranizirano strešno lepen-		
	M W O M » = 3	ko (2 sloja lepenke in 2 namaza s ka-		40
	iS S Ja S**> B St?	tranom) 			
		Enako z 2 slojema lepenke, 2	namazoma s	52
		katranom in uvaljanim drobnim prodcem		
		Enako s 3 namazi iz katrana ...... Streha iz lesnega cementa. 1 sloj močne lepenke, 3 sloji lepenke v lesno-cementni snovi, 5 cm ilovnatega peska in 5 cm prodca Kritje s cinkovo pločevino št. 13	 Kritje s pločevino do 1 mm debeline . . . Kritje z valovito pločevino iz pocinkane železne pločevine (40X150X1'5 mm) na kotnem železu	 Steklena streha z železnim okvirjem in 6 mm debelim steklom	 Enaka s 6 mm debelim žičnim steklom . . Za vsak nadaljnji mm debeline stekla še . .	55 240 36 38 25 30 35 3
13		Po razmerju teže kritja se sme vzeti za težo glavnega ostrešja do 16 m razpona v kg/m2 osnovne ploskve: za železne konstrukcije	 za lesene konstrukcije		10-20 20 -30
B.	Premične obtežbe.
Ako pri uporabi prostorov za posebne namene ni neugodnejši vpliv zbog obtežbe, se morajo upoštevati sledeče mirne premične obtežbe, in to pod tekočimi številkami 1. do 11. v kg/m2, pod tek. št. 12. in 13. v kg/m1, pod tek. št. 14 v kg/m3 in pod tek. št. 15 v kg.
1	Lahko delilno zidovje (ometane stene iz lesa. plošč iz mavca, iz žlindre, rabica itd. do 7 cm debeline z obojestranskim ometom) in z enakomerno razdeljenim dodatkom premične obtežbe, ako že ni vsebovana v njegovi teži (tek. št. 7.in 10.) . . .	75
2	Ravne strehe, na katere stopajo posamezne osebe samo včasi. s pritiskom snega in vetra in s stezo za strežbo strojev (ta, zadnja obtežba ne sme biti manjša kakor 80kg/m*)		100
3	Podstrešni prostori za domačo uporabo ....	125
4	Stanovanjski prostori s stranskimi pritiklinami v malih hišah, ki so obteženi s hišno opravo, ljudmi itd			150
5	Stanovanjski prostori s stranskimi pritiklinami v ostalih stanovanjskih zgradbah, ki so obteženi s hišno opravo, ljudmi itd		200
6	Ravne strehe za bivanje ljudi, s pritiskom vetra in snega 		250
7	Pisarne in službeni prostori, bolniške dvorane, šolski oddelki, poslušalnice, potem trgovski lokali, prodajalne in izložbeni prostori do 50 m2 osnovne površine, podstrešni prostori v kolikor služijo drugim ne pa domačim potrebam, vsi ti prostori obenem s težo lahkih delilnih zidov (tek. št. 1)		300
8	Stopnišča in vhodi v malih hišah		350
9	Stopnišča in vhodi vsake vrste (razen onih pod tek. št. 8), balkoni, zborovalne dvorane, gledališča, kinematografi, plesne dvorane, telovadnice, gostilnice, potem prodajalnice, trgovski lokali in izložbeni prostori z večjo osnovno površino kakor 50 m2 in dvorišča, preko katerih se ne sme voziti		400
10	Dvorišča in prehodi, preko katerih se sme voziti s prometnimi sredstvi'do 800 kg pritiska na kolo	800
11	Prostori za shranjevanje motornih vozil s pritiskom do 500 kg na kolo, velika skladišča za prodajo blaga (bazarji), tovarne, delavnice obenem s težo lahkih delilnih zidov (tek. št. 1) . . . .	500
12	Horieontalni pritisk na ročico ograje stopnišč in balkonov (razen onih pod tek. št. 13). v kg/m2 .	40
13	Horieontalni pritisk na ročico ograje v prostorih za zborovanja, gledališčih, kinematografih, v kg/m2	100
u	Knjižnice, zbirke listin, arhivi, knjigarne, itd. v kg/m* celokupnega prostora . . i		500
15	Pri okvirih v strehi, špirovcih in sličnih nosilcih je poleg lastne teže upoštevati še koncentrično obremenitev, ki deluje direktno na sredino nosilca v kg		100
16	Za zavorno silo pri premičnih dvigalih ie vzeti ca. 'h največjega zavornega pritiska kolesja. Za poševno vlečenje je vzeti ca. ‘/is zavrte nosilnosti enega dvigala, pri več dvigalih pa poševno vlečenje samo enega in to največjega dvigala Vpliv sunka premične obtežbe na progo dvigalne naprave je upoštevati z 20% dodatkom vertikalnega pr.iiaka koles		
II. Povečanje obtežbe.
Radi sunka pretresa ali tresenja se morajo mirne premične obttzbe že po jakosti teh vplivov povečati za 1-2—1-5 krat. Povečanje obtežbe mora biti večje za neposredno prizadete in lahke dele kakor za posredno prizadete in težje dele. Tako na primer se mora postopno zmanjšanje vpliva nemirne premične obtežbe vzeti v razmerju l-5 :1‘3 : IT : 1-0 za plošče : gredam, ki oja-čujejo plošče : podvlakam : stebrom, če 1-0 znači mirno premično obtežbo.
III.	Zmanjšanje obtežbe.
S pridržkom, da konstrukcija in f.undiranje zgradb ustrezajo tudi najstrožjim zahtevam, je po navadi dovoljeno zmanjšanje premične obtežbe v sledečih primerih:
a) Vrtilni momenti nosilcev z obteženim poljem z najmanj 30 m* površine in 400 kg/m2 mirne premične obtežbe se smejo zmanjšati na 0-9 polnih vrednosti — učinjenih od premičnih obtežb.
b) Pri večnadstropnih zgradbah je dovoljeno za spodnje dele zgradb (stebre, podvlake, temelje, dele zidov), na katere se prenaša teža zgornjih nadstropij, da se premična obtežba za nižja nadstropja zmanjšuje postopno po sledečem pravilu:
Pri premični obtežbi dveh nadstropij se mora računati s polno obtežbo;
pri premični obtežbi treh nadstropij se mora računati z 0-9 premične obtežbe;
pri premični obtežbi štirih nadstropij se mora računati z 0-8 premične obtežbe;
pri premični obtežbi petih in več nadstropij se mora računati z 0-7 premične obtežbe.
Uporabljana podstrešja štejejo za nadstropje. Stalna obtežba se povsod upošteva v polni vrednosti.
C.	Tlak vetra.
Vobče je vzeti smer vetra horicontalno. Tlak vetra se izračunava na površino, ki je postavljena navpično na smer vetra, pri čemer je upoštevati tudi sesalni učinek vetra na nasprotni strani površine:
za zidovje in strehe do 7 m višine s pv = 75 kg/m2 za zidovje in strehe do 15 m višine s pv = 100 kg/m2 za zidovje in strehe do 25 m višine s pv = 125 kg/m2 za zgradbe nad 25 m višine kakor tudi za odre rešetkaste konstrukcije, jambore in visoke dimnike s pv = 125 -)- 0-6 v, kjer znači v višino zgradbe nad terenom v metrih. V krajih, ki so posebno izpostavljeni močnim vetrovom (košavi ali burji) se mora zgoraj navedeni tlak vetra povečati za 25% do 50%. Za položaje, ki so stalno v zavetju, sme gradbena oblast dovoliti zmanjšanje tlaka vetra do 2/s od normalnih vrednosti.
