oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MAY 27, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 104 ^fzojavke s prve seje slovenskega parlamenta . V petek 4. maja 1945 je ljubljanski list "Slovenec" iz-, ^ praznični izdaji, da bi v zadnjem trenutku še presle-1"^ nekatere ljudi v Ljubljani, da so domobranci tisti izvo-W del naroda, ki bo vladal Sloveniji po končani vojni. J^ci so takrat že bežali v varnejše zavetje, general Rup-ni imel več besede, le škof Rožman je še "vodil" zad-Upanje, da bo s pomočjo domobranske vlade zakralje-nad tužno in prodano Slovenijo. Taboru (Sokolski dom) so 1 '"ali sledeči voditelji domo-ttcev; Ljubljanski škof pre-S- dr. Rožman in po- ike g. dr. Rožman slovenske narodne voj-general g. Franc Krener. ®|iko kralja Petra II. so se ^ ' s člani Narodnega odboja Slovenijo, ki so sledeči: lebe Ba.saj (sošolec Jaka urednika Ameriške °^^ne), Bogomil Remec Jaka Debevca, urednika j^®|'iŠke Domovine), dr. Albin dr. Bajlec, Marko Zaje, Rudolf ' inženir Joško Bevc, ter ^socialistični voditelj, ki "■a korespondenco z Iva-«|L ^°lekom, nekdanjim ured- (jj seji so izdali oklic na L I katerega so zaključili z i^pajni: "živel kralj Peter II! te t^^^i^voljena domobranska " ' ' je živela samo en dan, ^ jlL^ partizani in Osvobo-5 i Vojska že preblizu Ljublja-? poslala iz svojega zgodo-sestanka sledeče brzo- Petra //. zaprosili, naj se nemudoma vrne domov. "Predsednik Kremžar." Churchill je nekoč rekel, da je Jugoslavija našla svojo dušo. Ko je prebral brzojavko, takrat je vzkliknil: "In izgubila je svojega kralja, ki ni imel korajže, da bi ostal doma pri svojih 'podanikih'." Četrta brzojavka: "Dr. Miha Krek, minister, Kairo: "Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo tople pozdrave in (Dalje na 3. strani) Pogajanja med Trumanom in Lewisom v zastoju Premirje se je končalo v soboto popolnoči; delavci najbrž ostanejo doma pe: 1^ II., i ^^goslavije, London: "p !t|, narodnega pred- ^ 2a Slovenijo Vam ^ ^ seje v Ljub- % vdanosti in zve- U nujno vabijo na 6 k ^no slovensko ozemlje. drže Vaše zveste čete. ^ : ^, ^^^dsednik Kremžar." Peter II. prejel to ''' še ni uradno in 05,dognano; vemo le , Ji fi kralj ostal v Londonu Je slovenski domobranski iCtl, tK» |iW 3 ^t, Nel Y ii»' .C« TE eftt zbežal v Italijo in da . ^ kralj še ni obiskal. brzojavka: Harry Truman, ®>k USA, Washington: narodnega pred-za Slovenijo Vam s prve seje v Ljub-*io pozdrave s proš- ^»fcojšno intervencijo, krijJ^^^Pfeči nadaljnje preli-S tf ^poro'gamo, da 'id X ^^Qovo Veličanstvo kra- \ //, zaprosili, naj se Mo vrne v domovino, ^^(^dsednik Kremžar." ^ J® napravil z da Harry brzojavko S. Truman, fe ostalo tajno; gotovo Smrtna kosa MATTHEW SALEY Preminil je Matthew Saley, star 63 let, stanujoč na 1370 E 41 St. Doma je bil iz sela Bistrica, fara Cerenkovci v Prekmur-ju, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Tukaj zapušča soprogo Magdelino, štiri sinove: Ernesta, Alberta, Augusta in Michaela, ter šest hčera: Veroniko, Elizabetho, Sophie, Ar-delle, Josephine in Magdelino. Pogreb se bo vršil v torek ob 9:30 uri zjutraj iz Golub pogrebnega zavoda, Superior Ave. in E. '47 St., ter v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče. WASHINGTON, 26. maja-r Predisednik Truman in John L. Lewis sta imela nocoj pol ure trajajoč razgovor glede položaja v premogovni industriji, kjer je v soboto opolnoči poteklo dvotedensko premirje, ne da bi )il dosežen sporazum glede nove delovne pogodbe. Vtis obstoji, da bo pretežna večina premogarjev jutri po nedeljskem počitku ostala doma, kajti Lewis ni rekel ničesar glede podaljšanja premirja. Truman ni po konferenci s Lewisom podal nobenega komentarja, toda par minut pozneje je vojni department naznanil, da je bila v Madisonville, Ky., poslana vojaška edinica 150 mož z oklopnimi avtomobili, katera ima nuditi zaščito pre-mogarjem, ki bi se v ponedeljek zjutraj prijavili za delo. Zelo dvomljivo pa je, da se bo večje število mož prijavilo za delo, kajti premogarji bodo oči-vidno sledili tradicijskemu geslu: "No contract—no work." Lewis, katerega bi se moglo obtožiti kršenja Smith-Connally jostave, ako bi premogarjem rekel, da naj ne gredo na delo, je molčal in s svojim molkom dal delavcem razumeti, da je spor še vedno neizravnan. POTOVANJE V EVROPO SE PRIČNE V LETU 1947 WASHINGTON. ^ Državni department sporoča, da obstoji velik pritisk za potova nje v razne evropske dežele, toda za enkrat ni izgleda za potovanje in se ne izdaja potnih listov. Šele v pozni jeseni bo breme na parnikih nekoliko zmanjšano; do sredi poletja 1947 bodo razmere za potovanje na parnikih že precej iz boljšane in šele v pozni jeseni leta 1947 bodo plovbe parnikov postale normalne. Potovanje z letali v Evropo in nazaj je že razprodano do oktobra za Anglijo, Irsko in Portugalsko. Potne liste za južno Ameriko se dobi, toda težko se dobi prostor na kateri izmed redkih ladij, ki tja potujejo. H Je bil predsednik Tru-^^adnikih iz državnega zelo slabo informiran žilnem gibanju.v Slo- brzojavka: ^ Winston Churchill, angleške vlade, "p ' narodnega pred-2a Slovenijo Vam Si ® prve seje v Ljub-žd pozdrave in prosi-^^^ojšno intervencijo, ^(lifj^^^Preči nadaljne krvo-^P'^^očamo, da smo ° Veličanstvo kralja NAČRT ZA BRZO LADJO IZ ALUMINIJA Archibald M. Main, podpredsednik Bath Iron Works Bath, Me., je izdelal načrte za ladjo iz aluminija, ki bi bila dolga 205 čevljev in bi potovala po morju 53 vozlov na uro, kar bi bilo 20 vozlov hitreje, kot pa je katera sedanjih najhitrejših ladij. Načrti so bili ponujeni zvezni mornarici, ki pa jih je odklonila, ker ne verjamejo v moč-nost aluminija. Sedaj se išče privatne interese, da kdo polku si srečo s to hitro ladjo, katero je treba najprvo zgraditi in po tem delati z njo poskuse. Whitney napoveduje boj proti Trumanu WASHINGTON, 26. maja — A. F. Whitney, predsednik Bra tovščine železniških delavcev, ki je bila po dveh dneh zdrobljena vsled grožnje, da se bo delavce mobiliziralo, je nocoj trpko izjavil, da bo njegova organizacija leta 1948 vrgla v kampanjo proti predsedniku Trumanu, ako treba, ves preostanek v svoji alagajni, ki znaša 47 milijonov dolarjev, da prepreči njegovo ponovno izvolitev. Whitney je rekel reporterjem, da je Truman s svojim nastopom zaigral delavske glasove in da ga leta 1948 čaka siguren poraz, ako bi bil ponovno kandidat.