oBisaiiiaivo}
^UBIJAJU, KNAFLJEM ULICA ŠTEV. S TELEFON 31-22 do 32-Z8
iFRAVA IMA SVOJI FODRU2. MCI V CELJU IN MARIBORU
UPRAVA AN IN S KRAMI ODDELEK
LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 31-22 do 31-28
KONKRETNE NALOGE
Osvobodilne fronte Slovenile
Nadaljevanje govora predsednika Narodne vlade Slovenije tov. Borisa Kidriča na L kongres u Osvobodilne fronte
Razširjenje AVNOJa
120 novih poslancev — AVNOJ pripravlja nov uradniški zakon, zakon o agrarni reformi in zakon o porokah
Osvobodilna fronta je že 1941 zajela skoraj ves slovenski teren. Organizirala in aktivizirala je naše ljudske množice, povedla jih je v boj. Okupator je organizacije Osvobodilne fronte divje preganjal. Uničeval jih je, marsikje je trenutno izgledalo, da je vse izgubljeno, da so najboljši ljudje padli in propadli za našo veliko stvar, da niso pustili ničesar za seboj, roda organizacije Osvobodilne fronte so znova vstajale, rastle so kot gobe po dežju. Osvobodilna fronta je vztrajala v najhujših okoliščinah, dokazala je, da je prav tako neuničljiva kakor je neuničljiv naš narod sam.
Kljub temu se je spričo vse hujšega, pa tudi vse bolj izkušenega okupatorjevega terorja moralo nujno zgoditi, da ob končni osvoboditvi organizacija Osvobodilne fronte marsikje ni obstajala več v takem obsegu in v taki širini kakor je živela in delovala v razdobjih svojega množičnega poleta.
Po končni osvoboditvi se je torej Osvobodilna fronta znašla pred veliko nalogo, da svoje organizacije vsepovsod razširi in poglobi, da vsepovsod in v vsakem pogledu popravi posledice okupatorjevega terorja, da zajamči svojim organizacijam nov razmah, razmah, ki docela ustreza pogojem svobode.
Ta naloga ni bila popolnoma lahka. Težja je bila toliko bolj, kolikor so se kaj hitro vživeli v nove pogoje špekulantje, zakrinkani reakcionarji, izdajalci, ki bi se bili radi skrili pred pravično narodno sodbo in so zato poskusili uganjati svoje staro početje na novih postojankah, špekulantje in skriti izdajalci so se začeli ziniti, vsiljevati v odbore Osvobodilne fronte. Ponekod se jim je to tudi posre-ikx Reklo se je torej: širiti organizacijo, aktiviziraii ljudske množice, pogumno dvigati nove, neizkušene adre, hkrati pa prav na teh teme-ih izvrševati in izvršiti vso potreb-£o — čistko.
Danes lahko ugotovimo, da je prvi kongres Osvobodilne fronte, obstoječ Iz izvoljenih delegatov, ki so jih izbrale osnovne terenske organizacije, velik politični in organizacijski uspeh Osvobodilne fronte po končni osvoboditvi Slovenije.
Za ta uspeh se mora Osvobodilna fronta zahvaliti svoji pravilni politični In organizacijski zasnovi Za ta uspeh se mora zahvaliti vam, zastopnikom, predstavnikom, delegatom naših terenskih organizacij. Zahvaliti se mora našim terenskim organizacioni, ki so vas poslale. Predvsem pa se mora zahvaliti našim ljudskim onožicam hi se zavedajo, da je Osvobodilna fronta njihova, pristno In popolnoma njihova, in skladno s tako svojo zavestjo tudi ravnajo.
Utrditev organizacij Osvobodilne fronte, njihova razširitev med kar najširšimi ljudskimi množicami — to, tovariši in tovarišice, je danes ena ¡zmed naših osnovnih nalog, o kateri si morate biti predvsem na jasnem vi. delegati. Ponesite s tega kongresa jasen načrt in trdno voljo, da je ne sme biti ne vasi, ne tovarne, ne mestne četrti, ne urada, ne poklica, kjer ne bi bilo organizacije Osvobodilne fronte.
Poudariti moram, da se glede vsebinskega pojmovanja Osvobodilne fronte marsikje skrivajo zelo napačni pogledi Skrivajo se tudi med našimi znanimi in priznanimi aktivisti. Naši ljudje so se navadili motriti Osvobodilno fronto vse preveč po vzorcu starih strank. Zavedajmo se, tovariši in tovarišice,' da nam ne gre samo za pripadnike, M bodo volili Seveda želimo vezati slehernega poštenega Slovenca na Osvobodilno fronto, toda hkrati hočemo, da naše organizacije postanejo torišče in žarišče vsestranske aktivnosti naših ljud.
ju, kljub svoji oblasti priznavati sam okupator: Osvobodilna fronta je postala država v državi
Prepričan sem, tovariši in tovarišice, da bomo tudi danes, ko gre za svobodno graditev naše bodočnosti zmogli kar smo zmogli v letih okupatorjevega terorja. Naše organizacije morajo postati središče ljudskega udejstvovanja, nuditi morajo ljudskim množicam in posamezniku vse, kar zahteva politično razgiban državljan. Biti morajo visoka politična in visoka gospodarska šola naših ljudskih množic, razviti se morajo v najbolj dinamično silo našega javnega življenja.
Mnogo naših tovarišev napačno pojmuje vsebino Osvobodilne fronte. Nekateri jo pojmujejo preširoko, drugi preozko. Preširoko jo pojmujejo, ko gre 22i zakrknjene in. premetene protiljudske špekulante, ki se vrivajo v naše vrste, da ta se pred nami skrili in nas hkrati razkrajali znotraj naše lastne hiše. Za take špekulante naša širina ne vetja. Ven z njimi! — Preozko pa naši aktivisti čestokrat pojmujejo Osvobodilno fronto, ko gre za ljudske množice. V tem pogledu hočemo danes še večjo širino kot smo je bili navajeni doslej, kajti sedaj, v svobodnih časih, smo večje Silne tudi spcjsobiS. Mi hočemo tako šii-mo, ki ho zajela vse naše ljudske množice, ki bo vzgajala naše ljudstvo v njegovi celoti. Naj spregovorim še v nekem pogledu o širini in o cžini. Nekateri naši tovariši se boje spregovoriti odkrito ljudsko in demokratično besedo, čeprav jo ljudstvo pričakuje, v bojazni, da bodo »odbili« pretiljudske špekulante. Taka »širina« je seveda napačna. Z druge strani pa je izrazito napačno, če se naši tovariši zaradi opreznosti in budnosti pred špekulanta boje poštenih, dobronamernih in odkritosrčnih ljudi, ki pristajajo ha Osvobodilno fronto in njen .program, ki pa jih še nismo v celoti preizkusili. To je ožina, to je sektaštvo, ki mu je treba napovedati najostrejši boj. Ob vsej naši čuječnosti, ki jo moramo v borbi proti reakciji še zaostriti, se zavedajmo, da so za ljudi najboljša preizkušnja njihova dejanja, njihovo dejansko ravnanje. Razgibam organizacija Osvobodilne fronte je najboljše in neučinkovitejše sredstvo tako za odkrivanje premetenih špekulantov kakor za vključevanje in pravilno usmerjanje odkritosrčnih, poštenih ljudi.
Pred nami so volitve v Narodne odbore. Na. večhh slovenskega ozemlja, namreč povsod, kjer Narodni odbori niso bffl na osvobojenih ozemljih izvoljeni že v partizanskih čašah, vrše funkcijo Narodnih odborov doslej odbori Osvobodilne fronte. Ker uživa Osvobodilna fronta zaupanje med ljudstvom, je popolnoma jasno, da boda V Narodne odbore izvoljeni predvsem dogedprji funkcionarji Osvobodilne fronte, zlasti tisti med njimi, ki so se že doslej ukvarjali z upravnimi posH.
Y zvezi z volitvami v Narodne odbore bo potemtakem nujno potrebno izvesti ponovne volitve v organizacijah in forumih Osvobodilne fronte. Popolnoma napačno bi namreč bilo, če bi biti funkcionarji v odborih Osvobodilne fronte do kraja istovetni z funkcionarji v Narodnih odborih. Osvobodilna fronta bi se tako izrodila v »državno stranko«, ki je nikakor nočemo. Ožje funkcionarsko jedro bo seveda glede na dejstvo, da je naša nova ljudska oblast zrasla iz narodno osvobodilnega gibanja Osvobodilne fronte in da se sedaj oslanja ter da se ho tudi v bodoče naslanjala na ljudsko demokratično gibanje Osvobodilne fronte — v obojnih odborih vsekakor isto. Odbornike Narodnih odborov bo razen tega treba prav tako pritegovati na sestanke,
množic, torišče in žarišče politične \na. poročanje in na odgovornost pred
t0riŠče oSzacij^mi Osvobodilne Me.
“- .p	vzg'°Je , Yse to pa nikakor ne dovoljuje, da bi
naših ljudskih množic. Mi hočemo da -TT . .	_ .	.. . J ,
sestanejo organizacije OsvobodUne	odoon v širšem smislu
fronte tiste in take organizacije, v i X * ^ ^3a+istovedm z odbori katerih bodo naše ljudske množice 10svobcdllne fronte' Ravno v odbore vsestransko izživljale svoje potrebe
po političnem in drugem udejstvovanju. Mi hočemo, da postane sleherna terenska organizacija Osvobodilne fronte utripajoč živec vsega našega javnega življenja.
Osvobodilna fronta ima tudi v tem pogledu že svojo zgodovino. Spomnite se samo na težke okupatorske mesece 1941 in 1942 v Ljubljani, ko je bila vsa Ljubljana, čeprav pod okupatorjevo peto, čeprav v ilegalnosti, prepražena z množičnimi organizacijami Osvobodilne fronte, ko je vsa Ljubljana dihala tako, kakor je hotela Osvobodilna fronta, ko je vsa Ljubljana proti okupatorju, narodnim izdajalcem in špekulantom reagirala tako, kakor je hotela Osvobodilna fronta, ko so ljudske množice vse Ljubljane našle v Osvobodilni fronti svojo podobo, posodo svoje lastne aktivnosti, uresničenje svojih najboljših misli in želja. Spomnite se, tovariši In tovarišice, na tiste mesece, ko je bila moč Osvobodilne fronte prav zaradi njene ljudskosti, zarodi njene ljudskimi množicami j
fronte. Le s širokimi plenumi lahko dosežemo pritegnitev novih kadrov, i M so biii doslej pozabljeni med ljud- j skimi množicami.	j
Nekaj besed o profesionalizmu !n • aktivistih, že na zadnjem zboru aktivistov OF smo odločno udarili proti profesionalizmu, ki je preprečeval razvoj in rast domačih kadrov v organizacijah Osvobodilne fronte. Jasno smo definirah, kdo je aktivist. To definicijo je treba danes ponoviti. Aktivist Osvobodilne fronte je sleherni, ki aktivno, zavedn0, dosledno in disciplinirano — dela za Osvobodilno fronto. Nikakor ni potrebno, da je profesionalni političjji delavec, kdor žen biti aktivist OF. Mi nočemo profesionalnih političnih delavcev! Hočemo, da se v aktiviste Osvobodilne fronte razvijajo delavci po tovarnah, kmetje po vaseh, uradniki pa uradih. Tovariši in tovarišice, zgraditi moramo domač kader, dvigniti in razviti moramo domač kader slehernega kraja, sleherne vasi, sleherne tovarne in slehernega urada.
Najbližja neposredna naloga Osvobodilne fronte po I. kongresu so volitve v Narodne odbore. Kaj želimo doseči z volitvami?
Prvič hočemo z volitvami ustvariti pogoje za nadaljnjo sistematično gra-ditev naše ljudske oblasti. Doslej smo Narodno osvobodilne odbore volili v časih hudega okupatorjevega, pritiska na tako imenovanih osvobojenih, partizanskih ozemljih. Po končni osvoboditvi srno morali na večini slovenskega ozemlja organizirati začasno narodno oblast brez izvoljenih Narodno osvobodilnih odborov. Jasno je, tovariši jn tovarišice, da pomeni tako stanje zelo resno zapreko za nadaljnji razvoj, za nadaljnjo graditev naše ljudske oblasti, naše ljudske demokracije. Prav zaradi tega, da tako zapreko odstranimo, prav zaradi tega hitimo sedaj na volitve s pospešenim tempom. Volitve je potemtakem vzeti izredno resna Te valitve so eden izmed temeljnih kamnov v naši graditvi ljudske oblasti. Te volitve so edem izmed temeljnih kamnov za graditev posameznih, javnih in oblastvenih institucij, ki doslej niso megle naprej, kakor je to primer z našim sodstvom.
Dalje želimo s temi vaBtvamđ doseči še večjo afctivizacijo ljudskih množic. Volitev ne izvajamo taka kot so jih izvajali stari protiljudski režimi, kot so jih izvajale stare pro-tiljndske stranke, M jim je šlo le za glasove. Mi hočem«, da v predvolilni kampanji ljudske množice razpravljajo o vseh svojih bistvenih vprašanjih, da predvolilna kampanja ljudske množice aktivizlra tako na političnem kakor na gospodarskem po-prišču, da postane idrodišče konstrufc tivnega udejstvovanja najširših ljudskih plasti.
Tretjič uparafbijaimo te voOtve kot pripravo, kot veliko pripravo in veliko smotro za volitve ▼ — kanstS-
tuanta
četrtič hočemo sedaj, v svdbcdl s temi volitvami znova dokazati, da slovensko ljudstvo zaupa edino svoji OF.
Končno maj bodo te volitve čistka naših Narodnih odborov. Očistijo naj jih do kraja vseh špekulantov.
Spregovoriti moram Se o instituciji,
Beograd, 23. julij (Tanjug). Bo obvestilih, ki jih je dobil sodelavec »Politike«, bo AVNOJ razširjen s 120 novimi poslanci. Narodno predstavništvo Jugoslavije bo na ta način delno dopolnjeno s člani starega parlamenta, ki je bil izvoljen 11. decembra 1938, delno pa s predstavniki raznih političnih strank In skupin, ki doslej niso bile zadostno zastopane v Protifašističnem svetu narodne osvoboditve Jugoslavije.
