Poštnina plačana v gotovini. D EN Cena 25.— lir lOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Go-riško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev 9-18127 ' \ -N -\ - - * Leto VI. - Štev. 25 Trst - Gorica 20. junija 1952 Izhaja vsak petek Pred odgovornostjo Minila sta komaj 'dva pičla meseca, odkar je bil med Italijo in Zahodnima velesilama dosežen sporazum o izpremembah v upravi našega področja, in že se je zvrstil cel niz dogodkov, ki dokazujejo vso zgrešenost te poteze. Vkljub vsem napovedim in nestrpnemu pričakovanju niso na tržaških volitvah pridobili glasove iredentisti, temveč so jih pridobili zagovorniki neodvisnosti našega Svobodnega c-zemlja. Tiste italijanske večine, ki naj bi »usodno« (kakor so to zahtevali prizadeti) nagnila tehtnico na italijansko stran, ni nikjer. Nasprotno, še zmanjšala se je. V svetovnem časopisju, kakor tudi v revijah obeh anglosaških dežel, pa se vedno bolj množijo glasovi, ki očitajo uradni zahodni politiki, da hodi glede tržaškega vprašanja po napačni poti. Vzemimo n. pr. tudi zadnji dogodek. Avstrijski minister Gruber se bo v Beogradu razgovarjal z Jugoslovani o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, in med ostalim pravijo, da bo ob tej priliki Avstrija zaprosila Jugoslavijo, naj ji da v reškem pristanišču prosto cono, ki bo služila samo avstrijskim potrebam. Mar ni to odkrita grožnja Trstu? Ali ne vidijo kratkovidni krajevni prenapeteži, kam bodo pripeljali naše mesto, če ne bodo hoteli priznati, da sta naše življenje in bodočnost odvisna od povezave z zaledjem, ne pa od objema tiste države, ki se boji, da ne bi Trst tekmoval drugim njenim pristaniščem, ki niso tako na meji in sq ji bolj pri srcu? Kje bi bilo vendar Avstrijcem potrebno iskati prosto eono na Reki, če bi v Trstu imeli kar celo svobodno mesto in bi njihov delegat sedel kot polnopravni član v vrhovni upravi naše luke? Vse to in še marsikaj drugega je najbrž razlog, da poklicani nekam z nejevoljo mislijo na tisti trenutek, ko bodo morali v Trstu prevzeti neposredno sodelovanje in s tem odgovornost za gospodarski razvoj našega mesta. Nismo več daleč od 15. julija, ko morajo novi funkcionarji prevzeti razna, doslej po Američanih ali Britancih zasedena mesta. A vkljub temu se o vsem tem prav nič ne sliši. Ko se bo to zgodilo, potem bo namreč konec s sklicevanjem nn Zaveznike; za vse, kar ne bo prav, bodo odgovarjali tisti, ki bodo u-j prdvljali zadevne odseke javne u-prave. To pa niso prijetne stvari! Morda bomo doživeli tudi to, da se bo jasneje in otipljiveje pokazalo, v čem je tista pomoč, ki nam jo baje s tako razsipnostjo nudi Italija. Morda v tem, da ustvarja za tranzitno trgovino take pogoje, da se naš glavni klient, Avstrija, obrača na Jugoslavijo, kjer naj bi upala da bo v manjši in slabše opremljeni Reki bolje postrežena kakor n večjem in glede pristaniških naprav popolnejšem Trstu? Toda s svojimi novimi funkcionarji bo v Trstu Italija polagala še nek drug izpit. Marsikateri zahtevi tržaških Slovencev doslej ni bilo zadoščeno z izgovorom, da je to nemogoče, enkrat, ker tega nočejq Zavezniki, drugič, ker se tega brez italijanskega soglasja ne more napraviti. Ce je kdo temu ugovarjal, češ da so to samo izvijanja, so g<\ prepričljivo potolažili z zatrdilom, da bi bilo vse drugače, če bi oni imeli proste roke. Potem bi baje videli, da sedanja Italija nima nobenih raznarodovalnih namenov, da so v Italiji fašistične tendence onemogočene itd. »Kar počakajte, di) se vrne Italija, pa boste videli!« to je bil vzklik, ki ni bil v ostalem tuj niti predstavnikom italijanskih strank, ki so se v teku zadnje volilne borbe obrnili na slovenske volivce v slovenskem jeziku. Italija se hvala Bogu v naše kraje sicer ne bo vrnila, toda njeni funkcionarji, ki bodo prišli v naše javne ustanove kot predstavniki nekakšne tretje sile, ki se vpleta v naše življenje, nam bodo obenem pokazali, kakšen ruij bi bil sedanji resnični italijanski duh, s katerim moramo računati. Ko smo doslej s prstom kazali na razmere na Goriškem, kjer slovenske šole n. pr* še vedno niso uzakonjene, ali pa na razmere v Furlaniji (p)-av te dni izliva iredentistično časopisje ves svoj bes na monsignorja Krači no, ki se je drznil dvigniti v o-brambd slovenske duhovščine)i kjer) slovenskih šol sploh ne poznajo, so nam vedno trdili, da bo v Trstu drugače. Na. funkcionarjih, ki pridejo, bo torej ležala naloga in odgovornost, da to dokažejo brez izgovorov in brez opravičevanj. * * * WSMiamsburžka izjava Izjava begunskih prvakov izza železne zavese Na obletnico williamsburške »listine pravic« so begunski prvaki iz Albanije, Bolgarije, Ceškoslovaške( Estonske, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije in Jugoslavije podpisali naslednjo »williamsburško izjavo 1952«: Komunistične vlade in ustave, ki so bile vsiljene našim rodnim zemljam, so poteptale svobodo in potvorile pravi smisel in simbol človečanskih načel, ki so utelešena v resnično revolucionarnih listinah, kot je »virginijska listina pravic«, 2e dolgo je jasno, da so socialne, gospodarske in človečanske reforme, ki jih proglašajo, le gola propaganda, ki naj prevar« naše narode in jim vsili komunistične vlade a pomočjo brezbožne, totalitaristične, reakcionarne, imperialistične in vojaške zarote; posledica vsega tega je, da so naše dežele potisnjene nazaj v razmere, kakor so vladale v času suženjstva. Podpisani v izgnanstvu živeči predstavniki desetih držav, zatiranih po vladavinah, ki odrekajo našim rodom neodvisnost, in ki so jih oropali blagrov njihovega doma, njihovih svoboščin, njihovih narodnih tradicij in njihovih demokratičnih ustanov, smo se sestali V mestni hiši, v kateri so 12. junija 1776 podpisali »virginijsko listino pravic«. Na dan obletnice tega zgodovinskega dogodka znova poudarjamo načela, ki, jih je postavila ta velika človeška listina. Med temi načeli čuvamo kot svetinjo zlasti svobodno in po rojstvu enako poreklo človeka, njegovo ne-odvzemljivo pravico do življenja, svobode in lastnine, do dela za svojo srečo in varnost; ponavljamo, da izhaja oblast iz naroda in da je vlada služabnica naroda; da ima narod pravico,- da vlado, ki*‘deia~-proti temu cilju, spremeni ali odstavi in postavi novo vlado; da mora biti sodstvo neodvisno od uprave; da morajo biti volitve svobodne; da se ne sme zakonov ukinjati ali sprejemati brez privoljenja vlade. Proglašamo pravico do javnega sodnega postopka; vsak ima pravico seznaniti se z vzrokom in značajem obtožbe, ne sme se ga silili, da bi obremenjeval samega sebe, zaščiten mora biti pred samovoljno preiskavo in aretacijo. Veljati mora svoboda tiska; vojaštvo mora biti podrejeno civilni oblasti; nobena svobodna vlada ne more ostati na oblasti, če ne priznava etničnih načel; vsi ljudje imajo enako pravico do svobodnega izpovedovanja vere. Vemo, da naši narodi lahko dosežejo varnost in srečo samo s pomočjo teh velikih • načel. ki se jih pa ne more uresničiti brez osvoboditve od trinoštva. Zato proglašamo, da bodo takoj, ko bo naše prebivalstvo osvobojeno, ukinjena tajna policija, koncentracijska tabori-, šča, prisilno delo, sodstvo z mučenjem in strahovanjem, izsiljevanje, aretacije, rodomor in deportacije. Diskriminacija po razredih, narodnostnem ali rasnem poreklu, verskem ali političnem prepričanju, preganjanje vere in cerkve, gospo- stvo tuje sile nad katero koli državo bo odpravljeno. Stahanovstvo in kazenski zakoni za vzdrževanje delovne disciplino) bodo takoj ukinjeni. Kmete je treba »osvoboditi prisilne kolektivizacije in kolhozov. Obljubljamo, da bo iz naših dežel izginilo trinoštvo nad človeškim mišljenjem, trinoštvo manjšinske klike nad večino ali trinoštvo večine nad manjšinami. Obljubljamo, da se bo vladanje s terorjem zamenjalo s svobodo in zakonitostjo in da bodo postala zgoraj navedena načela in svoboščine temelj vlade naroda, za na-lod in po narodu. Človek, in ne država, je pravo merilo napredka, narod pa bo izbral tako obliko politične, socialne in gospodarske u-j reditve, da bo z njo dosežena socialna pravica. Obljubljamo, da se bo obnovila zasebna lastninska pravica na nepremičninah, in da se bo zemlja in druga imovina, ki so jo vzeli kmetom zaradi kolektiviziranja, vrnila tistim, ki zemljo obdelujejo. Vlada se ne bo smela vmešavati v zadruge in druge oblike združevanja, ki so jih kmetje prostovoljno ustanovili na gospodarski podlagi. Svobodni, prostovoljni in neodvisni sindikati ter delavske organizacije morajo postati čuvarji delavskih pravic in koristi. Delavci naj svobodno izbirajo svojo zaposlitev in kraj svojega dela ter življenja. Pravice in dostojanstvo delavca morajo biti resnično zaščitene, nihče ne sme kršiti možnosti, da delavec doseže socialni in gospodarski napredek ter lastninsko pravico. Vemo, da so narodi Srednje in Vzhodne Evrope trdno odločeni, da se po svoji osvoboditvi pridružijo skupnosti svobodnih narodov in da hrepenijo po tem, da zavzamejo svoje naravno mesto v velikem gibanju svobodnih narodov za boljše odnošaje in ožjo zvezo. Svobodni narodi bodo ustvarili med seboj močne vezi in delali za ostvaritev združenih evropskih držav. Mnogo teh načel je že bilo v u-stavah naših držav, predno jih je odpravil totalitarizem. Predložili bomo našim narodom, da vključijo vse te pravice in načela v bodoče ustave vseh naših držav. Obvezujemo se