flk. Wt) A1
APT OF oowm t, 11T. flW TttllT THE POT OFFICE OF
Največji ▼
Vslja M TM WtO.......
ta pol kto............
Za New York o*lo kto. Zt iaonastTo oolo loto
Mi 3.00
. j 100
7.00
-
GLAS NARODA
TOME. H. T. By Order «f the President, A. B. Bnrleson, T. M. Qe*
Ust slovenskih delavcev v Amerik!.
The Largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
75,000 Readers. "M
TELEFON: 2876 COKTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 128. — ŠTEV. 128.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 1, 1920. — TOREK, 1. JUNIJA, 1920.
VOLUME XXVlII. — LETNIK XXVIII.
DEBS V OBLEKI JETNIKA JE SPREJEL
NOMINACIJO ZA PREDSEDNIKA
V DRŽAVNI JETNI8NICI V ATLANTI SO OBVESTILI EVGENA DEBflA, DA JE BIL NOMINIRAN PREDSEDNIKOM SOCUAU-STlCNE STRANKE ON PRAVI. DA JE &E VEDNO BOLJftEVIK.
Atlanta, (is., 31. m .ju. — Oblefen v jetniiko uniformo iz enako-likfrnrira modrega Miku*, ki je stopila na mesto prejšnjih prog, j* l;v|cn V. I>*-1»n, t»*k'»ii" Klrviliiih let glavni predntavitelj HO«*ijati-i« nr* *tratike v Auim ki, »»prejel normalim obvestilo, da je Iti! zopet uoffliftiran /a pmivihnitko	Z^lmžfuih držav. V skrbno pri-
pravljalnem ter poča*.\izirovorjenem nagovoru je tudi sprejel čast, katero so mu poklonili njegm i tovariši.
To je bil prizor, ki je brez vsake primere v zgodovini ameriške politike, ilu h*- namreč izroči nominacijo /a predsedniško mesto «io\ »-kii. ki je v ječi, k« r je kršil postave tejra naroda in kojega ka-/en t »i ylrde rasa dvakrat presedala termin, določen z. u predsednici vo. To j** kandidat, ne l>o aiug.*! dejanski |»oseči v volilni boj in ki ne bo smel objavljati nikakih političnih sporočil.
Irndno obvestilo je ravršilo v uradu wardena Zerbsta, pred veliko j«'"o, potem k'» je prišel Debs na svetlo pred glavnim vhodom v ječo, kjer ya je čakala velika množiea lotografov ter kino-mul Tum je tudi Dehs poljubil člane depntaeije, ki so prišli, da ga obvestijo o notniuaeiji in tam je bil indi neštetokrat naslikan.
Ob devet in /jutri-j se je družba pripeljala pred jetnišnieo z avtomobili.
Warden /erbst člane komiteja «»bvestil, «la lahko vidijo l)eb-sa ter mu sporax'e na iormulrti način vest o nominaciji. Vsi so bili dolgoletni prijatelji !Vbsa. čeprav j/a niso videli izza časa. ko je bd obsojen ter poslati v ječo.
Kormalna erritnonija predložitve nominacije se je vršila v n-irdu ward en a v navzočnosti sledujejra ter paznikov.
.Mr. Oneal. »nlwi ./med članov deputaeije, s« je dvignil ter pre-•'* 11 a I naslednji, vnaprej sestavljen nagovor:
—	Tovariš I>eb-». \ boju človeštva za oprosčenje so naprej poslani kurirji pojroto^to govorili z jetniških eelie. V dolgem seznamu i prost it el j« v se je dodalo k slavni vrsti tudi vaše ime. Zločin ene dobe post«ine emancipator v očeh potomcev. Sokrat. Krist, Hruno. •Savonaralo, Lovejov in John Ilrovn so šli po isti poti. Zgodovina bo »odila o vas, dragi t j variš, prav tako kot je sodila o njih.
—	V uri strasti m avtokraeije ste govorili tako kot so govorili ;i. Hranili ste elovcske^a duha, ki ne pozna verig ter pravieo, du
k(> <lu |irt>stetra izraba svojemu mnenju. Vi poosebljate najl>oljse ideale in tradieije v j meriški zgodovini ter upanja eloveštva. Z na irnenjetn, ki je prevee globoko, da bi bilo mogoče dati mu izraza z I esedami, vam ponujamo v imenu soeijalistov Združenih držav ter tisiM- in ti*oč drugih prostost ljubečih tuožkih in žensk, to nomi-ttaeijo.
Ko je Mr. Oneal prenehal govorit i .je vstal Debs ter govoril na naslednji na«-in, mol rt * pri t<m en obraz za drugim;
—	i!r. Oneal ni tovariši. — je rekel. — razumeli boste, da ne r»".ren» vsprieO **daajega položaja ter jetniških pravil objaviti formalnega sprejema Tasti, katero ste mi naklonili v imenu soeijalistič-
stranke. I Ved no sprejmem nominacijo, katero ste mi ravnokar ponudili, je mogoče primerno i/pregovoriti par besed v pojasnilo a z rokov, ki so me dovedli do tega, da sem dovolil uporabljati moje ime delegatom ua Wnveuciji v zvezi s kandidaturo zi predsedniško mesto v Združenih državah.
Nato je * kratkimi besedami orisal svoje prejšnje kandidature ter rekel, da je primerno sprejeti nominacijo sedaj, da se tem potoni »-.prijazni številne nasprotujoče si elemente v stranki sami.
—	Vedno sem bil radikalec, — je rekel. — in še nikdar bolj kot
ŠOLSKI OTROCI ŠTRAJKAJO.
L
V Orpingtonnn na Angleškem so stavkali šolski otroci, ker je šolska oblast odstavila njim jako __priljubljenega učitelja.
SPOR MED MEHIKO IN i DUNAJSKI KABINET SE ! TURŠKA ARTILERIJA ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI JE ZAČEL MAJATI OBSTRELJUJE KARAGAČ
VAŽNA ODLOČITEV GLEDE JUGOSLOV. POŠTE
POŠTNI URAD V NEW YORKU JE OBJAVIL NAZNANILO. KI fSE TIČE POŠILJANJA GOTOVEGA DENARJA V JUGOSLAVIJO. — PREP0VDEAN0 POŠILJANJE.
Newvorski po«tni urad je objavil naslednje;
— Belgrajski poštni urad je objavil, da so prepovedane denarne posiljatve v obliki bankovcev (papirnatega denarja) ali pa v kovanem denarju s pošto v vsa ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (v Jugoslavijo), tako v navadnih kot registriranih pisftnib.
Zadnji ras je že bil, da se je storilo t;i korak, kajti ševilni rojaki so pošiljali gotov denar v domnevi, da bodo ljudje v starem kraju ta denar dejaiL^ki dobili.
V nekaterih slnoajih je denar res prišel v roke naslovljenega, a v pretežni večini slm-njev pa *e j«* denar po poti " izgubil" in škodo so moral iseveda tn>eti oni, ki so bili tako nespametni, tla <s«» pošiljali gotov denar v navadnih ali registriranih pismih.
Sedaj pa je prepovedano tako pošiljanje in to naj vzamejo na znanje vsi, ki so lnog.rt-e nameravali poslati denar na ta naein.)
JUGOSLOVANI BODO NAPADLI D'ANNUNZIA
BERLINSKI POVELJNIKI SO ZNOVA PRISEGLI
Ponoreli pesnik hoče zavzeti Su- Prisegli so, da bodo ščitili ustavo šak. — Jugoslovani s« bodo posln- proti novim pučem. — Prostovolj-žili zadnjega orožja.	|	ski zbori razpuščeni.
Senatni preiskovalni odbor pripo-	stranke se nikakor	t j
roca voiaško akcito — Mehika	J	^ e m0rej0 ze,ZadnJ1 Francozi so zapustili oko-
VOjaS*° aKC1J°: ~ Memka dimti glede važnih vprašani. — iico Drinopolja — Železniška oo-
mora izprememti ustavo.	Ultimatum krščanskih socij^cev, staja nabila pos^oTvaS ^
roeilo senatnemu (nlhoru za zunanje zadeve.
Poroeilo pravi, da so zaenkrat sf ne sme priznati mehiške vlade-Vlada bo šele tetlaj priznana, ko bo iz|iremenila tistavo izza leta 1917. Ce pa te«ra Mehika ne bo hotela storiti, bodo nastopile Združene države z orožjem proti nji.
Ker noee mehiška vlada napraviti miru v deželi, priporoea pododbor, naj odide v Mehiko potreb nc število vojakov, ki naj bi vzdrževali zvezo med glavnim mestom in vsemi pristanišči.
Vlada governerja de la Iluerte ne bo toliko r-asa priznana, dokler ne bo odobril mehiški narod njegove izvolitve in dokler ne bo k< m sedaj. Nikdar nisem bal biti prevee radikalen, pae pa sem se!njegova vlada pokazala, da ]e pri-
Washington, I). C,, 31. maja. t	AvMrja	m _	Tureiia tO maia
V imenu senatnega potlfalbora. ki i isT	nPorftbll« ,1» i.« "n	n l	V.1"!J* W R,aja- ~
, •	!■ i -1 •	Morgui prerokuje, da I m se	Tnrska a rti enja je danes obstre-
pre^kuje položaj v Meh,k, je po- tekom 1edllil pa<M kil,nnet. ker se	,j(.V{jIa KiiraJ, pnHlmemje Drl
,la,ieS ^Kat°r taU <la,JS° PO" ^-»ke nikakor ne morejo .po-	M0|>0,jiU ki ^ ^haja na bre-
razumeii gh-de najvažnejših vpra	„„ rt.ke Marice. Kot znano sanj
b;d postati prevee k.m servativen. V soeijalistieni stranki Je opaziti teiideneo, da ostane jneje stranka politikov kot pa stranka delav-iev. Temu je treba napraviti konee Mi nismo v politiki, da bi za-\/eli urade, t eni ve*- da doseženo indnst rijalno emaneipaeijo delavskega razreda.
—	Pred no sen, priecl služiti tukaj svojo kazen, sem imeT vee nagovorov, v katerih .eni podpiral rusko revolucijo, o kateri dom-l evam, da pomenja najveeji posamezni uspeli v zgodovini eloveštva. Kekel sem. da sem hoijševik te rsein bil takrat prepričan o tem prav tako kot sem sedaj. z nisem mislil, da sem ruski boljševik v Ameriki, vendar pa sem se boril v Ameriki za isto stvar, za katero j-e bole v Kusiji.
—	Diktatorstvo proletarijata je enoKtavno izraz, katerega je sovražno easopisje porabilo proti nam. Mi nasprotujemo diktatorst vii katerekoli vrste. M: se zavzemamo za prostost in enake pravice za vse. •
—	Jaz se vedno zavzemam za rusko revolueijo ter mislim, da bi jo moral podpirati z vsemi svojimi silami. Z vsem svojim srcem se zahvaljujem za east, katero ste mi naklonili. Mogoče ne bom v stanu pridružiti se vam v kampanji, vendar pa bodite prepričani, da bo moj duh dihat skozi te železne ovire tako, da bodo tovariši vedeli, dA bije moje sree z njihovimi srei.
—	Vzdržati se moramo vsake kritike v tej kampanji. Z žalostjo sem eital pred kratkim govor nekega tovariša, v katerem je napadel kongre*. Jaz ne bom nikogar napadel, jaz jih občudujem, ker vem. da so prav take odkritosrčni v svojem stališču kot smo mi vi svojem. Napake pa j- najti na obeh straneh.
Ekstremisti so mc napadli kot izdajalea. Jaz jih ne bom napa-•'I. Mi lahko ustvarimo združeno stranko, vendar pa ne moremo storiti tega. s tem da kritiziramo one. ki ne soglašajo z nami.
Ko je Dehs končal svoj govor, so ga vsi navdušeno še enkrat pozdravili. Nato pa »o pričeli navzoči razpravljati o notranji poli-t ki soeijalUtične stranke.
pravi jena zadostiti vsem obveznostim. katere ji nalagajo razne pogodbe.
Odbor je sprejel poročilo senatorja ter izjavil, da ga bo predložil senatni seji.
se nahajajo v Karagaču grške čete. Danes se je začela tukaj kon- Veliko izstrelkov je padlo na veneija delavskih sovjetov. To bo kolodvor, ki je pa ostal slučajno
nepoškodovan.
najbrže še povspešilo krizo.
Dunaj, Avstrija, 20. maja. — Ministrsko krizo so povzročili zastopniki strank, ki trdno vstra-jajo pri svojih zahtevah. Krščanski socijalei so poslali vladi ultimatum.
Soeijalni demokrati in pristaši skrajne levice zahtevajo takojšnjo odstopitev koalieijskega kabineta ter razpis novih volitev.
ODKLONJENA PROŠNJA ITA LIJE.
V okolici inesta se je vršilo več manjšali spopadov meni Grki in Turki.