Glede novih zakonov, s katerimi se bo bavilo tretje zasedanje AVNOJa,
se poroča, da načrt novega uradniškega zakona popolnoma ukinja vse dosedanje kategorije in skupine, kakor tudi avtomatično napredovanje državnih uradnikov. Kot merilo za oceno državnih uslužbencev, njihovo napredovanje in nagrajanje upošteva načrt samo stvarno sposobnost uradnikov v zvezi s stvarnimi in drugimi
kvalifikacijami.
Novi zakon o agrarni reformi bo popolnoma likvidiral zadnje ostanke fevdalnih odnosov v naši državi; zemlja bo dodeljena kmetom brez zemlje, borcem po zakona o demo-
bilizaciji in kmetom z zelo malimi posestvi, kjer je nemogoče živeti od poljedelskega dela.
Zvezna vlada je tudi pripravila predlog zakona o porokah, ki ga bo obdelal AVNOJ. Civilna poroka bo po tem načrtu obvezna za vse državljane, pušča pa vsakemu svobodo, da se poroči tudi cerkveno. Civilna poroka je osnovana na popolni demokraciji in popolnoma izenačuje v vsakem pogledu ženo in moža. Zakonski stan je postavljen po novem zakonu na najbolj zdrave in sodobne temelje.
„Pravda“ o pogajanjih v Potsdama
„Le sodelovanje med tremi velesilami tudi v povojnem raztfcfcju more
zajamčiti Evropi trajni nar“
Moskva, 23. jul. (Tass) opazovalec »Pravde« v Potsdamu poroča: »Pozornost svetovnega javnega mnenja je sedaj usmerjena v Berlin, kjer so v teku pogajanja med voditelji treh velikih sil. Vojna izkustva so pokazala, da je bil glavni pogoj za amago nad hitlerjevsko Nemčijo sodelovanje treh velikih sil, kakor tudi, da ae more biti trajnega miru brez nadaljnjega razvoja sodelovanja v povojnem razdobju. Življenje samo ukazovalno kaže pot k sodelovanju in ga narekuje kat načelen program; utrditev zgodovinske zmage in organizacija trajnega miru zahtevata popolno uničenje in izkoreninjenje vseh sledov hitlerizana in fašističnih vplivov ter ustvaritev pogojev, ki bodo izključIE. možnost vstajenja nemškega imperializma in fašistične napadalnosti v kakršnikoli obliki. Sin jasnejše in natančneje določene so skupr.e naloge, tem krepkejše in tesnejše bo sodelovanje treh velesil.
Sestanki vsak . dan
Potsdam, 23. jul. Ameriška delegacija je uradno objavila, da se Velika trojica od torka vsak dan sestaja. Zasedanja trajajo povprečno 3 ure. Zunanji ministri delajo na podciben način. Na deki so tudi odbori in pododbori.
Ameriško zastopstvo na konferenci je bilo pooblaščeno izjaviti: »Konferenca se nadaljuje in je bilo storjenega mnogo resnega dela.« To sporočilo je prišlo 72 ur pa prejšnji izjavi, da se Velika trojica redno sestaja.
Berlin, 23. jul. '’Uradna naznanjajo, da se je Velika trojica sestala včeraj popoldne, ko je konferenca spet .pričela v polni meri. z razpravljanji. V soboto zvečer so bili ministrski predsednik Churchill, Sani britanskega odposlanstva in predsednik Truman s svojimi odposlanci gostje I generafisima Stalina.
Balkansko vprašanje na konferenci
London, 23. jul. (BBC) Razgovori treh v Potsdamu uspešno napredujejo. Temeljito je bilo obravnavano vprašanje bodočega ravnanja z‘Nemčijo. Strokovnjaki glede reparacij igrajo veliko vlogo v razgovorih. Prav tako so obravnavah tudi polo-'žaj na Balkanu. Pričakuje se, da bo konferenca trajala največ še en teden. Verjetno se bo mogel Churchill vrniti v Britanijo že do objave izida splošnih volitev, ki bo v četrtek.
De Ganile ni navzoč v Potsdamu
Potsdam, 23. Jul. V zvezi s poročili o konferenci v Potsdamu prinaša Reuter uradno izjavo, da general de Ganile ne prisostvuje konferenci Velike trojice. V izjavi ni ncibene besede o tem, ali bo De Gauile morda -pozneje prišel na konferenco.
Osvobodilne fronte bo treba izbrati čimveč tovarišev, hs z upravnim delom niso zaposleni.
Takoj po našem kongresu bo torej treba pripravljati in sklicevati okrajne in okrožne konference ter voliti krajevne, okrajne in okrožne odbore ter okrajne in, okrožne plenume.
. Sklicevanje konferenc, volitev novih plenumov in odborov — je treba združiti s splošno aktivizacijo Osvobodilne fronte v smislu, kakor sem govoril zgoraj. Konference moramo posvetiti predvsem vprašanju, kako. naše organizacije in v njihovem okviru ljudske množice vsestransko aktiviziraiti, kaj ukreniti, da bo vsa OF zares postala en sam živ utrip. V plenume in odbore volimo predvsem take tovariše in tovarišice, ki bodo k dejanski aktivizaciji največ doprinesli.
Nimajo prav tovariši, ki se zadovoljujejo z ozkimi odbori Osvobodilne fronte. Potrebujemo in tudi hočemo široke plenume Osvobodilne fronte,
okviru takih širokih plenumov' pa ožje odbore, ki naj vodijo tekočev-po-
pov anosti z „	.
tonirSr.g da Je moral kljub svo- sle. Samo široki plenumi odražajo jim bajonetom, kljub svojemu teror- resnično množičnost Osvoibodiine
ki jo bomo tudi v kratkem volili. Mislim ljudsko tožilstvo. Ljudsko tožilstvo bodi institucija, ki naj ljudskim množicam omogoči, da se pritožijo proti sleherni samovolji, proti vsemu, kar ni v skladu z našim lj demokratičnim redom, z našo demo-tieno zakonitostjo. Marsikje nat našem terenu ni vse prav, kar se namreč demokratičnega reda in demokratične zakonitosti tiče. Marsikateremu funkcionarju se je zavrtelo v glavi, postal je oblasten, uganja samovolja Ne zaveda se svojih dolžnosti do ljudskih množic, ne zaveda se svojih dolžnosti do naše nove ljudske oblasti. Zaradi ravnanja .takih funkcionarjev, bi se jim je neopravičeno in brez vsake potrebe zavrelo v glavi, se poraja *sem ter tja tudi nezadovoljstvo, zlasti med zaostalimi ljudskimi množicami, ki si ne znajo pomagati in še niso sposobne konstruktivne kritike proti neopravičeni in vsej naši zasnovi nasproti samovolji. Mi moramo potemtakem Ljudskim množicam nuditi ventil, da nastopijo same za utrditev demokratičnega reda in demokratične zakonitosti, kjer koli ju kdor koli krši. Tak ventil bodo zlasti ljudski tožilci, ki jih bodo volile naše ljudske skupnosti po vaseh, tovarnah itd. Ljudski tožilci bodo najkrepkejša podpora našemu javnemu tožilstvu, poglavitnemu čuvarju našega javnega reda in demokratične zakonitosti. Prav kot tako pa bodo seveda hkrati ljudski, demokratično izvoljeni čuvar naših državnih koristi na samem terenu med samimi ljudskimi množicami.
Prehajam na naše gospodarske naloge. Naše gospodarske naloge niso ločene od naših političnih nalog, temveč so bistveni, sestavni del naših splošnih političnih nalog. Že
krat smo poudariti, da nas bo poskusila reakcija, ki smo jo premagali na političnem poprisčn, tolči sedaj na gospodarskem sektorju, kjer je naše delo najtežje, kjer imajo protiljudski elementi največ tradicij, največ izkušenj ih največ postojank. Razen tega imamo danes opravka z ruševinami, ki so jih povzročili okupatorji in domači izdajalci. Ukvarjati se moramo z obnovo in z vsemi mogočimi gospodarskimi težavami, ki nujno, neogibno slede vsaki vojni. TovariS in tovarišice, predvsem npslednje dejstvo želim naglasiti. Kdor zaradi današnjih gospodarskih težav godrnja, se ne zaveda, koliko večje bi bile težave, koliko hujše hi bilo njihovo breme za naše ljudska za naše delovne množice, če ne hi bišo naše ljudske oblasti, Težave bi namreč danes same ob sebi obstajale prav take, kakršne so, kajti gospodarske težave nujno izvirajo — kot smo že rekli — iz štiriletne vojne. Toda oe ne hi bilo naše ljudske oblasti, hi moralo naše ljudstvo vrini vsega tega težave premagovati za protiljudske pijavke, kakor jih je moralo premagovati po letu 1918., in ne zase, kakor ph premaguje danes. Ta tovariši in tovarišica povejte vsem tistim, ki zaradi neogibnih povojnih težav nergaja tega se zavedajmo mi vsi !
V ostalem pa velja glede gospodarskih težav, glede gospodarskih vprašanj na splošno, glede naših gospodarskih nalog reči isto, kar pove že sama ljudska modrost. Čim več boš pridelal, Sm večja bo storilnost tvojega dela, tem laže boš uredil svoje gospodarstvo. Iz tega pa sledi za nas, iz tega sledi za ljudska za delovne množice našega naroda, da moramo dvigniti produktivnost svojega dela, da je delo danes moralna dolžnost, da
tovarnah, ne hi mogli izvršiti svojih ipbveznosfi do svoje države, do svoje Tjudske skupnosti na splošno, niti ne do naših kmetov, ki so nam dolžni zajamčiti osnovna živila. Drugič. S svoje strani je danes naš kmet v svojem odnosu do naše ljudske skupnosti dolžan, da zajamči po trdnih cenah zadostno količino življenjskih potrebščin, Brez nje ni mogoče, da bi industrijski delavec, uradnik, droben' človek v mestu izpolnil svojo dolžnost do svojega ljudstva, do svoje država Tretjič- Ljudske množice, ki delajo zdaj zasa ki grade zase, se morajo prav danes izogniti sleherni sebičnost. Sebičnost je grobokop naših skupnih ljudskih koristi. Osvobodilna fronta, ki je vselej bila in vselej bo na braniku demokratičnih pravic našega delovnega ljudstva, Osvobodilna fronta, ki se bori in ki se bo vselej borila za srečno prihodnost našega delovnega ljudstva — prav ta Osvobodilna fronta hkrati na-« glasa, da je požrtvovalnost na našem gospodarskem poprišču dandanes ena izmed osnovnih moralnih obveznosti slehernega državljana. Tovariši in tovarišice, naša gospodarska, naša delovna požrtvovalnost ne bo več "koristila žepn protiljudskih oblastnikov, tejnveč ho koristila predvsem našemu delovnemu ljudstvu.
Končno še vprašanje kadra naše Osvobodilne fronte. Osvobodilna fronta je prav zaradi tega izvedla tak preokret v na® narodni zgodovini, ker je znala dvigniti iz naših ljudskih globin, vodilne kadre našega naroda. Včerajšnji delavci iz naših tovaren in kmetje iz naših vasi so denes naši ministri, naši oficirji, naši funkcionarji. Nenehno dviganje naših kadrov iz ljudskih globin mora biti tudi v bodoče naša osnovna zapoved. Prav v tem, da bomo vzgajali ljudske kadre, pra^ v tem, da
nfk, naš kader, naš funkcionar, naš aktivist je borec, borec demokratičnih ljudskih množic. S tako zavestjo tovariši in tovarišice, pojdite na teren, s tako zavestjo organizirajte Osvobodilno fronto, s tako zavestjo pomagajte novim kadrom in jih vzgajajte. Tako in zgolj tako boste zajamčili izvedbo vseh naših naiog.
kadrom, prav v tem. da se bodo naši delavci, naši kmetje, naši j delovni intelektualci učili upravlja-[ ti državo, se pravi, učili upravljati sebe, je največje jamstva da nam
Je delo za nas čast in ponos. Vse to j bomo nudili vso poimoč ljudskim trdimo jasno, glasno z zavestjo polne ■ -odgovornosti. V stari Jugoslaviji kaj takega ne bi mogli govoriti, kajti v prejšnji Jugoslaviji delo ni bilo vir blagostanja ljudske države, v stari Jugoslaviji je bilo delo predmet brez- demokratičnih pridobitev ne bo rnh-
če več iztrgal iz rek.
Toda ljudski kader, ki ga dviga naše ljudsko demokratično gibffie. ima hkrati velikanske moralne obveznosti. Predvsem se naš ljudski kader ne sme prevzeti. Naš ljudski kader se ne sme navzeli starega birokratizma. Marsikje na terenu, tovariši In tovarišice, imamo opravka z dejstvom, da so se naši kadri prevzeti, da se je našim kadrom začelo vrteti v glavi, da naši kadri ne ravnajo z ljudskimi množicami tako. kakor mora ravnati resnični ljudski funkcionar, da ponekod celo ravnajo tako, kakor so ravnali stari osovraženi protiljudski birokrati. Tem in takim pojavom napovedujemo najostrejši boj. Ne napovedujemo ga samo zaradi koristi in potreb naših ljudskih množic. Napovedujemo ga tudi zaradi moralne vsebine ih podobe naših kadrov, na katere ®no ponosni tn hočemo ostati ponosni. Kar je na H. zboru na^jh aktivistov natovariš Kardelj, povdarjarrto
vestnega izkoriščanja protiljudskih pijavk, špekulantov, kapitalistov — kr-: vosesov. Danes je postalo delo vir in temelj blagostanja naše ljudske države. Zato postaja delo tudi izvor splošnega Ljudskega blagostanja. Čim več bomo pridelali, čim više bpmo dvignili produktivnost svojega dela, tem prej bodo za nami gospodarske težave. Od ljudstva, od njegovega dela je danes odvisno, kakšna bo njegova prihodnjost, prav v tem. tovariši in tovarišice, je ves velikanski pomen naše borbe, je ves njen orjaški uspeh.
Nekdaj ni bilo odvisno od našega dela. kako bomo živeli. Nekdaj je naše delo krmilo samo protiljudske oblastnike. Sedaj smo si priborili tako stanje. da lahko s svojim delom ustvarjamo srečno bodočnost — sebi.