- železničarji se vrnili na delo pod grožnjo predsednika Harry Trumana, da nastopi vojaštvo ★ * ★ * Poslanska zbornica je odobrila drastičen zakonski načrt proti stavkam, v senatni zbornici pa je načrt naletel na odpor ★ ★ Grosser iz Clevelanda glasoval proti Trumanovi predlogi PREDLOG ZA LEGALIZE RANJE IGRALNIH STROJEV NEW ORLEANS, La. — V torek 28. maja se v tem mestu vršijo izredne volitve glede legaliziran ja igralnih strojev, kateri bodo, ako bodo volilci odobrili načrt, prinesli mestu šest in pol milijonov dolarjev dohodkov. Mesto namerava operirati 3000 igralnih strojev. Proti temu pa nastopa duhovščina, ki napada župana, češ, da je predloženi načrt izdajalski za one, ki so župana pomagali izvoliti v urad. Župan odgovarja, da se je tedaj jasno izrazil za kontrolirano, legalizirano in obdavčeno igranje. ★ ★ Železničarska stavka, ki je v četrtek popoldne ustavila promet skoro na vseh progah sirom Zed. držav, se je končala v soboto popoldne. Delavci so se vrnili na delo pod grožnjo predsednika Trumana, da bp v nasprotnem slučaju zvezna vlada nastopila z vojaštvom. V petek zvečer je imel predsednik Truman radijski govor, v katerem je strahovito napadel predsednika obeh železničarskih bratovščin, katerih člani so s stavko povzročili paralizo prometa, Alvanley-a Johnstona in A. F. Whit-ne^z-a, ter pozval člane obeh organizacij, da se do sobote ob 4. popoldne vrnejo na delo. Truman je stavko označil kot "stavko proti vladi, katero je povzročila skupina mož v naši lastni deželi, ki stavi svoje zasebne interese nad blagostanje naroda." Delavci so se vrnili na delo z občutkom poraza Tik pred potekom ultimatuma, oziroma nekaj minut pred 4. uro v soboto popoldne, sta Johnston in Whitney iz svojih uradov v Clevelandu brzojavno naročila uradnikom svojih unij širom dežele, da se stavku j oči delavci takoj vrnejo na delo. ' Predsednika obeh unij sta odkrito priznala, da je bila borba izgubljena. Delavci so šli nazaj na delo, kakor jim je bilo naročeno, toda storili so to z občutkom, da so doživeli velik poraz. V smislu poravnave, katero je naznanil v Washingto-nu posebni svetovalec delavskega departments John R. Steelman, bodo strojevodje in "trainmani" dobili 18 centov in pol več plače na uro, kakor je predlagal predsednik Truman 22. maja, toda unija se je obvezala, da zahteve za spremembe delovnih pravil ne bo obnovila za eno leto. Velika večina za drastični zakon v kongresu Predsednik Truman je v soboto popoldne šel osebno pred skupno zasedanje obeh zbornic kongresa in predložil zakonski načrt, ki označuje stavke v slučaju vladnega prevzet j a kake privatne industrije za zločin in ki bi dal vladi oblast mobilizirati stavkujoče delavce. V smislu tega zakonskega načrta, bi bil vsak delavski vodja, ki bi odredil stavko pod takimi okolščinami, ali delavec, ki bi pri stavki sodeloval, podvržen prosekuciji, pri kateri bi se ga moglo obsoditi na maksimalno globo $5000 in na zapor do leta dni. Poslanska zbornica je Trumanov predlog brez vsake debate odobrila s 306 glasovi proti 13. Eden izmed trinajstorice, ki je glasoval proti drastičnemu zakonu, je bil demokratski kongresnik Robert Grosser iz Glevelanda, ki je izjavil, da smatra predlogo za protiustavno v smislu ustavnega dodatka, s katerim je bilo suženjsko delo v Zed. državah odpravljeno. S to peščico kongresnikov, ki so se uprli administracij skemu valarju, je glasoval tudi republikanski kongresnik Frederik G. Smith iz Mariona, O. Vsi ostali ohijski kon-gresniki z izjemo štirih, ki so bili odsotni, so glasovali z večino. Glasovanje v poslanski zbornici se je zaključilo par minut pred 6. uro zvečer. Predloga naletela na opozicijo ▼ senatu Toda v senatni zbornici je drastični zakonski načrt naletel na tak vihar opozicije, da je bila vsaka akcija začasno odložena. Republikanski senator Taft iz Ohija je izjavil, da ne vidi razloga, zakaj bi se moralo o predlogi glasovati takoj z ozirom na dejstvo, da je stavka končana ter predlagal, da se predloga vzame na red ta teden. Drugi senatorji so protestirali proti takojšnji akciji iz drugih razlogov. Demokratski senator Pepper iz Floride je dramatično apeliral proti zakonu, katerega je označil kot uničenje vseh pridobitev, katere si je delavstvo pridobilo pod New Dealom, medtem ko je republikanec Morse iz Oregona ogorčeno resigniral kot predsednika odseka za izobrazbo in delo kot protest proti akciji administracijske večine v zbornici, kije predlogo izročila odseku za meddržavno komisijo. Senat sprejel Case-ovo protidelavsko predlogo Toda medtem ko je senat razmotrivanje Trumanove-ga zakonskega načrta odložil, pa je v soboto popoldne sprejel Gase-ov protidelavski zakonski načrt. Glasovanje pri tej predlogi, ki ima "regulirati" odnošaje med delavci in delodajalci, v senatu je bilo 49 proti 29. Za Gase-ovo predlogo sta glasovala oba ohijska senatorja, republikanec Robert A. Taft in demokrat James W. Huffman. KLUB LJUBLJANA Jutri večer točno ob osmih se vrši seja kluba Ljubljana v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Prosi se članstvo, da se gotovo udeleži v polnem številu. Nas? fanfje-vojaki Po dve in pol-letni službi pri mornarici, se je 9. maja vrnil domov častno odpuščen Victor Tomšič, sin Mr. in Mrs. Louis in Margaret Tomšič, 881 E. 237 St. Na Pacifiku je služil 19 mesecev. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. V TEXASU RAZSAJA OTROŠKA PARALIZA CORPUS CHRISTI, Tex. — V tem mestu je bilo odrejeno zaprtje vseh šol, cerkev in gledališč za dobo dveh tednov. V tisti okolici je še drugih sedem okrajev podvzelo slično akcijo, da se prepreči nadaljno širjenje otroške paralize. Zabranjene so tudi vse seje in shodi. Ceste so zaprte po državni milici in motoristi ne morejo voziti skozi prizadete okraje. PROGLAS PO ZMAGI' LETA POČITNIC ' V OHIJU POROKA Prošlo soboto sta se poročila Miss Josephine Rotar, hčerka Mr. in Mrs. Frank Rotar, 1562*0 Saranac Rd., in Mr. Joseph Krainz, sin Mrs. Krainz, 722 E. 155 St. Poroka se je vršila ob 9:30 uri zjutraj v cerkvi Mari- Gov. Frank J. Lausche je izdal posebno proklamacijo v interesu države Ohio in proglasil "Victory Vacation Year", ki se prične s 1. junijem letos in konča s 1. junijem v letu 1947. Tozadevno se bo izvedlo veliko oglaševanje po vseh krajih Ze-dinjenih držav in se vabi turiste v državo Ohio. PRODAJA OKO, DA BI POMAGAL ŽENI PHOENIX, Ariz — Joe Pro-vencial iz Racine, Wis., je pisal pismo trgovski zbornici v Phoenix, da ima bolno ženo, ki boleha na revmatizmu, da je sam radi nekih poškodb nezmožen dela in da torej želi prodati komu svoje oko, s katerim sku-pičkom bi se z ženo preselil v kraje, kjer je podnebje ugod- ZADUŠNICA Jutri, v torek, ob 8:15 uri zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojno Mary Turk, ob priliki pete obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. ZAROKA Zaročila sta se dne 18. maja Miss Ann Brencic, hčerka Mr. in Mrs. Anton Brencic, 17724 Delavan Rd., in Mr. Robert T. Fox, sin Mr. in Mrs. Fred G. Fox, 266 E. 156 St. Bilo srečno! je Vnebovzete. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse naj-1 nejše za zdravljenje bolezni, kot lepše v zakonskem življenju! jo ima žena. DOBRODELNI KONCERT V prid otroške bolnice bo 30. MAJA v S. N. D. Točno ob šesti uri zvečer ŽELEZNIŠKE PROGE VRNJENE LASTNIKOM; PROMET JE NORMALEN Včeraj je zvezna vlada ukinila odredbo, s katero so bile železniške proge vzete v njene roke in vrnila upravo železnic družbam, katere jih lastujejo. Na progah, na katerih med četrtkom in soboto ni bilo skoro nobenih vlakov, so se vrnile že skoro normalne razmere. Osebni vlaki so že skoro dohiteli zamude in tudi tovor se je začel povsod zopet normalno premikati. Odredba, s katero so se ukinile vse poštne pošiljke z izjemo pošiljatev prvega razreda, v katerega spadajo pisma, je bila preklicana in poštni promet je postal zopet popolnoma normalen. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! BTAAR 8 ENAKOPRAVNOST 27. maja, 194ti M ENAKOPRAVNOST w Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)------- For Half Year—(Za pol leta)- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- _$7.00 _ 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)-- For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece) - -$8.00 _ 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) -,- For Half Year—(Za pol leta) - .$9.00 - 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the f ost Office &t Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. 104 Beseda slovenskih kulturnih » delavcev o usodi Trsta in Primorske (i seveda niso nove, pa so morda vendarle vredne, da ne zatone j o kar neopažene v pozabo. Kaj nam daje zadnjo moralno upravičenost, da zahtevamo to ozemlje zase? Kakor je vroča naša ljubezen do rodne zemlje in do domačega jezika, kakor objema naša skrb najmanjšega brata našega rodu, prav tako je naša miselnost, prosta vsakršnega šovinizma in osvajaškega oohlepa ali celo imperializma; naš svetovni nazor priznava brez pridržka vsakemu svoje. Fašizem pa dokazuje še dandanes—kakor da ni že davno prepričevalno dokazal!—da e sposoben za malenkostno trpinčenje svojih žrtev, za hudodelstvo in najpodlejše pobalinstvo, za zahrbtnost in ve-rolomstvo. Zaprte šole, razmetane tiskarne in požgane knjižnice, porušeni narodni domi—to so sledovi kulturnega dela fašistov. Izrekani gbzdovi, prazne vasi v razvalinah, pregnano prebivalstvo—to je skrb za narodno gospodarstvo po naših krajih. Nezaupanje njihovega lastnega judstva, širokih množic in demokratičnega razumništva, to so plodovi takega početja. Policist z namer j eno puško in nad njim mogočna protektorska roka, pred puško pa ne-bogleno slovensko dete—ali je to samo zlpbno izmišljena tarikatura, spretna fotofontaža? Ne, to je prava podoba fašističnih metod med našim ljudstvom. V Ljubljani so se 2. aprila opoldne v prenapolnjenem opernem gledališču zbrali kulturni delavci in znanstveniki, zastopniki kulturnih ustanov in umetniških društev k manifestacijskemu zborovanju, ki ga je sklical odbor Društva slovenskih književnikov v sporazumu z Izvršnim odborom Osvobodilne fronte, da se javno in vsemu svetu razodene in pribije beseda slovanskega kulturnega delavca in znanstvenika v vprašanju Trsta in Primorske. Zbrali so se kulturni delavci in znanstveniki, da dvignejo v tem važnem trenutku svoj glas pred javnostjo vsega sveta ter jo opozore na zahteve prebivalstva Julijske krajine in Trsta in da obsodijo metode, katerih se poslužuje italijanska fašistična reakcija, podpirana od okupacijskih oblasti v boju proti demokratičnim množicam Trsta in Primorske. Pred množico zborovalcev so stopili naši najvidnejši kulturni delavci in znanstveniki, katerih klene, jasne in odločne besede so našle potrdila v navdušenem pritrjeva nju in spontanih manifestacijah vseh zborovalcev. Prvi je izpregovbril pesnik Oton Zupančič: BESEDA OTONA ŽUPANČIČA Ali se ne bo nekoč—čez petdeset, sto, dvesto let—ali se ne bo čudno slišalo: še dolgo dobo po drugi svetovni vojni so se morali mtedi naredi sredi Evrope na vse kriplje upirati okupacijskim oblastem velikih zapadnih sil, ki so se postavile v bran za tisto, kar je bilo premagano; oblastem, ki so prišle v imenu naših zaveznikov in so kar na lepem začele blagoslavljati, kar so še pred nekaj meseci preklinjale: fašizem in njegove metode. Naj delajo po kakršnih koli navodilih, njihovo ravnanje velja nam že sedaj in bo veljalo nekoč—čez petdeset, sto, dvesto let—vsemu kulturnemu človeštvu za nazadnjaško, kakor nam velja dandanes za nazadnjaško vsakršno zatiranje svobode mino lih dob. Kdor bi se upal danes zavzemati za nekdanjo špansko inkvizicijo, ta bi moral braniti tudi grmade, na katerih so sežigali čarovnice, in zagovarjati krematorije koncentracijskih taborišč. Do mirne, ravnovesne sodbe pa je tre ba, da se uneso strasti, ki v tem trenutku še nebrzdano plapolajo. Nam pa gre v živo: od narodnega telesa nam hočejo odrezati zdrav ud in s tem ohromiti ves organizem. Slovenski pisatelj bb tej cinični igri ne sme in ne more stati molče ob strani, ne more gledati, zaprt v turen slonokoščeni v vzvišeni neprizadetosti svoje umetnosti, povzdigniti mo ra svoj glas in izreči besedo, zakaj zanemaril bi sveto dolž nost, ako je ne bi izrekel. Trst—to so bila od nekdaj nacionalno vroča tla. Na njih so se bili svoje dni hudi boji med italijanskim in slo vanskim, predvsem ^lovenskim življem, dokler niso ne usmiljeni vojni dogodki in neizprosna logika gospodarskih razmer pokazali delovnim množicam in progresivnemu ra zumništvu obeh narodnosti edine prave poti do znosnega življenja na tem ozemlju. Ta pot drži do nacionalne strp nosti, do skupnosti v borbi proti fašizmu za zmago na prednih idej, tistih, katere so proglašali veliki zavezniki za svojo, za katere so krvavele jugoslovanske partizanske bri gade z armadami vzhodnih in zapadnih zaveznikov: to je pot do mirnega sožitja v plodovitem tekmovanju vseh ži votvornih ljudskih sil. In tržaške široke množice kakor pri morsko ljudstvo zasedenih krajev so se otresle ozke nacio nalistične miselnosti ter brez ovinkov jasno in glasno iz razile svojo željo, da hočejo živeti takšno sporazumno ure jeno in blagovito življenje v Titovi Jugoslaviji. Ne bi hqtel premlevati, kar je že tolikokrat povedano ne bi hotel slaviti, kar se je nam vsem globoko zapisalo v srce; ne bom ponavljal očitkov, zapisani so in nič jih ne more izbrisati. Nikogar ne bom poučeval, kako naj gleda naše kraj$ in sodi naše ljudi; zaupam iq vem, da bo položa po zasedenem ozemlju pregledan nepristransko in nepri strastno, in prav nič ne dvomim, da bo poročilo na papirju ustrezalo resnici na terenu. Samo nekatere misli bi hote poudariti—sebi, vam, ki me tukaj poslušate, slovenskemu in italijanskemu ljudstvu v Primorju in vsem pisateljem in naprednim kulturnim ljudem po svetu; nekatere misli, Vlar, Tito slovaškemu ljudstvu v Bratislavi Prebivalstvo v Bratislavi je sprejelo maršala Tita z velikim navdušenjem in manifestacijami za slovansko bratstvo Posneto iz "Slovenskega poročevalca/' Ljubljana, Jugoslavija Bratislava, 26. marca—Po-; so nas naučile, po kateri poti sebni dopisnik TANJUGa poro-' moramo iti in kaj moramo pod-ča: \ vzeti, da se za vedno onemogoči Ob vrnitvi v Jugoslavijo se je; peklenski načrt našega stoletne-maršal Jugoslavije Josip Broz ga sovražnika, ki je hotel iztre-Tito po obisku v Varšavi, Lodzu^biti Slovane. Naši narodi v Ju-in Pragi zadržal en dan v glav-' goslaviji se veselijo, ker je slo-nem mestu Slovaške Bratislavi, j vaški narod imel moči, da si ope-Na železniški postaji je bil re madež, ki so mu ga prizade-maršalu prirejen svečan spie-: jali izdajalci Tiso in drugi sojem. Peroni in postajna dvorana! vražnikovi hlapci, kakor je imel so bili okrašeni z jugoslovanski-! hrvatski