Pravokotno na 1 m2 površine, ki s smerjo vetra tvori kot a, učinkuje tlak vetra, ki se izračuna iz enačbe: pvn = pv ; sin2 o.
Za ravne in malo nagnjene strehe se mora računati z vertikalnim tlakom vetra z najmanj 25 kg/m2.
Razen tega se mora pri odprtih lopah in prostih strehah upoštevati tlak vetra s 60 kg/m2 površine zidu in strehe, ki učinkuje od znotraj navzven, in to tako, da je skupni vpliv najugodnejši.
Pri zgradbah, pri katerih so zidovi in stropi na običajni način trdno zvezani, navadno ni treba upoštevati tlak vetra.
Č. O,b t e.ž b a s s n e g o m.
Pri ravnih ali do 25a napram horicontali nagnjenih strehah se mora. Obtežba' s snegom vzeti po 75 kg/m2 osnovne površine.
Pri strešnih nagibih 30«, 35«, 40°, 45°, 50° in več se mora obtežba s snegom Zmanjšati na 70, 65, 60, 50 in 40 kg/m2 osnovne površine. Za vmesne nagibe se dobe ustrezajoče obtežbe potem interpolacije.
Kadar se upoštevata tlak vetra in obtežba s snegom hkratu, se sme obtežba s snfegoni na strani, obrnjeni proti vetru, zmanjšati do */* zgornjih vrednosti obtežb.
V bregovitih krajih se mora obtežba s snegom krajevnim prilikam primerno povečati:
D.	Veljavnost norm.
Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Služ-benih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. aprila 1932. in tedaj prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi za obtežbe pri graditeljstvu.
V Beogradu, dne. 16. februarja 1932.; št. 2849/32.
Minister za gradbe Nikola Preka s. r.
Banove uredbe.
325.
I.	No. 3036/4.
Razglas.
Kraljevska banska uprava za Dravsko banovino v Ljubljani razglaša, da je z. 31. marcem t. 1. prenehal poslovati okrožni inšpektorat v Mariboru.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. aprila 1932.
Za bana namestnik pomočnika, načelnik upravnega oddelka dr. Stare s. r. „
326.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II. No. 1036/1.
Objava.
Občina Dev. Mar. v Polju, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem Iistu< v letu 1932. naslednje občinske tgošarine;
a) od 100 1 vina Din 150—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 150’—,
c) od 100 1 piva Din 30—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10—.
f) od prašičev Din 10'—,
g) od drobnice Din 3—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II. No. 3453/1.
Objava.
Občina Gorenjski vrh, v srezu Ptuj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 100—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. aprila 1932.
II. No. 1669/1.
Objava.
Občina Gorica, v srezu Maribor, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino:
a)	od 100 1 vina Din 50—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II. No. 7538/1.
Objava.
Občina Gruškovje, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	60-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	60—,
c)	od	100	1	piva Din	40—,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. aprila 1932.
II. No. mii..
Objava.
Občina Krško, v srezu Krško, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100—,
b)	od	100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c)	od	100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d)	od	goveda nad 1 letom Din 25—,
e)	od	goveda pod 1 letom Din 15—,
f)	od	prašičev do 50 kg čiste teže Din 10—, nad
60 kg čiste teže Din 20'—t	~......
g) od drobnice Din 5—
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II.	No. 1973/1.
Objava.
Občina Log, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II.	No. 31168/1.
Objava.
Občina Ormož, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 1001 piva Din 150—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10—,
d) od 100 kg izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 200"—,
e) od goveda nad enim letom Din 20'—,
f) od goveda pod enim letom Din 10-—,
g) od prašičev Din 10—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II.	No. 128/2.
Objava.
Občina Pameče, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v I. 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	80-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	80—,
c) od	100	1	piva Din	25'—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 8—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. aprila 1932.
II.	No. 1240/2.
Objava.
Občina Podgorje, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, od 1001 jtiva Din 50—,
č)	od	lil stopnje	alkohola špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II.	No. 2003/1.
Objava.
Občina Podhruško, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v .Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina	Din 100—,
b)	od	100 l piva	Din 50-—,
c)	od	lil stopnje	alkohola špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 8—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. aprila 1932.
II.	No. 3358/1.
Objava.
Občina Radoslavci, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din 75—,
b) od	100	1 vinskega mošta	Din 75*—,
c) od	100	1 piva Din 60-—,
č) od	lil	stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. aprila 1932.
II.	No. 289/1.
Objava.
Občina Šenčur, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din 70-—,
b) od	100	1 vinskega mošta	Din 70-—,
c) od	100	1 piva Din 30-—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5.—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II.	No. 7979/1.
Objava.
Občina Sv. Jurij ob južni železnici okolica, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1 vina Din 75'—,
b) od	100	1 vinskega mošta	Din 50‘—,
c) od	100	1 piva Din 60-—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 7-—,
d) od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 400-—,
e) od 100 1 sadnega mošta Din 10*—,
f) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
g) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
h) od prašičev Din 5*—,
i) od drobnice Din 5—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30'—•
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. aprila 1932.
II.	No. 30203/2.
Objava.
Občina Sv. Rok ob Sotli, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 100-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, _ likerja, ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. aprila 1932.
II.	No. 30.686/1.
Objava.
Občina Sv. Vid pri Planini, v srezu šmarskem, bo . pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	50-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	50-—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5 —.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. aprila 1932.
II.	No. 29.220/1.
Objava.
Občina Škofja Loka, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine;
a)	od	100	1	vina Din	100—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c)	od	100	1	piva Din	70-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 8—,
f)	od	prašičev Din 12’—,
g)	od	drobnice Din 2-50,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. aprila 1932.
II.	No. 2158/1.
Objava.
Občina Velka, v srezu Maribor, levi breg, So pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100*—,
b)	od	100 1 vinskega mošta Din 100—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. aprila 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. £iaka in zalaga; jTiskarna »Merkur« x Ljubljani; njen predstavnik; Otmar {dickdlek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BAISKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 31. kosu letnika III. z dne 20. aprila 1032.	_
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 11.286/1.	1427
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Kac Leo, zdravnik, asistent zobozdravnika v Mariboru je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 11. aprjla 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 17/31—20.	1418
V imenu Njega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 8. marca 1932., da je Luthar Dionizij gostilničar v Sebebor-cih, star 28 let, kriv prekrška po čl. 8. zak. o pobijanju draginje, življenjskih Potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1922., ker je kot gostilničar vino šmarnico, ki ga je kupil Po 3 Din 70 p liter, prodajal po 10 Din liter, nadalje burgundca, ki ga je kupil Po 5 Din liter, prodajal po 14 Din ter staro vino »rizling«, ki ga je kupil po 6 Din, prodajal po 14 Din liter, zahteval za to življenjsko potrebščino višjo ceno, kot je ona, ki zajamčuje dovoljeni trgovski čisti dobiček in je s tem zahteval višjo ceno.
Zaradi tega je bil obsojen po čl. 8. Navedenega zakona na 240 Din denarne kazni ali v primeru neizterljivosti 4 dni zapora in 2 dni zapora, pogojno zn eno leto.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III., dne 14. aprila 1932.
ti 11/32—5	1430
Razsodba.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici je s ®ndbo z dne 6. aprila 1932 U 11/32—5 8°ld'llc> tako:
Bel cer Ivan po poklicu trgovec v Sp. Poljčanah je kriv prestopka po čl. 6 zabila o pobijanju draginje življenjskih fcdrebščim in brezvestne spekulacije, Urjenega s tem, da dne 18. miarca 1932 v Spod. Poljčanah kot trgovec mi imel ! izložbenem oknu svoje trgovine izlo-He klobuke označene s ceno. Zakrivil s tem prekršek po čl. 6 zakona o poljan ju draginje živi jenskih potrebščin brezvestne spekulacije.