Glede na vse to moram naglasiti troja Prvič. Osnovna naloga naših tovarn je danes, da izdelajo zadostno . količino produktov. Brez zadostne ko-| ličine industrijskih izdelkov, brez za- i tudi danes: naš današjjji kader, naš ; dostoe produktivnosti našega dela po fanketopai; naš afcttviat — iti urad-
Stalin
Rdeči tsmssarld
Moskva, 23. julija. (Tass) O prilika dneva Rdeče mornarice je izdal gene-ralishn Stalin naslednje dnevno povelje. v katerem napoveduje močnejšo m mogočnejšo rusko vojno mornarico:
V veliki vojni Sovjetske zveze proti fašistični Nemčiji je naša mornarica požrtvovalno pomagala Rdeči armadi. Fašistična Nemčija je popolnoma izrabila svoj nepričakovani napad, in ker je imela mogočno armado, je nameravala zdrobiti našo armado in mornarico v kratkem času. Nemčija, ki se je posluževala svoje armade v sodelovanju z letalstvom in brodo v jem, je poskušala tudi dobiti prevlado na morju. Ker pa smo poznali načrte nemških strategov, so popolnoma propadli na suhem in na morju. Rdeča armada je združena s svojimi zavezniki prizadejala uničujoč poraz hitlerjevski armadi in izsilila njeno vdajo. Tako v času našega umika, kakor tudi v času našega napada, je Rdeča mornarica učinkovito ščitila naše boke, zadala težke udarce sovražnemu vojnemu brodovju in plovbi ter zagotovila nepretrgano delovanje naših zvez.
Bojno delovanje sovjetskih mornarjev se je odlikovalo po brezmejni zvestobi in pogumu, po veliki uspešnosti in po vojaški spretnosti. Osebje sovjetskih podmornic in površinskega brodovja, pomorski letalci, topničarji in mornarji so uporabili in razvili vse, kar je bik) vrednega v stoletnih tradicijah ruske mornarice.
Na Baltiškem in Črnem morju, na Volgi, Donavi in Dnjepru so sovjetski pomorščaki v teku štirih let pisali nove strani v letopisu ruske pomorske slave.
Tovariši rdeči mornari, podčastniki in častniki! Sovjetsko ljudstvo želi videti vašo mornarico še močnejšo in še njpgočnejšo. Naše ljudstvo bo ustvarilo novo vo-jno brodovje in nove kadre za ladje. Naloga mornarice je neutrudoma ■ učiti in izboljševati kadre mornarjev, da bodo popolnoma obvladali izkušnje, ki so si jih pridobiti v domovinski vojni in da bodo še višje povzdignili pemorsko znanje, disciplino in organizacijo.
čestitam vam ob priliki pomorskega dne Sovjetske zveze. Naj živi mornarica sovjetske države in njeni junaški mornarji 1
ilRITE TISK OsvobodUne fronte!
5COVENSK1 "1- POROČEVALEC
f Ljudski tožne!
Volitve, Jd bo pred dormd, nssn prt-Raža jo tndi novost, ki predstavlja v izgradnji nade ljudske oblasti in na-6ng-a ljudakegia vodstva nov velik korak naprej. Prvikrat v zgodovini bodo i*te ljudfilke množice po mestih tn vaseh imele priliko, da volijo iz »voje srede tudi posebne pomožne organe za nadzor zakonitosti v narodnem življenju — ljudske tožilce.
Nate sodstvo se je po osvoboditvi z veliko naglica preuredilo v duhu ljudske demokracije, v novem duhu izgradnje ljudske oblasti. 2 njim je tudi nate javno tožilstvo postalo nova ustanova, ki sta jo prinesli svoboda in zmaga narodna osvobodilne borbe.
Javni tožilec danes ni več organ, ki mn je naložena zgolj dolžnost preganjati krivce po določenem kazenskopravnem postopku, temveč je njegova naloga bedeti nad vsem javnim življenjem, ga kontrolirati in skrbeti, da ne zaide iz okvira zakonitosti. Dosedanje Izkušnje natega ljudskega sodstva so pokazale, da to sodstvo ne bi meglo s pridom, vršiti svojega poslanstva, če ne bi v narodu samem našlo dovolj smisla in pripravljenosti za vzpodbudno sodelovanje. Prav tako ne smemo pričakovati, da bi moglo javno tožilstvo to svojo veliko nalogo z zadostnim uspehom vršiti, če ne bi razpolagalo s potrebnimi sredstvi, z aparatom, ki edini lahko poveže njegovo delo s potrebami ljudskih množic ter mu da razmaha v globino in širino. Ta aparat naj javnemu tožilstvu tvorijo ljudski tožilci.
Ljudski tožilci bodo voljeni predstavniki naroda, ki bodo po eni strani javnemu tožilcu v pomoč s tem, da ga bodo obveščali o vsem, kar v svojem okolišu opažajo takšnega, da bi utegnilo zanimati našo ljudsko sodno oblast, na drugi strani pa bo njihova naloga, da na svojem področju samem s svojo pobudo posežejo vmes vselej, kadar bodo smatrali, da je takšen poseg potreben tn umesten, zlasti tedaj, kadar bi intervencija javnega tožilca utegnila biti. prekasna. Ljudski tožilci bodo n» procesih, ki bodo na njih sodelovali kot voljeni organi v imenu ljudstva, nastopali direktno pred sodnimi senati skupno z javnimi tožilci. Javnim tožilcem bo, razume se, tudi v bodoče ostala zakoraka presoja , ljudski tožilci pa bodo Skrbeli, da se zakon v resnici izvaja. V tem smislu predstavljajo ljud aki tožilci posebno organizacijsko obliko akitlviztranja množic v pobijanju nezakonitosti.
Na področja splošnega nadzora, ki Je kot najvažnejša panoga naše uprave poverjena javnemu tožilstvu, se ljudskemu tožilcu odpirajo v resnici široke možnosti udejstvovanja. Naj bežno opozorimo samo na nekaj primerov, ki se nam ponujajo. V doglednem času bomo dobili nov davčni zakon. Kar se plačevanja davkov tiče, je bila v časih, ki so za nami, navada, da je mali človek sicer dajal cesarju, kar je cesarjevega, imovitej-& (kžav^jani, id hi bili po svoji gospodarski moči morali nositi večji del bremena javnih dajatev, pa so zmerom nflStl načinov in sredstev, da so ne izognili svojim dolžnostim. Kadar se bodo predpisovali davki, se bo ljudski tožilec v svojem okcuju »Rimal, ah je davčna odmera pravilna in ah se podjetje, ki se je v' prejšnji časih izogibalo davku, ne bo skušalo izmikati tudi zdaj. In kadar bo našel nerednosti. bo opozoril javnega tožilca, če ne bo mogel te sam aa mestu postaviti stvari v red. Prav taščo se bo ljudski tožilec zanimal, ah se zakon o mezdah, ki Je izšel, v resnici v vsakem primeru izvaja.
Pa ne samo tam, kjer gre za takšne izrazito pravniške probleme — povsod, kjer se v javnem življenju pojavljata zastoj in nered, bo ljudski tožilec dolžan, da s svojo pobudo poseže vmes. Nekje je na poti obtičala kolona kamionov z živili, namenjenimi ▼ industrijsko središče, ki jih V stiski nestrpno prčakuje. Kolona se ne premakne z mesta — šoferji imajo za vprašujoče radovedneže preprost odgovor: Zmanjkalo je bencina. Javni tožilec, ki bo pravilno rezumel svojo nalogo in ki bo za svoje delo sposoben — in razume se, da bomo na taka mesta volili ne samo vredne, temveč tudi resnično sposobne lju* — se bo takoj oprijel stvari. Vzrok takšnih nezgod tiči pogostokrat v nerazumevanju, malobrižju ali birokratski okorelosti pristojnega uradnega organa, včasih pa se v njem utegne skrivati kopito sabotaže. Vesten, bister ljudski tožilec bo lahko izluščil jedro resnice In ukrenil vse potrebno za odpravo zla. široko tn hvaležno področje se ljudskemu tožilca odpira v pobijanju črne borze, ki je pod okupatorjem bohotno cvetela in ki še danes kaže nekatere znake trdoživosti. Ce je črna borza v dobi pod okupatorjem pomenila zločin nad narodom, bi bila nje nadaljevanje zdaj še dvakrat večji zločin, ker bi poleg izkoriščanja ljudske množice ne bil goljufan okupator, temveč naša ljudska država. Ce bo ljudski tožilec tu pravilno zagrabil stvar, bo črno borzo mogoče v kratkem iztrebiti.
Poleg razkrinkavanja saboterjev, špekulantov in podobnih škodljivcev pa bo najvažnejša naloga ljudskih tožilcev nadzorovati, kako se izvajajo gospodarski ukrepi v stremljenju po obnovi in izgradnji. Tu bo treba, skrbeti, da se zastavljeni načrti točno in vestno izvršujejo, da se zlasti prepreči vsako nerentabilno delo. Nič manj niso tehtne naloge ljudskega tožilca v nadzorovanju prometa, zadružnega življenja itd. Povsod Jh v vsakem primeru bo moral raz-umno in učinkovito zastopati javnega, tožilca, za katerega bo moral j>a mestu zbirati in pripravljati mate Prav talko bo moral vestno in razumno nadzorovati vse nate politično in vobče vse naše organizacij-dto dejanje in nehanje. Na javnih TiberovanjSi, kjer ljudje pogostokrat Jg^££OX£TB od Vda» U	bi
■*
Volita! ifs©r v Maribora
Na zborovanju je med drugimi govoril minister Edvard Kocbek
Maribor, 22. julija Danes je bilo v Mariboru veliko predvollvno zborovanje, ki se ga je udeležilo delavstvo, mladina, organizacije Osvobodilne fronte, vojska ln množice Mariborčanov. Na trg so prihajale povorke z zastavami ln transparenti. Ves čas zborovanja je vladalo med množico silno navdušenje. Ljudstvo se je zavedalo, kaj pomenijo svobodne volitve. Množica je z glasnim vzklikanjem dajala duška svojemu navdušenju.
Zborovanje je odprl sekretar Mestnega odbora Osvobodilne fronte tov. Gričar Metod, ki je pozdravil ministra za Slovenijo v zvezni vladi demokratične federativne Jugoslavije tov. Edvarda Kocbeka, sekretarja okrožnega odbora Osvobodilne fronte za Maribor tov. Gaspariča Malusa, zastopnika vojske majorja Uzelca Vojka, člane Okrožnega odbora in zbrano množico. Po himni »Naprej« je spregovoril minister Edvard Kocbek: Dragi Slovenci in Slovenke, slovenski Maribor!
Prinašam vam pozdrave svojih tovarišev iz zvezne vlade, ki jih spremljam s posebnimi čustvi, ki jih doživljam in nosim v sebi na mariborskih tleh kot človek, ki je dobršen del svoje mladosti preživel v Mariboru in njegovi okolici. Danes navdaja vse poslušalce sladko čustvo svobode, spoznanje, da začenjamo govoriti vsi eden in isti jezik, spoznanje nečesa novega, kar ne raste in se ne gradi samo na nekaterih ljudeh, ampak da začenjamo graditi nekaj novega na osnovi vsega našega naroda. Mi vsi in oni, ki se vračate iz internacije kot izseljenci in deportiranci, se lotevamo dela na tej novi podlagi, se zavedamo, da stoji pred nami nova doba povezanosti slovenskega naroda. Vsi pa se tudi zavedamo, da do vsega tega nismo prišli na lahek način. Prišli smo do tega na podlagi velikih zgodovinskih odločitev, ki jih je slovenski narod izvojeval prvič v zgodovini.
Leta 1941., ko se je zdelo, da stoji pred nami samo smrt ln ponižanje, je slovenski narod storil dejanje, katerega se ne bi danes noben narod na svetu sramoval.
Prijeli smo za puške, prvič v zgodovini smo otvorili dobo oboroženega odpora proti narodnemu sovražniku. Ce vam te stvari danes kličem v spomin, storim to zato, ker tvori Maribor z okolico in sploh vsa štajerska velik del mučeniške zemlje, ki brez trpljenja ne bi bila mogla zreti svobode. Na tem mestu je tekla kri ponosnih hčera ln sinov, ki se niso bali žrtev, potrebnih za osvoboditev. Ti zlati otroci našega naroda spremljajo danes naša dejanja In nam stoje ob strani kot nekaka vest in garancija trdnega razvoja v naši srečnejši bodočnosti. Zato se jih v začetku spominjam. Samo še besedo o tem razvoju. Ko smo vzeli puško v roke, smo dobro vedeli, da naš boj ne bo veljal samo Nemcem in Italijanom, temveč da se bomo borili tudi za boljšo bodočnost. Zato konec te vojne še ne pomeni konca naše osvobodilne borbe. Za nas je končana krvava, partizanska borba, frontalna borba proti okupatorju, ni pa te končana borba za izgradnjo naše boljše bodočnosti. Ko se zbiramo na takih veličastnih zborovanjih, ni samo naša dolžnost, da si dajemo obračun o tem, kaj smo storili, temveč moramo izpričati trdno voljo, da bomo nadaljevali to delo, da bomo v nerazdeljivi narodni skupnosti postali borci za Izgradnji naše domovine.
Tovariši in tovarišice! Ravno v teh dneh, ko stopate na volišča, začenjate graditi svojo oblast Pri tem imejte predvsem pred očmi, da je naš cilj: svobodna Slovenija v združeni, demokratični Jugoslaviji. Ta cilj mora imeti vsakdo pred očmi, da bo imel v sebi resno čustvo do svojega naroda In odgovornost ter zvestobo do naše skupne domovine Jugoslavije. Zavedajte se nadalje, da so Slovenci v okviru Jugoslavije doprinesli velik in močan delež k novi slovanski skupnosti, ki predstavlja največjo silo in nado bodočnosti. Modrost Kritike. ki jo imenujemo partizansko politiko, je v tem, da smo reševali slovenski narod skupno z ostalimi brati v Jugoslaviji in z vsemi Slovani, ker smo se zavedali, da je največja vojaška, kulturna in biološka sila bodočnosti v Slovanih in da proti tej sili nobena druga sila na svetu ne bo mogla nič. Vse druge koncepcije in nakane nasprotnikov se razblinijo, če imamo pred očmi dejstvo, da so slovanski narodi pod zaščito RA najboljše jamstvo trajnosti naših pridobitev.
