50. številka. Ljubljana, v soboto 29. febrnvarja 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD Ishajn TB*k dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za avstro-ogerske deSele ta rae leto 15 gld., za pol l«t:i H gici., za ftetrt leta 4 gld , za jeden aeaec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brea poAiljanja na dom za vse leto l.'l gld., za će trt leta 8 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Zi pošiljauje na dotu raftnna se po 10 kr. na naosec, po 30 kr. za Cetrt let«. — Za tuje đežele toliko vhč, kolikor po&tnina znafta. Za osnanila pladnje se od fitiristopne petit-vrsto po 6 kr., će se o/nanilo jedenkrat trnka, po fi kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., fte se trik rat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ne ne vraćajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnim trgu £t. V2, Upravnifttva naj se blagovolijo poSiljuti naročnine, reklamacije, oznantla, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. SIbvmo p. n. ofeftlaatv* aljndao rabimo ■• ■•▼• «r«*b«, liare KOft|M»de Mr«talke p>«, k»-terlnt b» potekJ« koaoeui meteea aaroinlna, proalmo« da J«i o pr«T«n taia poaovt, «1«, po*l-4*a|e ■• preaeh« In da dob« m fttevllke. „SLOVENSKI NAROD" veljft a» L|nkl|»Bike naroeutke fcrea poAll)M- nja na dout ¥•« leto . . . nld. 18-— I Ćetrft let* . . gld. S-SO P»l leta ... », •-SO| Jedea meso«. ,, 1*1O Sa po*llj»n|e na dom a« raism IO kr. ua mew«, «© kr. ma tolrt leta. U pi»*ll|aajein po poitl volja i Vae leto . . . gld. 1S>— I Cetrt let« . . . icld. 4* — P«t lete ... „ S-—[ Jeden neic« . „ i«to gaf Haroeaje ■« labk* % vnaklm duevom, ■ k kratu ae Mora |>*alatl tndfl Baroeaina, drajtaee •e ne oilriu« aa dotleao naroello. Upravni&tvo „Slovenskega Naroda", Kmetijske zadruge. 'Vlada je predložila državnemu zboru nov nacrt zakona o kmetijskih zadragah. Podoben nacrt je bil predloži! že dae 10. oktobra 181KJ poljedelski mi-nister grof Falkenhayn. Ta predloga se pa ni redila v državnom zboru. Izročila se je odseku in odsek jo je issročil pododBeku, torej nastopil se je bil ž njo pot znanega zavlačevaoja, običajnoga v avstrij-ekem parlamentarizmu. Dne 7. decembra lanakega leta je pa vlada dotično predlogo umaknila in ob jednem obljubila, da sama predloži nov nacrt. Za stvar se je pokazalo veliko zanimanje mej krogi, ki se zaniniajo za poljedelstvo. Izrekli bo se o potrebi organizacije kmetskega stanu razni deželni zbori, »grami shod in već dragih shodov in kor poruci j. Mej drugim se je stvar bila sprožila todi letos v kranjBkem deželueni zboru. Proti Falkenbavnovi predlogi je bil nastat velik hrup v neiuSkoliber.ilnem taboru, in to zaradi tega, ker je ž ujo bil združen nacrt zakona o osnovi rentu ih doinov. S tem zakonom so se hotela ohramti kmetska poseutva sadanjim lastnikom in pa doseci razdolienje kmetskih posestev. To j« gotovo jako važna stvar, kajti dolgovi ntijlmje tarejo naše kme tijstvo. Poseetva prehajajo vedno iz rok pravib kmetovalcev v roke drugim atanovora, ki jih obie-lujejo po zakupnikih. Na Slovenskem se t j še toliko ne čuti, v nekaterih drugih kronoviaah we pa kme-tijstvo z brzimi koraki bliža razmeram, kakor so na Irekem ali pa v Italiji. Levičarjem seveda tak nacrt zakonsi ni ugajaf, ker bi zabranjeval, da bi veliki kapital ne mogel skupljati posestev in oviral sploh spekulacijo z zemljišči, katera je pa kmetiJBkemu Btanu samo v Škodo. Nemškoliberalni listi so kričali, da to mora izpodkopati vea kme* tijbki kredit, v resnici so se pa bali, da bi zlasti židje v Galiciji ne mogli već tako izsesavati kmeta, kakor so ga dosedaj. V predloženi predlogi pa o rentnih ponestvih ni več govora in zato mi o nji ne nioremo reci, da bi bila tako dobra, kakor je bila Falkenhaynova. čudimo se mi temu ne. Ko je pil Tafcffa, je liberalna stranka pridla v državnein zboru do vec'je veljave, in vlada se mora na njo ozirati. Falken-h^ynova predloga se je dala izvesti jedino proti levičarjem, ne pa ž nj i mi. Bila je pokopana tišti dan, ko je pal Taafff, in reci moramo, da so naši konservativci, ki se tako radi ponašajo s svojo Bkrbjo za kmeta, kmetijskemu stanu storili slabo uilogo, ko bo pomagali židovskim liberalcem in veleposestnikom vlado vreći ravno v tem trenotku, ko se je pripravljala nekaj odloćnega storiti kmetu v korist. Sedanja predloga utegne tuđi kmetijakemu stanu koristiti, a tistega blagodajuega upliva ne bode imela, kakor bi ga bila Falkenhajnova. Kme-tijskemu fltaau se more pomoći namreč le z raJi-kalniuii sredstvi. ISicer se pa predložena predloga Se v drugih oziiih bistveno loći od Falkenhayuove. Falkenhay-nova je bila zares nekaj konkretnega, dočim je Lnbedurjeva le nekak okvir, katerega pa »majo iz-polniti šfle deželni zbori. Zato se ne more o nj ej prav nič reci, kakSue poaledice bode imela, kakor se ne more vedeti, kjnj da Rploh utopi v raznih kronovinali v veljavo. Pod Hadenijevo vlado se nekoliko bolj upoHeva deželna avtonoiuija. To se je videlo pri volilni reformi, a se nekoliko bolj pa pri nacrtu omenjenega zakona. Tu se tako rekcč- naj-bistvennje zadeve prepuftčajo deželnim zborom. To ima sev^da svojo dobro, pa tuđi svojo senčno stran. Razmere v raznih kronovinah so dru-gačne in se ne dajo stvari uravnati po jednem kopitu in je v tem oziru boljp, da se v vsaki deželi zadruge uravnajo po njenih razmerah in potrebah. Na drugi strani je pa vend^r pomisliti, te so naši deželni zbori kos taki naloga. V deželnih zborih se kaže še huje narodni razpor. kakor v državnem zboru, bati se je, da ne bi većine v uekaterih deželnih zborib poskusile stvari izkoristiti v vse druge na-mene. DeŽelni zbori bodo lahko deželnim odborom dali velike pravice in kdo ve, kako bodo to pravico ti odbori rabili. Da je nada bojaztn prav les opra-vičena, nam kaž^ pogled v litro. V tej kronovini i majo sedaj deželni kulturni svet in okrajne zadruge, a italijansko deželno oblaetvo dela silne ovire vsakfmu vspeSnerau delovanju omfnjenih za-drug v slovenskem delti dežt-le. Slovannki postanci so opetovano o tem se pritoževali v deželnem zboru, pa ni nič pomagalo. Pa se v nekem drugara oziru se utegne pokazati slab upliv dcželne avtonomije v nekaterih pokrajinah. Po Falkenhiiyaovi predlogi bi tuđi grajščaki morali biti člani teh zadrus. To je pa važno že zaradi dohodkov zadrug. GrajŠcaki na« vadno placujejo v*'iko d.»vkov in bi tctrej tuđi velike doueske za zadruge plaeevali. Denarja bode pa zadrugam pttreba, ce bodo hotele usptsno vršiti svojo nalogo. Na kmetske rame se pa veliko na-kladati ne bode dalo zaradi neugodnih razmer kmetskega stanu. Po novi predlogi bodo pa deželni zbori imeli odlouevati o tem, čh boio veleponestniki pripadali zadrugam in kukdue pravice bodo pri njih imeli. Baš v deželnih zborih pa i majo veleposest-niki velik upli*% kar smo posebno vidtli v posled-njem zasedanju čeakega deželnega zbora, in bati se je, da ae bodo maraikje skunali odtegniti zadrugam in se jim bcde to fmli posrećilo. Falkenhaynovi predlogi so velepofu'st uiki zelo nasprotovali, čes% kako da mi prid^mo do tega, da bi donadali za naprave, ki bodo v korist Harno malerou kmetskem ustanu. Knezi in groti ao se tuđi čutili malo ponižaue, da bi bili v zadrugah jednaki z drugimi uuv?dnimi kmeti. „Kjer se je kvas postavil, tam naj se tuđi pogača peče!" tAnckdoia i* življenja Slonifiekovega *) Objavil A, A) Ko je bil SlomSek Ao dekan in župnik v Vu-zenici ob Dravi, prideta k njemu ntkega lepega jutru dva kmeta. Imenujmo jednega izmej njiju Petra, drugega Pavla. Slomavk «edi za mizoj in nekaj piče, ko vsto-pita s pobožnim strahom in velikim spoštovanjem Puter in Pavel. Slomsek vstane izza miže, kmeta mu drug za drugim ponizno poljubita roko. „Kaj bo dobrega?" vprasa Slomšek. Popraska se Peter z desnicoj za tilnikom, v tavici držeći k osma to kapo, vzdihne in pravi: „Gospod tebant! Veliko