Zaradi tega je bil obsojen po 51. 6 *8oraj navedenega zakona na 50 Don ?®®ame kazni in na 12 ur zapora, katera *®zen se spremeni k denarno kazen 25
Din in se izvrši zaporna kazen samo ob podani neizterljivosti denarne kazni. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. III., 14. aprila 1932.
*
Preds. 235—4/32—2	1333—3—3
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Krškem.
Svojeročno spisane in pravilno kolko-vane prošnje za razpisano mesto je vložiti
do 6. maja 1932.
pri podpisanem predsedmištvu.
Podčastniki, ki so dovršili socmo-pi-£ -niško pripravljalno dobo s preapisa-nima izpitom- in zvaničniki se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Prosilci, ki so že v civilni državni službi, naj priložijo svoji prošnji overjen izvleček iz uslužbenskega lista v 2 iz-v.iih, ostali prosilci ' a naj opremijo svoje prošnje z listinami, ki potrjujejo, da imajo pogoje iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 6. aprila 1932.
C 75/32	1431
Oklic.
Tožeča stranka: Robnik Klemen, pd. Logar, posestnik in gostilničar v Logarski dolini, Sv. Duh, pošta Solčava, je vložila proti toženi stranki Vrčon Viktorju, mizarju in posestniku v Črni, radi Din 5022-— s pripadki tožbo.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na 19. maja 1932 ob pol 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 1.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Miiller Franc, občinski tajnik na Prevaljah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče na Prevaljah, dne 14. aprila 1932.
ij*
Cg I o 323/32.	1452
Oklic.
Tožeča stranka Rogina Katarina, Spodnja Hajdina št. 5, zastopana po dr. Pernata Tonetu, odvetniku v Mariboru, je vložila proti toženi stranki zapuščini (ležeči) po dne 4. januarja 1932 umrlem Alojzu Staherlu, hotelskem portirju v Ptuju, radi 85.000 Din s pripadki k opr. št. Cg Io 323/32 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določit na 30. aprila 1932 ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 80, razpravna dvorana.
Za skrbnika zapuščine se postavlja g. Kunst Karl, trgovec in klobučar v Ptuju, Prešernova ulica, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I o, dne 13. aprila 1932,
C 399/32.	1417
Oklic.
Tožeča stranka Bergles Josip in mld. Vilma v Puževcih, je vložila proti toženi stranki Bergles Mariji radi priznanja lastninske pravice k opr. št. C 399/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 20. maja 1932. ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Škerlak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III., dne 7. aprila 1932.
*
T III 30/32—1.	1409
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Rožman Josipa, profesorja v pok. v Celju, Slomškova ulica št. 1 se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Življenska polica št. 11.013, izstavljena od zavarovalnega društva »Herceg-Bosna« v Beogradu na znesek 40.000 dinarjev.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 7. aprila 1932.
•j*
T III 28/32—1.	1410
Amortizacija.
Na prošnjo Legvarja Mirkota, vojnega invalida v Celju, Prešernova ul. št. 10, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Potrdilo državne direkcije v Subotici št. 1/44 br. 43568 o založitvi priznanice 2 Yi% ratne štete št. 20 s kuponi 8—10 črez 20.000 Din.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 7. aprila 1932.
«{•
Nc I 507/32—3.	1419
Amortizacija.
Po prošnji dr. Menceja Josipa, profesorja v Novem mestu, uvaja se postopanje v namen amortizacije nastopnih, po prosilcu baje izgubljenih vrednostnih papirjev, ter se tisti, ki jih ima, pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom
6 mesecev od dneva razglasitve, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni.
Oznamenilo papirjev:
Hranilna knjižica št. 461 Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Novem mestu, glaseča se na ime dr. Mencej Josip, Novo mesto, vloga 12.400 Din.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 11. aprila 1932
*
E 96731—39	1429
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1932 dopoldne ob deseti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ponikve vi. st. 27 in 164 ter zemljiška knjiga k. o. Lukovk vL št. 609.
Cenilna vrednost: 86.292 Din.
Vrednost pritikline: 1192 Din.
Najmanjši pomudek: 43.146 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti 90dišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbe ni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 22. marca 1932.
*
E 66/32—9.	1453
Dražbeni oklic.
Dne 7. m a j a 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradišče, vi. št. 538.
Cenilna vrednost: 5154'— Din.
Vrednost pritikline: 20'— Din.
Najmanjši ponudek: 3436’— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 15. aprila 1932.
*
E 3244/31—11.	1443
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Celjske posojilnice d. d., ki jo zastopa dr. V rečko M. Celje, bo dne 10. m a j a 19 3 2. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Rožna vrh. vi. št. 38: 1. a) hiša in gospodarsko poslopje, cenilna vrednost: Din 13.000'— b) zemljišča Din 47.859'75; zemljiška knjiga Rožni vrh, vi. št. 147:
2.	zemljišča, cenilna vrednost 2097-50 dinarjev; 3. pritikline Din 1439'—, skupaj Din 64.396-25, najmanjši ponudek: Din 4&000—. Vaditi znaša Din 6440\-r»
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Rožni vrh vi. št. 38 in 147 spadajo sledeče pritikline: 1 poljski voz, 1 plug,
1 preša, 1 slamoreznica, 1 žitnica s 3 predali, 1 sod polovnjak, 1 kad, 1 korito za sadje tolči, razno drugo poljedelsko in gospodarsko orodje v cenilni vrednosti navedeni zgoraj.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 25. marca 1932.
E 504/31—12.	1408
Dražbeni oklic.
Dne 11. maja 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prebukovje, vi. št. 6, obstoječih iz hiše, ozidja, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel ter pritikline.
Cenilna vrednost: Din 97.068-10.
Vrednost pritikline: Din 4600-—.
Najmanjši ponudek: Din 64.713-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 6. aprila 1932.
*
E 835/30	1432
Dražbeni oklic.
Dne 11. maja 1932 ob pol d e s e -t i uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5. dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnava vi. št. 49, 50, 228; k. o. Reka vi. št. 76.
Cenilna vrednost 190.722-50 Din.
Vrednost pritikline: 8.632 Din.
Najmanjši ponudek: 95.362 Din.
Posestvo se bo prodajalo na drobno po vložkih, najzadnje pa kot celota skupaj.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d.až-benem naroka pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 27. marca 1932.
*
E 119/32	1433
Dražbeni oklic.
Dne 11. maja 1932. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Letuš vi. št. 370.
Cenilna vrednost: 10.211 Din.
Najmanjši pomudek: 6800 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- 1
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja n® dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 11. aprila 1932.
*
E IV 2665/31—3.	1407
Dražbeni oklic.
Dne 13. maja 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Hoče, vi. št. 100.
Cenilna vrednost: Din 30".000—.
Najmanjši ponudek: Din 20.000—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne • mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. marca 1932.
*
E 1022/31-8.	1416
Dražbeni oklic.
Dne 13. maja 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču J sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari log, vi. št. 158, 521 i® 546.
Cenilna vrednost: Din 13.022-20.
Najmanjši ponudek; Din 8.681-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat* glede nepremičnine v škodo zdražitelja> ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg* 9odišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 2. aprila 1932.
E 30/32—10.	144*
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. maja 1932. dopoldne "b devetih bo pri podpisanem sodiS*1 v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Strmec, vi. št. 33.