Vseslovanska skupnost ne predstavlja samo vojaške sigurnosti, temveč nam daje tudi možnost našega javnega življenja. Te besede, ki sem jih pravkar izpregovoril, moram še malo natančneje razložiti. Povedati hočem, da se je v novi Sloveniji in Jugoslaviji prav vsakemu delovnemu človeku približala doba svobodnega političnega odločanja, na drugi strani .jga svoboda soodločanja v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju.
Vsak Slovenec hi Slovenka bo lahko svobodno odločal o zasebnem in javnem življenja. Vsakdo bo lahko našel delo in dobil za to svoje delo tudi dostojno plačilo.
Med trinajstimi točkami, ki so bile sprejete na I. kongresu Osvobodilne fronte v Ljubljani, je bilo več točk,
ki so povedale stvari, enako važne za delavca v tovarni, za kmeta na polju, za delovnega inteligenta, za vsakega poštenega človeka. Povedale so, da naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje. In to na podlagi privatne iniciative, zadružništva ali na državnem sektorju. Na drugi strani pa se bo vzpostavil princip dela. Delo mora postati najsvetejši obred našega živ-vljenja. Nihče se ne bo smel odtegovati, vsi moramo delati, vzljubiti delo. Država bo morala skrbeti, da bo delo postalo ne samo dolžnost in pravica, ampak tudi veselje.
Proti koncu bi rad poudaril še tiste zahteve, ki so jih na kongresu postavljali vsi govorniki z največjim veseljem. To je želja, da bi dokončno premagali sovražnika, ki hoče sejati med nas razdor, cepiti naš narod na politične stranke, želja, da bi zavladala skupnost, čustvo tovarištva, čustvo povezanosti in nerazdružne edinosti.
V boju smo pridobili pridobitve, ki predstavljajo za nas večjo vrednost od zlata, ki ga imajo nekatere države nakopičenega v svojih zakladnicah. Zadovoljni smo, da posedujemo bogastvo velikih spoznanj, da smo se Slovenci kot celota borili in razvijali. Sledeč tem izkušnjam bomo ostali celota pri izgradnji našega novega doma, vsakega pa, ki bi na^s hotel še kdaj deliti, bomo pregnali kot izdajalca iz nate srede. Da besede o naši skupnosti ne bodo ostale samo želje In hotenja, pojdimo na delo z največjo resnostjo. Težave, ki jih srečujemo pri delu kot posledice proti-ljudskega vladanja v bivši Jugoslaviji in nacističnega terorja v dobi okupacije, bomo premagali, ker jih moremo in moramo. V nas je tista sila, ki nam je na razpolago za pravilno pojmovanje dnevnih težav in za pravilno reševanje vsakih težkoč.
Nihče ne sme iti enostavno mimo
težav, ne da bi jih skušal razumeti, utemeljiti ter rešiti.
Ne godrnjajmo, da cene te niso ustaljene, da tovarne še ne delujejo kakor bi bilo treba, da te ni dela za vsakogar, da bodo morda nastale razlike med tovarniškimi in poljedelski-skimi izdelki. Člani oblasti od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol imajo najboljšo voljo, da premostijo te težave. Toda brez sodelovanja najširših ljudskih množic jih ti sami ne bodo mogli premagati. Samo če bomo vsi kar najintenzivneje pomagali, če bomo v dobi izgradnje nate domovine borci, kot so bili štiri leta oni, do katerih imamo tako velike obveznosti, ne more noben Slovenec mirno spati, dokler se z delom ne oddolži njihovim žrtvam.
“Pozivam vas torej, da imate te dni, ko boste izvrševali svoje državljanske volilne pravice, pred očmi vse te velike cilje. Ne sodite malenkostno po napakah, ki jih danes še povsod srečujemo, temveč po požrtvovalnosti naših borcev,- po delu našega delavca in kmeta. Po delu vse nate poštene skupnosti presojajmo bodočnost, in Ji smelo glejmo nasproti. Naj živi slovenski Maribor! Naj 'izbriše s svojih tal sledove nemškega suženjstva in v polni meri zaživi novo življenje v svobodni Sloveniji, v okviru federativne, demokratične Titove Jugoslavije!
Po govoru tovariša ministra so govorili še sekretar Okrožnega odbora Osvobodilne fronte za Maribor tov. Gašparič, major tov. Uzeiac Vojko in slovenski narodni duhovnik in član okrožnega odbora v Mariboru tov. Lampret.
Konferenca ljubljanskih antifasistk
težko kdaj besedico spravili iz njih, bo s pridom črpal snov za svoje pobude in ukrepe. Povsod bo našel dela brez konca in kraja.
Uzakonitvi ljudskega tožilca pripisuje zakonodajalec velik pomen za utrditev ljudske oblasti. Na nas je, da za ljudske tožilce izneremo v resnici najvrednejše In najsposobnejše, ki bodo izpolnili zahteve, toefkršne stavlja nanje č&a obte Daše narodne
J+M,
Imenovanje volflnih komisij v celjskem okrožju
Na podlagi čl. 3. pravilnika aa poslovanje okrožnih, okrajnih ln krajevnih volilnih komisij za volitve krajevnih narodno osvobodilnih odborov ln odposlancev v okrajne narodno osvobodilne skupščine ter v zvezi z razpisom o nadaljevanju volitev z dne 30. 6. 1945 se imenujejo v okrajne volljne komisije v celjskem okrožju tovariši(-ce):
za okraj Celje—mesto: Urbančič Adolf uradnik. Celje—Gaberje; Kotnik Jože. učitelj, Celje—čret; Valenčič Danica, uradnica, Celje—Gaberje: Svetek Andrej, uradnik, Celje; Gradišnik Fedor, lekarnar, Celje; Wltavskl Franc, uradnik. Celje_Ga-
berje; Plešntk Jožica, trg: pomoč., Celje.
za okraj Slovenjgradec: Bart Josip, kmet, št. Janž 21; čas Franc, trgovec Dobrova 37; Jegrlšnik Leopold, nameščenec Slovenjgradec; Keršič Miha. uradnik Mislinje: Suhadolnik Viktorija, pletilja’ Slovenjgradec:
za okraj Krško:	Vezovišek Avgust
ključavničar, Senovo; Pintarič Vida pol eestnlka hči. Krško; Breče Rudolf, rudar, Senovo; Vanlč Franc, gostilničar. Krško; Ivačič Franjo, sodni oficial v p. stara vas, Videm;
za okraj Vransko: žlbolt Beno obe. nameščenec. Parižlje 22; žel Janko, učitelj, Braslovče; Brinovec Ivan, mali posestnik, Vransko; Savlnek Leopold čevljar, Braslovče; Kladnik Herta, poštna nameščenka. Vransko;
za okraj Gornji grad: Rup Franc posestnik, Gornji grad; Štiglic Anton, posestnik, Radmirje; Deleja Viktor, krojač Rečica ob Savinji; Jankovič Slavica, trg’ pomočnica, Nazarje; Zavolovšek Ivan’ trg Kropa;	’
za okraj Šoštanj: Stopar Vinko, učitelj, Velenje; Rogelj Franc, mesar ln gostil’ Šmartno ob Paki, Cerkovnik Ivan, mlinar, Šoštanj; šumer Ivan, trgovec Šoštanj; Grili Prane, kmet iz št. lija pri Velenju;
za okraj Šmarje pri Jelšah: Radej Anton. predstojnik okraj, sodišča v Šmarju pri Jelšah; Sitar Jože, steklar, Hum ob Sotli; Mavrič Martin, tehnični uradnik Brestemica 19 pri Mariboru; Kunej Anton, davčni uradnik, Šmarje pri Jelšah-Lorger Vida, učiteljica, Šmarje pri Jelšah Okrožna volilna komisija za okrožje Celje: Dr, Kukovec Vekoslav 1. r.
Ante Pavelič v rekah zaveznikov
Beograd, 23. juL (Tanjug.) »Libera štampa« v Rimu prinaša vest, da je Ante Pavelič, poglavnik »Nezavisne države Hrvatske« v rokah zaveznikov In sicer v koncentracijskem ta-borišču blizu Celovca, skupno z večino članov njegove vlade in z nekaterimi osebami iz njegove bližnje okolice,
V nedeljo 22. julija ae je vršila v unionski dvorani konferenca proti-fašistk mesta Ljubljane, ki so napolnile lepo cta-ašeno dvorano prav do zadnjega kotička. Po pozdravnem nagovoru tov. Ribičičeve je pozdravila konferenco v imenu Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte in Centralnega odbora Antifašistične fronte žena Jugoslavije tov. Vida Tomšičeva, minister za socialno politiko, kateri so zbrane protifašistke nenehoma vzklikale. Tov. Tomšičeva je naglasila velik pomen te prve konference protifašfstk Ljubljane. Vrši se v tistem mestu, kjer se je Osvobodilna fronta rodila, kjer se je rodilo tudi antifastično gibanje žena Slovenije. Konferenca protifašlstk Ljubljane ima zato ne samo ozek krajevne značaj, ampak širši vseslovenski, saj Ljubljana v mnogočem daje ton našemu političnemu življenju. Konferenca se vrši le nekaj dni Po zgodovinskem I. kongresu Osvobodilne fronte. Konferenca se mora vršiti v duhu tega kongresa, ki je duh vse narodne enotnosti, pristne ljudske demokracije, bratstva tn enotnosti narodov Jugoslavije, duh dela, obnove, udarniških naporov za izgraditev našega' gospodarstva- naše ljudske oblasti, pa tudi duh požrtvovalnega brni a za žbolišanje nate bodočnosti. Zato pa moramo preko težav, preko zahtev, katerih nam naša mlada država po tako težkih udarcih in žrtvah nPkakor še ne more izpolniti, po vseh svojih močeh pomavatl pri dvigu produkclie.
Našega težkega položaja ne morejo izpremenitj nobenfi začasni ukre-pf/ Treba je položiti trden temelj našemu blagostanju, in to je dvig našega dela. nate industrije, dvig produkcije vseh sredstev za obnovo tn življenje. Zato moramo strniti vse sile v zavesti, da gradimo srečnejši jutrišnji dan.
O političnem položaju v Sloveniji ln širom Jugoslavije je govoril tov. Stcpar. Posebno je poudaril naloge, Iti slede za antifašistke iz smernic, ki jih je pred Slovence postavil I. kongres Osvobodilne fronte. Tov. škuljeva je govorila o nalogah antifašistične fronte žena in o dose-daniem požrtvovalnem delu žena v Ljubljani.
Popoldne se je razvila obširna debata, Iti je pokazala živo zanimanje ljubljanskih žena za vsa politična vprašanja, predvsem pa za volitve, katerih se bodo žene' prvič enakopravno In svobodno udeležile. Razgibano je bilo tudi razpravljanje o
tem, kako pomagati najpotrebnejšim z razpoložljivimi sredstva. Na splošno je dihalo iz debate vse polno zdravih misli, kako pridobiti na delovnih močeh z ustanavljanjem de-čjih dnevnih zavetišč, z organiziranjem raznih menz, z eno besedo, kako razbremeniti ljubljanske gospo itn je in matere, da bi lahko svoje moči dale na razpolago delu, ki je danes nujno potrebno. V svojih razpravljanjih so se pač dotaknile vsega; govorile so o čiščenju v last-irh vrstah, o pomoči antifašističnih odborov pri pripravah na volitve in pri delu na vseh področjih. Poulari-le so pomanjkljivo po-litično vzgojo med ženami, ki se zlasti odraža potem pri delu. Z eno besedo: žene sc se na tej konferenci pokazale zrele, da opravljajo vse dolžnosti državljanov Titove Jugoslavije.
Pokazalo pa se je v nekaterih osamljenih primerih, da je nujno le veliko političnega dela, ki bo vsem ženam odprlo bolj jasno in bolj zdrave poglede na poeđine napake. Za zdravo, konstruktivno kritiko je važno, da vidimo vso veličino stvari istočasno, ko napadamo in kritiziramo poeti m e nanak». ki se dogajajo zaradi vseh mogočih težav. Kritika tovarišic, ki so sicer iz dobre volje, a male politične zrelosti, skušale najti zatočišča za svoja osebna razočaranja, porojena iz plitvine odnosa do dela, enostranskega pojmovanja in ker niso niti pokusile prestopiti ozkih težav ulice ali najbližje okolice, je naletela na odpor vseh zborovalk.
'Antifašistična fronta žena je politična organizacija enakopravnih žena, Iti se v njej vzgajajo ln borijo, ki bo našemu vodstvu, naši mladi državi pomagala prebroditi vse težave in tuli z zdravo kritiko odpraviti vse napake.
Na konferenci je bil izvoljen mestni plenum in odbor Antifašistične fron-, te žena. Kot predsednica je bila izvoljena tov. Ana Viherl, kot tajnica pa Kernt Nora. Med drugimi so bile poslane tudi pozdravne brzojavke maršphi .Tuivos’avtie tov. Titu. izvršnemu odboru Osvobodilne fronte ln sovjetskim žena. Konferenca je pokazala zdravo miselnost liubk'an-Mdh žena, Iti ««» ob vsakem še tako malem	-"nuovanju pre-
kinile vse tiste, ki tfSo razumele namena ’vmference in tratile predragoceni ča« stvarmi, ki se dajo rešiti na ožjih sestankih.
Roma«
V nedeljo bo Ljubljana volila
Votivna kampanja v Ljubljani Je na všku. Prihajamo že do zbiranja kandidatov in poslavljanja kandidatnih list. Tudi poslednje tehnične priprave za izvršitev volitev se končujejo. Vendar si še marsikateri Ljubljančan danes ni popolnoma na jasnem o načinu tn vsebini volitev v Ljubljani.