Šestdeset milj severozapadno od Drinopolpja se je zbralo ob reki Mariei deset tisoč Bolgarov, ki so dosedaj pripadali raznim roparskim bandam.
Turški poveljnik v Drinopolju. -Tafar Tavzer, je naznanil, da se njegovi vojaki ne bodo borili v nobenem traškem mestu, dokler se bodo v njem nahajali francoski vojaki.
OD PETORICE ŠTIRJE SO JE-TIČNI.
Tirana, Albanija. 2S. maja. — V Albaniji je :!00.000 jetičnih o-seb. Osemdeset od sto od vsega prebivalstva ima jetiko. Kljub vsemu svežemu zraku in enostavnemu načinu življenja v Albaniji sr vendar strašno nezdrave stanovanjske razmere in nemarne navade pri jedi in pijači povzročile to zlo.
CABRERO SO ZAPRLL
ARGENTINA P RESTAVUENJA
Pamik "ARGENTINA", ki bi bil imel odpluti 5. junija, je stavljen na 10. jmija.
Vsi oni potniki, katerim smo naznanili, da smo jih vpisali za ta panuk, naj tedaj pridejo v New York ne kasneje krt 15. junija.
San Salvador«, Salvador. 31 maja. — Na povelje Carlosa Iler-rtre, revolueijonarnega voditelja, je bil aretiran Estrada Cabrera, bivši governer republike Guate-male.
BOLEZEN BIVŠE KAJZERXCE.
Pariz, Franeija. 30. maja. -J MaI°	odseljevanjem Ka-
Danes zvečer se je tukaj objavi- i ***** ™ t,tlkU ,z m<'sta triJe . , .	. ... - ^ -- Iraneoski polki,
lo. da sta se Anglija ni Franeija	1
dogovorili, da odklonita prošnjo Parix» Franeija. 31. maja. — Italije za predložitev konference Neka fr*neoska kolona je zavze-v Spa in da bo ilaljanska vlada h*	Auta,» v Sirij' Franeo-
tukoj obveščena o tem koraku ske ,Vte so »zletele pri Kilisu na uvel, glavnih zaveznikov.	!močan odpor, toda po par ur tra-
(ilasi se nadalje, da bodo za- -MU«*'«" »'"j" pognale sovraž-vezniki najbrž ugodili prošnji	v l>**g-
Turčije, da naj se termin, tekom V bojn je baje padlo 1200 Tur-
Dnnaj, Avstrija, 31. maja. — V, Berlin, Nemčija, 31. maja. — Be I gradu je zavladalo veliko raz- Poveljniki berlinske okrajne jrar-bii r j en je, keer se je iz zanesljive- llizij(1 so prišli danes v brambno ga vira izvedelo, da namerava ministrstvo ter prisegli, da bodo D" Annunzio zavzeti Sušak.	"s svojimi zbori ščitili ustavo pro-
Jugoslovanska vlada je poslala ti vsakemu napadu, ki naj bi pri-Rim oster protest ter odločno z leve all z dcsne strani
zahtevala od italjanske vlade, na j s istočasno so bili razpušt-eni tu-prsnika ukroti.	»tli prostovoljski zbori. Tozadevno
te se pa tO ne bo Zgoililo, bo poVelje je dal brambni minister govorilo zadnjo besedo jusoslo- ^^ig,.
\ansko orožje.	| Vsak, kdor bi poskusil vzdrže-
Zeneva, Sv.ea, 31. maja. — Iz vafi take organizacije, bi bil ka-InomoNta poročajo, da je D'An-' novan s petietnim zaporom, nunzio nevarno zbolel. Zdravniki Obstaja le še Poeberitz bri-a-so dogrnali. da ima hudo mrzlieo. (la ki ^ skozinskoz lojalna V zad nje.11 easu je obolelo za isto (pr na sfrani vlade boleznijo tudi več reških mornarjev.
Pesniku Reka ne zadostuje, ampak hoče imeti še nekaj več jugoslovanskega ozemlja.
V tem slučaju bo nastopila jugoslovanska vlada z orožjem.
ČRNOGORSKE BOLNIČARKE.
SOCIJALISTI HOČEJO IZPRE-MENITI DANSKO V REPUBLIKO.
Podgorica, 28. maja. — Tz Bel-grada je dospela sem Miss Rachel stala Danska
Kodanj, Dansko, 31. maja. — SoeijalLsti, druga največja stranka v danskem državnem zborn bodo predlagali par amendmeiitov k danski ustavi.
Po njihovem mnenju naj bi po-republika, vladal
katerega mora Turčija sprejeti
kov.
mirovno pogodbo, preloži do 11. Franeoska vlada ni dobila no-julija. Turčija je ravnokar izro- benega podrobnega sporočila o čila glavnim zavezniškim silam ' tem spopadu, tozadevno prošnjo.	j	-
C. Torranee, znana med Ameri-kanei pod imenom "Florence Nightingale of the Balkans", Miss Torrance, ki ima že pet let vojne službe in je Assistant Chief Nurse ameriškega Rdečega križa, da razširja svoje delovanje tudi na < 'rnogoro in Albanijo in ustanovila šole za izšolan je bolničark izmed domačinov teh dveh dežel.
Poklic bolničarke je nepoznan na Balkanu. Radi tega je ena izmed glavnih nalog Ameriškega Rdečega Križa, da poduči domače deklice in žene o oskrbovanju bolnikov in otrok. Upa se, da tudi po odhodu Amerikancev bo pristojna vlada nadaljevala te bolniearske šole.
HUBZAR BO PRIŠEL V ZDRU VARANT ZA ARETACIJO KA ŽENE DRŽAVE.	ROLYIJA.
Doorn, Iloland&ka, 31. maja. — Zdravstveno stanje bivše nemške cesarice se je začelo obračati nekoliko na boljše. Kljub temn ji pa srčna hiba povzroča velike bolečine. Zdravnik je zaukazal, da ne sme hoditi, ampak da jo mo-
Budimpešta, Ogrsko. 29. maj^v Budimpešta, Madžarsko, 31. Danes je bilo tukaj objavljeno, maja. — Poveljnik vojaškega so-dr. se bo v najkrajšem času podal diača je izdal zaporno povelje za v Združene države bivši ministr- Karolvija, bivšega provizorienega ski predsednik IIAszar. kjer bo! predsednika Madžarske, nabiral prostovoljne prispevke za Obdolžen je umora ter agitaci-madžarske vojiie jetnike, ki se «e jc proti državni brambi. vedno nahajajo v Rusiji.
Odkar je bila uničena Kolčako-va armada, se ni moglo ničesar izvedeti o madžarskih jetnikih, ki se nahajajo nekje ob Bajkalskem jezeru.
Uprava državnih monopolov
je poverila vse proizvajanje tobaka dvema tvornieama v drŽavi,
ker stare srbske tvornice niso morajo prenašati v posebnem atolu, g le preobvladati vsega dela.
SOVJETSKA MISIJA TAJSKO.
NA KI
London, Anglija, 90. maja. — Neka ruska sovjetska misija, ki sc nahaja na poti na Kitajsko, je dospela v Kuru. Misija se bo pogajala glede trgovskih in diplo-matienih odnosajev.
naj bi ji državni zbor, katerega predsednik bi bil obenem tudi predsednik republike.
Sedaj je v Albaniji in Crnigort nad 100 ameriških bolničark 1M> -čega Križa in pomožnih provizo-ričnih delavk. Hodijo od vasi do vasi, obiščejo bolnike in trpine Ln so že dosegle ogromno izboljšanje občnega zdravja.
Tekom dobe desetih tednov so te ameriške deklice, ki potujejo na konju po tamošnjelim gorovju, obiskale in oskrbele 33,197 oseb v Albaniji in Črnigori. Mnoge so dobile v priznanje za to delovanje redove od jugoslovanske vlade. —
Premislite dobro, kome boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke,
>J M
					
B5SI				.v-M J	i
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in zakotji bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja.
V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašan.)a.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim sazmeram v vEropi dovolj hitro in, zanes-i Ijivo izplačujejo.	mMtt ' 1«rrsWT" 4
300 kron	$ 3.15 1000 kron «. .v.v« $10.00
400 kim. v^.^ $ 4.20 ~ 5000 kron ».v. , % 50.00 , 600 kron	$ 5.25 10000 kron ^v.v. .. $1004)0
^-.Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi; s dragimi bmiilitiri, označene cene so podvržene izpremembi brez nadaljnjega naznanila.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
rVRDKA FBAMK 8AXSER, 91 Oortlandt St., Mew York, J* j
m.
5
GLAS NARODA
§I>A| NAHODA
—
Clemenceau-jev načrt o mački in niši
Kot poroda t* k t ameriški poročevalk i i Pari/a je Clemenceaii zelo užaljen, krr *e Ikj sedaj izmuznila zmaga plode neskončne vojne odškodnine, o katcfi je domneval, da jo j** izvojeval na mirovni konferenci po boju, ki je trajal tri tedne. On odobrava resignaeijo Poineareja kot predsednika r«'|Mirai-ij>kt* komisije na temelju, tU je bd "strmogUvIj«*'' iruu)-<Kki iw'rt ali »»istem. Kratwoatki sistem je l>it zelo Jieffi slavni ' marka iu mi*." politiki, katere so se poslnže-vale angleške oblasti v njib prvotnem postopanju s sufragetkauii t t- pozneje tudi v svojem postopanju z Irei.
Neme i ji naj bi v* dovolilo opolnoči se toliko, da 1»i bila v stanu plaeati takoj izdatuo sverto kot neposredno odškodnino. Ko bi se »adostno opomogla, ua bi lahko plm'ala vfr, bi težka roka zavezi)i l.t v padla nanjo iti j«ia<ati bi morala še več. Njena prosperiteta naj bi sluida le koristim .ijenib premagaleev, nikdar tui njenim lastnim koristim, kar s«* tie** nemškega naroda samega, naj Iti 1 • 11 grenak L rtih. unoVa h Aolzaii i dosti dolwr zanj.
< Mškodnine padajo najtežje na slabe ter škodujejo nedolžnim prav tako kot kri v rem. Nemški narod pa se je pregrešil proti civilizaciji in tiiti Anglija, niti Združene države niso protestirale proti 1'aJozitvi odškodnine, ki naj 1»> polet* obrutne bazni tudi popravila tie kaj fiktxtf, katero w» povzročili nemški vojaki.
V teb neskonriiili odškodninah pa tiri velika dušeslovna napaka —
Ljudje bodo boleli delati ttrez upanja, ali vsaj ne bodo de-l.di dosti trdo ter do-v-gli dosti.* Nemčija ne bo izvalila nikakih jaje, dokler se ji ne pusti v gnezdu porcelanasto jajce. Ona mora biti v utaiiu ozirati se v tej generaciji proti rehabilitaciji in povratku pro-fcperitete. Natančno določena odškodnina bi jo u>posobljaia. da olaj-Hit svoje t »t eine n pomočjo trdega in neumornega dela. VVpričo lirez-skotit-ne vojne adijtotlniitr pa si s jtomočjo vsake kapljiee znoja pribori le pravni* delat* i-* trie in plačevati i*- več.
Dr. Dillon in drugi opazovale i nam pri|*>\ ednjejo, da je bil eilj < iemeticeauja ne dobiti «»»1 Nemčije vojno odhkoduuio, temveč zdro-1 iti Nemčijo. Neskončna »vola voji.«- odškodnin** bi mogoče dosegla ta eilj 4> se pa hor* doseči plačauje vojne odškodnine in mir, po t'm je za Rvrupo in sv«! v ^plo^m-m dobro, da je bil načrt Olonieu-ceau ja porazen.
OLAfi NAHODA, 1. JUN. 1320
Da pa se ne bodo zadovoljili Madžari a lepa s sedanjim položajem, je gotovo. Preveč jim je v tradiciji njih nekdanja veličina in v krvi gospodstvaželjnost. Kako so anali izrabiti n. pr. leta 1848, da so pokazali svetu 'Slovane kot rcakcijonaree in opore absolutizma, sebe pa ko tnaprednjake, d a si je tičalo za vsfin čisto kaj drugega. In v to bajko so na /apadu dejanski vrjeli. Ali je bil to res boj madžarskega naroda za svobodo? Bil je boj madžarskih grofov proti dvoru in v ta boj so vpregli nevedni narod. In da je igrala Madžarska tako vlogo v dvojni monarhiji, se mora pač zahvaliti svojemu plemstvu; ki res ni uganjalo takega lakajstva kot avstrijsko, a izrabljalo narod prav *sko, če ne še bolj v svoje namene. In delalo bo tadi dalje na isti način. Vendar je danes obdana Madžarska tako od sovražnikov, da je upati, da bodo ostale sanje grofov — pač samo sanje, četudi se tako lepe____
filSI^DPil.___
Dopisi
Johnstown, Fi
Hrvatsko pevsko društvo 44Rodoljub" bo v soboto 10. julija obhajalo lOletnieo svojega ob-stanka v novi Hrvatski dvorani na Broad St. v Cambria City. Te proslave se vdeleže kot gostje gl. predsednik Zveze Jugoslovanskih Pevskih Društev Mr. Primož Kogoj Iz Clevelanda ter slovensko pevsko društvo iz Moxhama in
ganizncija internistov se trdno drži ter bo vztrajala do končne zmage. Tudi tukajšnji Slovenci oziroma naš " slovenski hrib*' se trdno drži. razen ene propaltce, ki je sicer lieoženjen. pa opravlja to sramotno delo. Večina Slovencev kakor tudi drugih si je poiskalo rajši drugje dela. kot da bi si vtisnili pečat skeb.