nadalje, da bomo s pomočjo božje previdnosti in tistih zvestih državljanov, ki trpijo danes pod komunističnim jarmom, zagotovili, da bodo te pravice in načela, ko bodo utelešena v novih ustavah naših narodov, zaščitena in spoštovana, v skupno dobro evropske omike in kulturne dedščine človeštva. Williamsburg (Virginia),< 12. junija 1952. Hačrt IHosHub za zasedbo Indije V indijskem parlamentu je govoril poslanec dr. S. N. Sinha, ki ie ■bil svojčas stotnik v sovjetski vojski, in ki se je vrnil v Indijo, ko je ta dežela dosegla svojo neodvisnost, o dejstvu, da obsega velika strategija Sovjetske zveze tudi zasedbo 'Indije, in je to svojo trditev podprl s številnimi dokazi. Predložil je tudi dokaze za obtožbo, da ima kominform v načrtu »izzva.i upore v vseh delih Indije«. Med drugim je dr. Sinha poudaril, da so indijski komunisti danes še vedno pod kontrolo Moskve in da so izdajalci Indije. Indijska komunistična stranka dela po neposrednih navodilih kominforma, je nadaljeval Sinha in predložil več dokazov, po katerih so napravili načrte za upor v indijski državi Hyderabad komunistični voditelji v Pragi, Lipskem in Moskvi. Dostavil je, da so bili uporniki v »neposredni radijski zvezi z njihovimi glavnimi stani v Srednji Evropi« Dr. Sinha je zahteval, naj postavi Indija sodobno oklopno divizijo, da se bo lahko branila proti napadu od znotraj in od zunaj. Govornik ie med drugim tudi predložil listino o sporazumu med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo, ki ie bil sklenjen pred drugo svetovno vojno. V tem sporazumu je Sovjetska zveza označila za središče svojih teritorialnih teženj področje južno od Sovjetske zveze v smeri proti Indijskemu oceanu. TRST IN HRVATI Raj it s podporami za učitelje in Znano je, da obstoja posebej fond, iz katerega deli Provinca od časa do časa izredne denarne pod7 pore potrebnim šolnikom. Tako je bila tudi letos izdana okrožnica na vse šole, naj šolniki, ki žele dobiti podporo, vložijo prošnjo do 10 julija. To okrožnico je dobilo, v kolikor nam je dosedaj znano, samo didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu, ki je svoje učitelje o tem tudi pravočasno obvestilo. Iz ostalih šol v mestu pa so nam dosedaj povedali, da okrožnice doslej še niso dobili ali pa da vsaj nameščenci zanjo ne vedo. Mislimo, da je tak postopek nepravilen! Posebno med slovenskimi šolniki je veliko takih, ki bi jim bile te podpore nujno potrebne in dobrodošle. Vsi prizadeti mislijo, do bi morala pristojna višja šolska oblastva poskrbeti, da bi vsi slovenski šolniki bili pravočasno obveščeni vsaj o teh redkih ugodnostih, ki so jim ponujene. Resnica je, da nam bolj kot kateri koli drugi izmed hrvat-skih in srbskih politikov v a-migraciji stoji ob strani in se za naše pravice v svetu zavze:. ma ~eden od prvakov hrvatske kmečke stranke, dr. Juraj Kr-njevič. Kadar je naša borba trda in težka, kadar ta zavzema svoje najbolj dramatske oblike, vselej se ob naši strani pojavi on in izpregovori svojo tehtno besedo! Kako naj mu bolj izrazimo svojo hvaležnost, kot da mu kličemo: Zvestoba za zvestobo? Da bo naša javnost poučenti. prinašamo v slovenskem prevodu njegov članek, ki ga je objavil v Hrvatskem glasu, glasilu hrvatskih izseljencev v Kanadi. Tudi v zadnjih mesecih so uživali tržaški Slovenci, kakor tudi oni iz Italije, vso možno pomoč hrvatskega naroda v borbi za svoje osnovne, ljudske in narodne pravice. Meni je zelo drago, da sem mogel biti v pomoč tržaški delegaciji, ki se ie o veliki noči mudila v Londonu, in da sem se ob tej priliki o-sebno seznanil z vrlim vodjem slovenskih tržaških demokratov. Tudi v bodoče moramo ob vsaki priliki pokazati svojo popolno solidarnost z našimi slovenskimi brati v Trstu in v Italiji. Naše siceršnje narodne skrbi hal ne smejo odvrniti od tega. Jaz sem že nekolikokrat pisal, kolike važnosti je za hrvatski na* rod borba Slovencev iz Trsta in Italije za njihove temeljne ljudske pravice, do katerih ima danes na svetu pravico vsak narod, kaj šele tako kulturen narod, kot so Slovenci. iNajnovejši dogodki v Trstu in Italiji so v še večji meri kot prej pokazali, da je tamošnja slovenska borba istočasno tudi naša hrvatske narodna borba. Vsakdo od nas Hrvatov mora i-meti na umu, da bi prišla vrsta na nas, če bi Slovenci podlegli italijanski pohlepnosti in grabežljivosti. Od Buj in Bujščine tik ob Trstu, pa preko Pulja, Istre, Reke, vseh hrvatskih otokov, Šibenika in Dubrovnika pa vse do Boke Kotorske, povsod živi že nad 14 stoletij hrvatski narod. To ie menda najdragocenejši del naše hrvatske domovine. Ce bi ne imeli ničesar drugega kot to obalo s temi otoki, bi imeli že pravico do lastne državnosti. Po njej in po onem delu hrvatskega naroda, ki tam živi, bomo vedno važen činilec. Brez nje bi kot narod v mednarodnem življenju ne pomenili mnogo. Tolikšna je vrednost naše obale, da je nekdanja Avstro-Ogrska bila v toliko velesila, v kolikor je gospodarila nad našo obalo in našimi otoki. stoletij- -živi' tod hrvul-Podeljen, mrcvarjen in na križ razpet zaradi svoje domovine skozi vendar nikdar klonil. ski narod, naravnost tega dela stoletja, ni Od prvega dne, ko so se naši pradedje naselili na jadranski obali in na jadranskih otokih, so se morali boriti za vsako ped svoje domovine proti nasilju in intrigam, ki so prihajale iz Italije. Mi smo edini evropski narod, ki je bil skozi stoletja v dotiku z Italijo in po katerem je Italija hlepela, ki pa ga ni uspela ne polatiniti in ne poitalijančiti. Nasprotno so naša jadranska obala in naši otoki dosegli, edini med katoliškimi narodi na vsej zemeljski obli, da opravljajo svoje cerkveno bogoslužje ne v latinskem, ampak v svojem hrvatskem jeziku. Potrebno je, da si vse to prikličemo v spomin posebno sedaj, kajti Italijani, ki sedaj kričijo, da mo-; ra Trst pripasti njim, pristavljajo, da je to šele prvi korak na poti do Istre, Reke in Dalmacije. Ze sedaj kažejo tolikšno mržnjo do Slovencev in Hrvatov, kakor so jo kazali za časa Mussolinija in fašizma, ko so v čisto hrvatskih in slovenskih krajih zaprli hrvatske in slovenske šole ter v cerkvah prepovedali pridige v hrvatskem in slovenskem jeziku ter poitalijan-čevali celo hrvatska in slovenska imena na nagrobnih spomenikih. V .Italiji je več kot 50 slovenskih vaSi, v katerih ni niti ene slovenske šole in kjer žandar Slovenca kliče na odgovornost, če in kadar glasno govori na ulici slovensko! Sreča je, da se Slovenci bore in ne dajo zatreti, čeprav jim ni lahko, in da je danes duh časa drugačen in drugačen tudi položaj Italije, kot pa je bil za časa fašizma med prvo in drugo svetovno vojno. Italija je po Mussolinijevi modrosti izgubila kolonije v Afriki in otoke v Sredozemskem morju. Za. sedaj si le ne upa zahtevati naiaj niti Tunisa in niti Korzike, kar je prej vse rada zahtevala od Francoske, ampak je uprla svoje oči šele na dva »polucivilizirana« naroda, kakor je nedavno rekel nek govornik v rimskem parlamentu, ki je pri tem mislil Slovence in, Hrvate ter njihovo zemljo. In če bi danes Italijanom uspelo zlomiti Slovence v Trstu in Italiji, iz govorov izrečenih v preteklih mesecih po iltaliji ln iz pisanja italijanskih listov moramo ugotoviti, da bi jim naslednji korak na slovenski strani bila Ljubljana, na hrvatski strani p« pot preko Istre do Karlovca, preko Like do Bihača ter preko Šibenika in Splita do Mostara in Ivan planine tako, kot so to storili v pretekli vojni. Najsramotneje pa je, da je danes v Trstu in Italiji nosilec te politike pohlepnosti- po tujem katoliška, demokristjanska stranka! Glavno glasilo te stranke v Trstu, Giornu-le di Trieste, nič bolj krščansko ne piše o Slovencih in o nas kot nekdaj Mussolinijevi listi. Tudi Slovenci so katoliki in Hrvati v Istri, Dalmaciji in na otokih so katoliki. Ne le, da italijanska katoliška cerkev ne kaže nobene krščanske solidarnosti do njih, ampak so prav njeni prvaki med glavnimi italijanskimi hujskači proti nam. Vse to je treba vedeti in vsega tega se moramo zavedati, kadar branimo Trst, ker s tem ne branimo le temeljnih človeških pravic tržaških Slovencev, ampak branimo tudi življenjske koristi hrvatskega naroda. V Londonu 17. maja 1952. Končno je dr. Sinha še izjavil, da je vse, kar pišejo ali izjavljajo indijski komunisti, preračunano v Lipskem in da je kominform pripravil načrte za upore v raznih, delih dežele. Jugoslovanski gospodarstveniki na obisku u Amzrihi V Združenih državah se mudijo kmetijski gospodarstveniki iz Avstrije, Nemčije, Jugoslavije, Nizozemske, Norveške, Italije, Francije, Belgije in -Danske, ki preučujejo kmetijsko gospodarstvo in po* Ijedelstvo, in bodo ostali tam ves junij. Ogledali si bodo tudi delo ameriške državne pomoči kmetijskim gospodinjam za izboljšanje njihovih domov in rodbinskega življenja; evropski strokovnjaki preučujejo tudi metode kmetijskega pouka na kmetijskih kolegijih. Položaj v Italiji Neiv York Times prinaša komentar o položaju v Italiji po zadnjih občinskih volitvah ter opozarja, da bodo v aprilu prihodnjega leta v 'Italiji druge splošne parlamentarne volitve. »2e zdaj je jasno, da bodo za 'Italijo prav tako važne kakor volitve leta 1948, ki so zajezile komunistični naval«, pristavlja New York Times. »Eden največjih problemov povojne evropske politike — problem, ki se je v zadnjem času še zaostril, je v tem, kako ustvariti in ohraniti umerjeno, svobodno in demokratično sredino, ki naj bi odstranila nevarnost komunizma in socializma na levem krilu ter fa-> šizma in reakcije na desnem — nadaljuje Neui York Times. V Italiji je eno izmed vznemirjajoči^ novih dejstev, ki so jih razodele občinske volitve, velika, razlika med severno in južno Italijo. To je zgodovinski pojav, toda sedanja razlika med promonarhističnim, neofašističnim agrarnim jugom in demokratičnim, industrijskim severom je večja, kakor je bila kdaj koli v novejših časih. De Gasperija in njegovo stranko čaka zaradi tega težko razdobje. Jasno je, da je njuno največje u-panje v tem, da utrdita svoj položaj, da se še tesneje povežeta z drugimi strankami sredine in da krepko posežeta v volilni boj v upanju in prepričanju, da bo večina Italijanov leta 1953 spet glasovala za demokracijo.