Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Tlreja uredniški 'odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-tin 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, tt'efon 22-284 - Poštni predal 355-VIL U na naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ust nove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tisk ČZP Ljudska pravica
UUB, JANA, 4. FEBRUARJA 1972 LETO UCIII. - ŠT. 3
L
KO BI V VSEH OBČINAH ...
V dobrih dveh letih štiri nove šole
Menda ni občine, ki bi bila |° gradnji in obnavljanju šol ^tejša od novomeške: v do-Jdh dveh letih so zgradili v tej 'bčini štiri nove šole.
»Ko bi vsaka izmed šestde-etih občin lahko pokazala kaj ^ega, bi imeli na Slovenskem aniesto 100 kar 240 novih nam je rekel načelnik od-elka za upravnopravne zadeve a novomeški občini Jože Su-iadolnik in tudi razložil, kako e je v Novem mestu lako kaj akega posrečilo.
Pred desetimi leti so občine ^kdanjega novomeškega okraja J-rnomelj, Krško, Metlika, ^ °vo mesto, Sevnica in Trebil^) ustanovile medobčinski aad za investicije v šolstvu. V 'Seni tem obdobju je sklad de-'Val nadvse uspešno. Po nje-l0vi zaslugi je na tem, gotovo ev najbolj razvitem območju Ne repubhke zrasla preneka-!era nova šola, še več pa jih je 'ko obnovljenih oziroma dogra-
. nih.
M čem je skrivnost tolikšne ;sPešnosti delovanja tega skla-— smo vprašali Jožeta Suhadolnika.
H " Prav gotovo v tem, da so jae ob ustanovitvi natančno Močene obveznosti in pravice Seh občin — članic. Druga za-nmivost je ta, da so člani 'Pravnega odbora stalni — od 'Jegove ustanovitve se niso 'enjah. Za svoje delo so torej Zgovorni že več let; pri vo-»^enju sklada ni prelaganja od-J°vornosti na koga drugega, kar
1® sicer pri nas žal tako udomačeno.
Sklad je bil ustanovljen za deset let. V ustanovitveni pogodbi je poudarjeno, da nobena občina v tem času ne more izstopiti iz te „zveze“, vseh šest pa jih lahko sklene, da sklad ukinejo. Tudi zapovrstnost gradnje posameznih objektov je bila navedena in pa obljuba, da bo vsaka občina dobila toliko, kolikor bo vplačala ter seveda — začasno posojilo.
Sklad je pomagal občinam, da so hitreje prišle do novih ali obnovljenih stavb. Kaj je pri tem najpomembnejše?
— Sredstva sklada so bila močan mobilizacijski dejavnik. V finančnem načrtu sklada je bilo namreč natančno določen prioritetni red in če občina ni zbrala določenega deleža za gradnjo šol na svojem območju, je prišla pozneje na vrsto. Prispevku iz sklada (do ene tretjine stroškov) je namreč morala pridati tudi svoj denar. Sklad je torej razgibal občine, da so bolj začele skrbeti za šolstvo na svojem območju.
V skladu s finančnim načrtom medobčinskega sklada je bil tudi v vaši občini sprejet desetletni program izgradnje šol. Kako ste ga uresničili -kakšna je dosedanja bilanca?
— V tem času je bilo v novomeški občini zgrajenih 6 novih šol — od tega ena srednja, 4 so bile dozidane in povečane, ena šola pa je bila adaptirana. Vse, kar je bilo zapisano v programu — razen šole v Dolenjskih Toplicah — je bilo tudi uresničeno. Nepredvideno pa so postavili - na pobudo občanov,
krajevne skupnosti in delovnih organizacij Novega mesta še dve novi šoli — grmsko in bršlinsko. Denar so prispevali tudi občani s samoprispevkom in delovne organizacije. V tem skladu seje nabralo več kot za milijardo starih dinarjev. Nove osnovne šole so zrasle v Šentjerneju, Mimi peči, Šmaijeti, Škocjanu,, novo poslopje pa sta dobili ekonomska srednja šola in šola za zdravstvene delavce Novo mesto. Osnovna šola v Šmihelu pri Novem mestu je le dozidana, prav tako tudi osnovna šola Vavta vas, Žužemberk in gimnazija v Novem mestu.
Za štiri osnovne šole — Šmar-jeto, dve novomeški in Škocjan — so odšteli več kot 37,5 milijona din in sicer: za grmsko šolo okrog 17,5 milijona, za
bršlinsko blizu 11,4, za škocjansko okrog 4,8 in za šmarješko 3,8 milijona din. Od tega so gospodarske organizacije prispevale 7 milijonov, občani pa s samoprispevkom 4,2 milijona. Ostali denar so prispevale: občine, temeljne izobraževalne skupnosti in republiška izobraževalna skupnost.
Ali se vrpn zdi tak način zbiranja denarja za gradnjo šol najustreznejši?
Žalostno je, da je vse to odvisno zgolj od posluha posameznikov in da ni naša politika taka, da bi bila zagotovitev denarja za šole sama po sebi umevna. K sreči je v naši občini za šolstvo dovolj razumevanja. Tudi Novomeščani bi potrebo-
vali marsikdaj — na primer nov most — ki je sedaj ozko grlo v mestnem prometu, pa so vseeno dali prednost šolam. Kot rečeno: pohtika sama bi morala biti taka, da bi imeli za te zadeve „normalen posluh“, ne pa da jih rešujemo po načelu ,,Ce imamo, je, če nimamo, ni“.
Kako so ocenili prejšnji program občani in kaj ste uvrstili v novi desetletni program izgradnje šol?
— Nekateri so nam zamerili predvsem to, da smo gradili šole brez telovadnic. Leta 1961 pa smo odločno povedali, da bodo prišle telovadnice na vrsto v naslednjem obdobju. Prav zato smo jih postavili v novern programu (poleg že omenjene šole Dolenjske Toplice) na prvo mesto: telovadnice bodo dobile vse šole, ne le nove, dopolnili in dozidah bomo učilnice za kabinetni pouk, zgradili novo posebno šolo z internatom. Naš cilj je, da bi v vseh osnovnih šolah prešli na enoizmenski pouk in podružnične šole usposobili za normalno delo. Novi prostori so predvideni tudi za Šolski center poklicnih in tehniških šol, za kmetijski šolski center in za gostinskega, poskrbeli pa bomo še za dislocirane oddelke šol, ki imajo sedeže zunaj Novega mesta, delajo pa pri zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela.
Novi program bodo sprejeli še letos, ovrednotila pa ga bo posebna komisija gradbenih strokovnjakov.
MARJANA KUNEJ
SLEPEMU SO ROKE OČI
Demonstracija pripomočkov za slepo in slabovidno mladino



„•







Tudi slepi lahko narišejo točno geometrijsko risbo. Pomaga jim diflograf — aparat, ki ga je izumil za njih likovni pedagog Anton BartUlovič
Knjiga prosvetnih idelavcev — literarnih ustvarjalcev
Natečaj, ki sta ga razpisala Književni klub prosvetnih delavcev in list ,.Prosvetni pregled", je zbudil veliko zanimanje. Več sto prosvetnih delavcev iz vseh republik je poslalo okrog 3.000 svojih originalnih književnih del. Edino meijlo žirije je bila — kakovost. Tako so odbrali dela okrog 100 avtorjev — od tega jih je 12 iz Slovenije (dela večine, ki so jih poslali, bodo objavljena: upajmo, da bo prihodnjič še več naših prosvetnih delavcev poslalo svoje prispevke). Zaradi velikega števila izredno dobrih del je
Letošnjega 22. januarja je bil ^la zavodu za slepo in slabovid-10 mladino enodnevni seminar delovnim naslovom: Demon-3 racija pripomočkov za slepo j1 slabovidno mladino. Semi-, Na so se udeležili predstavni vseh defektoloških zavodov
Noslavije.
'■ Izredno uspešno delo semi-e [Na bi lahko razdelili na tri i Me: dve šolski uri (učna ura «Y>Venščine in matematike) z J)0ral)0 Rogovega responderja Kl Je prilagojen za slepo in sla-'ovidn° mladino), sledil je faktičen prikaz najnovejših f0sežkov — izumov naših stro-iovnjakov in kot sklep — zani-mva razprava o problemih na-f1*1 defektoloških šol. uobro pripravljeni učni uri — slovenščine na učno temo: toženi stavek (priredje) v 7. J®2'- (prof. Marija Golob) in 'Tjttematike na učno temo: rlomki (operacije: spreminja-We> seštevanje, odštevanje, iska-. ne kupnega imenovalca, delje-le prof. Stane Florjančič) sta arn pokazali učinkovitost pro-
gramiranega pouka: povratne informacije oziroma preverjanja znanja učencev in njihovo kontinuirano, aktivno sodelovanje. Prva ura je bila klasična z uporabo responderja, druga pa je prikazala skoraj izključno praktično delo, končno kontrolo in ocenjevanje po točkah.
Drugi in najzanimivejši del seminarja — praktičen prikaz najnovejših dosežkov naših strokovnjakov v korist slepim in slabovidnim — je bil prijetno presenečenje celo za same strokovnjake na tem področju. Prikazani so bili dosežki njihovih prizadevanj: pomagati slepemu, saj slepemu so roke oči; mu zbuditi vero vase, olajšati učenje in mu končno najti mesto v življenju.
Inženir Arsen Šurlan iz inštituta Jožef Štefan je prikazal uporabo in delovanje svojega izuma (dan in noč ga je izpopolnjevala skupina njegovih študentov), ki bi ga lahko imeno-vali teleprinter za slepe. Sestavljen je iz več električnih in elektronskih strojev, in sicer: zvoč-
a

Redni razpis
PROSTIH DELOVNIH MEST
Letošnji prvi redni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Prosvetnem delavcu 14. aprila. Šolska vodstva prosimo, da Pošljejo razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kul-Irrro Ljubljana, Župančičeva 3 — najkasneje do 20. marca.
ni pisalni stroj, teleprinter in bralec.
Bralni in pisalni stroji so se pri nas in po svetu doslej dokaj hitro izpopolnjevali.
Ozvočeni pisalni stroj vključuje dve čutili, kar je za pomni-tev oziroma delo, izredno važno.
Naša jezikovna fonetika, bogata z vokali, je izredno ugodna za delo na tem področju. Ker se dogaja, da pri hitrem tipkanju slepi daktilograf pozabi na ko-
nec lista, je pisalni stroj opremljen z zvočnim signalom, ki nakaže konec strani.
Teleprinter — za sprejem in oddajo poročil (telegramov) vključuje še elektronske stroje: vključitev spomina, izpis spomina in izgovor oziroma branje, ki ga stroj opravi sam na želeno kontrolo slepega telefonista. S pritiskanjem na tipko dobi zvok. Pri kontroli se vrne gumb
(Nadaljevanje na 10. strani)
Nekdanji dijak Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani — sedaj uslužbenec, prikazuje svoje delo s teleprinterjem (izum ing. Arsena Šurlana, Inštitut Jožef Štefan)
ZBORNIK LITERARNEGA USTVARJANJA PROSVETNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
Od katedra do parnasa
narasel od predvidenih 12 na 15 tiskovnih pol (240 strani). Tiskan je na brezlesnem papirju z večbarvnimi platnicami. Dela avtoijev so tiskana v jeziku in pisavi, ki jo želi avtor; poleg je tudi prevod, tiskan v cirilici.
ZBORNIK (delovni naslov) je dotiskan in stane 30.- dinarjev.
Izpolnite naročilnico, jo izrežite in pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ,PROSVETNEGA DELAVCA11 61001 LJUBLJANA, Poljanska 6, poštni predal 355-VII. Denar pošljite na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: 501-8-26/1
(Tukaj odrežite)
PROSVETNI DELAVEC, Poljanska 6, 61001 LJUBLJANA, pp 355-VII.
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam...........izvodov ZBORNIKA
LITERARNEGA USTVARJANJA PROSVETNIH DELAVCEV po 30 dinarjev
Knjige mi pošljite na naslov:
Priimek in ime: ...............................
Kraj, ulica, št.: ..............................
Celoten znesek ........... bom plačal takoj po pre-
jemu na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: 501-8-26/1
(svojeročen podpis naročnika) (uslužben pri)
Nova osnovna šola z otroškim vrtcem v Kranjski gori
Premalo znanja o delu z mladimi
Če podrobneje pogledamo v programe specializiranih mladinskih in športnih organizacij, v katerih sodelujejo tudi šolaiji, lahko ugotovimo, da predstavljajo vsi osnovni elementi, ki sestavljajo te programe, pomemben prispevek pri krepitvi obrambnih sposobnosti slehernega mladega človeka. Spoznavanje narave in načinov življenja v njej, postavljanje zasilnih bivališč, maskiranje, priprava hrane, premagovanje voznih ovir, krepitev telesnih sposobnosti, plavanje, hoja, smučanje, izdelava modelov in maket - to so veščine, ki jih v vseljudski obrambni vojni potrebuje vsak za obrambo domovine sposoben državljan. V šolah imamo največ možnosti, da gojimo na razne načine te spretnosti in veščine, ker smo v nenehnem stiku z mladimi. Tako naj bi bilo! Žal pa tudi vemo, da temu marsikje ni tako! Zakaj? Naša šola je bila že od nekdaj zelo osiromašena, če je šlo za sredstva izven svoje osnovne dejavnosti, obenem pa prva v kritiki o pomanjkljivosti našega vzgojnega sistema. Vi tem je tudi vzrok problema. To je še posebno pereče, kadar moramo govoriti o deležu naše šole pri izvajanju priprav na splošen ljudski odpor in tistem, kar nalaga šolam tudi novi zakon o splošnem ljudskem odporu. Menim, da pedagogom ni treba razlagati in citirati zakonov, pač pa dati potreben denar in možnosti. Obojega do sedaj ni bilo dovolj. Da bi lahko bolj smotrno razvijali izvenšolske aktivnosti med mladino, je treba pri temeljnih izobraževalnih skupnosti rešiti naslednja vprašanja:
-	analizirati dosedanje uspehe in pomanjkljivosti,
-	izdelati enoten sistem strokovnega usposabljanja mentorjev različnih izvenšolskih aktivnosti,
—	načrtati in zahtevati stare in nove mentorje teh dejavnosti ter njihovo delo izenačiti z delom pedagoga v razredu,
—	pripraviti poseben priročnik za
mentorje posameznih aktivnosti ter uvesti vodenje dnevnika dela,
-	na šolah, v družbenopohtičnih skupnostih in drugih organizacijah najti ustrezne prostore za normalno delo vseh interesnih skupin,
-	skrbno izbrati tiste aktivnosti, ki bodo v določeni šoli, kraju ali občini najbolj primerne in pritegnile največ mladine,
-	težiti k razvijanju predvsem ti-
stih aktivnosti, ki dajejo največ splošne razgledanosti in ki so pomembne za razvijanje obrambnih sposobnosti maldih, kot n.pr. taborništvo, planinstvo, strelstvo, športna društva, modelarstvo, jadralstvo, radioamaterstvo,	foto amaterstvo
itd.
V prihodnje bi želeli, da bi imele šole, ki vzgajajo učitelje za te dejavnosti več posluha, predvsem za pomen udejstvovanja mladih učiteljev pri izvenšolskih aktivnostih. Nekoč je tisto učiteljišče, ki nam danes tako zelo manjka (neuradno!), dajalo tudi znanja, ki so bila učitelju tako potrebna pri vodenju raznih krožkov in interesnih skupin. Kaj pa danes? Še za redni program zmanjkuje časa! Po čigavi krivdi so sedaj pedagogi in mladi prikrajšani? Prihodnji učitelji pedagogi bi morali na ustrezen način zahtevati bolj življenjsko pojmovanje njihove vloge in poklica. Dostikrat se izgubljamo v razširjanju učnih načrtov za pedagoške ustanove in v razlaganju različnih znanstvenih dosežkov dvomljive pedagoške vrednosti, pozabljamo pa na tisto, kar bo mladi učitelj že prvi dan potreboval v svojem poklicu - znanja o delu z mladimi, znanja o naravi in družbi, idejno resnico in pedagoško gotovost.
S svojim prispevkom sem želel samo načeti problem in poudariti nujnost njegovega reševanja z obrambno-vzgojnega vidika. Teh vidikov, dragi bralci, pa je več, in zato vzemite pero v roke!
Rudolf Likar
Vse več diplomantov pedagoške akademije
Na slovesnosti ljubljanske pedagoške akademije, ki je bila 22. januarja v klubu poslancev v Ljubljani, so svečano izročili diplome 265 diplomantom.
„Leto 1971 nam je posebej pokazalo, da prizadevanja in trud delavcev pedagoške akademije niso bila zaman, saj lahko upravičeno trdimo, da je to rekordno leto po številu diplomantov/' je dejal Branko Božič, direktor akademije, ko je govoril o delu tega zavoda v preteklem obdobju.
V tem letu je diplomiralo na ljubljanski pedagoški akademiji 161 rednih in 104 izredni študentje. Če upoštevamo dvo-predmetni študij, lahko zapišemo, da so s tem dobile naše šole 61 učiteljev usposobljenih za razredni pouk, 29 za slovenščino, 13 za srbohrvaščino, 7 za angleščino, 4 za nemščino, 20 knjižničarjev, 16 učiteljev za zgodovino, 14 za zemljepis, 7 za likovno vzgojo in 10 za tehnično, 17 učiteljev, za biologijo, 22 za kemijo, 44 za fiziko, 40 matematikov in 6 učiteljev za glasbeni pouk. Na oddelku za specialne pedagoge se je usposobilo 46 učiteljev za delo z duševno prizadetimi, 17 orto-pedagogov za usposabljanje mladine z motnjami vedenja in osebnosti, 1 ortopedagog za
usposabljanje fizično invalidne in bolehne mladine, 5 logopedov in 3 surdopedagogi. Za pouk strojne stroke se je usposobil en učitelj, pa tudi za pouk administrativne stroke smo dobili enega.
Vse večje je zanimanje študentov za tretji predmet: v letu 1971 jih je 21 končalo dopolnilni študij tretjega predmeta. Pomemben je tudi podatek, da je v zadnjih treh letih diplomiralo vsako leto po sto izrednih študentov.
Profesorji pedagoške akademije so imeli v šolskem letu 1970/71 4.610 ur predavanj, 2.290 ur vaj in več kot 5000 izpitov.
Nove številke pa spremlja vsako leto tudi star podatek: študentje akademije še vedno poslušajo predavanja p dvanajstih koncih Ljubjane. Kljub številnim novim stavbam, ki so zrasle v zadnjih letih v Ljubljani, za pedagoško akademijo v vseh letih njenega delovanja (od l. 1947) ni bilo mogoče preskrbeti ustrezne stavbe. Akademija pa se je vseeno modernizirala: v letu 1970 so odšteli v ta namen 405.000 din, v letu 1971 pa okrog 450.000 din. V knjižnici se je povečalo število knjig, l. 1970 pa so ustanovili tudi sklad za modernizacijo
Gorenjske razglednice
Jesenice
Zavite v sneženi pled so nas pričakale. S težkimi, nabreklimi strehami so se druga k drugi stiskale hiše in dimniki. Kot bi gledali čmobelo tempero, pretkano z rdečkastorumenimi trakovi dima. Zunaj mraz - šli smo se skrivalnice z njim in pobegnili noter - k prijaznim, zgovornim ljudem.
'„Ljudje pravijo," „slišal sem," Jaz bi naredil drugače," „kar sami poglejte" - različne tone mnenj na isti motiv smo poizkusili strniti v kratek razgiban zapis o šolstvu v tem kraju.
Ena šola -dva ravnatelja
Smešno morda, in vendar res. Stoji šola, ki ima dva ravnatelja. In vendar bi lahko . . .
To sta pravzaprav dve šoli: osnovna šola Toneta Čufarja in osnovna šola Prežihov Voranc. Obe živita v isti stavbi in uporno dokazujeta (ne)uspelo sožitje. Obe šoli, vsaka po : svoje imata sicer dobre uspehe, sposobne pedagoge, celo število:, otrok si dopoljujeta s prešo-lanjem iz ene polovice stavbe v drugo. Vse je prav, vendar mislimo, da med šolama le obstaja zid, ki ju deli. . . deli tudi otroke .. .
Predlog za združitev šol na reterendumu 16. junija 1970 je propadel, ker je kolektiv osnovne šole Prežihov Voranc glasoval proti (le. štirje prosvetni delavci tega kolektiva so bili „za“). Osnovna šola Tone Čufar je glasovala „za“. (Nekateri trdijo, da so bile pred leti vloge zamenjane!) Vzrok, daje združitev propadla, naj bi bil v prepričanju, da veliki kolektivi prosvetnih delavcev (v tem primeru bi jih bilo od 50 do 60) ne morejo tako uspešno delati. (Združeni šoli bi šteli približno 1600 učencev).
Sedanji šoli sta nastali: prva (Prežihov Voranc) iz nekdanje nižje gimnazije, druga (Tone Čufar) pa iz nekdanje osnovne šole.
Vprašanja so me zasula. Morda je vzrok propadle združitve šol prav v njihovem nastanku? Ali ni ozračje proti združitvi umetno ustvarjeno in želje po ravnateljevanju obeh ravnateljev?
Prodrla sem do ene polovice šole—dvojčka: Prežihov Voranc, kjer me je sredi hodnika sprejelo ptičje petje (razstava). Zelo spodbudno v tej zimi! Srečno sem se prerinila do pomočnika ravnatelja Franceta Rakovca. „Mislimo, da bi bili pri združitvi šol zmanjšani osebni stiki, da kolektiv ne bi bil več tako homogen kot doslej in da bi zato trpelo delo,“je dejal. Meni, da tudi finančnih prihrankov ne bi bilo, ker bi število zaposlenih ostalo isto. S predlogom, da bi bil ustanovljen računovodski center za vse šole, se ne strinjajo, ker menijo, da šole ne bi bUe tako obveščene o finančnem stanju kot so sicer. Dodal je še, da imajo dobre odnose s šolo Toneta Čufarja. Škoda, da ravnateljice omenjene šole nisem našla.
Tovarna odmerja življenjski utrip
S predsednikom jeseniške občinske skupščine Francetom Žvanom sva se pogovarjala o vsem mogočem. Mislim, da ima izreden posluh za šolstvo, čeprav mu nekateri prosvetni delavci tega ne priznajo.
„Leta 1966 in 1967 smo prav ,križ vicali‘,“ mi je dejal. „Nismo si mogli privoščiti samoprispevka. Tovarna odmerja utrip življenja pri nas, in kot verjetno veste, je bila takrat pod poprečjem,“-je dodal.
Veliko razmišlja o ustreznejši organizaciji šolske mreže, izboljšanju razmer prosvetnim delavcem (lahko bi sijih tudi sami pomagali izboljšati), o cenejših možnostih prevoza do šol. Veliko je že storjenega, veliko pa bo treba še narediti. Naselje se stara, otrok ni. To so trenutne razmere. Med drugim je dejal: „Čez deset let bo gotovo drugače. Število otrok bo naraslo, saj se z novimi gradnjami in odpiranjem novih službenih mest ustvarjajo nove možnosti za priliv prebivalstva. Žal mu je, da prosvetni delavci ne mislijo bolj racionalno. Trenutno delajo v učnih zavodih kar 18 bilanc in imajo 18 računovodij. Ali ne bi združitev v en računovodski center predstavlja prihranek, če bi delo opravljala samo dva človeka? “ me je vprašal. Poleg denarja bi si prihranili tudi vse mogoče nevšečnosti, izenačili
bi dohodke na šolah. O združitvi šol Voranc-Čufar je dejal, da je, ,,to še vedno njegova želja, vendar misli, da to, kar je prisiljeno, ni dosti vredno. „Ljudje morajo samo uvideti potrebo po iskanju novih poti, novih oblik dela in novih pogojev. Povedal mi je, da je bil predčasno tudi sam proti združitvi šol — vse do svojega odhoda (kot član delegacije) v Francijo, kjer je videl, modele velikih šol, ki delajo z izrednim uspehom. Načrti za prihodnost šol na tem območju so se kar usuli: gimnazijo je treba obnoviti, saj je bila zgrajena pred 70 leti, učenci posebne šole se šolajo v dveh stavbah. Še in še bi našteval, pa se je obema mudilo. Končal je: „Mi dohajamo, imamo sapo. Skrbimo za šolstvo po naših najboljših močeh, vendar bi rad, da bi bilo še bolje, da bi bili vsi bolj gospodarni.11
Do šole z avtobusom
Prav razveseljivo je slišati, da je prevoz do šole za vse oddaljene otroke urejen. Otroci iz Rateč in Gozda se vozijo z avtobusom (kupljenim) v Kranjsko goro, tisti iz Planine pod Golico, iz Hruščice in iz Blejske dobrave pa z lokalnim avtobusom. Iz Javorniškega rovta se otroci pripeljejo s kupljenim kombijem v šolo.
šolska kuhinja -vedno boljša
Šolske in mlečne kuhinje delajo s polno paro. Pri jeseniški občini je ustanovljena komisija za socialna vprašanja. Napravili so seznam vseh socialno šibkih otrok, ki so potrebni, pomoči. Vsem tem želijo zagotoviti brezplačne malice in kosila. Socialna služba pri občini bo še pregledala seznam in s 1. fe-. bruaijem bo vse nared.
Šola v naravi naj bo kopanje Kranjska gora
Sonce, sneg in še sneg in dolge vrste smučarjev, ki potrpežljivo čakajo na svoj obrok žičnice. Vse živo od smeha, padcev, smuči in rok. Priskaklja! je do mene na berglah in me živo pogledal. Kar pripravljen je bil
za pogovor. Imenuje se Knap Martin, hodi v 6. razred kraflj’ skogorske šole. Zalo ponosen]1 nanjo, ki je „petkrat večja stare šole“. Sodeluje pri dratf skem krožku in igra rokom6 pri športnem društvu. Želo m6 bere knjige in igra šah, včasi*1 tudi ,,plonka“. Najraje riše tih0' žitja pri likovnem pouku, ki g3 uči učiteljica Metka Koširjev3 „Kje si se polomil? “ vprašan’ „Iz žičnice sem skočil,“ pra?1: „ker se je ustavila, pa tam ^ bilo najnižje, kot sem mislil, P1: sem si zlomil nogo.“ Ponosnc mi je povedal, da je bil njeg0' oče pred leti prvak v teku nj smučeh. Na vprašanje, kakšni šolo v naravi bi si želel, je deja’ „Šola v naravi naj bo kopanj01 bazenu!“ Pa je le predrago, ^ 2000 din na dan. C e bi se za tj ceno lahko kopal ves teden, h že šlo. Ali bi mu mama dala al pa bi sam prihranil. V šoli in13 samo dober uspeh, lahko bi ^ boljši, „pa je len“. Ko dorast6, bo pilot.
Gledanje
v sosedov lonec
Planinska lepotica, ki čud0' ' vito dopolnjuje obraz kraja, st°' ji za lučaj oddaljena od glavllt j ceste: nova, sodobna šola ] Kranjski gori. Okusno urejen3 ^ vzorno čista, opremljena s kah ] neti, veliko telovadnico,. kjej ^ gostujejo celo raprezentativ0! ] je sprejela pod svoje okri? ^ otroški vrtec, oddelek podaljš3 nega bivanja, šolsko in mle0111 ( kuhinjo. Njena knjižnica , lahko pohvali kar s 7001 ] zvezki ^
V	hodnikih visijo na obeša1 j nikih enake vrečke s copatam1 ^ kmalu bodo tudi enotne šolSN halje, ki jih bodo kupili na kf , dit. Bilo mi je jasno: šolo vo° jeklena roka v žametni rokavi6 j - ravnatelj Jože Gazvoda. ,
Kar dve debeli uri je potek3 zanimiv pogovor o šoli, šolstv i sploh, težavah, delu, predlog6 ’ in načrtih.
Takole bi ga lahko strnili:	f
1
Težave	t
V	Jesenicah so skoraj „štra! f kali“ zaradi nove šole v KraJi s ski gori, ker je zelo veliko sta1 ’ (čeprav so dobili denar od pr' ^ daje starih šol) in zaradi delit' .