Pred kratkim je tukaj umrl ro
Gospodje Madžari.
Na Madžarskem o iz sebe. Vrhovni s»vet namreč kratkoiualo odklonil v»e njih protipredloge, zavrni! revizijo mej in jim poslal \ se preje kot vljudno spremno pišimo. To je seveda hudo. hudo tem bolj. ker so bili fo*!**!je v Pešti prepričam o nasprotnem, kajti da bi se smelo tfidi z irruii — in sicer madžarskimi — postopati kot z navadnimi z«-mljami -- to	čez mistično pojuiovane njih tiepo-
za bi j«-lie douiišljavos><. Kajni Tisz« je še sredi |M*letja 1918, ko je že silila voda pri vseh ru/pokah v ladjo, izjavil z oziroaa na Cehe: "Ce misli gospod Ktanek, da se Imi pogajal kdaj z u^mi egal a 1' egal' — m a lahko pustimo za trenotek to bujno fantazijo". ]n ta fantazija je sedaj prekoračil« r->clnn»<t.
I>« bi se rešili posledic svojeya poraza, so napeli Madžari v ča-mi od poloma do daur> vse sile, tako da so nadJfrtli v tem celo Nemčijo. Še je obstojala dvojna monarhija iu je bil Andravsy celo njen zunanji minister, ko je Karoly nenadoma pretrgal vse vezi z Avstrijo in odpokliea) čete z bojišča. Madžari so že vedeli, zakaj je to storil ravno Karoly. Karoly je že pred vojno koketiral z zapadnimi državami in iiustjo, mcii vojno je bil dolgo časa interniran v Fran-eiji -- torej kakor nalašč, da pokaže Madžarska, tla je delalo avstrijsko politiko le par mož a In Andrassy, ki sedi še zdaj na Dunaju, ljudstvo pa je bi'u vedno z entento in je to tudi pokazalo sedaj, ko sc mu jo ponudila prilika. In Karoly se je odpeljal v Belgrad. kjer se je sestal s francoskim generalom d' Esperayem. A general ni poznal nič sentimetalnosti. ampak j? odgovoril grofu, da bo morala nositi Madžarska posledice poraza. Ker je spodletel ta načrt, so se vrgli na dmgega.
V Pešti so vedel:, kako antipatijo ima entenia do boljševizma, in ni bilo neupravičeno domnevanje, da se bodo sodniki v Parizu nekoliko prestrašili, če uaredijo novo izdajo te posebnosti na Madžarskem, torej preeej bližje Parizu nego je Moskva. Rečeno, storjeno. Kakega ali kakih očetov sin je bil ta peštauski boljševizem, se je videlo takoj v tem, da je smatral za svojo glavno nalogo — vojno proti Cehoslovaški zavoljo Slovaške. Da so se tudi doma malo obešali, je pri madžarskem karakterju samoobsegi umljivo. Ven dar so kmalu uvideli, da je efekt izostal, in jim je prišla rumunska invazija samo prav. S tem je bilo konec temu ali onemu vendarle neprijetnega boljševizma in oligarhija je dobila nov adnt, da ga izigra pred entento, č-š: poglejte, kak važen narod smo, mi bomo £a rišče miru v srednji llvropi, mi smo hiiro naredili konec boljševizmu. In v Pariz so poslali grofa Appovnja, v jugoslovanski Banat pa — boljše vike....
Ali nič boljše ni bilo t tuli sedaj. Apponvjevi argumenti, da je madžarski narod najbolj kulturen v srednji Evropi in da se ne sme raztrgati, kar je drialo nasilje tisoč fct skupaj, so naleteli na gluha ušeaa. Prvi hip ao izjavili, da ne (k>dpišejo nikdar tega nasilja, zdaj pa so se premislili in se skrili za moralo in zgodovino, ki jih bo maščevala in združila zopet vse dežele svetoštefanske krone. Tukaj se aopet bližajo Nemiki Avstriji, saj izjavlja n. pr. Rihard Kralik, da je bil glavni namen te vojne, da ae zdrobi ruska sila, ki je ogrožala i Začasni razpad Avstrije, ki bo v kratkem vstala v vsem sijaju, je ▼ primeri a tem — bagatela. Postimo obema njih maj* — Ptfcaj J»«r» ilovfk imeti.
hrvatsko pevsko društvo "Stross-j jafc Anton Muc, doma z Dolenj-maver" iz Youngstowna, Ohio. .«kega, in sicer za proletarsko bo-Mr. Kogoj, ki je poznan kol pa- legijo, takozvano rudarsko jeti
dar jen glasbenik, bo imel slavnost-jko. pokojni je bil vrl mladenič ni govor. Odlično mesto pri eeli4ter v najlepši dobi let. Spadal
je k ameriškemu društvu 'Eagle*, kakor tudi k neki zavarovalni družbi. Brat pokojnega je umrl pred dvemi leti ravno za isto boleznijo.
Pnihibicijo tudi tu občutimo, "sieer malo, malo pa tudi ne". Kolikor je bolj skrbnih", vsi so si še Lansko leto zaloge napolnili, a kar nas je pa bolj zanikernih. Rino pa snhi. da bi se sami Sahari smilili. Da ni " moonshiner ja" varno v žepu nositi, naj priča sledeči dofrodek. ki se je pred kratkim tu dogodil. Bistro oko postave je zapazilo v žepu nekega Irca steklenico žganja. Drugi dan. ko je bil poklican pred sodnika, je s solznimi očmi zatrjeval svojo nedolžnost. Rekel je, da mu je
priredkvi bo imel tndi prvi predsednik "Rodoljuba", Mr. Jura j Brasič, ki je bil tudi vstanovnik društva.
Pevovodja društva "Rodoljub** Mr. Teodor Rendessv bo vodil skupne zbore. Kakor se zatrjuje, je Mr. Rendessv sestavil izl»oren program za ta veeer.
Pojcg pevskih društev bo sodelovalo tudi tainburasko društvo iz Bolivarja pod vodstvom mladega in zelo nadarjenega tamburaške-ga učitelja ter glavnega tajnika Zveze Jugoslovanskih Pevskih Društev, Mr. Jos. Dupin-a.
Poročevalec.
. CaL
Mavske razmere so kot bi re-
kel : "ta boljše niso. ta slabše pa
93£
so", kajti, kot znano, traja stav ka v tukajšnjih ladjedelnicah že od 1. oktobra lanskega leta. Takrat bi namreč morala priti nova lestvica v veljavi*, kot so namreč že družbe dovolile, a so potem umaknile. Tako nekako kot je rekel Rrbničan: "če sem obljubil, pa dal ne bom". In to je šlo samo za liorih 8 centov na uro več plače. Pa tisto sicer kapitalistov tako ne l»oli, pač pa imajo glavni namen delavske organizacije uničili. Oni ne marajo več pripo-znati takoimanovani "closed,
_ I njegov prijatelj nevarno zbolel in
je ^zahteval blagoslovljene vode. "In šel sem v Old Saint Mary's Chureh k ondotnemu župniku. Župnik mi je v resnici dal hlago->lovljene vode. In potem veste, your honor..." *4Yes. ves. go on", mu reče sodnik. Irec nadaljuje v trdem irskem narečju r "Ko sem prišel na Market cesto, mi je pa nekdo skrivaj zanienil žganje za blagoslovljeno vodo." Xeki tukajšnji list je pripomnil, da bi omenjeni Irec moral dobiti prvo nagrado za izgovor si izmisliti.
IbsosImi irrotata.
Za JLeko.
V	nedeljo 11. aprila je bila v Dubrovniku javna skupSčina, kateri je predsedoval upravitelj Jadranske* banke Gjivič. Obrazložil je nevarnost, ki preti Jugoslaviji zaradi dileme: Skader ali Reka Za njim sta govorila dr. Ljubo Pitarevie ijj dr. Ljubo Leontie. ki je naglasa!, da moramo odbiti danajski dar Skader (Scutari, mesto v severni Albaniji). Ne smemo biti tlačitelji onih, ki se tudi sami :bore za svojo neodvisnost in svobodo. V imenu dirbrov-niških žena je govorila profe^ori-va Perič-Kaninikova (T). Socialist dr. Vukasovič je poudarjal, da ne smemo slediti Italjanom na imperialisticnem potu. Gospa Si-Ijakova iz Sarajeva je pozvala ženstvo: Ako bi hotela usoda, da bi morali žrtvovati Reko. tedaj naj jugoslovanska mati ob zibelki otroka ne prestane peti .pesmi o Reki. kakor srbska majka ni prenehala peti pesmi o Koso vem. dokler ni izpela. Po govoru profesorja Lovriče-viča je predsednik shoda prečita! resolucijo, ki so jo sprejeli z viharnim odobravanjem in katera zahteva od vodilnih krogov, naj nikdar ne popuste v reškem vprašanju.
V	nedeljo 11. aprila je bila v Sarajevu velika manifestacija za Reko. \"a skupščini je govorilo več govornikov. Zbrani poslušalci so burno ^protestirali proti italijanskemu imperijalizmu. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se naglasa naše pravo na Reko.
Reški avtonomisti proti D'An-nnnzin.
Na Reki krožijo manifesti, v katerih se zahteva odstranitev D'Annunzia in njegovih leigionar-jev. obdolžujoč D'Annunzia pak-tiranja z boljše viki. Zanellini pristaši imajo tajm sestanke in se množijo čedalje bolj. V njihovem taboru je velika večina Re-čanov. Avtonomisti so odposlali Nittiju brzojavko, v kateri ga
its^oHlonatifika
Ustanovljena 1. 1898

Kalni. Itbturta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
win a fi KOVANS**, ORKQOR J. PORENTA, Box 17«. BI« Bok 281, Q^imli, Pa.	IMamood. Wash.
FodpredanL: LOUI8 BALANT, Box
1Mb PSsr Atcoss. Lonta, O. Tfcjnik: JOSEPH PISHIJUK, By,
lftnnesota. Blagajnik: G BO. L. PKQZICU, Bij,
LOU
gliajift nelzplaAmOi amrtnln: IB QOSTELLO, BalMa, Golo.
LEONARD SLABODNIX, Bos «80»
Ely. Minnesota. JOHN HUPNIK. 8. R. Box 24, Export Pa.
JOHN OOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9041 Arenas M.
So. chtcscOi m. IVAN VAHOGA. B120 Natrons Alley, Plttatrargb, Pa.
JOHN PLAUTZ Jr, 432-7tb lr&, GV
lmnct, Mich. JOHN MOVERN, «2^2nd Ats^ Dulsti^
Minnesota. ((ATT. POGORELO, T W. Martlsow St« Or. JOS. V. OKAHEK, 843 & Ohio OilcsgO, HI Stmt, N. S-, PUXatrargn, Pa.
«1— «1111 —III WH
RUDOLT PERDAN, 0028 St. ClaK
A venae, Cleveland, Ohio.
PRANK ŠKRABEC, 4Š04 Watfalncfctf
St, Denver. Cola GKEGOR HRESCAK, 407 = 8th AvA,
Johnstown, Pa. Jedaotino glasilo: "OLAS NARODA"
Ta stvail tOtaJoSs as nrsdnlh cadev kakor tndl denarno pofiUjater naj m pošiljajo na slavnepi fsjnlks Vse prltuSbs naj m pofiUJaJo na predsednika porotnega odbora. ProSnJs sa (prejem novih Članov in splob vsa sdrav-i
•lika_sprlčersla m naj pošiljajo na frbomci zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom m
oSOlu pristop. Jednota podnje po ^National Fraternal CongresT lestvic*. V Ms«sJnt law okroc 8300,000. (trlstotlsoC dolarjev). Bolnl&th podpor, od-Godwin, In posmrtnln Je Izplačala te nad poldragi mil Jon dolarjev. Jednota •tej« okrog 8 tlsoC rednih članov (ioe) in okrog 3 tisoC otrok v Mladinskem oddelka. DraStva Jednoto ss nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam. kjer Jih fle nt, prlporoCsiso vstanovltev novih. Kdor fell postati flan naj as sslasi pri tajniku blli^iesa drnStva J8KJ. Za vstanovltev novih drnfftev Ss pa obrnite na slavnega tsjnlks. Novo drnStvo se i«h»rA vsanovi a 8 «»-' ali flanlnsml
Iz Jugoslavije.