grunta imamo, saj vedo! Pa potrebujemo veliko družine, hlapcev, dekel to pastirjev. Pa smo dobili o Božicu novo deklo, P& smo mislili, da je poštena deela, pa smo — naj °e zamerijo, gospod tehant! — pa srao . . . kako ^Jinaže povedal, da bi bilo prav? . .. No, pa je *) To anekdoto mi je pravil gosp. Frece, žnpnik pri BeliU Vodah. moja žena oni dan spoznala, da nada nova dt-kla Miea ni — sama ob sebi, da je — —-------! Zilaj sem pa povodal! Pa pravi moja žeua, da bo deklit kmala porodila. Jaz jih pa zdaj vpradam, častiti gOHpod tehant! Ali sem res jaz dolžen jo imeti, da bi pri nas porodila, ko je vender že tak dna prifila k nam v službo? Poprej je namreč služila pri totem-le mojem sosedu Pavlu. Jaz pravim, gospod tehant, znkaj bi zdaj jaz imel sitnosti ž njo, zakaj bi v moji hiAi porodila, ko je dokazano, da se ni v moji hiAi poneaiecita, auipak v hiAi soseda Pavla?! Tako pravim jaz. Sicer pa naj bo tako, kakor bodo oni razsodili to Daj ino sitno reci" Peter se odkaAlja in stopi za korak nazaj. Mirno in resnobno je poulu&ul Slomsek Petrovo pritožbo, ravno tako mirno reče Pavlu: „Kaj pa vi pravite nato?" „„(Jospod dekan!"" — pravi Pavel — »»8° spod fajmošter in dekan! Jaz je pa tuđi nisem dolžan imeti več v svoji hisi, ker Mica ni več moja dekla, ampak dekla mojega soseda Petra! Tako jaz pravim I Zakaj bi jo zdaj jaz nazaj jemal v svojo bišo in imel sitnosti ž njo? Saj mi tuđi nismo ve-deli, kaka je pravzaprav ž njo, čeprav je aluiila tri leta pri meni. Peter jo je vzel v službo — v njegovi hiei nnj porodi! Sicur pa, gospod dekan, oni so učen, pobožen in pravičen gospod ; oni naj raz-sodijo to sitno reč ! Pa, kakor bodo oni rekli, tako pa bo!*tt Mirno je poslu.šal iSlomšek tuđi Pavlov govor. Za trenutek He pomisli, potem pa izreče svojo Sa-Iomonsko ruzsodbo: ,Če bouta reH hvaležno sprejf la mojo razaodbo, če se bosta ravnala po njoj in si ostala tuđi za-naprej dobni soseda in se ne bosta prepirala zarad te reci, poslušajte tonj, kar vama pravim: „Kjer seje kvaa postavil — tam naj se tuđi pogača peče!" ... Šaljiv župnik. (Izpred Bodi&Cu.) Da so Ribničani Aegavi, dovtipni in fialjivi, in da njihov na videz dobrovoljni humor skriva vedno kako bodočo trščico, to jo znano po vsem slovenskem svetu; zanimivo, čeravuo same oh sebi jako dvomljive salo pa, kakor si jih je izmislil v zadnjem času gospod župnik J. Lesar v Pečeh pri Mo-ravčah, — sicer rodom tuđi It bničan — take Sale pa menda nišo povaod znano in zato zaslužtjo, da se zabeležijo. Dne 2(J. t. m. se je vršila pri c. kr. okrajnem sodiaču na Brdu eledeča kazenska obravnuva: Namen zađrugam bode zboljšanje nravnega in graotn^ga stanja kmetov z gojenjem dnhs skup-nosti, poti'.eviinJHin, bojenjem utanovsko zavesti in s pnsp* Afivanjt'ta gOHpodarskih koristij. Ta svoj namen bodo z idrug« dosezale a tem, da bodo snovale zadružna skladišna za km^t'jnke pridelke, za družr.e ni!»9arij«, pt-kanj« itd., kupovale in prodaj:ile izd*:lke in pridelke za svojo zndružnikn, napravljale krmtiJHke stroj«, pf speSevale pom-jilni.štvo, posredovale pri konvertovanju viflokoobretitmh v nizko-obr.'Btno dolgovft, ali pa pri konvertovanju dolgov a kratkimi obroki v dolgove /. doipimi ohroki a prisilno amortizacijo, sodelovaln pri organizaciji, upravi in tloločbi crn borz poljikih pridelkov in sojmov, snovalo, podpiralu in pospnsnvalti zadruge in druiju korpor;;cjn v prici hmetijstva in gozdaratva, sodelo-valn pri uprljavi zavarovauja življenja, za slučaj bolezni, nezgol, onamoglosti in .-tarosti Ijurlij, ki se bav*jo a kinntijstvum, pr>sp< ShvuIh kmol.ijski pouk, oskrboval« z-ulružno nhttinMko, posredovale mej tiatinji, kl i.šć^jo dela, in intimi, ki potrtibujejo de-lavce/, poin-doviilo /a pravno pomoć zadiužnikom, posredovale in«j gospod »rji in p'nii o^iroina deltvuov glede deluViluli ali m«-zdiiih raznier. V«b trt nnloge so \i\ln*\ pi tuli (ežavni in bo-.'o treba pri zadiugah i^vcd-nih niož, tlu bode vsit naprava znrp.s ttai koristila, da se z biiokra-tizmom vmi no nhiju in zadrugu ne poatanejo ie breme z.i probivalstvo. 0<* su bodn »tvar prav i.;-veJla, bodrt pa gotovo okrepčala kmi Nko stvar, kajti v /druženju j»t modi. Poaehno 8 prodaja kmetskih pridt-ik'jv hode lahko ranomu korintila; s^daj posredovahu trgovci iruajo velik dobirek, potem bole p-i oat.tj-il ta dob ček v žfpih krnotovalce/. Će Ko stvar puiutoo organizujo, bodo kaitrtjo po zadrugah tud; narav nost zalagali nieHta s klavno živino ali mesom. O-novala so bodo z.i v.sik srdni okraj jpdna a'i pa tuđi po već zadrug, in pa putom p \sHbn*i djelat* zadrugu, v katenii bodi) odposlanci okrajnih zadan;. Uf'žt'lne zadruge bod>» ntk:ik viAji org.iu na 1 okr.iiuiiiii «i ud ruja mi iu bodo moj nj i mi posredovala. Žt vijanju vtadn^tmi nacrtu vdihniti p.i ima Ie deželna zakonodaja, ki bole vse to po Irobuo doloćila, in mi Ie želimo, da novi zakon mnogo pnpomoire v pov^digo kinetijstva, Državni zbor. \a Dmirtji, 2i. februvarja. NemSka nestrpnost je tuđi letoa hotel.t sti-mo-gUviti thto revno ulrakvfotuno gimnazijo v 0 dju, a.i kiiteio «o fio Li'li huj^i par!ain-nt:irni boji, k:tkoh1. Morreta irnenouiH. Pogluvje 8 celjsko postavko vred je bilo vzprejeto s 141 proti 108 glasom. Za pogiavje so glasovali čehi, Poljaki, MaloruHi, Slovenci in Hrvati, vsi konaervativci in Dipaulijeva »kupina, zoper pogiavje so glasovali nacijonu!ci, protiseuaitje, levičarji in laSkt poslauci. Zbornica jo potem razpravljala o poglnvju Bin-du.ttrijalno šulstvo", o katerem so govorili po.slanci IS u Inv a r 2 , dr. iS t •"» b e r , Ila]uck, dr. Ilaber-mann ter vhtdni zttstopnik grof Latour. Pri poglavju „ljudske nole" je guvoril po^l. Sokol o c^Akih ljudskih razmerah pot^m pa se je razprava pretrgala. Prihodnja seja bo v pooedeljek. V ■ Jul»IJi»lil, 2'J. februvarja. Volitve na Dunaju Uid v tretjern razreda ! je pora2 za vl.iduj politiko. Protifjomitski kandidati so dobili v vsem kacih 2000 glasov već, kakor pri zadnjih volit.vab. Protisemitizem torej napreduje na l)un:iju. Socijalisti<'ni kandid.ttjo so dobili povprek le po kacih rJO glasov, Ie v jednem okraj u ho dobili po 80 glasov. Tuđi Čehi 80 bili v nekatenh krajih postavili svojo kandidate, ki pa tuđi nišo dobili (losti glasov. Samu v jednom okraj u imajo po 100 glasov. Liberalci so bili napeli vse sile, d* bi zmagali v prvem in tlrugem volilnem okrnju, v ka-tnrih okraj i li j*s mnogo židov, a ni bilo moči, ker tuđi mali židovski obrtniki in trgovci ne ma rajo vt'č za liberalcH. Vladi bi bilo po volji, da bi libe ralci Ie nekaj mandatov pridobili. Potem bi ji lahko poma^al iz zadrege Ker bii protisemitje ne imeli dvetretjinake večine, bi laliko liberalci preproćili voli-tev žup'ina in vlada bi zopet lahko zbor razpustila. Bolgarija in Rusija. 9 Pofmhnega voja^kega pooblašć^ncH ne bo imela Rmija v IJolg.triji. Dotični posel v Hr>lgariji bode opravljal tuđi vojaški poob- laŽčenec v Belemgrada. To pa bajo zaradi tega, da ne vzbudi v bolgarskih častntkih sura nje, da hoče kaj nplivati na bolgarske vojake za denar. Bolgar-ski častniki se namreč Se vedno boje, da se ne povrnejo niski častniki kedaj nnzaj v Bolgarijo. —. Načević je baje zaradi tega izstopil iz ministerstva notranjih stvarij, ker ruski diplomatični zastopnik neče občevati z osebo, ki je igrala važno ulogo v Stambnlova vladi Tedorov je Rusiji prijazen. On je bil v deputaciji, ki je bila potovala v Runijo in pripravila pot rusko-bolgarskemu sporazuraljenju. Tedorov bode bolgarsko vnanjo politiko gotovo vodil po žetjah Rusije. Đogodki v Tur6iji. Prvi dan Rumaaana bo Turki obkoldi v Marzovanu armenski del mesta in zabtevali, naj se Armenci pomoliimodtnijo. Kakili 500 Armencev se je udalo v to zahtevo. Nad 150 pa so jili Turki pobili, ker nišo hoteli zatajiti kršćanske vere. Taki neredi pa utognpjo zopet vzbu-diti armensko vprai^anje in bode naposled Rusija zasela Arraenijo. — V nekaterih krajih v Armeniji zlasti v Zrtitunu je veliko pomankanj«, ker so ob neredih Ijudje vse pojeli, kar so imeli, ko so se bili zhrali od vseh stranij. Tuđi bolezni hudo raz-8 tjajo, v Zejtunu umrje slednji dan po f)0 Ijudij. Osnovali so bolnico ali manjka zdravtl in zdravni-kov. Povsod se viciijo poslodico slab« turske uprave. Velevlasti bodo prisiljene narediti proj ali .slej ko-nec turškemu gospodarstvu. V franeosko budgetno komisijo so voljeni največ nasprotmki progrr'sivnega davka, tomj na-sprotniki sedanje vlade. Imela bo ie tornj vl.ida vo-like težave in ni izkljuueno, đa kinalti pade. Razpust špauskega parlamenta. Vlada je sklenila razpustiti parlament in bodo volitve v zbornico poslancev dne 12. aprila in za senat dne 20. aprila. Novi zbornici se snideta dna 11. maja. Gas za volitve ni ugoden, ker nauspehi na Kubi so opoziciji hudo orožje proti vladi. Zi većino se pa vladi veuder ni bati. Vstka vlada je na Španskem še većino pri volitvah dobila in jo bole tuđi se-danja. O kak.