Kot je bilo že objavljeno, bo Ljubljana prihodnjo nedeljo volila temeljne organe ljudske oblasti. Volila bo 10 četrtnih mestnih odborov, ki bodo nekaki pomožni upravni organi za izvajanje oblasti v posameznih mestnih četrtih, oni bodo mestnemu narodnoosvobodilnemu odboru preko svojih odposlancev tudi dajali pobude za reševanje različnih vprašanj, dočim bo glavne upravne posle, ti-čoče se vse Ljubljane in ne samo posameznih mestnih predelov, vršil Mestni narodno osvobodilni odbor. Mestni narodno osvobodilni odbor bo izvoljen iz mestne narodno osvobodilne skupščine, v katero bodo Ljub-ljaaičani prav tako v nedeljo volili svoje odposlance, in sicer bo vsako volilno območje, vsaka mestna četrt volila na 2000 prebivalcev po 1 odposlanca v mestno narodno osvobodilno skupščino. Po dosedaj zbranih podatkih o prebivalstvu mesta Ljubljane, bo v mestno skupščino izvoljenih od 50 do 60 odposlancev. V posamezne mestne četrtne odbore bo izvoljenih poleg predsednika in tajnika 5 do 9 odbornikov, kakor se bodo pač volivci o številu odbornikov, ki naj jih volijo, med seboj zedinili.
Ponovno je treba poudariti eno, kar mnogim Ljubljančanom še danes ni jasno, namreč to, da so četrtni odbori, ki jih bomo v nedeljo volili, oblastveni odbori, dočim odbori Osvobodilne fronte ostanejo v naprej v glavnem isti in v istem obsegu kot do sedaj. Do sedaj so v Ljubljani vse posle političnega in posle oblastvenega značaja vršili odbori Osvobodilne fronte. Naloga odborov Osvobodilne fronte je predvsem politična vzgoja našega ljudstva, in to vzgoja posameznikov kakor ljudskih množic. Od volitev v mestne četrti naprej bodo odbori Osvobodilne fronte v Ljubljani vršili izključno to politično funkcijo. Do sedaj eo odbori ¡¡Osvobodilne fronte v Ljubljani poleg izvrševanja političnega dela izdajali razne odredbe in urejali tudi stvari upravnega značaja. Tako so n. pr. izdajali razna dovoljenja za potovanja, zbirali podatke za prehrano prebivalstva, pomoči potrebnih, podatke o vojaških obveznikih itd. Vse to delo odborov Osvobodilne fronte po volitvah odpade. Vse to delo bodo v bodoče opravljali izključno novo izvoljeni odbori mestnih četrti, ozir. mestni Narodno osvo-dilni odbor. Seveda bo pa še v naprej dolžnost odborov Osvobodilne fronte, da bodo novo izvoljenim odborom pri njihovem delu pomagali in tudi svoje politično delo opravljali v najožjem sodelovanju z Narodno osvobodilnimi odbori in obratno.
Volitve se bodo izvajale v posa-meznei volivni četrti zaradi velikega števila volivcev na več voliščih. Volišča bodo v vsaki četrti razdeljena tako, da bo na vsakem posameznem volišču lahko volilo do 800 volilcev.
SaUsna kmm, ki feoda sodna se-
litve na posameznih voliščih in ki so sestavljene is prebivalcev posameznega volilnega območja, bodo v kratkem ga votivnega območja, so že objavljene.
Voliv. spiski, iz katerih so razvidni volivni upravičenci v območju posameznih volišč, so na vpogled volivcem zaradi reklamacij pri volivni h komisijah posameznih četrti. Reklamacije glede vpisa še nevpisanih vo-livnih upravičencev oziroma glede izbrisa nepravilno vpisanih oseb sprejemajo že omenjene četrtne voli vn e komisije- lahko pa tudi bvartni oziroma krajevni odbori 0F. 0 reklamacijah odločajo volivne komisije posameznih mestnih četrti.
Važno je, da se volivci zanimajo, če so vpisani v volilne imenike, da ne bo nepotrebnih pritožb na dan volitev, ko bo vlaganje reklamacij prekasno.
Volilni seznami Ljubljane na vpogled
Volilni seznami okrožnega mesta Ljubljane, po katerih se bodo vršile v nedeljo 2$. julija 1945 v okrožno mestno skupščino in v Narodne osvobodilne odbore vseh 10 mestnih četrti, so razgrnjeni na vpogled prebivalstvu pri volilnih komisijah posameznih četrti in Sicer: za mestno četrt Center v pisarni raj. odbora OF Center na Tyrševi c.;
za mestno četrt Tabor v pisarni raj. odbora OF Poljane, Poljanska cesta 6;
za mestno četrt Rakovnik v pisarni kvart odbora OF Galjevica, Dolenjska cesta (gostilna Marenče);
za mestno četrt Moste v pisarni raj. odbora OF Moste, Krekova 2;
za mestno četrt Vič v pisarni raj. odbora OF Vič v meščanski šoli;
za mestno četrt Bežigrad v pisarni raj. odbora Bežigrad, Tyrševa 37a;
za mestno četrt Šiška v pašami OF Šiška, Pivovarna Union;
za mestno četrt Polje v pisarni raj. odbora OF Polje;
za mestno četrt Ježica v pisarni raj. odbora OF Ježica;
za mestno četrt Št. Vid v pisarni , raj. odbora Št. Vid,
med običajnimi urami in pri kvartnih ozir. krajevnih odborih OF v krajih, priključenih Ljubljani Reklamacije glede vpisa še nevpisanih volilnih upravičencev oziroma glede Izbrisa nepravilno vpisanih oseb, kakor tudi glede drugih popravkov sprejemajo zgoraj imeno-vane volilne komisije za posamezne mestne četrti do vštetega petka dne
27.	t. m. Reklamacije se vlagajo lahko tudi pri kvartnih ozir. krajevnih odborih OF, ki jih morajo še istega dne predložiti volilni komisiji za svojo mestno četrt. Do reklamacije je upravičen vsak volilni upravičenec tako za sebe kakor tudi za druge 06efoe. O reklamacijah odločajo volilne komisije posameznih mestnih četrti
Osebe, kj niso vpisane v volilnem seznamu, ne morejo voliti.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Okrožna volilna komisija za mesto Ljubljano
Predsednik: Zupet I. r. Ljubljana» 22. frdlfla 1945 _	^
BTEV. 81 / TOREK, 2«. JUU3A MS
Volfld pozor!
Pri osebah, iti bivajo sicer stalno v Ljubljani, sp pa prisiljene stanovati zaradi stanovanjske krize v hotelih, so se dogodili primeri, da so jih popisovalci volivnih upravičencev pomotoma smatrali za hotelske goste in niso zanje izpolnili evidenčnih listov. Zato naj se vsakdo v lastno korist prepriča, ali je vpisan v volivni seznam. Volivni seznami so razgrnjeni na vpogled prebivalstvu pri Okrožni volilni komisiji za mesto Ljubljano, Lingarjeva ul. 1, IL nadstropje, soba št. 44 in pri kvartnih oziroma krajevnih odborih OF v krajih, priključenih Ljubljani. Kdor ni vpisan v voiivni seznam, naj se takoj vreklamira.
Neresnična izjava glavnega vikarja v Celovca
Beograd, 23. jul. (Tanjug) Glavni vikar krške škofije dr. Kadras je izjavil angleškemu vojnemu poveljniku v Celovcu, da koroško ljudstvo ne želi, da bi se Koroška delila. Proti takšni neresnični politični izjavi koroški Slovenci odločno protestirajo.
Dr. Kadras ni bil Slovencem nikdar nakionjen. Nasprotno, ko je Hitler zasedel Avstrijo, je poslal dr. Kadras pokrajinski vladt v Celovcu spisek slovenskih duhovnikov, nakar je ista na podlagi tega spiska zahtevala od škofijskega ordinariata, da se slovenski duhovniki umaknejo iz slovenskih župnij, kar se je tudi zgodilo. Hkrati je postavil Mco-fijski ordinariat v docela slovenske župnije nemške duhovnike iz rajha in prepovedal uporabo slovenskega jezika v cerkvi, kakor tudi slovensko cerkveno petje. Tako je vrhovna cerkvena oblast na Koroškem podprla nasilno germanizacijo slovenskega življa in si pridobila zaupanje hitlerjevskega režima, posebno vojnega zločinca Kaibitscha in drugih članov pokrajinske vlade, ki sc hoteli popolnoma iztrebiti slovenski živelj na Koroškem. Kot rezultat te politike je bilo interniranih v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji mnogo slovenskih duhovnlkiav, ki bo v velikem številu pomrli, koroški poslanik in duhovnik Vinko Poljanec pa. je bil v zaporu na Koroškem zastrupljen.
Koroški Slovenci zahtevajo, da se k ri rice popravijo, iz slovenskih župnij odpravijo nemški duhovniki in omogoči povratek izgnanim slovenski duhovnikom.
Usoda doma »Ba!2!e« pri Sv. Jakobu v Trsiu
Beograd, 23. jul. (Tanjug.) Zaradi velikih zaslug in številnih žrtev v protifašističnem boju je dalo jugoslovansko poveljstvo takoj po osvoboditvi italijanskim in glovenskin kulturnim društvom pri Sv. Jakobu na razpolago dom bivše fašistične mladinske organizacije »Balilia«. V njem so italijanske in slovenske organizacije delale vzajemno na prosve*-nem in kulturnem polju, organizi/-razne prireditve ter osnovale čitalnico in pevski zbor, ki je sodeloval tudi pri oddajah tržaškega radia. Sedaj so zavezniške vojne oblasti Trstu iz neznanih razlogov stavile poslopje na razpolago neki skupim mladine, ki se nikdar ni udeležile: bojev proti nacifašizmu. Zaradi tega postopka je šentjakobski pevski zb -Vložil pritožbo pri angloamerišld vojni upravi
Na smrt obsojena istrska fašista
Beograd, 23. julija. (Tanjug) Vojno sodišče za Reko in Istro je obsodilo na smrt dva vojna zločinca, ki sta aktivno sodelovala z okupatorjem, To sta Antonio David iz Vodnjaka, skva-drist, ki je propagiral fašistično ideologi) po Istri, bil organizator nab ranja mladine za črne brigade in velik sovražnik ljudstva. Drugi je Ivan Gržinič iz Klame, ki je izdal svoj narod že leta 1923., ko se je prostovoljno vpisal v fašistično stranko, pozneje sodeloval s slovenskimi domobranci in nemško policijo in jim dajal vse podatke o partizanskih skladiščih z municijo in živili. Ob priliki akcije na nori Kuk ulj je vodil sovražnika.
Zaharladisova izjava o položaju v Grčiji
New York, 23. jul. Dopisnik lista izjavo Zahariadisa, vodje komuni-»P". M.« iz Aten objavlja naslednjo stične partije v Grčiji: »Danes obstoji v Grčiji svoboda samo za najširšo reakcijo«. Zahariadis je razen tega izjavil, da je sedanja grška vlada proti svobodnim volitvam. Dopisnik poroča, da je okoli 16.009 , grških domoljubov v zaporu. Današnja grška vlada ne predstavlja širokih ljudskih množic in se trudi, da okrepi svoj uoložaj s strahovahu mi metodami. Edinstvo demokratičnih sil ni bilo ustvarjeno v Grčiji, ker so sc gotovi vodje bali, da b: IJNRRA prenehala oskrbovanje, če bi prišli na vlado napredni voditelji.
Francij2 bo imela v Beogradu veleposlaništvo
Pariz, 23. jul. Po poročilih AFP bodo povišane francoske legacije v Varšavi, Pragi. Beogradu, Atenah in v Mexico City v veleposlaništva.
Odlikovanje kapetana Rdeče mornarice
Beograd. 19. jul. V torek je bila v predsedništvu AVNOJ-a svečana izročitev odlikovanja Narodnega heroia kapetanu Rdeče mornarice Georgija Chrimenku. Svečani izročitvi so prisostvovali poleg odlikovanega tudi šef sovjetske vojaške misije v Beogradu generalni maior Kisel jev, prvi tajnik veleposlaništva v Beogradu Cuvahin. predsednik AVNOJ-a dr. Iv. Ribar, podpredsednik Marko Vujačič in tainik Mile Peruničič, kakor tudi predstavniki sovjetskega in domačega
•ram
SEDEŽ PRAVICE
Vtisi iz borbe za tržaški trlfemsal
mi resnico. Laže bo prebolela .. .«
Vojka, niti šestnajstletno dekletce, gimnazijalka, je že 1941. prišla v zapor. Nič jj niso mogli dokazat/. Vendar, tako so rekli, preveč »muh« ima tržaška mladina, nepokorna je, pa bo treba nekaj ukreniti, kar bo služio za primer in svarilo ostalim. Zato je Vojka morala v južno Italijo v internacijo. Po zlomu je poslušala glas srca in razuma ter se pro. stovoljno javila v našo vojsko. Kot bolničarka se je udeležila vseh borb 3. prekomorske brigale po dalmatinskem otočju in kopnem. Bila je že sanitetni referent bataljona, ko jo je lanskega decembra med izvrševanjem dolžnosti pokosil sovražni rafal. Pred Kninom je bilo to
Mar se usoda Trsta ni reševala že takrat, v onih deževnih poznojesenskih dneh, ko ti je blato segalo do kolen, mraz pa do samih kosti?! Da. takrat in že davno prej. kjer koli bi partizanska svinčenka podrla faš'sta, se je reševalo vprašanje naših pravičnih meja. Zato je Vojka šmucova iz Trsta s svojo žrtvijo doprinesla v
tlak, morda pral pragom njenega doma. Oba sta šla v smrt za skupno
svobodno življenje.
Skozi večerni somrak je četrt pred osmo zabiisnilo iz topovske cevi na komandnem tanku. Težko pričakovani strel je presekal tišino, ki je borcu včasih Viko mučna, da b: iz nestrpnosti z zobmi pregrizel kamen ali karkoli. Prvemu tanku so se takoj pridružili ostali, tako da je z vseh strani pričelo treskati v akna, vrata in streho SS-ovske utrdbe. Tudi tam notri se je nekaj zganilo. Izza nevidnih lin so se oglasile strojnice. Svetlobne rakete, ki so iskale cilj kratkih prebliskih osvetljevale pri zorišče, odbijale so se ob tlak in ugašale. Mrtva ulica Coroneo je cživela...