Trgovski promet	j?pr»-jemanio ti «lve zalilevi z ozi-
LVhoslovaške z Jugoslavije* je za mm na posebne razmere v naiši Jugoslavijo aktrveu. Izvoz iz Ce-J kraljevini, kakor tuili zahtevo.
ške v Jugoslavijo je |»rvo polletje naj se j>oli(iene stranke ii»- t»ri,pi_ 1!119 znašal 41 milj«xiiov kron. u-j rajo na koiirestjoiialni podlagi." voz iz Jugoslavije pa ."»4 miljoimv|Ljubljanski "Slovenski Naroil" RM) tiso«" kron.	|k temu dostavlja: Kakor se zdi.
se je reformno svečeništ vo jelo
Prekop od Donave do Soluna.
Kakor znano, se J>avi vlada že
polagoma odiuikati od strogo klerikalnega programa, ki i»a j»*
dalje časa z gradijo prekopa o<l i setlaj pri nas zastopala vsa du-Donave do Soluna. Prekop gre <h1 ihovš»"*ina. Ta -preokret pozdrav-jMorave <lo Kunianova v Vardar ljaino. ker ^-e liotlo > tem znatno
pri Velesu in v Rjrejsko morje pri
(MM) kilonii
svarijo, da naj se ne pc.gaja z od- ^^	je
k™, pristani h« G.-, le . (.lede poroc-nika Viktorja!
Vanzo, ki trdi. da je bil odposlan... .
v Pariz « posrimimi D AnnuKi,-	mandat> "ornom
hop", pač pa hočejo imeti, kot r-daj imenujejo. t4auieriean| Jaz pa mislim, da pa neki plan". Sedaj (Obratujejo s skebi naa tukajšnji rojak že "l>ita" za
ze od de<*embra lanskega leta Družite vieer trdijo, da imajo dovolj delaveev, v tukajšnjih listih pa oglašajo, da rabijo samo ne-iznfene delavce, medtem ko vsakdo ve, da uavadnih delaveev imajo vee kot prevee, ampak manjka, in kar je glavno, iznee-njh delavcev. _ato po drugih krajih Združenih držav zelo ogliaajo za izučene delavce. Tukajšnja or-
izgovortti se. Rilo je nekoč na društveni seji in na vrsto pride razgovor o pogrehu umrlega čla-ua. Več elanov se izgovarja, da jim ni bilo mogoče v deleži t i se pogreba iz gotovih vzrokov, kot delo itd. Xeki rojak pa pravi: "Jaz bi se bil vdeležil pogreba, če bi bil vedel, da je pokojni res umrl."
Lahko noč!	J. B.
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
V	soboto 22. maja se je vršil pogreb pokojne Magdalene Val-tar, stanujoče na Holmes Avenue tik slovenske cerkve v Collin-woodu. Pogreb se ni dokončal, pač pa bo krsta čakala v kapeli na pokopališču sv. Pavla, dokler ne dospejo še dve hčeri in en sin iz stare domovine, da vidijo svojo mater, predno jo za vselej zakrije ameriška zemlja. Otroci so se podali na ladjo v Trstu že 5. maja in se jih pričakuje vsak čas. Tukaj pa žaluje za materjo šest otrok v starosti 9—26 let. Pokojna je bila stara 51 let in je trpela hude bolezni nad leto dni. Sedaj pa je rešena trpljenja in uživa mir na onem »vetu.
Družini Birtič je umrla hčerka Marija, stara 12 let, stanujoča na Sehade Ave. Pogreb se je vršil v (»ondeljek 24. maja.
Starišem Velkovrh v Collin-voodu je umrl »nek Toni, star 8 mesec.
V	Lakewood bolnišnico je bil odpeljan rojak John Žulšč, 1180 E. 61. St.
V	Warrensyille bolnico je bil odpeljan Stefan Pe&ovnek iz 61 ceste.
Ivana Robas iz Prosacr Ave. je bila odpeljana v mestno bolnico.
državljanske papirje. Prihodnji mesee (junij) Imi dobilo nadalj-n ih 75 Slovencev državljanske papirje. Vse kaže, da do 15. septem-bra. ko se vrši zadnje zaslišanje za državljanstvo pred volitvami, bo dve tretini našrh slovenskih prosileev postalo državljanov.
Joliet, m.
$200 denarne kazni in $25 stroškov je moral plačati v okrajnem sodišču Math. Hibler, ki je bil v zvezi z onimi žganjekuhi, kateri so bili prijeti pred nekoliko dnevi. Ker se je obotavljal zadnjič, je mo^al plačati žc takrat $10 kazni in nekaj stroškov, zdaj ga pa čaka še čikaški "suhaški" zvezni zastopnik, ki pride v krat kem času scry, da mu še on izprazni mošnjiček, ako je še kaj ovčtika v njem/V Hiblerjevi kleti pod njegovo grocerijsko proda jalno so baje našli večjo zalogo rosin in drugih predmetov, kateri so lastnika izdali za "munšaj neija".
Prav dobro znajo odirati naše "munšajnerje" po raznih posta jah njih kriievega pota. Najprvo jih obelijo na policijski postaji potem jih prav do krvi ogulijo v mirovnih sodiščih, nato v okrožnem in nazadnje le v zveznih krofih. Ko je zadnja postaja dovr
vi mi pooblastili, je izdalo poveljstvo komunike, v katerem dementi ra tozadevne časopisne .vesti, češ. da je bil poročnik Vanzo dis-eiplinamo izključen iz prostovoljske armade.
Kakor Italjanom pod Avstrijo.
Tržaška ''Edinost" je priobčila pred kratkim polemičen članek, v katerem pobija italjanska izvajanja o slovanskih pretiranih" zahtevah. Italjani se dele v dva tabora. Eni zahtevajo od Slovanov. da bi pripadli Italiji, asimilacijo. drugi bi nekaj dovolili, ali ne dosti, ker označajo že čisto navadne zahteve za pretirane. Slovani pa, ki bi bili pod Italijo, zahtevajo popolno zaščito manjšin, kateri je pritrdila tudi Italija, in življenje, vredno kulturnega naroda. Xa koncu pravi "Edinost": "Zaključimo s kratko pa lapidarno izjavo. Tukajšnji Jugoslovani, če bodo pri-klopljeni k Italiji, bodo srečni, če jih bo Italija tako zatirala, kakor je Avstrija zatirala Italjane v narodnem in jezikovnem pogledu." Ako se jim, bo tako godilo,
stov.
Dne 20. aprila je vlada izročila
omilile politične borbe.
Polemika radi umirovljenja drja. Tu dana.
Poverjeništvo za uk in bogo-častje je umirovilo profesorja dr. Tučana oddelnega -predstojnika.
poverjeniku za mesto Zagreb na-|Rsditega se je vnela huda debata redbo, s katero se razveljavljajo!nied "RijeČjo SlIS.". "N'ovost-mamlati vseh 20 komunističnih mi" in "Aramer Tagldattoin" na mestnih svetovalcev ter mandata dr. Hinkoviea in Bukšega, to |>a
raditega, ker so položili imenova-ju«^vo za uk in bogočastje je jz-ni svetovalci priseg<» s pridržkom.
eni strani ter "Obzoroni" in "Hrvatom" na drugi strani. Pnverje-
kar pa po zakonu ni dopuščeno.
lalo komunikč. v katerem pojasnjuje vzroke vpokojitve. Kleri-XadaJje pravi naredba. da je iz- kalna "Narodna Politika" se postavlja na stališče, da nikakor ii<* morejo politični vzroki biti povod za umirovljenje.
volitev Svetozarja I)e lie a za župana neveljavna, ker je bil njegov mandat razveljavljen.; vlada je županske posle jvoverila ban-	^
skeniu svetniku dr. Dragutinu	Protest Črnogorcev.
Tončiču. Zaradi tega poživlja Iz f*'tinja javljajo: Skoro po vlada poverjenika, naj skliče sejo Vsei Cmigori so se vi^ila protest-mestnega sveta, na kateri se bo na zlK.r»»vanjii proti Italiji. Na vršila izvolitev župana in podžu-!zWovaniih s*' > zahtevalo, da se pana. Namesto zaupnikov, katerihJ^Skadar združi z Jugoslavijo, mandati so bili razveljavljeni.
stopijo po vrsti oni, ki so na listi.
demo-
Eeformno svečeništvo in kratska stranka.
Glasilo reformnega klera
Pre-
Poročil se je
v eerkvi sv. Voznesenja (Vnebo-boda) v Beogradu tbu* 2i». aprila v Ljubljani ol>če znani asdravnik dr. Pavel Avramovič z g^>spo Vido
stranke" in pravi med drugim: "Ta načrt zahteva, da se zakonito poskrbi za to, da se ohrani in oČu-kakor Italjanom pod Avstr io:jva verski mir Zaraditega je de-bodo zadovoljni, seveda, ako:mokratska straiika protivna zlo-
porod" priobčuje notico ''Osvrt ] Pogačn.k-Verbič. Por«M-il ju je na načrt programa demokratske!protoprezbiter Nikola Trifunovi«
sploh pripadejo Italiji.
Kdo si je izbral boljši del?
Pred mnogimi leti se je sklenila v Trstu mala družba italjan-ske iredentističn« mladine", ki so kovali naklepe zoper Avstrijo.
šena, pa jih pošljejo v temnico. Tako se je zgodilo onim,, ki so bili te dni zasačeni v svoji žga-njarni. Eden drugega so izdali in vsi so potem šli po križevi poti od ene do druge postaje. Dokler so čutili pri njih zadnji vinar kakršnekoli vrednosti, niso izpustili, temveč so jih tresli do gole kosti. Najboljše je imeti pamet, pa postave, dasi krivične, spolnujmo in ubogaj m o, dokler so pravomočne.
rabi vere v politične svriie in strankarski grupaciji po verski pripadnosti. Dasi smo mnenja, da v principu ne more obstojati svoboda vesti in dogmatske ravno-pravnosti med verami, vendar
K tej družbi je spadal slovenski mladenič Oberdank, a tudi mladi Jud, ki je nosil neko nemško ime, a se je pozneje prekrstil v Barzi-lai. Takratni cesar Prane Jožef je obiskal Trst, družba italjanskih mladeničev je naredila proti njemu zaroto. Tz Tal i je so dobili bombo, Oberdank je šel po njo v Kr-min, a so ga takoj pri meji zalotili z bombo; kdo ga je izdal, se ne ve. Oberdank je bil obešen in je postal italjanski narodni junak, Barzilai je zbežal v Ttalijo, delal sijajno karijero ter postal italjanski senator in prvi minister "neodrečeuih krajev". Torej: Oberdank in Barzilai, dva
Chicago, HL
Rojaku Križičniku je umrl sinček Frank. Pokopan je bil dne 20. maja.
IThirl je John Hajnrihar, 44 lei] italjanska narodna jnnaka; prvi star, doma iz Sele na Gorenjskem.' je dobil posmrtno slavo, drugi pa Pogreb se je vriil 24. maja iz eer- v življenju slavo in prijetno živ kve sr. Štefana. Tukaj zapoiČa 1 jen je. Na vsak način si je Jud iz drufino, ieno m vrt otrok. i bral boljii del..«
Kot priči sta bila književnik in pisatelj Gjorgje Čirič, pesad. major in f»jot"ff.i<* Gjorgjevie, arhitekt v stavbenem ministrstvu.
DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo ' denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po celi Istri, na Goriškem in tndi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantiramo a vsako požiljatev, toda za kake mogoče zamude ▼ izplačilu ne moremo prevzeti nikaks obveznosti.
50 lir ____ 9 3.80 _
100 lir____$ 7.20
300 lir ____ $21.00
500 lir ____ 135.00
1000 lir .... $70.00 Označene cene so veljavne do dne, ko'se nadomestijo z drugimi; z drugimi besedami označene cene so podvržene izpremembi brez nadaljnega naznanila.
Denar nam je poslati najboljše po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
Tvrdka Frmnk S2 Cortlaadl ŠL
GLAS NARODA. 1. JTN. 1920
v
Židovsko vprašanje w Jugoslaviji.
ODPELJANA LEPOTICA.