« »Mirovna konferenca" za Azijo in Pacifik Dne 28. maja se je vršil v Pekingu, prestolnici rdeče Kitajske, pripravljalni sestanek »mirovne konference« za Azijo in Pacifik. V zvezi s tem piše vodilni kitajski komunistični Ljudski dnevnik, da S“ »kitajska vlada zavzema za mirno ureditev vseh mednarodnih sporov in za nevmešavanje v notranje za-, deve drugih držav ter da želi mirno sožitje z vsemi državami drugačne politične ureditve«. To ie ena komunistična mirovna .»linija«. Drugo smo pa slišali dva mesec:^ prej, ko je 25. marca govoril po moskovskem radiu sovjetski profe-, sor Kretov. Kretov je kot papiga ponavljal razne Leninove izreke in o miru izjavil: »Naše, komunistično stališče do vojne se načeloma razlikuje od stališča buržujskih zagovornikov miru. Razlikujemo se od njih zato, ker si ne moremo misliti uničevalne vojne brez uničenja družbenih razredov in uvedbe socializma; mi tudi polno priznavamo zakonitost, dopustnost in neizbežnost državljanske vojne.« Iz dogodkov v Aziji pač jasno vidimo, katerega stališča se komunisti držijo v svojih dejanjih. Kljub temu, da se komunisti v svoji propagandi proglašajo za borce za mir, so v preteklih šestih letih na raznih krajih Azije ščuvali na vojno in upor. Proglašajo se za sovražnike imperializma, pa jih pri tem prav nič ne moti dejstvo, da so se rdeči kitajski in sovjetski vla-stodržci polastili 8 milijonov kvadratnih kilometrov azijskega ozemlja. Sovjetska zveza se je polastila v Mandžuriji tovarn, železnic in glavnih pristanišč Dairena in Port Arthurja in kljub vsem obljubam ne kaže volje, da bi to vrnila Kitajski. Sovjetska zveza je tudi priklopila svojemu imperiju južni Saha-lin, Kurile, Mongolijo, Sinkiang in severno Korejo. Rdeča Kitajska je pa mislila, da najlaže preboli skelečo izgubo svojega ozemlja, ki se ga je polastila njena »zaveznica«,, če tudi sama stopi na pot imperializma, in je zasedla neoborožen Tibet. Skupno sta pa Sovjetska zvezi in rdeča Kitajska uprizorili napad na Južno Korejo, ne oziraje se na s tem združeno razdejanje in prelivanje krvi, skupno podpirata krvavo državljansko vojno na Malaji, v Vietnamu iti Burmi, skupaj Sta bodrili in podpirali komunistične razbojnike na Filipinih, da so širili teror in razdejanje. Moskovski in pekinški tisk in radio skušata odvrniti pozornost o<^ komunističnih zločincev proti Aziji s stalnim -napadanjem zahodnih demokracij kot imperialističnih sil, ki da hočejo zasužnjiti Azijo. Glad, ko gredo preko dejstev, ki jih postavljajo na laž. Saj so zahodne demokracije po drugi svetovni vojni v soglasju z Združenimi narodi pomagale k neodvisnosti Filipinom, Indiji, Pakistanu, Burmi, Ceylonu, Indoneziji, Indokini, Korejski republiki, Siriji, Libanonu, Jordani; ji, Izraelu in Libiji, s čimer je prišlo do samouprave 600 milijonov, ljudi ali četrtine prebivalstva sveta. ‘Z ozirom na vsa ta dejstva se bodo azijski narodi pač lahko vpra-j šali, kdo ima pravico govoriti v imenu miru. DEMOKRACIJA i M—i-- VESTI z GORIŠKEGA Koristi našega ljudstva Borba občinskega svetovaleca fl. Bratuža V ponedeljek zvečer 16. t. m. je bila na goriškem gradu seja obči^ skega sveta, ki je med drugimi točkami imela na dnevnem redu tudi pioračun za tekoče leto 1952. Proračun je postavljen na precej zgrešeni podlagi, ki je v odkritem protislovju z najosnovnejšo politiko štedenja in omejitve na stvarne potrebe občine in vseh Občinarjev, T~ko na primer trdijo sestavljal« proračuna in. tozadevne priložene razlage, da so^lskrčili stroške za trideset milijont«.7 lir glede onih iz leta 1951. V resnici pa so ti stroški, še večji od lanskega leta! Razlika je samo v tem, da je bil lani predviden prispevek 76 milijonov lir od strani države za kritje primanjkljaja, v proračunu za tekoče leto pa je predviden prispevek v znesku 150 milijonov lir za kritje višjega primanjkljaja. -s* Samo za občinski hlev je predvidenih 15 milijonov liir, 15 milijonov za občinsko kovačnico in 7 milijonov lir za občinsko mizar-sk delavnico, tako da predvideva p.,jiačun samo za občinski ekono-mat z gori navedenimi tremi postavkami, nič manj kot 55 milijonov lir! Ce stane toliko ekonoma*, si lahko mislimo, koliko stanejo občinski uradi in drugi resori! Petintrideset milijonov liir je predvidenih za novo italijansko šolo z otroškim vrtcem v Strašicah, trinajst milijonov pa za popravo in dograditev sirotišča Lenassi, kjer se slovenske sirote raznarodujejo, ker nimajo prav nobene vzgoje v svojem materinem jeziku. Štirinajst milijonov lir je predvidenih za nai peljavo greznic v Ločniku ter v ulicah Alviano, Baiamonti, Formi-ca itd. Kn milijon lir predvideva pa proračun za plačilo stroškov za pravdanje občine tudi s slovenskimi strankami, ki morajo iskati pran vico na sodniji, ker jim jo občifla Krivično zanika! Niti ene postavke pa ni v proračunu za napeljavo vode na Oslavje, kjer jo naše ljudstvo nujno potrebuje, in za obnovo pokopališča v Pevmi, kjer nimajo več prostora za pogrebanje mrličev. G. Bratuž je pred nedavnim, kot smo poročali, prosil županstvo, naj reši in uredi z nujnim postopkom ureditev teh dveh zadev! V razlagi, ki jo je župan podal k proračunu, in katero je seveda sestavil izvršni odbor, se zopet ponavlja stara pesem o novih državnih mejah, ki so krive nesrečnega finančnega in gospodarskega položaja, v katerega je Goriška zaš'a po 15. septembru 1947. Ta razlaga odkrito priznava, da je zaledje dajalo življenje Gorici. V razlagi hvali občinski odbor samega sebe in si vije vence lavorik za pametno in modro upravljanje občine!... Toda lastna hvala ... s tem. kar sledi! Svetovalec g. Bratuž je na ponedeljkovi seji iznesel vse gori navedene stvarne kritične pomisleke od postavke do postavke in v klenih besedah očital občinskemu odboru, da popolnoma zanemarja potrebe slovenskega ljudstva, tudi tam, kjer so zelo nujnega značaja, kot so na primer napeljava vode na Oslavje, obnovitev pevmskega pokopališča in napeljava vode ^o hišah v Standrežu. Najde pa vedno denar, in tudi težke milijone, kadar gre za zgraditev italijanskih vrtcev in šol, kjer ne štedi. Stedi pa na račun slovenskih Občinarjev, katerih otroške vrtce so izročili iraznarodovalni organizaciji ONAIR z izgovorom, da stanejo preveč! Poleg tega je izvršni odbor porabil 15 milijonov lir, ki jih je prejel ali jih šele prejme na račun vojne odškodnine na štandreški* občinski stavbi, za šolo istrskim izseljencem (»ezulom«), namesto da bi teh 15 milijonov lir obrnil v korist domačemu štandreškemu ljudstvu, ker je štandreška občinska stavba njegova! Kar fe tiče trditve v razlagi, da se gospodarskih težkoč krive nove meje, je g. Bratuž logično izvajal, da s tem odbor priznava, »da je zaledje, ki je stoodstotno slovensko, in ki je sedaj v Jugoslaviji, dajalo življenje Gorici, ne da bi iz Gorice, to je od odgovornega italijanskega upravnega središča, bilo deležno tistega upoštevanja in tistega pravičnega ravnanja, ki častno pritiče onemu, ki nekoga drži pri življenju«. »To izjavljam visokega čela — je dejal g. Bratuž — kajti aa vsakdanje sklicevanje na obmejno črto, ki naj bi poostrila položaj mestni se skriva zaskrbljenost občinskega odbora zaradi sodbe, ki jo bo mesto dalo o njegovem upravljanju, ki je vse prej kot rožnato.