šni svobodni volitvi se na Spanskem sploh govoriti ne more. Samo republikanci bodo imeli ob volitvah malo večjo svobodo zi agitovanje v svoje naraen«. Dopisi. M ŠlttfcrNltegii, 2U. februvarja. Turkova št. „Slov. Naroda1* nam je prinesla danes veselo novico, da je z ogromno večino glasov bil izvoljen včeraj za poslanca v državni zbor kandidat narodno • napredne stranke, gospod Koblar. Ta vesl; bode tuđi pri VHeb izvenkranjnkih odkritoarimili in odlučnih ro-doljubih brez vsakega dvoma obudila veliko navdu-š«nj«. Prvič nas veseli, da je odstupivAi poslaneu dobil ne Ie boljšega arnpak isvrstnega nasbdtiika v državnem zboru, kjer potrebujemo Ijudij, ki ne znajo samo sedeti, ampak tuđi govoriti in bezobzirno braniti pravice narudovu. GoMp. Koblar je že zdavnaj znan kot neustrasun boritelj. Na uhodu za-upnih mož 2U. nov. (J4. 1. smo ga mi Štajeroi slikali govoriti in ž»» takrat smo slutili, da utegne g<»«p* Koblar v kratkem biti voljen za zastopnika slovenskih int^resov v k^kem zakonodajnum zboru. Vstik odkri-tosrčnn rodoljub mora turaj čentitati narodni stranki, Dalje v prilogi. * Soduik (ćeš. kr. adjunkt dr. Kr.mt): „Gospod župnik, Vi e!o tož^ni, da »to psovali g župana iz Uitij**, J. Ilu-mikarja, lunipom, ki Vam je uajbolj-šeg» moža V«.a« iupnij«», posestniki Lovrcta, izpridil !4 ObtoŽfiiec, župnik I/jsar: „IUh je to, p.i to je liiIa Ie HiU!" Sodnik: „Kako to?* UbtoŽenec: „Jaz sem bil nejevoljen, k^r mi je fupnn Ilu.'inikar mojega najboljft^gd im>2a izpndil!11 Sodnik: „Kako — izpridil r"1 ObtoŽencc: „On ga je pregovori!, i\,\ ujo ni več ubogal pri zadnji dt^iduo/borski vohtvi in ivi tako volti, kakor shui jaz hotel !u Sodnik: „In kaj poti»m?tf Obtožfii'c: BNo, potfun H8iu pa županovi hćfri rekel, da je njeu oć« liberalec, iu da so vai liberalci — lumpjc, — ergo —!a Sodnik: nln to v dah !a Obtož«nrc: „1 ho ve da! Prav v Sali! J.iz ee rad stiliiut S priprostuni Ijudmi se daliru priprosto, z olikanimi p-4 — olikano! Mcj mtijimi tovariHi sem že uanrmkonm Bluinpa rtik«l, pa nihOe ni bil raz-žaljtn! To ao same Aalc! Tuđi tu aein mitjlil, da bo deklo to A;ilo povedalo OM'tu. in da bo ta pot (.mu priSel k nnmi, da bi se zuniula malo o — liberalizmu; —- ta pu je a ti precej k aodi^ču zaradi to — res neslane sale 1 Pa — piko sem imel vender nanj — kv.t je Lovreta izpridil!* K»»r bodi ohtožttnec — menda tuđi v fiali — jako oblast no po sobi gori in doli, opominja ga sodnik, da naj se pred sodičČKin dostojno vede. Ohtožen«c ; „1 nu, kajp^k !a — S tem stopi v kot in ntoji mirno na meatu. „Zi neslano dalo aprejmem tuđi kazen!" pristavi odloćno. Dnkla moravskrga kaplana, Marija T. potrjaje obtožbo t«»r pravi: „Jaz sem rekla vmoi, «aj imajo liheralci tuđi du^e!" nl — kajpoku, dejali so gospod peAki župnik, — Bsaj jih imajo lumpje tuđi! Satno nuš maček nima duše !u Na to se prione obravnava proti istemn obto-žencu zaradi pr<;stopka zoper telesno varnost. Župnik L siir jo uamrec Simona Slivnika, one mogltga Btarčka, katerega je imel na sumu, da ma je ključavnico od hlevnih vrat vzel, katero pa je baje Ie dekla izgubila, poklical v „hišterno' v fa rovžu ter ga tam s stolom tako otolkel, da se Htari možiiitk tri dni ni mogel gauiti raz ležiSče in dlje časa ni bil zmožen niti za ona lahka dela, ka-tera Bicer opravlja, da se preživlja. Soduik: „Kuj pravite o tum?" Obtoženec: „Gospod doktor! Ta mož je simu- lant! Morda ga je njegova baba nabila, ali pa je m svinjaka [>adel, kjnr prespava." Sodnik: „Prosim, povejte, ste ga li udarili ali ne? Drugo pustimotu Ontoženeo: BJaz sem ga prav lepo poklical v „hiAterno", da poizveui, je li res ukral ključavnico ali ne! Dedec je tajil. Potem sem se navidezno raz« togotil. Pa tuđi to ni nić pomagalo. Na to sem vzel en — no, — no, en — stol — pa takov, — takov slamnat — s slamo prepleten, pa to tuđi v sali, in potem sem ga s tem stolom — slamnatim, eevoda, — malo — pa vse kar v flali — kajti jaa se rad fialiin, — malo v hrbet "podrezal! Tako-le, dovo-lite!u V tem posegeta obtoženec drž. pravdniStv« upravitelja po hrbtu, da se ta atrahoma umakne. Podkodovanec ^imon Slivnik izpove, da ga je župnik morda desetkrat 8 stotom udaril, in zdrav-niAko spričevalo nasteva več vidnih aledovtek udarcev. Sodnik: „Prosim: povejte nam vendar, ate g» li udarili ali ne; — in kolikokrat? Obtoženec: „Saj jaz ne tajim ničeaar, — enkrat menda, ali dvakrat, ali morda trikrat, ali — naj bo, kakor hoče, saj ne tajim, pa to je bila vse Ie — šala! Poskodoval ga jaz nisem!" Pred koncem obravnave ra&vije se mej šaljivim obtožeucem ia aodnikom Ae aledeči dijalog: Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 50, dnć 29. februvarja 1896. ^ ja tako sijajno zmagal njen kandidat. A karakteristično je za taktiko nasprotne stranke, da je ni bilo sram agitovati zoper gosp. Koblarja. Slava Koblarju! Ijb Nove Mtlfte pri Gornj«mgradu, 27. februvarja. Pri neki lanski seji občinnkega za-stopft v Novi Štifti predlagat je g. Anton Matjaž, poaestnik v Tiroseku, bivši župan in krajni solski ogleda, naj se vloži na c. kr. deželni solski svet prcšnja za ureditev pouka v drugem deželnem jeziku jn naj se cdloČno zahteva, da naj se otroci samo tistih roditeljev, oziroma zastopuikov, uče dražega deželnega jezika, kateri so m< zato pri čolskem vodji v zHČetku šolflkega leta oglasili; ta ureditev naj se raztegne tuđi na roditelje oziroma otroke, kateri so iz te občine v Gcrnjigrad vsnlani. Ta predlog je bil aoglasno vspreje.t in po ukazu c kr. dežetnega šolskpga sveta stajerskega oziroma okrajnega Šol-akega avet u gornjegrafikega vsprejel ju pozneje tuđi tukajfini krajni Aolski svet predlog g. Matjaža ho-glaBno. Na podlagi teli sklepov — akoravno kakor mije zuano, je krajni snluki svet gorenjegraski sklfnil, — naj ostane vne pri starem — odredil je c, kr. deželni šolski svet. Štajerski z ukazom z dne 2. januvarja t. 1. St. 9243 ex 18l)~> za solo v Novi Štifti in v Gornjemgradu sledeče: I'onk v nemfikem jeziku se. ima tako na trirazredni ljudski soli v (ior-njp.mgradu, kakor na jednorazredni razdeljeni ljudski fioli v Novi Štifti h tretjim šolskim letom početi in se ima ta pouk v Gorenjemgradu vršiti v 3 4. in 5. čolskem letu po tri v G. 7. in 8. solsliprn letu po 1 ure nu leden; v Novi Stifri v 3. šolskem letu po 2 uri, od A. naprej pa po 3 ure na tedeii. Ta pouk se ima po naogočnosti že v spodnjih skupinah v nem fićini vrAiti. V urah za nemski jezik «h imajo v naj-vinjiti ftkupinah zraven ponavljanja v materinukem jeziku tndi v nemAkem jeziku ponavljati: z umije-pisje, zgodovina in računstvo zaradi temeljitijega priučenja v tem jeziku po raznovrstnih vajah. Po-stavnim zašto p nikom v h a k e g a otroka, kateri jedno navedeni!) sol o b i s k u j e , je na prosto voljo dano izjaviti se, da hh dotični otroci pouka v n e m š č i n i ne u d e 1 e • žijo. S tem ne imajo dotični nnlaki vodje v začetku Rolskega leta obvestiti Tuđi razdelitev ur se ima temu primerno »prerueniti I Or. Ante Starčević. t Hrvatski narod žaluje ob ^robu muža, ki je vse svoje življenje deloval z vs«mi sila mi nanio zanj, ob grobu dtii. Ante Starčević*, jednoga največjih svojih sinov. Rodil se je dr. Ante Starčević dne 23. maja 1823. v Žitniku pri Gosp ću L. 18U9. je vatopil v tretji razred zagrebške gimnazije in Be navdu&eno oklenil Ilircev. Po zvrftenih gimnazijalnih studijah je, vstopil Starčević v centralno bogonlovnico v Pešti, kjfr ie oatal do I. 1848. in si pridobil doktorat filozofije. Vrnil He je v Zagreb in kt>r ga duhovski stan ni veseli), skum! je dobiti protestno na zagrebški pravni akademiji in ker se mu to ni posrećilo, je vntopil kot konoipijent v odvetntško pišamo dra. Srama, kjer je ontul do 1. 