narod moči, da spere mi zastavami. Maršal Tito je Dregledal častno četo, ki mu je izkazala vojaško čast. V postajnem salonu je pozdravil maršala Tita predsednik slovaške Narodne skupščine Letrich. Maršal Tito se je zahvalil in v imenu narodov Jugoslavije izrazil svoje veselje, ker vidi osvobojeno bratsko Slovaško. Svoje besede je zaključil z vzklikom. "Živela Dratski slovaški in češki narod." S postaje se je maršal Tito odpeljal s sv6jim spremstvom na fiviezdof.lavov trg, kjer se je zbrala množica ljudstva, ki ga e pozdravljala z vzkliki: "Živela junaška Jugoslavija. Živel heroj Tito." Velika skupina kmetov in kmetic v živo pisanih narodnih nogah je pred maršalom odplesala nekaj slovaških narodnih plesov. Maršal se je nato odpeljal s svojim spremstvom v palačo predsedništva slovaške Narodne skupščine, kjer je bil njemu na čast prirejen svečan sprejem. Maršala je pozdravil predsednik Sveta poverjenikov Narodne ^kupščine Šmitke. Ob 13. uri je bilo v hotelu "Carlton" svečano kosilo, ki se ga je poleg maršala-Tita in njegovega spremstva udeležilo okrog 150 povabljencev, po membnih vojaških in političnih voditeljev Slovaške. Med kosilom sta maršala pozdravila. predsednik skupščine Letrich in predsednik Sveta po verjenikov Šmitke, ki sta mu izročila krasno izdelano preprogo in kipec. Skupina slovaških partizanov je izročila maršalu v spomin na njegovo bivanje na Slovaškem palico s kovinasto sekirico, kakršno nosijo slovaški kmetje. Maršal Tito se je prisrčno za hvalil za pozornost Slovakov ter imel ob tej priliki govor, v katerem je dejal: "Ta vojna jo prizadejala zlasti slovanskim narodom strašne rane. Najboljše zdravilo, s katerim bomo zacelili te rane, sta bratstvo in enotnost slovanskih narodov. Narodi Jugoslavije sc imeli prav tako usodo, kakor narodi Coškoslovaške. Tako v Jugoslaviji, kakor tukaj na Cq-Skoslovnškem jo sovražnik skušal najjjrcj zasejati seme razdora med brate, da ti si jih lažje pokoril in da bi na njihov račun razširil svoj 'življenjski prostor.' "Težke preizkušnje iz vojne madež, ki mu ga je prizadejal iz dajalec Pavelič, poglavar hrvatskih ustašev. Bratstvo narodov Jugoslavije se je kovalo v njihovi krvi in to je jamstvo, da bo to bratstvo tudi ohranjeno. "Slovanski narodi pa ne ustvarjajo danes samo vsak zase svojega bratstva in enotnosti, ampak sedaj kujejo in uresničujejo svojo medsebojno enotnost. Slovanski narodi morajo sedaj odstraniti vse, kar jih je razdvajalo, in iskati ter najti pota, ki jih bodo združila. Nekateri gpVorijo, da prihaja sedaj sjovj^aka doba gospod-stva nad svetom. To ni resnica. Slovani ne stremijo za tem, da bi si podrejali druge narode, da bi drugim narodom odvzemali svobodo in neodvisnost. Slovani hočejo samo mesto, ki jim pripada v družbi narodov vsega veta. Slovanski narodi so kulturni in njim pripada bodočnost. Ako se že govori o neki dobi, potem je to doba kulture, ne pa osvajanja in zasužnjevanja drugih narodov. Slovani 'niso bili nikoli osvojalci in zasužnje-valci." Te besede maršala Tita so^ bile sprejete z navdušenim ploskanjem in pdobravanjem. Po kosilu je bil prirejen na •trgu pred hotelom "Carlton" velik ljudski miting, ki se ga je udeležila ogromna množica pre bivalstva Bratislave kakor tudi kmetje in kmetice iz okolice v slovaških narodnih nošah. Miting je pričel predsednik slovaške Narodne skupščine Letrich, ki je poudaril veselje slovaškega naroda, da vidi v svoji sredini enega izmed največjih junakov in borcev za svobodo v zgodovini. "Zapadni in Južni Slovani je dejal med drugim predsednik Letrich, "so šli skozi težke bor be in preizkušnje. Največji sovražnik Slovanskih narodov— fašistična Nemčija je zasedla naprej Češkoslovaško, nato pa leta 1941 bratsko Jugoslavijo. Narodi Jugoslavije, ki že od ne-cdaj gojijo svobodoljubne tra iicije, se niso hoteli ukloniti. "Brez obotavljanja in ne gle Je na krvave žrtve, so se dvig 'lili v borbi proti nemškemu za-/ojevalcu, da bi si priborili svo-)odo. Na čelo te borbe se je po-3tavil heroj maršal Tito. (Bur-lo odobravanje). Jugoslovanski partizani so dali pod njegovim poveljstvom velike žrtve, vendar so dosegli tudi neverjetne uspehe. Borba jugoslovanskih partizanov pod vodstvom maršala Tita ni samo ena izmed največjih epopej v zgodovini Jugoslavije, ampak tudi vsega sveta." Predsednik Letrich je nato poudaril borbo slovaških partizanov proti nemškemu okupatorju in domačim izdajalcem. Predsednik Sveta poverjenikov slovaške Narodne skupščine Šmitke je poudaril dve zgodovinski zaslugi maršala Tita: "Organiziranje narodnega odpora proti okupatorju in dosego bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, ki jih je fašistični okupator poskušal privesti do bratomorne vojne, kar mu pa ni uspelo. Med burnim pozdravljanjem množice ljudstva je spregovoril maršal Tito: "Ko sem odšel na pot v bratske slovanske dežele, sem mislil na to, kako bi našel nekoliko časa, d") bi se ustavil v naši bratski slovaški deželi. "Na svoji poti po teh deželah sem videl mnogo sledov opustošenja in uničevanja, ki ga je prizadejal naš skupni sovražnik, vendar sem videl tudi to, da so slovanski narodi krenili po pravi poti, da jih preveva ena in ista misel bratstva in enotnosti vseh Slovanov. To je ono osnovno, kar mora po mojem mnenju biti razvoj in za zagotovitev neodvisnosti naših slovanskih držav. Ob tej priliki bi rad v svojem imenu in v imenu narodov Jugoslavije izrazil najprisrčhej-ši pozdrav bratskemu slovaškemu narodu. Prav tako želim poudariti, da so naši narodi—Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci in Makedonci izredno veseli, ker vidijo, da so naši bratje Čehi in Slovaki ponovno združeni, v skupni državi. "Znano vam je, kakšna je bila prej Jugoslk^ija". T6 je' bila umetna tvorba, v kateri med narodi ni bilo enakopravnosti in v kateri je bila hegemonija velikosrbskih hegemonistov. Ta in taka Jugoslavija je dočakala velik polom, razdvojene narode je iznenadil naš sovražnik, nem-ki osvajevalec, in vrgel ^eme razdora, da bi izzval bratomorno v6'no med posameznimi narodi. V borbi proti okupatorju smo našli svojo pot, krenili smo^ po poti bratstva in enotnosti. Vsi naši narodi so se skupno— ramo ob rami borili za skupng ilje, tako da nikoli več ne bo nobene sile, ki bi jih mogla razdvojiti. "Sedaj je potrebno, da ustvarimo prav tako enotnost med vsemi slovanskimi narodi. Slovanski narodi ne ustvarjajo ni-kakega bloka, oni samo želijo zagotoviti svoj miren razvoj. Ako sedaj sklepamo pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči, ne pomeni to, da s tem ogražamo neodvisnost kogar koli. Sedaj se hočemo zavarovati, da nas ne bo mogel več noben sovražnik izne nad iti. "Bratje Slovaki! ■'Čuvajte bratstvo in enotnost kot punčico, svojega očesa, ker samo bratstvo in enotnost sta jamstvo svobode in neodvisnosti slovanskih narodov. Brez brat 3tva in enotnosti ne more biti srečno bodočnosti in pravilnega razvoja niti naših narodov vsa-k'Cga posebej niti vseh skupaj. "Mi v Jugoslaviji smo sicer dali velike žrtve in pretrpeli tež ka opustošenja) vendar gremo