(Nadaljevanje na 8. strat\ s
pouka in sklad za pomoč študentom.
RESNICA,
DANES DRUGAČNA KOT VČERAJ
Besede, zapisane v uvodnih govorih na slovesnostih, povedo marsikaj; vedno znova oživljene resnice so - take, ki jih je potrdila praksa in uzakonila vsakdanjost. Ne gre jih preslišati, ker opozarjajo na odgovornosti in spodbujajo k razmišljanju o dolžnostih, ki jih prinaša vsakdanje delo.
Prihodnost našega šolstva se oblikuje že v predavalnicah šol, ki izobražujejo učitelje. Zato je tem več vredno, če dajejo take šole strokovno usposabljen kader, ki prihaja z novimi idejami, svežimi močmi, zavzetostjo in prizadevnostjo. In nepedagoški akademiji v Ljubljani je vedno več takih, ki uspešno končajo študij. To je poudaril v svoji čestitki diplomantom direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Li-pužič. Diplomantom na pot so bile namenjene tele njegove besede: „Rad bi vam svetoval, da bi iskali skladje med vzgojnimi in izobraževalnimi nalogami. .. Nenehno se moramo zavedati, da je idejna vzgoja neločljiva sestavina vsakega učnega procesa, tako čustvenega kot razumskega spoznanja in učiteljevega hotenja, da uresniči vzgojnoizo-braževalne smotre. Želim, da bi v svojih srcih ostajali mladi in kot taki, ne samo učitelji, tem-
več tudi iskreni prijatelji in svetovalci mladim, vam zaupanim ljudem. “
Ko je govoril o učiteljevem poslanstvu, o poklicu, ki je „ve-lika humana naloga in tudi velika družbena odgovornost", je Boris Lipužič dejal: ,JVe moremo biti brezbrižni do tega, kdo in kako oblikuje mladega človeka. Ta lahko ob resničnem pedagogu zori v miselno kritičnega, ustvarjalnega, boštenega in družbeno angažiranega človeka, ali pa ga brezdušen odnos peha v brezperspektivnost in mu zapira pot v nadaljnje izobraževanje v poklicu. Neprestano se srečujemo z resnico, ki je danes drugačna, kot je bila včeraj. Zato je najbrž povsem logična zahteva po nenehnem obnavljanju učiteljeve strokovne, pedagoške in družboslovne usposobljenosti. Menim, da pomeni tak študij tudi osnovo za nenehno posodabljanje šole in utrjuje učiteljevo samozavest."
PRIZNANJA ŠTUDENTOM IN PROFESORJEM Na slovesnosti, ki jo je popestril že kar tradicionalni nastop Slovenskega okteta, so nagradili 42 najboljših študentov ter prizadevne delavce akademije. Za letošnje nagrajence so izbrali: prof. Aido Bahorjevo, inženirja Karla Dobo viška, bibliotekarja Marjana Vodeta ter referentko za splošne in osebne zadeve Darinko Zabukovec.
PROF. AJDA BAHARJEVA predava na akademiji že devetnajst let ortodidaktiko in metodiko. Zaradi svoje izredne strokovne razgledanosti je odločilno vplivala na oblikovanje metodike pouka duševno prizadetih, ne le v naši republiki, temveč v vsej Jugoslaviji. Napisala je vrsto člankov o problematiki usposabljanja duševno prizadetih, recenzirala učbenike in sestavljala učne načrte za posebne osnovne šole. Da bi konkretizirala svoje metodske zamisli, je zbrala in uredila gradivo za didaktični kabinet za smer specialne pedagogike.
INŽ. KAREL DOBO VIŠEK je postal kot profesor za anorgansko kemijo l. 1966 član pedagoškega zbora akademije. Kot priznan strokovnjak v svojem predmetu in pedagog metodik je napisal učbenika anorganske kemije za gimnazije in druge srednje šole, priročnik Sprehod po kemiji ter skripta anorganske in organske kemije za nekdanjo višjo gospodinjsko šolo ter za dopisno šolo ... V Obzorniku je objavil vrsto člankov iz raznih področij naravoslovja, na akademiji pa je vse svoje moči posvetil pedagoškemu delu z rednimi in izrednimi slušatelji.
MARJAN VODE je bibliotekar na pedagoški akademiji od l. 1965. S svojim velikim strokovnim znanjem in izkušnjami je vzorno uredil knjižnico tako, da je kljub prostorskim težavam
d
I c
pregledna in vedno na voljo 1( dentom in učiteljem. Z izr/ o nim organizacijskim darom ill\ v strokovnostjo je opravil pioltt! sko delo: knjižnico je začel a jati tedaj, ko so na akadem n nastajali novi oddelki in se ie s; število knjig iz dneva v dan >* n čalo.	n
k
DARINKA ZABUKOVČi n VA, referentka za splošne jj 0 osebne zadeve, je članica kok v tiva pedagoške akademije že1 r( /. 1964. Vestno in izrek n uspešno opravlja administr^ jr no delo, ki je na tako razgm ^ nem zavodu, kakršen je ak(A mija zelo zahtevno in zap\ je teno.	t\
Ko je prof. Fedora Umek/ v< čestitala nagrajencem, se /JI 11 imenu sveta pedagoške aktn V( mije zahvalila tudi nekdatA n' dolgoletnim zunanjim sodd cem, ki so s svojim sodek] P njem omogočili kakovoth delo na raznih oddelkih akA j mije: dr. Vladimirju LeM/
dolgoletnemu profesorju za\ gionalno geografijo na oddd P'
za zgodovino in geografijo,/] Vincencu Malovrhu, p ref" telju družbene geografije, pj: Meliti Počkarjevi, predavam!'; na oddelku za nemščino, P/ Zvonimirju Scandaliju, kV\ predaval na oddelku za slof\ ske jezike srbohrvaško knji-1} no st ih prof. Cirilu Šlebinf/ ki je na oddelku za kemP I biologijo predaval geologi]0] mineralogijo.
M'
[
POPULARNOST PLAČUJE DAVEK, KULTURNA VZGOJA - SE VEDNO PASTOREK
Obletnica Prešernove smrti naj bi bila vsako leto resničen kulturni praznik. Več kot ponavadi razmišljamo tedaj o položaju naše, slovenske kulture, njeni vlogi in možnostih, kako bi jo približali mladim. Na to temo smo posta\’ili našim vidnim kulturnim delavcem naslednje vprašanje:
Kljub težnji, naj bi v šolah vzgajali razgledane, za vse lepo dojemljive in kritične ljudi, se nam to nekako ne posreči. Kultura je še vedno postavljena na stranski tir. Učenec pa bi se že v šoli moral naučiti marsikaj: ločevati dobro knjigo od šunda, sprejemati igralske stvaritve, dojemati lepoto likovnega ustvarjanja, znal naj bi poslušati glasbo in pravilno odbirati oddaje, ki nam jih ponuja televizija.
Kako naj bi šolarjem približali kulturo, kakšna oblika dela z učenci bi bila v ta namen najprimernejša?
MILOŠ POLJANŠEK, PREDSEDNIK PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS:
»Razmislimo o novih možnostih kulturnega obveščanja«
Osebno odklanjam vse tiste težnje, ki se kažejo v zahtevi po Večjem številu ur za pouk te ali 0r>e posamezne zvrsti kulture Oziroma umetnosti. Semkaj s°dijo predvsem likovni in glas-^eni pouk. Nemogoče je nam-y. teč pristati na zahtevo pove-y čane obremenitve dijakov in to \( Prav v trenutku, ko si na vse ' kriplje prizadevamo, da vsem a ndadim ljudem, ki se šolajo, )i °lajšamo učenje in ga, če je le e mogoče, spravimo v okvire real-ci nega obvladovanja selekcioni-Iji rane snovi in najnujnejšega zna-
>3 nJa.
ni v Kulturna vzgoja, svet duha, si človekove najvrednejše ustvar-
0	Jalnosti so večini mladine premalo pristopne. Tudi tega se ne
a! moremo nadejati, da bi moglo nij najmočnejše sredstvo moder-,k nega posredovanja in vplivanja A 7 radio in televizija kolikor to-jd liko zadostiti vsem številnim id Potrebam in tudi možnostim.
Popularnost plačuje prehud kd davek. Knjige in ostali tisk, ki tv Pode mladini v roke, niso vselej gf Gkšne, da bi ne mogli biti zaskrbljeni. Ne preostane nam drugega, kakor da razmislimo o n°vih učinkovitih možnostih kulturnega osveščanja mladih in tedi vseh drugih ljudi, ki so tega raj Potrebni. Iznajdljivosti v tej ni! smeri ni nikdar preveč, saj se :al mzmere v posameznih predelili iff Slovenije in šolskih okoliših p med seboj v marsičem razliku-I JeJo. Tu se naša naloga tesno
1	stika s programom in delom kulturnih skupnosti, tiste samo-
^ upravne organizacije, ki so ji delovni ljudje zaupali skrb in J odgovornost za čim uspešnejše 1 j kultumo, moralno in etično 'e- osveščanje generacij in pred-č vsem še mlajših.
" Odveč je danes pristajati na ir aPrioristično obsodbo mladih, n.‘ ua njihovo usodno zblodenost; č je pravzaprav obsojanje njih 1 uajlažje dejanje. Ne verjeti v mlade, v njihove sposobnosti, (ji kritični odnos do življenja in ; ujugovih dejanj, bi pomenilo m obupati nad prihodnostjo člo-J Veka in človeštva in oznanjati ji: resnični nihilizem. S čim takš-jti' ^m bi se nikdar ne mogel spri-m J^niti. Zato bo potrebno za jii telade storiti še veliko več.
■4 . Pod kulturno vzgojo pojmujmo spoznavanje umetniške v°rnosti na vseh področjih člo-Vekovega ustvarjanja, odnose . jed ljudmi in odnose do nara-j e- Ne verjamem, da je res nuj-
1,0	toliko govoriti o preteklosti 0 vseh velikih vrednotah, ki jih Pmprosto imenujemo klasiko in ue hkrati poizkušati razumeti p sedanjost, vsega tega, kar na-poleg nas in v nas samih. i' e je pri mladih kaj narobe,
/ hif01 Prav nesPos°bnost, da J :1 bili zmožni razumeti in spre-lA j.teati dobro in korajžneje od-f ^ anjati slabo. Ne dolgo tega en i. te v eksperimentalnem gleda-rf: ^Cu doživel prizor linčanja i j . r°ka. Čeprav sem v mladosti M e v°hal krematorij, meje pri-tiUr najgloblje pretresel. Se bolj
kult
da
postal prepričan v nujnost urne vzgoje mladih in sodil,
'o 1 j* Prizor prav s svojo zgrozlji-°stjo osvešča gledalce. Marsi-0 mi je kasneje zatrdil, da si omenjenega prizora ne raz-
lagajo tako pozitivno. Narobe, v njem vidijo manifestacijo proti sedanjosti, proti ljudem, skratka, manifestacijo izničenja. Pri delu v Glasbeni mladini se ne-malokdaj srečam z zavzeteži za klasično glasbo in narobe s tistimi, ki jim nekaj pomeni samo sodobna „glasna“ glasba. Ne razumeti katerekoli glasbe in ne znati ločiti pri tem slabe od dobre, pomeni pristajati na dano in biti nesposoben za kultumo, estetsko vrednotenje. Podobne primere bi lahko našteli tudi iz literatute in drugih umetniških zvrsti.
Pri razmišljanju o možnostih kulturne rasti šolske, vajeniške in kmečke mladine je prišlo do pobude o kulturnih dnevih, ki naj bi jih uveljavile naše šole. Petdnevni šolski teden omogoča, da nekajkrat na leto organiziramo kulturni dan in to na soboto, da ne bi bilo moteno ostalo šolsko delo. Po svoji vsebini in obliki je sama zamisel še povsem nedorečena. Zanjo bi se morali zavzeti pedagogi strokovnjaki, ki obvladajo tovrstno problematiko, saj bi bilo potrebno izdelati metodološko zrel eksperimentalni program, ki bi s svojo dostopnostjo in postopnostjo omogočil šolski mladini, da se na eni strani spozna z vsemi zvrstmi kulturnega oziroma umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, na drugi strani pa tudi sama poseže v ožjo ali širšo javnost s svojo aktivnostjo oziroma tvornostjo. Ne priznati, da se veliko tega dela že danes, in da mfedi že doživljajo koristna spoznanja duhovnega sveta in uveljavljanja lastnih sposobnosti tudi že v dosedanjem šolskem letu, bi bila napaka. Vendar je sedaj veljavni pristop ukalupljen v shemo učnega programa, odgovornost formalnega znanja in ocenjevanja. Resnično dojemljivo sprejemanje človekove misli in ustvarjanja terja spro-ščenejšo, neposrednejšo in prepričljivo pot spoznavanja lepega in vrednega. Kaj takega pa more omogočiti samo neposrednejši stik z umetnostjo samo, teoretična in metodološka priprava na ogled in sam ogled n. pr. gledališke predstave, filmske predstave, likovne razstave, poslušanje koncerta, pogovor s pesnikom, pisateljem, komponistom, dirigentom, slikarjem itd. Odkrivanje zakonitosti njihovega umetniškega ustvarjanja, resnično pravega doživljanja umetnine, resne kritične opredelitve, da bi se v gledalcu oziroma poslušalcu razvila sposobnost za kar se da dober način vrednotenja itd. Pristop, za katerega se navzemam, pri čemer ne izključujem tudi novih in še boljših možnosti, je po svoji vsebini in obliki v primerjavi s šolskimi urami n. pr. glasbena ali likovna vzgoja čisto nekaj drugega. Pripombo zaradi materialnih možnosti odklanjam, ker trdim, da bo naša šola kolikor toliko enotna in uspešna šele tedaj, ko bomo odpravili A in B program in ko bomo omogočili enake minimalne možnosti celotni slovenski šolski mreži. Kulturne skupnosti pa so poleg izobra-
ževalnih tiste samoupravne organizacije, ki morajo omogočiti ustreznejši način kulturne vzgoje. Prosvetni delavci, ki se bodo lotili kulturne vzgoje na nov .način, kolikor se že niso, bodo morali biti za svoje delo nagrajeni prav tako dobro — če že ne bolje — kot doslej, ne da bi pri tem seštevali učne ure. Za oceno njihovega dela naj služi
uspeh pri oblikovanju kulturne in moralno-etične osebnosti mladih ljudi.
Naša dolžnost je, da se do pobude, kakršno predstavljajo kulturni dnevi, čimprej opredelimo. In kolikor se nam zdijo primerna oblika kulturne vzgoje, storimo vse, da bo tudi, kar zadeva vsebino, dobila čimprej ustrezen program.
BRANKA JURCA, PISATELJICA:
»Učitelji naj pripravijo otroke na srečanje s pisateljem«
Pridete? Veselimo se srečanja z vami. Težko vas pričakujemo. Če le morete, če le utegnete, pridite! Tako mi pišejo šolarji, upravitelji šol, razredniki posameznih razredov, predstavniki pionirske organizacije na šoli.
In če dobim takšno pismo, tudi ne morem odreči. Odpišem jim: Pridem. Seveda pridem Tudi jaz se veselim srečanja z vami. Torej: Na svidenje!
V resnici, takšna srečanja so bila tudi zame doživetje. Ne samo ia otroke, za šolarje, za dijake, ne samo za učitelje, ki so mene in druge pisatelje povsod, res povsod lepo sprejeli, temveč tudi zame, ki sem pisateljica, ki sem napisala že veliko knjig otrokom.
Koliko nepozabnih srečanj z otroki sem že imela. V Preddvoru, že pred leti, bila sem z Mimi Malencškovo. Po srečanju so naju v resnici zasuli s prvim pomladnim cvetjem, ki so ga sami za naju nabrali; z zvončki, s telohi, z mačicami, s pomladanskimi žafrani Pa v Bistrici ob Sotli, kjer sem bila z Marjanco Jemčevo. Nestrpno so naju pričakovali. Seveda sva zamudili. A kaj zato, so rekli, samo da sva prišli. Težko so naju čakali. Bova res prišli? Ne bova prišli, so se spraševali.
In ko sva prišli in smo se srečali in je bilo na stenah polno risb po motivih mojih zgodb, sem skupaj z Marjanco doživljala tisti čudoviti splet notranjih odnosov, ki bogatijo tako otroka, ki je knjigo prebral in
pisatelja, ki jo je napisal in slikarja, ki jo je ilustriral. Vsi smo bili bogatejši. Za veliko vrednoto bogatejši.
Pa v Mariboru, pa v Ljubljani, pa v Celju na raznih osnovnih šolah. Otroci, živi, bistri, zvedavi, vprašanja se še in še vrstijo in odgovarjam jim tako kakor vem, kakor doživljam danes in kakor sem doživljala včeraj. Ali so res bili v društvu Vohljačev? In Čuj lepo prosim, Čuj, o katerem pišete zgodbe v Cicibanu, je res takšen Čuj, tovarišica?
Dostikrat nas povabijo po več pisateljev skupaj. Potem smo v dvorani. V dvorani, ki je slovesno okrašena. Gledamo lep program in še sami, vsak od nas, nekaj prebere otrokom. A vse takšno je po navadi bolj manife-stativno, mislim, da ne more otrok doživeti toliko srečanj z raznimi pisatelji hkrati. Zato sem sama bolj zadovoljna, če je srečanje intimno. V razredu. Vidimo se iz oči v oči, slišimo se, naj bo beseda še tako plaho izrečena. Meni je, ko da sem prišla med drage goste, ki so si me želeli. Čutim, kako so vznemirjeni ob srečanju z mano. Čutim posebno vznemirljivo napetost, ki se poloteva tudi mene, pisateljice. Le kakšno bo srečanje?
Samo to naj bi še dodala: učitelji naj pripravijo otroke na obisk pisatelja ali pisateljice. Naj že prej prebirajo njih dela in naj jih prebirajo še naprej. Potem bodo takšna srečanja zares ostala nepozabna.
DUŠAN MLAKAR, VODJA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA:
»Vsaj ena šolska ura v tednu -za kulturno izobraževanje«
Prav ob vprašanju, kakšna oblika dela z učenci bi bila za gledališko področje najprimernejša, da bi šolaijem približah gledališko kulturo, smo se gledališki delavci že velikokrat ustavili in razmišljali, tako v Mladinskem gledališču, kjer delam, kakor tudi na sestankih Skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Do konkretnih sklepov še nismo prišli, zato vam bom tu nanizal nekaj svojih misli v zvezi s tem vprašanjem.
Dejstvo je, da vse premalo storimo za to, da bo mlad človek nekaj, kar je vse splošno priznano za lepo in dobro, tudi resnično vzljubil in ko odraste z interesom spremljal. Če se omejim samo na gledališko področje, stanje, kakršno je, nikakor ni zadovoljivo.
Otrok pride v šolo, uči in nauči se brati, pisati in računati, nauči se logično sklepati, seznani se z zakoni o naravi in družbi in tako naprej, vse lepo in prav. Vse omenjeno dela in sprejema po totno določenem „voznem redu“. O gledališki kulturi pa ne zve nič ali skoraj nič.
Nekega dne pa se zgodi nekaj, česar otrok veijetno ne more sam doumeti, prebroditi in razumeti. V avli šole visi plakat, dne tega in tega bo ta in ta predstava ali kulturna prireditev, razstava in podobno. Prav gotovo se v otroku nekaj zgane — zanimanje, če že nič drugega. Mogoče je kje že kaj slišal o gledališču, mogoče so mu starši kaj pripovedovali o gledališču,
mogoče je kaj videl na televiziji, mogoče je bil že v kinu, mogoče .. ., mogoče . ..! Kaj pa je to gledališče in gledališka predstava, pa prav gotovo ne ve. Da ne ve, je dejstvo, da pa o tem v šoli pri rednem pouku ne more veliko zvedeti, je tudi res.
Ko pride v gledališče in prisostvuje predstavi, se v njem že med predstavo ali po njej sproščajo razna vprašanja, od najbolj preprostih pa do vse bolj zahtevnih: zakaj so ugasnile ene luči in se prižgale druge, zakaj se zavesa, ki je bila spuščena naenkrat, dvigne, kako to, daje kar na lepem lahko v gozdu, pa v sobi, pa v grajski dvorani, pa na cesti itd., kako je to mogoče, da osebe pravljic ali zgodb, ki jih pozna, kar naenkrat pred njim zažive, da je Rdeča kapica res Rdeča kapica, živa in vesela in da je volk res volk, velik in strašen,. .. Zakaj, kako? !
Vprašanj, ki se porajajo v otroku, je brez števila. Nekoga pač zanima to, drugega ono. Nihče od njih pa ne dobi pravega odgovora, niti doma, ker so starši pač preobremenjeni s svojim delom in skrbmi in največkrat tudi ne vedo piavega odgovora, niti ne v šoli, ker v šoli za to ni pravega časa, ker mora učitelj pač opravljati svoje delo točno po določenem učnem programu in ker mogoče učitelj večkrat tudi sam ne ve pravega odgovora na veliko vprašanj.
Interes in želja po znanju v otroku obstaja, kako pa otroka
ali mladega človeka opozarjati in pravilno usmerjati, da bo začutil in gojil v sebi ljubezen in odnos do kulturnih dobrin, da bo našel in organiziral svoj čas tudi za to, čemur pravimo lepo, a ne na škodo rednega dela, tega še ne vemo. Vsak je pač prepuščen samemu sebi, svojemu naključnemu stiku s kulturo ah organiziranim obiskom kulturnih prireditev, ki pa največkrat ostanejo samo pri tem, da otroci pridejo na prireditev, pa ne prej in ne kasneje ne zvedo nič več o tem, kar so obiskali, ker za takšne stvari pač ni časa. Večkrat skuša učitelj, ki. mu je zaupana vzgoja mladega človeka, na račun svojega prostega časa in na račun učnega programa sam po svojih močeh (in ker čuti, da otrok rabi več kot samo kulturne prireditve) odgovarjati, približati in osvetliti posamezna vprašanja. Zato pa ne prejme nikakršne materialne nagrade, velikokrat pa naleti celo na nerazumevanje, tako pri kolegih kot pri predpostavljenih. Vse to se mi zdi nepravično in nevzdržno.
Kako to popraviti ali izboljšati?
Vsekakor niti otroka niti pedagoga ne moremo in ne smemo še dodatno obremenjevati z raznoraznimi gledališko zgodovinskimi podatki, letnicami, zakonitostmi in podobno. Če bomo iskali rešitev v tem, bomo prav gotovo storili veliko napako. Otroku, kakor tudi zrelemu gledalcu takšna in podobna gledališka faktografija ne pomeni nič, ali vsaj ne veliko. Ce bi se moral nekdo nekaj učiti iz strahu, ker bo mogoče dobil slabo oceno, to prav gotovo v vehki večini ne bo rodilo želenega odnosa do vsebine in zbudilo v njem ljubezni za do-
ločena področja. Moje razmišljanje o tem gre v drugo smer. Konkretno: ena šolska ura v tednu naj bi bila rezervirana za tako imenovano kulturno izobraževanje. To bi morala biti po mojem mnenju najbolj prijetna in najbolj težko pričakovana šolska ura. Pedagog naj bi vodil z učenci sproščen razgovor o vsem, kar jih zanima v zvezi z nekim umetniškim področjem in jih prav tako na prijeten in sproščen način usmerjal, opozarjal na estetske vrednote, ter gojil v njih željo biti prisoten, tako na gledaliških predstavah, glasbenih prireditvah ali likovnih razstavah, kakor tudi priporočal dobro knjigo ali izbor programa na televiziji in na radiu v prihodnjem tednu ali mesecu, in obenem gojil njih konstruktiven kritičen odnos do posameznih pozitivnih ali negativnih, uspelih ali manj uspelih prireditev. Pomoč pri takšnih kulturno vzgojnih urah bi bili učitelju posamezni ustvarjalci, ki bi se prav gotovo radi odzvali povabilu šole.
Seveda bi moral tudi pedagog imeti možnost do svoje priprave za takšno uro. Tako na nekdanjem učiteljišču kot na pedagoških akademijah, kot pri nekaterih katedrah na univerzi bi verjetno morali vključiti v učni program prav takšne ali podobne kulturno vzgojne ure, pri katerih bi prihodnji pedagog pridobil izkušnje, potrebno znanje in odnos do kulturne vzgoje. Pri sestavi študijskega programa za takšen tip predavanj bi seveda morale sodelovati tudi vse umetniške akademije.
Tako mislim, bi bilo mogoče na nek način premakniti sedanje stanje in prepričan sem, da bi takšna kulturna vzgoja rodila želene rezultate.
MARIJAN TRŠAR, PROFESOR NA AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST:
»Potreben je trajnejši dialog z umetninami«
Če se omejim le na likovno področje, sodim, da bi bilo treba predrugačiti sedanji odnos šole do likovne vzgoje. Omalovaževanje te se kaže v skrčenem urniku tega predmeta. Narobe je ravnati z likovno vzgojo kot z nekakšnim okrasnim dodatkom. Likovno vzgajanje bi moralo postati enakovreden člen vsake vzgoje. In ker naj bi bila rast mladega človeka v zrelo, dojemljivo in razgledano osebnost kontinuirana, nikjer nasilno prekinjena, bi ga morala tudi likovna vzgoja spremljati od prvega razreda osemletke do konca srednjih strokovnih šol ali gimnazije. Skrajno kratkovidno pa so likovno vzgojo z nekdanjih dveh skrčili na eno uro, v gimnaziji še to razvodeneli v mozaik ..estetske vzgoje",, v večini srednjih strokovnih šol pa jo odpravili. Če naj šola pomaga učenčevi rasti in dozorevanju na eni strani s posredovanjem informacij, na drugi pa z razvijanjem njegovih sposobnosti observacije, tej sledeče sposobnosti sklepanja, presojanja, domišljanja, potem moremo trditi, da ji bo pri vseh teh namenih odlično pomagala prav likovna vzgoja. Iz izkušnje vemo, da najbolj koncentrirano opazujemo predmete, ki jih rišemo; da med tem pretehtavamo njihove proporce, barve, ravnotežnost medsebojnih odnosov - skratka, vse tisto, kar nam ostri občutljivost tudi za približavanje realno — znanstvenim predmetom. In še več: likovna vzgoja uvaja učence v svet izražanja, odzivanja videni ali domišljeni resničnosti, kar predstavlja nezamenljivo prvino pri graditvi avtohtone, notranje uravnovešene osebnosti.
Če po povedanem poskusim odgovoriti na vaše vprašanje, kaj bi bilo treba storiti za dvig
likovne kulture, bi mogel svetovati naslednje:
— Predvsem je treba uvesti kontinuirano likovno vzgojo v vseh razredih osemletk, strokovnih srednjih šol in gimnazij po dve uri tedensko. Fakultativni likovni tečaji so lahko odlično pomagalo in dopolnilo, ne pa nadomestilo obveznega pouka, saj zajamejo samo tiste, ki se že sami ogrevajo za likovno ustvarjanje.
— Pouk naj bi bil razdeljen na praktično risanje, slikanje, grafiko, po možnosti tudi modeliranje in oblikovanje. Učni načrt naj bi določil metodološko stopnjujoče se likovne učne enote. Danes, ko se učenec srečuje z moderno umetnostjo, je nujno, da spozna in praktično preizkusi temeljne likovne elemente, ki so navzoči v katerikoli slogovnosti, in samo s tako imenovanim realističnim posnemanjem narave.
— Teoretični pouk - zgodovina umetnosti in likovna teorija - naj bi bil prepuščen gimnaziji in strokovnim šolam, naj pa bi tudi tam ne presegel polovice ur praktičnega dela.
— Bolj kot doslej bi bilo treba učencem omogočati neposredni stik z umetninami na razstavah, ogledih galerij, na obiskih umetniških ateljejev ali tudi z dobrimi reprodukcijami, diapozitivi ipd. Izkušnje kažejo, da ob trajnejšem dialogu z umetninami ljudje samo začenjajo razumevati in se navezovati na umetniška dela.