1801. Bankerot avstrijskega absolutizrna je i me I po-Bledieo obnovitev županijstev. Reska županija je poverila Stan'evu'u najvažnojsa mesto, imenovala ga je prvim bela/.nikorn, okraj Grobnik - Hreljin pa ga je volil v hrvatski sabor. Starčević se je takoj lotil borbe za obnovitev hrvatskoga drž. prava in pro-uzročil znano reprezentacijo reske županijsko kon- Obtoženec : „Jaz prosim za miloatno scdbo, in Vas, gospod Hodnik, da s« nn ozirate na nobeno drugo Htran ter dn sodite po svoji vesti !"| Sodnik : „Zuradi teh b*snd Vas moram karati; kot Hodnik veni sam, kako mi je izpolnjevati dolž-nosti svojega stanu!" Obtoženec govori vmcs. Sodnik: „Jaz Vas opo/arjam vnovič, da se Vam jb dostojno vesti pred sodiščeni, in da meni v nasprotnem slučaji pristoji disciplinarna oblast!" Obtoženec: „Ah, prosim!" Sodnik : „Molčite! V cerkvi ste Vi sucrosanetue, tukaj pa jaz — kot soduik!* wTo pa priznavam!" reče obtoženec. Obsojen je bil zaradi prestopka zoper varnosi čaati, in zoper telesno varnost na 15 gl. dnnarne kazni, oziroma tri dni zapora; dalje mora plaćati kimonu Slivniku 5 gld. za bolećine in pa etislužek za pet dni in kuzenuke troAke. Ta kazen je tega čudnega saljivca tako obradoHtila, da je takoj po-tegnil listnico in vse plača I; minlil si je nienda kakor njegovi rojaki v ribni^ki pravljici, ko jih je „fiojet anajlu ano latvico sesedenega mhijka: Mala je — malu; a dobru je, — dobru! V«č bi b'lu mlpfekl" gregacije, katera je še danes podstava programu stranke prava. Ista načela je Starčević dne 20 ju-nija 1861. 1. razvil v saboru in s tem položil temelj stranki, kateraseje tako mogočno razvila. Zaradi aestave rečene reprezentacije je bil Starčević obijen na tri mesece zapora, na izgubo službe in doktorata, katero kazen pa je višje sodisče znižalo na jeden mesec zapora. L. 1865. je bil Starčević v Zagrebu voljen pofllancem in ko je mandat potekel, vstopil zopet v pisarno dr. Srama. L. 1870. ga je vold okraj Pregrada v sabor. Razmere so se jele za stranko prava zboljšati, ko je Kvaternik prcuzročil znani ustam-k, vsled česar je prisel Starčević v preisko-valni zapor. Ko se je izkazala njegova nedolžnost, je bil izptiHČen iz zapora. Brez dohodkov je bil v naj-vei:ji materijetni stitski in trpel pomankanje. Te danji madjaronski ban Rauch je ponudtl Starčeviču musto predstojnika naučnomu odde lku pri deželni vladi, a dasi ju bil Starčević v najtužnejSim mate-rijelnem položaju, je to ponudbo veuder odklonil. Od 1. 1873. do I. 1878. jn živel Starčević v Jaski pri nvojem netjaka dr. Davidu Starčeviću, potem je vntopil v redakcijo „Slobode", ki je iz za četka uhajala na SuAaku, in sn 1. 1884 preselit a tem listom v Zagreb. Ves ta čas je bil član hrvat-skega eabora, v katerern je odločno in neustraReno zastopal načela samostalnosti hrvatske države. Hrvatsko Hrvatom — to je bilo vodilno načelo Starčevićevo, in to je zaetopal kot poalanec, kot pieatelj in kot novinar, 8 tem si je pridobil srca velikega dela hrvatskoga naroda in spoštovanje Vfleh nasprotnikov. Hrvatski narod ve ceniti zasluge Starčevićeve in mu je v znak svoje hvaležoosti Bezidal kranen dom, v katerem je veliki rodoljub po dolgi in mučni bolezni včeraj zatianil oči. O političnih nazorih Starčevićevih in o bojih, kftpri ho nastali radi njih ne budemo govorili. To 80 dom»če zadeve hrvatskega naroda in mi nimamo pravice se van je utikati, nego moramo molče otreti aolze, katere nam silijo na oko, če pogledamo na hrvatske razmere. Toliko je pa gotovo: Starčević je s svojim delovanjem, s svojo požrtvovalnostjo in neeebičnostjo j ustvard mogočno stranko in hrvatskemu narodu obudil stremljenje za jedinostjo in samostalnostjo in to je povoda dovolj, da pri njegovem grobn zakliče | tuđi slovenski narod: Stava mn in večen Hpomin! Dnevne vesti. V Ljubljani, '2\K februvarja. — (Pravo beBedo o pravem času) h* rrmo v članku „Katolička Ijudnka »tranka pa Slovenci", kateri je priobčita danes došla „Soča". Mej drugim pravi pifiatelj: Ako hočemo prav odkritosrčno pisati, prisiljeni smo se izjaviti, da naslov za sedanje razmere ni prav arvčno izbran. Beseda „katolisko" je pnSla v Avstriji ob kredit, ker na račun ttga imena se je prav veliko gresilo. S tem imenom bahal se je Hohenwartov klub. Pod tem imenom skrivajo reski velt^posestniki ne povsem katoličke namene. Za tem imenom se skrivajo požidovljeni Poljak i. Z besedo „katoliSko" — zattrajo Poljaki Rtmine in opravičujejo svetovno znano sovraitvo do Ruhov. K temu svetemu irneuu — zatekal se je prejnnji naučni minister MHdeyski, da bi zasolil dru. Scbeicherju. Besede „katoliško" se posiužujejo vsi židovski listi, kadar je treba zagovarjati sko fovsko avktoriteto. To ime služi vsem „Streberj^m", da mašijo usta nižji duhovsčini. Sko^ več let po-služeval se je Hoh»n\VArt tega imena, da je udri-bal po krAčanskih soeijalintib, ter 8 tem zakrival razkosnost, potratnost, »kvarjenost in gnjilobo v privilegovamh krogih. Z beRedico .katoličko" se boce zamasiti usta nam Slovencem, da bi ne tirjali svojih narodnih pravic. Tega imena se poslužujfjo oui, ki očitajo krotkim slovunukim ovčicam „preti-rano narodnost", dasi se ljudskih Šol nimamo. Pisarnicu — Sionske trdnjave — se tuđi sklictije na besedico .katoliako", kadar je treba ukcr napisati onim vinogradnikom GoNpodovim, ki zahtevajo od svetnih oblastuij sloven»kih dopisov, a'i psi kadnr po-dilja na slovensko stran In nemnke reditve na nloven^ke vloge, na italijansko stran pa vhh v italijanskem jeziku. Najnovejsi skandal na Bolgarskem, prekrftčenje Borisovo, nam je sijajen dokaz o zlorabi katoličanstva. Nemiko-protestantska-og^rHka-poljska diplomacija se je poslužila katoličanstva nemAkega princa, da bi rnzdejala starodavne in naravne zveze z rusko krvjo oavobojenih balkanskih Slovanov. Tn na Slo-venskera? Koliko se je bobnalo pod tem imenom in kaj ae ne skriva pod beBedo „katolisko" ! Koliko škandalov je bilo vprizorjenih pod tem svetim imenom ! Sedanje politične razmere so že take, da čim manj se beaeda „katolička" rabi, tim bolje za sveto vero. Prav te dni vidimo, kako se bojujejo na Du-naju anteaemiti le pod imenom „Cristenthum" in ne „Chatolicismua", Ko bi krfičanaki socijalisti sli pod imenom „katoličko" v volilni boj v niestni za-stop, ali bi morda zmagali? Nikdar innikoli! Kdor pažljivo bere „Reichspost", kmalu zapazi, kako so ogihlje beatde „katoliško" ter le „Christenthum" povdarja. — (Trgovinska in obrtnijska zbornica) je v svoji včtTiij.