jasnega obraza v bodočnost. Na 3voji poti po slovanskih deželah sem videl vedre obraze in izraze velikih simpatij do bratov juž-cih Slovanov. To je jamstvo naše bodočnosti. Pozdravljam vas bratje Slovaki, in vam želim mnogo uspeha pri celjenju ran, . Mary Sternad, 439 E. g^, Pepca Barbis, 423 E- ^»10 Frank Shepec, l^Ol Ave. ^ Marija Skufca, la#^ Shore Dr. Alojz Koželj, Ave. Johan Drenik, 1521^ 16219 H°"" Ave. . gt. Anna Orenick, 289 E- ^ 1534 Dominik Cekleva, St. gt. Helen Paulin, 472 E-, .g^a, Omenjeni dobijo ako se zglasijo v poštne na 976 E. 152 St. IŠČE SINA ggg f)' Mrs. Frances JulyiiJ®'^^ gVO' 209 St., je prejela je sestrične Francke j)0' Tijubljane, ki jo prosi-izvedela za njenega j" da Kosec, ki se jc kot o pe' f^oslovanske iriornarice tirni leti pripeljal ^ ^ je i]] Kotar v Nev/ York. dj p bruhnila vojna in o . lo več glasu. Mati pJ"^ .se ji sin zglasil, ali P-slučajno ve zanj, je P sporoči Mrs. Julylia- če gcP ^io 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 ^^^oooooooooooooooooo ooooooooooooo ISMA IZ STAREGA KRAJA ^^^ooc>oooooooc>oo< Radi Trsta vlada nemir Renko, zastop;:".: jopravnosti, je zopet prejel j^od svojega brata Matija ki piše, da je tamoš-JUdstvo v splošnem za to, '^pada Trst Jugoslaviji, a . reakcija dela na vse f' bi napravila zmede 0 zopet napravila Jugosla-' ]G bila tekom vojne za-^ 2a demokracijo, krivico, ^°^r^žnico, da bi se " o in ji priznalo sloven- ozemije. 1 se glasi: ^''st, 15. marca, 1946. brat Ivan! Dr; ^3 vam bom malo popi-Jere tukaj. Je že 10 me-Vojski, v kateri smo to-8iif grozote, glada in ""alo je tukaj pri- ii g '?°'^ca vojne v upanju, !,U , Judstvu kaj izboljšalo, Kg in pravico, za ije P^'dali naši najboljši ®^šimi zavezniki, proti 'lasilnemu sovražniku •ipno pregnali za svobo- j.Jomovino. j % da smo ostali razo-I zgodilo, kar so med vojsko ob-■ Sedaj je tukaj zelo ijlo imajo malo dela zasluži. Tukaj je ve-dj ^°%lnih. Draginja pa ' akor je bila v vojnem jej Pak med vojno je bilo dovolj, sedaj še tega to izboljšanje imamo, ® Sedaj lahko spat v te f^'se, brez skri pred % in miru. Ljud-ligg pravico in mir, me-t rogovilijo kapitali-isti proti delavcem in kmetom. Tako se pojavljajo dan za dnem nemiri in stavke, Sedaj je prišla tukaj komisija, da napravi mejo med Italijo in Jugoslavijo. Radi tega. je pa še hujše. Ljudstvo je pokazalo svojo večino, kam hoče pripadati s tem, da je razobesilo slovenske in italijanske zastave z rde-I čo zvezdo. To je silno razburilo ' lažnjonarijo in fašiste. Trgali 'so slovenske in italijanske slavoloke in zastave z njih, katere je ljudstvo postavilo v čast komisiji in ker se je večina izrekla za Jugoslavijo. "Dne 10. marca popoldne so prišli policisti v skedenj, ki je bilo vse v slovenskih zastavah. Zahtevali so, da se zastave sname. Ljudstvo tega ni hotelo narediti. Pričeli so streljati in so ubili dve osebi; 26 je bilo ranjenih. Preje so vzeli v policijsko službo več starih fašistov. "Drugi dan je bil pogreb teh žrtev in pogreba se je udeležilo čez 15,000 ljudi. Kaj takšnega se še ni videlo tukaj. Namesto da bi nastopali proti fašistom, so proti nam. Bi Ti še dosti pisal, pa mi primanjkuje prostora. Ne morem Ti povedati, kako ljudstvo željno pričakuje rešitve po 27. letih preganjanja in trpljenja pod fašisti, ker niso še uničeni. Boj je hud. Sedaj ne vem, kdo bo zmagal. Upam, da pravica je Jia naši strani in da bo ta komisija pravično razsodila in odločila vse te kraje pod Jugoslavijo,v ker večina tako zahteva in se je tudi za to vse žrtvovalo. "Drugič Ti bom še kaj pisal. Sedaj ima naša mladina dosti dela zaradi teh stvari. "Matija Renko." ^9ardisti so grozili, nato sami bežali Frances Hoče I ' Rd., je zopet *^0 od brata Alojzija 'v&r/ . .J J**« m dali, račmi %a lo _ - početja. It. [l9i idU jg 2advora št. 21, pošta Ljubljani. Zgubil (j . v zadnji vojni in on Bel ^^^ajal tri leta od 1)qij °Sardisti so grozili, ubili, če se vrne na 'Pih°v vojne so jo 8«, Koroško, od- priti domov, da nabrusimo žage. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo ter kupujemo stroje za kositi travo. Universal Lawnmower Grinding Co, Jim Gospodaricb. lastnik SYLVIA, AVENUE — PO 4089 prosijo za Vaše posredovanje pri zaveznikih, da onemogoči- * jo nadaljne oborožene aTicije partizanov proti miroljubne- -mu slovenskemu ljudstvu. Njegovo Veličanstvo kralja Petra II. smo zaprosili, naj se nemv/doma vrne v domovino. "Predsednik Kremžar," Kaj je mislil Krek, Če je prejel to brzojavko, menda ne bo nikoli povedal. Laž ima kratke npge. Prepričati go ga hoteli, da partizani ne tepejo domobrancev, ampak samo "miroljubno slovensko ljudstvo." To se je zgodilo 3. maja 1945 v Ljubljani. Isti dan poživinjeni okupatorjevi hlapci in narodni izdajalci so tik pred svojim umikom na Turjaku mučili in ubili univerzitetnega profesorja in umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta Mesesnela, javnega tožilca Slovenije majorja dr. Vita Kraigherja in deset drugih tovarišev in tovarišic. Drugi dan, 4. maja, pride Glavni štab Slovenije (partizani) v osvobojeno Ajdovščino. To je tisti dan, katerega je celega BUDHIN DEMANT GUSTAV LE ROUGE (Nadaljevanje ) —Slabo se vidi, je izjavila po daljšem gledanju, vidi se pa vendarle, že po obliki črk se spozna, da je izbrisana beseda "dolžina". — In številka? To je najvažnejše. preživela domobranska slovenska vlada v Ljubljani. Dne 5. maja je že tržaška radijska postaja pričela s slovensko oddajo. V osvobojeni Ajdovščini je bila slovesna seja Predsedstva slovenskega narodno osvobodilnega sveta. Tam je bila sestavljena prva narodna vlada Slovenije ob navzočnosti šefa angleške misije majorja Pearsa in šefa ameriške misije kapitana Blatnika, v Ameriki rojenega Slovenca iz Chisholma, Minn. Isti dan, 5. maja, so partizanske enote četrte zone zavzele Hrastnik in Zagorje, Kokrški odred pa Begunje na Gorenjskem, kjer je bilo osvobojenih 600 političnih ujetnikov. Brzojavka kralju pa pravi: . . Vas nujno vabijo na svobodno slovensko ozemlje." Domobranska narodna vlada ali parlament ni bil več v Ljubljani, ko je 10. maja odšla iz Ajdovščine prva narodna vlada Slovenije in v popoldanskih urah prišla v slavnostno okrašeno Ljubljano. Da se je to dogodilo, so naj-brže krivi telegrami, ki niso dosegli onih, katerim so bili namenjeni. Napisani so bili za domačo uporabo, zadnja domobranska laž v Ljubljani, predno so šli vedrit k zakletemu sovražniku Italijanu in odkoder še danes pošiljajo lažnjivo propagando po vsem svetu. — Čitam 113 ali H8. — 113 je, dolžina 113, je izjavil čez nekaj trenutkov. O tem ni nobenega dvoma. Na Misterijinem obrazu se je zasvetil smehljaj. — Ubogi Lionel! je dejala ironično, že vnaprej premagan. Izgubil je partijo, preden začne igrati. Sedaj, ko poznamo natančno točko, je uspeh lahek. To bo divji! — Brady ne ve še ničesar. Dali smo mu toliko kloroforma, da gotovo še sedaj spi. y Misterijinih očeh sta se za-bliskala sum in jeza in zagrabila je Kennedija za roke. -r— Menda ga, nisi umoril? je zaklicala divje. Če si to storil, te ubijem z lastno roko. — Torej