Ko je pred kratLiiit komite židovskih delegacij na mirovni konferenci predložil protest proti obsežnemu izgonu zidov iz jueoslo-ranske države, se je moglo zbuditi mnenje, da gre tu za nekrvavi pogrom in je vsakogar, ki jKizna jugoslovansko potrpežljivost v x erskih vprašanjih, j j cseuetilo. Ali v tej obliki pritožba Udov nikakor ne odgovarja dejstvom, ker je šlo pri tem le za odredb« ministrstva not ran j Hi zadev, ki je {M»de4iln večjim mesto pravieo, da iz-/••111» v sued vehke stanovanjske bede Vse podanike doseduj sovražnih drža v. Predvsem slugrcb se je te <*lred)«* posJužil in je ukazal 1.7s7 madžarskim, 77G nemško avstrijskim in 47 nemškim podanikom. da za p uste mestu Ta ukaz je hudo zadel posebno one, ki so žo desetletja z vsem svojim bivali v hrvatskem glavnem mestu, vendar pa ui bilo d«»s< da j treba niti dvein tretitiam zapustiti mesta, čeprav je večina teh Židov. Ve to tor« j se ne dokazuje sovraštva do Židov. t*iiiv.' je dokument impačiit- s*M*ijalne poiit:lce.
kiju btemu pa -o morda mnovi v it bdi v tem rešitev židovskega vprašanja v Jugotdu vi ji. v kolikor to sploh obstaja. Približno ce-njeiio, prebiva na dričavnean teritoriju države Srbov. Hrvatov in Jirvatov iti Slovene-v okroglo HMHJM) zidov: od celokupnega prebivalstva 13 do 14 m iijonov torej U.7 do u.s na sto. Toda ne samo njih število, temveč tudi njih roja št v o, zgodovina in uloga je v po wame/jaib pokrajinah različna. Ko j«- laln-la Katoliška izguala iz Španije žid«, so *e i.mogi teh Židov iia<»-iili na Levanti. pa tmli v
S'rbiji in Bosni pod zaščito lurškeg« intluinescca. Za časa osv«b«jil-L —	. .	--------■ i
tih bojev začetkom 19. stol, tja židje mnogo (»omagali - tem, da!	^ 'L^'T?™ leP°*»co Mrs. Harris, ki je najela X% dni
, dobavljali vojni rnai« rijal i« ž.vila iz Avstrije ,n - esto je knez j™	naročila šoferju, naj jo pelje domov.
Miloš v naslednjih desetletjih z uspehom apeliral na patrijorizein p L « tJC V?2? P	: naenkrat je pa zavil v Central
bogatili /»lovskih rodni,,, Po pravicah m dolžnost ih.se srbski židje!	_V a™™01"1 J« »topil neki elegantni možlri, ki j« lepotici
nmo vn/1 ikovaii od dn,prebivalstva, ker *o s,!,, ki so j,h t	^ mogla kričati. Cisto slučajno se je pripetila ne-
krat še vedno prezir li kot zaničevano rajo turški mogotei, ignori-1"""*' AvtCmobl1 86 trčil ob reki drngi voz ter udi ljudi druge ver> in bistva. Ali iz politično gospodarskih vzro-	Se JC p0SrecU° ^potici pobegniti,
kov. t. j. da /adobi v grškokafolišketn svetu zaslombe, je po nasto-pu druge dinastije Uta 1 »<4'J. Aleksander Karagjorgjevič omejil židovsko nastanitveno in lastninsko pravo n.i llelgrad. in ravno ista trgovska zavist jc b-'a Isiil prisilila vrnivše m- Obrenoviče. da --o to cdredbo pustili še nadalje v veljavi. Politična prava so židoiu ostala; lahko volili in l»;ii tudi voljeni; med osmimi bel grajskimi po-»Ittlici \elike skupščin« je bil tndi en žid. Ker je berlinski kongres leta IhTft ukazal kncAjvini Srbiji, da prizna državljausko enakopravnost vsem v e ro i* j hi veda njem, so postali odslej židje. ki so bili prav tedko naseljeni in ki jih je bil« po statistiki iz leta 1910 Vsega skupaj ."»997 (v Itelgradn samem 4192) ne samo na papirju, temveč tudi dejausko Srbi mrd Srbi. Služili s«i državi kot uradniki in častniki
naglico in vedno večjim zaupa"
njem.
Šli so proti potoku ter se ustavili na robu vode.	•
Tam so psi nekaj časa iskali
jo zadavim do smrti. Ifckel sem ji, da ga imam, nakar me'je vprašala, kje- Povedal seui ji, da ga imam v zadnjem žepu hlač in ona je posegla v ta žep ter privlekla
ter nato pričeli zasledovati liada'1 robec ven. ljno sled, ki je vodila proti mestu, j — Vzela je svj lastni robee ter Niso pa šli šp daleč, ko so se zopet j privezala oba skupaj.' Xato je ustavili kot v dvomu, se premika-' oba robca položila na tla ter legla li .v krogu ter se zopet vrnili k l sama nanje. Prosila ,ne je. naj »ve* potoku kot da hočejo iznajti no žem robca ter jo zadavim. a jaz vo sled. Ta manever so večkrat tega nisem hotel storiti. Dolgo ča ponovili. Konečno so spremljeval-; sa sem se branil, a ko me je še na-ci spoznali da so prišli psi na konee j dalje prosila ter ni hotela cxlne-svme moči.	j hati. sem dvignil oba robea ter
Ce je bil instinkt psov pravilen, zvezala oba v vozelj krog njenega je sel morilec k potoku, se ustavil i vratu.
tam ter nameril nato nazaj svoje — Takrat je nisem zadavil. Re-i korake. Nekje med vodo in me* kel sem ji. da ne sme umreti, a jstom umora, mogoče četrt milje i ona je rekla, tla hoče in da tudi je nekaj zgodilo, kar je j hoče. da jo jaz zadavim. Vrgla je i uničilo sled ter onemogočilo za- obe roki krog mojega vratu, me sledova,,je krvnih psov.	poljubila ter rekla: __ Z Bogom.
Zakaj je prišel morilec k po-(-- Tedaj pa sem prijel za"oba
toku?	i robca ter dobro stisnil. Nato sem
Takoj po nastopu krvnih pso> šel preko verande ter navzdol k je dobila policija informacijo, ki vodi ter si umil roki-
W F	SEVERA	cc.
i CEDAR	RAPIDS,	IOWA

sreča. Avtomobil se je trčil ob reki drugi voz ter se prevrnil, na-
Krvni psi na sledu morilca.
Nezomtljivi i^tinkt neumornih krvnih psov je razkiil sled morilca uboge Vere Schnerder ter pripomogel k temu, da je bil poslan v
dosmrtn o ječo.
Bilo je ravno v času ko je ural.so mu pokazali pot, je odšel. Po-
! , 0,; mskl h"» *	Mieh. lieiat pa si je zaznamoval njegovo
bda dvanajst ponoči dne 24. apri iime iia ,;aslov. la, ko sa se dva policista previdno
m leta »9Il! je b i b-Igrajski trgovec M««es Abraham! ki "je kot" vo-! Vih,iža,a	,uk"	hi" kanio^ l^dn^j fninlo'V^H
j . -	.. .	... ...	m- na eni "hivmli	nasii
7. pešpolka»v iKlbe-dnem trenotku bitke pri Kumanovu z zasta t« v roki zadržal bežeče tovariš**, da s« zopet napadli, mnogo slav-Ijen; ne morda čeprav ali ke rje bil žid, temveč le. ker se izkazal hrabrga srbskega vopoka liojevnika.
M-dtem ko je »ued Slovenci raaeljeuih komaj kakih 1000 ži-ciov, jih j*\ kakor na\..,ia statistika iz leta 1910. na Hrvatskem in v Slavoniji 1? 1.2111. ki ■>»» po večini priselili tja iz Avstrije in Ma-d/arske in se še dam s poslužujejo ne m š«-i ne in madžarščine kot ob-cevalnega in trgovskega jezika; mesto (Kijak una vsled izraza številu« ga življa bistveno nemški značaj pa tudi Zagreb, ki je štel pred \ ojno	židovske v a prebivalstva, se ne zdi kot izključno hrvat-
nn-sto. Xe k»-r so hili ti /.idje vsletl svojih trgovskih zv«-z precej >.agnj*'rii k I »una ji, in ltudimpešt i, so s«- v spi oš 11 ena v zelo neznatni i •• ri ndejst vovali v notranjem boju za naeijonalno osvobojen je Ilr-A.istva. čeprav njihov«« razmerje do Hrvatov nikakor ne odgovarja lemn m »t I nemškim. Židi in Poljaki na Poznanjskeui. Deloma so se imilirali /»• pr»-d vujmi: dr. .losip Frank, ki je svoj čas igral v po-litič-iem življenju n i Hrvatskem veliko ttlogo, je rodom židovskega pokoli nja in v novejirm < asii se je pričelo tudi izpreminjanje žklov-itemških imen v "jugoslovanska**. Son,iens4*heini se izpreminja-jo \ Sunčiče lle«-z nsteini. Kretulensteini, Wettersteini v "Ka-meničf in iun*»go ;m< lia je povzročilo, ko se je gospod Ilochsinger prelevil v go«»|M*da S*»pra£iča.
K<r pa so m- v ni pol fevdalni iližavi. kakršna je habsburška llr-itska vedno bila — židje svoIkmIuo kretali na jMilju trgovine kot , dinem torišču svojega udejstvovanja, ni bilo elementom, ki so si <d sieer ne ostre židovske mr/nje mnogokaj oix'tali. težko, naprtili r.a židovske rame w> krivdo za beti o dežel t-, verižeuje z živili in <nle-u št vo čeprav so v Jugoslaviji tudi mnogi drugi krogi močno nagnjeni k gnilemu lent.harstvit. Stranka, ki je urezaua po dunajskih krščanskih soeijah-ih, Hrvaška pučka stranka, je v zadnjih časih popolnoma po avstrijskim in nemškem vzorcu pričela z antisemitskim bojem. < asopisje te -ti«nk>. ki. po sebi slabo in malopomembuo, naslanjajo,- se na enako ukrojeno "Slovensko ljudsko stranko**, dobiva novih moči. je iznašlo besedo ".Indoslavija" in primerja "od blagostanja, komoduosti. luksiisa in iam(>anjca pijano dudoslavijo'7 z lačno, ubožuo in izkoriščano Jugoslavijo, patetično pred narodom in svari preti usodo Madžarske, ki je po njegovemu uaziranju propadla vslerl židovskega vpliva — Judapest!
'/.u ostrejše pobarvano antisemitstvo pa je v Jugoslaviji sieer le malo pogojev, predv .-m pa v Srbiji, ker ni zanj pravih tal, kakor bi hilo to n. pr. v siti" ji ju. razvitejšega verskega in plemenskega nasprotja; ko je bilo preti par meseci v Helgradu posvečeno poslopje i/raelitskega naeijonalnega društva'' ob uradni navzočnosti zastopnikov miiistrstva prosvete, je časopisje v blagohotnih člankih izrecno svarilo pred antmemitsko gonjo, ki se jo naj bi ne začelo. Ali ustanovitev jugoslovanske države, in čeprav so Srbi. Hrvati in Slovenci en narod, j.- našla širše mase za narodno edinstvo pnpol-iioma nepripravljene V belgrajski "Politiki" je šelc pre«l kratkim opozoril priznani zgodovinar Stanoje Sta noje v ič na dejstvo, ki je za žit Ijenje iu razvoj mnogih naših sodržavljanov v osvobojenih pokrajinah te naše skupite države ne ljubijo in nasproti njej ne poka-i« j»> prav nobenega nagnenja in ne izkažejo nobenega čuta dolžnosti s čemur pa še nikakor ni rečeno, da bi ten, manjkala vsaka glohja državna zavest. K tem krogom, ki nove države kratkomalo Ee zanikajo, ki pa jo Judi ne priznajo z odločnostjo, temveč odgovarjajo na to le skotuigotu rumen, pripadajo v veliki večini _ vsled
•tvoje baje potentuejM' nemške vzgoje in izobrazbe ali pa tudi iz drugih vzrokov — Židje.
In v tem pravzaprav tudi obstoja prava nevarnost zanje, ker se morajo ravno s tem najbolj obsovražiti pri onem delu Jugoslo-vajistva, ki se že sedaj veseli svoje bodočnosti in vsestranskega napredka. To dejstvo more torej Židom oteakočiti njih stališče v državi, in sicer v taki meri, ki gotovo ne bo niti njim, uiti državi v dobro.
se na eni glavnih cest ter la k
ke deklice.