« G. Bratuž se je omejil, kot vidimo, le na nekatere bolj kričeče postavke v proračunu. Povedal pa je, da bi lahko iznesel kritiko še n.i mnoge druge postavke. Tu je zopet omenil, da medtem ko odbor skrbi za čim večjo dotacijo stavb italijanskim šolam, noče poskrbeti za primerno telovadnico slovenskim šolam, ki jo nujno potrebujejo. Poudaril je, da je večno jokanje po izgubljenem slovenskem zaledju pesek v oči rimskim vladnim krogom z namenom, da se dosežejo (jjmvečji prjspevki za kritje pri-,0^njkljaja. . sij Ob koncu je g. Bratuž pozval odbor, naj skrbi tudi za slovensko prebivalstvo, ki je domače ljudstvo in ki plačuje takse in davke ter ima italijansko državljanstvo, in naj opusti enkrat za vselej diskriminacijsko rasno politiko proti Slovencem. Govor g. Bratuža so večinski svetovalci skoz in skoz spremljali z divjaškim vpitjem in neolikanimi psovkami. Bisiach mu je očital, da je bil fašist, ko fašist v resnici nikoli ni bil in je zaradi njegovega slovenstva in demokratičnih načel trpel preganjanje in aretacijo. Beltrame je trdil, da je g. Bratbž enak dr. Agnelettu, ki je v zadnji volilni kampanji v Trstu žalil italijanske vojake, toda svetovalec g. (Pavlin (DFS) ga je takoj zavrnil, da je dr. Agneletto rekel, da je italijanski vojak junaški in hraber, kadar se bori za pravično idejo, in slab, kadar je vojna zanj krivični. Sploh je tudi g. Pavlin ves čas vztrajno bil kos navalu večinskih svetovalcev in njihove izpade krepko in duhovito zavračal! Svetovalec Birsa je pa dejal, da Slovenci g. Bratuža sovražijo, ne da bi pomislil, da so še lani prav Slovenci g. Bratuža izvolili celo v pokrajinski svet in mu tako izkazali svoje zaupanje. Dr. Culot pa je opomnil, če se godi Gorici slabo, se godi slabo, se godi še slabše Slovencem onstran meje. Pri tem pa ni pomislil, da je njegova trditev v protislovju s_ trditvijo, da je izgubljeno slovensko zaledje krivo propadanja Gorice. G. Bratuž je zavrnil tudi dr. Levija, naj raje molči, ker prav on ima proti sebi vse mesto in celo občinske odbornike! Zupan dr. Bernardis je odgovoril Shod vojnih pohabljence« V nedeljo 15. t. m. so priromali v Gorico vojni pohabljenci iz vseh krajev Italije. Najprej so predpoldne slovesno otvorili obnovljeni spomenik v prvi svetovni vojni padlim sobojevnikom na Vrhu sv. Mihaela, nato pa so nekaj čez poldne prišli v Gorico, kjer jih je na korzu čakala mladež osnovnih šol. Razumemo, da bivši bojevniki in vojni pohabljenci kaj radi, poromajo na kraj njihovega bojevanja, tudi z namenom, da se oddolžijo spominu svojih padlih tovarišev. Ne razumemo pa. in obsojamo staln^ ponavljanje, da je mirovna pogodba vzela v tem predelu Italiji njeno ozemlje, ko vendar ves svet ve, da onstran meje niso nikoli živeli Italijani, ker je vedno bilo in je tudi danes strnjeno slovensko ljudstvo. Tudi v nedeljo so namreč razni govorniki poudarjali staro pesem o »krivičnih mejah«. V takem vzdušju je povsem neumestno in tudi proti načelom prave vzgoje, sklicati na korzo učence osnovnih šol, tudi slovenskih, ki bi se morali držati daleč proč od militarističnega duha. SOVODNJE V soboto 14. t. m. se je tu poro-! čila domačinka gospodična Vera 'Hmeljakova, učiteljica osnovne š.>-le, z g. Antonom Nanutom iz Stan-dreža, slušatelja na kemični fakulteti v Trstu. MUdemu paru želimo vsi vaščani obilo sreče in zadovoljstva v novem stanu! Na prostovoljno delo v Anglijo Letos bodo prvič odšli na pro-| stovoljno delo — na kmete — v Anglijo tudi iz našega mesta. Poleg lahkega dela na polju so predvideni tudi večji skupinski izleti po Angliji in razni socialni in kulturni tečaji. Vsa pojasnila in navodila dobe vsi, ki bi želeli na tako letovišče, na sedežu ENAL v ulici S. Giovanni. Prijavijo se lahko vsi moški in žens*ke kakršnega koli poklica in stanu. g. Bratužu, da bo že odgovoril na njegove vloge glede vode na O slavju, pevmskega pokopališča it) ostalih zadev. Pri tem je skušal zmanjšati vpliv Bratuževega nastop pa s trditvijo, da je Italija napravila veliko število javnih del v krajih, ki so bili priključeni k Jugoslaviji, in da je goriško ljudstvo dalo med Slovencem, ko so avgusta 1950 prišli v Gorico. Resnica pa je ta, da je Italija potrošila v kra-jjh; ki so sedaj v Jugoslaviji, koma} eno tretjino od tega, kar je tarr) pobrala (Corriere di Trieste od 17.6.1952), v avgustu 1950 pa so nekateri goriški trgovci zahtevali in prejeli od Slovencev z onstran meje cel kilogram masla za eno samo metlo in takoj dvignili ceno sladkorju! Znani nasprotnik Slovencev, prof. Digianantonio, pa je izjavil, da se Slovencem v Gorici godi še preveč dobro! To vemo, da bi nas on raj »rihtal« prav po mussolinijevsko! Ker niso imeli drugih argumentov, so g. Bratužu lagali, da si je dal sam spremeniti priimek v italijansko obliko. Ce bi to bilo res, ne bi mogel doseči, kot je dosegel, vrnitev slovenske izvirne oblike svojemu priimku! Večinski svetovalci so seveda proračun sprejeli, g. Bratuž in Pavlin pa sta se glasovanja vzdržala. Drugih slovenskih svetovalcev na tej seji ni bilo! Gazzettino od srede 18. t. m. je objavil v celoti dobesedno Bratu-ževe izjave in pridal neke vrste komentar, ki v glavnem potrjuje Bratuževa izvajanja, čeprav je namen njegovega članka drugačen, in zagotavlja, da bo občina ustregla tudi potrebam slovehskega prebivalstva na Oslavju, v Pevmi in drugod. Seja se bo nadaljevala danes, petek 20. junija. , .i. Italija pruot rodomoru ali zločinu genočidja Italijanska Gazzetta Ufficiale >3 dne 27. marca 1952 je parnesla na dan novo postavo od 11. marca 1952, št. 153, s katero tudi Italij^ je sprejela postavo Organizacije združenih narodou in se zavezala, de bo tud ona preganjala .»genoci-dio« ali rodomor in poštrafala ti-j ste, ki čejo zadušit človješke pravice tistih, ki so druzega jezika. HvaJa Bogu! Čudno pa de nobedan od italijanskih giornalou nje prepisu takuo importantne internacionalne postave, ki—djela čast OZN in tudi Italiji, Jci io je sparjela in vpisala med sSof postave. Uničavat, dušift preganjat materni jezik drugih narodou je zlo-, čin ali delit pruot naturi človje-ški :v> grjeh pruot Stvarniku. Mi bi prosil naše ljubljene po- nas ne more ali noče razumeti Na praznik ?v. Rešnjega Teles% smo goriški slovenski verniki doživeli novo razočaranje. Kot strela z jasnega je udarila med nas vest, da je goriški nadškof prepovedal slovensko pelje pri procesiji. Prepovedal je sicer tudi italijansko, a italijanske vernike to ni skoro nič prizadelo, ker oni itak pojejo večinoma samo latinske pesmi bodisi v cerkvi bodisi pri procesijah. Pri njih je ljudsko petje šele v povoju, dočim je pri nas v polnem razmahu! Nemogoče je pošteno opravičiti ta ukirep. V zadnji Demokraciji smo Čitali, da je najvišja cerkvena oblast ponovno ukazala misijonarjem, da se morajo posluževati domačega jezika, in torej tudi moliti in peti *— razen litur^čnih molitev — v ljudskem, živem jeziku. V nasprotnem primeru izgubijo verske manifestacije smisel in pomen, saj večina — ogromna večina vernikov latinščine ne razume! Taki obredi in procesije nam postanejo tuji kot, ali pa še več, kak južnoafriški ohredni ples iri nerazumljive molitve čarovnikov. Zdrav razum nam pravi, da moramo vedeti, kaj govorimo z Bogom v molitvi ali v petju, drugače nima smisla ali pa bi bilo najbolje, da bi se tudi mi posluževali, takih mlinčkov, kot jih imajo menda budisti, ko častijo Svojega boga s tem, da navijejo te mlinčke, ki potem drdrajo prazne neobčutne misli in besede. Pri Slovencih pa vera še ni prišla na tako nizko raven! O tem jasno in neizpodbitno pričajo tisoči skritih živih mučencev, ki kljuVj nečloveškemu pritisku nočejo zavreči vere svojih staršev. Toda, če se bodo krajevna cerkvena oblastva tako nerodno obnašala s slovenskimi verniki in se posluževala pokorščine svojih vernih podložnikov za postranske namene in cilje, ali celo za raznarodovanje, potem bo marsikdo prišel upravičeno do usodnega za7 ključka, ki bo veri in Cerkvi vse, prej kot koristil. Nepošteno- in še več kot nepošteno je dajati prepovedi o uporabljanju slovenske verske pesmi v Italiji, na drugi strani pa obsojati versko gonjo v Jugoslaviji. Dokazi težite gospodarske ftrize Po prelomu med mestom in naravnim zaledjem zaradi nove državne meje je Gorica začela počasi, nevidno hirati. Prvi znaki, nekoliko vznemirjajoči, gospodarske ^propasti so se opazili že drugo leto po razmejitvi. Od takrat je šlo in gre vedno slabše. Trgovska podjetja, gostinski obrati, obrtniki 00 malem zapirajo svoje obrate. Začeli so r^ajšibkejši in najmanjši, katerim sledijo polagoma tudi resnejši trgovci. Začele so omahovati že prave trdnjave: predilnica in livarna v Podgori, kot smo že poročali v našem listu. Kam bo to privedlo, ni težko ugotoviti, če pojde po tej poti naprej. Kriza se jasno odraža v kupih menic v protestu: samo v aprilu ie bilo na sodniji v Gorici beleženih 265 menic v skupnem znesku 6 milijonov 791.995 lir! Značilno je tudi padanje voženj v I. in II. razredu na goriškem kolodvoru. Res je sicer, da je število potnikov v vseh treh razredih poraslo za preko 65.000, če primerjamo podatke lz leta 1949 s podatki lanskega leta, toda število potni-j kov prvih dveh razredov je bilo 1949. leta 31.9373, medtem ko jih je, lani odšlo z goriškega kolodvora v prvih dveh razredih samo 15.560. Iz statističnih podatkov je razvidno, da ne pride niti.na vsakih dvajset potnikov eden, ki vzame listek za prvi ali drugi razred, medtem ko je še devetinštiridesetega leta skoraj vsak šesti ali sedmi potnik potoval iz Gorice v prvem ali drugem razredu. Konec šolskega leta V soboto 14. t. m. so naše goriške srednje šole zaključile učno šolsko leto z zahvalno mašo, ki jo je v stolnici daroval katehet g. dekan Pavlin. Spričevala dobijo dijaki danes, petek 20. junija. Ta teden pa so izpiti čez tretjo nižjo srednjo šolo, čez peto gimnat zijo ter sprejemni izpiti za vstop v srednjo šolo. Za maturo na liceju in učiteljišču, ki se začne 1. julija, ni še znano, kako bo komisija sestavljena. Osnovne šole pa zaključijo šolsko leto danes, petek 20. junija. Vsem učencem osnovnih šol in. dijakom strokovnih šol, nižje gimnazije, višje gimnazije pa liceja in učiteljišča želimo srečen zaključek šolskega leta in vesele počitnice. Se posebej voščimo maturantom srečen zaključek srednje šole. Naša voščila za vesele počitnice gredo tudi učiteljskemu in profesorskemu zboru! Zidarsfti iečaj Napovedani zidarski tečaj za brezposelne delavce še ni pričel poslovati, ker se še ni javilo zadostno število delavcev. Vsem je znano, da so najbolj pogrešani prav zidarji, katerih stalno primanjkuje v naši deželi, a kljub Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-selc NEDELJA, 22. junija: 9.00 Kme- tijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 16.00 Koncert tržaškega komornega zbora. — 22.00 Izbrana lirika. — 22.10 Bizet: CARMEN - 1. dejanje. PONEDELJEK, 23. junija: 13.00 Glasba po željah. 