ga res ljubite? je tiho vprašal mladi mož s trpkim glasom. — Ali si ga umoril? je ponovila In obraz ji je žarel od divje jeze in oči so se ji bliskale. — Nikakor ne, je dejal Kennedy, ne da bi se skušal oprostiti rok, ki jih je Misterija strahovito stiskala. Točno sem izvršil vaše ukaze, prisegam vam to. V eni ali dveh urah se Lionel prebudi, glava mu bo težka in imel bo neprijeten okus v ustih. Stvar se 'konča s hudim glavobolom, to je vse. — Gorje ti, če si lagal. — Jaz govorim vedno resnico. Sicer pa prq,v iskreno obžalujem, da mi niste dovolili pokončati to arogantno osebo, ki je vedno onemogočala naše načrte in je ravno vas tako težko razžalila. Misterija je zardela kot dekletce, ki so jo ujeli na* laži. — Res je, je dejala z milejšim glasom, ljubim Lionela Bradyja, ne morem se otresti te ljubezni t ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott0718 npsK V vsaki slovenski družini, ki se $ zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti in on ve za ta moja čustva. — A vedno vam kaže globoko razžaljivo preziranje. Zakaj me niste poslušali, je dodal s tresočim se glasom, mene, ki vas obožujem in ki sem vaš z dušo in telesom ? Poznam vse vaše skrivnosti. Tolikokrat sem vam dal dokaze svojega poguma, in svoje divje ljubavi, ki jo gojim do vas. Ali nisva ustvarjena drug za drugega? — Morda, je dejala po kratkem molku; toda ljubezni ni mogoče z^ovedovati. Rada bi nehala ljubiti Lionela, a to ni mogoče. — Ta človek je naša nesreča v vsakem ogledu, je nadaljeval Kennedy. Verujte mi, Misterija, vaša blazna strast vas vodi na napačna pota in bo morda povzročila pogubo nas vseh. Ker je zmajala z rameni in molčala, je nadaljeval: (Dalje prihodnjič) (WWUStrvice) FREEDOM f ... thine enemy | never sleeps. William Cullen Bryant'% ^ Journilist, p»tt aad scboUr, g firytnt put into poetry the g thought that eternal vigilance is g the price ol liberty. The Hoes G iollowittg the above quotation F g i "And thou muwtvrateh and com* K E bat tiil the day of the new » heaven and eanh." n i L Izdelovalci suknjičev za moške obleke Dobra plača — stalno delo THE OTTO KUB COMPANY 200 Colonial Arcade PREGLEJTE žlebove—odiekališča—strehe in naročite takoj KAKOVOST IN IZDELAVO WM. POWELL 16354 EUCLID AVE,, pri Ivanhoe GL 4540 ŠIVALNE STROJE POPRAVIMO Mi kupimo in popravimo slare šivalne stroje.—Pokličite ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. KE. 5557 ROOFING — SIDING — GUTTER sčistimo, popravimo in prebarvamo OJcna popravimo. Prihranite si denar. Delo napravimo točno in po zmerni ceni. YANESH BROS. Home Improvement Co. WIckliffe 656 ali WIckliffe 239W3 NOVE IN STARE STREHE Lake Shore Roofing & Sheet Metal Co. MR. URBANčIč, zastopnik 651 EAST 152nd ST. GL 2362-2363 Nites; IV 3665 KOROŠEC WINERY Bonded Winery No. 208 6629 ST. CLAIR AVENUE EN. 2233 Kadar želite dobrega vina, naj-sibo na kozarce ali v steklenicah za na doni, pridite k nam. ^ DAJTE VAŠ FORNEZ seiSTIT SEDAJ! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuuniu." $4 do $6 NationgI Heating Co. Postrežba širom mesta FAismount 6516 SLOVENSKO-AME-RIŠKA KUHARICA SE SEDAJ DOBI V CLE-VELANDU ! in sicer v pisarni j Mr. August Koliander 6419 St. Clair Ave. ter v trgovini Mr. Jože Grdina 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. ' I V Isce se 5 ali Q sob, spodaj ali zgoraj, za 4 odrasle osebe. Naslov se naj pusti v uradu tega lista, želi se dobiti med E. 55 in E. 79 St. POZOR, INVESTORJI! Tu imate priliko za dober nakup 4 stanovanja, 2 |;rgovini in 2 garaži, v okolici E. 75 St. in St. Clair Ave. Nobenih stroškov za gretje. Mesečni dohodek $167. Cena samo $13,900. Govorimo slovensko. PORATH REALTY RA 5777-10522 Superior-Mr. Pausic NAPRODAJ 1 - sta dve hiši na eni loti, na 137S-80 E. 40 St., nasproti cerkve sv. Pavla. Letna najerfinina znaša $1,020. Cena samo $7,700. Pokličite Mr. Zorman, HE 1713. Izkušeno dekle za delo v uradu dobi dobro službo. Zglasiti, se je pri DOUBLE EAGLE BOTTLING CO., 6517 St. Clair Ave., HE. 4629. IŠČE SE zanesljivo kuharico za delo v restavraciji; kratke ure, 5 ali 6 dni v tednu. Dobra plača. Po-izve se med 2. in 4. uro popoldne v Merrymakers Cafe, 4814 Superior Ave., ali pokličite HEn-derson 9395. Hiše naprodaj Dibble Ave, — Za 2 družini, 12 sob, garaža. Po zmerni ceni. 9 gob za eno družino. Fornez, garaža, velika lota. Cena $7,500. Vpraša se pri Tisovec Realty 1366 MARQUETTE AVE. EN 4936 Hiša naprodaj 732 E. 200 St. — za 2 družini, 5 sob zgoraj in 4 spodaj. — Za podrobnosti se obrnite na MATT F. INTIHAR 630 East 222 St. IV 2644 %li IV 0678 PrijateVs Radio Service 1142 East 66th St. vogal Bliss Ave. in E. 66 St. 90-dnevno jamstvo na vsemu delu in komadih Telefon v trgovini: EXpress 2680 y na domu; EX 3985 oglašajte v- •enakopravnosti" Here's Your Opportunity tO 00 to COLLEGE, TRADE, or BUSINESS SCHOOL with your tuition and living allowance F#EEI Every quolified young man who enlists in Begiilor Army before October 6, 1946/ receives benefits of the G. I. BILL OF RIGHTS Under the G. I. BUI of Rights, if you enlStt in the Regular Army for 3 yoart and before October 6, 194$, you may have 49 months of education in your favorite college or trade or business school for which you can qualify after you are discharged. The Government will pay your tuition and laboratory fees and incidentals UP to $500 per ordinary school year and will provide $65 a month living allowance for •ingle men, $90 a month for married men. In Army Training Schools you can study any of ?00 skills, trades, and technical subjects. You'll be entitled to a 30-day paid furlough every year. A 3 year enlistment enables you to choose your branch of service and overseas theater. Get all the facts #t your nearest U. Si ARMY RECRUITING STATION STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 27. maja, ,1946 Zadeva Draže Mihajlovica (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) (Nadaljevanje) Zakaj se poročilo jugoslovanske komisije za vojne zločine prične s temi tremi, dozdevno "varnimi" povelji Draže Mihaj-loviča? Odgovor na to je, da je hotela komisija ugotoviti dejstvo, da je kapitan Gjurišič užival največje zaupanje Draže Mihajlovica. Njemu je dajal "ust-mena navodila" za organiziranje četniškega gibanja in njemu je ustmeno pojasnil "splošen položaj v deželi." Gjurišič je zavzemal to zaupno mesto skoraj ves čas vojne . . . Dne 30. novembra 1942 je Pavel Gjurišič sklical v vasi Šaho-viči mladinsko konferenco čet-niških edinic jugoslovanske vojske v Črni gori, Boki in Sandja-ku. (Tedaj je Mihajlovic že postal general jugoslovanske armade in vojni minister jugoslovanske ubežne vlade). Zapisnik te mladinske konference je objavljen v poročilu komisije kot dokument št. 4. Konferenco je odprl Pavel Gjurišič, ki je naznanil, da je namen nuditi mladini priliko, da izrazi svoje misli o bodočem organiziranju države. Delegate je nato pozdravil v imenu vojnega ministra Mihajlovičev osebni zastopnik major Ostojič, ki je omladince prigovarjal, da se izrazijo kar odkrito. Z drugimi besedami