Cenilna vrednost: 14.741 Din 80 p.
Vrednost pritikline: 595'— Din.
Najmanjši ponudek: 10.225'— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb* je priglasiti sodišču najpozneje pri dra®" benem naroku pred začetkom dražb* sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnine v škodo zdražitel]* ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbe®' oklic, ki je nabit na uradni deski te#® sodišča.
Okrajno sodišče r Rogatcu, ti.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
480. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. marca 1932.
Besedilo: »Danubia», trgovina s potrebščinami za čevljarsko in usnjarsko industrijo, družba z o. z.
Obratni predmet:
1. nakup in prodaja kemičnih preparatov za usnjarsko in čevljarsko industrijo, ki se ne izdelujejo v naši državi.
2. Nakup in prodaja barv in lakov v isti ali drugi namen — oboje na drobno in debelo.
3. Izdelovanje in prodaja kemičnih Preparatov in čistil pod znamko »Da-nubia<.
4. Nakup in prodaja strojev za čevljarsko in usnjarsko industrijo znamke ^Danubia«.
Družbena pogodba z dne 16. marca 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen Čas.
Visokost osnovne glavnice: 10.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini 10.000 dinarjev.
Poslovodje: Vodopivc Franjo, trgovski ravnatelj v Ljubljani. Dunajska cesta št. 31 in Snoj Franja, trgovka in ! Posestnica v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 15; namestnika pa Snoj Terezija,
| Posestnica in trgovka v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 15 in Vodopivc Tea, j posestnica v Ljubljani, Oražnova ulica st. 5.
f Za namestovanje je upravičen: Družbo zastopata kolektivno dva poslovodji oziroma namestnika. Firma, ki je lahko »d kogarkoli pisana, tiskana ali s štampiljko odtisnjena, se podpisuje na ta hačin, da pod besedilom firme pristaja kolektivno svoja podpisa ali dva Poslovodji, ali en poslovodja in en namestnik, ali pa en poslovodja, oziroma ^mestnik in en prokurist, slednji s Pristavkom, ki označuje prokuro.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. marca 1932.
Firm. 313/32 — Rg C V 63/1.
*
49l.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. aprila 1932.
Besedilo: T. Korn in sinovi, družba * o. z.
Obratni predmet: Nakupovanje in prodaja vsakovrstnih pločevin, krovskega, mstalaterskega materiala bodisi za plin •H vodo, kakor tudi vseh v stroko spadajočih strojev in vseh drugih zadevnih, I *a izdelavo in p edelavo pločevin, krov-! ‘»ega, inštalater rkega materiala potreb-‘I dih sirovin, polizdelkov in izdelkov ter 11 SH^P tozadevnih strojev in njih pro-jjaja. V obratno stroko spada tudi na-I jn prodaja vsakovrstnih kurilnih, i Ogrevalnih in hladilnih naprav.
Družabna pogodba z dne 30. mar-da 1932.
'^Družba je ustanovljena za nedoločen
-Visokost osnovne glavnico: 80.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 80.000 dinarjev.
Poslovodje: Korn Teodor starejši, kleparski mojster in hišni posestnik, Korn Teodor mlajši, podjetnik, Korn Henrik, podjetnik in Korn Herman, tehnik, vsi v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8.
Za namestovanje upravičeni: Družba ima štiri poslovodje. Za namestovanje upravičena sta vedno po dva poslovodji tako, da mora biti eden izmed njiju vedno gospod Korn Teodor starejši, drugi poslovodja pa eden izmed ostalih poslovodij. — Tvrdka, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana s strojem ali s štampiljko vtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavi pod besedilo tvrdke podpis vedno gospod Korn Teodor starejši z enim izmed ostalih poslovodij svojeročno skupno.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 355/32 — Rg C V 66/1.
*
492.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. aprila 1932.
Besedilo: Parket, družba z o. z.
Obratni predmet:
1. Nakup in prodaja parketnih dešcic, izdelanih in v sirovem stanju, brodarskega poda in drugih enakih proizvodov za pod, in sicer za lastni in tuj račun.
2. Izvoz blaga, navedenega pod točko
1.,	preko državnih mej.
3. Snovanje podružnic, poslovalnic, skladišč in zastopstev v zgoraj navedene namene v tu- in inozemstvu.
4. Zastopstvo tuzemskih in inozemskih podjetij v strokah, navedenih pod točko 1. do 3.
5. Ustanavljanje, nakup, jemanje v najem in obratovanje industrijskih in trgovskih podjetij te vrste.
6. Nakup parketnih in vseh pomožnih strojev in za izdelovanje parketov potrebnih sirovin.
Družabna pogodba: z dne 24. marca 1982. tek. štev. 271.
Družba je ustanovljena za nedoločeno dobo.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Na to v gotovini vplačani zneski:
100.000	Din.	»
Poslovodje: Šiška Ivan, tovarnar v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4, Lenarčič Josip, veleposestnik in tovarnar na Vrhniki, Kanc Alojzij, tovarnar parketov v Mengšu, ing. Zupančič Fran. poslovodja v Ljubljani in ing. Remec Vladimir, solastnik tvrdke Remec & Co. v Ljubljani in Fran Heinrihar ml., lesni industrialec v Ljubljani.
Za namestovanje upravičeni: Družba ima pet do sedem poslovodij. Poslovodje izvoli občni zbor za dobo enega leta.
Družbo zastopata po dva poslovodji skupno, ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist skupno. — Podpis tvrdke se vrši tako, da se pod od kogarkoli spisano, s štampiljko ali strojem vtisnjeno ali drugače natisnjeno besedilo
tvrdke podpišeta kolektivno dva poslovodji lastnoročno s svojim lastnoročnim znakom ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist skupno, prokurist vedno z dostavkom, ki označuje prokuro. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 342/32 — Rg C V 64/1.
*
493. Sedež: Novi grad, pošta Boštanj ob Savi, srez Krško.
Dan vpisa: 12. aprila 1932 Besedilo:	Methan	Exploitacija	K.	D.
N. s. Strižič in drug.
Osebno 'obvezan družabnik: Napoleon Spun-Strižič, savetnik u. m. Zagreb, ki podpisuje firmo.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd’. II.,
dne 12. aprila 1932.
Firm. 45/32 — Reg. A II. 58/1.
*
494. Sedež: Zg. Kašelj.
Dan vpisa: 26. marca 1932.
Besedilo: Fr. Tomšič & Ko.
Obratni predmet: Nakup in prodaja pohištva.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 18. februarja 1932.
Družabniki: Tomšič Franc, trgovec, Zg. Kašelj 64, Mika Ladislav, trgovec, Št. Vid nad Ljubljano 2.
Za namestovanje upravičen: samo družabnik Tomšič Franc.
Podpis firme: tvrdko zastopajoči družabnik Tomšič Franc zapiše lastnoročno besedilo firme.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932.
Firm. 179/32 — Rg A VII 96/1.
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih firmah:
495.	Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 25. marca 1932.
Besedilo: Jadransko-posavska čevljarna, družba z omejeno zavezo v Kranju.
Na občnem zboru dne 8. marca 1932. je bila spremenjena družabna pogodba v točkah »Enajstič« in »Dvanajstič«.
Družba ima enega poslovodjo in po potrebi enega prokurista.
Družbo zastopa sodno in izvensodno singularno ali poslovodja ali pa prokurist. Tvrdka se podpisuje tako, da pod njeno od kogarkoli napisano, natiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo pristavlja svoj podpis singularno ali poslovodja ali pa prokurist, slednji s pristavkom p. p.