— Poživiti bi bilo treba tudi izvenšolsko likovno dejavnost, pa naj bo to na klasični način s članki in razpravami, s predavanji in vodstvi po razstavah ali tudi novejši, kot so razna srečanja z umetniki, debatni večeri in vodene ekskurzije z nevsiljivimi, ■> skrbno izbranimi li-fNad.ilievauic na 7. strani)
Skupina mladih smučarjev z osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju
Ljubljana
Polletni uspehi in neuspehi
Polletni učni uspehi na ljubljanskih gimnazijah niso razveseljivi. Na šentviški gimnaziji je bilo ob polletju le 58 odstotkov dijakov pozitivno ocenjenih, lani ob istem času je bil uspeh še nekoliko slabši, saj je izdelalo le 51 odstotkov dijakov. Na bežigrajski gimnaziji je bilo pozitivno ocenjenih 68 odstotkov dijakov, na poljanski gimnaziji 65 odstotkov. Na gimnaziji v
Mostah so dosegli 63-odstotni učni uspeh, na pedagoški gimnaziji 61-odstotni, na srednji šoli za elektrotehniško stroko 46, na srednji šoli za kemijo, rudarstvo, lesno in papirniško stroko 48-odstotni učni uspeh, medtem ko so bili po učnem uspehu, tako kot lani tudi letos najboljši dijaki Šubičeve gimnazije, saj so dosegli kar 76-od-stotni učni uspeh.
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST NA JESENICAH
Premalo denarja za štipendije
Nekatere temeljne izobraževalne skupnosti tarnajo, da imajo premalo denarja za štipendiranje kadrov, ki jih potrebujejo na svojem območju, druge temeljne izobraževalne skupnosti imajo sicer denarja dovolj na voljo, ne morejo pa dobiti štipednistov, predvsem tisith, ki bi študirali in se usposabljali za poklice, ki jih na njihovem območju najbolj primanjkuje. Temeljna izobraževalna skupnost na Jesenicah sodi med tiste, ki imajo za štipendiranje kadrov veliko razumevanje, žal pa premalo denarja, da bi ugodili vsem, ki prosijo za štipendije, o čemer sva se pred dnevi pogovarjala s tajnico temeljne izobraževalne skupnosti na Jesenicah ERNO VAUHNIKOVO.
V Kranjski gori že imate nov vrtec, na Jesenicah na Plavžu in na Savi ter v Žirovnici pa se vam obetajo v bližnji prihodnosti novi vrtci, ki zahtevajo strokovno usposobljene ljudi...?
— V te namene namreč, da se ne bi takorekoč kar „čez
Koper
Brezplačni
učbeniki
Ni še dolgo tega, ko je reška občina vsem učencem osnovnih šol razdelila šolske učbenike zastonj. To so sicer poizkušali kasneje uveljaviti tudi drugod, vendar z manjšim uspehom. Pobuda za razdeljevanje brezplačnih učbenikov in toplih malic pa je pred dnevi izbruhnila” tudi v Kopru. Na posvetu, ki gaje v zadnjih dneh januarja sklical podpredsednik koprske občinske skupščine Bojan Furlan, in katerega so se udeležili tudi predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, zavoda za šolstvo in sveta za socialno varstvo in zdravstvo, so obširno razpravljali o možnih oblikah brezplačnega razdeljevanja učbenikov. Podrobneje bomo o tem poročali v eni izmed prihodnjih številk Prosvetnega delavca.
noč“ znašli v nerešljivem položaju, že štipendiramo iia srednji vzgojiteljski šoli kar devet deklet. Seveda bi jih rabili več, vendar upamo, da bomo tudi s temi devetimi vsaj nekoliko omilili veliko pomanjkanje.
Koliko štipendistov že prejema štipendije vaše temeljne izobraževalne skupnosti?
— Trenutno 33!
In na katerih šolah jih imate največ?
— Na srednjih. Kar 14 jih je! Deset jih je na višjih, devet pa na visokih šolah.
Od tistih na srednjih šolah imate, kot ste že dejali, devet štipendistov na srednji vzgojiteljski šoli, ostali pa so ...?
— Dva na pedagoški gimnaziji in trije na srednji glasbeni šoli.
Kaj pa na višjih in visokih šolah?
— Izmed desetih štipendistov na višjih šolah skoraj vsi študirajo na pedagoški akademiji, med katerimi so kar trije, ki študirajo matematiko" in liziko. Na visokih šolah, to je na' fakultetah, jih od devetih naših štipendistov na germanistiki študira kar šest. Sicer pa komisija za štipendiranje meni, da bi v prihodnje štipendirali še 21 dijakov in študentov, med katerimi naj bi bilo kar 15 srednješolcev ter po trije na visokih in višjih šolah. Študijsko pomoč pa naj bi nudili tudi devetim jeseniškim gimnazijam.
Koliko so v poprečju štipendije in koliko študijska pomoč?
— Višina štipendije je dokaj različna in je odvisna od številnih dejavnikov in meril, vendar se štipendije gibljejo med 300 in 550 dinarji na mesec, študijska pomoč pa znaša od 150 do 200 din mesečno.
Ob koncu pogovora pa je Erna Vauhnikova še posebej poudarila, da je zares velika škoda, da Temeljna izobraževalna skupnost na Jesenicah nima več denarja namenjenega za štipendiranje, saj morajo večkrat celo prav dobrim in odličnim dijakom odkloniti štipendijo.
URAN
VELIK POMEN KADROVSKIH SLUŽB - NEENOTNOSTI ŠTIPENDIRANJA V OBČINI - OTROCI NAJ BODO NA VARNEM
Prosvetno delo še premalo cenjeno
Področnega posveta temeljnih izobraževalnih skupnosti so se v Celju udeležili predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti iz LAŠKEGA, MOZIRJA, TRBOVELJ, LITIJE, ŽALCA, SEVNICE, KRŠKEGA, ZAGORJA OB SAVI, VELENJA in CELJA. Podobni področni posveti šo bili pred celjskim še v Postojni, Gornji Radgoni in Mariboru, vse pa je vodil predsednik republiške izobraževalne skupnosti LUDVIK ZAJC, kije tudi v Celju opozoril na kadrovska vprašanja in štipendijsko politiko ter na financiranje vzgoje in izobraževanja v letošnjem letu.
Predsednik Ludvik Zajc je zbrane seznanil s številnimi težavami, s katerimi se srečujejo, in s tistimi, ki jih na področju izobraževanja, usmerjanja v pedagoške poklice, zaposlovanja in financiranja še čakajo.
Na čeri izobraževalnega sistema še vedno naseda kadrovska problematika, ki je ena izmed šibkih strani v „morju“ izobraževalnega sistema. Kadrovske komisije se tem čerem, predvsem tam, kjer imajo na voljo st rokovanj ake, več ali manj uspešno izogibajo. Težje pa je tam, kjer takih strokovanjakov ni!
Pomanjkanje pedagoškega kadra je zares zaskrbljujoče. Sole, predvsem tiste, ki so oddaljene od večjih središč, ostajajo brez strokovnega kadra, medtem ko je za vsako razpisano delovno mesto na mestni šoli veliko zanimanje. Nedvomno bo morala tudi ta kadrovska služba poseči globlje, pri tem pa ne bo smela pozabiti na človeka, ki so ga morda na šoli zaposlili takrat, ko so ga nujno potrebovaH. Ne „za-
Novo mesto
Slovenski oktet za posebno šolo
Pred dnevi je Slovenski oktet v Domu kulture v Novem mestu priredil svoj prvi koncert, odkar se je vrnil s turneje po Japonski. Ves izkupiček od prodanih vstopnic je odstopil posebni šoli v Šmihelu.
Litija
vreči” človeka takrat, ko ga morda ne bomo nujno potrebovali, temveč mu nuditi strokovno pomoč tudi z izrednim študijem.
Želja vseh zbranih na seji je bila, da bi se za prosvetni poklic odločali res dobri učenci. Prevladovala pa je bojazen, da bi premajhen vpis v pedagoške šole začeli reševati s štipendijsko politiko, kajti lahko se zgodi, da se učni uspeh takih štipendistov, ki so se za ta poklic odločili iz drugih teženj, še poslabša. Prav zato bo treba v prihodnje posvetiti še večjo skrb izobraževanju nadarjene mladine, saj je „izkoristek“ nadarjenih učencev za pedagoške šole. zares- zelo majhen. Nedvomno pa je to delo še težje v tistih, občinah, ki imajo še neurejeno pohtiko štipendiranja in kjer podeljujejo štipendije temeljne izobraževalne skupnosti, podjetja, organizacije ZB in drugi.
Pri reševanju teh težav pričakujejo pomoč tudi od republiške izobraževalne skupnosti, s katero naj bi ustvarjalno poizkušali rešiti sedanje naloge in težave, saj na tem področju zares lahko še veliko naredijo. Posebno velik korak naprej pa bo storjen takrat, ko se bo celoten odnos družbe do zahtevnega prosvetnega dela še nekoliko spremenil prosvetnim delavcem v prid. '
Za financiranje vzgoje in izobraževanja so tudi letos namenjena pičla sredstva in v nekaterih šolah bodo predavatelji dosegli le 80 odstotkov, v najboljših primerih pa 95 ostot-kov osebnega dohodka, kot ga določa samoupravni sporazum. Tudi za vlaganja v nove šole in za popravila starih in dosluže-nih šol ne bo denarja. Mar lahko letos po vsem tem še pričakujemo podoben primer kot v Šmarju pri Jelšah, kjer se je v razred zrušil strop? Nedvomno bo za take in podobne šole nekje treba najti denar, se zadolžiti ali pa drugače ukrepati. Če ne bo šlo drugače, bo treba zamenjati varne občinske prostore z majavimi šolskimi, kajti otroci morajo biti na varnem, je še posebej poudaril predsednik republiške izobraževalne skupnosti LUDVIK ZAJC.
URAN
Skrb za pedagoški naraščaj
Pri temeljni izobraževalni skupnosti Litija je komisija za štipendiranje učencev in študentov, ki se odločajo za pedagoški poklic. V šolskem letu 1971/72 štipendira litijska izobraževalna skupnost kar 33 mladih prihodnjih pedagoških delavcev. Na srednji vzgojiteljski šoli štipendirajo štiri dijakinje, na pedagoški gimnaziji 17, na pedagoški akademiji 10 (za razredni pouk 4, za predmetni pouk 6), na filozofski fakulteti enega in na visoki šoli za telesno kulturo enega. Mesečno izda temeljna izobraževalna skupnost Litija za štipen-
dije 11.397 din ali skoraj
140.000	letno, kar je precejšnja vsota. Upajmo, da prihodnja leta na litijskem območju ne bo primanjkovalo prosvetnih delavcev. Predsednik komisije za štipendije pri temeljni izobraževalni skupnosti Litija Jože Grošelj je za soboto, 29. januarja 1972, povabil vse štipendiste na razgovor. Razložili jim bodo merila pri dodeljevanju štipendij, prisluhnili bodo njihovim pripombam ter pregledali učne uspehe oziroma opravljene izpite v prvi polovici šolskega leta.
MILOŠ DJUKIČ
Rekordno število štipendistov
Temeljna izobraževalna skupnost v Litiji ima letos rekordno število štipendistov. Vseh je kar 33. Samo v tem šolskem letu so sprejeli 17 novih štipendistov. Največ jih obiskuje pedagoško gimnazijo (17), pedagoško akademijo (10), srednjo vzgojitelj-
sko šolo (4), dva pa sta na univerzi. Večino dijakov s pedagoške gimnazije nameravajo usmeriti na razredni pouk, saj je pomanjkanje učiteljev na nižji stopnji, posebno še na podružničnih šolah, še vedno najbolj pereče.
Je za Martina Knapa smučanja za letos že konec?
Na smučanje v Kranjsko goro
Nič koliko šolaijev so med šolskimi počitnicami prepeljali številni avtobusi iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Jesenic in tudi od drugod na smučišča v Mojstrano, Kranjsko goro in Stari vrh. Vsak dan so zjutraj razigrani posedli na avtobusne, sedeže, zvečer pa so se utrujeni vračali domov. Tako sleherni dan. Razigrani in utrujeni! Vedno pa zadovoljni. Vsak dan jim je prinesel kaj novega. Iz dneva v dan so postajali boljši smučaiji. In ne samo smučarji, tudi prijatelji!
„0, nič ni treba slikati, imamo svojega fotografa,” je nekaj metrov nižje od skupine nadebudnih malčkov, ko jim je praktično pokazala osnove smučarskih veščin, vpila proti meni tovarišica. Pogumni mladi smučarji pa so mi vseeno povedali, da obiskujejo šolo „FRANCETA PREŠERNA" v KRANJU in da avtobusi vsak dan pripeljejo v KRANJSKO GORO in seveda tudi odpeljejo nazaj domov v Kranj kar 150 smučarjev z njihove šole. Očitno sem motil „pouk“, Obljm bim, da bom drugič bolj obziren. Tovarišici se opravičujem, malčkom pa oddolžujem z obljubljeno fotografijo.
URAN
Dravograd
Prireditve v spomin Prežihovega Voranca
Strokovni aktiv učiteljev slovenskega jezika z območja organizacijske enote zavoda za šolstvo Dravograd je predlagal in izvolil poseben odbor za pripravo Prežihovih prireditev. Odbor bo prav v teh dneh končal z delom pri izboru najboljših literarnih nalog učencev osnovnih šol. Na dan Prežihove smrti, 18. februarja, pa bodo ti mladi ustvarjalci v vseh občinskih središčih na svečanih proslavah brali svoja nagrajena dela.
Celje
Male šole prej kot lani
Letos bodo male šole v celjski občini začele z delom dober mesec prej kot lani. Razširjen, 92-urni program, naj bi otrokom še učinkoviteje pomagal pri vključevanju v šolsko delo. Hkrati pa gre tudi za prvi del uresničevanja zamisli, da bi male šole prerasle v redno obliko. Uvajenje malih šol pa zaradi prevelike šolske stiske ne gre brez težav, saj pomenijo v pre-nekateri šoli oddelki malih šol že tretjo izmeno, kar bo nedvomno vplivalo tudi na spremembo urnikov.
Lendava
Da jih ne bo presenetilo
Družbeni dogovor o krediti' ranju in štipendiranju učencfl in študentov so pred nedavnimi sprejeli tudi v lendavski občiri Podpisale so ga skoraj vse de lovne organizacije v občini. T°\ pa nedvomno zagotavlja čvrsm materialno osnovo za boljši štipendiranje in vodenje kadroA ske politike v prihodnje. Prav1 te namene je skupščina temeti\ ne izobraževalne skupnosti ' Lendavi na eni izmed svojih ^ že imenovala komisijo za pode Ijevanje štipendij in posojil. P komisija je pred dnevi že izdri lala pravilnik o štipendiranja posojilih in pomoči dijakov i'1 študentov pri študiju. Na tuj izmed prihodnjih sej temeljil izobraževalne skupnosti, ta^l so namreč sklenili, bodo taA pravljali o predlaganem pravd' niku, v katerem so zajeti odno5\ med skladom in štipendisti. Lendavsko gospodarstvo f
potrebuje sposobne'kadre, P1
ih)
hodnja leta jih bo še več, zaW je tudi v osnutku pravilnika f štipendiranju in kreditiranj11 dijakov in študentov razbral da bo v prihodnjih letih na vd\ Ijo še več štipendij, saj so v CT davski občini namenili za i(,j pendiranje v prihodnjih petlj letih skoraj milijardo starih J narjev.
Lenart
Knjiga je najboljša prijateljica
Da je knjiga najboljša prija teljica, dobro vedo tudi v Lerij davi in okoliških vaseh, saj j j lani lenarška občinska matični ^ knjižnica posodila kar 4.65^ knjig ali skoraj 3.000-knjig ve<5 kot leto prej. Lani si je nekaj nad sto izposojevalcev izposoj dilo do pet knjig. Več kot bralcev si je izposodilo 20 knjig nekaj pa je bilo celo takih, ki s1! si izposodili več kot sto knjig Med njimi so bili tudi učene osnovne šole v Lenartu Kar01 lina in Marinka ter Mirko Belne Knjižnica nenehno bOgatl svojo zbirko knjig. Lani ji n uspelo, da je kupila skoraj
1.000	novih knjig, letos pa n3! bi se z dokupljenimi knjigarni'1 njej zbralo vsaj 10.000 knjig kot to tudi zahteva zakon o m3': tičnih knjižnicah. To pa je zi knjižnico za sedaj še prevelik0 breme, zato je prosila za oh narno pomoč na temeljno obraževalno skupnost in na r« publiško kulturno skupnost.
Murska Sobota
Uspeh ob polletji
Ekonomsko srednjo šolo j Murski Soboti obiskuje 232 a' jakov iz vseh pomurskih obči11 Kljub številnim vsakodnevna! težavam pri učenju, saj je njimi veliko vozačev, je bil učj uspeh ob koncu tega polki1 nadvse zadovoljiv. Kar 181 ) jakov je bilo pozitivno ocen/ nih ali 78 odstotkov od vse vpisanih. To je najboljši polk1'; učni uspeh te šole v zadnj1 desetih letih. Najboljše uč3 uspehe so pokazali prvi letni* saj so v poprečju izdelali kar 90 odstotki. Ta uspeh prip'slJ jejo boljši predizobrazbi P
čemer pa ne smemo pozabiti11 nrizadevania nrofesoriev in c,
prizadevanja profesorjev — ^ lotnega profesorskega zbora, je takoj po prvi redovalni k° ferenci natančno analiziral danji učni uspeh in sprejel raj ne ukrepe za še boljši usp* svojih dijakov.
PROSVETNI DELAVEC
RADIO IN SOLA
NIŽJA STOPNJA:
4. februarja:
NAŠI PISATELJI - NAŠI PRIJATELJI
11. februarja
NOVA MATEMATIKA 18. februarja:
GLASBENA (Na obisku) 25. februarja:
PRIBLIŽANJE PESMI OTROKU
3. marca:
GLAVNE STRANI NEBA
10. marca:
ŠTIRI KAPLJICE V ČAŠI PLANINSKEGA CVETA
SREDNJA STOPNJA:
8. in 9. februarja:
.... OPISI GORA 15. in 16. februarja GLASBENA 22. in 23. februarja:
KAKO UMIRAJO ŽIVALSKE VRSTE
29. februarja in 1. marca: KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE . . .
7. in 8. marca:
MAMIN DELOVNI DAN
14.	in 15. marca:
KAKO IN ZAKAJ SE OGLAŠAJO ŽIVALI
VIŠJA STOPNJA:
8. in 10. februarja:
L Stravinski: PETRUŠKA
15.	in 17. februarja:
Franc Šaleški Finžgar
22. in 24. februarja:
SKRIVNOSTNA CELINA ANTARKTIKE
29. februarja in 2. marca: VLOGA SOCIAL DEMOKRACIJE V DELAVSKEM GIBANJU
7. in 9. marca:
DRUŽINA V DANAŠNJI DRUŽBI
14. in 16. marca:
Stevan Mokranjac — RU-KOVETI
NENAVADNI POGOVORI: 7. in 9 . februarja
UŽIVAJ, DOKLER SI MLAD
21. in 23. februarja: STAROKOPITNOST 6. in 8. marca:
ČE BOŠ TAKŠEN . .
NIŽJA STOPNJA:	4. februarja ob 9.05 I. program
4. februarja ob 14.00 II. program
NAŠI PISATELJI - NAŠI PRIJATELJI
V oddaji, ki je na sporedu tik pred našim kulturnim praznikom (8. II.) bomo slišali o naših dobrih prijateljih - knjigah in še posebej o pesnikih in pisateljih, ki so te knjige napisali. Ti prijatelji nam svetujejo, tolažijo nas, učijo in razveseljujejo. Avtorica oddaje Neža Maurerjeva je za najniajše šolarje razmišljala in nam to razmišljanje posredovala o Franu Levstiku, Otonu Župančiču in Prežihovem Vorancu.
Ko beremo in poslušamo njihova dela, pesmi in zgodbe in povesti, so kot bi bila napisana prav zdaj in
NIŽJA STOPNJA
prav za nas. Dela, katerih vrednost se z leti ne zmanjša, so umetnine.
Nekaj teh umetnin je v oddaji nanizanih: •
Fran Levstik: Kadar se otrok uči držati žlico, Najdihojca, Naša vas in odlomek iz zgodbe Martin Krpan.
Oton Župančič: Zvonovi, Ciciban in čebela, Kje si domovina? (Iz Dume), Veš, poet, svoj dolg? Ciciban zaspi.
Prežihov Voranc:	Potolčeni
kramoh.
Oddaja je primerna za vse razrede, prav posebej pa je namenjena nižjim razredom osemletke.
11. februarja ob 9.05 I. program
11. februarja ob 14.00 II. program
Delovnega programa za leto 1971. Kako tudi ne, saj zadeva naše delo pri pripravi oddaj. Zapisano je takole: „Informativne in edukativne oddaje v RTV, namenjene učiteljem vseh šol, hkrati primerne in zanimive tudi za javnost in še posebej za starše . . . Odgovoren prof. Milan Adamič."
V program radijske šole za nižjo stopnjo smo še posebej zavoljo tako zapisane spodbude uvrstili kar dve oddaji, posvečeni „novi matematiki". Seveda pa se tudi po tej odločitvi nismo povsem natančno predstavljali, kaj naj storimo. Oddaje radijske šole niso samo informativne in ne namenjene zgolj javnosti oziroma staršem. V prvi vrsti so namenjene razrednim kolektivom — oddaje radijske šole za nižjo stopnjo kolektivom 1. in 2. razreda. Naš glavni smoter je pomagati učiteljem pri posredovanju tiste snovi, kiji bo radiofonska obdelava dala moč posebnega vtisa na mlade poslušalce, vtisa, ki ga drugi pristopi ne zmorejo v tolikšni meri. Seveda pa so oddaje obenem namenjene tudi odraslim poslušalcem, kar pomeni, da moramo vsaj nekoliko misliti tudi nanje in si prizadevati, da bodo v tekstih oziroma izvedbah srečno združeni različni elementi.
Kako ravnati v zvezi z novo matematiko, da bosta oddaji o njej zanimivi za oboje: za otroke in za odrasle? - smo se vprašali.
Pomagati učiteljem najbrž ne bomo mogli, saj je očitno, da so bili
NIŽJA STOPNJA:
za uvedbo nove matematike solidno pripravljeni in da v radiofonskem mediju ni nobenega elementa dopolnila. Razen tega je pouk nove matematike že stekel in nam tako ne bi preostalo nič drugega kot slediti že zasekanim stopinjam.
V	citiranem tekstu Delovnega načrta 1971 (Projekt nove matematike v osnovni šoli)'je našo pozornost pritegnil še en odstavek — točka 8. Beremo: ,.Organizacija odprtih vrat: nekateri učitelji bodo pripravili take učne ure, da bi jih obiskali učitelji in starši. Odprta vrata so lahko namenjena samo učiteljem ali pa samo staršem ali pa obojim."
In tu se je porodila zamisel o obeh oddajah. S pomočjo odgovornih pri projektu bomo našli ..odprta vrata" in nekaj šolskih ur nove matematike preprosto posneli. Posnetki bodo zgovorna podoba dejanskega stanja in možnosti. Smotrn povzetek opremljen s tolmačenjem in malce šegavim komentarjem bo podobo nove matematike nedvomno približal obojim: mladim in odraslim poslušalcem. Potrudili se bomo, da bo oddaja slušno zanimiva in mikavna, saj bodo tako otrokom pripravili pol ure koristnega „matema-tičnega" razvedrila, staršem pa informacijo o „bav-bavu“, ki še zdaleč ni tisto, česar se nemara še iz svojih šolskih klopi spominjajo z neugodjem.
V	oddaji bomo skušali izreči nedvoumni „za“ v prid novi matematiki.
18. februarja ob 9.05 L program 18. februaija ob 14.00 II. program
GLASBENA (Na obisku)
Z novo glasbeno oddajo, ki jo je pripravila Mira Voglaijeva, vas bomo to pot popeljali na obisk. Obiskali bomo Pesmico. Torej bomo v glavnem poslušali in potem z njo vred obiskali kar po vrsti njene prijatelje.
Najprej jo bomo slišali, ko bo prepevala jutranjemu veselju. Poslušali bomo pesem Jutro.
In njeni prijatelji? Kdo so? Sonce. Pesem bo pela: Sij, sonček, sij! Drugi prijatelj je Dežek. Tudi njemu bo zapela. Sredi zime bo obiskala še Vrabčka (Vrabčkova zimska). Za našo pot na obisk bi si morda kdo zaželel veselo koračnico. Pesmica nam jo bo zapela. In potem še tisto o miškah in mačkah in o Petrovem zmaju (Strašanska zver).
Spremili bomo pesmico na vrt. Izpod snega nam bo obudili za kratek čas teloh, žafran in vijolico. In sploh nam bo zapela še o Pomladi, Sredi zime poslušati pesem o pomladi je prav lepo. Mogoče se bo kdo spomnil še na poletje in si zaželel rdečih jagod?
Na morje pa ne bomo šli, pač pa bomo slišali pesem o treh ribicah. — In še eno Jesensko.
' Medtem bo spet snežilo. Pesmica bo pela o snežinkah.
, Se to, slišali smo, daje Jana zbolela. Tudi Jano bo Pesmica obiskala. S Pesmico bomo bolni Jani zapeli še mi. Kaj ji bomo zapeli? Našo najljubšo pesmico.
NIŽJA STOPNJA:	25. februarja ob 9.45 L program
25. februarja ob 14.00 II. program
PRIBLIŽANJE PESMI OTROKU
NOVA MATEMATIKA
V publikaciji z naslovom „Nova matematika v osnovni šoli" (izdal in založil Zavod za šolstbo SRS, v
Ljubljani) smo se obrazložitvi ,.projekta" na str. 6 s posebno pozornostjo očrtali odstavek g (v 3. točki
Znano je, daje dojemljivost otrok za poezijo dokaj različna, predvsem pal velja, da pesem s svojo ritmično in oblikovno strukturo in seveda bolj ah manj abstraktno vsebino prej
odvrača pozornost mladega bravca kot pa da bi ga pritegovala. To je razumljivo, saj seje celo v mladinski poeziji, se pravi v pesništvu, kije nastajalo namensko, nakopičilo toliko
nenavadnih, nevsakdanjih ali zastarelih pojmov, da na primer že Levstikove naj preprostejše pesmi terjajo pojmovno in leksikalno razlago.
V program radijske šole za nižjo stopnjo je zato uvrščena oddaja, ki ima morda nekoliko prezahteven naslov KAJ JE PESEM, ki pa bo skušala predvsem s pretehtanim in za to stopnjo razvoja in dojemljivosti primernim izborom iz slovenske mladinske poezije vzbuditi v mladem poslušavcu zanimanje za pesem, se pravi za besedila, ki se zaradi ritma, oblikovnih posebnosti in zgoščene izpovedi uvrščajo v posebno kategorijo besedne umetnosti. V uporaben izbor za to oddajo so prišle predvsem tiste pesmi, ki se nanašajo na vidne, otipljive, nazorne pojave iz
otrokovega okolja in njegovega živ Ijenja in iz tistih področij objektivnega sveta, ki otroka v določeni starosti zanimajo. Upoštevane bodo torej pesmi Frana Levstika, Josipa Stritaija, še posebno Otona Župančiča, Iga Grudna, Lili Novy, Branka Rudolfa, Toneta Pavčka in Nika Grafenauerja. Vsako pesem bo seveda spremljala preprosta razlaga vsebine, nekaterih oblikovnih posebnosti in opis izpovednega jedra, misli, če jih pesem poudarja, sicer pa se bo ukvarjala predvsem z igre izraza in vsebine, z njenim fantazij skim tkivom, saj je prav to značilno za mladinsko poezijo in za poezijo nasploh.
Oddajo pripravlja France Vurnik.
NIŽJA STOPNJA
3. marca ob 9.05 L program 3. marca ob 14.00 II. program
GLAVNE STRANI NEBA
V oddaji, ki jo je pod tem naslovom pripravil Jurij Holy, se bo zvrstilo nekaj zgodb o mornarjih in za vse te zgodbe je potrebno poslušalcem vedeti le to, katere so štiri glavne strani neba. Za zadnjo zgodbico pa bo dovolj, da poznajo dve glavni strani neba, vzhod in zahod, kajti deček, mamica in oče so vstopili na ladjo, kije plula proti mestu na drugi strani morja. Ko je ladja izplula iz pristanišča, se je obrnila tako, da je bil njen zadnji del usmerjen proti vzhodu, prednji del pa proti zahodu.