* "a en j giavnin cest ter posveti ,	,	* .......——
a po tleh z električno lučjo Žar* T	^^ Vra"
n so 1.n 111	V**1 n,l>cl- Očividuo je bil v
so naenkrat padli na truplo ne.	.a-... L _ -
prizor jen poskus, da se jo zadavi
i» ,1- - » .	. z golimi rokami, predno je mori.
l ol,cista sta stopila naprej ter	i , , ««« jc mon-
se sklonila ,,„ lruPp,„.	je ^^ ^ ^ ^ p„
bila mlada »u vitka, s spoilobno .. .
urejeno obleko. Ležala je kot pri"! . ,Amorjtll° »lekHeo so kmalu pravi jena za pokop in roki je ime. i nU'nt llui"a,i Vero Schneider, la sklenjeni na prsih.	u. eno uslužbenko na glavni tele"
Truplo je sicer izgledalo mirno. a obtiiz je bil povsem drugačen. Ko je padla luč svetilke na
fouski postaji v Pontiac. Stara je bila šele devetnajst let, uživala neoporečen sloves ter si prido-
je bila zelo važna in pomembna. Prišlo je poročilo, da »so videli
Tekom nekega nndalnjega zaslL sanja. — kot trdi policija. — Je
ljudje malo po polnoči na ilan podal izjavo, v kateri se je glasilo umora nekega mladega človeka, Ida je deklica umrla medtem, ko ki je prihajal od potoka ter stresal' se je borila za svojo čast. V tem vodo s svojih rok« kot da jih je gotovilu je baje Best izjavil, da ravnokar umival- Oni. ki je pri- je deklica umrla medtem, ko se je nesel tozadevno informacijo, je j borila za svojo časi. V tem ugo* imel priliko natančnejše si ogleda* j tovilu je baje Best izjavil, da je ti mladega človeka in opis. kate" j vprizoril več brezuspešnih posku-rega je dobil policijski kapitan, j sov, da posili deklico in da je ko_ je soglašal na čudovit način z opi
obraz, sta videla oba policista. dal->1,a .st,'vilne prijatelje. V kolikor so stopile njene oči iz jamic. da ^. hl,° zmmo sletinj»n. nI imela so bile ustnice črne in da je teklaj,nkak.lh sovražnikov, niti ljube-
je
kri z otlprtih ust i>o licu navzdol na tla .
Krog vratu sta bila trdno privezana na dva skupaj zvezana žepna robea. Deklica je bila zadavljena- Ni moglo poteči dolgo časa od trenutka, ko je bil izvršen umor. Okorenelost smrti se ni še lotila
ženskih afer ali posebnih težkoč, za katere bi prijatelji vedeli.
Kdo jo je torej umoril in zakaj? Kako je bilo nadalje mogoče izvršiti umor brez najmanjšega šuma ali znamenja odpora? In zakaj si je po zavrženem umoru vzel morilec toliko časa, da jo je po-trupla iu roka. katero je eden iz-	mi	položi mrtveca
med policistov dvignil, je bila še lcr j' cel° sklenil roki na prsih? vedno gibčna.	j Takoj so spravili v tek celi po_
Oba policista nista niti najmanj hcijski aparat v Pontinae, da naj-
pričakovala kaj takega. Prebivalci neke sosedne hiše so videli ne-
dejo odgovor na ta vprašanja. Potekla je nedelja, ne da bi mogla
kega možkega, ki se je splazil proč - Policija zaznamovati kak uspeh.
pod kritjem sence iste verande. Mislili so, da je kdo udri v hišo, ki je bila prazna in policija je prišla na poziv teh ljudi, da vidi, če ni bila hiša oropana.
Oni, ki so poklicali policijo, niso niti izdaleka domnevali, da se je za vršila tam krvava žaloigra-Par ljudi je šlo mimo po esti, čeprav je bila ura za Pontiac že precej pozna. Nikakih znamenj boja ni bilo in nikdo ni čul kakega krika.
Natančna preiskava verande ni pokazala niti najmanjšega znamenja boja. Kar se tiče položaja trupla .bi bilo lahko mogoče, da se je deklica sama mirno iztegnila na deske, si privezala robec za vrat ter se zadušila. Proti temu pa je govorila ena važna okoliščina. — namreč ta, da ne more nikdo zadaviti samega sebe do smrti ter nato lepo skleniti roki na prsih.	I *
Nobenega dvoma ni bilo vsled tega, da je bik izvršen umor.
Poklicali so koronerja in policijske uradnike. Medtem, ko so slednji vršili preiskavo na ljcn mesta, je prišel nekdo po cesti navzgor. Bil je to mlad človek, odkritega lica ter dobro izgleda* joč. Obtavljal se je. Policijski kapitan je stopil z verande ter ga vprašal, kaj da dela v tej okoli" ei. On je bil vse preje kot v zadregi ali prestrašen. Izjavil je, da je tujec v mestu, da se je izgubil in da išče svoje stanovanje. Cul je šum na verandi ter nameraval priti tja, da izve za pot. Ničesar sumljivega ni bilo v njegovem pojasnilu ali v njegovi zunanjosti. Rekel je, da se piše Ansol Best ter da je prišel iz Flint, Mich, v na-
Približno edini prostor na svetu, kjer so razmere v resnici nor- menu da dobi dela v Pontiac Dal
Zaviwt drugih dela nekatere ljudi bolj srečne kot pa njih lastna zadovoljn ost.
* • •
Privlačne napake uplivajo vedno bolj ustrajno kot pa neprivlačne prednosti.
A' pondeljek, in to kljub čsu, ki je že potekel, je sklenila policija uporabiti instinkt potem ko se je izkazala inteligenca človeka kot nezadostna. Morilec in naj je bil ta ali oni, ni mogel izginiti, ne da bi pustil za seboj sledov, ki so pričali o njegovem zločinu. Jasno je namreč bilo, da je bil vprizorjen poskus, da se izbriše kri, ki je prišla na ust Vere Schneider. Raz" ven tega pa so našli na verandi madež, ki je pričal, da je stopila noga morilca v lužo krvi.
Sposobnost slediti sledi je pri krvnih psih večja kot pa pri psih kake druge vrste. Najti je številne avtentične slučaje, ko so te živali zasledovale po več dni staro sled skozi vsakovrstne težkoče. Vsake-u je znana zmožnost tudi navadnega psa, da sledi svojemu gospo' dar ju po ulicah mesta, čeprav je na slednjih vedno vse polno lju-ji. Pri krvnih psih pa je ta čut še bolj razvit, kajti nalašč so vzgojeni za to.
Policija je takoj preskrbela par takih psov. Odvedli so jih na verando, kjer so morali psi ovohati posušene madeže krvi, ki so se nahajali na mestu, kjer so našit truplo. Razventega pa so zmočili robec ter ga obdrgnili ob kri, ki se je se vedno nahajala v ustih in na ustnicah umorjene dekliee. Tu" di ta robec so ovohali psi, nakar so pričeli a svojim delom pod vod stvom gospodarjev.
Krvni psi so takoj našli sled na ulicah mesta. Večkrat so jo izgubili, a zopet našli. Polagoma so se približali nekemu pokopali' šču, ki se nahaja kako dva bloka proč od hiše. Šli so skozi to pokopališče, sledeč pri tem nevidni sledi, ki pa je bila vidna za njih
som mladega človeka, ki se je približal verandi ob časrt. ko je truplo deklice še vedno ležalo tam iu ki je trdil, da se je izgubil.
Ta ko j so bili odposlani policisti na naslov, katerega je navedel Best z naročilom, naj slednjega aretirajo. Bilo je videti to izgubljeno upanje. Če je bil ta mladi človek morilec, ali ni takoj pobegnil z navedenega naslova, — če je bil sploh ta naslov pravilen? Oe ga pa bodo našli tam, ali ne bo ravno dejstvo, da je ostal tam, najboljši dokaz, da je nedolžen tega zločina? To je bila v resnici težka stvar.
Nikdo ni bil bolj presenečen kot so bili policijski uradniki, ko so našli, da je bil mladi mož, imenovan Anson Best, v resnici na navedenem naslovu in da ni bii le tam, temveč da je tudi radi volje spremljal uradnike na policijsko postajo. Na policijski postaji so ugotovili Besta kot človeka, katerega so videli ljudje prihajati »d potoka. To bi samo posebi ne poraenjalo ničesar, a policija je jemala vpoštev tudi pričevanje krvnih psov in čudno obnašanje mladeniča*
Best je dolgo časa zatrjeval svojo popolno nedolžnost, a - pozneje podal nad vse present 1 ji vo izjavo. To priznanje, kot ga je zaznamovala policija, se je glasilo na naslednji način:
Storil sem to, kar me je prosila. naj to storim. Prosila me jc zopet in zopet, naj napravim konec njenemu življenju. Jaz ne mislim, da sem storil kaj napačnega, kajti rekla mi je, da ne bom storil nobene krivice in da ni nikogar briga, če ji pomagam na ta način.
•— Sestal sem se deklico onstran ceste od poštnega urada malo pred deseto uro v soboto zvečer. Ona je hodila proti iz c\jf,ii. jaz pa proti zapadni strani. Nagovorila me je in jaz sem se pričel pogovarjati z njo.
—	Ko sva pričela govoriti, sem. ji jaz povedal -svoje ime in ona mi je povedala svoje ime. Vprašal sem jo, kako je prišlo do tega, da je nagovorila čisto tujega človeka, kajti nisem jo smatral za žensko one vrste-
—	Ona ni na to dosti odgovorila, vendar pa je bila zelo potrta in jaz sem ji rekel, da je neumno žalost.iti se. Sla sva nato navzdol po Saginaw cesti ter preko železniške proge: Ustavila sva se v neki prodajalni, kjer sva jedla sladoled, nakar sva šla nazaj, dokler nisva prišla do prazne hiše.
—	Ustavila sva se na tlaku pred hišo in ona je vrgla obe svoji roki krog mojega vratu ter me pričela poljubati. Ostala sva tam ter govorila nekaj časa. Rekla je, naj greva in na verando ter sediva tam in to sva tudi storila. Sedla sva tam, se objemala, govorila in smejala. Bila je videti potrta radi ne-fke stvari, a ona ni hotela ničesar povedati-
, — Konečno pa me je prosila, naj jo umorim.
—	Rekel sem ji, da je neumnost misliti na kaj takega.
—	Ona pa je rekla, da se ne briga za nič in da hoče umreti. Rek la je, da je le napoti ljudem na svetu.
—	Vprašala me je, če imam kak
'je naslov, katerega je iskal in ko vonj. Šli so naprej z vedno več robec ali kaj takega, ker želi, da
nečno udaril deklico s pestjo po sencih. Medtem ko je bila nezavestna od tega udare«. — tako je priznal Best policijskim uradnikom. — jo je najprvo davil ter nato zadušil do '^rti s robcem.
Pravica je šla kaj hitro svoj tek. Obravnava proti Bestu se je pričela po poteku enega tedna od dne naprej, ko je bil aretiran. Pri obravnavi je označil kot neveljavna vsa svoja prejšna priznanja ter rekel da ga je policija prisilila k tem priznanjem s pomočjo tako-zvanih "third degree" metod. Porota pa ga je po pet ur trajajočem posvetovanju spoznala kri: vim. nakar ga je sodnik K. P RockelI obsodil na dosmrtno ječo.
Tekom obravnave je predstavljal odelo krvnih psov ka j važen faktor. Porota je vzela vpoštev nezmotljivi instinkt teh živali, ki so sledile nevidni sledi morilca od mesta zločina pa do potoka.
Ko je čul svojo obsodbo, je Best vstal ter na dramatičen način vskliknil:
— Pred Bogom nisem kriv tega zločina. C"e bi stal Vsemogočni v tej sodni dvorani, bi še vedno trdil — jaz nisem kriv! — Jaz sem nedolžen človek!
Da je dosti ljudi, ki so prepričani. da je nedolžen, je razvidno iz dejstva da se je nabralo več kot tisoč dolarjev med onimi, ki simpatizirajo z njim v namenu, da se mu pripomore do nove obravnave. tekom katere upa Best dokazati svojo nedolžnost.
Kljub temu pa so posameznosti tega zločina zagonetne in prtiv posebno dejstvo, da ni čul nikdo kričanja deklice, dočim se je slednja borila z napadalcem.
rov, rrtr^v.lj v/dr/ U]PJO ^ a. Vje v dr ./ jh
BtltCine v krila
so zalo pogosto v&lad nerednih ledic. Tak. »mptom m največkrat prro znarAenfe ki vas opozarja n* dejstva da Imim in mehur n« delata pravilno. Popravi ju. Rabi
Severn's Kidney and Liver Remedy
(SeveroTO Zdravilo za ledice). ki je pnporoibivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tonike. Vzemite ga proti vnetja mehurja in ledic. neod-hajanju vode. proti odtekanju gosta urine, bolečinam pri uriniranju, oteženim nogam, kar prihaja vsled n«rednosti ledic. Cene 75 centov in $1.25 ter 3c in £c davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
plovbo tudi osrednjim fcifam. Ju" gosi o venska vlada je stavila donavski komisiji na razpolago večjo količino premoga. Troubridge je napravil gede sedanjega položaja donavskega prometa nastopne izkušnje: V Nemčiji se donavski promet povrača k mirovnem stanju. Avstrija se bori še z raznimi ovirami, vendar se kažejo tudi tu znaki napredovanja v plovbi. Cehi imajo velike načrte iu nameravajo ustanoviti v Bratislavi konkurenčno luko proti Budimpešti. vendar še nimajo lastnih ladij, nego le izposojene Madžarska plovba se more razviti šele. ko nastopi mirovno stanje. Jugoslovani imajo pač dovolj premoga, manjka pa jim prometnih sredstev. V Romuniji je plovba precej razvita, vendar š«- ne tako, k;ikor v miru-
NOVI ZDRAVILNI SISTEM.