rečeno, konferenca se je vršila z vednostjo in odobre njem Draže Mihajlovica. Zaključni govor je imel Pavel Gjurišič, ki je izrazil svoje zadovoljstvo "z odločnostjo mlajše generacije, da nadaljuje borbo, ki se vrši danes—borba, ki nam je bila usiljena in katero je odobril in zapovedal naš kralj." U Edina borba omenjena na konferenci, je' bila borba proti partizanom. Ko je bilo naznanjeno, da je konferenca svoje delo izvršila, je njen predsednik Milan Bandovič delegate opozoril, da nikar ne pozabijo edinega namena te konference, ki je bil sestaviti načrte za borbo proti partizanom. Konfer^ca je sprejela 17 resolucij, feijped katerih so naslednje posebno zanimive: "Bodoča država mora biti dedna ' in ustavna monarhija— kraljevina Jugoslavije — koje vladar bo kralj Peter II. iz Ka-radjedjevičeve dinastije in v kateri bo četniška organizacija— z dovoljenjem krone—izvajala popolno oblast v državi toliko časa, kolikor ga bo treba za popolno obnovo in prerojenje dežele. "Privatna lastnina je zajamčena, toda njen obseg je omejen po postavi v interesu ljudstva. "Zemlja pripada onim, ki jo, obdelujejo. Osebna veleposestva ŽENSKE za hišne služkinje 5. pop. do 1.40 zj. 5 večerov v tednu $34.00 tedensko V downtown poslopju Zglasite se v Electric Building 700 Prospect Ave. soba 901 Ženski uposlevalni urad THE OHIO BELL TELEPHONE CO. morajo biti odpravljena in izročena državni kontroli. "Vsa industrija mora biti v rokah države. "Trgovina na debelo mora biti v rokah države, toda trgovina na drobno bo v privatnih rokah pod nadzorstvom države. "Trgovina, finančge in kreditne ustanove pripadajo pod kontrolo države. "Cerkev kontrolira država. Narodna vera je pravoslavna— Cerkev sv. Save. Rimo-katoliška cerkev mora biti upravljana ločeno od Vatikana. "Vsi člani pravosodja morajo biti izbrani iz četniških vrst, kakor tudi vsi drugi državni uradniki. "žandarmarija se izoblikuje iz četniških vrst in mora biti pod posredno kontrolo četnišKb organizacije. "Tisk bo glas pravičnosti in resnice v službi narodne obnove. Tiskarne in založbe morajo biti v rokah države. "V duhu teh resolucij in sporazumno s krono bodo četniki izvedli organiziranje države* in bodo edini nosilci državne oblasti, dokler ni njihov program uresničen in so vzpostavljeni pogoji za prehod do širših ustavnih pravic." Te resolucije govorijo same zase. Opomniti je treba seveda, da so bili četniki strogo le srbska organizacija, ter da bi nameravana četniška diktatura bila strogo srbska diktatura, proti kateri bi se s silo protivili Hrvati, Slovenci in Macedonci, katoliški in muslimanski elementi, kakor tudi vse demokratične sile v deželi. Opazi se tudi lahko, da v tem presenetljivem dokumentu muslimanska in judovska vera nista omenjeni! Končno je vreden pozornosti tudi četniški gospodarski program. Daleč bolj radikalen je nego kar koli je skušala v Jugoslaviji izvesti narodno osvobodilna fronta. Dasi ni nobenega dvoma, da bi ta. del programa bil završeh, čim bi Mihajlovic zmagal in bi se kralj povrnil na tron, vendar kaže sprejem tega programa karaKter ljudi, katere so skušali četniki pritegniti na svoj stran. Sodelovanje s sovražnikom v Črni gori in Sandjaku Kot je bilo že povedano, je bil kapitan Gjurišič najzaupnej-ši poveljnik Draže Mihajlovica. Poročilo komisije vsebuje večje število listin, ki kažejo Gjuriši-čevo sodelovanje s sovražnikom. Dokument št. 11 je fotosta-tični posnetek pisma, ki ga je 5. maja 1&42 poslal Gjurišiču general Silvio Bonini, komandant italijanske pehotne divizije ^'Ve-nezia." V tem pismu pošilja Bonini sporočilo od komandanta italijanskih čet v Črni gori— general Liugija Mentastija, sve-tujoč mu, da se formirajo četniški odbori v Črni gori z namenom, da se vzdrži postava in red z italijansko kooperacijo. General Bonini sili Gjuri^ča,' da mu pošlje seznam kandidatov, ki bi z odobritvijo generala Mentastija postali četniški ob-lastveniki v službi italijanskih okupacijskih čet. Taki četniški ali 'narodni" odbori so bili imenovani po vsej Črni gori in Gju-rišičev brat Vaso je postal predsednik odbora v Boranah. Dne 26. decembra 1943 je Pavel Gjurišič pisal komandantu italijanske divizije "Venezia," zahtevajoč, da se skupina italijanskih vojakov kaznuje, ker so namlatili nekaj četnikov in spustili iz zapora neko Čmogorko, ki je bila osumljena, da simpa-tizira s partizani. (Dokument št. 16). v pismu z dne 26. maja 1944, zapovedujoč četnikom, da se preselijo v Mileševo, je Pavel Gjurišič rekel: "Pojasnite Nemcem, da greste v Mileševo v svr-ho nabiranja novincev za novo edinico." (Dokument št. 17). Po italijanski predaji je Gjurišič postal poveljnik četniškega glavnega štaba v Cmi gori, medtem ko ga je kralj Peter še pred tem povišal za polkovnika Jugoslovanske kraljeve vojske. Četnikom je tedaj tiktakala zadnja ura. Dne 18. julija 1944 je Gjurišič izdal strogo zaupno povelje, ki se deloma glasi takole: "V namenu, da zadušimo komunistično (partizansko) propagando, moramo ustaviti njihovo kurirsko službo in likvidirati njihove pomagače izme'd ljudstva; zato bodo poveljniki brigad in mest izdali ukaz, da je ljudem prepovedano zapustiti stanovanja od mraka do zore. Vse osebe zasačene izven svojih stanovanj ob tem času, bodo brez vsakega svarila pobite. Nobena oseba ne sme zapustiti svoje občine brez pisanega dovoljenja mestnega komandanta. Vse osebe zasačene izven svojih občin brez takega dovoljenja, bodo naše lovske edinice usmrtile." Povelje, ki ga je Gjurišič dal četniškim trupam 16. avgusta 1944, vsebuje sledeči stavek: "Zahtevajte od nemškega komandanta, da vam izroči na razpolago ambulanco za prevoz ra njencev iz poljske bolnice v . . . (ime nečitljivo). (Dokument št. 22.) Fotostatični posnetek vseh teh povelj in pisem Pavla Gju-rišiča (Mihajlovičeve desne roke)—z njegovim lastnoročnim podpisom—so reproducirani v poročilu komisije za vojne zločine. Poleg tega je v poročilu tudi dosti dokazov o Gjurišičevem sodelovanju z Milanom Nedi-cem, načelnikom srbske liitkar-ske vlade v Beogradu. Gjurišič je bil imenovan za poveljnika Nedičevega srbskega korpusa prostovoljcev v Črni gori. Gjurišič je s svojimi delegati obiskoval Beograd in tam svobodno prebival. Od Nemcev je dobival konje, orožje in ambulance za svojo borbo proti partizanom. (Dokumenti št. 23 do 26.) Ta izdajalec ni bil samo četniški poveljnik glavnega štaba in poveljnik Nedičevega prosto voljnega korpusa v Črni gori, temveč tudi redni oficir kralja Petra in poveljnik Jugoslovan ske domovinske vojske za Črno goro, Boko in Stari Ras. V tej poziciji je Gjurišič izdal povelje (dokument št. 29), v katerem je oklical zapovedano mobilizacijo vseh državljanov moškega spola od 17. do 55. leta Prvi odstavek tega povelja, izdanega 13. septembra 1944, se glasi: "Ozirajoč se na preteče razvoje na polju mednarodnih od-nošajev ter na priporočilo štabnega komandanta pri glavni komandi in vojnega ministra Draže Mihajlovica, je Njegovo Veličanstvo in Vrhovni poveljnik kralj Peter II.