Kakšno lepo vreme imamo, ali ne mama?
Da, že drugi dan je lepo vreme!
Pa je res čudovito sveže jutro! In sonce je komaj vzšlo.
Da, vzšlo je za ladjo!
Katera glavna stran neba je torej tam?
Če sprašuješ mene, ti lahko povem, daje tam vzhod!
Pred ladjo, kjer bo sonce zvečer zašlo, je torej zahod?
Da, tam je druga glavna stran neba, tam je zahod.
Tam je tudi mesto, v katerem prebivajo naši prijatelji.
Naša ladja torej plove od vzhoda proti zahodu?
Tako je!
Kako pa kapitan ladje ve v katero smer mora pluti ladja?
Se ravna po sončnem vzhodu in zahodu? Oče,povej!
Ne, današnje ladje so opremljene z zelo dobrimi napravami, s katerimi ladijske posadke lahko natanko ugotavljajo v katero smer morajo ladje voziti.
Kaj pa ponoči? Iščejo ponoči smer po zvezdah?
Ne, niti v zvezde ni treba mornarjem gledati. Naprava za ugotavljanje smeri plovbe so ponoči prav tako dobre kot podnevi. Danes ladje niti v oblačni noči ne morejo zgrešiti smeri potovanja.
To se pravi, nam se ne more zgoditi, da bi ne prišlo v mesto, v katerega smo namenjeni?
Nikakor ne!
Tako, dragi moji prijateljčki, je tudi bilo. Ladja ni zgrešila svoje smeri, deček, njegova mamica in očka so srečno prispeli k prijateljem na drugi strani morja. Dolgo so bili tam; ko so se vračali, so seveda pluli obratno kot med prvo vožnjo od zahoda proti vzhodu. Tedaj je sonce vsako jutro vzšlo pred ladjo in vsak večer zašlo za njo. Pred ladjo je torej bil vzhod in za njo zahod.
NIŽJA STOPNJA:	10. marca ob 9.05 L program
10. marca ob 14.00 II. program
ŠTIRI KAPLJICE V ČAŠI PLANINSKEGA CVETA
Nad gorskim grebenom so se zbrali nevihtni oblaki in začelo je deževati. Štiri kapljice so padale druga na drugo v čašo modrega planinskega svišča. Bile so štiri znanke: Kapljica, Biserka, Solzica in Poni-glavka.
Prva, Kapljica, je padla zadnjikrat na zemljo kot snežinka, bila je lepa v svoji nazobčani obleki in z ostalimi sestricami je obležala na pobočju kot snežna odeja. Potem je posijalo sonce in jo stalilo. Strkljala se je z drugimi vred v strugo, od tam pa odpotovala do morja. S soljo nasičene sestrice so se zaradi teže pogreznile globlje, sama je ostala na površju, ker še ni bila slana, sonce jo je spremenilo v hlap, veter pa jo je zanesel nad te planine.
Biserka, druga kapljica, je ob prejšnji nevihti padla na zemljo kot ledeno zrnje toče. Drugi dan se je soncu tako bleščala, da je, ujeta v pajkovo mrežo, razveselila s svojo lepoto šolaije na izletu. Svoje delo je s tem opravila, sonce jo je spet spremenilo v hlap, veter pa prinesel nad planino.
Solzica je padla tudi zadnjič na zemljo kot dež. Ker jo je vpila zemlja, je pronicala globlje in globlje, se združila z drugimi kapljicami in skupaj so si utirale pot. Potem so pritekle na lepem spet na dan in se ujele v koritce iz smrekovega lubja. Nadenj se je sklonila Maja in jih vsrknila, ker je bila žejna. Tako so prišle v njeno telo in opravile v njej koristno delo. Raznašale so hrano in pomagale deklici rasti, odnašale pa
so vse nepotrebno, kar bi lahko Maji škodovalo. Toda Maja je bila razgreta, ko se je napila vode, in čez nekaj časa jo je zabolel trebušček. Zajokala je in Solzica, takrat je bila ravno v solznem mešičku, je pritekla spet na dan in z Majine roke jo je sonce dvignilo kot hlap, veter pa zanesel sem.
SREDNJA STOPNJA:
OPISI
Na straneh slovenske književnosti se je nabralo nedavno veliko poglavij o gorah, o človekovem doživetju v gorah, o naporih za premagovanje zahtevnih skalnatih previsov ali ledenikov, potopisov o vzponih v gore in doživetjih na njih. Redakcija radijskih šolskih ur se je zato odločila uvrstiti v srednjo stopnjo oddajo o gorah v literaturi s hotenjem, da bi v svojem skromnem obsegu (glede na obsežnost literature s to tematiko) in preprostem slogu obrazložila poglavitne snovne niti, ki vežejo gore z literaturo. Oddaja bo tekla v dveh tokovih: prvega bo sestavljal izbor značilnih odlomkov iz obsežnega gradiva, njihovo različnost pa bo povezoval v celoto drugi tok, razčlenitev sestavin, ob katerih se človekov odnos do gorskega sveta spreminja v simbol, v splošen življenjski krogotok, v čustveno navezanost, v premagovanje velikih osebnih naporov, v občudovanje čistosti narave, v do-
SREDNJA STOPNJA:
Tudi kapljica, Poniglavka, je padla kot dež na zemljo in sicer takrat, ko je bila suša. S sestricami vred je napojila mlado brezo, ji prinesla hrane in to hrano raznesla po deblu in vejah prav do zadnjega listka, od tam pa je potem v soncu izhlapela v zrak in nato priromala sem nad planino.
8.	februarja ob 9.05 L program
9.	februarja ob 14.00 II. program
GORA
živetje notranje pomiritve ob neposrednem stiku z ,,golih kamnov skalnim zidom." Oddaja bo seveda zasnovana po zgodovinskem načelu izbire in bo upoštevala del Vodnikovega Vršaca, Jenkovo pesem Gori, odlomek iz šegavega spominskega spisa Janeza Mencingerja Moja hoja na Triglav, nadalje enega izmed možnih odlomkov Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni, potem drugi del Dveh razgledov Juša Kozaka kot na novo doživljeno parafrazo Vodnikovega Vršaca, del potopisa Klementa Juga Na Jalovec, prav tako značilen del spominskega zapisa dr. Marjana Breclja Moja prva partizanska tura in za sklep oddaje odlomek iz spisa Marjana Lipovška „0 človeku, ki je vse življenje iskal lepoto." Avtorji in naslovi izbranih besedil nazorno opozarjajo na tematski lok oddaje, v kateri naj bi bile - kot rečeno — zaobjete poglavitne sestavine iz snovi gore v besedi.
15.	februarja ob 9.05 I. program
16.	februarja ob 14.00 II. program
GLASBENA
Ko prelistavamo skladateljski opus Pavla Šivica, najdemo pri skoro vsaki drugi skladbi posvetilo otrokom. Čemu je skladatelj toliko svojih ustvarjalnih moči namenil mladim? Najbrž ne samo zato, da bi izpolnil vrzel v skromni beri skladb za mladino.
Pavel Šivic je vokalni in instrumentalni skladatelj. Predvsem pa se je posvetil klavirju — instrumentu,
SREDNJA STOPNJA
ki ga spremlja od prvih stikov z glasbenim svetom, nekako od šestega leta, pa do danes, ko je profesor klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo. Da bo cikel njegovih mladinskih skladb čim bolj popoln, in da bo skladateljev portret čim bolj zaokrožen, se bomo tudi v naši oddaji srečali z vokalnimi in instrumentalnimi deli: mladinskimi zbori, Bodicami za klavir, Najdihojco, Spomini.
22.	februarja olr 9.05 I. program
23.	februarja ob 14.00 II. program
KAKO UMIRAJO ŽIVALSKE VRSTE
Človek spreminja naravo z vsemi sredstvi, ki mu jih daje na razpolago tehnika, to se dogaja danes zelo hitro. Velikokrat pa naravi v svoji nestrpnosti tudi škodi. Nepremišljeno seka gozdove, nepremišljeno lovi in ubija živali - in zgodilo se je že, daje živalsko vrsto iztrebil. Izumrtje avalske vrste pa je za naravo največja nesreča in prav o tem, kako umirajo živalske vrste, nam je dr. Kazimir Tarman napisal zanimivo, poučno, pa tudi lepo pripoved.
Pričel je kar tam, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko in tako odprl evropskim osvajalcem vrata v Novi svet. Tam so živeli ljudje, številna plemena Indijancev. Naseljevali so brezmejno veliko planoto. Po zeleni preriji pa so se pasle tisoč-,glave črede bizonov in antilop. Bizoni so jim dajali vse: hrano in oble-
ko. Iz njihovih kož so izdelovali vigvame ali indijanske šotore. Kite in žile so imeli za tetive na lokih. Lopatico iz oplečja so rabili na motiko, rebra za drsala pri saneh, iz rogov so oblikovali čaše in žlice, lepilo so pripravljali iz kopit in s posušenimi kravjaki bizonov so kurili.
Indijanci so pobili le toliko živali, kolikor so jih porabili za hrano in obleko. Brezumno pa teh živali niso nikoli pobijali. Evropski priseljenci pa so prinesli bizonu hude čase, še posebno hudo je bilo, ko je speljal prvi vlak. Črede bizonov so streljali potniki kar iz vlaka.
Kjer se je še v prvi polovici 19. stoletja paslo 50.000.000 glav bizonov, je ostalo okoli leta 1889 samo še nekaj manj kot 500 glav. Za zdaj je bizon vendarle rešen. V Nacionalnem parku jih imajo že okoli
£
O,
rf
cr>
&
STRAN 6	PROSVETNI DELAVEC
STRAN 6	PROSVETNI DELAVEC
£
O,
£
&
25.000. Napake je težko popravljati.
Zanimiva je zgodba o golobu selcu. Ta zgodba je prav tako iz severnoameriške celine. Iztrebili so ga v pohlepu po denarju. 1. septembra 1914 je omahnil poslednji golob selec v nekem ameriškem živalskem vrtu. Goloba selca imajo le redki muzeji na svetu.
Pa ne samo v Ameriki. Leta 1672 je v Evropi izumrl tur ali pragovedo. V Afriki je izumrla 1860 kvaga (vrsta zebre). Pred nedavnim je izumrl kanski lev v Južni Afriki. Zadnje ure so štete azijskemu levu.
Posebno množično je v zadnjih desetletjih pobijanje afriških kopitarjev in zveri. Bogati Evropejci in Američani hodijo tja na športni lov.
Hudi časi so tudi za krokodile, zebuje, zebre, žirafe in povodne konje.
Ko so osiromašili kitolovna področja v severnih morjih, so se kito-lovci preselili v južna morja v Antarktiki.
Se posebno hitro izumirajo zaradi preganjanja otoške vrste živali. Zdaj je posebno razširjen lov na škodljive Živah. Kljub opozorilu biologov so v mnogih deželah povsem odprli lov na ptice ujede in zveri.
V oddaji so omenjeni tudi narodni parki, ki so jih odpirali zato, da so živali zaščitili. Ta misel varstva narave se je rodila ob koncu 19. stoletja.
SREDNJA STOPNJA:
29. februarja ob 9.05 I. program 1. marca ob 14.00 II. program
KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE...
„Živel je modrijan, poln ljudske modrosti, kaj poln, zvrhan jo je bil in še malo čez. Zato se je dogajalo, da je tedaj, ko ni pazil, kapljica modrosti ušla čez rob njegovih ustnic in kanila med ljudi. Kapljice pa niso bile nič drugega kot ljudski pregovori, med katere spada tudi tale, ukrojen kot nalašč za modrijana samega: česar polno je srce, rado iz ust gre. In je hodila modrost iz njegovih ust vsakokrat, ko jih je odprl."
Tak je začetek oddaje o modrijanu in njegovem potovanju po svetu. Zgodba je napisana zanimivo, vanjo pa je vpletenih vrsta prego-
SREDNJA STOPNJA:
vorov. Nekatere med njimi bodo učenci gotovo poznali, katerega si bodo pa tudi zapomnili. Naj jih nekaj naštejemo: Kdor išče, ta najde. Brez, dela ni jela. Kdor ne dela, naj ne je. Veliko grmenja - malo dežja. Brez setve ni žetve. Počasi se daleč pride. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Stara navada - železna srajca. Človek se uči, dokler živi. Dobro blago se samo hvali. Kdor nima v glavi ima v petah. Kdor visoko leta, nizko pade. Zarečenega kruha se veliko sne. Izgovor je dober, četudi ga pes na repu prinese. Kjer osel se valja, tem dlako pusti. Vsaka reč ima svoj konec, samo kranjska klobasa ima dva.
7.	marec ob 9.05 I. program
8.	marec ob 14.00 II. program
MAMIN DELOVNI DAN
Našo oddajo bomo začeli z majhno, običajno razredno proslavo. Na to proslavo bomo navezah razmišljanje in razgovor dveh šolarjev o prazniku, oziroma o delovnem dnevu žene nekdaj in danes.
Pri tem razmišljanju se bomo ustavili najprej pri pobudnici za proglasitev dneva sohdarnosti žena -delavk, pri Clari Zetkin, (1857-1933) nemški revolucionarki, znameniti politični delavki v nemškem in mednarodnem delavskem gibanju, tudi sodelavki Engelsa in Lenina. Med drugim je organizirala prvo mednarodno konferenco žena iz leta 1910 je bil v Koeben-havnu na mednarodni konferenci žena sprejet njen predlog za proglasitev 8. marec za dan sohdarnosti žena - delavk.
V istem času je živela velika žena, znanstvenica (kemičarka in fizičar-
SREDNJA STOPNJA:
ka) Marie Curie, rojena Sklodowska (1867-1934). Nobelova-»agrajnka. S svojim znanstvenim delom je omogočila nikdar prej sluteni razvoj na vseh znanstvenih področjih. Njeno največje odkritje je odkritje radija.
Bila je vehka tudi kot človek, ljubeča žena in ljubeča mati dveh hčerk. Irena, starejša hči, je z možem šla po materini poti in tudi prejela Nobelovo nagrado za svoje znanstveno delo.
Spomnili se bomo tudi Zofke Kvedrove (1878-1926), tretje znamenite žene v tistem času, slovenske pisateljice, ki je v svojih delih opisovala težko socialno življenje.
Šolarja, ki smo ju na začetku omenili, bosta končno pomislila še na svojo mater, na njen delavni dan, na njeno življenje in na življenje, ki čaka tudi njiju.
14.	marca ob 9.05 I. program
15.	marca ob 14.00 II. program
KAKO IN ZAKAJ SE OGLAŠAJO ŽIVALI
Topel spomladanski večer je in zelene žabe so se zbrale okoli mlak in ribnikov. Nekje daleč se je oglasil z regajočim glasom žabji samec, takoj mu je sledil še drugi in tretji. Kmalu je za njimi zaregljalo še na desetine žab. Reganje se je potem razlegalo še dolgo v noč.
Na vzhodnem nebu se že oznanja
jutro. Ognjena sončna krogla še ni priplavala čez obzorje, ko je na vrhu hišnega slemena zapel svojo jutranji-co kos. Komaj je mali umetnik zapel prvo kitico in se le za kratek čas oddahnil, že je znova povzdignil svoj glas v prelepo melodijo. Iz daljave so odziva našemu kosu njegov sosed. Takrat ko utihne črni pevec na sle-
menu začne pet\ oni z jaiAane. Tudi ta dva ne ostaneta osamljena, po vrtovih, sadovnjakih in parkih pojejo tisti čas še drugi kosi.
Prijetnim pevskim zborom lahko v poletnih nočeh prisluhnemo še na travnikih in senožetih. Tamkaj pojejo poljski murni. Tudi njihova pesem je zborna.
Takih in podobnih primerov bi lahko našteh še veliko in vem, da jih
VIŠJA STOPNJA:
Stravinski:
13. junija 1911 je bil Pariz priča pomembnemu glasbenemu dogodku. Znamenita skupina „RUske-ga baleta" je namreč tega dne predstavila novo delo Igorja Stravinskega PETRUŠKO - balet v štirih slikah. Glasba je na mah osvojila občinstvo, prav tako pa tudi zgodba o nesrečni lutki Petruški. Čeprav je Stravinski pred Petruško napisal že Ognjeno ptico, je vendar Petruška prvo delo, ki je res njegovo, kjer je razvil lasten, individualen stil. In vendar ni pozabil svoje domovine Rusije. Iz glasbene govorice Petruške bogato zveni ruska ljudska melodika. Spo-
VIŠJA STOPNJA
Xu&'\ v\ &o>oto po7.rva\.e, te \e sevu vt\ tja prisluhnete dogajanjem v naravi. Toda v naši oddaji se bomo dotaknili še onih živali, ki jih neupravičeno razglašamo za neme. Dandanes vemo, da tvorijo glasove tudi ribe, raki in kiti. Seveda pa bi ostali le na pol poti, če bi ne odgovorili na vprašanje, zakaj pojejo in se oglašajo Živah? Torej pogovorili se bomo še o biološki vlogi živalskih glasov.
8. februarja ob 14.00 II. program
10.	februarja ob 9.05 I. program
PETRUŠKA
znaval jo je že kot otrok, pozneje pa je iskal motive v zbirkah ruskih narodnih pesmih. Obenem pa je delo sodobno, moderno v smislu tedanjega časa. Na večerih sodobne glasbe v Parizu, kjer je s svojimi zgodnjimi deli sodeloval tudi Stravinski, je spoznal dela tujih, predvsem francoskih skladateljev, ki so mu razkrila nova pota glasbenega izraza.
Spoznali bomo torej avantgardno delo dvajsetih let našega stoletja, prepojeno z rusko ljudsko melodiko, izpod peresa enega nhjvečjih skladateljev.
15. februarja ob 14.05 II. program
17.	februarja ob 9.05 I. program
Fr. Šaleški Finžgar
Ker letos zaradi nepremostljivih težav ne bomo mogli skleniti cikla oddaj o razvoju sloga v slovenskem knjižnem jeziku, bomo nastalo praznino do konca leta zapolnili z oddajami, ki bodo začeti cikel kolikor toliko logično nadaljevale.
Pri obravnavanju razvoja sloga smo prišli do moderne in opozorili, da stilne prvine, ki jih je kot nove prinesla v slovenski knjižni jezik, niso brez zveze z izročilom; predvsem se je premaknil zorni kot opazovanja, zato je realistični opis detelja dobil novo nalogo. Stilne prvine realizma so tako - lahko bi rekli - preživele preobrat tako rekoč znotraj ,,moderne" same.
VIŠJA STOPNJA
Ob novi smeri pa so naprej obstajali pisatelji, ki zaradi naravnanosti v določeno tematiko in zaradi mnogih drugih razlogov niso tako očitno prelomili s stilnim izročilom. Med take vsekakor sodi tudi Fran Šaleški Finžgar. Menjava sloga vsekakor ni šla docela mimo njega; nedvomno je obogatila tudi jezik njegovega pripovedništva, ni pa ga premaknila kar zadeva zorni kot.
Oddaja o Finžgarjevem življenju in delu ima predvsem namen seznaniti na poseben način poslu- dce z njegovim pripovedništvom, medtem ko se bomo k razčlenitvi njegovega sloga vrnili kdaj pozneje.
22. februarja 1972 ob 14.05 II. program 24. februarja 1972 ob 9.05 I. program
SKRIVNOSTNA CELINA ANTARKTIKE
V vrsti oddaj iz tako imenovane splošne ali fizikalne geografije je tokrat govor o geografskih dejavnikih znotraj polarnih krogov, konkretno znotraj južnega polarnega kroga.
Seveda to ni preprosto opisovanje geografskih dejavnikov: spoznavanje Zemlje ima svojo zgodovino, ta pa je toliko bolj razvidna, ko gre za težko dostopne kraje, oziroma — v našem primeru — za težko dostopno celino.
Zanimanje za kraje okoli južnega tečaja je zelo staro. Ljudje so tam domnevali celino, o kateri so bajali, da je pravi raj na zemlji. Te sanje so bile toliko močnejše, kohkor teže je bila dostopna. Toda prišel je čas, ko je zanimanje pomorskih dežel postalo bolj konkretno in konec osemnajstega stoletja je prvi raziskovalec dobil nalogo in sredstva za raziskovanje skrivnostne celine. To je bil James Cock; na raziskovalno pot ga je poslala angleška vlada. Njegovo
potovanje pa ni prineslo nobenih posebnih rezultatov - razen njegovega dvoma, da bo sploh kdaj mogoče priti južneje, kot je prišel sam. To je sicer za nekaj časa zaustavilo raziskovalne napore, pozneje pa je postalo tohko močnejši izziv za nove in nove raziskovalce med njitni tirar za take, ki so z življenjem plačali svoje tveganje.
Kljub temu pa se skrivnostna celina ni mogla v neskončnost upirati človekovim prizadevanjem; prvi ljudje so stopili na južni tečaj 15. decembra 1911; bila je skupina norveškega raziskovalca Amundsena, ki je le za nekaj dni prehitela Angleža Scotta.
Po tem herojskem obdobju so se ekspedicije kar vrstile. Bile so vedno bolje opremljene in vedno številnejše, zato v marsičem Antarktika ni več skrivnostna celina. Zdaj na njej že stojijo stalne raziskovalne postaje, ki negostoljubno, a očitno bogato cehno osvjajajo za človeštvo.
L
VIŠJA STOPNJA:	29. februarja ob 14.05 II. program
2. marca ob 9.05 I. program
VLOGA SOCIALNE DEMOKRACIJE V DELAVSKEM GIBANJU
Seveda je polni naslov oddaje „Vloga socialne demokracije v zgodovini delavskega gibanja11. Gre za obdobje, v katerem se je zaradi kolonializma in imperializma industrijsko razvitih dežel Zahoda skrhala ostrina delavskih gibanj v teh deželah. V tej oddaji je najprej govor o razmahu delavskih gibanj v širino, o njihovi množičnosti in njihovih uspehih v razmerah razvijajoče se parlamentarne demokracije. Spričo množičnosti teh strank in uspešnosti v boju za zboljšanje položaja delavskega razreda znotraj kapitalizma se je namreč krepila iluzija, da je mogoče po poti mirnega razvoja in krepitve položaja delavskega razreda v parlamentarni demokraciji preiti v socializem. Te iluzije so se oprijeli predvsem nekateri voditelji druge internacionale, čeprav pri tem niso vedno naravnost spreminjali revolucionarne teorije znanstvenega socializma, kakršno sta ustvarila predvsem Marx in Engels.
VIŠJA STOPNJA
Vsekakor je bila iluzija socialnih demokratov utemeljena na tem, da so ..spregledali" imperialistično delitev sveta na revne in bogate, da torej niso več videli delavskega gibanja kot svetovnega gibanja, kot celote.
Posledice takega razvoja so se pokazale ob začetku prve svetovne vojne, ko je druga internacionala prav zaradi tega razpadla. Delavske stranke v deželah, ki so stopile v vojno, so se namreč odpovedale mednarodni proletarski solidarnosti in le-tej postavile nasproti interese svojih narodov, kar pa je v resnici pomenilo, da podpirajo interese svojih nacionalnih buržoazij oziroma finančne oligarhije.
Ob tem . pa je hkrati nastal pomemben premik: revolucionarnost delavskega razreda se je okrepila v deželi, ki takrat ni spadala med močne, v carski Rusiji. Proletariat te dežele je ob koncu prve svetovne vojne izvedel prvo uspešno socialistično revolucijo.
7. marca 1972 ob 14.05 H. program
9.	marca 1972 ob 9.02 1. program
DRUŽINA V DANAŠNJI DRUŽBI
Oddaja z gornjim naslovom sodi v vrsto vzgojnoizobraževalnih oddaj, ki imajo namen seznaniti 'poslušalce s tistimi odnosi med spoloma, ki so za družbo izjemnega pomena in jih le-ta zato tudi neposredno ureja z zakoni in drugimi akti. Družina je nedvomno za družbo izjemno pomembna ustanova, čeprav se na prvi pogled zdi, da se tiče samo zakoncev in otrok, torej neposredno ,,prizadetih". Zlasti je mogoče pomembnost družine za družbo ugotavljati v prelomnih obdobjih, v obdobjih, ko se družba naglo razvija, družina, se pravi odnosi v njej in njeni odnosi z družbenim okoljem pa po vztrajnosti težijo k temu, da bi ostali nespremenjeni. V takih obdobjih lahko govorimo o zaostajanju družine za družbenim razvojem in - ker vsega ni mogoče urediti z zakoni in predpisi v takih obdobjih postane družina predmet posebne družbene skrbi, ki naj družini omogoči, da se bo prilagodila spremenjenemu položaju v družbi.
Kot primer takega zaostajanja obravnava naša oddaja delitev dela v družini. Po izročilu se ta dela delijo v tako' imenovana moška in v tako
imenovana .ženska dela; moškemu pritičejo težji opravki, največkrat zunaj hiše, žensko delo pa je na primer kuhanje, pospravljanje sta: novanja, nega otrok in podobno. Taka delitev je bila smiselna - in je deloma še - v kmečkih družinah, kjer moški opravlja delo na polju, v hlevu, in podobno, povsem nesmiselna in krivična pa je takrat, ko sta oba zakonca zaposlena in na primer oba opravita osem ur dela za strojem, preden se vrneta k družini.
Gre predvsem za to, da preobremenjena mati sama ne mdre posvečati dovolj skrbi vzgoji otrok, da se zaradi preobremenjenosti odteguje družbenim aktivnostim in podobno.
Dodatna težava je v tem, da se vzorci obnašanja staršev v družinski situaciji prenašajo tudi na otroke, če je to obnašanje tradicionalno, potem zapira dekletom možnosti za izbiro poklica po objektivno obstoječih možnostih in po njihovih nagnjenjih, zaradi pomanjkljive družinske vzgoje pa se nekaj podobnega dogaja tudi fantom.
Take in podobne probleme obravnava oddaja.
VIŠJA STOPNJA:
14. marca ob 14.00 II. program
16.	marca ob 9.05 I. program
Stevan Mokranjac: RUK0VETI
Značaj in pomen Mokranjčevega umetniškega delovanja leži v obdelavi, ljudske melodike. Izhajajoč iz kmetske primitivne sredine, je znal Mokranjec z izrednim okusom najti pravo mero v sintezi ljudskih motivov in kompozicijske tehnike. V iskanju realistično nacionalne smeri seje kaj kmalu otresel romantike.
Rukovete je Mokranjac napisal v rapsodični obliki. Čeprav jih sestav-
ljajo ljudske pesmi iz raznih krajev Jugoslavije, se vendar odlikujejo z izredno usklajenostjo tako v oblikovnem, vsebinskem in harmonskem pogledu. Mokranjčev opus, ki je skoro izključno vokalen, ni velik. Vendar je zaradi izredne skladateljeve umetniške moči postal vzor kasnejšim generacijam. Svoj vrh pa je skladatelj dosegel ravno v Ruko-vetih.
NENAVADNI POGOVORI:	7. februarja ob 14.00 II. program
9. februarja ob 9.05 II. program
UŽIVAJ, DOKLER SI MLAD
Precej pogosto slišimo med mladimi ljudmi trditev, da je treba življenje uživati, ko si mlad, češ da je potem „vsega konec" in da potem „vse mine". Teh trditev ne slišimo samo takrat, kadar mladi ljudje teoretično utemeljujejo svoje življenjske nazore in poglede, temveč pogosto kot opravičilo za kaka dejanja, zaradi katerih jih je ožja ali širša družba obsodila oziroma posvarila.
Sprejemanje načela, da je treba uživati mlad in postavljanje takega
NENAVADNI POGOVORI:
načela v ospredje ali celo kot edino življenjsko vodilo lahko ima zelo neugodne posledice in lahko vodi do nepopravljive škode pri razvoju nekega mladega človeka.