Vichersov zavodi na Angleškem se bavijo /. napravo sanatorijev v zraku. sanatorijev v aeroplanih. V ta namen bodo sestavili velike zrakoplove, ki bodo lahko ostali več dni v višini l.">00 metrov nad morjem. To višino so označili stro kovnjaki za najboljšo. k«-r so v »j«\i spojene vse lastnosti planinskih zdravilišč. Zgradili bodo torej l.">0 velikih zrakoplovov, ki bodo opremljni z vso mogočo udobnostjo. 1'meje se samo ob sebi. da li sanatoriji ne bodo za one sloje, ki so vsled vojske obubožali, ampak samo za ljudi katerim je vojska napolnila mošnje. Pristanišče za rečene zrakoplove bo postavljeno na samih stebrih, visokih 50 met rov. Misel angleškega podjetja ne moremo podcenjevati- Zdravljenje visoko v čistem zraku se bo vseka" ko obneslo. A kdo bo zgradil skromne, vsem odprte sanatori-je za cele polke tuberkuloznih nio/ in otrok, ki ne morejo iti nikamor zdravit ?
WILLIAM GOOD — PREDSEDNIK REPARCIJSKE KOMISIJE NA DUNAJU.
Za predsednika dunajske sekcije reparacijske komisije je bil imenovan Anglež Sir William Good. Good je po poklicu časnikar in je ob začetku vojne stopil v državno službo. Pozneje je bil prideljen angleški delegaciji na mirovni konferenci v Parizu- Good je zaščitnik Nemške Avstrije; poročal je angleškemu parlamentu o težavnem položaju Avstrije ein predlagal zanjo pomožno akcijo. Osebno je v nevtralnih državah posredoval za finančno konferenco, ki se je v kratkem sestane v Parizu in bo razpravljala o enotni pomožni akciji za Avstrijo, poljsko in Armenijo. Za generalnega tajnika dunajske sekcije je imenovan Mr. Fred Bate, dosedanji tajnik ameriškega člana reparacijske komisije polkovnika Smitha.
___\
PLOVBA PO DONAVI.
Ogrski dopisni uead javlja: — Predsednik donavske komisije admiral Troubridge je v svrho orientacije o razmerah donavskega prometa nastopil potovanje, na katerem so ga spremljali vsi člani donavske ikomisije.Povsod je> naletel na popolno razumevanje in pomoč pristojnih čitniteljev glede liberalne prometne polit i ke-Podonavske države so se pokazale pripravljene, dovoliti prosto
O POSLEDNJIH TRENOTKIH PISATELJA V. HUGA.
Jezuit P. Luis^Preveš poroča: Ko je Ilugo umiral, je hotel poslati po duhovnika. Zdravniku jo rekel, da noče umreti 'kakor pes'. Sorodniki pisateljevi so odločno ugovarjali njegovi želji. Zdravnik, ki je bil dober katoličan, m je znal pomagati- Bolniku je rekel, da naj obudi kes z željo izpovedati se, kadar bi bila priložnost in da mu b odal duhovnik odvezo z balkona nasprotne hiše. — "Odprl sem okno*' — je pripovedal zdravnik — *'in,ko mu je duhovnik dal odvezo. je bolnik na glas molil in sicer tako goreče, da bi se bilo najtrše srce omehčalo. Pesnikove solze so bile znak njegovega odkritosrčnega lresanja." — Uro kesneje je bil Viktor Hugo mrtev
IZKORIŠČANJE PLIME IN OSE KE.
Kakor znano, je na Italjanskem veliko pomanjkanje drv n premoga. Že pred več eti. ko je bilft v Jugoslaviji imenovano kurivo ta-k o rekoč, zastonj, so na Laškem tudi drva prodajali na tehtnico. Lahom so jako dišali in še diše pre-mogove jame v slovenskih deželah, a ker se vendarle boje, da bi se ob njih zopet opekli. zatO|So začeli laški strokovnjaki zopet proučevati morski priliv in odliv. O tem, za siromašno italjansko državo to-Ji tehtnem vprašanju, je pisala pred par leti "Revue Generale del Electrieite"*- Mnogi Italijani upajo. da bo to vprašanje rešeno v njih deželi, in da se bo njih in*i d ust ri j a se lepo razvila.

GLAfi NARODA, 1. JT7N. 1920
ANZE PITOV
ALI
3pCNl
64	(Nadaljevanje.)
— Govorite grofica torej vi ste dali aretirati
gospoda Gilberta!
Čeprav vspavana, je napravila grofica še zadnji poskus, iztrgala svojo roko iz one kr.ilja, /brala vse svoje moči ter rekla: — Ne. jaz ne bom govorila.
Kralj se je ozrl v Gilberta kot <la hoče zmagati, katera volja je amagala, njegova ali njena.
Gilbert se je smehljal.
—	Vi ne ho^te govorili? — je vprašal.
I"prl je svoje oči v uspavano Audree ter napravil dva koraka proti naslonjači.
Audree se je stregla.
—	Vi ne botote govorili? —-je rekel, ko je napravil drugi korak, ki ga je privedel bližje.
Antlree je napela svoje telo v zadnjem poskusu.
—	Ah, vi ne boste govorili! — j« rekel ter napravil tretji korak, ki ga je spravil v njeno neposredno bližino. Tam je iztegnil svojo loko ter rekel še enkrat: — Vi ne boste govorili.*
Andree se je zvijala v silnih kouvulzijah.
—	Pazite se, — j • vzkliknil Ludovik XVI., — pazite se, kajti u-irorili jo bonte.
— Bodite brez skrbi, gospod. Njena duša je, s katero imam o-pravka. Duša se bori, u se bo udala.
Nato je povesil roko ter ponovil:
—	Govorite!
Andree je iztegm'a roko ter napravila kretnjo, da hoče dihati, kajti videti je bilo kot da se nahaja pod pritiskom zračne senike.
Vse mišice mlade ženske so bile tako napete kot da se hočejo ^■.aki irennulek raztrgati. Pene so ji stopile na ustnice in napad padavice jo je stresel od glave do nog.
—	Doktor, — je ponovil kralj, — pazite se.
Ne da bi ga poslinal pa je Gilbert tretjič povesil roko, se dotaknil gtave gofiee ter lekel:
—	Govorite, jaz hočem to.
Andree je ob dotikljaju te roke globoko vzdihnila iu njeni roki ►o ji padli ob strani ovzdol. Njena glava se je povesila naprej na prsi in iz oči so ji pritekle obilne solze.
—	Moj Bog, moj Bog, moj Bog, — je mrmrala.
—	Le kličite Boga, Oni. ki deluje v imenu Boga, se ga ne boji.
—	O, — je rekla grofica, — kako zelo vas sovražim!
—	Le dobro me sovražite, a govorite.
—Veličanstvo, — je vzkliknila Andree, — recite mu, da me uničuje, da me ubija.
—	Govorite, — je rekel Gilbert.
Nuto pa je dal kralju znamenje, da lahko prične z izpraševanjem.
—	Grofica, — .je rekel kralj, — oni, katerega ste dali aretirati, je torej v resnici doktorT
—	Da.
—	Torej ni bilo nobene napake?
—	Nikake.	.	j	\
—	Iu škatljica?
—	No, — je odvrnila grofica čemerno, — ali naj pustim to škatljico v njegovih rokah.'
Gilbert je iu kralj sta se spogledala.	\
—	In vi ste jo \zela* — je vprašal Ludovik XVI. •
—	Dala sem ja vzeti.
—	Ha, ha, povejte mi. grofica, — je rekel kralj, ki je pokleknil pred Andree ter pozabil pri tem na vse veličanstvo. — Vi ste jo dala vzeti ? Kje in kako?
—	V kateri sobi se nahaja?
—	Spustili so ga v salon.
—	Kateri prostor zavzema v salonu?
—	Stoji naslonjen na kamin. ^
—	In kje je škatljk-af
—	Na mizi pred njim. Oh!
—	Kaj?
—	Hitimo, da jo izroči. Gospod de Charnv, ki bi moral priti šele jutri, bo prišel že danes ponoči..., Radi dogodkov. Vidim, da je v
j Sevres. Dajte, da bo cdšel in da ga grof ne najde v hiši.
—	Vaše veličanstvo čnje. — Kje stanuje v Versailles gospa de < 'harnv *	,
—	Kje stanujete, grofica?
—	Na bulevardu tie la Reine, gospod.
—	Dobro.
—	Veličanstvo je culo, da je ta škatljiea moja last. Ali ukazuje kralj, da mi jo vrne?	,
—	Na mestn. gospod moj.
Kralj je olnlal grofico de Oharny s špansko steno, da je ni bilo mogoče videti, poklical službujočega častnika ter mu dal tiho neko povelje.
Peter <"ulig. John Germ, Frank Janesli In A Koehevar. Saliia, Cele.:
Louts Co8teUo.
Math. KernelJ. Alois
Lambert BoUkir. in
J. Verbis, C35 Aurora Arenas, ciian DL:
Joseph Bostlt, Joseph Bllsb la Joseph BerOC.
Frank Bambleh, Frank Lanrlcb In John Zaletel.
Frank Anputla La Salic. HL
Matija Kom p. Nartii Chicago DL:
Peto poglavje. KRLJEVA FILOZOFIJA.
Ta Čudni posel kralja, kateremu so njegovi podaniki izpodko-j parali prestol; ta radovednost učenjaka, d očim se je v vsej svoji resnosti razvijala najbolj mogočna politična prikazen, ki se je kedaj završial v Franciji, namreč izprememba monarhije v demokracijo, — ta prizor kralja, ki je vspričo najhujših viharjev pozabil na samega sebe, bi golovo izzval posmeh pri velikih duhovih onega časa. ki so že tri mesece~razinišljali o rešitvi njih problemov, z
Dočim je zunaj divjal vihar, se je zatopil Ludovik. ki je pozabil na strašne dogmi k e dneva, na zavzetje Bastile. umor de Flessc-les-a. de Losme in de Laur.av-a in na narodno skupščino, ki se je hotela u preti kralju, — v to privatno zadevo, ki ga je bolj zanimala kot najvišji interesi unjego\e vlade.
Kakorhitro je dal kapitanu gard imenovano povelje, se je vrnil k Gilbertu. ki je ravnokar jemal grofici preobilo fluida. s katerim jo je bil obložil, vsled česar je padla ona v mirno spanje.
Po par trenutkih je bilo dihanje grofice enakomerno kot ono nedolžnega deteta. Z eno samo kretnjo roke je odprl Gilbert njene oči ter jih spravil v ekstazo.
šele tedaj je bilo mogoče videti čudovito lepoto Andree. Popolnoma oproščena vsake posvetne primeri je tekla kri k srcu in od tam zopet po celem telesu. Obraz je postal bled, a one čudovite motne bledice, ki je lastna žen..kam orijenta. Ustnice, ki so ^ohranile vso svojo svežo barvo, so bile napol odprte ter kzale dve vrsti krasnih zob.
Kralj je obstal kot očaran. Gilbert je z vzdihom dignil glavo. Ni se mogel ustaviti želji, da da Andree to stopnjo nadčloveške lepote. Napravil je kretnjo, ne da bi obrnil svojo glavo proti Andree in njene oči so se zopet zaprle.
Kralj je hotel, da mu Gilbert pojasni to izvanredno stanje, v katerem se duša odloči od telesa ter plava prosto in srečno nad človeškimi ničevostmi.
Gilbert pa je mogel, l^pt vsi veliki ljudje, izgovoriti one besede, ki pridejo tako težko iz ust srednje vrste ljudi: — Ne vem. Priznal je kralju svojo nevednost. Proizvedel je prikazen, katere pa ni mogel pojasniti. Dejstvo jt obstajalo, a manjkalo je pojasnitve dejstva.
—	Diktor, — je rekel kralj vspričo tega priznanja Gilberta, — to je zopet ena onih skrivnosti, katere čuva narava za učenjake neke poznejše dobe in ki bo pojasnjena kot so bili že številni mist*»riji katere se je smatralo za nerazrešljive. Mi imenujemo to misterije, a naši očetje so imenovali to coprnije.
—	Da, gospod, — je odvrnil Gilbert ter se smehljal, — in jaz bi imel čast, da me v večje proslavi jen je vere, katere ne razumejo, za žgejo na grmadi učenjaki brez vednosti in duhovniki brez vere.
—	In pod kom ste študirali to znanost? Pod Mesmerjem?
Anton Kobal In Math. Ogrln. SMth Chicago, DL:
Frank Če roe.
Springfield. I1L:
Matija BarborUL WMkifn, DL:
Frank Petkorlek. Franklin, Kansas:* Frank Leskovic:
Rok Firm.
Mike Pencil, ffil imilli i AM.:
Frank Yodoplvee.

Frank Cot« in Jakob Fetrich.
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA .. PRES. WILSON belvedere .