šnji aeji volila prt-dsednikom gosp. deželnega po.slanca Ivana Perdana, podpredsed-nikom posp. Antona Klein a in provizoričnim pred-sednikom poHp. Ivana B a u m ga r tne r j a. — (Repertoir slovenskoga gledališoa.) Opo-zarjamo na dana&njo predstavo opere „Faust" Svoje poročilo o žudnji predstavi n;\m je z ozirom na razna vpraaanja pupolniti v toliko, da je bilo gledrtliAč« polnoma razprodano. — (Neđeljski počitek ) Doželni zakonik za vojvodino Kranjsko, izdan dne 13. t. m., objavija razpis c. kr. deželne vlade v Ljubljani, s kat^rim se nekatera določila o izjemi od prelpisa nedelj-skega počitka prenarejajo, oziroma dopolnjujejo. Glede trgovskihobrtov v Sircem pomenu, to-rej tuđi glede branjevcev in prodajalcev sadja in živil, se določa, da je dopuščeno, ta obrt izvrševati vse navadne nedeljn v letu in sicer v Ljubljani od 7. ur« zjutraj do 12. ure opoludne, v uradnth kra-jih c. kr. oktajnih BodiSč do "2. ure populudne, v drugih krajih pa do 4. ure popoludne, vender pa morajo izv» n L.ubijane prodajalnice mej službo božjo biti za prte. Za pekarski obrt določeu je glede Ljubljane čas za izdelovanje do 10. ure do-poludne in od 10. ure. svečer dalje; za prodajo do l'J. ure opoludne. Za obrt sladičarjev v Ljubljani je za izdelovanje tistih izdelkov, ki se ne mo-rejo imeti v zalogi in za njih prodajo nedelJBko delo neomejeno dopusčeno ; v uradnih kiajih c kt. okrajnih Hodižč po za izdelovanje do 10. ure dopo- udne, za prodajo pa vch dan. Z* obrt frizerjev v Ljubljani, v uradnih krajih c. kr. okrajnih sodišč, pottm na Jesenictil), na Savi in v zilravniakem okraj u Bled do 3. ure popoludne. — (Tatvina v „Narodnem domu") Neka-teri delavct so ulomili v shrnmbo, bj* r jn imel Či-talni^ki kavarnar in začasni gostilničar spravljene razne pijace in jestvine ter pc>kradli blaga za kakih 70 \i\d. Mej drugim so ukradli noilćek piva, pa iz-praznili tndi nekaj steklenic šampanjca in drugih tinib vin. Policija jn te žtiri tičke uje!a in jim na. Žabjeka prewkrbtla zavelišče. — (Mrak raeseca) se je sinoči, ker je bilo jasno, tuđi pri nas jako dobro videl. — (Stoletnioa i Jutri bode sto let, kar se je v Polhovem (JnuK-u rodil znameniti sltivnnski skla datelj (iregorij Ribar, čigur tPrkvene skladbe ho se diiidanes dobro znane in čslane. Ribar je bil v mas-nika posvečen 1. 182*> in bil pozneje sakrintan in organiHt v ttolni cerkvi ljubljanski. IUzeii mnogih lerkvemh skladb je uglasbil tuđi več posvetnih pt'smij. llmrl je »Ine l2\ avgusta 1803. I. — (V zdravstveni svet Ig-Šmarije) bili so izvoljeni nasledtiji gg. : Jože. 0{»orelec z 'A'2, Janez Švigelj z 28. Jernej Toni z 28, Ft&tic Virant s 2.r), Franc Jamnik s 2či. Martin Peruzzi z 21 in Janez CiaoiH z 20 glrtsovi. Za namestnika lula sta soglasno izvoljena gg. Martin Zdravj« in Matevž Šktrjanec. — Sedanji naiVlnik zdravstvenoga sveta deželni po-slanec Franc Knftak iz Grosupljega dobil je samo 1« glaaov; vidi se, da g. KoAak brez „G'spudoV nima sreče. — {Iz Loškega potoka) He nam poroča, da se je vršil dn« 1(1. t. m. Občni zhor ondotne krne-tijskn podružnice. C^istega preostanka izkazuje račun {JI glil. 51 kr. Tombola, katera m j»» po zborovanju priredila društvu na korist, je. dalu čistega dobička 07 gld. 1 kr. Podružnično delovanje, dokazuje, da je vodntvo v spretnih rokah. — (Oskrbnikom nemškega viteškoga reda V Metliki) j« imenovan gospod Davoriti Vuksmič, pOBPStmk in župan v li. lwta g^n^ralnega tovornega tarifa c. kr. avstrijBkih državnih železnic z veljavnostjo z dne 1. murcft 18U0 se j* vpeljnl dodatak 11. — (Dobro gospodarstvo.) Olepftevalno dru-fitvo v Celji y\ laHtnik takiiimenovancga „\Vald-hausa1*. Kupilo ju to hm>> za 1-4.000 gld.. mest.na hranilnica cMljskii pa itnii nu njej vkniiženih I ,r> 000 gld. in Bicer 5000 gld po .r)"/0, 10.000 gld. po l'/a0/^ Te obreati znašajo na leto okrnglih 700 gld. Hiša jih že davno ne nese in ker jih društvo ne more plačevati, jih najbrž hranilnica leto za, leto odpi-suja. To a« imenuje pupilarno varno nalaganje. __ (Akademična podružnica družbe bv. Cirila in Metoda v Gradoi) je svojo akademijo preloži'a na dan 9. marca t. 1. — (Imenovanja.) Notarjem v Cerknem na Gorifikem je immiovan g. Fran Ćulk. — Načel-nikom goriAkega duž. ničun ivodstva je gorički dnž. odbor imennval g. Ivanu Kranjca, bivč^ga blagajnika im-nlnH hranilnice ljubljansku. — (Kratko a krepko.) „Soča", pisou o škan-dalih, kat»*ri ho se že vprizorili pod katoličkim imenom piavi kratko in kirpko: „Najnovejfii skandal se je pripetil v torek na Kranj-sknin. Stranka prvega ka-toli.^kega »hoda ju pontavila navadnega župana, ne-spoNobnega za državnega poslanca, kot protikadi-m^njati, da je dunajski magi* atrut prepuatil imenovanim tiem dinAtvom tak veli-kaiiHk prostor, ki hh nabaja v '<) okrapj, tc>da čiato na m*'ji prv«gn, v hl ž ni Kol( wrHt.ring.-i in »icer za Betthovttnovim trgom, mej 8(.'bwarz*jnbergov»m in THgetihofovun mostotrj, popolnoma hrezp lačno; proHtor je pa vreden neknj milijonov goldiaaijev. In koneiiio bodi dovoljcno b kratkemu popila tega velikaunkegd podjntja dodati Hkromen dontavek. Ali bi ne bilo morila tuđi v Ljubijam tnogeče v tein amiHlu en mminture atonti kaj za otepAavo in razvitck meHtaV MagiHtrat nun bi gotovo v sličnoj zađe vi drage volje At-I na roke dotičnim podjetmkom, pofiebno Ht-drtj ob regulaciji ninuta. * (Ponesreoena vojna ladja ) Torpedovka nFranc Jožef I." je te dm pri Hrionnkili otocib ob-ticala mej nkalami. Zapovndmk kapi^n li, mi I Spetzler je bil brzojavno odstavlinii iti 80 je povt Ijntvo i/ro-čik) njegovomu nametniku knpilaitu Adamoviću. * (Užaljeni oesar) lKž*lni odbor alzaško-lotHrinAki ne jh cenHrju Vilj»um hudo zumeril. Cesar hodi rad v ti provinciji na lov in je nedavno iz rekfl željo, da bi v Mutzi^u rad im^l hvojo graAčino. Dežrlna vlalani so predlagali, naj se voli dr. Kerjančič, ta pa ju dogovorno z dru^iini slovenskim! poslanci pivdlagal. naj se voli dr. Uulat. Klub je volil Uulata itart'lnikoin. Zajedno hi* je s posebnim povdarjaujem sedanjega ra/merja k drugim slovanskim klubom sklenilo, nazuaniti klubu katolišku ljudske stranke, da hoče hrvatsko-sUnenski klub gojiti s klubom katoliške ljudske stranke isto prijateljsko raziuerje kakor s kon sei vnti\nem klubu. Kuib se je na to posvetoval o vprašaii|u volilne reforme za Dalmaciji) iu je skLnil, naj dr. V e r j a n ć i Č permauentiumu odseku /a civilnopravni red predloži nacrt glede uredbe jezikovnuga vpradauja. Dunaj 29. februvtrja. Gospodska zbor-nisa je v današnji seji volila pet članov y kvotno deputacijo. Zader 29. febru varja. Namesto umrle^a dra. Klaića kandidovnl bode za državni zbor njegov sin. B*zilrJ«no domade %dravllo. Veđno ve,č,]a. pn- praScvanja po „Mt»ll-ovem franconkem ž^anjn in soli" do-kaznjejo nspeSni upliv tega zdravila, zlasti koriatnepa kot bolesti utefiujoče, dobro ziinno antirevmtiti^no mazilo. y steklenicah po i>0 kr. Po poStnem povzetji razpošilja t() mazilo lekur A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJI. Tuchla«beu D. V znlngah po deželi je izrceno zahtevati MOLIi-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu pod-P'Bom. 4 (I7r»(j_,i) Spomiujajte se diJAtike in Ijnduke kuhinje pri igrali iu Htavali, pri svečano.stili iu oporokah, kakor tmli pri iieprićakovanili dobitkih. IftvrAflae Mll ekH«>kittivit«> ilrn^l»«tt Franc.ohi SlovSe v Ljubljani premičniuo, (v drugifi) dne 2. raui'cn v Ljubljani. Eranreta Vov ka posestvo t Planini, cenjeno 1114 gld., dne JI. inarcija in 7. aprila v Vipavi. PoscBtva vlož. Stev. ;J7 in .}8 v Ifiki vaši, ceiijcna (i0() pld., (v drti^ift) dne 4. mnfcijn v Ljubljani. M nti uh Avniika posest^o v ZajAjem vrliu, fcnjciiK U25,'J gld., dno f>. inarcija iti 7. aprilu v Novemmestu. I Marko Stublai-ja posostvo v 1'riiprotu,, ccnjnio I (ilO gltl, (reasuminulo) dne (1. marc.ija v Ornomlju. I Antona,I! im purin ana posustvu y laki vnsi, cunjetn* --'•*-r> J-'ld. in Simona Z aj i-u po»cBtvo v .St, Jakobu, reiijonu j HJr>L> ^'ld,, oba dne 7. marcija in 11. aprilu v Ljubljani. Tiijc*. 27. fclu uvarja: l'ri H««*nii: Fit^. Vo^l, Kaisor, Stern. Herz, Zug 7. DutiiiJH. — Topfoi" iz Linea Kiiimcr i/, Moiiaknvt^n. -- Hleicher iz Hudimpi-Ste. — Kletu iz Oseka. ~ Krentipr i/. Kranja. — EfTenber^er iz Sežane. — Pintt-r, Dereani i/. Kuninika. Pi-i I,loytlu : Kiini{»sberg z Dunaja. — Šorl izOsoj-nire. -- VVasclinapp z RuS. Pri |uAnvm k«»l*Ml. «vr» t GoljeftCck \t Gorice. l'ri wvNt,ri|nkt'iM «^HHr|u: Meli u KoCcvja. --Ebner iz Greifi'iiburga. — Hona iz Roncore. UfBirll mo t B>iu$>Uasil: 27, febuv.ii-ja: Jožela Ileliner, zasobnica. *i7 tet. Tržaška cesta št. G, otrpnenje pljuA. — Francu Flore, davf nega sluge žena, 78 let, Poljanska ce^ta St. f>7, ostarclost 'Jb. februvarja: Matija Perat, lunu-ovljent sprevodnik. 