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. —• 22.00 Bizet: CARMEN - 2. dejanje. TOREK, 24. junija: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Rahmaninov: Koncert št. 2. — 19.00 Kraji in ljudje. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest. — 21.45 Bizet: CARMEN - 3. in 4. dejanje. SREDA, 2!j, junija: 13.00 Koncert sopranistke Rožice Kozem. —- 13.30 Književnost in umetnost. • - 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Vokalni kvartet. — 22.30 Koncert pianista Gojmira Demšarja. ČETRTEK, 26. junija: 13.00 Šra- mel kvintet in pevski duet. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Koncert zbora Tržaški zvon. 21.00 Radijski oder - Anton Medved: ZA PRAVDO IN SRCE. drama v 5. dej., nato Večerne melodije. PETEK, 27. junija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Osebnosti in usode naših dni. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 22.0 Beethoven: Simfonija št. 9. SOBOTA, 28. junija: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor 7, ženo. — 20.00 Slovenski motivi, 20.30 Glasba iz revij. — 22.26 Slavni pevci. temu kažejo brezposelni tako malo zanimanja za te tečaje, ki jim nudijo pod tako ugodnimi pogoji u-sposobljenost, s katero bi laže prišli do dela. Požar o Standrežu Predpreteklo nedeljo popoldne je nastal zaradi pokvare nekega električnega aparata požar v tovarni bombonov Biella v begunskem naselju pri Standrežu. Nastala škoda znaša, okrog dva milijona lir. glavarje u Rimu, de rajši naj pošljejo 'U Bene.čijo kajšan milijon manj mešetarjem lažnjivega »patriotizma«, ali pa naj nam zazidajo kajšno šuolo manj in rajši naj pošljejo usim mešetarjem, usim županom, sekretarjem, učiteljem i’i učiteljcam, še posebno tistim oi) maternih šuol (»scuole materne«), po edno kopjo tiste takuo importantne in človješke postave, ki sada je tudi italijanska postava. Kjer pa je nevarno, deI!tište sorte ljudje ne bojo zastopil take italijanščine, ki govori o spoštavanju maternega jezika, ki je duša usakega človjeka, naj poglavarji doložjo še komentar ali razkladanje u kratkih besjedah takuole: »Nova postava če reč, de vi sta dužni učiti slovenske otročiče tudi italijanski jezik, kakor je vaša dužnuost, saj sta za;av plačani; bota pa poštrafani 'in vrženi iz službe, če pruoti teli postavi boste otročičam prepovedovat guorit njih slovenski jezik, če jim boste prepovedoval guovorit s starši u njih jeziku, če jim boste nakladali multe zastran slovenskih besjed, če jih boste hujskali pruot tistim, ki go-vorjo slovensko!«, in takuo naprej. Ce poglavarji pošljejo oblastnikom tak ukaz, venč part bo rad bu-gala in usi bomo zadovoljni. Kjer pa že renik Dante je zapisu, de v Italiji »Le leggi son, m a chi pon man ad elle?u, takuo se bojimo, de tud Italija je sparjela to človješko postavo le za oslepit OZN, anpak u Rimu in naši deželi se bo le naprej grešilo pruot našim človješkim pravicam. GOSPODARSTVO! TRTNA PLESNOBA To bolezen vsakdo pozna. Napada vse zelene dele trte. Razvija se že lahko pri 4-5 stopinjah toplote, torej tudi že ob času, ko ima komaj nekaj centimetrov poganjka. Zato žveplamo trte prvič, ko imajo kakih 10 cm poganjka. Posebno pa je ta bolezen nevarna po ocve-tenju grozdja. V tem času napada grozdje samo; v tem primeru iz-gleda grozd kakor da bi bil potrošen s sivim prahom ali pšenično moko. Tako napadene jagode se ne razvijajo več in razpadejo. Tako okužen grozd je izgubljen za pridelek in nam okuži tudi druge sosedne grozde. Ob hudem napadu te bolezni lahko sledi grozdna gniloba, kar zopet povzroči manjvrednost vina. Zato naj kmet ne zanemarja ali podcenjuje te bolezni. Bolezen samo pobijamo z žve-plem. Ob tem času je nujno priporočljivo žveplati trtam in posebno grozdju z žveplom, ki mu dodamq 10 - 20 odst, prahu »Caffaro« ali pa že pripravljeno žveplo z modro galico. Nujno je priporočljivo ob vsakem tudi najmanjšem pojavu bolezni takoj izvršiti žveplanje. Žveplati ne smemo ob hudi vročini, temveč zjutraj ali popoldne, ko začne toplota padati. Mogoče se bo komu zdelo, da preveč ponavljamo te stvari. Pišemo pa za vse kmete in ne samo za one, ki budno in vestno sledijo našim nasvetom. RJA NA ČEŠNJAH Gotovo je že sleherni kmet opazil, kako v nizkih legah odpade češnjevo listje že v poletju, a drugod, v hribovitih nasadih, ostaja nasprotno listje tudi čez zimo na drevesu. Vzrok temu je glivična bolezen, ki ji pravimo rja. Proti tej bolezni je potrebno češnjeva drevesa škropiti v zimskem času, to je pred brstenjem, z brozgo 2 odst. modre galice in enako količino apna. Uspešno pobijamo to bolezen tudi ob času, ,ko smo obrali češnjeve sadove, kar je prav ob sedai njem času. Poškropili bomo z ne več kot 3/4 odst. brozgo mešanice modre galice in apna. Ta način škropljenja velja tudi za češplje. PAZIMO NA VINO Ob nastopajočih toplih dnevih se nekaterim vinom veča nevarnost kisanja. To so vina, ki niso bila pripravljena pravilno (raba meta-bisulfita ali žveplenokislega amo-niofosfata ob kipenju). Paziti moramo, da vino pretočimo v zdrav in ne močan — z drugo besedo kisel — sod. Pred napolnitvijo moramo sod zažveplati z enim azbestnim trakcem na vsake 3 hi vsebine. Ce so<^ ni poln, moramo prazen prostot od časa do časa z isto količino /a-žveplati z žveplalnikom. Sod mora biti seveda vedno neprodušno zaprt. Ob drugem pretakanju je toplo priporočljivo, dodati vinu po 1 - 2 kocki »Enososine« na hektoliter. Kocke zdrobimo, vsujemo v sod in dobro premešamo. »Enososina« zelo uspešno brani kislino in tudi drugače izboljša vino zaradi svoje sestavine. Vedeti moramo vsi kmetje, da je kis neozdravljiva bolezen in jo zato moramo po možnosti preprečiti, ker je popolna ozdravitev nemogoča. Oljnata semena Podružnice kmečkega konzorcija v Gorici, Krminu, Ločniku, Roman-su, Gradiški, Pierisu in Tržiču so začele z odkupovanjem oljnatih semen. Za vsak stot dajo na račun 26,50 litrov olja ali pa 6.500 lir. Lani so plačevali ta semena po 13.500 lir za stot. Cena mlačve Na. sedežu Kmetijskega nadzor-ništva so se predstavniki kmetov in mlatilcev sporazumeli o višini cene mlačvi. Določili so kot ceno 6 do 7 odst. žita ali odgovarjajoči znesek v lirah, kot bo država plačevala letošnjo pšenico. Prijava konj in mul Po odredbi mestnega županstva morajo vsi lastniki konj in mul prijaviti nabornemu uradu (ulica Garibaldi 20) omenjene nad dve leti stare živali. Prijaviti je treba tudi vsako prodajo ali zamenjavo istih živali kakor tudi njihovo smrt, in to najkasneje v desetih dneh, ko se to izvrši. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohifttva Tel. 32 ^ K R M I N Cormoni prov. Gorica Zahajajoče rdeče zoezde Med izvoljenci romunskega politbiroja Ane Paukefl- ni več. Ana Pauker stoji na čelu romunskega zunanjega ministrstva in je obenem tudi. podpredsednica romunske komunistične vlade. Njen izbris jz vrste zarotnikov pomeni, da je svojo vodilno vlogo v romunski sovjetski politiki zapravila, in njen direkten telefonski stik s samirn Stalinom je prekinjen. Centralni komite Komunistične partije Romunije je Ano Pauker javno ožii gosal in verjetno bo že v doglednem času povsem zatonila iz komunističnega obzorja. Ana Pauker je tipična profesionalna revolucionarka, kakor jih najdernp raztresene po vsem svetu in tudi v Trstu. . Ana Pauker je‘ najbrezobzirr^ejša in naravnost be-’ stialna komunistka, ki je celo svojega lastnega moža, katerega ime še vedno nosi, poslala na moriščf. Kakor je pri takih histerično prenapetih pokvarjenkah navada, je ta ženski monstrum, ko se je enkrat prikopal do oblasti, na široko odprl pot svojim živalskim instinktom. Ana Pauker je morila kot razkačen panter, pri tem pa nastopala kot najbolj ekscentrična monden-ka. Po številnih gradovih romunskih kraljev je nastopala kot kraljica, .obkrožena s trumami vpoglji-vih lakajev. Sama sebe je pogostokrat primerjala ruski carici Katerim. Tak način življenja je zahteval seveda mnogo večje prejemke, kakor so bili tisti, ki jih je uradno prejemala. Kot Židinja pa je razumela vmešati svoje prste v vse večje državne kupčije in je sadove teh kupčij spretno nalagala na bančne račune v zahodni tujini. Pi^ed poldrugim letom je v Švici vrhovno sodišče močno razsvetlilo njene židovske genialnosti v primeru romunskega milijonarja Vi-■ ciariuja. Istočasno z Ano Paukerjevo so pognali v Romuniji tudi finančne-ga ministra komunistične vlade Vasilija Luko, ki je bil rojen na Sed-mograškem - kot Madžar in se je takrat pisal še Laszlo Lukacz. Prekrščeni Vasilije Luka je bil za pridobitne instinkte Ane Pauker kot naročen, saj je bil vse do 8. marca t. 1. finančni minister romunske komunistične vlade. Luka je v začetku tega leta izvedel znano valutno reformo na Romunskem in pri tem zaslužil težke milijarde. Ana Pauker pa pri tej finančni transakciji ni prišla dovolj na svoj račun. Luka, ki je spadal med štiri najvažnejše stebre romunskega bolj-ševiškega režima, se je zelo trudil, da bi Ano Paukerjevo kot podpredsednico komunistične vlade izpodkopal, ker se drugače ni mogel 6-tresti njenih izsiljevanj. Bitka med obema gangsterjema je trajala 1f malo časa. Ana Paukerjeva je uspela v Moskvi razkrinkati finančne mahinacije finančnega ministra. Obdolžila je Luko, da je valutno reformo v državi izvedel smo zaradi tega, da bi se okoristil. Za Moskvo seveda to ni bilo nobeno odkritje, saj je ta praksa priljubljena v vseh satelitskih državah in je to originalni kremeljski izum za honoriranje najvažnejših boljševiških priganjačev na škodo ljudstva. Zato pa je, Ana Paukerieva svoje obtožbe zabelila s »titovskimi cilji«, ki v Kremlju še vedno dobro vžigajo. 