Vpiše se poslovodja Štefe Anton, čevljarski mojster v Kranju št. 26.
Izbrišejo se poslovodje in njih namestniki Bitenc Jože, Pernuš Ivan, Bajželj Peter in Pelko Anton.
Deželno kot trgovinsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932. firm. 299 — Rg C II 159/14.
*
496. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 9. aprila 1932.
Besedilo: Jugobruna, kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z., Kranj.
Po sklepu izrednega občnega zbora 9 marca 1932. sta se spremenila odstavka: »Šestič« in »Devetič« inžabne pogodbe z dne 6. junija 1928.
Osnovna glavnica se je zvišala od
500.000 Din na 1,000.000 Din in je v gotovini polno vplačana.
Družba ima enega ali več poslovodij, kojih vsak ima pravico družbo samostojno zastopati in podpisovati njeno tvrdko na ta način, da pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu pristavi svoj podpis; če se postavi prokurist, zastopa in podpisuje tvrdko samostojno, slednje vselej s pristavkom pp. (per procura).
Izbriše se poslovodja ing. Taranza Miloš, vpiše pa prokura Bruna Marije iz Plavy, ČSR.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 8- aprila 1932.
Firm 346 — Rg C III 222/7.
*
497. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. aprila 1932.
Besedilo: Alko, veletrgovina žganja, družba z o. z.
Na podlagi soglasnih sklepov družabnikov tvrdke »Alko«, veletrgovina žganja, družba z o. z. in družabnikov tvrdke Rastlinska destilacija »Florian« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z., obeh s sedežem v Ljubljani, prevzela je tvrdka »Alko« veletrgovina žganja družba z o. z. vsa aktiva in pasiva družbe Rastlinska destilacija »Florian« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. — in je zvišala svojo osnovno glavnico za
60.000 Din iz čistega prebitka prevzete imovine Rastlinske destilacije »Florian« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z
o.	z. v enakem znesku ter dodelila iz tega kot osnovne vloge bivšim družabnikom razdružene tvrdke njihove osnovne vloge in poslovne deleže, katere so ti tudi prevzeli. Osnovna -glavnica družbe znaša sedaj 135.000 Din. Radi tega se je z notarskim zapisom z dne 30. marca 1932. izpremenil § 5. družabne pogodbe z dne.5. februarja 1920.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 341 - Rg C I 80/26.
*
498. Sedež: Sv. Pavel pri Preboldu.
Dan vpisa: 13. aprila 1932.
Besedilo: Norbert Zannicr & sin, trgovina z raznim blagom, deželnimi pridelki, vinom in hmeljem.
Obratni predmet: Trgovina z raznim blagom, deželnimi pridelki, vinom in hmeljem.
Izbrišejo se podružnice v Letušu, Lučah in Dolenji vasi, zbog prestanka. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 13. aprila 1932.
Firm. 146/32 — Dr. I 185/13.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
499. Sedež: Litija.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Slane Franc in Lebinger Hinko, vpišeta pa člana načelstva:
Slane Radovan, posestnik v Litiji št. 13 in
Rebec Janko, trgovec v Litiji št. 76.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. marca 1932.
Firm. 314 — Zadr. I 48/53.
*
500. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Gradbena zadruga »Martuljek«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva Vodušek Vital, Košir Jože in Koman Boris, vpišejo pa člani načelstva: Čampa France, Prešeren Jože in Mecilošek Rudi, vsi bogoslovci v Ljubljani, Semeniška ulica št. 4.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. marca 1932.
Firm. 315 — Zadr. VIII 298/8-
*
501. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: »Produkcija« osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in nro-dajo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Po sklenu občnega zbora z dne 27. januarja 1932. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Kobler Franc in Kovač Jakob, že vpisana člana načelstva, in Selan Ivan. uslužbenec pri Proji v Ljubljani. Glinška ulica 9.
Likvidacijska firma:	»Produkcija«,
osrednja zadruga za nakup, proizvajanja in prodaio, registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani v likvidaciji.
Podpis firme: Pod dva likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. ITT., dne 25. marca 1932.
Firm. 302 — Zadr. VII 284/16.
*
502. Sedež: Preddvor nad Kranjem.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Preddvoru nad Kranjem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tzbriše se član načelstva Pekovec Aleš, vpiše pa član načelstva Arh Andrej, posestnik v Mačah št. 2.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. ITT.,, dne 25. marca 1932.
Firm. 303 — Zadr. IX 208/5.
*
503. Sedež: Selce.
Dan vpisa: dne 31. marca 1932.
Besedilo: Živinorejska zadruga za sel-ško dolino, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Selcih.
Izbriše se član načelstva Demšar Franc, posestnik na Češnjici št. 1, vpiše pa član načelstva Demšar Janez, posestnik v Studenem št. 18.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932.
Firm. 311 — Zadr. IV 57/42.
*
504. Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Stražišču pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Rozman Pavel in Križnar Franc; vpišeta na člana načelstva:
Križnar Anton, gostilničar v Stražišču 53 in
Dolenc Jernej, posestnik v Stražišču.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 25. marca 1932.
Firm. 244 — Zadr. IX 67/3.
Konkurzni razglasi
S 13/32—2.	1-148
505.
KonKurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Weita Vinka, čevljarskega mojstra v Domžalah, Ljubljanska cesta 95.
Konkurzni sodnik: Hutter Ivan, starešina okrajnega sodišča v Kamniku.
Upravnik mase: dr. Janežič Konrad, odvetnik v Kamniku.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 23. aprila 1932 ob desetih.
Oglasitveni rok do 18. maja 1932 prl okrajnem sodišču v Kamniku.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sO' dišču v Kamniku dne 25. maja 1932. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. TIL,
dne 15. aprila 1932.
S 12/29—16	1443
506.
Odprava konkurza.
Prezadolženem Skupni dom, reg. za' druga z o. z. v Dravogradu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepo® opr. štev. S 12/29—3 o imovini preža' dolženoa se odpravi po razdelitvi vS® mase v smislu § 139. k. r.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. lH-» dne 7. aprila 1932.
•j*
Sa 20/32-67.	1438
507.
Ponovni poravnalni narok«
Dolžnica: Pevec Rozalija, trgovka * Ormožu.
Za razpravo in glasovanje o por«*' navij ki jo predlaga dolžnica svojim uP'
Bikom, se določi v smislu § 46., odst. II., Por. zak. nov narok na 2 9. aprila 19 3 2. ob devetih pri tem sodišču, soba št. 4.
Dolžnica naj pride k temu naroku
osebno.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. I.,
dne 14. aprila 1932.
Sa 5/32-6.	J	411
508.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Senica Marija, trgovka z mešanim blagom in deželnimi pridelki in posestnica v Šmarju pri Sevnici.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 30. marca 1932. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, Prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki, da prejmejo 50% kvoto, plačljivo v 4 enakih obrokih, in sicer prvi obrok dne 1. julija 1932., drugi obrok dne 1. novembra 1932., tretji obrok dne 1 marca 1933. in četrti obrok dne 1. julija 1933., da tej poravnavi pristopita kot poroka in plačnika z dovoljenjem takojšnje izvršbe napram njima v smislu § 60. zakona o prisilni poravnavi •zven stečaja, Jesenko Marica, soproga odvetnika v Sevnici, in Guček Janez, Posestnik v Presečni pri Planini, vendar v celoti le za prvenstvene terjatve, Slede ostalih terjatev pa samo do polovice poravnalne 50% kvote.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 13. aprila 1932.
*
28/32—2.	1439
«09.