79 let, bv. Petra cesta St. .%, ost.arelost. — Jane/, Tercelj. mizarjev sin, 12 let, Cesta v mestni log St (J, otrpnjenje sna. Meteorologično poročilo. Ivan Ullmann, tovurniAki m-adnik nnztianja v svnjctii. Hvnjiii Hfstni Oabrljele in Ane »mu} Ij&vrenčlč in družili sorodinkov imenu tn?.n<> vtst,lo mu^ni bolezni , previđena u Kvetdt.ajstvi za uminijo^c v 7.'t. letu svo;e utaroHti mirno v (Gospodu preminulu. Trupi«! dra^p nuijko se liodo prepoljalo v po-nodeljek -J. Hufti-a ob 41,'., uri popoludne iz lnftc žulnsti, Lingovo ulice 6t. ;t, na pokopali^Ae Sv. Kri&tofa, trr no tam pi ložilo v rodbiuHko gomilo k veftnemu po^itku. (2D'Jl) Sv. uinftp Kadtiftnicc se bndo braln v stolni ciirkvi sv. Nikolaja v to rok, dne J4. sufica ob ' 4l0 uru. Za tiho Rožnlju ne prosi! li i ub 1 j a n:t, dne *2\V svezana 1S^H> Vcini hu lisal«7.no odklanjajo. w 1 čas o»a- i.^rT ]m^' Mokrina ^ i .uvauja metra ralu a Vetrovi Nebo v mm. v ! ivmra. T L "4 urah •^8. <♦. zvefier 735 1 00 bI. svzh. skoro jas. , 19. 7. zjntraj 7:*2'5 — 5 0 brezvetr. megla °'° 2. popol. 7'il 2 + 7 2 si*, jzah. jasno Srednja vfierajSnja temperatura +iy°, jednaku nor-niiilu dne 29 februvaija 1896. Skupni dr*af»i dolg v notah..... 101 gld. 10 li,-. Skupni državni dolg v srebru .... 10L „ 10 „ A.VBtriJBka zlatu renta....... 122 B 10 n Avatnjska kronika renta 4°„..... 101 „ 25 j Ogerska zlata renta 4° 0....... 122 n — Ogerska kronska r.nta 4 ,...... 98 „ 8.r> Avstro-ogertike bunčiir; delmce .... 9^7 . Ivreditue delnice..... ... .'177 „ 75 London vista........... ivo ,. 70 " NetnAki drž, bankovci zn I',*1) mark , f>{* ,. — #) mark............ 1 i , 7H , 2(»j Žalujoči ostali. i _______-J IViporoču s«', p;iziti tisi t(» zna-iiHMij«*, užgiiuo v prob<*k, in na tttikrto z rutlcMni orlom, ker se jako po^ostoma prođu jnjo poiiu- Mattoni1"" Giesshilbler slatine, Lepo stanovanje ft 5, eventuelno s 4 sobtmi in pritiklinami i»«l«lu ne tttkoj ali 8 1. aprilom ali si. mnl«*m. Natanfnoje puve lastitik y. ^Vloj^.i) V«»4—30) : z^be in zobevj« : u^tavlja brez vnakili boksiti Um opravlja plombo- «itii|tt in vbc kw1»ii«» op«Tit«'ij«», — odstranjuje koImic l»olW*iiie /, usmrtonjiMn živcu zobozdravnik A. Paichel poloj; tVvljarskena mostu, v Kohlt rjovi hifti, 1. nndstr. Jajca za voljenje pristinh lirHliiiiH-k<»U«»Ml} komad po 1;> kr , litilnu«lk* ^rnih. /. vi'liknm hcliini ćopi. komad po i.T» kr., liomliittM komad po li:") kr., pnsttuh Mt»i<»f»U ili ko!*«»*ij komad po |o kr, Mrt'bmili pi«tlii*Hul4 komad p> .'IO kr , 1hiikmIihi«m komad po •' O kr., punino* komad po.'UI kr., Mr**t»riiiti w jHii«li»(l«*N komad po ■"■'• kr , ittkllJnuU komad po ,'li) kr., pritllkovk komad po .'iO kr, ko-AIunIiiU komad po *2.r> kr., HiulunticrHNk tli K<>l<»vrHll* komud po '20 kr., «lorkiug komad po 2f> kr., JokoliMitik komud po f»> ki-., «>i«» kr.. veliiiti AlttJvrMkHi r»o komad po 'JO kr. Ha»po6iljmn jajca za v.ilj. njf živalij M«*l««u» i>leiii«*n»» ki no že b:Ie većkrat odlikovano in dnjcin jiimstvo Ka ^iHtost in pristuoht plciuona. (tttfil—-i) Maks Pauly^ Koflach (Štajersko). C^j^nn^a^ateli^ojmr. irž. železnic. Izvod iz voziipga reda .ioutiopno cmnijtij prjtutjittnl lu oJh^julul o&«) oiai»*jonl ia i Odhod lm X,JttblJ»a« (ja2. kol.) ". r/s *i»^ (i (pm,t. , „ kvi ojnt>al »Uh t Irbl*, Po:.tnbel, KolJfcU, CW-Iotjo, Vrftuviatf'vt«, I^jabuu, um nol»tti»1 t Aubioo, Iiohl, Qmun> <>■»<■, KcinofrnK?, t^^ujf, IJn>7, Un■lsitt^^»o »»to. Pr*«n, Ijlptko, HunaJ -rlu Ainitetten. ti1^ r*. i»r< tO mir*, nj^ttraj mnri, DiuiaJ, ton Holilbal v 8ul!;o(frad, Huna] <-i» AaruV.oj»t>Ji*r*tMi mei>-vu< vlak » Noto moito, Koća«]«. ' ■? Xi **ri £f> min. fU>y^iHutr>* antbnl vlak v frhli, Pon:«tt«l, Heljak, O»loroc, LJubno. y«)iih»l, l)ua»j. •J^ 4 Mtri yo]to(*u(n oveLnl yl»h v 'frLril, TUljaV., OsIotbo, I..!ul>no, Ooi K>l*thal v ri >lno:rrad, Ij^nd-(*»*{<)in, Kc!> ua J»aimi , Inuoinil, RTA^on^, C':Tlh, Ootii'vo, l'nni, Ntayr, Iitno, (}n>in:lon, Iiiotil , Uud»-jnrira, Pisnu], Maxi;i;ie vnro, Hsb, H,-.Micioro yt.ro, :;»7loTe T&ra' Vrijo, \A\itV't, OmiO ^1* AmRt.>ttan. •.*fl 7. i.^r* 410 »»<»».•♦*•.■*»" n«if,r.l 7l%*« « Koi«»j>, TCovo maxto. f£u3ii tagn ob aedoljnh in prar.nlklh ah li. uri W0 mtriu/ popolutlnt oaobnl Tlak * l.caoo-illud Prihod v Ljubljano (jnž. kol.) *J4 (I. tt*4 AV wt-■keR& friške, Krnuctivlh T»roT, K%rln\'ti rr-rot, Haba, f.'inMml'i t*«-ot, Pliuijk, H'i'lejovii!, Holaofri »'«i. rio)ii»o*», nnljklik, V'vi'iiv.-^'.fcjk', ; i'btJift :'fi «. »rt ftt miln. *>)utt^tti on»*vat »li»k »• itousvj«, NoTCi^n >rtfiit». \if> 7i. %*rl *H «.i»4i*. rtttt>ol*i;im}r rt» Aimtotton, Eilpakogft l'tfcffe, BVuiunvth varur, Karlovih vnrov, Ilab*, Mivrijialb vrmr, i*l«j)a, HnJote*'*«, Solncpiri*!^«, liluc*., Htoyr*. Purina, Gcn«»Y». f1n/iha, Hrnii..nu», iaonmlt, ZclI* ua jfaerij, t.o-.tl-f)nt*(n», ijjubnk, Ofllovcii, i'nntiiMa, Trbliu i?t> W. Mri o)x>Jt^jnr npin.nl vlnh ia Koce*-}s, Nov«fj» mtiti, *Ur 4 uH 5A min. i c;'oJw*fTi» o««br>i Tlak ■ Imu*)*, lt\n*n-, Hcivth&lk, Buljuka, '^'o»«ir., *runTCU«f.i«tfl, Pon'*!«*, Tfblik ;., Novog* MhU, • j'i Jf. <-i, r^l^r^i, I'on»i»l>U. Tr;>!*> Odbod i ej LJubJgi^ae i 1 > uol.) H u. , i-v . A^oi^Ui« , ,, 11 ior>-r>o) „ ft. ,, VQ ., »fH'-W do 300 goldinarjev na mesec 1 liko 7.aslu>.ijo osobe vsace^a btanu v vm*»1i krA-)lli gotovo Invz kapitala in riaike s prodajo zakonito dovoljeuih dižavml; papirjev in sroi'k. — Tonudbo pod „Leithter VerdJenKt1* Ittiiloiru lIONMf UM 1>III1m||1. ll(i.'Sl) —1(») Zjednačilne stružnice ki se f»onijo s kako bilo ali /. iii^ami, vrtalno stroje v Tseh vc'liknstih, Btroje za reaanjo ovij.ikov, vobljalce in ptlno Ltroje, vrtalnica za lulrnje in škarpe, kakur mdi Btroje z-\ obdelovanje lesa, trakovse iu krožeo zaga, zlikalne stroje it.il pofiilja po njnižjih conah (17.H9—7) Friderik Merores, Dunaj, L, Rathhausstrasse 2. j (Vniki zastonj in franko. Vedno JiK) strojev v zalomi. Po8tran8ki zanlužek 1 fio—21X) t;ld meaedno za osobe vkpIi poklicnib vrst, ki se hott"> ppf;iti s prodaio zakon.to dovoljenih Kic/'k. Toimuh nm „KauptstadtlBche "Weoh«el«tuben- Oeiollsohaft Ađler & Comp. Budapeat \ P.t.'T-iO Jf. lik 1 si it« kr-j«fcv* kemično-cisti higijenioni kranjski liker iz planinskih zel se v.diva v visoki mori osveževalno in o^ivninf, ftp sp kdo ueupodno, slabo in nevioćno pomuti, poBpeSujp probavlje-nje in se pripomfa kol vsakdanja \h\< t Ufna pijaca. Zajamčeno fisti izvlefek je in se ne smo pmnerjati z nobenim likerjem. ker doUrode;no in ztlra\ihut upliva ter vse dru^p pu*kafea. Ta jedini domaći proizvod to vrste bi se moral povsodi populno toniti tu hi m* smol manjkati v nobeni biSi, v nobeni restavraciji m v noboni kavarni. l*ristncj»a prodaja (t."<70—;J7) /.wk«»nilo iHt iir*»Vit«. Krojaški učenec se takoj vzprejme pri (2019) Fran Ks. Jeločnik-u v baraki v „Zvezdi". I. najstarejša posređovalnica stanovanj in slnžeta Ljubljana Gr. FLUX Bregšt.6 prfporo^H fliiibeno ON«»t>t«> vMt&k<> vtkIo fmoSke in žensko) za tukaj iu (Ii-u^mI. — Xu|uo n« iA^o)o: IjhI»i UitUnrto, tu.li k I in -J osebam, za <\']|e, Oradoc, L'ulj, Lo^atoi", Zador, Trst, Ljubljanu in okolico; š«ti|o h<> vmhU —f>) A. Lacknor xr Ćrnomlju. Steklenica I liter 1 ^Id. 10 kr., 1« , litra 1 pld. tji) kr. l*ri iiHro^llu un '£Ti NtoUlfiiic IO' ,. <<«>ii*>j<». Trgovska t^rdka A. Ličan v Ilir3ki Bistrici l^**!1 0JO10—2) najemnika za svojo h(kio, dobro d^ltijočo |»rO«lnialiif4*o proti proct'ntti^mu pl;u'tlu. o/.irotn;t drii^im jednakim pogoj»'in. Zh ^araiKMJo zalitt-'va sft 'JO0O <^Ui. Mesarija na iifijl»'|»Aetn proMtoni v Mj}iiUlimil h*< radi br>- Uhno.sti daje lukof v najoiti, oziroma se proda z vso memnćno prav lepo (»pravo in z vsem potrebnim orndjem. Pogoji izvctk'i 8^ na Poljanski cesti št. 41 pri F. S. (n*.si—:j) Ženitne ponudbe. Aristokrati, ća^tniki. praj^aki. nnidiiiki. trgovci, in-dvistrijci, ki sp hote bogato oženiti, obr^ajo sr zaupno na po sr e do valni zavod „Olobus1' v Budimpešti, Dei-sevrffy'Ullca 28. Zapisanih je ■'!!"