Namen oddaje je opozoriti mlade ljudi na zmotnost takega pojmovanja in slabe življenjske perspektive, ki izhajajo iz njega; omogočiti kritično razpravo o teh vprašanjih bodisi med mladimi in njihovimi vzgojitelji ter drugimi ljudmi, bodisi med mladimi ljudmi samimi.
21. februarja ob 14.00 II. program
23. februarja ob 9.05 I. program
STAROKOPITNOST
Starokopitnost je pojav, ki spremlja človekovo staranje. Človek, ki postaja starokopiten, postaja star ne glede na to, koliko let šteje. Starokopitnost pomeni predvsem, da nismo več tako plastični, da bi mogli slediti, se prilagajati in sprejemati nove razmere, okoliščine, pojave itd., ki jih prinaša čas.
Starokopitnost srččujemo: v šoli (na primer: uporabljanje starih podatkov in metod tam, kjer imamo nove in zapostavljanje novih načinov, pojmovanje avtoritete učitelja kot njegove nedotakljive pravice ipd.), doma (na primer: priznavanje starih navad glede oblačenja, frizure, lepotičenja itd. kot edino dostojnih, zaničevanje novejše glasbe, umetnosti, uveljavljanje togega dnevnega režima, v katerem je vse
določeno vnaprej, prepovedovanje pogostejšega obiskovanja kino predstav itd.),
v družbenem in političnem življenju (na primer: vztrajanje pri določeni ideologiji kot edini pravi, ne upoštevajoč spremembe, ki jih prinaša razvoj ipd.) Vprašanje, kdo naj se komu približa, ali mladi starim ali nasprotno, je zgrešeno. Vsi se moramo prilagajati zahtevam časa, kar je mladim nekoliko lažje kot starejšim.
Nameh naše oddaje je prikazati starokopitnost kot hudo oviro pri ustvarjanju pozitivnih medsebojnih odnosov med mladimi in starimi, med učenci in učitelji in med otroki in starši in dati tako odraslim kot tudi mladim možnost za kritično in samokritično razpravo-
NENAVADNI POGOVORI:	6. marca 1972 ob 14.00 II. program
8. marca 1972 ob 9.05 1. program
ČE BOŠ TAKŠEN ...
V procesu socializacije učijo starši otroka, da se prilagaja zahtevam in pričakovanjem okolja, v katerem odrašča. Otrok mora opustiti svojo prvotno, izrazito egocentrično naravnanost; mora se odpovedati uresničitvi mnogih želja in teženj, ki niso v skladu z željami in težnjami okolja. Za dobro socialno učenje to je za obnašanje, ki je v skladu s pričakovanjem okolja, dobi od staršev in drugih odraslih oseb nagrado v obliki naklonjenosti, sprejetosti, priznanja. Te nagrade navdajajo otroka z zadovoljstvom in mu nadomeščajo ugodje, ki bi ga doživel, ko bi sledil svojim prvotnim nagibom in težnjam, a so usmerjeni zoper interese okolja. Nasprotno pa je otrok kaznovan, če se interesom okolja ne podredi.
Poglavitna metoda za dosego otrokove socializacije je represija. Ta je bodisi posredna bodisi neposredna. Pri prvi sledi otrokovi neubogljivosti neposredna kazen. Pri tej se starši ravnajo po pravilu: „Če ne boš ubogal, se bom razjezil in.te kaznoval". Pri posredni represiji pa vzgojitelji uporabljajo bolj posredne in bolj zapletene načine kaznovanja, največkrat pa tehnike, s katerimi pri otroku vzbujajo občutke krivde. Geslo pri takem načinu kaznovanja je nekako takšno: ,,Če ne boš ubogal, bom žalostna"', ali: „Napravi kakor hočeš, a če ne boš upošteval
mojih želja, bom žalostna."
Na tako nenasilno, na videz ne-ogrožujočo, plemenito in žalostno mater seveda ni mogoče biti jezen in sovražen. Ob taki materi otrok največkrat doživlja samega sebe kot nehvaležnega in nevrednega materine ljubezni. Ob materi, ki mu nenehno govori, kako jo je razžalostil s svojim vedenjem, se otrok počuti nenehno krivega, Samega sebe doživlja kot moralno slabega, izgublja samospoštovanje in razvija občutja krivde, manjvrednosti in depresivnosti. Normalna agresivnost, ki se poraja pred ovirami, zaradi katerih otrok ne more uresničiti svojih teženj, se od osebe, ki realno pomeni oviro, preusmeri na otroka samega in se lahko v skrajni obliki pokaže kot samomorilno vedenje.
Pri občutljivem otroku bo vzgojno načelo: Če ne boš priden, bom žalostna, naletelo na posebno plodna tla. Marsikatera mati začuti učinkovitost svojega vzgojnega prijema in ga zato pri vzgoji svojega otroka tembolj uporablja.
Oddaja ČE BOS TAKŠEN, BOM ŽALOSTNA ... na običajni način naših Nenavadnih pogovorov govori o tem problemu. Njen namen je omogočiti pogovor med vzgojitelji in otroki o tej kočljivi in največkrat prepovedani temi.
lb>
H
w
>
Z
Ul
NAŠE OROŽJE -
Pred štirimi leti je (31. januarja 1968) skupina enajstih občanov ustanovila zložniško podjetje in mu dala ime Partizanska knjiga. Prvo leto je imelo podjetj štiri zaposlene in 730.000 dinarjev prometa, leta 1971 pa je do konca septembra 45 ljudi ustvarilo za več kot 1 ( 000.000 dinarjev prometa. Redno zaposlenim je premalo 100 stalnih poverjenikov in še več občasnih. To so številke ki lahko mnogo povedo. A s številkami je že tako, da ji! je moč obračati, kakor kdo želi. Zato so, raje vprašajmo, .akšna vsebina se skriva za njimi. O tem sem se pogovarjal z J Rektorjem založbe Milkom Štolfo.
Kulturna vzgoja še vedno pastorek
DOBRA KNJIGA
MARJA CERKOVNIK, UREDNICA KULTURNO-UMETNIŠKEGA PROGRAMA RTV:
»Važno je le, da vedno znova in znova ponujamo vrednote«
kovno delo nadzira komisija za zgodovino NOB pri republiškem odboru ZZB. Odbori so tudi sozaložniki zgodovine svoje enote, tako da jo dobijo po čisti proizvodni ceni brez pribitkov marže in rabata. Knjige razdeljujejo borcem zastonj. Doslej je izšlo nekaj knjig, ki so naletele na topel sprejem med borci. Zgodovinarji so bili v začetku nekoliko nezaupljivi, danes pa ocenjujejo knjižnico za najresnejšo akcijo v zgodovinopisju NOB. Knjižnica je bila nagrajena z zvezno nagrado 4. julija, posamezne knjige pa so prejele nagrade vstaje slovenske ga naroda, nagrado OF in tudi nagrado Kidričevega sklada.
Razumljivo je, da daje Partizanska knjiga glede na svoje poslanstvo zgodovini še poseben (Nadaljevanje na 8. strani)
dino, kjer bo dobil vsakovrstna priporočila in usluge!) Na takšnih, tj. živih glasbenih prireditvah, se šele zgoste doživetja, tu šele se čustveno prav vzdrami mlad človek, ki bo poslej bolj odprt za glasbeni pouk ali bolje za glasbeno vzgojo v razredu.
In še poziv našim založniškim hišam: Lotite se izdajanja primerne glasbene literature, učbenikov, priročnikov, gramofonskih plošč in obogatite s tovrstnim gradivom naše učence in glasbene vzgojitelje!
Tovariš Štolfa, kot vemo, je v Sloveniji kakih 15 večjih in več tanjših založniških podjetij. Čakaj se vam je torej zdelo posebno ustanoviti še eno založbo?
- Res je, na Slovenskem je več založb. Te založbe so izdale in še izdajajo vsako leto sto del, ki govore o NOB. Prav zaradi razdrobljenosti pa te knjige niso imele take teže, kot bi jo sicer lahko imele v slovenski litera-luri. Ko sem bi še sekretar sveta ?-a razvijanje tradicij NOB, seje v širokem krogu ljudi porodila misel, da bi bilo treba partizanki knjigi dati njen pravi pomen. To pa bi lahko dosegli le, če bi jo organizirano širili med bralci. Ustanovili smo založbo m omenjena ideja je postala osnovno vodilo za naše delo.
Partizanska knjiga je torej nekak posrednik med založbami m bralci, utira za knjigo nove poti in išče nove bralce ...
— To je ena njenih funkcij. Pripomniti moram, da se pri lem ne omejujemo na dela z narodnoosvobodilno tematiko, ampak se trudimo, da bi kar največ dobrih, naprednih slo-venskih knjig našlo pot med ljudi. Zavedamo se, da je danes knjiga tržno blago kot vsi drugi proizvodi. Vendar pa je hkrati kftiga tudi kulturna dobrina. Čal pri nas to mnogokrat zanemarjamo in iščemo dobiček na račun kulture. Potrošniki segajo raje po razkošnih izdajah, lepih platnicah in debelem papirju. In mnogokrat tudi založniki raje Prodajajo platnice kot pa vsebino, saj imajo od tega večje koristi. Tako je cena knjigi mnogo poskočila in knjiga je Postala ljudem teže dostopna. V Sloveniji izide več kot 2000 del na leto. Prizadevamo si, da bi od tega posredovali ljudem res najboljši izbor tistih knjig, ki zaslužijo ime napredna knjiga.
Omenil sem, da je ena naših osnovnih nalog popularizirati Partizansko knjigo, kar pove že samo ime založbe. Seveda pa je moč organizirano razširjati par-fizansko literaturo samo, če 'mamo hkrati tudi dober založniški program. Ko je bila založba ustanovljena, se je okrog njenega jedra zbiralo vedno več ‘judi, ki so izmenjavah svoje misli in izkušnje. Izkazalo seje, da je v tovrstni literaturi mnogo vrzeli, ki bi jih bilo treba izpolniti. Zato smo mnogokrat sami
spodbudili avtorje, da so napisali delo. ki ! : morda nikoli ne prišlo na dan
Začela sva govoriti o programu. Vem, d: še posebej skrbite za zgodovini NOB in da prav v ta namen .lajate Knjižnico NOV in POS Bi mi lahko povedali kaj več < ej knjižnici?
— Zamisci m knjižnica sama sta starejši k : Partizanska knjiga. Ker pa so bdi pobudniki tako knjižnice kot založbe v
(Nadaljevanje s 3. strani) kovno kulturnimi programi. Izkušnje tako imenovanih ..likovnih abonmajev" pri Pionirskem domu so pokazale, da je ta način dopolnilne vzgoje za mladino posebno privlačen in mu je zagotovljen najširši odziv.
JANEZ BITENC, SKLADATELJ IN GLASBENI PEDAGOG:
»Žive glasbene prireditve vzdramijo«
Čeprav teija vrsta nakazanih ugotovitev in vprašanj odgovore, ki bi jih morali z različnih zornih kotov osvetliti strokovnjaki — družboslovci in ob njih postaviti tudi svoja stališča, bom skušal, ne oziraje se na to, prispevati nekaj svojih misli:
Izkušnje povedo, da pri našem šolarju skoraj vse pomeni dober, iznajdljiv vzgojitelj. Tu ne mislim samo strokovno podkovanega učitelja: gre predvsem za človeka, ki zna in more na glasbenem področju odstirati otroku zaveso na tako zanimiv oder, kot je to svet glasbene umetnosti. To velja posebno za dandanes, ko ima otrok toliko možnosti za največkrat nekontrolirani sprejem najrazličnejših zvočnih vtisov. Če bi uspelo vzgojitelju že to, da bi mogel otroka navajati na poslušanje zanj primernih skladb, bi bil storjen velik korak naprej. Toda, kako naj to stori, ko se na večini naših šol o glasbi le govori, posluša pa bore malo. Kje so vzroki? Slabo založene šolske diskoteke in še posebej specializirane diskoteke, kjer bi našla primemo glasbo tako učiteljica v nižjih razredih osnovne šole (otrok je v teh letih za glasbo najbolj dojemljiv!), kakor tudi predmetni
glavnem isti ljudje, je vzela Partizanska knjiga knjižnico za svojo in to je doslej naše največje založniško dejanje, saj bo knjižnica obsegla okrog 100 knjig. Seveda pa dejanje presega meje založništva in je pomembna politična in zgodovinska akcija. Pred tem so seveda že izhajale knjige ki so govorile o NOB in tudi o zgodovini posameznih enot. Naša knjižnica pa naj bi sistematično in po strogih zgodovinopisnih merilih obravnavala nastanek in razvoj vseh enot NOV in POS, prikazala prerez najpomembnejših obdobij narodnoosvobodilnega boja in osvetlila tudi posebne dejavnosti partizanske vojske. Potrebno je bilo ogromno organizacijsko delo za zbiranje gradiva. Po enotah so se ustanovili odbori, ki skrbijo za to. Stro-
učitelj na višji stopnji. Prav tako so glasbeni kabineti le slabo založeni s slikovnim gradivom (slike, diapozitivi skladateljev, glasbil, pomembnih glasbenih ustanov itd.), kar vse bi ob živahni vzgojiteljevi pripovedi veliko bolj pritegnilo mladega človeka. kakor pa suho naštevanje podatkov in letnic. In ob reproducirani glasbi še nekaj: glasbeni vzgojitelj bi moral izkoristiti vse možnosti, da popelje razred kdaj pa kdaj na živo glasbeno prireditev, na koncert, v opero? (Tu se lahko vsak obrne na Glasbeno mla-
Predvsem mi ni jasno in sem presenečena, ko pravite, da se nam nekako ne posreči vzgajati in vzgojiti razgledane, za vse lepo dojemljive in kritične ljudi. Tudi to nekako ni res. Več prostora bi potrebovala, da bi utemeljeno razložila zakaj ne. Menim pa, da je splošno pojmovanje kulture togo in ozko. Kultura ni samo lepa knjiga, igralska stvaritev, lepota likovnega ustvarjanja — to naj bi bil sam vrh kulture. Kultura so tudi medčloveški odnosi, kultura je obnašanje, kultura je, kako se pogovarjamo, je odnos do dela, oziroma delovna kultura in delovna morala, je obleka, je osebna higiena, je lepo urejen dom, je odnos do narave* do lastnega zdravja, je odnos do sebe in soljudi. Vse to je kultura. Z drugimi besedami — cela vrsta vrednot.
Naša naloga bi tedaj bila, da ponujamo predvsem vredno in na nevsiljiv način učimo izbiranja. Brez malodušja, če ni
takoj ustreznih rezultatov. Učinek takega potrpežljivega delovanja se zanesljivo pokaže. Važno je le, da znova in znova ponujamo vrednote, da spremni-njamo razmerje sil v prid vrednotam in da dopuščamo, da bodo nekatere izbrane. Ene preje, druge kasneje.
V kulturo je treba vključiti celovito življenje, oziroma: kultura se mora vključiti v celovito življenje, pa ne bo več na stranskem tiru.
Za televizijski program pa bi morebiti veljalo tole. Predvsem je težko pravilno odbirati oddaje, ker ni jasno v čem, oziroma kakšna naj bi bila ta pravilnost. In dokler to ni jasno, dovolimo, da jih gledalci mladi in stari sami odbirajo. Opazili bomo, kako različne so želje, okusi, kulturne potrebe in kulturna raven. In zato je težnja televizije program — v katerem vsakdo zase nekaj najde, ni pa verjetno, da bo vse ugajalo vsakomur. Toliko.
Stara stavba sedanjega vrtca v Radencih, ki so jo adaptirali takoj po osvoboditvi, danes zaradi. premajhnih učnovzgojnih in drugih prostorov, zaradi vedno večjega naraščanja števila otrok, ne ustreza več. Zato je bila nedavno na pobudo zdravilišča Radenska imenoVana šestčlanska komisija, ki naj bi pripravila potrebno dokumentacijo za gradnjo novega vrtca in otroških jasli.
Imenovana komisija je že pripravila projekte in zbrala podatke za velikost otroškega varstva in jasli. Od dveh montažnih tipov Marlesovih načrtov za 60 in 120 otrok je izbrala večji tip, to je za 120 otrok. V vrtcu so predvideni: otroške jasli, potrebni upravni prostori, kuhinja in ostalo, kar spada k otroškemu vrtcu.
Mikrolokacija za novi otroški vrtec v Radencih je določena ob novi cesti med stanovanjskimi bloki in novim šratovskim naseljem. Od skupne površine enega hektara je zazidalna površina 796 kvadratnih metrov ali 6,41 kvadratnega metra na otroka. Vrtec bo imel sedem igralnic, otroške jasli pa dvoje. Predvidena so tudi vsa potrebna igrišča.
Kot je povedal predsednik komisije, direktor enote stanovanjsko komunalnega podjetja zdravilišča Radenska Ivan Kovač, je predračunska vrednost novega vrtca s prispevki in obveznostmi vred okrog tri milijone dinarjev. Od teh bodo prispevali: 70 odstotkov republiška skupnost otroškega varstva, 300 tisoč občinski sklad otroškega varstva in 670 tisoč dinarjev zdravilišče Radenska. Glavni investitor je temeljna izobraže-
valna skupnost pri skupščini občine Gornja Radgona, za sedaj pa vodi še vsa pripravljalna dela zdravilišče Radenska.
Izvajalec del je industrijsko podjetje Marles-Maribor. Z gradnjo vrtca bodo začeli prve dni spomladi, po pgrogramu pa bo gotov in uporaben proti koncu letošnjega leta. Stari vrtec bodo preuredili za oddelek posebne šole Gornja Radgona za otroke z območja Radence in Kapele, s čimer bo radgonska posebna šola nekoliko razbremenjena.
I.	K.
V	skladu s svojim duševnim razvojem išče otrok po tretjem letu svojega življenja imperativno družbo svojega vrstnika. Prav vrtec pa je tisti, ki mu ponuja možnost, da zadovolji to svojo potrebo.
dr. A. REIS -NOVAK
Otrok je občutljiv za vse spremembe, npr. glede temperature. v prehrani ipd. Z igranjem na svežem zraku, soncu in sne-\ pa se krepi in postaja odpornejši. Zato naj bi bil otrok vsak dan na zraku vsaj tri do štiri ure ne glede na lepo ali grdo vreme, dr. A. REIS - NOVAK
V	drugem in tretjem letu starosti je otrok le nedejavni opazovalec. Samo gleda, kako se igrajo drugi. V četrtem letu (nekateri tudi prej) pa se že aktivno vključuje v igro, v skupinico, v gručo. Prav to vključevanje je odločilno za oblikovanje njegovih družbenih stališč do tovariša v igri, do prijatelja, do znanca in do drugih ljudi. Otrok vstopa v svoje družbeno okolje ter postane njegov lan.
A. COTIČ - psih log
Naši najmlajši — Marko, Gorazd, Tanja, Karmen — rišejo
Še letos nov vrtec v Radencih
TAKOJŠEN ODZIV
Na III. plenarni seji republi-s*ega odbora Sindikata delav-cev družbenih dejavnosti so čla-fji republiškega vodstva teme-Jdo obravnavali in ocenili naj-J)ovejši projekt ekonomske po-litike v zvezi s splošno in skup-n° porabo v 1. '1972, ki ga je ^prejel republiški izvršni svet ‘6- januarja. Obširna in tehtna Oprava, ki je temeljila na skle-III. kongresa Sindikata dedcev družbenih dejavnosti, je htova potrdila visoko stopnjo !®ejne enotnosti članov republi-skega vodstva, njihove zahteve P® so zapisane v Spomenici o plačevanju dela družbenih dednosti, ki jo danes v celoti objavljamo.
Poleg Spomenice so na seji Prejeli še program nalog repub-alvega odbora in njegovih orga-0v za leto 1972. njegova ures-
ničitev pa je ena od faz v uresničevanju sklepov, sprejetih na zadnjem kongresu. Osnutek programa bodo poslali vsem občinskim in medobčinskim vodstvom.
Do začetka marca bo natisnjen Katalog III osnov in meril delitve dohodka in osebnih dohodkov. V njem bodo navedena poglavitna načela družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, najpomembnejše določbe zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, povzetek splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti in najvažnejša določila iz sklenjenih samoupravnih sporazumov. Novi Katalog bo šolam prav gotovo dober pripomoček pri delitvi dohodkov in osebnih dohodkov.
1 klipubliški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije na Ho”3?11* sej' 20. januarja 1972 obravnaval predlog ukrepov družbeno-eko-jih • e Politi,ce na področju splošne in kolektivne porabe za leto 1972, ki 'je sprejel izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji 16.januarja 1972 in HreJel tole
SPOMENICO
o plačevanju dela družbenih dejavnosti v letu 1972 I.
Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ugotavlja in se strinja z ocenami, po katerih so sedanje gospodarske razmere zaradi nestabilnosti, visoke stopnje inflacije, nelikvidnosti in prekomerne porabe izredno kritične. Hkrati ugotavlja, da so temu vzrok odstopanja od načel in ukrepov družbeno-ekonomske reforme leta 1965.
Ukrepi vsakokratne ekonomske politike, ki že več let_poznajo predvsem devalvacijo in pavšalno omejevanje sredstev družbenega standarda, niso učinkoviti. Zato' taki ukrepi družbeno-ekonomske politike na področju splošne in kolektivne porabe ne bodo izboljšali gospodarskega položaja, ker je ta poraba v narodno gospodarski bilanci izredno majhna količina in ker pavšalno znižujejo družbeni standard zaposlenih in občanov in s tem močno povečujejo socialno razlikovanje. V ničemer pa ne omejujejo neproduktivne porabe sredstev za poslovne zgradbe, razkošne trgovine itd.
Republiški odbor posebej opozarja na nujnost drugih ukrepov, ki bodo stimulirali rentabilno proizvodnjo, družbeno racionalne naložbe in zmanjšali neracionalno trošenje dela bančnega in trgovskega kapitala brez kontrole javnosti in vpliva združenega dela.
Z ukrepi na dosedanji star način pa bi bil položaj v letu 1973 še težji. Že letošnji ukrepi ekonomske politike, bi morali vzpodbuditi uveljavljanje XXI. in XXII. amandmaja zvezne oziroma XXVII. in XXIX. amandmaja republiške ustave. Prav tako bi morali z neposredno odgovornostjo vseh faktorjev za utrezne ukrepe zagotoviti trdno družbeno disciplino za uresničevanje sprejete politike. Brez tega so namreč nagrajevani tisti, ki so prekoračevali začrtane proporce in kaznovani tisti, ki so racionalno gospodarili po reformnih načelih.
II.
Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije z zadovoljstvom ugotavlja, da so Skupščina SR Slovenije in njeni organi. Zveza sindikatov Slovenije, samoupravne interesne skupnosti in mnogi drugi družbeni dejavniki sprejeli predloge republiškega odbora z dne 5. novembra 1971 o tem:
-	da se za izhodišče vseh kalkulacij o plačevanju dela družbenih dejavnosti upoštevajo sklenjeni samoupravni sporazumi,
-	da sc vse osnove in merila za financiranja (npr. merila izobraževalnih skupnosti, družbenega dogovora o financiranju zdravstva) uskladijo s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi.
- da se z ukrepi v okviru ekonomske politike SR Slovenije za leto i 972 uveljavlja enak odnos do vseh družbenih dejavnosti, kar se mora ■ iziti predvsem v enaki stopnji realizacije samoupravnih sporazumov in d žbc-nega dogovora za voljene funkcionarje.
Uveljavitev navedenih predlogov pomeni velik sistemski prispeve pri uresničevanju ustavnih amandmajev, zlasti 6. točke XXI. amandi a k zvezni ustavi in XXVII. amandmaja k republiški ustavi, kjer je med d igim določeno: „S svobodno menjavo dela z delom delavcev v organizaci i na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih dru, nih dejavnosti kot delu enotnega procesa družbenega dela zagotavljajo ovni ljudje svoje osebne in skupne potrebe na teh področjih. S takšnimi od a se zagotavlja delavcem v omenjenih dejavnostih enak družbeno-ek iški položaj, kofga imajo delavci v drugih organizacijah združnegea dela '
Predlogi^ izvršnega sveta o največ 95% realizaciji samoupravni!; >ra-zumov družbenih dejavnosti, o tem, da se za sklade skupne porabe ug leva samo znesek 600 dinarjev na zaposlenega in o prepovedi uporabe 1.	mc-
novanih presežkov, po mnenju republiškega odbora niso skladni s .	rim
ustavnim amandmajem, ker podobnih omejitev za gospodarstvo ni. V. len družbeno-ekonomski položaj delavcev v gospodarstvu in delava iuž-benih dejavnostih ni v skladu z ustavno ureditvijo.
III.
Storitve delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, s ;ega varstva, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti (kolektivna o ma skupna poraba) ter storitve delavcev v upravnih in pravosodnih or , m v strokovnih službah družbeno-političnih in samoupravnih skupnosti (del splošne porabe) so pomemben sestavni del družbenega oziroma' življenjskega standarda delavskega razreda in drugih delovnih ljudi, ne pa potrošnja mih delavcev družbenih dejavnosti. Vse družbene akcije za tako imenova i razbremenjevanje gospodarstva morajo temeljiti na realnih ocenah, ali je in koliko je sploh mogoče zmanjševati fizični obseg uslug prej navedenih dejavnosti, ker gre tu za direkten poseg v pravice delovnih ljudi vse Slovenije oziroma za poseg v njihov družbeni in življenjski standard. Ce imajo predlogi izvršnega sveta v mislih tako razbremenjevanje gospodarstva, bi bilo treba predvideti konkretne ukrepe za zmanjševanje pravic na posameznih področjih, kar iz gradiva izvršnega sveta ni razvidno. Cc pa izvršni svet predpostavlja samo bilančno zmanjšanje skupne in splošne potrebe z namero, da obseg in kvaliteta izobraževanja, pravic iz zdravstvenega zavarovanja in drugih družbenih dejavnosti ostaneta na dosedanji ravni ali se celo povečata, pa to pomeni razvrednotenje dela delavcev družbenih dejavnosti. Prepričani smo, da s tako enostransko formulo razbremenjevanja gospodarstva v naši družbi tudi v sili ni mogoče soglašati. Pravice in s tem sredstva je možno zimo ; le tako, da se pri tem zaščitijo družine z manjšimi dohodki.
NAŠE OROŽJE
TIHOŽITJE (oglje Moškriča)
Matjaž Potokar, 7.. c Osnovna šola Jožeta
(Nadaljevanje na 7. strani)
poudarek. Kako se to zrcali v vašem programu?
Poleg knjižnice NOV in POS izdajamo v sodelovanju z inštitutom za zgodovino delavskega gibanja Zbornike dokumentov in podatkov o NOB, prevzeli smo izdajanje Fotografskih dokumentov o boju komunistične partije na Slovenskem, pri nas izhajajo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. Povedal sem, da so prav pri nas dobili mnogi avtorji pobudo, da so se lotili pisanja svojih spominov. Tako je bilo na primer z Okrvavljeno rožo dr. Francija
Gorenjske razglednice
(Nadaljevanje s 1. strani) viška prosvetnim delavcem na šoli. Temu pravimo: gledanje v sosedov lonec. V resnici so bili napačno obveščeni. Prepričani so bili (zmotno, seveda), da sije kolektiv „prislužil“ višek z denarjem od najemnine telovadnice. Res pa je, da so se člani kolektiva sporazumeli, da ne bodo delili viškov takrat, ko so jih delile ostale šole. Tako so kasneje prišli do viška, ki je znašal za vsakega prosvetnega delavca na šoli poprečno 8 starih tisočakov mesečno. „Sam sem vrtal, sam sem delal,14 mi je dejal. Grenko mu je ob misli na postavljeni limit 10,8 milijonov dinarjev, ki bi pa skoraj dosegel 40 milijonov. Zakaj? V stari šoli so za kurivo uporabljali drva, sedaj kurilno olje, ki je dražje, elektrika (veliko več luči), oprema in zavarovanje. Kljub vsemu so prihranili in v enem letu izplačali avtobus, s katerim se otroci iz Rateč in Martuljka vozijo v šolo. Težave so nastale z odpovedjo prejšnjega šoferja. Sedaj imajo novega, ki ga plačujejo 300 tisoč na mesec, samo da vozi, ker bi jih prevoz pri podjetju stal kar nekaj milijonov več. Trenutno ima šola 275 otrok, od katerih jih je več kot polovica vozačev. Čez 5 let bo število otrok gotovo naraslo, saj se z novimi gradnjami in odpiranjem novih službenih mest v hotelih kažejo nove možnosti.