Poravnalni oklic.
, Uvedba poravnalnega postopanja o hhovini dolžnice Fullekrus Apolonije, 'trgovke v Mariboru, Gosposka ul. št. 1.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, hodnik okrožnega sodišča v Mariboru, p Poravnalni upravnik:	dr. Hojnik
franc, odvetnik v Mariboru.
. Narok za sklepanje poravnave pri dPenovanem sodišču, soba št. 84 dne ™ maja 1932. ob desetih.
Kok za oglasitev do 15. maja 1932. ^krožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. aprila 1932.
*
5l014/32—5.	1412
Poravnalni oklic.
. Otvoritev poravnalnega postopanja o •Sovini Lesarja Ivana in Alojzije, ne-{*r°t. trgovcev v Šmarjeti št. 32 pri finskih Toplicah.
Poravnalni sodnik: dr. Pernat Ar-^°td, starešina okr. sodišča v Laškem.
Poravnalni upravitelj: dr. Roš Franc, °dvetnik y Laškem.	"*•
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Laškem dne 23. maja 1932. ob 9. uri.
Prijavni rok do 18. maja 1932-Poravnalna kvota 40%.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. aprila 1932.
Sa 15/32—5.	1414
511.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Pisk Marije, trgovke z mešanim blagom, Lopata št. 12 pri Celju, in Piska Josipa, zasebnika istotam.
Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravitelj: dr. Sernec Gvi-don, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju dne 21. maja 1932. ob 11. uri.
Prijavni rok do 17. maja 1932. Poravnalna kvota 40%.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 13. aprila 1932.
'S«
Sa 17/32—5.	1413
512.	•
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Senice Leopolda, neprot. trgovca v Sevnici.
Poravnalni sodnik; Ročnik Rudolf, starešina okrajnega sodišča v Sevnici.
Poravnalni upravitelj: dr. Klemenčič Alojz.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Sevnici dne 23. maja 1932. ob 9. uri.
Prijavni rok do 18. maja 1932. Poravnalna kvota 40%.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 13. aprila 1932.
•j*
Sa 6/32—43.	1440
513.
Potrditev poravnave.
Med dolžnico tvrdko F. Perkič in Polak, tvornico perila v Mariboru, registrirano pod firmo Franc Perkič & Polak v Mariboru, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 21. marca 1932 sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 12 enakih mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo 1 mesec po sklenjeni poravnavi, tedaj 21. aprila 1932.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 7. aprila 1932.
Sa 42/31—9.	1441
514.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Praprotnik Stefana, trgovca z lesom v Ma-renbergu, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. aprila 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1335/32.	1449
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo za prodajo ca 2400 plnr v področju šurnske uprave v Bohinjski Bistrici v režiji iz-(elanega lesa loko žaga Soteska.
Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Blei-\veisova cesta štev. 1, je vložiti do dne
9.	maja 1932, do 11. ure dopoldne pri direkciji, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Vsa predmetna pojasnila se dobe pri omenjenih dveh uradih.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 16. aprila 1932.
*
S lev. R U 233/12,	—
„ R U 239/12,
„ R U 479/24.	1458
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov
a) iz Ceteneravni in Zapreval,
b) iz P od vrh a in
c) iz Stare Oslice.
Na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. št. 2. iz
1.	1888, bo načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč razgrnjen na splošen vpogled vsem udeležencem za skupna zemljišča, ki so vpisana ad a) i>od vlož. štev. 71, katastrska občina Pod vrh,
♦ ad b) pod vlož. št. 74, katastrska občina Podvrh, v občinskem uradu Javorje nad Škofjo Loko,
ad c) pod vlož. št. 2, 4 in 5 kat. občina Stara Oslica, v občinskem uradu v Oslici,
od dne 24. aprila 1932 do vštetega dne
7.	maja 1932.
Obmejitev zemljišča s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne k a) 26. aprila 1932 od 8. do 9. ure, k b) 26. aprila 1932 od 9. do 10. ure v hiši g. M. Grošelj v Javorjah, k c) 25. aprila 1932 od 11. do 12. ure v občinski pisarni Oslica.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od 24. aprila 1932 do 23. maja 1932, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I. v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, 15. aprila 1932.
Komisar za agrarne operacije T. Pokorn 1. r.
No. 2633/3.	1415
Razglas.
V sredo dne 27. aprila 1932. ob 10. uri dopoldne se bo pri sreskem načel-
stvu v Kamniku v uradni sobi št. 4 oddal lov občine Dragomelj za dobo nadaljnjih pet let, in sicer od 1. aprila 1932. do 31. marca 1937. potem javne dražbe v zakup.
Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4.
Sresko načelstvo v Kamniku,
dne 11. aprila 1932.
*
T. No. 566/1—E.	. 1364a 2—1
Razglas
Razpisuje se mesto državnega cestar-ja-delavca na progi drž. ceste št. 2 med km 671'5 do 677 5 s sedežem v Selu pri Žirovnici z mesečno plačo Din 600 in mesečno stanovanjsko doklado 100 dinarjev.
Pravilno kolkovane prošnje s prilogami je vložiti pri tehn. razdelku sre-skega načelstva v Kranju
do 30. aprila 1932.
Več glej prilogo k »Službenemu listu« štev. 30 z dne 16. aprila 1932.
Sresko načelstvo v Kranju,
dne 11. aprila 1932.
*
Št. 567.	1445
Razglas.
Preklicuje se spodaj navedena s tem, da na račun domovne občine ne bo dobivala nikakršne denarne podpore: JakličMarija, rojena 31. maja 1909 v Stari Bučki, občina Škocijan, srez Krško, <	t
Občinski urad Škocijan,
dne 17. aprila 1932.
*
Štev. 313.	1397—3—2
Razpis dobave.
Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb istega »B« pogodbe in nabave in na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. Br. 5973 od 30. marca
1932.,	razpisuje uprava državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani na dan
30. aprila 1932 ob enajstih dopoldne
drugo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo sledečih živilskih potrebščin in potrošnega materiala za dobo treh mesecev (april, maj in junij 1932):
I.	mesa vseh vrst in mesnih izdelkov ter slanine,
II.	moke in mlevskih izdelokv
III. vseh vrst kruha,
IV. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin,
V. mleka in mlečnih izdelkov.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi količine potrebščine za to licitacijo, ki se bo vršila v upravni pisarni državne bolnice za ženske bolezni v
Ljubljani, so na vpogled interesentom pri upravi te bolnice med uradnimi urami.
Vsak ponudnik mora položiti najkes-neje do desete ure dopoldne na dan razpisane licitacije petodstotno kavcijo od celotne vrednosti ponudenega blaga, in • sicer v gotovini, hranilnih knjižicah ali državnih vrednostnih papirjih v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu, odnosno čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B pogodbe in nabave,« pri blagajni uprave državne bolnice za ženske bolezni ali pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom po določilih zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, »Službene novine« 70—XXIX z dne 26. marca 1932, se morajo predložiti v zapečatenem uvitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.« bodisi po pošti na upravo zavoda bodisi osebno v roke komisije, najkes-neje na dan licitacije do enajste ure dopoldne. Poleg zapečatene ponudbe je priložiti v nezapečatenem ovitku potrdilo trgovsko-industrijske in obrtniške zbornice o ponudnikovi licitacijski sposobnosti, potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za preteklo tromesečje in potrdilo o položeni kavciji.
Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da so upravičeni zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Ponudnik se mora že v ponudbi izjaviti, da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da pristaja brez pridržka nanje, kakor tudi da se cena ponudenega blaga razume brez ozira na to, ali se nabavka izvrši v celoti, na polovico ali samo na četrtino.