> O ponudb, niej njimi ■rii'i> dani s preiiiožonjt'ni od Kiu.uou ^Ui. do S imlijonov, H(> datn, ki bott- vz.eti v zakon samo Pastniko, ."to dam a piviiioipiiirm od 10UO ilo 10l>.(Htil j^ld. Dame so /. Ruskoga, NoraŠkr^a, ix Avstnje in O^erske. — Neniftkim vpraSanicm ne proti vpoS Ijntvi lf> novf. v piscinskib znmnkab. odj^o-varja pod stit»go di^krot'ijo ('JOiIi PodpisancH uljudno naznanju, da izdeluje mizarske klopi (Hobelbanke) iz dobrega, trilega lesa m po ni?ki ceni. (11*77—2) S spoRtovanjom Ivan Hs^a.rg'ijLČ mijarski mojsttT v Škofji Loki. Naznanilo. UdaMO podpisnni umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani prii^tvu in Zaštitnu odjoinateljcin svojo bogato zalog^o zelenadiiili, travnili iu cvet-ličuili senien. l'riporoi^a t.c za izdolovanjo šopkov in vencev s trakovi iu napisi ali brez njih. Nadalje pri poroda mnog-ovrstne raatlln« za nove vrte, kukor tud; moDgovrstne raatline In ovetlloe v lonolh. Vie v njegovo Btroko apadajoče stvari se po najnižjth oenah In po najnovejčl fa9onl J^J l<*}\ hitro izvrfce. /u tntiogobrojna nar.>čila probi z veleHpo&tovanjt-ni (1702-H) Alojzij Korsika. Učcnec aninJSen Ktovt'iiftfino in mMnši*iin> v govoru in pisavi: ■e tu takoj viprejmo. Oslajena jedini zaresni kavini uadoniestek se od ninogili zntunenitib zdravni-kov slednjomn toplo priporofta. L. Koestlin, Bregenc. <# # # 5OO !- .•(> Li/, UH od- (10MO—i.') v (,'ezBoči p. Bovec. Največje sMadišče raznega semena n. ]».: nemške, štajerske, inkarnat, turske in travniške detelje, razmli vrst pesnega semena., splosim zn;mo kot najhnlj&H. krma za živino; travnega sćmena za .suh«, mokn*, p«- fičene in plinov.tM travnik*; velikii izh»«ra semena za salato, kuniare, peteršilj, zeleno, sladki grali, fižol in vse drug« vr«te semena za zelenjad. — I'roseč mnogohrojnPfia p<.sf>ta (20IH—1) Peter lLj£iss:nillr_ Ijni ekstrakt za uho je vsakemu prosto (2001—1) v gramozni jami za Bežigradom na Dunajski cesti štev. 35. Natančmj« hp izve v lesni trgovini ondu. izdelovalec kimrgićnih instrumentov, nožev in orožja i Vozni lista ? Se?. Ameilio 17H»-!»> pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Kolowratrinj? 9 IV Weyringergas8« 7 •DTJNAJ. q Vsnk ftan otlftrarn z Dutiajtt. f-\ I **>i »tMii il j\ *.t\ -».t »»nj. Slikar in plsskar iz Celja. Čudovito po ceni se kupi samo xa glil« 9*10. Kcr moramo opustiti svojo podružnice in veliko za-lopo hla^a, ko smo ustavili svoje velike tovarne, oddamo zar*di topa 40 Icpili, dobrih in jako komtnih stvarij po tuki slcpi ceni, o kaker&ni se Se ni nikdar slistio, za 2 gld. 10 kr., in sicer: (1930 — 3) 1 elegantno poztačena ura, ki točno gre, za kav s« jamči 4 leta, 1 elegantno pozlaćena zlata vcrižica ki so jako težko loči «id pristno zlato, ker je jako lopo narcjcna, li dvo-jnofinih žopnih robcov, I jako lepo žcpno Krcalo z fino brti-fienini steklom, 1 prekrasno priutno svilena kravata najim-vejšt! fazone, 1 jako fina kravntna i^ln. /. uinetnim briljantom, ] prekrasni častniski usiljeni portonionaie iz jako finesa usnja, 3jako fini prHtii gumbi (Semiset) od imitoviinega zlata z uinet-nimi liriljunti, 2 jako lepa manšotna gumba od imitovuiip^a zlata z mehanično patentovauim znklepom, 1 jako elegantna ženska broSna >^la, 1 fini Htnodkovnik, I fini ustnik za srnod-čiče, U) finih an^lcftkih pismenih papirjev in 10 (inih an^le-žk h pismenih zavitkov. Vseh teh 4() jako lepih stvarij vkupe z uro vrod velja satno 2 gld. 10 kr. Iz ra/.prodaje prodajamo tuđi fine ako elegantne pristno srebrne zopuo ure, ki jako točno gredo, za kar jamčimo štiri leta, z jako lepo v ognju lino po/Jačono urno veri žico z lopim privo/.kom vred Hiitnu po ,'l gld. Ta srebrnu ura /. gon onutiijenimi jako lepinij [\[t titvarmi volja samo ,'i gld. .r)U kr. Hiti naj se naročiti, kolikor lo ino^očc, kei- ue zaloga hit.ro rn/.|>ro(iii, in se nikdar več no ponudi v divljenju tako ugodna prilika. Ila/.po&iljn proti povzctju krakovska urna osrednja razpošiljalnica F. Windisch v Erakovem, Verka Joselowloza oesta ftt. 10 C. NB. Neugajajočo blago hc takoj nazaj vzuino. (1832) Ljudevit Borovnik («) puškar v Borovljah (Ferlach) na Korn&kem se priporoča v i/.delovauje vMwkowrii(nlli |>iiMt*lc za lo\ cg tu strolop po najnnvpjsih sistemih pod popoJ-nim jamstvom. Tuđi pr«Ml«»ltijt» stare saraokiesnic.e, vzprejema vsakovrstna poprn»llw in jih tučno in dobro izvrSujo. Vse puške so na c. kr praskusevalnici in od mene preskufienc. — Ilaatrovani cenikl zastooj. Slikar in pleskar iz Celja. Prevzemljem po ceni sMarsiojteMoin laHrarsto Jelo ter jamčim za najboljši materijal. Pripoiočila so na rnzpotagaDje. N'pinšu !imj so pn Kurolu Kolser*Ju v hotelu ,,Prl Mali6u' v LJablJanl ali nariivnost pri (l^Jl 111 Avgustu de Toma slikarju in pleskarju v Col ni. Slikar in pleskar iz Celja, (JBERAIL VORRMHiaiTMlm L^ICHTLOSLICHER CACA0 ■ a . , , ■ ■<." .'.<. U i N V. i. i i1 i Stavbinski, galanterijski klepar in vodovodni instalater W. Weber Tržaška cesta št 40 nasproti o kr tobačni glavni tovarni se priporoča p. n, občinstvu najbolje za vsa v to str<>ku Kpiidujo'n di-la. 1!W4 —2 T"a. se ved.no đ.oTo6 kopalne in sedne banje. TMiircJoniRjo Hv- iit« rov 111« In poprttvr. ifjST Naznanilo obrtovanja. T5L4J l)»iv A'ttt, c*ir ^t* je * ci? naSnjutt črtctn picoefif č ovo/c 0 SKofodaorske ulice sf. 34. tz->a/Iva/)ttjoc oc najficf'/Sc zez c'o^cSaj iz-fia^ano 2-aupattjč tu pzoccc jot nac'atjni piijazni otfijfi, lic/ca-i tava i ftar. Usoj.'un se p. n občinKtvu uajudanrje jnviti, da heni sopet odprl svuj krojaški obrt v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 3. Niijliuljr zuhvaljujoč bc renjcnitii naročnikom za dozdaj tni i/.kazano z;i-upaiijc, hv. priporočam njim, kukur tttdi čiiKtiti;tnu občinKtvii r.n iiinoitolirojnu naročiU tor sn budem potr-idil, du jih v vHukcm oziru zadovoljim X dobrim, ■olldnltn delom In z nlKklmt oenami. W0" Dalje proalm v«a ntroAlla In dopise poilljatl odslej na moj naslov v LJnblJano. V Ljubljani, diu- "J4 feln'uvarja IHiMl. •r.m:i-'j) J. N. Potočnih krojaskl mojster. L. Luser-jev obliž za turiste. o iHiii loU in VKiiko nšrniio li«»1o/,t-n ; do-liiva si< proti d(.p ftiljatvi tfltl. l"7O v vsej Avstro-Ofiorski fraiili«* »no po pošti iz Ickari) : glavna /.aioj;a V lekarni ,,pri kv. Dubu" ^. Ede p I. T(Uiiaya, v lekarni ». Atit. K (i (• I a in v mestni lekarni * Zuurolm ; nulalje pri Zain'iti-ju w 'l'rHtu : .ložufu <'. lir i k t ofo let t i-j u v 4>ori«>i : ^laniii zaloga: c kr. stara vojnu lekartia uit I»uiii«|1 F. Pleha n->t na Stofanovrtn ti^u St. H • I'iisttio lila^o se dobiva samo v sleklenirah /. ulisneiiim napisom : <■. In ltr. r>«>litinti. T.tlrnvniU «lr. SifM>K um Ikuimfi. 0^> •■ I) Slikar in pleskar iz Ceha. Rafflamniji (!i) i* - .Sa Ta O _ - M rj O fl - I-8 % t -2 2 S «^ tž o >K .%* § no ^ »*^ c ~Z > >'~ —: a >-« *** '** — * = 112 - |a . 2.S • a>- S- P co rt> ' ?» O J~ M. g. 4l§ 2 Z> ti s 5" Velika zaloga domaćih izdelkov. pripoi-oča. slavnomu p. n. oljčinstvu svojo b«K»to bhIoko najfinejših britev, žepnih in dnizih nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja. rs ? I a> > v* 3 .V" 1° - T7- I_o"ixTolja.2^.i- Pripurnčam sp najuljiulnejo za narnčila «!*•! v vs.ikoiakfm slo^u moder-ne^a sobnoga, salonskoga ia dekoraotjakega iltkarstva v mv.^n m na dcželi, z za^utovilom Iiius izvrAlii* in in/.kih ceu. S spiifttovanjein i.