8. marca t. 1. je Luka zletel kot finančni minister, ostal pa je še vedno član politbiroja in podpredsednik komunistične vlade. V finančnem ministrstvu so po odhodu Luke izvedli temeljito čistko in zapr- li tri najboljše Lukove sodelavce. Poleg tega so pozaprli 15 komuni-stičnih_ poslancev in 70 drugih komunističnih veličin. Pred nekaj dnevi'pa so tudi Luko končno o i-stavili z vseh partijskih funkcij, in to je bil tudi najbrž zadnji maščevalni akt Ane Paukerjeve. Od 8. marca pa do 25. maja je imel tudi Vasilije Luka dovolj ci-sa za maščevanje nad svojo nekdanjo ljubico. Komunistični partiji in Kremlju je predložil učinkovite dokaze o udeležbi Ane Paukerjeve na romunski valutni reformi. Tako je tudi Ana zletela iz politbiroja. To je za Ano seveda šele prvi korak. Verjetno bo »Ana —■ Katerina« že v doglednem času in končnoveljavno odigrala svojo bestialno in umazano vlogo. Za demokratični svet ta dogodek ne t;o-meni mnogo, pač pa za izmučeni romunski narod, ki se bo na ta način le iznebil krvoseske, čeravno ji bo neizogibno sledila druga. Seveda bodo tovarišice Ane Paukerjeve in tovariši Vasilija Luke pri Delu o vseh teh »vzorih« v Romuniji previdno molčali, kakor molčijo o vseh ostalih številnih poštenjakovičih po vsem komunističnem svetu izven železne zavese. Nepoučeno ljudstvo pa kljub vsemu odpira oči na veliko žalost in materialno škodo kominformistič-nih zaslužkarjev, ki verjetno ne bodo nikoli doživeli pokojnine. Beg s Poljske Voditelj poljskega gibanja za neodvisnost, Jerzi Lerski, je na letnem kongresu Američanov poljskega rodu v Atlantic City-ju poročal, da zbeži s Poljske, ki ječi pod komunističnim jarmom, vsako le*o približno 12.000 ljudi. Dodal je, da večina teh beguncev najde zatočišče v skandinavskih državah. Sabo se godi Madžarom? Po novih predpisih, ki so jih izdali komunisti, smejo Madžari pisati sorodnikom in prijateljem, ki jih imajo v svobodnih državah, samo tri pisma na leto. Madžarski begunci, ki prihajajo na Dunaj, poročajo, da na Madžarskem že nekaj časa ne razdeljujejo pošte, ki prihaja iz svobodnega sveta. KDO BO TRUMANOV NASLEDNIK? ROBERT ALFONZ TAFT Republikanskega kandidata za a-1 Taft živela ha Filipinih, kjer je bil meriškega predsednika Roberta A Taftov oče generalni guverner. Po- Tafta spoštujejo priv tako njegovi pristaši kot tudi nasprotniki zaradi njegovega poštenega in neoporečnega značaja. Paul Douglas, e-; den najuglednejših demokratskih senatorjev, je o njem izjavil: »Vsi vemo, da senator Taft ni samo nad-, vse sposoben mož (po mojem mnenju mogoče sploh najsposobnejš) Američan), ampak da je tudi pošten, odkrit in pogumen!« Zavedajoč se, da bo, zunanja politika igrala glavno vlogo v volilni propagandi leta 1952, je senato,-Taft objavil svoje misli o mednarodnih vprašanjih v posebni knjigi, ki ji je dal naslov »Zunanja politika za Američane«. Taft meni, da predstavlja največjo . nevarnost za mir in varnost sveta sovjetski ekspanzionizem. Velik del knjige je posvečen njegovemu mnenju o tem, kako lahko kljubuje svobodni svet komunističnemu imperializmu. »Sovjetska nevarnost — piše Taft — je postala danes tako resna, da je po mojem mnenju za obrambo svobode in miru Združenih držav treba gospodarsko in vojaško pomagati mnogim državam, vendar to samo v primeru, ko je jasno dokazano, da te podpore tvorijo učinkovito sredstvo za pobijanje komunistične napadalnosti.« V kritiziranju zunanje politike sedanje vlade poudarja Taft, da ni nasproten programu pomoči tujini da pa je včasih proti obsegu te pomoči. Zato je bil za Marshallov načrt, je pa glasoval za znižanje od vlade zahtevanih tistih postavk, ki jih označuje za »čudaške«. To znižanje — je takrat izjavil — bi preprečilo neizogibno 'razsipanje, ne da bi preprečilo dosego ciljev načrta. Pred nekaj časa je izjavil, da je napočil čas, ko lahko preneha ■gospodarska pomoč državam Zahodne Evrope, katerih produkcija je že presegla predvojno raven. Po njegovem mnenju bi bila taka pomoč koristnejša, če bi jo dobile nove države, kot na primer Indija i», Izrael. Senator Taft je potomec rodbine, katere člani zavzemajo že vež kot tri generacije odlična mesta v ameriškem javnem življenju. Ce bi bil Taft imenovan in tudi izvoljen predsednika, bi se vrnil v hišo, v kateri je že bival, to je v Belo hišo. Njegov oče, William Howard Taft, je namreč bil predsednik Združenih držav od leta 1908 do 1912 in je kasneje postal predsednik vrhovnega sodišča. Od leta 1902 do 1905 je rodbina leti. so Taftovi mnogo potovali po Daljnem vzhodu. Stari oče senatorja Tafta je bU vojni minister pod predsednikom Uliksom Grantom. Njegov mlajši brat Charles, ki je tudi republikanec, §e zdaj poteguje za mesto guvernerja države Ohio. Charles Tafs je bil na čelu reformnega gibanja, ki je ustvarilo vzorno mestno upravo v Cincinnatiju, Ohio, leta 1889, kot najstarejši treh otrok. Leta 1907, leto dni pred izvolitvijo njegovega očeta za predsednika, je vstopil na Yale univerzo, kjer ie leta 1910 promoviral, na kar se je vpisal na pravno fakulteto Harvardske univerze, na kateri je bil med prvimi dijaki. Taft v prvi svetovni vojni zaradi svoje kratkovidnosti ni mogel bili vojak in je bil zato imenovan xa svetovalca pri ameriški upravi prehrane, ki jo je vodil Herbert Hoover. Kasneje so ga imenovali za svetovalca pri upravi ameriške pomoči v Evropi. V priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil s svojim delom na tem področju, so Tafta odlikovale poljska, finska in belgijska vlada. - , Po končani evropski službi se je Taft vrnil v 'Združene države, kjer se je posvetil odvetništvu in kjer je kmalu stopil v javno življenje. Od leta 1921 do 1933, z odmorom od 1927 do 1930, je Taft bil v lokalni upravi Ohia. Tu je zamislil reformo zastarelega fiskalnega sistema, ki jo je tudi izvedel ter si s tem zaslužil splošno odobravanje. Leta 1938 so ga izvolili za senator-ia države Ohio in nato znova v letih 1944 in 1950. V teh 14 letih, ki jih je prebil v senatu, je bil Taft član raznih komisij: za nakazila, za bankarstvo, za delo, prosveto in finance. Kot predsednik komisije za delo in socialno skrbstvo je bil Taft eden ■'»d zagovornikov zakona iz leta 1947 o odnošajih med delodajalci in delavci, ki je splošno znan kot Taft -Hartleyev zakon. Bil je tudi predsednik mešane komisije za gospodarske zadeve, ki ima velik vpliv' na razvoj ameriškega gospodarstva. Od začetka leta 1947 se je senator odlično uveljavljal kot predsednik senatnega odbora za republikansko politiko, ki odloča o politiki in splošni strategiji republikanskega zastopstva v senatu. O Taftu kot leaderju opozicije stranke v kongresu je izjavil nekoč predsednik Truman: »Kadar mi nasprotuje Taft, je to vedno v poli- tičnem vprašanju ali v kaki drugi točno določeni zadevi. V tem ni prav nič osebnega ali strankarskega. To je odprta bitka, ki temelji na častnem idejnem ali načelnem nasprotstvu.« Senator Taft je kot vnet zagovornik socialnega napredka predložil senatu dalekosežne socialne ukrepe, ki zadevajo cenena stanovanja, starostne pokojnine, zdravniško in zoboZdravniško pomoč za revne itd. Senator je nekoč svojo »filozofijo« vladanja na kratko označil z besedami, da želi večina Američanov »temeljni sistem, po katerem so Združene države napredovale skozi 150 let, vendar želi istočasno, da se ta sistem izboljša. Treba je odstraniti težave, krivico in nezasluženo bedo, ki se pojavljajo v obdobjih krize in gospodarske depresije. Narod želi napredek, dobre plače in pravične cene. Toda vse to zahteva hkrati skupaj s svobodami, ki so si jih priborile prejšnje generacije«. Trpko vprašanje fzseljeniška pomoč svojcem D Jugoslaviji zeto otežkočena Glasilo Slovencev Argentini, Svobodna Slovenija, je objavilo pod naslovom »Ali iz sramu ali iz sovraštva« naslednji članek, ki ga zaradi njegove aktualnosti z nebistvenimi okrajšavami pomiti-skujemo. Slovenski izseljenec je vedno podpiral svojce v domovini. V rednih lazmerah je ta podpora bila denar, s katerim so domači lahko dobili, česar so potrebovali, v izrednih razmerah, ko niti za denar ni bilo mogoče vsega dobiti, pa so se te podpore spremenile v blagovne pošiljke, ki so domačim pomagale, da so se prebili1 skozi kritične čase. . "■ 'c' Po prvi svetovni vojni so blagovne podpore presenetljivo hitrt? prenehale. V nekaj letih se je y8lpžaj mlade države gospodarsko > ustalil in na domačem tVgu je bilo zb pametno ceno kmalu vsega dovolj. Po drugi svetovni vojni je preteklo že sedem let, pa vse kaže, da so posledice vojne v domovini danes bolj občutne kakor prvo leto po vojni. Do pred kratkim je manjkalo prav vsega, razen za par tisoč privilegirancev, in tako je bila vsaka pomoč v blagu za domače kakor blagovest iz raja. Dobivali so v paketih stvari, ki se nam zde vsakdanje, zanje so pa pomenile izrednost, na katero skoro misliti