Gospodarstvo.
[..........................................................:
Poljedelcem kralj. SHS.
Kljub vsem vremenskim nezgodam in kljub vsem drugim Depovoljnim prilikam Bine se reči, da je prva žetev v naši osvobojeni državi zadovoljiva. In ako trud ni rodil povsod zaželjenega uspeha vendar, smo z ozirom
na razmere, v katerih senu preživeli to prvo leto svobode in urejevanja, v glavnem lahko zadovoljni.
Toda naš narod je opravičen pričakovati, da bo v prihodnje vse bolje v vsakem pogledu, posebno tudi glede poljedelskega proizvajanja kot nesporno glavne naše pridobitne panoge. Malokatera država razpolaga s toliko plodno zemljo in a toliko in tako povoljnimi ostalimi pogoji za uspevanje vseh kmetijskih panog, kakor naša uj edin j ena država. Vrh tega jo naše kraljestvo, ki bo lahko izvažalo znatne preostanke poljskih pridelkov, v geografskem in prometnem oziru najbližje onim deželam zapadne in južne Evrope, katerih poljedelska produkcija ne more, čosto niti približno, pokriti domačih potreb in katere dežele treba zato u vaze vati kot najmočnejše uvozne dežele na svetu'. Zato smo mi vsi opravičeni nadejati se, da bo v našem ujedinjenem kraljestvu vzevolo poljedelstvo in donašalo obilnih sadov, razmeroma več, nego v katerikoli drugi izvažajoči državi, in kakršno bo naše poljedoljstvo, tako po količini kakor po kakovosti svojih proizvadov, take bodo vse ostale panoge našega narodnega gospodarstva. Procvit našega poljedelstva, za katerim treba stremiti z vsemi silami, nam bo prinesel brozdvomno blagostanje celega naroda in omogočil, da se izpolnijo vse ono mnogobrojue in težavne naloge, ki so stavljene v občnem   interesu naši novi državi.
Iz tega bo vsak poljedelec lahko uridel, v kaki meri je odvisna od njega in njegovega dela današnja prehrana ljudstva, pa tudi ves bodoči napredek celega našega narodnega in državnega življenja. Zato naj smatra vsakdo za svojo sveto dolžnost, da se Čim preje poprime koristnega dela in da vse svoje delavne sile in vsa svoja proizvajalna sredstva uporabi za pomnožitev proizvajanja do najširših mej možnosti. Osobito naj ne ostane neobdelan in neobsejan niti najmanjši košček rodne zemlje, bodisi da se zaseje ozimina (predvsem pšenica in rž bodisi jarevina, predvsem koruza, fižol, krompir in razna zelenjava.) Da se olajša in (pospeši spomladanska setev, naj se obdela in pripravi tekom zime zemlja, kjerkoli in kadarkoli to dopušča vreme in ostale prilike.
V kolikor ne bi imeli poedinci, ki so bili ovirani s strani sovražnika, ali ki imajo preveč zemlje, z ozirom na kratek čas, dovolj delavnih sredstev, naj jim dado oni, ki jih imajo odveč, svoja sredstva po zaključku dela na razpolago. Z dobro voljo se more to vse izvesti potom prošnje ali potom kakega drugega načina vzajemnosti. Naj se ne dopušča, da delavna živina ali poljedeljsko orodje in stroji počivajo brez koristi, dokler ao neobdelana zemljišča sosedov in soobčanov. Isto velja glede posojevanja potrebnega dobrega semena kakor tudi glede izvršitve vsega drugega poljskega dela, kjerkoli sredstva in delavne sile pojedincev ne zadostujejo, da bi si oskrbeli potrebno seme in izvršili pravočasno tekoče posle. Osobito naj se ima ves obzir napram sirotam padlih, pomrlih in onemoglih družinskih očetov, katerim dolgujemo mi vsi za izvojevano današnjo svobodo in za bodoči naš napredek ne samo zahvalo, temveč tudi gotovost, da jim nudimo potrebno dejansko pomoč.