«»lo%«» in hilr« upli-NHJočf nr«-dNt\o pioti / liUrftui «»<-(>H«timi, j/*^ci *iiI|*>iii ti» pod plnt:ti, pt-tall 111 i itru f*iiu trti im y 1 koi«-. \'. liko priKi>ulnili pint'in ju na f O{{ll!ll V irhm ra7|tii!iiljiilnici: L. Schwenk-a lekama r18f)i>r> Meldltns-ĐanaJ. :Jristi*Ti namo, . vnrbtvunu Z'iimki* in ptnlpiH, ki jo tu iruvtin; tonj naj hc tmzi I in zavre« vbo manj vrodne ponaroibo. I l'r iMitn v Ij|uIiI|muI J J. Mhjt, Mardpt.Ki-hlitger, U. pl.TrnkooB)' (i \' i-.coli.Ij. < 1 r» ^i'l, v llu. li. i'nntoiii; * W«lfH-bt'rtru A. 11 u*h ; v Hm-ii)l K Sitvnili; v Ki««l-goni V E AndriiM;; f l«lri|l Juiip \V'irii», t ltH«lovl|lol A. hVbl. k; * t't'IJI Iv. (i.'Im-, » ir-noinl|ut I'\ Haikn. Z najraznovrstnejšimi, Nfirlltrnt nn finu svežimi, ukusnimi, V zdravimi in slastnimi, v £ slaščičarski in pekovski obrtf spadajoftiini izdelki posti-eza totno tvrdka g Stari trjK hU 91. .;i7:;i)|: Tu je dol»iti vssik dan d.oin.a.£o potvico, vgcIi vrst lcr-a.li. n.a $*■ -vscgro, ržen ltr-u.li. 1». prepećonec ("\ra.xi.ille-Ej'wle"tea.cli:). £> Ljubljanu, Židovske nlice št. 4. Velika zaloga obuval (m2> lastnegn i/.delka v.a damu, gospodo in otroke jo vtidno na izhero. VnakerArm nnrnčihi izvršnjojo Be točno i u po niviki eeni. Vho iihtu no Hhranju-jojo in zu'/.iimmimijojo. I*ri /.iinunjih na-riK'ilih blu^ovoli na} ho v/.or^c vpoalnti. Fr. Kaiser 1 puškar v lij ubijani, \\ Šflnil'iiririiv^ utire St. ti |:2., vj lriporoči svojo veliko zalopo orotja za •'; ovin osotijo varnost, streljiva in potreb- « ščin za lovce. Specijalitet© v ekBpreanih *•[ puakahiu ptičaricah, ki jili sam izdvUijem. H 5 Podravki se izvrfiujfjo v moji delavnici. CJ ^nVm>«> *> *r »# «> »> %> »'» »V «v »V »V »V «>«V Vr »> V# »> »V »> »V %'# Veliko ^**^ \M^T*^^^0*^ pnporoia Kavama I. Lekan | („Pri Virantu") | PotlpisaiiPc. se pripnroftam si. olu^in- I sivu r.o. ol>i1(M> ohitik mnjc kavarnn tor '/.rt^otavljam dobre pijafto ter t.0^,110 po-| Htrožbo. y veleapofitoviinjpm 1 viiti H.ol<«*u, (1727> kavarnar. jj.pzoxAlojzijErjaveCjpzor | (1728) čevljarski mojster | v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporofa ne prepast. duhov&Aini in slav. j obfiinst.vu za olrlno imroft'Vanje r,zno-5 vrstnih ol>nv:il. katera izvržujc ceno, 1 pnStono in iz /aticBljivo trpežnogii »kuju j od nujTiiiojSe do iiajpi'ipi'nstej&e oblike ) Mero ho slirunjujcju. Vnanjim naroAilom j naj se bia^ovoljno pridone vzurpr. ; i V d.H-b*.Sl J. 0x11 ^ !(K,n v lotlmnlii Nt. :i ' ; priporo^a p n, ob^inuivu, zlasti rk- I1«- 3 ) sestiiikoin konj in vtuov, svojo j kovaska obrt ^ itdeluji* vsa v to istroko Bpadajo^n dolu, jj k^ posebno prtporo-a ng luStiini posostnikoin ^ I vexi xa stavbe ^ f inr jitnu>i za dnbro de!o iu toOno polrezlio. ^ SAA Vi- *■* U1A4 ULfU kJ 1.^^ Lj\iV< kiiAAi U'JLAj kJV.Vi u,.l. ic.i. ■ui*J v^* G. T6nnies v Ljubljani. To vam« sa a troje, ielezo In kovino- ilvnloa. Icdoltijn k«l iiui(<)nu>it: v»e vrate strojev sa lesoresnloe In i*ge. (17:12 Prevftaiue ćulu iiupritvn in o.krlmjK |»nrnNiri>|o in ^ kOtl«« (Kl IIHjlMlljti ICplUvl, W stlKKJIKI tlirlllllf 111 ViMlitn kolcmn. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Izubijana, Turjaiki trg ft. 7 iu Ooipodak« nllo« (Knsill (1733) dvoreo). J. Kunčič naziiatiju pf». ^ostilnirarjom in p. n. olu'instvu, da bp je |>i'«»j-i<* li I h svojo izdeSfSi/alBiiCO soda-vode v lai.ino liiAo v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 j tor se pnpnroća za daljna narobi In z opomnjo, Io mali dobiopk pri nizkili cenitii, Kn_nadeja, da mu b -bi!;i narof.ila orno 'ot'ila. vsora zahtevam f yld.; divani, otomani, garniture in Vf-a iapctni&ka dola >. 1 i.'17) po n:iMii?.ji coiii. Najvecja zaloga elejiaiitnin in i m Kanili \ otročjih vozičkov od (i n\'\ naprpj d.. »T. pld Ljubljana, R^mitijsliii *'<'s1a ?*t. f SI. Tovarn;.ška zaloga šivalnih strninv in velocipedov. Cemki zastonj in franko. Sv. Petra cesta št, 1G Ljubljana Sv. Peira cesta št. 16 pripumi'a svoju veliko zalo^o gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre- nio čiji vili havelokov ud. • Obltikc i»f» n»«*i*l s<* po naihovpjSih uzorrih in po nnjni>.'ib ,! ivnali s(»litinii in na.ilHri'jp tB;!Ot"\l'ajn iIT.'l'.O ji Mvi|s;o Ihl % j| ll74O) -;5I trgoviaaa IH-.- §j =; s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom, ij \___—_______________________________________________-—tc Xj3-u.Tol3ax3.ei, Stsirl trg: &t©Tr. 1. I Prva in najstarejša zaloga j šivalnih strojev. | Tu m tuđi dobivajo v-Hakovrntni kmetijskl »troji I l'oH^biio pa priporeram hvoja izvrHtnn mImibio- | rt'xnl«>e in lnlHtllnlce, katare hh duhivujo | vzlic njih izbornosti čunu. OMI) | OenlktlsastonJ In poltnln« prosto. | Ululk Albeit Robida m1^! v Ljubljani, Rožne ulice št 3. I i/.vrSujo po iiajniAjih cenah 'J I sobna slikarska dola b II v vsakom Klopu in 'ma tuđi na Mapo- I ( voljni n^lod veliko zbirko imjnovcjsih 1 v/.oi'cov. — I>i'l;i na iUv?.«J|i hp v/.projcmajo I !'' |i«. '• M.ift'oha za konjska kopitu m usnje. Mehanik (174)} Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani i*rit»liijki«* tu vclnci. l««»«l«» t»*r so pri poroda |>. n. oLuMnstvu za izvi'ši-vanjc v njegovo Ntrnko tipadajo-f\]\ dol in popravkov po iiajtu^jih i'oiiab. Vnanja namcila n<> turu »i izvršujijo. rHENRIK KEND/T v Ljubljani. NrtllioriMtPJšH zaloga za šivilje. (1746) I ANTON KOŠllt i X v Ljubljani, v Koloftvomkita uli- < * oah it, 39, poleg Ju-■ Kolodvotm J p pri porotu Kvojo _.,.v..s ■■*£*-&&!»■+. * * ;-:ilo\i svoj<» lio};nto /.alofjo I stedilnih. ognjico | iii«|l>ripruHl<'iMili. kaknr tu-li ut«|tl i ■i* (Kili, /- Aollo uu>dj(» ali tncsingom i n■ • »iitirituili zii nltklud« k pr^nicami ali I k.ililatni. r«prHvljHii|« liilr« Iu p* «<«miI. Viiitiiju narobila ki> liitro izvrfid. J Kavama J * 1<. r*z\ 111 *\ iq Ljubljana (IU*>\ Dunajska cesta št. 5. Praktikant im»£o£iije, da moro ulednjit dama nositi svoj polomljen uoderc, ne da bi ga dala popraviti. -i~-~:j l3nr vsii I5O l*r. -—~ dobiva ue v vseh boljSih modnih, drobniuskih in galanterijukih trguviuah. Na debelo pri patentnih iniejiteljih Spitzer & Steiner, Dunaj, VII., Nleh«BHCfrn)(H»He *t. I« A. Dnć 8. marca t. 1. popoludne o"b 1« uvi se bode oddala v Laškem trgu stavba nove štirirazredne ljudske Sole 8 HtroŠkovnira proračunom 2O.2O1 gl«l. 2 kr. glavnemu pođjetniku po nudbenim potom. Nacrt, strodkovni proračun in stavbeni pogoji leže1 pri porfpisanutnu načelniku. Krajni šolski svet za okolico Laškega trga (Markt Tiiffer) dne 23. svečana 1896. (1997—2) AudreJ El«baclier, načelnik. Đr. Valentin Temniker odvetnik v Kamniku i&6© (2012-2) izvcžbanegii solicitatorja. Krtačarskega učenca v^pn-Jme tiiltoj (1999—3) Janez Weis v Kamniku. |Q Lekarna Trnk6czy, Dnnaj, V. [•£} Doktor pl. Trnkbczy-jeva i tiottnra za kurja očeša. | o ^ ....-_. ~^1 :.•■"•■ o« ^3 (ivlovo i»r«'«lMlt4i proti km|liii o^eiioiu H đ in prtiti ulrjt-nju koit* u« uoul. Ima ve- ^ J^ liko prednost, da sn siimo s ćopićem namaze u na holui del cl g 1 sttklonii ;i 7. na\ iniiloin, kako se rabi, in s § H ^opi^em vrt'd 40 kr , ilvanajstorit-a .'J gld. f)0 kr. *r" Jd Dnliita hc (17<>."»—;*) h^ »3 v lekarni Trnk6czy-jevi s I poleg rotuvža v Ljubljani. Q- Lekarua Truk6czy v Gradcu. |^^ Dr. Ruse balzam ;zat želdec B. FRAGNERJA v Pragl j |c A<« viV kiikor ,'U) 1< t ulično znuno domaće zdravilo slast vzhiijajn^e^a, pri'lmvljanjo jiospe- £u)«io^ii in mio odvajajuAe^a uAmka. Svarilo! Vsi >:>l:tž^ imaju /^oo7^X ir:tv-n -.■■■j,^,i p,iv,tav,»u depo- /j -^%fl|\ ------------------------ \^ 4n *J (17()O—f>» Glavna zaloga: ^*^*%v£y Lekarna B. Fragnerja pri ,,cirnem orlu" l'rHKM- n i Mili Stram, oj;«>lj Spoi-iii rod uju odkrita in na vago. Glavno zastopatvo za Kranjsko HVftovnnzmtnu tovurne Styria-koles tvrdko Iv. Puch in dr., v <«radou kukor tuđi slovite tovarne „X*rerra.ler -kolao" in zaloga vcA diuzih tovnrn. Mehanldna delavnloa tvrdke Iv. Puoh-a v laatul hlil na Poljanaki oeatl it. 31. ■JSf~ Ceuit kule« ju lotus t"k«> biiIbiiiih in ao iloliiv»Jo i>neumatliui l.uikli o.l 1UO Kiti. naprej. 11 imt rovu 11 i rrniki no im r