Uprava obče državne bolnice v smislu predzadnjega odstavka čl. 96. zakona o državnem računovodstvu ni vezana na najnižje ponudene cene, kakor tudi je v smislu 51. 86., točka 10, omenjenega zakona upravičena odkloniti vse ponudbe brez kake obveznosti.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, 13. aprila 1932.
*
Štev. 095.	1404—3—2
Razpis dobave živilskih potrebščin za čas od
1.	aprila do 30. jun. 1932-
Razpis.
Po rešenju ministrova za socialno po litiko in narodno zdravje v Beogradu
0. br. 5973 od 30. marca 1932., se razpisuje v skrajšanem roku na osnovi zakona o državnem računovodstvu (čl. 82. do 105. in cudelka B pog be in nabave) za bolnico za duševne bolezni r Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu pismena ofertalna licitacija za dobav naslednjih živilskih potrebščin:
1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. vseh vrst kruha,
4. špecerijskega in kolomijalnega blaga,
5. mleka in mlečnih izdelkov
za dobo od 1. aprila do 30. junija 1932.
Licitacija se bo vršila v petek dne
29. aprila 1932 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s kolkom 50— Din do vrednosti “20.000 Din ponudene dobave, s kolkom 100 Din do vrednosti
100.000	Din ponudene dobave, s kolkom 200 Din do vrednosti 500.000 Din ponudene dobave v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.«, morajo dospeti najkesneje do pričetka licitacije v roke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni 1'agajni. Licitacijski komisiji mora predložiti rw lo o založeni kavciji, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za dobavno dobo od 1. aprila do
30. junija 1932.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1932.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana ?“udenec v Ljubljani.
*
Štev. 343/8.	1388	3-2
Razpis dobave.
Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakon* o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb istega (B p®" godbe in nabave) in na podlagi odlok8 ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. 0. br. 5973 od 30. marca
1932.,	razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani na dan
29.	aprila 1932. leta ob enajstih
drugo javno pismeno ofertno licitacij® v skrajšanem roku za dobavo sledečih življenskih potrebščin in potrošneg8 materiala za dobo treh mesecev (apru> maj in junij 1932):
1. govejega mesa,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. vseh vrst kruha,
4. špecerijskega blaga in hišnih P®* trebščin,
5. mleka in mlečnih izdelkov.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoj1
in izkazi količine potrebščine za to liclj tacijo, ki se bo vršila v upravni pisarn1 obče državne bolnice v Ljubljani, so n8 vpogled interesentom pri isti upravi v uradnih urah.
Vsak licitant mora položiti do dn©*9 licitacije, najkesneje pa do 10. ure ©©j poldne istega dne petodstotno kavcij od celotne vrednosti ponudenega blag8 in sicer v gotovini, hranilnih knjiži®9? ali državnih vrednostnih papirjih v s®1' slu čl. 88. zakona o državnem raČU©9”
yodstvu, odnosno čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«, pri blagajni obče državne bolnice ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
Ponudbe se predlagajo opremljene s predpisanim kolkom po določilih zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah (»Službene novine« 70-XXIX z dne 26. marca 1932) v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.« bodisi s pošto na upravo zavoda, bodisi osebno v roke komisije, najkesneje na dan licitacije do enajste ure dopoldne. Poleg zapečatene ponudbe je priložiti v nezapečatenem ovitku potrdilo trgov-sko-industrijske in obrtniške zbornice o ponudnikovi licitacijski sposobnosti, potrdilo davčne uprave o plačanih davkih Za preteklo tromesečje in potrdilo o položeni kavciji.
Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Ponudnik se mora že v ponudbi izjaviti, da so mu dražbeni in dobavni pogoji znani in da pristaja brez pridržka nanje kakor tudi, da se cena ponudene-Ra blaga razume neglede na to, ali se nabavka izvrši v celoti, na polovico ali samo na četrtino.
Uprava obče državne bolnice v smislu predzadnjega odstavka čl. 96. zakona o državnem računovodstvu ni vezana na najnižje ponudene cene, kakor tudi je v smislu čl. 86., točka 10.,- omenjenega zakona upravičena odkloniti vse ponudbe brez kake obveznosti.
Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 12. aprila 1932.
Štev. 52/3—1932.	1425
Razpis.
nabave življenjskih in drugih potrebščin.
Na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne
30.	marca 1932. O. br. 5973 in na osnovi zakona o državnem računovodstvu razpisuje podpisana uprava pismeno ofer-t&lno licitacijo na dan 30. aprila 1932. °b 11. v prostorih bolnice in sicer za dobavo: I. mesa in mesnih izdelkov, II. •"oke in mlevskih izdelkov, III. kruha,
IV.	špecerijskega in kolonialnega bla-Sa, V. mleka in mlečnih izdelkov in si-e®r za mesece april, maj in junij 1932.
Točne količine potrebščin in podrobni d' bavni pogoji so razvidni v pisarni bolnice.
Ponudniki morajo položiti najkesneje do 10. ure dneva iicitacije kavcijo v iznosu 5% ponudene vsote pri blagajni bolnice, licitacijski komisiji pa morajo Predložiti potrdilo o dražiteljski sposobnosti in potrdilo o plačanih davkih za jnkoče četrtletje. Ponudbo je predpisno J^olkovati in oddati v zapečatenem ovitju z označbo ponudnika in vrste nabav.
vsako označeno vrsto dobav se zadeva posebna ponudba. .
V Novem eelju, dne 13. aprila 1932.
^brara bolnice za duševne bolesni j
Razne objave Razglas.
1450
Pri petintridesetem žrebanju 4J4 % zastavnih listov in 4K- % komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke«, ki se je vršilo dne 15. aprila 1932 so bile izžrebane sledeče številke:
4K % zastavni listi:
Po K 10.000-—: št. 41.
434% komunalne zadolžnice:
Po K 2000-—: št. 7, 36, 377, 380, 382. Po K 1000-—: št. 478.
Po K 200-—: št. 1, 2.
Po K 100-—: št. 1.
Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bo izplačevala »Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani kot naslednica »Kranjske deželne banke« proti vročitvi prič en ši s 1. julijem 1932.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1932.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (preje »Kranjska deželna banka«.)
*	1446
Vabilo na 50. redni občni zbor Kmetske posojilnice r. z. z o. p. na Vrhniki,
ki se bo vršil v sredo, dne 27. aprila 1932, ob poltreh popoldne, v zadružni pisarni na Vrhniki.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrditev letnega računa.
4. Sklepanje o razdelitvi dobička.
5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
6. Čitanje revizijskega poročila.
7. Slučajnosti.
Če ob določeni uri ne bi bilo zastopanih dovolj članov, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepčen neglede na število zastopanih članov.
Ravnateljstvo.
*
1421
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d.«
dne 4. maja 1932. ob 34 11. uri dopoldne v Mestni dvorani v Škofji Loki, Mestni trg štev. 16.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo preglednikov računov.
3. Odobritev bilance in računa izgube in dobička.
4. Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Nunska l nHca ŠL Ha	rinflh	Aba
uri pred občnim zborom. (Pisarna je odprta vsak delavnik od 8. do 12. in od
14.	do 18. ure.) Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se 1 glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov pripadajočih nanje.
Škofja Loka, dne 14. aprila 1932.
Upravni svet.