—strogo zaupna št. 1254 od 5. septembra 1944— zapovedal splošno mobilizacijo vseh razredov med starostjo 17 in 55 let, s svojim dekretom z dne 4. septembra 1944." Pod fotostatičnim posnetkom tega povelja je fotografija Pavla Gjurišiča in nekega nemškega oficirja pred poslopjem Narodnega gledališča v Beogradu, posneta med okupacijo. Gjurišiča je kralj Peter odlikoval z zvezdo reda Karadjordje, Adolf Hitler pa z železnim križcem. Obe dekoraciji je sprejel kot primeren okrasek za svoja četniška prsa. Dne 11. oktobra je lutkarski list "Lovčen," ki se tiska v Cetinju, prinesel na prvi strani vest o Gjurišičevem odlikovanju po Hitlerju. (Dokument št. 31). Dobesedno se ta vest glasi takole: "Cetinje, 11. aktobra 1944.— Visoko odlikovanje podpolkovnika P. Gjurešiča. Četniški komandant g. Pavle Gjurišič, katerega je general Nedič nedavno povišal za podpolkovnika in mu poveril službo pomožnega komandanta Prostovoljnega korpusa, je dobil od strani Vrhovne komande nemških okupacijskih sil posebno priznanje za svoje vojaške vrline ter je odlikovan od Firerja z redom Železnega križca." Kolaboracija proti partizanom med četrto ofenzivo Ko so edinice V. črnogorske partizanske brigade zavzele čet-niško trdnjavo Ostrog v Črni gori, so našle v nji arhive tako-zvanega "Generalnega štaba narodne vojske Črne gore in Hercegovine" in "Štaba zetske čet-niške enote." Ti dokumenti kažejo, da so bili vodilni kolabora-cijski oficirji kralja Petra polkovnik Bajo Stanišič in general Blažo M. Džukanovič. Pokažejo tudi, da sta ta dva človeka ubogala povelja Draže Mihajlovica. Do februarja 1942 je polkovnik Bajo Stanišič prebival kot puščavnik v neki jami blizu vasi Vinič. Tedaj je dobil sporočilo od Mihajloviča, v katerem mu je zapovedal, da se vrne v aktivno službo in organizira "Komando narodne vojske Črne gore in Hercegovine." Stanišič je ubogal in sklical skupaj na sejo črnogorske nacionaliste. Povedal jim je, da se ne splača upirati se okupatorjem ter da je treba skleniti z njim pogodbo v na menu, da se vodi borba proti 'glavnemu sovražniku—partizanom; 17. februarja 1942 je Sta-nišičev zastopnik Bogdan Pavi-čič v imenu Komande narodne vojske Črne gore in Hercegovine podpisal pogodbo s Komando italijanske divizije "Taro" in ta pogodba vključuje med drugimi tudi tole določbo: "Vojaštvo Narodne vojske bo stražilo most čez reko Slap in bo preprečilo vsakim drugim trupam uporabo ceste in napad na italijanske vojaške sile, ki se pomikajo v smeri Nikšiča. Naše čete bodo skušale preprečiti razdejanje ceste in telefonske žice v tej okolici." Fotostatični posnetek te pogodbe v srbo-hrvaščini in italijanščini, s podpisi poveljnika divizije "Taro" generala G. Ped-razzolija in Bogdana Pavičiča, je reproduciran v poročilu komisije za vojne zločine. (Dokument št. 33.) (Dalje prihodnjič) Društveni koledar 2. junija, nedelja — Schwabish-er pevski zbor. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave 1. septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 7. septembra, sobota. — Comrades No. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. septembra, nedelja. — Cos-well CJlub—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. septembra, sobota —i Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. septembra, nedelja. — 2en- Znanje ]e blagostanje! V knjigi "A Nation of Nations" ]e veliko podatkov o Ameriki in Amerikancev. Kdor se želi resnično prepričati, naj prečita. oziroma si nabavi omenjeno knjigo. Spisal Jo Je aai mar-Jivi. poznani in spoštovani ame-riiko-slovenski pisatelj Louis Adamič. Knjigo si lahko preskr-)ite pri nas, v uredništvu Ena-kopravnostL ski club Waterloo — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 22. septembra, nedelja. — Ženski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 6. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 21. septembra, sobota. — Carni-ola Hive 498 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. septebmra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja. — Moški klub terkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND. 6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. oktobra, nedelja. — Federa cija SNPJ pevski krožki, Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega do- . ma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, Pevski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota. — Camiola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 1. novembra, Pet«k. — State Highway, Ples v avditoriju Slov. nar. doma. 2. novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive Macc—prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 9. novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clalr Ave. 17. novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 23. novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja. — Priredba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 27. novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, nedelja — Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 7. decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avdito- pnis- ■ StJo riju Slovenskega narodnega doma na St. Clair-A-ve. ^ 8. decembra, nedelja« ^ sivne Slovenke krožek s. ples v zgornji dvorani venskega delavskega o Waterloo Rd. 14. decembra, sobota. . tvo "Comrades" št. 566-^ v avditoriju Slovenskeg^^ rodnega doma na Avenue. 15. decembra, nedelja. seph Cadets — P'®® ^ nji dvorani Slovens eM lavskega doma na Road. ___ gioiK 22. decembra, nedelja. Šola SND. Božičnica J _ toriju Slovenskega n ga doma na St. Clair jj Pai 22. decembra, nedelja. J a; v pomoč stari do««-®'«., dvorani Slovenskega skega doma na Wa e ^ 25. decembra, sreda« ples ? p listični klub — d' nji dvorani Slovens lavskega doma na Road. 28. decembra, sobota. bees Red Jackets ® .jji v avditoriju Slovens ^ rodnega doma na Avenue. ^ 29. decembra, nedelj^ slovenskih žena—P ® nji dvorani Sloven lavskega doma na Rd. 31. decembra^ trov ples dran" v obeh venskega delavskeg Waterloo Rd. ^ 31. decembra, toreK- di ski narodni dom m itev SND. Saves^« obeh dvoranah SM 19^ __priis' 4. januarja, sobota. Napredne Sloven ^, SNPJ Plesna r cett Pov vl SE ?£( % sadili.. ita iin Vl 'Vo Oov . % ^C( % Od S" Hi toriju Slovenskega doma na St. Clan" ^ ^ 11. januarja, sobota-na Matica" avditoriju Slovens ^ A' nega doma na S • ^ prtil 18. januarja, sobo^' vo sv. Vida Št. Plesna veselica ^ gg dol ^ | Slovenskega naro i|ir^ na St. Clair Ave-25. januarja, gD^ %tr "Clairwoods" st. ^ v avditoriju Slo , rodnega doma n Avenue. HUNGER MAP OF EUROPE WAY3 SWEDEN GREAT ITAIN 1 ^ 'etc S v FRANCE m Th® spread of famine conditions In Europe Is shown o® .p cates the countries In which great numbers are are frequently below 1,000 calories; 2) where average 1.500 calories: 8) where average diets many times g# . 4) where more or less normal food conditions prevail ^ the League of Red Cross Societies.) CONSTRUCTION STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS G I LOANS ' • PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction APPLY AT St. Clair Savings & ^ 6235 ST. CLAIR AVE. HENDE®^ . CO b J