V Mojstrani imajo velike težave s kadri — ne morejo zasesti delovnih mest, saj je na višji stopnji zelo malo otrok. Predlagana združitev šol Mojstrana—Hrušica se ni posrečila. Ravnatelj meni, da je pravi čas zamujen. Obe šoli stojita: v Mojstrani in v Hrušici kot bi bili zacementirani. Verjetno bi obstajala rešitev obeh v eni šoli v dolini, kjer bi bila višja stopnja. Paralelke so rešitev. Nižja stopnja pa naj bi ostala na šolah, ki že obstajata.	t
Med drugimi težavami je poudaril tudi kadrovske. Krivda je v samoupravnem sporazumu, ki se začne in konča pri izobrazbi ter skoraj no upošteva dela. Ravnatelj ima na šoli dva odlična, požrtvovalna pedagoga: matematika in anglistko ki ju je samoupravni sporazum hudo prizadel. Pred leti sta mprala prekiniti študij, ker soju potrebovali na terenu, danes sta pa obupala zaradi izpitov, ki jih ne zmoreta opravljati zaradi pomanjkanja časa. Eden od njiju je predčasno poučeval kar na dveh šolah. Njuna plača znaša mesečno približno 160 tisočakov, kar je manj kot kuhari-čina v šolski kuhinji.
Glede na vprašanje združitve šol v dolini Voranc-Čufar je odgovoril le tole: ,.Mislim, da smo dvakrat zagrešili korak nazaj v našem razvoju: prvič ob združevanju zemlje, drugič v popravku zakona — prej so ravnatelje volili kolektivi in je za to obstajala povezanost, sedaj imenujejo ravnatelje skupščina.11
Delo
Starše se je posrečilo spraviti iz otopelosti. Izkoristili so dober odziv pri sestankih o vzgoji za življenje v dvoje in predlagali, da bi se enkrat mesečno sestajali in se pogovarjali o temah, ki bi jih določili starši sami. Dve temi sta že določeni: učenje in ocenjevanje. Prvo temo — učenje so že obdelali skupno z učitelji in prejeli nis-meno na dveh listih napotke: o pomoči, ki naj jo nudijo otroku doma. Zamisel se je zelo posrečila, saj se jih je od 270 staršev udeležilo sestanka kar 65. Ravnatelj je z odzivom zelo zadovoljen, predvsem pa s tem, kako kritično in odkrito govore starši o posameznih problemih.
Ustaljena navada šole je, da ob koncu leta, ob delitvi spričeval in nagrad učencem, predložijo staršem finančni obračun
leta — v preprosti obliki. S tem se poveča zanimanje in sodelovanje staršev s šolo.
Predlogi
Ravnatelj trdi, da je brez izračunov na šoli nemogoče in predlaga, da šole, ki tega doslej nimajo, čimprej uredijo javno obveščanje v preprosti obliki — za ljudi.
Glede kadrovskih problemov na šolah (problem prosvetnih ' delavcev, ki jih je prizadel samoupravni sporazum) pa predlaga, da bi organi razmislili o načinu kako olajšati pogoje za polaganje izpitov odličnim učiteljem na šolah.
Načrti
Uredili bodo še šolsko okolico — vrt in cesto. To bo seveda veliko stalo. V šoli bodo poučevali učence tudi učitelji z jeseniške glasbene šole, imeli bodo fakultativni tečaj za nemščino. Začeli so že s telovadnimi urami za ženske od 25. do 50. leta.
Za bližnji Prešernov dan se že dolgo pridno pripravljajo. Lani so za ta dan povabili Miho Kli-najja, letos pa bodo verjetno Toneta Svetino. Letos je izredno veliko prijavljenih za Finžagarjevo bralno značko. Najin pogovor je sklenil Jože Gazvoda takole: „Veste, šole ni mogoče voditi po uricah in jih preštevati. Treba je delati toliko, kolikor je potrebno in kolikor se zmore11.. .
TEA DOMINKO
STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO?
Derganca. Kakšna škoda bi bila, če knjige ne bi napisal! Mnogi dogodki iz življenja in dela partizanskih zdravnikov bi ostali za vedno pozabljeni. Vedeti pa moramo, daje bila prav organizacija naše sanitete edinstven pojav v evropskem vojskovanju. Pa ne samo to. Zaradi iskrive pripovedi in globoke človeške poštenosti je delo hitro našlo mnogo navdušenih bralcev. Ne •samo odziv med publiko, tudi nagrada vstaje, ki jo je avtor dobil, potrjuje vrednost tega dela. Podobnih knjig je izšlo pri nas še več, nekaj pa jih je v tisku. Tako je Karel Leskovec napisal četrto knjigo svojih spominov z naslovom Vesela pomlad, akademski slikar Dore Klememčič-Maj bo objavil pripoved o svojih doživetjih med vojno, dr. Aleksander Gala bo orisal začetke partizanskega zdravstva. Načrtno si prizadevamo gojiti memoarsko literaturo. Radi bi ohranili predvsem spomine na tista obdobja in tiste ljudi, ki so imeli pomembno vlogo v boju delavskega razreda za socialno in nacionalno osvoboditev. Hkrati pa se zavedamo, da se v tej literaturi ne smemo ponavljati, da moramo iskati nove, še neobdelane snovi in osvetljevati zgodovinska dogajanja iz novih zornih kotov.
V začetku ste dejali da se zavzemate za razširjanje dobre slovenske knjige in za sodelovanje z vsemi založbami. Kaj ste na tem področju že dosegli in kaj še mislite ukreniti?
Vidite, naše orožje mora biti dobra knjiga, ki izide v veliki nakladi in je zato poceni. Seči moramo na področja, kamor knjiga sicer ne zaide. Ob velikem številu založniških podjetij imamo 'v Sloveniji zelo slabo knjigotrško mrežo. Osem oh čin nima ne knjižnice ne knjigarne, v trinastih občinah pa je ena knjigarna ali knjižnica in le 32 občin ima oboje. Zato smo ustanovili potujočo knjigarno, ki se seli Iz kraja v kraj. Knjigama v avtobusu je hkrati razstava 3000 najnovejših knjig, prodajalna knjig vseh slovenskih založb in posredovalnica informacij o novostih na našem knjižnem trgu. Hkrati tudi raziskujemo tržišče, in priznati moram, da smo prišli do zani-mivili ugotovitev. Za ilustracijo naj navedem stanje v različnih knjižnicah po teh krajih. Za izposojo je primerna le vsaka četrtina knjig, druge so zastarele, razpadle ali pa kot šund neprimerne za izposojo. S potujočo knjigarno želimo zbuditi zanimanje za knjigo. V ta namen prirejamo literarno:glas-bene večere v večjih krajih, kjer gostuje knjigarna. Na njih berejo slovenski književniki svoja dela, v glasbenih točkah pa sodelujejo prvaki ljubljanske Ope-
Posebej spominjamo na znano dejstvo, da je družbeni standard prebivalstva (in tega v znatni meri omogočajo prav družbene dejavnosti) premalo razvit, zlasti v primerjavi z osebnim standardom precejšnjega števila Slovencev in da je prav v tem eden od pomembnih vzrokov neopravičenega socialnega razlikovanja.
Z vso resnostjo opozarjamo na hude in nepopravljive posledice, ki bodo nastale, če ne bomo odpravili prepada med načrtovanimi družbenimi cilji za razvoj vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, otroškega in. socialnega varstva, zdravstva, učinkovite uprave in pravosodja in med nezadostnimi sredstvi, ki se vsako leto namenijo za tovrstno skupno porabo. -
IV- /■
S samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov družbenih dejavnosti so bila v obsežni družbeni akciji dogovorjena in verificirana merila za vrednotenje dela. Ta merila so skladna z merili za gospodarske dejavnosti na načelu: za enako delo - enako plačilo. Zato podpiramo stališča predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije z dne 13. decembra 1971, v katerih je med drugim rečeno: „Skladno s cilji ekonomske politike je obvladovanje osebne potrošnje seveda možno, toda samo na osnovi sprejetega sistema samoupravnega usmerjanja. Med bistvenimi pridobitvami usmerjanja je med drugim enak odnos do družbenih dejavnosti in do gospodarstva in enak odnos do posameznih panog znotraj družbenih dejavnosti. Predlagamo, naj bo to tudi izhodišče za obseg restriktivnosti do skladov interesnih skupnosti, če si ne želimo ponavljanja starih negativnih posledic. y ekonomski politiki je torej glede osebnih dohodkov treba vzeti za izhodišče sklenjene samoupravne sporazume, v bilancah za družbene dejavnosti pa upoštevati enako stopnjo njihove realizacije na vseh področjih.11
Enako stališče so zagovarjali predstavniki sindikatov tudi v tripartitni komisije za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov iz
17.	člena zakona.
Predlog izvršnega sveta o največ 95 % realizaciji sklenjenih samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti ne upošteva stališč sindikatov in z njim ne moremo soglašati, razen če bi bil tak sklep sprejet za vse delovne ljudi v Sloveniji.
Predlog izvršnega sveta pomeni, da bi za nekvalificirane delavce v proračunsko financiranih dejavnostih lahko zagotovili največ 874 dinarjev osebnega dohodka za delo v rednem delovnem času, medtem ko samoupravni sporazumi omogočajo 920 dinarjev mesečno (800 dinarjev kalkulativni osebni dohodek + 15 % na račun poprečnega nadomestila faktorja stimulacije v gospodarstvu). Že samoupravni sporazumi družbenih dejavnosti določajo na zahtevo verifikacijske komisije in komisije iz 17. člena zakona bistveno manj, kot je bilo stališče sindikatov za najnižje osebne dohodke (to
je 1000 dinarjev). Predlog izvršnega sveta to razliko še povečuje in nadomestilo za doseženi poprečni faktor stimulacije v gospodarstvu praktično zmgnjšujc od 15 na do 10%. Po podatkih za enajst mesecev leta 1971 znaša poprečni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu 1019 dinarjev, v družbenih dejavnostih pa 910 dinarjev ali 11% manj (v šolstvu 1 2 % manj, v kulturi 20 % manj, v umetnosti 7 % manj, v znanosti 6 % manj, v zdravstvu 10% manj, v socialni zaščiti 12% manj, v bančništvu in zavarovalstvu 7 % manj. v državni upravi in pravosodju 14 % manj itd.). Če upoštevamo različno udeležbo nadurnega dela in različne delovne pogoje ter predvidevanja, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu povečali v letu 1972 v poprečju na zaposlenega za 15,7 %, ugotavljamo, da bi zaostanek družbenih dejavnosti za gospodarstvom (brez valorizacije) narasel najmanj za 15 %.
Zato predlagamo popravek tega predloga izvršnega sveta tako, da bi vzeli za izhodišče 920 dinarjev osebnega dohodka za nekvalificiranega delavca, kot določajo samoupravni sporazumi, ker je še to v sedanjih slovenskih razmerah zelo nizka postavka. Potrebno je, da vse družbeno-politične in samoupravne interesne skupnosti ter drugi plačniki dela družebnih dejavnosti in delavci družbenih dejavnosti ukrenejo, kar je potrebno, da bo vsak dinar zaslužen z delom in da bodo uveljavljene določbe samoupravnih sporazumov, ki priznavajo upravičenost delitve samo v skladu z izvršenim programom, to je glede na obseg in zahtevnost dejansko opravljenega dela.
Enaka stopnja realizacije samoupravnih sporazumov zahteva dodatne solidarnostne ukrepe, ker so sedanje razlike med občinami oziroma regijami v Sloveniji prevelike in jih brez izravnalnih posegov ne bo mogoče spraviti na razumno mero. Znano je, da so zaenkrat taka sredstva za izravnavanje na voljo samo na področju vzgoje in izobraževanja in deloma na področju znanosti ter kulture.
Republiški odbor se strinja s tem, da se odločitev o valorizaciji kaikula-tivnih osebnih dohodkov, osebnih prejemkov na račun materialnih stroškov in skladov skupne porabe odloži na čas, ko bodo znani podatki iz zaključnih računov za leto 1971. Toda ker med letom ni mogoče menjati instrumentov za financiranje skupne in splošne porabe, je nujno pri sprejemanju bilanc družbeno-političnih in samoupravnih interesnih skupnosti zagotoviti rezervna sredstva za valorizacijo, ki bi jih aktivirali tedaj in toliko, kot bo eventualno narekovala valorizacija za gospodarstvo in družbene dejavnosti kot tudi dokončna ugotovitev učinka faktorja stimulacije v gospodarstvu. Brez take rezerve bi bili delavci družbenih dejavnosti prikrajšani v primeijavi z delavci na drugih področjih, ker bi valorizacija brez kritja ostala zgolj na papirju. Predlagamo, da bi kalkuhraii rezervo tako, da bi predvideli vrednost za nekvalificiranega delavca 1000 dinarjev mesečno (10 dinarjev za točko) s tem, da bi pred valorizacijo ta vrednost znašala 920 dinarjev (9,20 dinarja za točko), to je toliko, kot predvidevajo samoupravni sporazumi za leto 1971.

DOBRA KNJIGA
re. Prireditve so lepo sprejete med ljudmi. Samo v Gorenji vasi je bilo na takem večeru 380 poslušalcev.
Se vam potujoča knjigarna tudi finančno obnese?
Doslej še ni pripeljala z izgubo domov.
In kako poteka sodelovanje z založbami?
— Že večkrat smo nastopili kot sozaložniki. Šlandrovo brigado smo na primer izdali skupaj z mariborskimi Obzorji. S to založbo smo se tudi dogovorili, da bomo vse knjige, ki obravnavajo Štajersko, izdajali skupaj. Se večji pomen ima akcija, ki jo pripravljamo z zagrebško založbo Spektar. S to založbo bomo ob 400. obletnici slovensko-hrvaškega kmečkega punta izdali Gubčevo knjižnico, v kateri bo v veliki nakladi izšlo hkrati v hrvaškem in slovem skem jeziku 30 najboljših knjig s kmečko tematiko. 'S tem bomo dosegli dvoje: pospešili bomo sodelovanje in spoznavanje med jugoslovanskimi kulturami. saj bo na Hrvaškem izšlo v prevodu kar petnajst slovenskih del, hkrati pa bomo slovenskemu bralcu ponudili po nizki ceni lepo knjižnico, v kateri bo poleg 'kvalitetnega izbora slovenskih tudi petnajst hrvaških del.
Tovariš Štolfa dovolite, da vprašam: Ali ste pri vsem tem obsežnem delu naleteli na kakšne težave?
Seveda imamo težave. kcK pa je brez njih! Morda so še najhujša prostori. Pri vsem novih načrtih bi potrebovali še precej ljudi, a se že sedaj tako stiskamo v tesnih prostorih Galeto-vega gradu, da na nove moči ne smemo niti pomisliti.
Novi načrti?
— Še nekaj načrtov imamo, ki vam jih nisem razkril. Naj omenim samo enega, ki ga pa že tudi uresničujemo. Ustanovili smo oddelek za opremo šol,n' otroških vrtcev. Proučujem0! tržišče, organizirali smo proizvodnjo sodobnega pohištva prosvetne ustanove in pripravili že več razstav. Četudi šole danes težko pridejo do denaijaj6 vendarle res, da se raje odločijo za res kvalitetno in vsestransko uporabno opremo, kot pa kupujejo, kar jim pač pride pod roko. Naša oprema pa je izdelana po proučevanjih šolskih potreb in na osnovi dolgoletnih izkušenj projektantov.
Drugi načrt, katerega je vred-P no omeniti, je stalna razstavam urejenih šolskih kabinetov. Se;* veda tega ni mogoče napraviti naenkrat. Začeli Smo urejati kabinet za narodno-obrambn°Y vzgojo. Postopoma pridejo najl vrsto ostali šolski predmeti.	!»
Sicer pa je pri nas tako: pri ^ pravljeni smo uresničiti vsako^ pametno zamisel, če se sklada zry našimi načeli in našimi mož-L nostmi.	fo
Drugi o naših učbenikih
h
•t
h
56
hp
,.|Sp
s4l
Mila Vlašič — Gvozdič: Srbohrvatska vadnica za osnovne šole Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971
Lirska pesnica Mila Vlašič - Gvozdičeva, marljiva sodelavkapt' dogoške akademije v Ljubljani, je sestavila sklenjeno serijo učbe nikov, ki uvajajo slovenske osnovnošolce v pouk srbohnuitskcp jezika in književnosti.
Pred dvema letoma sta izšli dve vadnici, sedaj pa še nadaljnji dvC *. To, kar smo povedali pred dvema letoma o delu te prizadevne my vestne prosvetne delavke, velja tudi danes: to je dosežek, ki zaslugi vso pohvalo brez pridržka. To oceno zaslužita tudi sodelavca p>li akcentuiranju prof. Dino Vukelič za prvi in dr. Mate Šimundič drugi zvezek. Pri opremi ji je ostala zvesta tudi akademska slikarMr Roža Piščančeva, ki je lepo ilustrirala tudi ti dve knjigi.	F
Postopnost in sistematičnost - ti dve osnovni odliki sta v obel^-knjigah uresničeni tudi v vseh besedilih, pogovorih in vajah Me' 1 njajoča uporaba jekavščine in ekavščine, latinice in cirilice uvaj( učenca v bogastvo in lepoto srbohnatskega jezika. V resnici ni nit enega besedila, bodisi iz narodne ali umetniške ustvarjalnosti, ki ^ bi bil otrokom blizu. Pogovori ob besedilu samo utrjujejo zbujen N zanimanje. To velja tudi za naloge. Slovnično gradivo v tretjem ponavljanje jezikovnega pouka v četrtem zvezku so podani takoN kot si lahko le želimo. V obeh zadnjih zvezkih, kakor tudi v njih so nevsiljivo zajeti podatki o piscih in o najpomembneje^ značilnostih hrvatske in srbske književnosti.	|>2
Zares je zelo težko podati na tako omejenem prostoru - na straneh za vse štiri zvezke vaj - tako zgoščeno krestomatijo - fUi slovarjem in vso ostalo razlago in z njabolj primerno obdelaj; slovnično gradnjo.	Ia i
Vidi se, da je celotno delo opravil ne samo izkušen strokovnjaki temveč tudi pesnik, ki mu je bilo veliko do tega, da bi m/^hil Slovenec na lep, lahek in zabaven način vzljubil jezik bratski^ Hrvatov in Srbov. Ta uspeh bi moral biti opažen v vsej jugo slovi11 ski javnosti. Vsakomur, ki bi se lotil podobnega dela na področf svojega jezika, svetujemo, naj se marsičesa nauči od Mile Vlašič Gvozdičeve.	Blagaje Živkovi
(,,Prosvetni pregled
VI.
Ni sprejemljiv predlog izvršnega sveta, da bi za sklade skupne poraC predvideli le stanovanjski prispevek in 600 dinarjev. Naredili bi neodpustljivJ napako, če bi črtali sredstva za strokovno izobraževanje delavcev in sredsb* za družbeno, prehrano. Menimo, da je merila samoupravnih sporazumov1! Osebnih prejemkih na račun materialnih stroškov in o skladih skupne poraM treba realizirati v celoti (dnevnica 80 din, kilometrina 90 par, strokoVM^ izobraževanje najmanj 1 % in skupne kulturne in socialne potrebe delaVfMp.« 0.3 % od neto osebnih dohodkov), hkrati pa morajo potrošnjo iz materiala' izdatkov skrajno racionalizirati same družbene dejavnosti. Ker je znesek rekreacijo predviden v razponu od 300 do 600 dinarjev, predlagamo enolfltj. kalkulacijo najmanj 400.-<linarjev, za družbeno prehrano pa 40 dinarjev n^KBj sečno na zaposlenega. Tako stališče ne terja mnogo dodatnih sredstev, saj !<>H bila ta merila v znatni meri uresničena že tudi v letu 1971 in ne presegV^^ realizacije v gospodarstvu.
Vil.
Predlagamo predsedstvu skupščine SR Slovenije, da obravnava to sp^l enico in o njej zavzame stališče v smislu zadnje alinec XXXI. amandmaja r ustavi SR Slovenije o sindikatih. Enak predlog dajemo tudi izvršnemu sve*1
predlog dajemo tudi izvršnemu sve’
skupščine SR Slovenije s tem, da ponovno preveri svoje predloge o vpl" šanjih, ki so obravnavana v tem dokumentu.	j.
Nadalje predlagamo, da se sestane predsedstvo republiškega sveta sindikatov Slovenije, potrdi dosedanja stališča in to sporoči skupščini ^Vprl Slovenije.	L .
Republiški odbor določa delegacijo, v kateri so Vinko Kastelic -sednik republiškega odbora, Slavko Grčar - podpredsednik republišk^ u odbora, in Igor Ponikvar - podpredsednik republiškega odbora. Delegat ®Oi naj predsedstvu skupščine SR Slovenije in po potrebi tudi izvršnemu sve1'«!^ podrobneje razloži stališča in predloge republiškega odbora.	(ta j
VI H.	^es
t vsebino te spomenice je treba seznaniti vse osnovne organizacije SinL dikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, vse občinske in medobčinsf' Vi/£ odbore tega sindikata, republiška vodstva družbeno-političnih organizac')fein republiške poslance Skupščine SR Slovenije, družbeno-politične in sa_,T’t™ez upravne interesne skupnosti ter prek sredstev za javno obveščanje tudi šir*" ^ slovenskojavnost.	i ™
V Ljubljani, 20. januarja 1972
Republiški
Sindikata delavcev družbenih dejavn0), uJei
Sloveni)1
Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami
Obiščimo Bevkovo spominsko sobo
rj.i^ stvari na svetu, ki bi se med seboj bolj razlikovale kot ljudje. lcOL,.a?nz po zunanjosti se še bolj ločimo po svoji notranji podobi. J^ino nekaterih duševnih velikanov komajda dojamemo, fr kakšen velikan je tudi nedavno preminuli France Bevk, eden Račjih, najplodovitejših in največ prevajanih slovenskih piša-p*1- Bil je človek, ki je po besedah prof. Franceta Dobrovoljca '• ■ obogatil svoj narod z nepreglednim številom knjižnih del, ki peva/o lepoto njegovega notranjega vizionamega sveta, hkrati pa bilo njegovo življenje življenje bojevnika, tesno povezanega z j^eo primorsko zemljo in njenimi ljudmi, med katerimi je v ^i fašističnega narodnega zatiranja in nasilja kot neomajan steber oe-^nemal žilav odpor in za ceno osebne svobode branil osnovne befVce ogroženega ljudstva ...“.
?gt\' spomin nanj so lansko jesen v Mestnem muzeju v Idriji uredili Ofninsko sobo. Vrata te sobe so odprli vsem častilcem njegove 'vi besede, zlasti mladini, za katero je pisatelej Bevk v mnogih ifi ‘j1 svojega umetniškega ustvarjanja napisal toliko lepega, iš)- kratek čas nas še loči od težko pričakovane pomladi. Spet bo p)’.\ -* čas poučnih ekskurzij in veselih izletov. Šolski obisk Bevkove ■ ziPjninske sobe pa bo za mladino enkratno doživetje, hkrati pa rkJP’ izkaz spoštovanja in občudovanja, ki smo ga Slovenci - kot p narod — dolžni izkazovati svojim največjim sinovom in hče-)ei'ni Tistim, katerih svetli liki in imena prežive valovanje časa in ne \je-reio nikoli ugasniti!	VIATOR
^ Učni uspeh v prvem polletju
ničnih šolah matične šole Litija je skupno 360 učencev. Prvo polletje je razred uspešno izdelalo 319 učencev ali 88,61 %, razreda pa ni izdelalo 41 učencev ali 11,89 %.
Najboljši uspeh med podružničnimi šolami so v prvem polletju dosegle šole Hotič, Kresnice in Jevnica.
riL Matično šolo Litija obiskuje z em šolskem letu 773 učen-' Prvo polletje je uspešno 0 razred 669 učencev ali /szf>55 %_ Razreda ni izdelalo |,2o% ali 102 učenca, dva sta
-	jCenjena. Med nagativno oce-
-	fflimi učenci je kar 65 učen-3,1 l,v z eno in 30 učencev z dve-
13
nezadostnima ocenama; le f/Ak-111 Vencev ima tri ali več '0 ^ ocen. Na sedmih podruž-
MLOŠ D JUKIČ
SLADKA KORENINICA (Vojko Bizjak)
§j	Prva republiška razstava
■p"	naravoslovne fotografije
'i^^oslovni muzej Slovenije je v počastitev 150-letnice muzeja 1 \Prlv svojih prostorih republiško razstavo naravoslovne fotogra-itedj? ki je prva razstava te vrste in se lepo vključuje v svetovno leto ke?jDrf narave- Razstava bo odprta do marca. Prireditelji so:priro-iCMj?.Vno društvo, fotokinozveza in prirodoslovni muzej. Raz-Vt le v a posameznikov) fotografije, so zelo kakovostna, neka-' bi lahko prišteli med umetniška.
•f_estr°st izbranih in estetsko dodelanih motivov predstavlja za S^ega obiskovalca košček narave, hkrati pa je posrednik pri "cij fo yaniu estetskega čuta, znanstvenega vpogleda, praktičnega zna-ftrloLln ne nazadnje - posrednik pri razvijanju, velikokrat pozabljene šii> °ČZni do narave.
\ pFidnejše so fotografije Vojka Bizjaka (Po mrzli noči, Iz zime Lačna usta), Dr. Matije Gogale (Osatnice, Bogomolka lib<!fon'Usa 1 k dr. Jurija Kurilla (Neki pogled na svet), Janeza Skoka "nijf 1eVa ušica>-	TEA DOMINKO
»Študije« Marta Ugna
Mart Ogen je poimenoval svojo pesniško zbirko „Študije“, bržčas ne le zaradi heterogene izrazne tvarine, pač pa tudi zaradi primesi eksperimentalnosti. Zbirka pesmi - izdala jo'je Mladinska knjiga, s primemo knjižno opremo Andreja Habiča — kaže tiste značilne poteze potrebe po novoizraznem, ki sicer niso nove, a pri Martu Ognu gotovoda impulzivne. Že poprej mu je bila tradicija pesniškega izraza tuja, nezadostna za povedni razpon sedanjega umovanja človeka, njegove nesentimentalne čutnosti in naposled igre, ki zadobi v „Študijah“ svoje mesto. Govoriti bi se dalo celo o depoetizaciji in poeziji dmgačnih zahtev, z dmgačnimi izrazili. V ilustracijo le dvoje primerov: „Don Kihot na pisalnem stroju" je daljša pesnitev z avtobiografskim prebliskom do lastnega literarnega početja in „večnega" dipola v vsakokratnem donkihotstvu, ki se izteče v krvavo spoznanje, da je človek človeku volk. Ogen ne želi metaforizirati svojih meditacij in je ta pesniški izraz prav malokrat navzoč, zato pa je pesniku blizu ostrina neposrednega izraza in spoznanja. In drugi primer - „Primer 8: mir" zrcali potrebo po Ognovem odsevanju konkretne poezije, kjer ni več besed in zlogov. Izbrano zaporedje ničel Odseva topografsko podobo vislic z obešenim človekom. Že obe ilustraciji kažeta na hoteno različno Ognovo namero, večpjatnost pesniških izrazil pa pride v ,,Študijah" do polne veljave. „Študije" sestavljajo tri kompozicijsko ubrani venci pesmi: „Obolos", kjer najdemo tudi razlago in ugotovila k topografski poeziji - ki je, mimogrede povedano, prišla k nam zapoznelo, ko že pri izviru nima več odmevnosti. Pesnik ponavadi ne pojasnjuje teoretičnih izhodišč, Ogen pa je to s pridom storil. Ni upošteval le igre kombinacij, ampak zatem tudi angažirano spregovoril, saj je iz izhodišč, v „Študiji št. 5: poezija Niča" najbolj odločno nastopil proti besednemu filozofskemu poigravanju, čemur postavlja nasproti živo življenje, statistiko konkretnih muk m problemov. V ciklu „Človek in smrt" se preda zavesti trenutka, en-kratnosti življenja, dalo bi se razbrati bojazen pred uničenjem, zlasti pred tistim, ki ga človek sam sproži. Žadnji cikel „Ljubezen" vsebuje tako čustvene, vendar neromantične prvine, več pa je meditativnosti. Ob koncu se Ogen znova povrača k samozavesti donkihotstva. Ognova poezija ni nastala brez vplivov, prav gotovo pa je v angažirani zavesti več kot deklarativna, nedvomno zanimiva, vredna branja.