*
1426
Vabilo
na XXXII. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani,
ki se vrši v soboto, dne 7. maja 1932, ob 15. uri popoldne v bančni dvorani v Ljubljani, Dunajska cesta št. 1 z nastopnim dnevnim redom:
1. Nagovor predsednikov.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1931 in predložitev bilance k
31.	decembru 1931.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Odobrenje bilance za leto 1931. zn sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čistega dobička.
5. Dopolnilna volitev v upravni svet.
6. Volitev nadzorstva.
7. Slučajni predlogi.
Pripomba: Po določilih § 13. pravil se smejo udeležiti občnega zbora tisti delničarji, ki polože v to svrho pni centrali družbe v Ljubljani odnosno pri njenih podružnicah v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru, Metkovicu, Novem mestu, Novem Sadu, Ptuju, Rakeku, Sarajevu, Slovenjgradcu, Splitu, Šibeniku, Varaždinu ali Zagrebu osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic, odnosno tisti, kii prejmejo na svojo zahtevo osem dni pred zborovanjem vstopnico za ta občni zbor na podstavi svojih delnic, shranjenih pri navedenih zavodih.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1932.
*
1431;
Vabilo na VIL redni občni zbor Ljubljanskega velesejma, razstavne reg. zadruge z o. z. v Ljubljani,
ki se bo vršil
dne 9. maja 1932. ob enajstih dopoldne
v uradnih prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani, Beethovnova ulica.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika o VI. rednem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva o poslovanju v poslovnem letu 1931.
3. Predložitev računskega zaključka za leto 1931 in poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Čitanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.
5. Odobritev računskega zaključka In podelitev razrešnice načelstvu, nadzorstvenemu odboru in ravnateljstvu.
6. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti,
Prcdscdništvo.
1447
Vabilo na VII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani,
dne 11. maja 1932. ob 16. uri v Ljubljani, Prešernova ul. št. 50/1.
Dnevni red:
1. Predsednikov nagovor.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poslovno poročilo za leto 1931. in predložitev bilance per 31. decembra 1931.
4. Poročilo revizorjev in podelitev ab-solutorija upravnemu svetu.
0. Odobritev bilance za leto 1931. in odobritev predloga upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
6. Volitev 4 članov upravnega sveta.
7. Volitev 2 revizorjev in njihovih namestnikov, kakor tudi določitev njihove nagrade.
8. Slučajnosti.
Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru le oni delničarji, ki polože najkesneje šest dni pred občnim zborom svoje delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, z ne-zapadlimi kuponi vred pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa v .pisarni Kolinske tovarne hranil.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1932.
Avgust Tosti s. r.
predsednik.
1456
Vabilo na XI. redni občni zbor delničarjev Splošne stavbene družbe, Maribor,
ki se vrši dne 12. maja 1932. ob 16. uri v prostorih elektrarne Fale d. d. Maribor, Vrazova ul. 2/1.
Dnevni red:
1. Por< čilo o poslovnem letu 1931.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in
sklepanje o njegovem predlogu za razbremenitev upravnega sveta.
3. Sklepanje o računskem zaključku.
4. Volitev v upravni svet.
5. Voli ev nadzorstveni svet.
P. n. delničarji se vabijo, da polože svoje delnice v smislu pravil najmanje 8 dni prej, ali pri družbeni blagajni, ali pri sledečih zavodih: Ljubljanska kreditna banka, Prva hrvatska štedionica ali Zadružna gospodarska banka.
Upravni svet.
1428—3—1
Poziv upnikom.
Produktivna čevljarska zadruga v 2i-reh, regi trovana zadiuga z omejeno za
vezo se je po sklepu občuega zbora z dne 28. februarja 1932. razdražila in prešla v likvidacijo.
Upniki naj prijavijo morebitne terjatve zadrugi v enem mesecu,
Žiri, 15. aprila 1932.
Likvidatorji.
*
1339—3—3
Poziv upnikom.
Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski Soboti je prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo zadrugi morebitne terjatve v enem mesecu.
Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski Soboti v likvidaciji.
*
1360 3—3
Poziv upnikom.
Zadruga za elektrifikacijo vasi Cven, Mota, Gornje in Spodnje Krapje, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo, se je razdražila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski zadrugi pri podpisanima likvidatorjema najkesneje ^ 50. maja 1932.
Cven, dne 8. aprila 1932.
Zadruga za elektrifikacijo vasi: Cven, Mota, Gor. Krapje in Spod. Krapje s sedežem na Cvenu.
Ferdo Magdič s. r. Andrej Roškar s. r.
*
1338-3—3
Likvidacija zadruge.
Agrarna zajednica reg. zadruga z neomejeno zavezo v Murski Soboti se je po sklepu občnega zbora z dne 27. decembra 1931 razdražila ter prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Vogrinec Franc, stolar in posestnik ter Šebjanič Franc, krojač in posestnik, oba v Miu-ski Soboti. Besedilo likvidacijske firme: Agrarna zajednica r. z. z n. z. v Murski Soboti v likvidaciji. Firmo podpisujeta oba likvidatorja kolektivno.
Načelstvo.
*
1399—8—2
Poziv upnikom.
Mariborska tiskarna r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 12. junija 1928 razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator je Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah. Likvidacijska firnia se glasi: Mariborska tiskarna r. z. z o. z. v likvidaciji. Upniki Mariborske tiskarne r. z. z o. z. v Mariboru se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidacijski firmi.
Likvidator.
*
i4oo-r --
Objava.
Javljamo, da se je izgubil certifikat parnega kotla štev. 1432, lokomobile »Assmaon & Stockder« pod tovarniško štev. 1230 iz leta 1929.
Da se prepreči eventualna zloupora-ba, se izgubljeni certifikat proglaša neveljavnim.
Jugoslavensko industrijsko i trgovačko d. d.
Zagreb, Washingtonov trg 1,
*
Objava.
1406
Izgubil sem šofersko legitimacijo —; vozno dopustilo in potrdilo o davčni prostosti avto-taksija št. 2/156 (lastnik: Prepeluh Viktor, avtoizvošček, Ljubljana).
Prepeluh Viktor s. r.
*
1420
Objava.
Izgubila sem šolsko izpričevalo prvega razreda meščanske šole v Marijinem domu v Kočevju iz šol. leta 1921./22-, št. 38, in ga proglašam za neveljavno.
Vel. Lašče, dne li. aprila 1932.
Šporar Pavla s. r.
*
1422
Objava.
Izgubil sem originalno priznanioo davčne uprave Ljubljana okolica z dne 25. februarja 1930. št. 1119/1 Dnevnika št. 3 o položeni gozdni kavciji v znesku 1000 Din, glasečo se na ime Kikelj A®' drej, Zapotok. Proglašam jo za neveljavno.
Kikelj Andrej s. r.
1433
*
Objava.
Izgubila sem odpustnico osnovne Sole na Haki iz 1. 1921., glasečo se na i'nie Metelko Amalija iz Gmajne, občina Raka. Proglašam jo za neveljavno.
Amalija Metelko s. r-
*
1437
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za zaposlite^ izdano od kraljevske banske uprav® Dravske banovine v Ljubljani dne 1°’ septembra 1930 pod št. VI. No 14834/2/3® na ime: Špacapan Begu mil, rodom *2 Ozeljana. Proglašam ga za neveljavno.
Špacapan Bogumil s. r.
*
*	1451
Objava.
Izgubil sem odpustnico štirirazredn® osnovne šole na Kaki, izdano 1. 19“*’ glasečo se na ime Ercek Franc. Progi*” sam jo za neveljavno.
Ercek Franc s. r.
Mikote 4, občina Ral58”
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Jiska la zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavniki 0. Michdlek v Ljubljani