Vsem predstaviteljem državnih in samo-pravnih oblasti kakor vsem uvidevnim državljanom v kraljestvu je obračati pažnjo na to, da z besedo in delom pomorejo udejstvovati zgoraj označene misli o vzajemni pomoči in o nujnosti, da se poljedelska produkcija v prihodnjem letu ojači v vseh ozirih do skrajne meje možnosti. To neizprosno in nujno zahtevajo življenski interesi celega našega ujedinjenega naroda in cele naše ujedinjene domovine. Samo po tej poti dospeli bomo v »ajkrajšem času pred vsemi drugimi državami do zaželjenega občega blagostanja.
Zastopnik ministra poljedelstva in voda Podpredsednik min. sveta
.Turaj Biankini.
Na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši dne 2. in 3. marca t. 1. tečaj za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Namenjen je ta tečaj kmetovalcem in zidarskim mojstrom, ki se bavijo z zidanjem hlevov in gnojišč. Ker sta dober gnoj in dobra gnojnica posebno v sedanjih časih, ko ni dobiti umetnih gnojil, največje važnosti za kmetovanje, je želeti, da so udeleži tega tečaja čim več ljudi. Prijave za udeležbo naj so vpošljejo do 27. februarja t. 1. ravnateljstvu vinarske in sadjarsko šole v Mariboru.
Elektrarna na Fali. Pri deželni vladi v Ljubljani so se začela pogajanja radi prev-zetja elektrarne na Fali pri Mariboru od strani jugoslovenske družbe, katere bi se udeležila država v zvezi z javnimi korporacijami in drugimi interesenti. Pogajanj se udeležujejo zastopniki prizadetih uradov deželne vlado pod predsedstvom g. predsednika dr. Žerjava, kakor tudi zastopniki domačih bančnih zavodov in pa zastopniki štajerske olektricitetne družbe pod vodstvom predsednika Ross-haudlerja.
Vojna odškodnina. Dne 13 januarja 1920 se je v Parizu podpisala pogodba, s katero se rešuje vprašanje vojne odškodnine Srbije. Konvencijo so podpisali tudi naši delegati, a v imenu Francije minister Loucheur. Francoski in angleški delegati, ki so se udeležili pogajanj, so vpoštevali razloge naših zastopnikov, da pride Srbija čimprej do svojega denarja, katerega potrebuje za svojo obnovo.
V  poučenih krogih se zatrjuje, daje vprašanje vojne odškodnine za nas ugodno rešeno in da bo vlada dobila avans. Pri razdeljevanju vojne odškodnine dobimo kot prvo polovico 6% a kot drugo polovico 5% tako da odpade vsega skupaj na nas nekaj nad 22 milijard frankov. Nemčija plača kot prvi obrok 142 milijard ! Od te vsote dobi Jugoslavija 9 milijard frankov; ta svota se nam ima izplačati postopno. Ker naša država zelo potrebuje denarja, nam bodo zaveaniki za teh 9 milijard frankov izdali bone, katere bomo potem zamenjali za gutovino. Porazgovori o najetju posojila v Ameriki in Angliji na podlagi teh bonov se začnejo še te dni.
Zamena kron. Ministrstvo za finance je že razglasilo pravilnik, po katerem se bodo zamenjale kronske novčanice. Na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se povlečejo iz prometa kolkovane kronske nov-čanjce avstro-ogrske banke in zamenjajo za kronsko-dinarske novčanice Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri katerih bo na obeh straneh označen znezek v dinarjih in štiriuratni znesek v kronah. Zamenjava se bo vršila na ta način, da se odrejena količina kronskih novčanic avstro-ogrske banke zamenja za isto količino kronskih edinic v novčancah Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno za štirikrat    manjšo   količino   dinarskih   edinic.
V  zamenn se bodo sprejemale kronske novčanice, ki so v redu kolkovane. Novčanice, ki nimajo koleka, se ne bodo sprejemale razun, ako se da z novčanice razločiti, da je kolek pozneje odpadel. Zamena se bo izvršila potom državnih organov, slične kakor svoj čas kolkovanje. Z zameno se bo pričelo v najkrajšem času.