niso več upali. Zadnje čase pa pravijo, da je vsega, kar si srce poželi v izobilju naprodaj, toda po takih cenah, da nikomur, ki živi od dela svojih rok, teh stvari ni mogoče kupiti. Zato svojci še prosijo blagovnih pošiljk, zlasti obleke in o-butve, ki ima tam astronomsko ceno. Devizna politika Titove vlade o-nemogoča vsako denarno pošiljko, zakaj, kdor pošlje denar po banki, da Titu štiri petine, eno petino vrednosti pa dobi prejemnik. Nedavno je hotel slov. izseljenec narediti uslugo prijatelju v domovini, ■V »Oriskany«, najnovejša in po svpji velikosti četrta letalonosilka ameriške mornarice, plove iz luke newyorškega mesta proti morju. Zapustila je pravkar brooklynske ladjedelnice, kjer so jo na novo opremili. Misel, da bi mogli s tem, če bi dalje časa vodili do Sovjetske zveze pametno in prijazno politiko, pridobiti sovjetske ljudi, se zdi vsakomur, kdor je bil kdaj tam, nesmiselna. Sovjetske javnosti ne morejo doseči nikake ugodne vesti o zahodnih razmerah. Ce bi se izjemno kdaj dogodilo, da bi mogli prepričati sovjetskega državnika, ki je na obisku na Zahodu, o naši dobri volji, bi ob svojem povratku takoj izginil, ko bi razkril svoje novo prepričanje. Razen tega je zelo dvomljivo, če so Rusi sploh sposobni, da bi izpremenili svoje mišljenje, tudi če bi jim lahko svobodno sporočali vse, kar bi hoteli. Vsi Rusi, s katerimi sem govoril, pa naj so bili državpiki ali šoferji, so bili očitno zadovoljni s sovjetsko oblastjo. O sovjetskih razmerah so govorili s prav takim navdušenjem, zavzetostjo in preprostostjo, kakor so morali govoriti prvi kristjani o svoji veri in kar je delalo mohamedance nekdaj tako fanatične. Ce jim kdo pripoveduje o kakšni za nas splošno znani in resnični zadevi zunaj Sovjetske zveze, se samo neverno smehljajo in njihov smehljaj izraža trdno zavest, da so o tem bolje poučeni kakor tisti' ki jim to pripoveduje, in ta zavest je tem trdnejša, UlUlinl!ll!i!inU!tilllltllli!llilllllHII)!lljlll!lllil:Ul)llt]IUUIII!ll!l!IUill!l!IIIIIIIlIIII!!IIUillllunilllll!ll!l!lHUIIUUIIIUmuUI!millltlimmi S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI čim manj vedo o vsem, kar se dogaja izven Sovjetske zveze. To je splošen pojav. Nezadovoljneži so se morali že davno spreobrniti, ali pa so izginili. Ob taki politiki ,ia misijonsko delo sovjetskih aktivistov lahko in stoodstotno uspešno. Mi imamo prav toliko možnosti, da bi spreobrnili Ruse, kakor so jih imeli farizeji, da bi spreobrnili a-postole. Rusija je v nekakšnem religioznem zanosu in če bi prišlo do vojne, bi prinesla taka vojna vsa značilne grozote verske vojne z dodatkom atomskih bomb. Ce je misel na spreobračanje nesmiselna, je upanje na notranjo revolucijo še bolj nesmiselna, kajti Rusi nedvomno niso le zadovoljni, ampak je tudi čisto nemogoče organizirati tak upor. V ruskem o-zračju splošnega sumničenja ne more zarotnik nikomur zaupati in skoro še prej, kot bi se pojavili prvi znaki nezadovoljnosti, bi bili vsi aretirani. Uspešnost policijskega nadzorstva je strahotna. Kot primer za to naj navedem naslednji primer, ki se je dogodil meni samemu: Nekoč sem komaj ujel vlak in sem v zadnjem hipu skočil na stopnico vagona. Bil sem prepričan, da sem se pri tem iznebil morebitnih zasledovalcev. Ves zadovoljen sem sklenil, da se ne bom peljal samo do postaje, do katere sem kupil vozni listek, ampak da bom izkoristil priložnost, ostal v vlaku ter se peljal dalje, tako da si bom lahko ogledal brez vohunov za petami še kaj drugega. Toda 30 sekund potem, ko je ustavil vlak na postaji, do katere sem bil najpfej namenjen, se je pojavil vojaški policist in me pozval, da moram zapustiti vlak. Se danes nt> morem razumeti, kako je mogel spoznati moj namen. George Or-vvell se ni veliko zmotil v tistem, kar piše v svojem romanu »1984« o »miselnih zločinih«, ki jih bodo odkrivali v totalitarni državi bodočnosti, pri čemer je imel seveda v mislih prav Sovjetsko zvezo. Končno je treba pomisliti še na to, da ima vso oblast v Sovjetski zvezi v rokah skupina starih in izkušenih revolucionarjev, kakor je Stalin, za katere ni verjetno, da bi se dali prevariti od mlajših posnemovalcev. Kar pa se tiče našega u-panja, da bi moglo priti do izpre-membe zaradi boja za oblast, ki se bo razvnel po Stalinovi smrti, je treba reči, da niti zdaj nimamo dokaza, da je Stalin še živ, in vsak boj za oblast bodo gotovo prikrili pred zahodnim svetom. Cisto jasno je, da je sovjetska oblast danes trdnejša kot kdaj koli prej. Preventivne vojne ne bomo sprožili; spreobrnjenje od zunaj, ali pa prevrat od znotraj pa tudi nista mogoča. Kako naj torej pride do olajšanja sedanje neznosne napetosti v Evropi? Predvsem je jasno, da se moramo oborožiti. Prav tako važno, čeprav na prvi pogled manj razumljivo pa je, da moramo mi sami napraviti železno zaveso še bolj neprodirno. Za zdaj učinkuje ta sovjetska iznajdba samo v eni smeri in večina ljudi bi rada, da bi jo odpravili. Po mojem mnenju pa je to glavno upanjg Zahoda, in sicer iz naslednjega razloga: Po vtisu splošne zanemarjenosti je tretji in najbolj trajen vtis, ki ga mora vsakdo dobiti v Sovjetski zvezi, vtis popolne zamrlosti u-stvarjalne sile. Človek kmalu spozna, kdaj je ta ustvarjalnost zamrla. Vse tisto v Sovjetski zvezi, za kar je potrebna ustvarjalna sila, je obtičalo pri oblikah iz leta 1920, tako arhitektura, slikarstvo, gledališče, književnost, porcelanska in steklarska umetna obrt (v tej panogi prevladuje celo še slog iz viktorijanske dobe), notranja oprema stanovanj in celo moda. Sovjetska zveza, ki jo tako razglašajo za napredno in proletarsko, je dejansko tako staromodna in buržujska, da si komaj predstavljamo. Celo balet, ki je le nemo izrazno sredstvo, je razen malo izjem samo še preživela tehnika in disciplina. Kjer koli opazimo kaj več ustvarjalne sile, kakor na primer na področju znanosti in vojaških ved, je to posledica stika z Zahodom. Sovjetska zveza pohlepno naroča tehnične revije po vsem svetu. Velika večina sovjetskih prevoznih letal je dobesedno posnetih po ameriških letalih vrste Dakota. Od štirih sovjetskih vrst osebnih avtomobilov sta dva Packarda, e» den Opel, četrti pa ie močno podoben Standard Vangvardu. Tovorni avtomobili, ki jih je videti po cestah, so po večini izdelani po a-meriških vzorcih. Atomsko bombo in reakcijska letala Mig so dobili z Zahoda, čeprav le iz Vzhodna Nemčije. Zares je komaj mogoče dovolj ki ga je prosil podpore za nakup čevljev. Informiral se je na banki in izvedli, da bi moral odšteti 500 argentinskih pesov, da bi prijatelj tam mogel kupiti par najslabših čevljev. Za ta denar se v Argentini dobi pet parov kar dobrih čevljev. Kakor hitro bi Titova Jugoslavija priznala uradno svoji šibki valuti tisto veljavo, ki jo na mednarodnem trgu v resnici ima, bi blagovne pošiljke kar na mah prenehale in se spremenile v denarne nakaznice. Toda komunistom ni za to, da bi se stvar rešila v korist prizadetih in potrebnih. Prav nasprotno je res! Radi bi preprečili te pošiljke. In to iz dveh razlogov. Prvič: nepretrgana veriga paketov, ki iz vseh strani sveta prihajajo v Jugoslavijo, je glasna obtožba za Titov režim, ki ni zmožen dati svojemu ljudstvu najpotrebnejšega, kar se je posrečilo že zdavnaj Lahom, Avstrijcem, celo Nemcem, kjer so pomanjkanje blaga ali pretirane cene potrebščinam že davno pozabljena zadeva. Komunisti čutijo, kako jih sodi svobodni svet. V deželo, ki je včasih izvažala tisoče vagonov žita, stotine glav živine in prašičev ter perutnine, ki je veljala za eno najcenejših na svetu, kjer je tujec živel bolje nego doma, prihajajo sedaj paketi z moko, makaroni, kepico masti, stekleničko olja, škatlico konzerv, da ne omenjamo sto drobnih predmetov, ki so jih včasih Dalmatinci ponujali od hiše do hiše za vsako ceno. Res je, vsak paket, ki potuje proti Jugoslaviji, je propagandist, ki kliče svobodnemu svetu, kako korupten in nezmožen je rdeči režim v naši domovini. Drugi razlog je pa morda še močnejši: sovraštvo in nevoščljivost. Pošiljke prihajajo večinoma v roke ljudem, ki imajo v tujini svojce in prijatelje protikomuniste. 