Tiha podoba mariborskega Lenta
Prvenec Toneta Stojka „Zadnja molitev" - izšel je pri Mladinski knjigi v zbirki Pota mladih, z uspelo opremo Sergia Gobbe - je zbirka kratke proze, ki na svojski način odkriva drobne podobe mariborskega Lenta, proletarskega okolja z revščino zaznamovanih ljudi. Črtice in novele Toneta Stojka praviloma ne poznajo fabulativne osnove, zato podaja stvari, kot jih selektivno dojema in prepušča bralcu, da si ob tem sam dopolni, si ustvari mnenje o ljudeh, življenju. Knjiga je obetaven začetek mladega prozaista.
KOMPOZICIJA II (olje - Silvo Komel)
NOVE STROKOVNE KNJIGE
1.	De. Janko Herak: Gradnja prirode I — knjiga za nastavnike kemije. Zagreb, Šolska knjiga 1971.
2.	Divna Mirkovič - Lebl: Odeljenska pionirska zajednica. Beograd, Savet za vaspitanje i brigu o deci SR Srbije — Gradski odbor Saveza za društveno vaspitanje dece i Dom Pionira 1971.
3.	Tomanovič - Munčan - Juvanovič: Pionirski odred. Beograd, Savet za vaspitanje i brigu o deci SR Srbije — Gradski odbor Saveza za društveno vaspitanje dece i Dom Pionira 1971.
4.	Živojin Karič i Natalija Karič — Slijepčevič: Kad pregovore boje i mašta. Priručnik za likovno vaspitanje od I. do IV. razreda osnovne škole. Beograd, Grafos 1971.
Vpis v prvi razred
Pri vpisu novincev za šolsko leto 1972/73 so na osnovni šoli v Litiji Dušan Kveder-Tomaž in njenih podružnicah staršem razdelili tudi knjižico OTROK IN ŠOLA, ki jo je izdala Vzgojna posvetovalnica Maribor. Starši so tako obliko informacij o vsem, kar je treba vedeti ob vpisu (in tudi.kasneje) v šolo pozdravili z odobravanjem.
Vsi na novo vpisani učenci bodo v februarju in marcu zdravstveno pregledani, prvega marca pa bodo začeli obiskovati malo šolo, ki bo letos prvič brezplačna. Mala šola bo tudi
na vseh podružničnih šolah. V maju pa bo za šolske novince tudi testiranje.
STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO?
Otrok in okolje
Priročnik s tem naslovom za vzgojno delo v starejši predšolski skupini otrok je napisala Breda Cilenškova, izdal in založil pa ga je zavod za šolstvo SR Slovenije. Vsebinsko je usklajen z vzgojnim programom za enoletno pripravo otrok v zadnjem predšolskem letu za šolo; rabil naj bi vzgojiteljicam pri uresničevanju smotrov navedenega programa. Pri tem je zlasti poudarjeno neposredno opazovanje narave in dogajanj v otrokovi okolici, kar je v praksi večkrat nekoliko zapostavljeno. Potem ko navede metodična načela vzgojnega dela s starejšim predšolskim otrokom ter poda kratek pregled metod seznanjanja otrok z okoljem, nam avtorica sistematično naniza tiste objekte in pojave v okolju predšolskega otroka, ki naj bi obogatili njegova spoznanja in ga usmerjali v koristno in sproščujočo aktivnost. Priročnik je tudi primemo ilustriran. Vsebuje zelo kratko bibliografijo ustrezne strokovne literature v nemškem in mskem jeziku, po kateri bo segla zahtevnejša vzgojiteljica, ki ji slovenski priročnik pri njenem poklicnem delu ne zadošča. Cena priročnika je 14. -din.
VIATOR
Zakaj rad gledam risanko Doktor Dolittle
V krajši informaciji na televiziji smo lahko pred kratkim zvedeli, da bomo še letos dobili tudi v Sloveniji ŠOLSKE TELEVIZIJSKE URE. Seveda bomo učitelji tako odločitev televizije podprli in prav gotovo čim uspešnejše uporabili televizijske šolske oddaje pri pouku. Menim pa, da smo že doslej gledali vrsto oddaj, ki bi jih z malo spretnosti televizija lahko združila v TELEVIŽIJSKO POPOLDNE (podobno nedeljski matineji). V tem popoldnevu bi ponovili nekatere oddaje, ki so v glavnem na sporedu v poznih popoldanskih urah in tudi po 20. uri. Trenutno predvaja naša televizija vrsto oddaj, ki bi nam prav koristile pri pouku - Boj za obstanek, L. Berenstein predstavlja, Slovenska poezija 20. stoletja - D. Kette, Alpska šola smučanja. Ne vem, če je to mogoče, vendar bi bile take ponovitve v dopoldanskemo oziroma šolskem času zares dobro dopolnilo pri obravnavi posameznih učnih tem.
Spet se vračam k najbolj priljubljeni oddaji - Doktor Dolittle. Če ste poskusili napraviti oziroma zvedeti za vrstni red oddaj, ki jih gledajo vaši učenci, ste morda ugotovili, da dosega tudi pri vaših učencih Doktor Dolittle visoko oceno. Ta barvna risanka (večina jo gleda v čmo-beli tehniki) s simpatičnim doktorjem je osvojila mlade gledalce vseh starosti.
Poskusil sem zvedeti, kaj je tisto, kar je učencem v tej risanki tako zelo všeč. Učenci, ki so dobili samo vprašanje, brez moto-vacije, so skoraj vsi po vrsti odgovorili: smešno, zabavno, rad imam risanke in podobno.
Le dva sta segla nekoliko dlje:
-	Ker je zelo zanimiva in zato, ker Doktor Dolittle pomaga živalim, ki so v nevarnosti.
-	Ker v njej spoznam razne živali.
Precej drugače so odgovarjali učenci^ ki so bili za odgovor vsaj deloma motivirani. Preberimo nekaj odgovorov:
-	Doktor Dolittle hoče ohraniti naravo in zato rad pomaga živalim, ki so v nevarnosti.
-	Risanka na slikovit način prikazuje, kako smo do narave kruti in kako bi jo morali varovati.
-	Doktor Dolittle nam kaže, da moramo živalim pomagati, pa bodo živali pomagale tudi nam.
—	Oddaja zbuja ljubezen do živali.
—	Vedno zmaga pravica, v njej nastopa človek, ki ljubi živali in jim pomaga. Takšni in podobni so tudi odgovori številnih učencev, ki že nekoliko bolj razmišljajo, ker smo jih na to opozorili. Privlačna in človeška topla risanka nam res pove nekaj več. SPADA MED PRA VE RISANKE - MED MLADINSKE ODDAJE, KER JE DOSEGLA, DA JE OTROKOM PRI SRCU. Večina otrok vidi, da je risanka smešna, napeta. Ne zaveda se pa vzgojnosti in ravno to je prav, ker je vzgojni moment tako nevsiljiv, da ga otrok sprejme. Ob tem, ko se otrok smeji svojim priljubljenim junakom, se trese za njihovo usodo, doživlja njihove zgodbe - se tudi opredeli za tisto, kar je dobro in pravilno. Poleg tega pa je risanka primemo risana in opremljena s privlačno in moderno glasbo, V resnici je namenjena mladini, česar ne bi mogli trditi za vse risanke, ki jih otrokom predvaja televizija.
Doktor Dolittle je risanka, ki bi jo lahko uspešno vključili tudi v učno uro - morda za govorno vajo pri slovenskem jeziku. Otrok spozna precej novih izrazov, novih živali in bo prav rad pripovedoval o podvigih Doktorja Dolittla.
Če pa bomo risanko o Doktor Dolittlu uporabili v 5. ali 6. razredu za govorno vajo, potem moramo sami zbirati še nekaj podatkov o tako imenovanem animiranem filmu, kamor štejemo predvsem lutkovne filme in filmske risanke. Pri tej filmski zvrsti uporablja ustvarjalec statične predmete, ki jih na poseben način oživlja - lutke, risbe in drugo. Povemo lahko tudi, da so nekateri filmski ustvarjalci zasloveli prav z animiranim filmom (češki mojster Trnka, Walt Disney in Dušan Vukotič, ki je sprejel za svoje delo Oskarja^ Vatroslav Mimica, itd.).
MILOŠ D JUKIČ
Hjf
—
Resnica je blizu Nada Fridau: Severna okna
Resi* m učil el lice
Resnica je blizu.
Mogoče
se čeznjo nagiba svetilka s portala.
Mogoče
ve zanjo berač, kiponoči brezskrbno gre mimo. Mogoče
prebadajo s sulico smeha jo ribje oči popoldnevov na tlaku.
Mogoče
je v hvalnici rojstvu, v sipinah zorenja, v dolini škrjančkov.
Mogoče
jo bijejo z biči okroglimi med zgodnjimi urami joka utrujeni jezdeci smrti. Mogoče
že jutri, spečane s pohlepom, nas kazen ognjena pobije.
A danes oči še zaprimo,
- ker jutri je daleč, volkovi prihajajo z zimo. Ugasimo luč, ki nas moti s portala!
Resnica
Vedno, kadar sem jo poslušala, videvala, spoznavala njeno življenjsko pot, brala njene pesmi v rokopisu in tisku, me je spominjala na veliko umetnico francoskega šansona Edith Piaff Za njeno življenje je bila značilna burnost, dinamičnost, ne-pomirljivost mnogokrat tudi nepomirljivost z normami, ki jih je priznavala sodobna družba.
Bila je učiteljica in pesnica, predvsem pa človek, kijii nikoli pristal na kompromis, čeprav je zaradi tega dostikrat trpela. Človekova omejenost in brezznačajna prilagodljivost sta jo mogli razkačiti. Bila je svež, enkraten, dragocen človek, za vse to pa je našla tudi izbrušen in izklesan izraz v pesmi.
So stvari, so pesmi, so ljudje, ki jih je polnovredno zaznamo šele po določeni časovni odmaknjenosti.
Nadine pesmi so izšle po njeni smrti. Pesnica jih je pisala desetletja. Trkala je na vrata slovenskih založb, po katerih so sedeli pesniki kot ona, vendar kot ljudje in umetniki morda šibkejši. O tem so sodila literarna zgodovina.
Šele pol leta pred smrtjo, katere se je neizprosno zavedala, ji je uspelo, daje sprejela njen rokopis založba Obzorja.
Gredo, gredo, pela reka jih je.
Skozi leta in leta se vrste ubogi, nemočni prosjački mali.
Prihajajo s praznimi lončki prstenimi, a očki iskrenimi pred moj prag.
Med njimi so sivih, umazanih lic.
Na licih so grenke potke solzic, ki bedo razkrivajo.
A zdravi, rdeči
navadno v sreči naprej se prerivajo.
Pa vsi gredo s praznimi lončki prstenimi in očki iskrenimi
je blizu. Vendar pa mogoče je ni.
NADA FRIDAU
Ostala nam je drobna knjižica z značilnim naslovom Severna okna. Pesmi, razpete v daljše časovno obdobje, lepo nakazujejo Nadino življenjsko pot. Odlikuje jih pretehtanost, skladnost vsebine in oblike, v njih je živ utrip človeka, ki je imel kaj povedati. Vsak verz je nabit z življenjsko energijo, tudi v ciklih pesmi, ki so že predsmrtnice. Njena zbirka, predvsem pa posamezne pesmi spadajo prav gotovo v sam vrh slovenske ženske poezije. Kljub temu pa se ločijo od druge naše ženske poezije in jim skoraj že pejorativni pridevek „ženska“ poezija sploh ne pristaja.
Nada je bila najprej človek, ki je polno in vredno živel življenje človeka, če vzamemo ta izraz, tako kot ga je pojmoval Maksim Gorki: Človek, to zveni ponosno.
MILENA BATIČ
NAŠI RAZGLEDI
Iz 2. številke NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo našim bralcem naslednje prispevke:
-	Dr. Vlado Schmidt: Izhodiščni problemi gimnazijske reforme (str. 33)
-	Dr. Vid Pečjak: Quo vadiš, psihologija na Slovenskem (str. 35)
-	Dr. Živko Šifrer: Kako se seli prebivalstvo? (str. 35)
-	Naši znanstveniki pred mikrofonom (str. 41)
-	Literarni pregled (str. 43)
-	Iztok Ilich: Akcija ali apatija (str. 47)
-	Knjižne novosti (str. 51)
-	Ne seštevamo, marveč vrednotimo (str. 52)
-	Resnična nasprotja in pekinške dogme (53)
-	Položaj v Jugoslaviji (str. 54)
-	..Humanizem ogroža ljudi“ (str. 56)
-	Knjige v industrijski dobi (str. 59)
-	Mirne in nemirne ulice (str. 62)
-	Nova znanstvena miselnost in njen vpliv (str. 64)
Prešernove poezije
Pomald 1941 — rastoče sonce in muka okupacije. Tedaj pomlad ni bila pomlad.
Potem se je začel upor. Z osmošolko Danico iz Celja sva se srečali v zaporu. Bila je visoka, lepa - in imela je sonce v očeh. Znala je dajati upanje — sebi in drugim. Le redko jo je zmagala žalost - tedaj pa se je umaknila k zamreženemu oknu in vzela v roke oguljeno knjižico. Opazila je, da se ji želim približati. Mimo mi je rekla: .JPrešernove pesmi imam. Samo ta knjižica mi je ostala od vsega, kar sem vzela s seboj v partizane. Pa sem vendar bogata.“ Bila sem preotročja, da bi doumela tehtnost njenih besed.
Nekega jutra so prišli po Danico, da jo odpeljejo v taborišče. Vprašujoče se je ozrla po nas. Plaho sem se je oklenila, ona pa mi je skrivaj nekaj stisnila v roke. Skoraj mimo se je poslovila in odšla skozi vrata. Strmela sem za njo kot za zahajajočim soncem. Potem nas je zajel mrak. Občutek zapuščenosti nas je dušil.
Hrepeneče sem stopila k zamreženemu oknu in razprla dlani: v njih je bila tista drobna, oguljena knjižica. Odprla sem jo in počasi, poltiho začela brati. Dekleta so se zgrnila okrog mene - čutile smo, da nismo osamljene in da ne bomo umrle zapuščene.	Sonja Goleč
Izvenšolska dejavnost
Prešerno mladost, ki se ponekod vrašča v našo družbo brez določenih smernic, so dobri učitelji sposobni uravnar vati ter hkrati bogatiti s svojimi izkušnjami. Spoštovanje do učiteljev in vzgojiteljev utrdi iskreno prijateljstvo. Ne le v šoli — tudi v izvenšolskih dejavnostih
življa v izpopolnjevanju pri katerikoli interesni dejavnosti Ljudske tehnike. Redno in vztrajno delo, pri katerem se šolar opira na že osvojeno znanje iz šolskih klopi (sproti ga lahko še dopolnjuje), daje mlademu človeku občutek samostojnosti in samozavesti. Delovna sposob-
Kakšno presenečenje zame, ko sem na Kitajskem našel ljudstvo, ki meni, da ima življenje smisel le, če ga živimo za druge. - Učitelja so vprašali, koliko ur šole ima tedensko in kakšno plačo za to dobiva: Začudeno je odgovoril: „Osta-nem z učenci, dokler niso vsega razumeli, dokler ima kdo še kaj vprašati. Kaj bi govorili o urah! Služim otrokom. Ure in plača - to ni važno!"
(Iz italijanskega tednika)
Ljudske tehnike so učitelji mladini vzorniki.
Vsakdanje življenje nam dokazuje, da smo po dosedanji poti preveč vzgajali le potrošnike, kvečjemu še prekupčevalce — in vse premalo izdelovalce, ustvarjalce. To potrjuje podcenjevanje vrednot dela ter mnoga preveč cenjeno trgovanje ter pridobivanje dobrin na lahek aačin. Prav to spoznanje nam narekuje, da moramo vzgojo preusmeriti na pot, kjer bo vrednoteno delo.
Poizkusimo si predstavljati mladino, ki svoj prosti čas pre-
nosi in splošna razgledanost učiteljev je pri tem izrednega pomena.
Izvenšolske dejavnosti so izrednega pomena tudi kot del vzgoje: mladina spozna zadovoljstvo po končanem delu. V izdelek je mlad človek vnesel delež svojega iznajditeljskega duha, z uporabnostjo je dokazal svojo praktičnost, z zunanjo ličnostjo pa svoj estetski okus. Tako mladina spoznava ne le določene dejavnosti temveč pomen tehniške kulture nasploh.
KA
Izšla je knjiga učiteljice Ane Gale
Izšla je knjiga učiteljice Ane Gale - naslov Pesmi, povesti (280 strani, vezava v celo platno. Uredil jo je prof Milan Dolgan, ki je napisal tudi življenjepis Ane Galetove, in knjigo sam založil. Pri njem jo dobite po 33 din. Naročite na dom: Ljubljana, Dolenjska cesta 38, tel. 25-898.
.. . Jutri se začne. Kaj je pravzaprav Nana vedela o šoli? Videla je nekaj nastopov, parkrat je tudi sama v razredu na vadnici nastopila. Kritika o njenih nastopih je vselej enaka: ..Prisrčen nastop, poln duše. Je bilo sicer nekaj malenkostnih metodičnih in didaktičnih napak, toda škoda načenfati in cefrati tako lepo učno enoto. “ Nana se je učila pedagogike, metodike, didaktike, zgodovine - a o živi šoli ni vedela prav ničesar. Mislila si je pa takole: Kmečkega otroka poznam. Vem, da je čez mero tepen in zmerjan in izkoriščan in nerazumevan. Torej - kaj moram potem jaz? Z njim mirno občevati, tiho in prijazno govoriti, mu včasih položiti dlan na teme, prijeti ga za roko, mu dati tudi pravic, samoodločbe in znati ga poslušati, kadar nerodno jeclja in se težko izraža, bodriti, pohvaliti in kdaj tudi nagraditi.
(Iz povesti Nana)
ga
S pomočjo termografa lahko slepi potegne črto, katero otiplje - in jo tako rekoč vidi.
Helena Ravnic: Higiena za srednje šole za medicinske sestre
HELENA RA VNIČ: HIGIENA za srednje šole za medicinske sestre. — Izdala Tehniška založba Slovenije, str. 142, cena 24 ND. Knjiga je nastala ob večletni pedagoški praksi avtorice; v obsegu šolskega učbenika je na poljuden način, pregledno in dovolj izčrpno obdelano pestro gradivo, z diskretno uporabo strokovnih medicinskih izrazov. Založba je knjigo skrbno opremila. Delo bo dobrodošlo v učiteljevi zasebni in v šolski knjižnici, saj bo zelo uporaben priročnik pri pouku.	pp
k meni na prag:
.Natoči! Natoči!"
O, d e ca ti moja, na ’, vzemi srce!
Razdeli ga in ga:
še drugim izroči!
ANA GALE
P
S
,JDrži se prometnih predpis^
Ai
JV VSUIV mili	k
(z razstave „Kako pravimC^ kako bi bilo v resnici")
Popravek
V prejšnji številki smo objavili članek „Družba ve, koliko človek porabi, ne ve pa, kako živi"; Naslov društva se pravil
glasi: DRUŠTVO STROKOVNIH IN PREDMETNIH UČITElI? GOSPODINJSTVA.	E
Slepemu so roke oči [2
(Nadaljevanje s 1. strani)
in stroj ponovi besedo. Doslej je hitrost tipkanja 250 znakov v minuti, v bližnji prihodnosti bo lahko podoben model dosegel tudi 350 do 400 znakov. S slušalkami je prenos mnogo boljši. Za sprejem in oddajo brzojavov uporabljajo perforirane trakove. Hitrost tipkanja se razlikuje od hitrosti teleprinterja. Princip delovanja: stereo slušalke, besedilo, ki ga telefonist tipka in nato preverja, kar je napisal: vključi spomin, izključi spomin, nato stroj ..bralec" prebere vsebino.
Inštitut JOŽEF ŠTEFAN ima zveze z drugimi sorodnimi inštitucijami po svetu. Ni naključje, da se celo ameriški strokovnjaki zanimajo za nakup tega stroja za svoje slepe telefoniste. Slepi telefonist — nekdanji gojenec zavoda — nam je prikazal svoje praktično delo na stroju pri svoji redni vsakodnevni zaposlitvi in nas prepričal, da z lahkoto sprejema in oddaja sporočila. Po vsej verjetnosti bo začela proizvajati omenjene stroje naša ISKRA. Mislimo, da je ing. Šurlan s svojo skupino študentov rešil problem zaposlitve slepih.
Sledila je demonstracija zvočnih knjig oziroma zvočnega svinčnika — to je izvedla skupina inženirjev iz Vinče pod vodstvom inženirja Pera Kovača. Prvotno je bil pripomoček namenjen za učenje tujih jezikov, tujih besed - lahko pa bi ga uporabili tudi pri otroških igračah. Šele kasneje seje rodila misel, da bi lahko ta izum koristil slepim in slabovidnim. Pričeli so s tiskanjem in branjem zvoka. Ta pot učenja je za slepe in slabovidne mnogo lažja. Kot vse ostale tehnike je tudi tiskarska tehnika za slepe naglo napredovala. Nekaj čez 30 glasov je že posnetih na papir. Po mnenju strokovnjakov je morda demonstracija prezgodnja, saj delajo te poizkuse komaj dobre tri mesece; razumljiveje, da ton še ni najboljši. Za kaj gre? Zvočna knjiga je tista, na kateri je posnet zvok oziroma beseda. Tako debela je kot navadna knjiga; lahko je tiskana na enakem papirju, v črni barvi, le širina knjige je večja od višine. Posneti zvoki oziroma besede so daljše kot pisane. Vrste so daljše, ker so „zbite“ — zvok je sintetiziran v besedo. Strani imajo žlebove, kjer je posnet zvok. Zvočni svinčnik se lahko prek žice vključi v navaden radijski aparat. Ko s svinčnikom drsimo po žlebovih, knjiga spregovori. To knjigo lahko beremo prek zvočnika ali prek slušalk, da ne motimo drugih. Uporaba je najširša: prednost in olajšava za branje slepih, za otroške slikanice, za učenje izgovora tujih jezikov. Za čistost izgovora in kontinuirano branje je zelo važna hitrost drsenja svinčnika po žlebovih.
In še ena prednost za slepe: zvočni teksti so posneti od za-
četka zgornjega dela stranin
od leve proti desni; vsaka dtfp vrsta je izmenična, tako da tl'
svinčnik kontinuirano od li?
na desno, nato pa od desnG.. levo. Izum bodo odstopili Zc! ženim narodom v korist 'vC
h,
v Konsi 'ji slepih in slabovidnih na svn !
Preprosto branje zvoka so Ua rešili — trudili se bodo, preprosto rešiti tiskanje zvoj* Morda bo to mogoče izvesk podobnim svinčnikom. u ' or?
Anton Bartulovič — liko'
,lal
pedagog pri zavodu za slepeL slabovidno mladino v Sarajl - je prikazal dva svoja izuC^ diflograf — aparat za geomeC sko in drugo risanje z raziCjJ priključki ter termograf u svinčnik za reliefno pisanje. L Diflograf - aparat za geoiU trijsko risanje z različnimi Kf * ključki (ravnilom, kotomeroj predstavlja olajšavo slepim ij i in oiTr;
geometričnem risanju in goča učencu, da dela in ustvsU sam. Pri risanju nastane ta-! plastična slika, ker se točkU sestavljajo linije, takoj dvigrl Papir je treba položiti Praj kotno glede na aparat. To $ pripomore do natančnih p1! stav. Uporaba je enostavna^ saj aparat lahko vrtimo stroje za krojenje.
Termograf — prav tako tulovičev izum — je elekt svinčnik v velikosti nalivi peresa za reliefno piši Svinčnik ima prostor za zg01 no maso (vosek in barva), ? lec, ki maso stopi. Na pf'1! svinčnika pride na podlag0! koča masa, ki se hkrati z fl! njem strjuje in suši. SlepiUi nec lahko že ob dotiku sp°! svoj izdelek. Prednost svj,. nika: piše na vseh materiali!^ na steklu, lesu in papirju, raba: pri geografskih reliefu^ kartah, za kabinetni pouk, raben je tudi za slepe učiteljT^P' beleženje in ocenjevanje. telj Anton Bartulovič namj*^ prikazal različne reliefe na ' ^ lijah, ki so majhne umeU1 0 njegovih učencev.	j«va
Skromnemu in požrtv® rlsk nemu učitelju Bartuloviču a ji rekli priznanje vsi navzoči s^rio kovanjaki — dolžnost družina je bila, da omogoči šiijenj£ 'zgc kih nadvse koristnih in TOro prostih izumov.	j^dj
Živahno razpravo bi 1*7, v strnili v naslednje skjfl Veh Anton Bartulovič naj bi v S1 jevu organiziral seminar za £goj zainteresirane učitelje slepa1 e; t slabovidnih. Ustanovili naj h ( skupnost vseh šol in zavod°v bra; slepean slabovidne v JugosbUlsk Ta skupnost naj bi koordii^a o; dosežke, zbirala denar v sM teVa fond za organizacijo seminj^Oiio Ta predlog bodo poslali a1 red, nemu odboru defektologoy^Up goslavije.
Fusi
Prav bi bilo, da bi na mea, 2a
rodno konferenco pedagog0'|teljj slepe (v Madridu od 24-JjOve
do 2. avgusta letos) poslali'jovo
nekaj naših defektologov " ■'Žiro
monstratoijev.
TEA DOMC'i,J
sak

, Te dni praznuje 70-Ietnico Jstva naš znani šolski muzea-' Slovenskega šolskega muzeja ^ce Ostanek, i Slovenski šolski muzej in nje-r! ravnatelj sta se zlila v en nem, v eno ustanovo. Brez fyega ne bi bilo drugega. Šol-lisC1 muzej se je v času Ostanko-m«Lp ravnateljevanja dvignil na r° višino, da je postal osred-šolski študijski center s tako pomnim muzejskim gradijo f111. da je v sedanjih sobah zanj avif Vse premalo prostora in se j:[f?goceni arhiv in knjige še skri-v zabojih. Ravnatelj mu-pa je pri tem svojem delu '^al živi leksikon — toliko že j) na pamet zgodovine sloven-Jh šol, letnic in vsebine raznih ani^Pmv metodične, pedagoške dm ^odne zgodovine, a tf’/0 učiteljski maturi je nasto-i Ir Prvo službeno mesto v So-;rie Jerici in v Vodicah in že kot Zffeij nenehno študiral in do-t vfrnjeval svoje znanje s pedago-svepn. filozofijo, biologijo, geo-j in zgodovino. Obiskoval kij p^aje za ročni pouk in pouk ,voj Plečko nadaljevalnih šolah, /esijj *eh šolah je poučeval mla-JJ0 in jo vzgajal v ljubezni do ikora in naroda. Bil je napred-eper °^r't> resnicoljuben, od-rajfCen in pravičen ter spoštovan sulfid, tudi pri političnih na-neftnikih, ker je vedno rad ^aifmagal potrebnemu z nasveti af Jel°m-
I sestransko razgledan in tudi coiirmtično zelo podkovan v ai pP^ovini je bil imenovan za ero* erenta za manjšinske šole pri m f0svetnemu oddelku banske oprave. Ker je imel to funkcijo, 5tva obiskoval številne šole na tapčevskem, Koroškem in Prek-;ke,pu- Sodeloval je pri narodno
gnfL
i-t
Šolski
muzealec
70-
letnik
obrambnih tečajih za učiteljstvo. Bil je zaveden Slovenec, strogo strpen, toda ne fanatik; svoja izvajanja je vedno opiral na zgodovinska dejstva in etnična načela. To je tudi dokazoval v svojih razpravah, študijah in poročilih. Sodeloval je prj Ciril-metodovi družbi, urejal njen koledar, Kočevski zbornik, Popotnika in Prosvetnega delavca. V raznih knjigah, revijah in stanovskih glasilih je več kot 130 njegovih razprav in del. V vseh odseva njegov raziskovalni duh in želja uveljaviti vsa koristna dognanja pri vzgoji mladine, ljudstva in dvig učiteljske strokovnosti. Zato posveča veliko pozornost študiju mlajšega učnega kadra. V šolskem muzeju, katerega vodi že 21 let, so stalne razstave, ki prikazujejo zgodovino naše šole in delo nekdanjih šolnikov in vzgojiteljev. V njem ob številnih znanstvenih virih in literaturi lahko študira mladina in znanstveniki. Vsak je v muzeju toplo sprejet; ravnatelj in osebje mu nudi potrebne nasvete in študijsko gradivo.