Na njej so se pojavili pešci. Do toga trenutka niso bili prav z ničemer opozorili na svojo prisotnost. Sedeč na kakem stopnišču v strar-
Ifc črrrflr, razpadajočih avstrijskih Kasarn, tam kjer se nova kraška cesta zliva v mesto — med ulicama Coroneo in Fabio Severo — so Italijani zgradili moderno palačo, oziroma cel blok med seboj povezanih stavb. Na glavno pročelje sredi trga Kondo Coroneo so »osvoboditelji« Trsta vklesali v kraški kamen dolg latinski napis, ki pravi, da je to sed»s jiistitiae.,.
Tržaško sodišče — hiša pravice?
I>a, če bi moglo sivo kamenje deliti pravico! A kaj, ko so njeni nosilci edino ljudje. In takih v tržaški -hiši pravice« nd bilo. Zato ta lepi napis ni le velika laž — bridka ironija zveni iz vsake črke posebej. Njeni prebivalci, od vratarja pa do prvega sodnika, so pokorno lajal; in grizli po na volilu in željah visokih gospodarjev iz Rima.
Pohlevni okoliški kmet ali delavec :z mesta, pa naj je šel v Coroneo po kakršnemkoli opravku, ni še dobro utegnil prestopiti prag in spcšt. iivo sneti klobuk z glave, že je -erohnel nad njim vratar Rovatti. istemu imenu svojih dedov, ki so v potu obraza okopava!! oljke in trte po slovenski ša vrani ji, je poturica Hrovat odstrigel početa’ H. na koncu pa pritaknil lepo doneči I, tako da hi kot gospod Rovatti lahko užival ■ečje zaupanje fašističnih upravnikov, vleke! mastno plačo in mimogrede vlival tem kmečkim in delav-kim »neotesancem« spoštovanje do pravice. O postopanju uradnikov in rednikov, ki so bili večinoma pritepenci z juga, »cvet« fašistične odimi-ustraeije, ni vredno govoriti, saj so svojimi metodami v teh usod spolih letih vojne do kraja razgalili svojo zločinsko bit.
Hiša pravice . . . Kaj pa njene cepce in podzemeljski prostori ? Ne samo Trst, vsa Istra in Slovensko Primorje. kdor je količkaj napredno dira!. je moral na 'arini kaži okusiti pravico«, ki se je v obilni meri kro-fla. ravno ta v Coromeu. Ne samo mani mučenci in žrtve slovitih tržaških procesov. — tisoči in desetine j ročev mučencev je š’o skozi ta vra- ' ta, samo zato, ker rta o hoteli kloniti, ponižati se pred lopovi v svetniškem oblačilu, pred zatiralci in Izkoriščevalci ljudstva. . .
Tako je bilo v starem Trstu pod dalijanskiml. nato pod nemškimi fašisti. Tako bi bilo brez dvoma tudi v bodoče pod italijanskimi imperijalisti. ki pod pobeljenimi demokratičnimi srajcami še vedno skrivajo svoje črne duše — cla se pravo-’asno ni pojavila na obzorju nova stvarnost, pravica v polnem pomenu besede, to je pravica za vse in ne samo za ozek krog privilegirancev.
Pod zastavo Titove demokratične federativne Jugoslavije so se 1. maja 1945. znašli na tržaških ulicah — zdelo se je pravljica, a hiio je resnica — borci za narodne pravice, borci Jugoslovanske armade, med njimi mnogo s' nov Slovenskega Primorja,
Istre in Trsta samega. Takoj ob prihodu v mesto so naši borci odločno potrkali tudi r.a vrata proslulega sodišča — Tribunala, kamor se najbrž riso kar tako slučajno vseli1! najbolj ragrlzeni poborniki evropskega »novega reda«. BS-ovd. . .
Napočil je dan obračuna s preteklostjo.
•
2. maja oh sedmih zvečer. Za vo-ralom, med ulicama Coroneo jn Fabio Severo stoji skupina oboroženih meščanov, že med itali jansko in nemško fašistično strahovlado so se svobodcijubni Tržačani slovenske in italijanske narolnosti organizirali v čete jn odrede p>o rajonih. Odkar so pred tremi dnevi na poziv Osvobodilne fronte in italijanskega mestnega pokreta odpora zgrabili za orožje. noč in dan patrolira jo po ulicah in vneto stikajo po skrivališčih za fricl in fašisti. V tržaški italijanščini se o nečem živahno razgovarjajo, ko pridem do njh. Prijazno mi zastavijo p?ot in mi odsvetujejo dalje:
»Tu spodaj v Tribunalu še zdaj tičijo ti prekleti SS-ovri. Predali bi se, so sporočili danes popoldne.
Vendar so še toliko prelrzni, pomisli, da ti stavljajo neke povoje! O, tega na ne: predaj se ali pa crkni, fric! —
Tovariš, čuvaj se; zdaj-zdaj se bo spet vnelo . . . «
Nedavno so se tcdle vrnili tanki in oklopnjaki 2. bataljona. Zamenjal jih je 4. tankovski bataljon. Novi tanki so so spustili nizdol med hišami. Tam j pocestnic in kriminalk; žena itali-nekje na dnu dolge ulfce prežijo na i jarskega delavca, kš si je v San-Mar-
stovoljno združili z briti z vzhoda, z juga. z vseh strani Jugoslavije. Vcdja tanka Mokricki iz Slavonije in njegov top. ičar — primorski Slovenec — sta skupaj tolkla in gonila pred sabo bežeče fašiste preko 300 kilometrov, odkar se je tam nekje ne. južnem robu take utrgal proti severu nezadržni ofenzivni val IV. armade. Vodjo tanka Vojadinoviča je iz Črne gore v Trst in pred sam Tribunal pripeljal slovenski šofer. Tudi v vrstah pehote je veliko domačinov. Dalmatinci 2. bataljona imajo na primer spretnega vodiča v osebi Berta Hoznarja iz Bovca. Včeraj — 1. maja — je zbežal iz podzemlja Tribunala in se priključil prvi edinici, no. ■
bi Nemci zavohali n/ršo namero, smo postavili zasedo s strojnico. Delo pa je šlo nemoteno naprej. Najbolj vneto Je udrihal Berta. Kmalu ae je z ropotom zrušila veriga, ki je obdajala ključavnico. Prva železna vrat?-so bila odprta.
Toda Bič nismo vedeli, kaj se do-
<PiŠe$&' nant
Gospodinje, lepo po vrsti
BU sem današnjo soboto ne
guja na ulici. Tako smo se bi a ril!- j živilskem trgu in opazil, da se je
slika znatno izpvemeniia v primerjavi s sobotami zadnjih dveh mesecev. Seveda, še so povsod verige kupova cev, toda vse te verige vsaj ne čakajo zaman. Po vsod vidiš, kako rastejo zaloge
voli v svoj posel, da smo pozabili n vse. Tišina vi°da na ulica. Niti strela iz puške ne čuješ. Skoro bo deseta ura zvečer.
Pravkar smo se lotili druge železne pregraje, ko nas je prišel klicat kui-ir. V eni ta:pi Je vsul pred nas novico: »Niikjer več Nemcev. Žive duše ni bilo v Tribunalu. Četrt ure r.a bilo odgovora na naš ogenj, l otahr 11} so se — pravimo. Ko gremo končno pogledat — vse prazno. Vdrli smo noter in zdaj iščemo, k?m so se ta-li ...«
Bertu so zdrsnile klešče iz rok.
suje jo in sl Rega j a jo med seboj, kdo bo prej omltJil, kdo bo imel več žita, kje bo pomagalo več veselih, mladih src ...
Pa še tole vam bi radi ob tej priliki povedel >: Po cerkniškem okraju se sem pa tja še potikajo ostanki klavrne Rupnikove garde.
Ko je šla Narodna milica iz Cerknice v patrolo skozi Begu-
in da postaja izbira večja Med- j nje, se je napotila proti Dobcu, tem ko enim delijo po mesar-\ to je proti vasi, ki je hudo bela. skih stojnicah konzerve, čakajo \ in ko sp vas malo natančneje drugi na ribe. Medtem ko na eni \ pregledali, so našli, reci in piši, strani iztovarjajo delavci iz ve-¡v — cerkvi za oltarjem ravnokar
Hudi. strašni so'bili boji za Knin. ^t®5° 9f!etel' ptadl°ž!li so mu, Maj0 da ri zajokal od besa.
da ga pošljejo v zaledje, češ, da je izčrpan. Odbil je: »Mogel bi vam [
koristiti, štiri mesece sam tičal tu 3, maja zjutraj sem se vrnil pred notri — vsak kot poznam ...«	, Tribunal, da bi si pri svetlem ogle-
*	i da! prizorišče sinčnje b rbe D 'l-
Mlad dečko je Berto Hoznar. Naj- matmei so stražili vhode in zadrževali radovedneže, ki so silni reter.
brž nima niti dvajset let, morda niti osemnajst ne. In ve: d: r izbija iz ' vseh njegovih potez in kretenj cdloč
borbi za Trst ravno toliko, kefl kor ; nost, kakršno premore samo človek, veseli Dalmatinec, ki je včeraj ali , kj js trdo živel ¡n ^ boril. Kurir danes s svojo krvjo orosil tržaški , je ggj-j-o Pred štirimi meseci so ga
ujeli. Ker slučajno niso ničesar našli pri njem in ker mu niso uspeli izsi-
Neslavno so se odrezan branilci te zaklete hiše. Baje da so imeli nekak rov s tajnim izhodom pod škcrklo. Pravijo, da so se vsi izmuznili. Kem j pa, ko je Trst in zaledje v naših ro- j kali! Bolj verjetno bo, da so se pritajili. Po m
strani iztovarjgjo likih kamionov sočne breskve in marelice, vidiš tam med presledkom med mesarskimi stojnicami, kako tehtajo velike košare čebule in kumaric, menda za dodelitev manjšim trgovcem, da bo sleherni del Ljubljane oskrbljen. Na trgu vidiš, da so na izbiro prvovrstne buče. In stročjega tižola lahko kupiš in še to in ono po znosnih cenah, ki so nadzorovane. Toda —
Toda tu si dovolim pripombo na račun kupujočega občinstva.
' liti priznanja, je tudi c® obtičal v tr-, žaški hiši pravice. Včeraj zjutraj je z nekaterimi tovariši spret o izkoristil zmedo, nastalo vsled nepričakovanega prodora naših enot v mesto, Nemci so letali brez- glave okr-cg po hodnikih, fašistični pazniki domačini ra sami niso vedeli, kaj bi. Zato so ■ jim jetnika zagrozili: »Pri tej priči ' nas izpustite, če ne, vam bo huda pela, ko pridejo naš !« Piščanci so v strahu za lastno kožo res® izpustih 'jetnike, sami pa so sc šli skrit. Izd«-
B Jv L»IVI	] V**-C	p -	*	-w	I J *	I ■
__ __ ___išjtb luknjah tičijo, že Ljubljančani že od nekdaj raai
navsezgodaj se je pojavila skupina v svojih željah in potrebah pranjih 30 z belo zastavico. Da reič ne hiievaio naseda producenta. Pred
’ hitevajo našega producenta, i vedo za ostale. Nekje v kleti je malo 1 sedanjo vojno je bila Ljubljana
vsafco pomlad že najedena glavnate solate, ko je komaj prihajala na trg domača berivka. 7 o se že ponavlja tudi danes. Zdaj, ko je na razpolago dovolj jedilnih buč in bučk, ki so zlasti
prej prasnila ročna granata in ranih našega boren. Pok teni zločircl so to: umirajo in še vedno grizejo. A kaj bi vlekli vaakege posebe za lase. Nekdo se je domislil vode. Gasilci so z veseljem dali na razpolago drtge
gasilske cevi, iz katerih pod pritiskom že brizga voda v temne ped- izdatna hrana, zdaj, ko je dovolj zemeljske rove. Kdor je še spodaj, kolerabic, ohrovta in zelja, zdaj
_________________ naj izvoli priti na dan, če mu je še 1 se kupovalke uvrščajo v doige
80 v 1 jalec pač dobro ve. da ga bo vsak draga sončna luč ...	_	| verige pred tistimi stojnicami,
nr‘‘ ¡zavrgel, čopiav je bil vsem na uslu- V Trstu sije sonce. Mećčani so na. ¿,jer je na razpolago nekaj kupov kumaric ali
go...
Ko mi je Berta povedal, kako so mu rablji prid nadzorstvom zloglas-rega Culote trgali nohte na rokah In nogah, se nisem več čudil njego-
. ulicah, srečni, razigrani. Saj je zavla-i dal mir, ki so ga tako potrebni in . željni.
i V jutranjem
soncu, ki poševro posamezna
paradižnikov. ';i dol, č< gospodinja za
I In potem so vsi križi dol, če dobi
' nn«smP7nfl cinRnnriin ia 7a VCČ~
ski ulici po dva ali trije skupaj, so i vta?	načrtom. Predlagal je.
tiho premlevali vtise zadnjih burnih ! “aJb . do Nemcev ne od zunaj
premlevali dni. Ta in oni si je bil med popoldanskim zatišjem celo podložil nahrbtnik pod glavo in blaženo zadremal na trdem pločniku. Vendar so zdaj tu, da se čimprej likvidira to osje gnezdo. Topovske salve naš h tankov so
ampak od znotraj, po hodnikih, ki j vežejo stramke zgradbe z glavno. | Stranske zgradbe so bile takrait že i v naših rokah, le da se v temni mhče j ne bi znal orijertirati. Berto je v j zgovornem bovškem narečju tako prepričljivo obrazložil svoj načrt kodri
.	, -__.	. , mu je ta po kratkem preudarku in
pa pm ustvarja^razpoloženje - in, ^	^ komandantom, do-
bolj domače se počutijo v mraku ob
obseva razb'to glavno pročelje tr- j člansko družino le po en kilo-žaškega Tribunala, črtam smršni na- ' giam takih, zaenkrat še bolj red pis. Slučajno je ostal nedotaknjen, fafo pridelkov, ali če celo ne prisedeš justitiae.	ide več na vrsto. Po solati je
Nevarno, krvavo šalo je zbijal ta,; prav tako veliko poželenje, — ki je del napis kesati. Ta mogočna £a/ ga ne fr frfr saj ¡¡mo na stavba je zrasla Iz telega nabrežin- j	p?/ef ja! Joda> gtavo sta.
poztaavHi kot dogovorjeni z^ za |m	Dalmatincu
pričetek. Duh po svežem smodniku j	__,____,,____________,,
teh zidovih — kakor gospodar, ko je Po vonju prepoznal svojo klet.