'In to večinoma od ljudi, ki jih je Titova propaganda doma slikala kot čredo brezpravnih, lačnih, bolnih in ušivih zapeljancev, ki hirajo po taboriščih, ali pa tlačanijo za sramotno ceno tujemu kapitalu, sedaj pa že leto za‘ letom pošiljajo skromne, a dragocene .sadove dela v svobodi njim, ki žive v lažni svobodi. Za to so pripravili predvsem tem ljudem novo oviro: carino. Po poročilih, ki jih imamo, ta carina neredko presega vrednost blaga. Saj dosega za skromen paket oblačilnega blaga vsoto 10.000 din in čez, to se pravi toliko, kolikor povprečen uslužbenec zasluži v treh mesecih. Imamo dalje dokaze, da se ta carina ne prisoja po vrednosti blaga, ampak po priljubljenosti ali. osovraženosti prejemnika. Ne nas, ne onih doma ta neenakost ne preseneča, ker oboji vemo, koliko veljavo imajo uredbe rdečih oblastnikov. Tako se sedaj dogajajo primeri, da svojci pošiljke ne morejo sprejeti, ker ne zmorejo carine. Prav tako ne zmorejo poštnine, da bi pošiljko vrnili — ta znaša do 4.000 din — in tako bo paket »obtičala na pošti, šel po preteku določenega časa na dražbo in za par desetakov ga bo dobil — komunist. Hud je ta udarec, pa ga bomo preboleli. Iskali bomo drugih potov, kako pomagati tistim, ki trpe, in našli jih bomo. Taki in podobni ukrepi so za nas, ki že nekoliko poznamo življenje, podobni kretnjam človeka, ki se potaplja: večina njegovih kretenj gre v prazno in v njegovo škodo. mmuHiiiiuniiH liiiHiiiuituflmifliuNiiniiiiiuiiuiuuuiiiiuiiiuiuHUiiuiinniiiiiuiuuiMU visoko oceniti pobudo, ki jo je dobila Sovjetska zveza od svojega močnega medvojnega stika z Zahodom. Ne le, da je dobila od Združenih držav popolno trgovinsko mornarico in več tovornih avtomobilov, kakor jih je sploh prej imela — vse po zakonu o zakupih in najemih — ampak se je okoristila tudi z nemško tehniko. Med kratko zasedbo zahodne Rusije so na primer Niemci napravili tam več a-sfaltnih cest, kakor pa jih je imela prej vsa Sovjetska zveza. Po vojni pa se je Sovjetska zveza okoristila z možgani vzhodnonemških znanstvenikov. Ze kratka ocenitev ruskih razmer pokaže, da so šele po vojni začeli dosegati resnični tehnični napredek in zato se morajo v celoti zahvaliti stiku z Zahodom. Človek si ne more predstavljati, zakaj so v času med obema vojna-, ma dosegli tako malo. Seveda so bile v tem pogledu tudi izjeme. Toda moj glavni vtis o Sovjetski zvezi je ta, da je to dežela, v kateri primanjkuje prometejskega ustvarjalnega ognja. Toda v deželi, kjer je nevarnost, da razglasijo vsako novo idejo za zločin, ni to nič presenetljivega. (John Smith) (Konec prihodnjič) VESTI s TRŽAŠKEGA Cerkev v službi iredentizma in narodnostne mržnje Ne obravnavamo vprašanja, ki bi bilo novo za naše čitatelje. Dodajemo samo še en člen verigi dokazov našega trpljenja in naše borbe za uveljavljanje naših pravic v vsakodnem političnem in cerkvenem življenju. Dne 15. junija obhaja Katoliška cerkev god sv. Vida in sv. Mode-sta. Tema velikima krščanskima svetnikoma se tega dne oddolžuje-io vsi verniki vesoljne Katoliške cerkve. Zato ne razumemo, zakaj so hoteli dati prav v Trstu njenemu praznovanju tako viden in za cerkvene koristi odbijajoč političen značaj. Ker sta sv. Vid in sv. Modest patrona reške škofije, so hoteli dati naši demokrščanski in cerkveni iredentistični krogi njunemu prazniku neprimeren značaj. Reški begunci (ki pa imajo reškega samo slučajnostni naziv zaradi še bolj slučajnega začasnega bivanja na reških tleh) so priredili slovesno službo božjo v cerkvi sv. Antona novega, pri kateri je spregovoril sam tržaški škof. Mons. Santin ni bil povabljen k tej »cerkveni« slovesnosti v svojstvu tržaškega škofa, ampak kot bivši nadpastir reške škofije. Kaj pa je njegovo pa-stirovanje na Reki pomenilo za njegove hrvaške in slovenske vernike ter duhovnike, pa je zares že vsakomur znano! Naš škof je govoril Rečanom o vzorni krščanski vnemi obeh reških patronov in pozival k posnemanju njunih vrlin vse Rečane, ikajti edinole v znamenju katoliška neustrašenosti je mogoče pričakovati končno zmago pravice nad krivico. Spretno je spregovoril naš škof! Istega dne je v Gorici, na Svetem Mihaelu, govoril italijanski podtajnik za državno obrambo, Ba-resi, ki je v žolčnem govoru ščuval zbrane Goričane proti sosednemu slovenskemu narodu, ki si ie po njegovem krivično prilastil iel »italijanskega primorskega ozemlja« do sedanjih »krivičnih mej« tik ob mučeniško razklani sveti Gorici! Tudi on je zaključil svoj govor s pozivom, naj se goriški Italijani v znamenju preizkušene narodne neustrašenosti še dalje borijo za končno zmago■ pravice nad krivico... Kako sorodna in v zaključnem bistvu enaka sta si oba govora! Prvi iz ust našega skupnega tržaškega dušnega nadpastirja, drugi pa iz ust italijanskega podtajnika za državno obrambo. Ce upoštevamo različnost njune izpeljave zaradi različnosti položaja obeh govornikov, lahko samo u-gotovimo, da služita oba enemu samemu namenu: zastrupljevanju narodnostnih cdnošajev med slovenskimi in italijanskimi katoličani na Tržaškem in Goriškem! To pa ni bil namen vzornega krščanskega apostolskega dela svetega Vida in svetega Modesta. da zaenkrat o sveti Gorici sploh ne govorimo. EVHARISTIČNI KONGRES ZA DEVINSKI DEKANAT V STIVANU PRI DEVINU dne 22. junija 1952 Po končanih pripravah v župnijah devinskega dekanata pričakujemo vsi verniki željno dneva, ko bomo po svojih močeh mogli proslaviti dvestoletnico ustanovitve goriške nadškofije in tako javno izpričali ljubezen do evharističnega Jezusa. Zato vsi verniki vsega devinskega dekanata vljudno vabimo vse naše brate in sestre, da se udeleže te verske manifestacije. Slavnosti prično točno ob 10. uri s pontifikalno sv. mašo in se zaključijo ob 4-ih popoldne s slovesno procesijo z Najsvetejšim. Občni zbor SDZ za STO Občni zbor SDZ za STO bo 6. julija t. 1. ob 9. uri v društvenih prostorih v Trstu, ulica Machiavelli 22-11. Dnevni red: 1. - Overovljenje mandatov delegatov in izvolitev zapisnikarja; 2.- Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika: 3. - Razprava o poročilih in razrešnica odboru po nadzornem od- boru; 4. - Predlogi; 5. - Volitve predsednika in odbor,a; nadzornega odbora in članov razsodišča; 6. - Slučajnosti. Po členu 11. pravil SDZ imajo dostop na občni zbor delegati SDZ z vabilom. Tajništvo Občni zbor SDZ u Zgoniku Počitniške kolonije Velik uspeh li. nastopa gojencev Glasbene šole SPM V petek, dne 6. junija t. 1., je bil v Avditoriju Ljudskega doma II. javni nastop gojencev Glasbene šole SPM, kjer je nastopilo nadaljnih 13 klavirskih gojencev, 4 violinski in dva na harmoniki. Velik napredek so pokazali tudi na tej produk, ciji vsi gojenci od začetniške do višje stopnje. Pri vseh se opaža finalnost in disciplina tehničnega šolanja, ki temelji na preizkušeni sodobni didaktični podlagi, katera vodi do takih uspehov v vseh oddelkih instrumentalne šole. Tako nam je klavirski začetnik Pavel Metzl brezhibno in samozavestno zaigral Santlovega Dimnikarja, Nevica Colja pa skladbo Ga-iavernija in Santlovo Veverico ^ -brezhibnim prednašanjem. Milojka Tonon je pokazala v Cramarjevem Hrepenenju sigurnost udara in nastavka ter dokaj čustvenosti. Kakor Tononova tako je tudi Sonj!\ Polojac od lani znatno napredovala in se poglobila ob izvajanju Mac Dovviellovega Jezera v smiselno dinamiko in estetsko izvedbo Beetho-venove Polacce. Saša Rudolf je ob Rozinovem Divertimentu in Skr-jančku Čajkovskega pokazal že lep tehnični razvoj in smisel za logično fraziranje. Z bravurno tehniko in temperamentno igro je podala Lavra Caharija Schumannov Fantastični ples. Livija Luin je zaigrala Pozzolijevo Pomladno jutro s čisto tehniko, kakor tudi Hadrijan Rustja Mendelssohnovo Pesem brez besed z dobro tehniko in dinamiko. V Bachovem Menuetu in Chopinovem preludiju št. 15 je poka-zal Anton Maver že lepo mero muzikalne in tehnične zrelosti. Marina Theuerschuh je podala Schubertov Impromptu op. 142 z zanosom in priznanja vredno spretnostjo. Prijetno nas je iznenadlla tudi Anica Maver z Bartkijewiczevo Mesečno nočjo, ki zahteva poleg velike mere tehničnega znanja e-nako mero muzikalnega doživljanja. V Maverjevi nam dorašča upa polna pianistka. O izredni nadarjenosti še ne e-najstletne Marjane Bolko smo se prepričali ob njenih dosedanjih nastopih. Njen napredek, njeno tehnično znanje in prednašanje sega že sedaj preko okvirja običajnih nastopov. Ona preseneča z bleste čo igro in je dokazala, da obvlada z lahkoto Schubertov Impromptu v As - duru, ki ga je igrala na pa met, kakor tudi na prvem nastopu Haydnovo Sonato. Ne smemo prezreti violinskih gojencev, ki so od lani neverjetno napredovali; tako Ondina Gabrovec, ki je izvrstno izvedla Spendi-jarov Ukrajinski ples. Vinko Milič je z odločnostjo in temperamentom odigral Ellertonov Ciganski ples. Violinist Karlo Pregarz je s toplim tonom in občutjem izvajal Schumannovo Reverie in Saint -Saens-ovo Labodjo pesem. Enak napredek kaže tudi Robert Bian-cuzzi, ki je z vzornim izvajanjem Boccherinijevega Menueta in Schubertove Ave Marije dosegel lep u-speh, če premislimo, da se uči šele tretje leto. Marij Markežič in Marino Mahne si zaslužita pohvalo za svoja izvajanja na harmoniki, posebno še Mahne. Na izreden uspeh, ki ga je dosegel šolski orkester na obeh produkcijah, smo lahko po pravici ponosni. Odkar je prenehalo delovanja nekdanje Glasbene matice v Trstu, imamo po tolikih letih prvič zopet svoj šolski orkester, kot ga je imela takratna Glasbena matica. Glasbena šola SPM je že lansko leto postavila svoj šolski orkester, ki je izvajal čisto enostavne skladbe. Letos so pa violinisti v toliki meri napredovali, da so se lotili že težjih skladb, kot je Sancinova Mladinska suita, katero je orkester z uspehom izvajal tudi na drugem nastopu s pritegnitvijo nekaterih pihalnih instrumentov gojencev, ki se polagoma uvajajo v orkestralno igro. Kot sklepno točko je šolski orkester izvajal na tem večeru Hayd-novo Otroško simfonijo, katere izvedba je dosegla velik uspeh, saj ni nihče pričakoval takega preše nečenja. Ce pregledamo ves uspeh obeh nastopov in pomislimo, da so to ogromno delo izvršile le tri učne moči, potem bo vsakomur jasno, da je Glasbena šola v rokah odličnih pedagogov z dolgoletnim' strokovnim izkustvom. Saj vidimo nekdanje bivše gojence prof. Karla Sancina in prof. Mirce Sancinove danes v glasbenem svetu na vidnih mestih doma in v tujini. To so dej stva, ki potrjujejo sloves omenjenih glashenih pedagogov, katerima izdatno pomaga g. Marij Sancin. Občinstvo je z vidnim zanima njem sledilo posameznim točkam sporeda in nagradilo vse sodelujo- ČP 7. 7f>shl?eritm yvrlTTl!VTi