Za svoje neumorno in uspešno delo je bil France Ostanek že davno izvoljen za višjega strokovnega sodelavca. Prejel je Žagarjevo nagrado, bil imenovan za pedagoškega svetnika, lani pa je bil nagrajen kot odličen muzejski delavec.
Ob velikih uspehih, ki jih je dosegel v teh letih ravnateljevanja, ima sedaj edino željo: da bi Slovenski šolski muzej dobil večje in ustrezne prostore.
Ob jubileju mu želimo mnogo zdravja in še nadaljnjega uspešnega dela ter da bi muzej kmalu dobil boljše prostore!
D. V.
Razširjajte 'C------—
p1!
3
SVOJ LIST!
POSTAJA (grafika, Boris Cigut, 6. c Osnovna šola Jožeta Moškriča)	^
Slovenski šoli v Gorici imenovani po slovenskih kulturnikih
Prosvetno ministrstvo v Rimu je uradno sporočilo, da se dve višji srednji slovenski šoli v Gorici imenujeta po velikih slovenskih možeh. Imenovanje je bilo izvedeno s posebnim odlokom predsednika republike Italije, in sicer na predlog profesorskega zbora obeh šol, kije že pred enim letom predlagal, naj bi gimnazijo-licej v Gorici ime-novali po začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju, ki je nekdaj pridigal v goriški stolnici, slovensko učiteljišče pa po go riškem pesniku Simonu Gregorčiču.
Podobno kot omenjeni šoli so že pred nekaj leti imenovali osnovne šole na Tržaškem po slavnih slovenskih osebnostih,
SLOVENŠČINA NA CELOVŠKI UNIVERZI
Predsedstvo Koroškega univerzitetnega društva je imelo sejo o pripravah za pričetek predavanj na najmlajši visoki šoli v Avstriji, to je na visoki šoli za vzgojne znanosti v Celovcu.
Navadno trajajo te priprave kar tri leta, da se visoka šola oblikuje in izdela svoj učni načrt.
Z nekaterimi predmeti pa bo visoka šola v Celovcu začela že v prihodnjem letu. To bodo: germanistika, romanistika, anglistika, slavistika (ruščina in slovenščina), filozofija in matematika, in morda še psihologija.
zlasti s področja kulture in umetnosti.
To je vsekakor lepa poteza italijanske demokratične vlade do tamkajšnje narodnostne skupnosti, hkrati pa tudi najvišje uradno priznanje slovenski kulturi, in njenim predstavnikom.
Koroški Slovenci se sprašujejo, če ne bi bilo mogoče poimenovati s slovenskimi imeni posameznih šol tudi na Koroškem, kjer imamo slovensko gimnazijo v Celovcu in kmetijsko šolo, pa veliko število dvojezičnih osnovnih šol? Slovenska gimnazija v Celovcu, s svojimi 500 dijaki, že petnajst let uspešno dela.
STANKO SKOČIR
KRIZA ITALIJANSKEGA ŠOLSTVA
Italijanski šolski sistem je zašel v veliko krizo, iz katere ga lahko reši le temeljita šolska reforma. Napredni učitelji in profesorji zahtevajo, naj se končno spremeni znana fašistična Gen-tilijeva šolska reforma (začela se je 1. 1928 s potujčevanjem slovenskih šol in z uvajanjem italijanskega učnega jezika). Spopadi med naprednimi profesorji s fašističnimi idejami so vse pogostejši. Študentje in napredni profesorji stavkajo po skoraj vseh italijanskih provincialnih mestih.
STANKO SKOČIR
NAS PRAVNIK SVETUJE
Vprašanje
vzgojiteljice
- A^PRAŠANJE: Sem vzgojite-PT® v vzgojnovarstvenem za-Trenutno sem na porod-
i
ieft. tivi na delo dodeli ista sku-
J Jl*>i + •	acr/i nu [survu-
3 iLt2 dopusta. Zanima me, če /k- zahtevam, da se mi ob na delo dodeli ista sku-’ L0’ k(>t sem 1° imela pred na-»Ijft Opo/rc dopusta ali pa moram ■	skupino, ki mi jo bo
1 Kjnia ravnateljica zavoda. -na • ts.
^lo^^OVOR: Zakon o vzgoj-afstveni dejavnosti za pred-. °troke določa v 28. čl., • silp lahko vzgojitelj za dolo-1 T^o starost otrok le tisti, ki
predpisano izobrazbo.
žbeaa
‘p 1	h'1 I
^.^“jheljica otrok do dveh let
* Itorp5*' mora imeti izobrazbo ■ji finske sestre otroške sme-kldv i^^Jifeljiea za otroke od 'S*bi u 0 treh let starosti medija jp -e sestre otroške smeri ali pj e*IJJ|teljice za predšolske otro-nai Ji 23 VzS°jiteljice otrok starej-l^bf °u treh let 56 zahteva iz-slaGkt vzgojiteljice za pred-jn# a Ke otroke in za vzgojiteljice .^ul. “^pvnošolske otroke se za-jarj'0 Va izobrazba učiteljice. Ob ZCvni vrnitvi na delo ste ov U VSern opravičeni zahtevati [j.Puio otrok ustrezne starosti, ied( J’treza vaši izobrazbi. eOjteT ^i daljših dopustov vzgo-j4vjK: so vzgojnovarstvene ustali rfov6 Posiljene vzgojiteljice na -Ai,0 razPorejati po skupinah “ma urediti nadomeščanje. J delovna organizacija lah-
ko razporedi delavca na drugo delovno mesto, če je to potrebno zaradi delovne organizacije in če je za delovno mesto predvidena enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe, ki jo delavec ima. Pri tem je važna potreba delovne organizacije, prepovedana pa je šikana.
Vzgojnovarstvene ustanove bi morale posvečati posebno pozornost smotrnemu razporejanju vzgojiteljic, saj pogosto menjavanje vzgojiteljic slabo vpliva na razvoj predšolskih otrok. Če boste ob vrnitvi na delo razporejeni k drugi skupini otrok in boste menili, da nova razporeditev ni pogojena s potrebo, ter bi bila drugačna primernejša, vam svetujemo, da se pritožite na vzgojiteljski zbor. Vzgojiteljski zbor je namreč organ, ki skrbi za organizacijo vzgojnovarstvenega procesa in odloča o strokovnih vprašanjih, ki so v zvezi z uresničevanjem vzgojnovarstvenih smotrov. Če vaša pritožba ne bi bila ugodno rešena, imate možnost, da sprožite delovni spor.
Delovne obveznosti učiteljev srednjih šol
VPRAŠANJE: Rad bi pojasnilo o 47. čl. zakona o srednjem šolstvu, ker ga posamezniki tolmačijo tako, da se nanaša le na učiteljeve obveznosti do delovnega mesta in obenem zahtevajo, da se jim s pravil-
nikom o delitvi osebnega dohodka obveznosti, ki jih našteva omenjeni člen, še posebej vrednotijo., - T. P.
ODGOVOR: Delovne naloge, ki so naštete v 47. čl. zakona o srednjem šolstvu, štejejo med delovne obveznosti učiteljev srednjih šol.
V naši rubriki smo že večkrat poudarili, da je vsaka delovna organizacija pooblaščena, da s svojim splošnim aktom, to je pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, določi osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke. Delovna organizacija torej samostojno odloči tudi o tem, ali bo delo, kot je razredništvo, vodenje kabinetov in podobno, posebej vrednotila. Seveda pa mora biti pravilnik sprejet po predpisanem postopku.
Plačevanje rejnine
VPRAŠANJE: Naša posebna osnovna šola ima letos precej učencev, ki so v rejniških družinah. Težave nastajajo pri urejanju plačevanja rejnine. Za otroke staršev, ki so zavarovani v delavskem zavarovanju, trpi pretežni del stroškov rejnine socialno zavarovanje, zato pri njih glede tega ni posebnih težav. Za otroke kmečkih staršev prispeva del stroškov za kritje rejnine skrbstveni organ občine, večji del pa niorajo plačevati starši sami, kar je zanje prevelika obremenitev, saj imajo za
takega otroka še veliko drugih izdatkov.
Ali ni družba dolžna v celoti nositi stroškov rejnine ne glede na svojstvo zavarovanca?
ODGOVOR: Kmetje uživajo le osnovne pravice iz zdravstvenega zavarovanja in nikakor ne v obsegu kot zavarovanci delavskega zavarovanja. Uživajo le pravice, za katere lahko trdimo, da so minimalne glede zdravstvenega varstva. Te pravice so določene s temeljnim in republiškim zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetov in s splošnimi akti komunalnih skupnosti kmetov, ki lahko določijo tudi dodatne usluge v mejah možnih dohodkov sklada. Zato so kmečki otroci tudi glede rejnine v neenakopravnem položaju nasproti otrokom delavskih staršev.
Z oddajo v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev do svpjih otrok. Ena izmed najvažnejših dolžnosti staršev je, da so dolžni otroke preživljati in skrbeti za njihovo življenje in zdravje v mejah svojih materialnih možnosti. Ker pa je socialna raven .naših kmetov v večini primerov znatno nižja od drugih kategorij občanov, je razumljivo, da predstavlja zanje plačevanje rejnine breme, ki ga ne zmorejo. Taki starši so odvisni od socialnih podpor občin, ki pa so tudi finančno omejene, saj so ravno občine, ki imajo pretežno kmečko prebivalstvo, najrevnejše.
T. ŠAREC
NAGRADNO TEKMOVANJE ZA OSNOVNE ŠOLE
ZMAJ — tovarna baterij in baterijskih naprav, Ljubljana, Šmartinska 28, je brezplačno dodelila osnovnim šolam poučni film „Od bliska do baterije*1. S ponovnim nagradnim tekmovanjem želi tovarna ZMAJ -šole in učence spodbuditi pri njihovem delu.
A - TEKMOVANJE UČENCEV
Učenci tekmujejo za najboljši spis v eni izmed navedenih tem do konca aprila:
1.	Od obiska do baterije. Kritična ocena filma.
2.	Od bliska do baterije. Oris razvoja fizike.
3.	Uporaba baterije v sodobnem življenju in tehniki.
4.	Baterija v našem fizikalnem krožku — Opis poizkusa.
Vsaka šola sme poslati 4 najboljše spise. Posamezen spis sme obsegati 1 do 3 tipkane strani ali ustrezen obseg čitljivega rokopisa.
Šole morajo dostaviti spise do 1. VI. 1972 na naslov: Zavod za šolstvo SRS, 61.000 Ljubljana, Poljanska 28 — Nagradno tekmovanje ZMAJ. Nagrade:
35 učencev prejme praktična darila v vrednosti po 260 din
25 mentorjev — učiteljev fizike, katerih šole in učenci bodo v tekmovanju dosegli najboljše uspehe, prejmejo praktična darila v vrednosti po 350 din. Vsi nagrajeni učenci si-bodo s svojimi mentorji ogledali med 20. in 30. junijem proizvodnjo tovarne ZMAJ v Ljubljani
B - TEKMOVANJE ŠOL
Šole naj pošljejo poročilo — izpolnjen vprašalnik tovarne ZMAJ do 1. VI. 1972.
1.	Kolikšen % učencev od 5. do 8. razreda sije ogledalo film Od bliska do baterije?
2.	Kolikšen % učencev je sodelovalo pri tekmovanju za najboljši spis o baterijah?
3.	Koliko učencev je v fizikalnem krožku?
Tekmovalno komisijo sestavljajo predstavniki tovarne
ZMAJ in Zavoda za šolstvo SR Slovenije.
Tekmovalna komisija bo objavila rezultate tekmovanja v reviji VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, PROSVETNEM DELAVCU in PIONIRSKEM LISTU ter neposredno nagrajenim šolam in posameznikom do 15. VI. 1972.
ZMAJ — tovarna baterij in baterijskih naprav Zavod za šolstvo SR Slovenije
Založba Mladinska knjiga
Po dve novi deli v najbolj priljubljenih zbirkah za mladino:
V	zbirki ,.SINJI GALEB** sta izšli knjigi:
Heinricha Geitzhausa SANJE O ELDORADU in Nade Kraigherjeve MOJSIN V KIRGIZIJI Za obe knjigi je značilno, da bodo lahko mladi bralci, željni razburljivih pustolovščin, z njima v rokah popotovali v daljne in neznane dežele: s prvo eksotično Kirgizijo, z drugo pa med iskalce draguljev v brazilske pragozdove. Živahni in zanimivi pripovedi bosta pritegnili tudi starejšega bralca, ki rad seže po potopisni literaturi.
V	zbirki ..KONDOR" sta izšli:
Teofrast: ZNAČAJI, Herondas: MIMIJAMBI in Ferda Godine LJUDJE
Prva knjiga prinaša pomembna antična teksta, ki sta ju prevedla in izčrpno komentirala naša najboljša poznavalca starogrške kulture: Anton Sovre in Kajetan Gantar. V zbirki novel z naslovom Ljudje pa je naš znani prekmurski pisatelj Ferdo Godina zbral enajst svojih boljših, zlasti mladim bralcem namenjenih krajših spisov.
Poleg tega je v ..SINJEM GALEBU" ob koncu minulega leta' izšla prikupna otroška povest nemškega pisatelja Otfrieda Preussleija STRAHEK, izidejo pa še Braneta Dolinaija RDEČA KAPICA IZ ZGORNJE ŠIŠKE, Draška Ščekiča PLANINA, Vitala Mala IME MI JE TOMAŽ, EDINKA Klare Jerunkove ter zgodba Rosemary Sutcliff DAVEK NA VI-TEŠTVO.
Zbirka KONDOR letnik 1971/72 obsega:
LJUDJE, Ferdo Godina ZNAČAJI—MIMIJAMBI, Teofrast — Herondas POVEST VČERAJŠNJEGA DNE, L. N. Tolstoj BEG, izbor slovenskih novel iz petdesetih let JAMA IN DRUGI SPISI. L G. Kovačič TARTUFFE, Moliere HETITSKA PISMENOST BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare MRTEV ČAS, Miran Jarc JUNAK V TIGORVI KOŽI, Š. Rustaveli 8 broširanih zvezkov knjižnice SINJLGALEB stane 76 din, 10 broširanih knjig zbirke KONDOR stane 97 din. Posamezne knjige so dražje.
Knjige lahko naročite prek šolskih zastopnikov in poverjenikov Mladinske knjige.
Svet OSNOVNE ŠOLE BELTINCI razpisuje prosto delovno mesto' pomočnika ravnatelja
Pogoj: PRU ali U, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj
Nastop službe 1.3. 1972
OSNOVNA ŠOLA DUŠAN KVEDER-TOMAŽ
V LITIJI
razpisuje prosto delovno mesto učitelja za slovenski jezik - P, PRU ali študent slavistike, za določen čas od 1.3. 1972 do 30. 6. 1972 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta

Učni načrti
Strokovni svet zavoda za šolstvo je na svoji seji 31. januarja razpravljal o temeljnih zasnovah predmetnikov in učnih načrtov za metalurške, čevljarske in gumarske poklice. (Gre za poklicne šole, ki izobražujejo po zakonu o poklicnem šolstvu — tako imenovani ozki profili.) Temeljne zasnove predmetnikov in učnih načrtov so sprejeli z manjšimi dopolnili:
-	podprli so načelo naj bi bila družba soudeležena pri financiranju tudi tistega poklicnega šolanja pri delovnih organizacijah, ki so ga doslej tudi same financirale, iskali so možnosti za prehod v nadaljnje šolanje;
—	podprli so zahtevo, da se v predmet varstvo pri delu vključi varstvo okolja — zahtevo, da učni načrt zajame tudi telovadbo kot nujno potrebno, zlasti za mladoletnike.
O nazivu šol (specializirane poklicne šole) bodo razpravljali na naslednji seji strokovnega sveta zavoda za šolstvo. Podprli so zahtevo po teoretičnem izobraževanju in praktičnem izobraževanju ob delu. V razpravi je bil sprejet predlog dr. Leona Zormana: zavod za
šolstvo naj bi prevzel informacijo o trenutnem stanju v Sloveniji — na podlagi kakšnih meril potekajo preizkušnje na prehodu iz osnovnih šol v srednje šole. (Informacijo bo posredoval zavod za šolstvo do konca aprila.) Znanstveno usmerjanje preizkušenj in v zvezi s tem potrebne raziskave bo prevzel oddelek za psihologijo pri filozofski fakulteti.
(Daljši zapis o seji bomo objavili v naslednji številki našega lista.)	TEA DOMINKO
Obnovljen kulturni dom
V Zrečah so že začeli obnavljati in preurejati dom kulture, za katerega je republiška kulturna skupnost že odobrila 60 tisoč din s pogojem, da zberejo enak znesek tudi v Zrečah. Obnovljeni kulturni dom naj bi bil nared do konca letošnjega aprila, saj je občinskemu svetu kul-turno-prosvetnih organizacij v Slovenski Bistrici uspelo zbrati potreben denar za obnovo kulturnega doma. Tako je kovaška industrija prispevala 25.000 din, krajevna skupnost 15.000 din, „Comet“ in osnovna šola pa po 10.000 din.
IŠČEM SLUŽBO
Predmetna učiteljica slovenščine (ruščine) z opravljenim strokovnim izpitom išče v letu 1972/73 delovno mesto za nedoločen čas.
Pogoj: stanovanje
TAJNIŠTVO IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE
razpisuje delovno mesto
sodelavca v oddelku za vsebinska vprašanja vzgoje in izobraževanja
Pogoj: srednja izobrazba in ustrezna praksa v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi je treba poslati v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva c. 9
SVET OSNOVNE ŠOLE PADLIH PRVOBORCEV, ŽIRI
razpisuje naslednji prosti delovni mesti na predmetni stopnji
učitelja za glasbeni pouk in srbohrvatski jezik (22 ur) za določen čas.
učitelja za slovenski jezik (12 ur) polovična delovna obveznost — za določen čas
Pogoji: predmetni učitelj z nekaj leti delovnih izkušenj, stanovanj ni
Kandidati naj vložijo prošnje pri svetu OŠ Žiri v roku osmih dni po objavi razpisa.
Kinematografi prikazujejo
0
O
O
QOq
m
POTOVANJE NA MESTO NESREČE je filmski spodrsljaj Zvonimira Berkoviča, ki ga poznamo kot avtorja uspelega komornega filma Rondo. Zaplet in razplet zgodbe nudita zakladnico receptov za malomeščanski odnos do življenja. Tudi oblikovno film premalo nudi.
ŽARKI je filmski spodrsljaj nadarjenega filmskega režiserja Djordja Kadijeviča. S svojim tretjim filmom sicer ostaja tematsko, idejno in oblikovno zvest samemu sebi. Vendar je v filmu vsega premalo, da bi zadovoljil naša pričakovanja po filmih Pohod in Praznik.
ŽEJA je film makedonskega režiserja Dimitrija Osmanlija, ki je posegel v sodobno problematiko. Je balada o odhajanju na „pečalbo“. Tema je pereča, zanimiva. Njena obdelava veliko manj.
NAŠI SORODNIKI prinašajo ponovno na ekrane Stanlia in Olia. Njuni znani gagi so vtkani v celovečerni film dogodivščin izgubljenih dvojčkov. V burleskah — mogoče zaradi strnjenosti ideje — delujejo veliko bolj sproščujoče in prijetno. Film bo imel prav gotovo širok krog gledalcev.
MAKS IN TATOVI je psihološka kriminalka Claudea Saute-
Graja ali prijateljski nasvet
ta, v kateri preganjalec kriminalcev postane sam kriminalec. Motivi njegovega policijskega delovanja so moralno dokaj problematični, bliže nam je motivacija umora policaja. Ta film lahko štejemo med tiste, ki načenjajo čvrsto strukturo kriminalke kot policijskega sistema. Zelo delikaten in problematičen film.
SUPER - DIABOLIK je italijanski film. Več kot to, da je gotovo eden najslabših filmov v tem desetletju, ni mogoče povedati.
VOHUNKA DARL1NG LILI, angleški film, je delo režiserja Blakea Edvvardsa. To je spet eden izmed filmov, ki so delani „na kožo" znane igralke Julie Andrevvs. Film pripoveduje o slavni angleški pevki Lili Smith, ki je nastopala po odrih med prvo svetovno vojno in vmes pridno vohunila, dokler ji ni prekrižala načrtov nenadna ljubezen. Film je dovolj kratkočasen in domiseln, da nas zabava.
VESELI LOV NA DIAMANTE. francoski film, je delo režiserja Georgesa Lautnerja. To je odlična komedija, polna inventivnosti in napetosti, zato film priporočamo.
VSTOPNICA ZA PEKEL je francoski film, ki pa prestopi okvire klasične kriminalke. Z odlično zaigrano vlogo Jeana-Claudea Boullona nam film skuša odkriti odnos policijskega aparata do kriminalca, ki še vedno ostane pošten človek. Film je zanimiv, čeprav proti koncu precej zvodeni.
mb
Novo — pravkar izšlo!
TEHNIŠKA 7 LOŽBA SLOVENIJE, Lepi pot 6, Ljubljana je založila uč uik Brede Mejak-Vrišer
OSNOVE ST )JN1H ELEMENTOV IN FINOMEJ NIKE
Učbenik je namenjen učencem srednjih šol za elektro stroko.
Cena učbenika je 39,50 din.
Knjigo dobite v vseh knjigarnah.
NA ZALOGI IMAMO ŠE NASLEDNJE UČBENIKE:
-	Dr. Vanko Matevžič — Dr. Vukosav Žvan: ..PSIHIATRI' JA IN NEVROLOGIJA ZA SREDNJE ŠOLE ZA MEDICINSKE SESTRE, cena 24,00 din;
-	Marjan Jerše: ..SPLOŠNA PATOLOGIJA" za srednje šole za medicinske sestre, cena 27,20 din;
-	Helena Ravnič: ..HIGIENA" za srednje šole za medicinske sestre, cena 24,00 din;
-	Ivo Marinc: ..TEHNOLOGIJA TEKSTILA" za poklicne šole oblačilne stroke, cena 23,55 din.
Navedeni učbeniki so lahko dober ^pripomoček tudi učiteljem osnovnih šol. Knjige dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite neposredno na naslov: TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana.
yei
»ai
lih
MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE Ljubljana, Celovška cesta 23
razpisuje delovno mesto kustosa pedagoga
Pogoj: končana filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino, najmanj 5 let pedagoškega dela s strokovnim izpitom in znanje vsaj enega tujega jezika Nastop dela v muzeju s 1.9. 1972 Kandidati naj pošljejo ponudbe do 20. februarja 1972.
bre
Um
Prit
si>o
»it
Uo
»ih
»ik
ne,]
tre)
bot
stre
’un
l
obQ
tud
naj
Pol,
cev
'ur6
tor,
obr,
na
H
tlati
Uta,
Po končani o snovni šoli so se Jana, Jelka in Lenka odpravile v mesto, da bi nadaljevale izobraževanje na srednji šoli zdravstvene smeri Vse tri so bile ljubke deklice, ki se pred vstopom v dijaški dom sploh niso poznale med seboj. Kar kmalu so postale neločljive prijateljice.
Prvo leto. mestnega življenja je te tri prijateljice dokaj izmaličilo! Razvile so se sicer v čedna dekleta ter tudi temu primerno poudarjale svojo zunanjost. Ob vstopu v drugi letnik so našle prijatelje v raznih klubih in na zabaviščih. Izostajale so celo prek noči ali prihajale v dom skozi previdno priprta okna v poznih nočnih urah. Kadar niso prišle k pouku, so ,,kolegialni“ sošolci zamolčali njihovo odsotnost. Vendar pa so vse tri spretno prikrivale svoje „kikse“ v dijaškem domu na račun staršev, v šoli na račun bolezni in pri starših v stoterih različicah. Da, vsi so jim verjeli! Takole so mimogrede prešle drugi letnik in avanture nadaljevale v tretjem letniku tako spretno, da so si v dijaškem domu pripeljale prijatelje kar v sobo. Dežurne dijakinje so prikrivale prisotnost moških, dokler se le ni nekega večera zapletlo. Vse tri dijakinje in dežurna so prejele obvestilo, da so le še pogojno v domu.
Še skoraj otroci so prišle v mestni vrvež. Prevzelo jih je svobodno in celo prostaško življenje, saj so prišle iz malega sveta rodnega kraja. Še vedno stopajo pred vsakogar kot sramežljive deklice. Morda pa niso pokvarjene, temveč samo nezrele? Psiholog in pedagog bi jih s prijateljskim vodstvom morda vrnila na pot učenja in zdravega vraščanja v družbo. A ŽAL, MNOGE SOLE ŠE VEDNO NIMAJO NITI ENEGA NITI DRUGEGA.
K. A.
ppa,
teši
Partizanska knjiga, Ljubljana |
Vodnikova 43	jv*
'ol
'be,
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam:
DRAŽGOŠKA BITKA
V Dražgoški bitki opisuje Ivan Jan s tenkim čutom za zgodovinsko resničnost in psihološko poglobljenost Cankarjev bataljon, boje v Poljanski dolini in neuklonljiv odpor domačinov. Knjiga je nazorna osvetlitev doslej le okvirno opisanih dogodkov.
Cena je 60.00 din.
FRANKOLOVSKI
ZLOČIN
Frankolovski zločin govori o zverinskem ravnanju z nedolžnimi žrtvami, ki so ga zakrivili hlapci slepega maščevanja na Stranicah pri Frankolovem. Publikacija vsebuje slike talcev, poslovilna pisma in opis vse zarote.
Cena je 18,00 din.
FOTOMONOGRAFIJA
TITO
V maju 1972 bo izšla dopolnjena izdaja Fotomonografije Titov slovenščini. Knjiga bo natisnjena tudi v srbskem (cirilica), makedonskem, albanskem, francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku.
Prednaročniška cena je 260,00, v prodaji 300,00 din.
, £ "arij
KoV]
Mčj
Wr
Uk,
t°Vr
tem frsu triar 'lovi Uaja, tetic V Ume, ilc0‘ [to.i 'tke i
Sc
lernc
feč

BONTON ZA OTROKE
Bonton za otroke v preprosti besedi zajema vsa bistvena pedagoška izhodišča, ki oblikujejo našega šolarja. Knjiga je bogato ilustrirana in jo priporočamo kot neobvezen priročnik za moralno vzgojo v 5. ^7^ in 6. razredu.
Cena je 40,00 din.
Neustrezno prečrtajte!
Priimek in ime Točen nasiov Datum ........

Svojeročen poiipis:
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO		OSNOVNA ŠOLA KOŠANA
razpisuje mesto		razpisuje naslednji delovni mesti:
učitelja za razredni pouk in učitelja za slovenski jezik na podru žnični šoli Breze		—	učitelja za razredni pouk — nedoločen čas —	učitelja za slovenski jezik — PRU — za nedoločen
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta		Rok za prijave: 15 dni po objavi razpisa Samsko stanovanje po dogovoru.
Cu St]
voljo
1“'*
{>,
^net
telini,
lemr
Go
!ika
Ni
b°ljz
lavad
stank.
Prime
Nja
11 Uč( /dela
s ga
Pteizk
Nm
Vice
JPjbol
lalne
rt1,1 dMe,