Pešci 2. bataljona XI. dalmatinske udarne brigade so to. Prišli so »deiat družbo«, kakor pravimo, tankistom 4. bataljona I. tankovske brigade. Navidez ni med njimi nobene zveze: tankisti sredi ulice, zaprti v jeklenem oklepu, — medtem ko se pešci počasi plazijo dalje ob samem zidu. Toda zveza je, in tako močna zveza, da se oboji sporazumevajo med šibo brez besed. Tankist namreč dobro ve, da je varen, pred zasedo le dokler ga zvesto in požrtvovalno spremlja pešec. Ta pa spet čuti, da bi sam ne mogel bdti kos sovražnemu ognju in da bi se težko premaknil z mesta brez podpore jeklenih tovarišev. Zlato Dalmatinci nocoj tako ljubeče
skega marmorja. Lomili so ga m - .	, ,	,	, ,	,	,
kruhu m vodi ¿raški kamnarji^ Nisa' J’/'”-. kadfr bo solate na kupe, bo vedeli, kam pojde ta aa kaj. Vedeli j ljubljanski želodec hlepel bogve so samo to, da otroci doma hočejo P® čem, česar še ne bo na trgu. krni». Goli do pasu so dam za dnem j J p koliko časa in dobre volje grizji v steno, da tč mogli obstati, zapravijo mnoge naše gospodi-Tudi ltaJijarski »maiiovalU iz trža- nje	begajo za sadjem. Vse
škega starega, mesta, ki so marmor ,~ ■».	, - •
prevažali, izkrcavali in kolčno poima- tr&°yi1}e 8 sadjem obletajo in gr*M dvigniti to nesrečno hišo pravi- ujedajo: »Zakaj se nimate, pa ce, niso bili prav nič na boljšem ccl :k<%ko da ne? Pa kdaj bo?«
______	______ kraških kamnarjev. Skrbni podjet-j Potrpljenje, gospodinje! Vse
železna, ogni ja je zapirala dostop v .	80 že znali tako urediti, da ba pridete na vrsto s sadjem. A £ar
hodnik, za njo v poltc-mi še ena, in! se nihče ne pritoževal, da se mu goda se kupovanja pridelkov na trgu -	.	—--------------^krivice, a da so v temeljih Trihu- ^ goditeJtofaQ preudame, da
j same uvedete v svojem gospo-
a-	! dinjstvu in v kuhinji tak red, da
Danes je povsem drugače. Maroo- ,	,	,	. .	,	,	;
,1 in kamnarji, delaivci iz pjivža-v, j boste dosledno kupovale tisto,
delil v spremljavo desetino prostovoljcev z en!an mitraljezom. Da rt videl Berta, kako je ta hip žarel! Prižgal je svečo in odhitel naprej, tako da smo ga komaj dohajali- Toda km°lu smo naleteli na ovire: debela
še ena. Kaj zdaj ? Da bi s puško ali j
bajonetom kaj opravili, ni bilo go- j
_—— C» — — 0- J — TD	A «w i 'If ri.
iertu nekaj šinilo v v podzemlju imamo
vora. Spet je glavo: »Spodaj orodje .. «
Po ozkih stopnicah smo se spustili \
val
sodne hiše in ob vsakem zadetku navdušeno vzklikajo: »Udri, brate!«
*
Prej sl v tej isti ulici redno videval dolge vrste žena. Enkrat na teden, ob četrtkih, so najbližjd sorodniki smeli na kratek razgovor s svojimi dragima, katere so fašisti nosilno odtrgali zemlji, domu, mirnemu poštenemu del-u ter jih strpali v sodno hišo. Mc.tere, sestre in hčere eo pritajeno tožile druga druigi svoje reve in tegobe, ali pa nemo gledale predse, kdaj se bo odprl vhod, kjer jim bo dovoljeno bežno srečanje z jetriki.
Kraševka s črno ruto, zavezano v »jucko« pod brado; zgovorna Tolminka v nerodnih moških coklah; Pivčanka s pitano culo v rokah; elegantna Tržačanka, ki ima v tej mračni stavbi sina edinca; istrska mamca v rdečih volnenih nogavic* h; ms ti dveh zavednih mladink, ki so ju »možje pravice« vtaknili v oddelek
___ kmetje in fakini, Berto Hoznar, go-	.česar je na trgu dovolj. Stopajte
nizko	pod	zemljo kjer	se	niso	čuli	zdarji in ribiči, osirotele matere, vdo-	i vštric z našim pridelovalcem, pa
niti	topovski	streli z	ulice.	In	tam	jve ln ndndhtke, vsi napredni Slaven-	ne bo ne jeze, ne pretiranih iz-
:ci, Hrvstje in Italijani Slovenskega	dat kov. Danes niso časi razkoš-
I Primorja, Istre in Trata, so danes	■ jaj Ravnajte se po tistem redu.
V*? ~	f!e’	i ki ga uvaja priroda sama, pa oo
dajo v bodočnost, od katero pničaku- 1	-
jejo, da se jim nasmehne. Zselužili so to. Vsekakor so trdno odločeni, da ne potrebujejo posrednikov: kakor so sami znali streti k rintao, tako si bodo znali pravico krojiti sami.
Milko Matičetov,
I. tankovska, brigeda j. A.
spodaj je bila vrsta delavnic -— me-hamič: a, ključaivmiči3aska, mizarska, čevljarska — črni zatohli prostori, kjer so fašisti izkoriščali zastonj-
spremljajo tankovske krogle ¿a nji- sk° delovno moč kriminalcev in ne-hovi nevidni poti do trdega obzidja re<3cci tudl PoEtt&uh kaznjencev. \
vsak sovražnikov mig. Trije, štirje, pet, — prav za prav niti ne veš, koliko jih je. Vlivajo ti občutek varnosti, češ »to so naši tanki«. Z druge strani pa te temni obrisi jeklenih gmot obdajajo s tesnobo, v pričakovanju nečesa neznanega, strašnega.
Ulica Coroneo je mrtva. Sivina oblačnega neba se preliva v prezgodnji mrak, ki se že lov* med visečimi kabli pretrgane električne ž'čne proge. Raztreseni omet. drobci oT>°ke, črne razritme sredi gladke asfaltirane ulice samo stopnjujejo mrzlično pričakovanje pred borbo.
Dva bloka pred Coroneom imam strica. Kaj. če b! mimogrede stopil do njega? Veselo je svidenje po dolgi odsotn"Rti. Sam ne veš, o čem bi govoril. Neurejene misli in občutke, ki ti vrejo na dan, moraš krotiti kakor otroke pred stojnico na sejmu.
Toia vojna je vojna. Nič čudnega, če tudi v tako veselo srečanje kane grenita kaplja ... Stanka in Danice ni več — m/i potrjuje stric —, belogardisti so ju ustrelili v stanovanju. Zorko se ni vrnil iz Italije. Borisa so odpeljali v Nemčijo. Silvo so nedavno obsodili na smrt, a jim je zadnji hip ušla ... V Trstu je že tako, da se vsi poznamo, vsaj po imenu, če ne osebno. Osamljeni, izgubljeni sred: sovražnih valov, smo se pod Italijo tembolj navezovali drug na drugega ...
»Kaj pa Vojka da nje nisi kie srečal?« se mi približa teta. »Kaj je njena sestra Tatjana doma?« se izvi jem odgovoru. »Je, zakaj pa?« — »Tako, zdaj lahko poveste njeni ma-
cu ah v škedemjskih plavžih drznil na glas podvomita v zmago fašističnega orožja... — skupaj stojijo na cesti, sestre v trpljenju ip ponižanju. V svežnju marsikatera nosi grižljaj, ki ge. je pritrgala od ust sebi ali lačnim otrokom. Ure in ure potrpežljivo čakajo na vrsto. Breme skrbi jih je pritisnilo k tlom, k’kor da se je nanje zrušil Nanos. In vendar vztrajajo, kljubujejo. »Ne bodo nas strli! Ne morejo: pravica je na naši strani!« V prsih junaških mater, žena in sestra iz Istre, Slovenskega Primorja in Trsta je vrel upor ...
Tudi nocoj stojijo vrste ljudi v bližini tržaške sodne hiše. Toda tem ljudem se pozna, da nič več ne prosijo milosti. Orožje stiskajo v rokah, pripravljeni 23a napad. Viharno jim bije srce, ker vedo, da se po tem zadnjem naporu ne bo nikoli več ugnezdila sem noter krivica. Nocoj' bodo maščevani tovariši, katerim so tu pili kri, preden so jih pošiljali v koprsko jetnišnico, v logore, na otoke ali v smrt. Včerajšnji trpini postajajo sodniki —
Silne so naša vrste, nezlomljive. Dalmatinci že hitijo vzravnani naprej. Kličejo se po imenu, da bi se v temi preveč ne oddaljili med sabo.' Naši tanki pa so se postavili ker sredi ulice. Njim ni potrebno zaklonišče. Oni sipljejo ogenj naravnost v palačo Coroneo. Pešci in tankisti skupaj vračamo fašistom milo za drago. Kolo sreče se je vendarle obrnilo ...
političnih kaznjencev naglici smo se oborožili s kleščami, s težkimi kladivi, z železnimi kavlji, j ter odhiteli spet gori na delo. Prazni . hodnik se je zdrznil ob prvih sumih j udarcih kladiva. Za vsak slučaj, če |
red tudi v vašem gospodinjstvu!
Opazovalec.
Sotla nas več ne leči
»Prinašamo poročilo o mamile staelji slovensko hrvatskoga bratstva ob SotH, to je tisti reki, ki je nekdaj po zaslugi proti! judskih, protinarodnih režimov v stari Jugoslaviji razdruževala dva bratska nareda in ki jih je štiriletni osvobodilni boj spet združil — na veke. Ne Sotla in ne Kolpa na* ne moreta več ločiti od bratskega hrv-*t-skega naroda, kakor tudi med vsemi ostalimi narodi Jugi sl \ije ni \Cč postavljenih pregrad. V skupni borbi za svobodo in pravico so padle pvegraje ln se na široko odprle meje v bratski objem. Ni 6e dolgo tega, kar so hrvatske kmetice nosile zvrhane jerbuse hrane slovenskim borcem v prvo bojno črto preko Sotle in Kolpe, ki so branili svojo in njihovo zemljo pred skupnim fašističnim sovražnikom. To je bratstvo, ld ga je na veke potrdila prelita kri slovenskih in hrvatskih partizanskih brigad v skupnih bojih na obmejnem ozemlju, v Gorskem Kotarju, p.a žuntberku in v Hrvatskem Zagorju, na Kozjanskem in v Beli Krajini, To je d 1 veijkega, neporušljivega bratstva vseh jugoslovanski) narodov, ki so štiri leta skupno prelivali kri za svobodo svoje zemlje na vseh prostranih bojiščih Slovenije, Like, Korduna, Bosne, Črne gore, Srbije, in Makedonije.
Žetev in $e kaj ‘
Štirikrat smo želi pod okupatorjem. Zdaj spet žanjemo in ob tej žetvi lahko rečemo, da žanjemo dvojni plod: sadove štiriletne osvobodilne borbe in sadove, ki nam jiH je obrodila naša zemlja. Mnogo več polja je obdelanega letošnje leto, kar vidimo, če pogledamo od Rakeka do Blok in od Sv. Vida doti čez Ložko dolino dO Batnega polja in še naprej. Primanjkuje sicer delovnih moči, vendar so se naša dekleta in žene zagrizTe v delo in povsod žanjejo. Žetev je obilna in v vsem cerkniškem okraju ne vidimo več ječmena zunaj, ker je že ves po kozolcih. Tudi pšenica hitro pada v snope in se spravlja s polja v shrambe. Kmalu se bo začela mlačev in ne moremo vam popisati veselja kmetskih ljudi, ko se pripravljajo na mlačev. Sosedje se spra-
V nedeljo, 8. t. m. je bil v Dobovi mir,-g, ka je bil v resnici mani-festrcija 'bratstva in edinstva slra i venskega in hrvatakega naroda. Navzoči so bili člani okrožnega odbora JNOF iz Celja, veliko število slovenske in hrvatske mladine ter mnogo kmetov iz Slovenije in Hrvatske.
že ob dveh popoldne so jele prihajati s hrvetake strani velike množice kmetov iz občin Brdovac in Za-prešič. Ko je sprevod dosegel staro jezikovno mejo na Sotli, je hrvat-lfe brate sprejela ogromna množica Slovencev. Ganljivo je bilo gledati srečanje ljudstva, ki je v štirih letih tujega jarma pretrpelo toliko ponižanja ln muk, zdaj so pa prežeti z ljubeznijo do domovine, katere ne ločijo več nobene meje in ki je povezana med seboj za večne čase.
Goste je pozdravil učitelj lz Dobove tov. Franjo Vučanjk. Sprevod je krenil proti Dobovi, ki kaže žalostno sliko. Hiše v Dobovi so većinom« prazne, polja neobdelana, kejti lastnikov domačih zemljišč' ni doma in mnogi izmed njih se ne bodo nikdar več vrnili. Preostali pa niso zaradi tega prav nič potrti. Nasprotno, njih čela so vedra, ker se zavedajo pomena svobode, katero jim je prinesla narodno osvobodilna vojska.