... 1». junija ... a JULIJA
... 15. julija
Potem listkov..Izdanih za vso kraja v Jugoslaviji In Srfeljl
Razkoftnc usodnosti prvega, dru-CCfa ln tretje«* razreda
Potniki tretjeoa razreda dobivajo
brezplačno vina.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paaaanpor Department 4 West Street	New
Suho Grozdje
Importirano is starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko.
BALKAN IMPORTING CO
61-53 Chsrry Street Hew York. H. Y.
Z naročilom pošljite v naprej.
SANTAL
capsules
MIDY
Ozdravi mehurja in od| strani vse v urah.
Vaaka ptfnla (h
Varajte ae ponaredb
Doctor
KOLER
Uni »loTtaiki
oik. ipectjalist ■■ifcih kslezai
638 PENN AVE Pittsburgh, Pa.
•laz ozdravim zastrupljen je krvi. bol« mehurja, kilo. trganje, bolečine, otek line, srbečice in druse bolezni, ki stanejo vsled nečiste krvi.
VsVdV/iVrtVrt
ROJAKI, NAROČATE SE NA GLASNAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNI^ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
M. F. Kobe in Pavel Schalta.
. j .	i , - .	x i • • - wm. t	— O, fjospod. — je odvrnil Gilbert, — jaz sem ze deset let po
—	Izvedela sem, da hoče ta Gilbert, ki je v »estnajstih letili # . ' ^ . .	.	...	.. .... ' . ,, . . . . , .. . i prej, predne se je imenovalo v Franciji ime Mesmer. videl najbolj
vprizonl ze dva poto\,inja v Frane no, vpnzoriti sedaj se tretje in v 1 1	.
...	,	; presenetljive pojave te znanosti,
tem slučaju v namenu, da se stalno nastani tukaj	1
—	A škatljiea ? — je vprašal kralj	*	i ~ Povejte mi, ee ;e bil ta Mesmer, ki je spravil na noge eeli Pa
—	Skozi policijskega poročnika, gospoda de Crosne sem izve- P° va^n »»»enju šarlatan' Da ali ne? M^ni se zdi, da postopate dela. da je ta <iill*rt ob priliki svojih potovanj nakupil posestva v vi ™liko bo,i enostavno. Cul sem pr.povedovati o njegovih eksperi-okoliri VilIer»-('otter.'th; da užrva najemnik, ki upravlja ta pose- mentili ter o onili Deslona in Puvsegur-ja. Vi veste, kaj vse se je po
atva, njegovo polno zaupanje in na ta način sem domnevala, da se mora nahajati škatljita pri njem.
—	Kako str prišla na to domnevo?
—	Kila pri Mesmerju, se dala vspavati ter videla. ^
—	Kje je Inla*	^^
—	V velikem predalu v pritličju, skrita pod perilom.
—	To je čudovito, — je rekel kralj. — Naprej, naprej!
—	Vrnila sem *e k gospodu Crosne in ta mi je dal na priporočilo kraljice enega svojih najbolj spretnih agentov.
—	Ime tega agenta IT — je vprašal Gilbert.
Andree se je str« da kot da se je je dotaknilo žareče železo.
—	Vprašal sem v.-s po njegovem imenu, — je ponovil Gilbert. •Andree je poskušala ustavljati se.
—	Njegovo ime, — jaz ga hočem vedeti, — je vstrajal zdravnik.
—	Pas-de-Loup, — je odgovorila.
—	In potem? — je vprašal kralj.
—	Včeraj zjutra j>e je ta človek polastil škatljiee, to je vse.
—	\e, to ni še vse. — je odvrnil Gilbert. — Gre za to, da pove-hte kralju, kje se nahaja škatljiea.
—	O, — je vzkliknil Ludovik XVI. — Preveč vprašate. •
—	N>. veličanstvo, — je odvrnil zdravnik.
—	I.<iliko bi izvedt-ii skozi r^ga Pas-de-Loup ali skozi gospoda de
i"rosne....
—	O, veliko hit rejš* in >n»ljše bomo jz^fedeJi vse od grofice.
—	Včeraj zjutraj m« j* ta človek polastil škatljiee. to je vse. kenin nadaljnemu odgovoru, je stisnila Andree svoje zobe skupaj.
Kralj je opozoril t K »ki or j a na ta napad.
Gilbert se je nasmehnil.	%	*
• Dotaknil se je s p«Iron in kazalcem spodnje dela obraza grofice iu v onem trenutku > izginil tudi krč.
—	Madama. povejte predvsem kralju, da je ta škatljiea last doktorja Gilberta.
—	D«, njegov« je, — je odvrnila uspavana srdito.
—	In kje se nahaja v tem tremnku? — je vprašal Gilbert. — Hitro, podvizajte se. "kajti kralj nima časa čakati.
Andree s* je za trenutek pomišljala.	•
Gilbertu ni ušlo lo pomišljanje, čeprav je bilo le trenotno. m- — Vi lazete. — jf vzkliknil, — ali vsaj skuisate lagati. Kje je Škatljiea * Jaz hočem vedeti.
—	Pri meni v Versailles — je o<fvrnila Andree, katero so zopef oblile solze. — Pri me».i, kjer me Pas-cle-Loup kot dogovorjeno dane« ob enajftih zvečer prttatkuje.	(
Vra je bila ravno dvanajst. ^ f J | | 1). v
—	In ie vedno čakaf	^ r ri	* I X
l ___^i/iiiii/iuiuiriiftA
ročalo o teh stvareh? Ali so bile izmišljotine ali resniea?
—	Zasledoval sem celo tozadevno debato.
—	In kaj milite o slavni Kufe?
—	Vaše veličanstvo mi mora oprostiti, če odgovorim na vse, kar se me vpraša glede magnetične sile. z dvomom. Magnetizem ni še ni kaka umetnost. Le moč je, strašna moč, ker nnienje prosto voljo, lo či dušo o<l telesa ter izroča truplo uspavanega v roke magnetizerja, ne da bi uspavani ohranil moč ali voljo, da se brani. Jaz sam sem videl najbolj čudne fenomene. Sam sem jih proizvedel, a vendar ilvomim.
—	Kako, vi dvomite? Vi proizvajate čuda, a vendar dvomite o njih?
—	N*a, jaz ne dvomim, jaz ne dvomim. Ravno v tem trenutku imam dokaz te nezaslišane sile pred seboj. Kakorlytro pa je izginil ta vidni dokaz, kakorhitro sem sam v svoji sobi, v svoji knjižnici, kjer je nagromadena znanost treh tisočeletij. potem pa dvomim.
—	Ali je dvomil tudi' vas mojster?
—	Mogoče, a manj odkritosrčno kot jaz. On tega ni rekel.
—	Ali je bil Destcn ali PuysegurT
—	Ne, veličanstvo, ne. Moj mojster je bil mož, ki je stal visoko nad ljudmi, katere ste imenovali. Videl sem ga vršiti čudovite stvari, posebno glede ran Ni je bilo znanosti, ki bi mu bila neznana. Poglobil se je v egipčanske teorije. Preiska! je skrivna sredstva stare asirske civilizacije. Bil je globokoumen učenjak, mogoče modrijan, a obenem izkušen v življenju ter trdne volje.
—	Ali sem ga jaz poznal? — je vprašal kralj.
Gilbert se je za tienutek pomialjal ter rekel nato:
—	Da, veličanstvi*.
{Dalj* »rilMMifi.i
L PeruSek. Evridk Mian.:
Lahi i* liovle. (•ilert, Mian.:
VeaeL
natif,
Ivan Povfie. Virginia, Mina.:
Frank H rov a tleh. Ely, Minn.:
Frank Co vie, Josef* J. Pesbel In Anton Poljmnec St. Louis, Mo.:
Mike Grabiian. Great Falls. Moataaa:
Math. Urih. Klein. Montana: Cregor Zobec.
N. Y.: Karl Sterni£a. Little Falls. N. V.:
Frank Masle. Barberton. Utile:
Frank Poje In Alb. Foljanec. Collin wood. Ohio:
Math. Slapalk. Cleveland. Ohio:
Frank Sakser, Charles Karlinger, in Jakob Besnik. Lorain, Ohio:
Louis Ilalant, J. KumSe In II Ostanek. N'ilea, Ohio:
Frank KogorSek. Yonncstown. Okie: Anton KikelJ. Oregon City. Oregon:
M. Justin. Alleghany, Pa.: M. K la rich.
ra:
Frank Jakie.
Pa.: Louis Hribar.
Fa.: Anton Ipsrec.
John Deader. Pa.:
lraa Pajk la Tld Roraniek. Claridge, Pa.:
Anton Jerina la Anton Koso-glor.
Pa.: Anton Oshabea.
Pa.: Iionls SopanM.
City, Pa.: Mat. Kamln.
Anton Valen«t
Pa.: Frank Novak.
Valentine PeteraoL loam. Pa.:
Frank Garenja ln Juha Polanc
VSEM DOG
fSLi-jfi'.^ .i
at i .
!
Tukaj v Kentucky sem kupil 40 tisoč dreves, pripravnik za izdelovanje dog. Potrebujem 100 na' daljnih prvovrstnih dogarjev, da se takoj lotijo dela. Potrebujem tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer ni boljšega podnebja kot je tukaj v Kentucky. Lahko delate vsak dan ter zaslužite lep denar. Ne bo vaa nadlegoval dež; tukaj ni na mraza, ne mrzlice, ne moakitov. Pridite takoj, pripravljeni za delo. — H. Kramer, Box 104, Hazard,
__u__—_
Zastarati "6las Naroda'
kateri so pooblaščeni pobirati naro6-aiao sa dnevnik "Glas Naroda1*. Vsak zastopnik isda potrdilo sa ovoto, katero Je prejel in Jih rojakom pri po
NaroCaiaa m "Glas Naroda" je: Za celo leto $3.00: m pol leta (3.00: m atiri mesece $2.00; sa Četrt leta
9Uk
• . -
;
Anton Ooolalk.
Pk: Frank
Frank Maček la Frank PMnll iek.
fk:
C. Jakoblch. Z. Jakshe. Mat. Kls-rfteh ln L Magister.
n:
Martin Koroocheta.
J. Pesdlre.
Pa.: Anton Hren. Tmtle Creek. Pa.:
Frank SehlTrer.
Joseph Jflvta White VaBcy. Pk: Jurij Prerlt
ra:
J. Peternell.
G. J. Poreata.
W. Va.: Frank Koriaa. W. Va.:
Wis. : Adolf Mantel m
Tratnik.
John RttapM Frank
PLAČAJTE, KO BOSTE ZxiRAVI.
Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik.
Jaz imam toliko zaupanja v svoj uk|ieli iu fi>oiiol»-Dnst, tla vas iii«>r«»m uzdraviti. Ma za kvuJ«* jirizade-vanje i»ri vaSem zilravijeuju 110 zahtevam niti renta vnaprej. Plavajte za iuoJo uslugo, ko Imste zilra-vl. Jaz win nujsiarej.ši specialist v PittKburgbu, s -lo letno prakso. K meni prihajajo'ljudje <»-1 hli/.u iu dalee. <!a jih hitro ozdravim. Govori se slovensko
Dr. B. F. MULLiN, špecijalist.
411 FOl'KYll AVfL, 2 ua.lsin^.Je. P1TTSBI RGH
Pazite na fitev. 411 četrta Ave.	PENN A.
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Suho, importirano iz starega kraja. Najboljša vrsta 100 funtov $34.00 druga vrsta 100 funtov $21.00
MOŠT, svežega grozdja 51 gal $G2J>0. MOST, svežega grozdja 20 gal $40.
Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. Naročite, dokler je čas, ker so vse cene veljavne le za kratek čaa. Posebna cena na debelo. Denar se pošlje v priporočenem pismu ali po Money Orderu.	S.KUC1CH
Dalmatian Cal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET	NEW YORK CITY
Wym.t
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
DROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploina-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $3.00
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MO&KIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie adravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kej znam alovezako, zato vas moiem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdrrfVim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju mošldk bolezni. Zato ise morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. .
Jas ozdravim aaeUupllooe krt. masulje lo llae pa talman, kolesni v snu. Izpadanja laa. >il»tlm v keeteh, staro rana. tlvtn* bolezni.^»alabalaat. boloznl v mehurju. Mcah, Jetra* In tetedcu. rmanloo. rovmatllzom. katar, zlato tllo. aaduka Itd.
Uradna aro pa: V ppwd«i)ek. aepdak In Petkih od S. orp slutrsl do S. popaMna. V tarkih. Cotrtklh ln aohotah od S. uro slutral da a. uro zvečer. Oh nedollah pa da L ura plpoldne. PO po4ti ni zdravim, pridete oseono. ne RozAnrrn ime in
NASLOV.
Dr. LORENZ S44 Pe- Ave. PITTSBURGH, PA.
adravnlfcl raM|a totmača. da vaa^razumaio. Jas znam hrvatsko
.. ___-_____'._ ________ - : 3r..

____U____j__

al