Miting je odprl predsednik okrajnega odbora OF v Brežice h tov. Rudi Vohair, k besedi se je oglasil tudi
Preganjani Primorci smo se pro- delegat OF iz Celja fcov. Maks, ki je
prineseno sveže meso, namreč srnjakovo — seveda plen skrivačev. Na odgovor je bila poklicana J ur jeva, ki hrani ključ od cerkve, katero skrivači tako grdo skrunijo. Ta ženska je bila zmeraj belogardističnega duha, saj je za časa okupacije zbežala na Rakek, kjer je sodelovala z okupatorjem in njegovimi pomagači. Tudi patrola Vojkove brigade je, v tej okolici že vlovila dva švabo-brar.ca, ki sta bila poprej v tukajšnjih postojankah. Ker pa sta hotela zbežati, sta bila na begu ustrel jena.
Naše oolasti bodo že poskrbele, da bodo izdajalci in roparji v najkrajšem času v rokah pravice.	■*- B. ,
Mar zares itAfdovci" prednjačimo
V kvartu »Ajdovščini« smo hm#i nekaj zares prav uspelih predvolivnih sestankov, na katerih so nam predavatelji marsikaj zanimivega povedali. Obisk na teh sestankih je bil vse hvale vreden, tako da je računati, da bo pri nas volilo vse. kar leze in gre. To pa, kar smo videli včeraj, je vsega upoštevanja vreden primer. Ko smo se po sestanku razhajali, smo imeli priliko videti, kako sta dva tovariša odpeljala na ročnem vozičku tretjega, ki očividno ni mogel hoditi. Dobro je zabeležiti ime bolnega, ki prednjači v zanimanju za volitve: to je tov. inž. Stepišnik Miro, stanujoč v Delavskem domu.
Predvolivnih uličnih sestankov je konec. »Ajdovci« bomo imeli še v ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri skupen sestanek za vse prebivalce kvarta v Frančiškanskt dvorani. In tedaj, dragi naš Stepišnik, te želimo zopet videti! Če pa ne boš imel nikogar pri roki, da bi te zapeljal do Frančiškanske ulice, kar pokliči na pomoč! Vsak »Ajdovec« bo ponosen, da ti sme pomagati.
Ajdovci.
Pismo 's Semiča
Zelo se je Bela Krajina razveselila avtobusne zveze z Ljubljano, še bolj pa pošte in časopisja, ki je prihajalo vsak dan. Časopisje nam je edina zveza s svetom sedaj, ko smo ostali teko sami. Zelo pa smo Semičarji razočarani, ker avtobus ne vozi več skozi Semič ter pušča našo pošto v 13 km oddaljenega Črnomlju. Sedaj bi torej morali dnevno najemali voz za pošto v Črnomelj. Ne vemo, k‘ako bi redno dobivali časopise, ki leže včasih po ves teden v Črnomlju ali bo morda kdo, ki se slučajno mudi v Črnomlju, prinesel pošto v Semič. Pripominjamo še, da je sedaj nemogoče dobiti konje za poštno vožnjo, ker je sedaj tu mlačev, jesenska setev in oranje ter ne-dostaja vprežnih živali.
Mnenja pa smo, da smo si zaslužili tisti liter bencina, ki bi ga avtobus uporabil, če bi potegnil do Semiča! Semičarji.
Naj šivi bratstva }ug9* slavonskih narodov!
rekel: »Prišel je čas, da na tem mestu, po z: slugi skupne borbe pod vodstvom tov. Tita, s pomočjo Rdeče meji, in želimo, da' bi ml obmejni I celoti izpolnjevali ter da smo pod nje-vojske, na mestu, odkoder so Nem- • Slovenci ln Hrvati v novem, tesnem ‘ govim vodstvom pripravljeni žrtvo-ei in njihovi hlerpci izselili veliko šte- bratskem sodelovanju združeno po- vati tudi svoja življenja za blaginjo vilo ljudi in jih poslali v taborišča in svetili vse svoje moči izgradnji naše naše drage domovine in njenih narav Slezi jo, pozdravimo brate Slovence in l6Pe. s krvjo priborjene domovine, za dov. živela demokratska federativna Hrvate«. V imenu okrožnega odbora • katero šo dali naši združeni narodi Jugoslavija, živel maišal Tito, živela JNOF iz Zagreba je spregovoril Nd- j nešteto žrtev, toda niso klonili, ker demokratska federalna Slovenija, ži-kola Slatkovlč, ki je še enkrat na- ! jih je vodila trdna vera v zmago, ker glasil, da je ta miting dokaz bratstva * jih je vodil naš ljubljeni in preiz-
j kušeni vodja in maršal Tito. Tovari-
in edinstva naših narodov.
Tov. Franjo Vučemjik je dejal:
Tovariši in tovarišice! V imenu vseh obmejnih ljudstev bodite prisrčno ¡»zdravljeni! Polni radosti smo danes prihiteli semkaj, da ai prvič po tako temnih letih, mesecih in dnevih v novem, neskaljenem bratstvu ln edinosti se žarno v roke. Zverinski okupator in njegovi pomagači, izdajalski služabniki, so premagani, uničeni. V ognju osvobodilne borbe naših narodov je vznikla na razvalinah stare Jugoslavije nova demokratska federativna Jugoslavija, močna Titova Jugoslavija.
Prerojeni bratski narodi — Hrvati,
j ši, želim vam, da se med nami dobro počutite in vam ponovno kličem: »Dobrodošli!«
Mladi pionir Borisiav Gorupek pa je dejal:
»Mi mladi, najmlajši smo prišli semkaj, da manifestiramo in potrdimo to, za kar so naši dragi tovariši in bratje prelivali kri in dajali svoja življenja. Mi Hrvati, ki mejimo s Slovenci, čutimo veliko ljubezen do vseih narodov Jugoslavije. Na tem zborovanju izpričujemo pred vsem svetom, da smo čvrsti Ln neomajni, obenem pa opozarjamo svetovno in domačo reakcijo, da je ni sile, ki bi
Slovenci, Srbi, Črnogorci, Bosanci in ! nas mogla omajati in razdražiti. Unl-
Makedoncl si z enakimi pravicami ln enakimi dolžnostmi gradimo v svoji dragi domovini novo, lepšo in svetlejšo bodočnost. Sotla, ki nas je razdruževala za časa fašistov, ni več meja. S čutom tovariške prisrčnosti, vas, draigl tovariši in tovarišice, zopet
čili smo sovražnika, ki Je plenil ln ropal po naši domovini ter sejal mržnjo med narodi Jugoslavije. Uničili temo vsakogar, ki bi poizkusil prdobltve naše junaške borbe Izrabiti za svoje umazane koristi. Obenem se zaklinjamo našemu dragemu mar.
sprejemamo na svobodni slovenski | šelu Titu, da bomo njegove ukaze v
vel bratski slovenski ni rod, manifeste!ja ljudske volje!«
živela
OBSODBA SKRUNILCEV NARODNE ČASTI V SOBOTI
10. julija je v Soboti začelo sodišče slovenske narodne časti. Doslej je bilo obsojenih 41 obtožencev, od teh hltlerjevec Horvat Jožef iz Tišine na 10 let težkega prisilnega dela in popolno zaplembo premoženja, Benčec Karel iz Sobote, ki je izdal partizane, na trajno izgubo narodne časti, na 10 let težkega prisilnega dela ter na zaplembo vsega premoženja. Na razpravi zoper Benčeca je bil aretiran oriča Kaman Ludv'k, ki ga je pa zbrana množica razkrinkala kot vnetega fašista. Na svojem dvorišču je nmreč snarejel voijo madžarske fašistične stranke Salasija In nosil puščičesti križ. Okupatorski informator Kutoš Nikolaj iz Sodtši-nec pa je bil obaolen na 8 let težkega pririlueira *aoin na 20 ’rt Izgube narodne časti ter na zaplembo celotnega premeten ja.
Jeseniško delavstvo za našo vojsko
V soboto popoldne sta minister za industrijo in rudarstvo Birane Leskošek in generalni poročnik Peter Drapšin, komandant L tankovske armade v spremstvu treh sovjetskih častnikov obiskala Jesenice.
Pred tovarno je goste pričakovala velika množica delavcev m njihovih družin. Mladina je goste obsula s cvetjem. Na dvorišču tovarne je bilo potem veliko zborovanje, katerega se je udeležilo preko 2000 Jeseničanov.
Zborovanje je ©tvoril predsednik krajevnega odbora delavskih sindikatov tov. Pleš Andrej, ki je v imenu jeseniških kovinarjev pozdravil odlične goste in svoj pozdrav zaključil takole:	»Jeseniški kovinarji
srno srečni da je prišel k nam slavni Titov general Peter Drapšin, da so prišli med nas oficirji bratske Rdeče armade in prav posebno še, da je prišel med nas včerajšnji delavec, danes minister Narodne vlade Slovenije Franc Leskošek. Tako prisrčno nismo Jeseničani pričakovali še nobenih gostov, tako iskreni pozdravi niso veljali še nikomur, kot veljajo danes vam, ki ste nas v borbi vodik in osvobodili. Jeseniški kovinarji obljubljamo, da bomo storili vse, da se bo v osvobojeni domovini čimprej dvignila produkcija, da bo vojska imela orožje, kmetje stroje, mi pa vse tiste pravice, ki jih doslej slovenski delavec še nikdar ni imel.«
Priznanje generala Drapšina
Prvj je govoril, pozdravljen od množice zborovalcev, generalni poročnik Peter Drapšin, M je dejal:
Tovariši delavci in delavke! V izgradnji naše mehanizirane vojske igra glavno vlogo kovinska industrija. Iz razgovorov z vašimi tovarni sem obveščen, da ste v teh dneh na udarniški način izvršili velika dela za našo tankovsko armado in tako omogočili nadaljnjo organizacijo najmodernejšega rodu vojske. Brez vas ml ne bi mogli izvršiti naloge, to je ustvariti vojske kot je doslej še m bilo, čeprav moramo nadoknaditi delo 25 let v stari Jugoslaviji in delo zadnjih 4 let, ko smo se borili brez sodobne motorizirane armade.
Brez tankovske vojske si danes ne moremo ustvariti močne oborožene pesti jugoslovasnkih narodov. Brez sodelovanja delavcev in delavk take vojske ne moremo imeti. Vi, jeseniški kovinarji, ste v zadnjih dneh storili za našo vojsko veliko in se vam v imenu borcev in oficirjev I. tankovske armade za to vaše delo najiškrenejše zahvaljujem- Če boste še v naprej delali tako, vam bo mogla Jugoslovanska armada očuvati pridobitve krvave štiriletne borbe. Cela 4 leta smo se boril; s tem, kar smo zaplenili okupatorju in kar smo dobili od naših zaveznikov, zlasti od Rdeče armade. Prišel sem med vas, da izrazim svoje občudovanje vsem delavcem, ki pod najtežjimi pogoji, ko še ni rešeno vprašanje plač, vprašanje hrane itd. delate s tolikšnim veseljem. Ko vidijo naši borci in oficirji vašo požrtvovalnost. dobijo še več volje, da priborjeno svobodo in neodvisnost jugoslovanskih narodov, da meje nove Jugoslavije odločno zagotovijo. Ob zavestj vaše požrtvovalnosti postajamo še bolj odločni, da izvršimo svojo nalogo in vam obljubljam, da ne bomo za to svojo dolžnost nikdar štedill svoje krvi. To nam nalaga vaše požrtvovalno delo.
Sprejmite, delavci, tehniki in inženirji, priznanje in zahvalo borcev Jugoslovanske armade in njenega poveljnika maršala Tita za vaše delo.
Naj živi enotnost delovnega ljudstva! Naj živi maršal Tito! Naj žive sovjetski narodi, ki so največ doprinesli k uničenju fašizma in našemu osvoboienju. Nai živi Rdeča armada z generalisimom Stalinom! Naj živi svobodna Slovenija v demo. kratični federativni Jugoslaviji!«
Govor gen. poročnika Drapšina so zborovalci prekinjali z vzkliki Jugoslovanski armadi, Titu in Stalinu.
Minister Leskošek delavcem
Za tem je pozdravil zborovalce v imenu Rdeče armade polkovnik Ti-tarenko, za njim pa je spregovoril minister Franc Leskošek:
Pohvala generala Drapšina in predstavnikov Rdeče armade, tovariši in tovarišice, ni majhna stvar. Ko je prišla I. tankovska armada v Slovenijo, je daiavski razred Slovenije šel L tankovski armadi v vseh tovarnah na pomoč. Dielavci so iz-
se Je mogla tankovska armada dokončno organizirati,
V imenu Narodne vlade Slovenije se vam za to delo zahvaljujem in obljubljam, da bo vlada storila vse, da bo vaša tovarna šla čimprej v popoln pogon, da se bo skoraj zakadilo iz vseh dimnikov. (Vzkliki: živela Narodna vlada Slovenije! živel njen predsednik Kidrič! živel minister Leskošek!). Naročam, naj okrajni odbor izbere 3 delavce, ki so se pri delu najbolj izkazali. Predlagani bodo ministrstvu narodne obrambe za odlikovanje.
Tovariši in tovarišice! Nadaljujte z isto udarnostjo jn požrtvovalnostjo kot ste začeli. Delajte z veseljem, saj ne delaje več za tuje izkoriščevalce, marveč za svojo domovino, delate za sebe same!«
Po mnogoštevilnih vzklikih je predsednik odbora sindikatov tov. Pleš zaključil zborovanje.
Ogled tovarne
Generalni poročnik Peter Drapšin, sovjetski častniki in minister Leskošek Franc so zatem šii pa ogled tovarne. Najprej so si ogledali posamezne dele za tanke, ki so bili izdelani v jeeniški tovarni. General i Drapšin se je rokoval z vsemi de- [ laved-udarniki, jim čestital in jih nagovoril: »Jugoslavija ima še vedno |
svoje neprijatelje. So še neaketanar JL, ki bi hoteli, da naša industrija ne bi nikoli bila v stanu kriti potreb vojske ii ljudstva- Tovariši, samo v sodelovanju z vojsko, z vojsko, ki 1. maja ne bo gonila delavcev, marveč Jto bo ščitila, boste moli tudi vi doseči ono, za kar so dali življenja najboljši delavci.«
Za tem so gostje obiskali raarti-namo, kjer so delavci delali že 18. uro. Prišlo je namreč nujno delo in po turnusu 12 ur so se delvaci prostovoljno odločili, da bodo delali še 12 ur kljub prahu, temi in ostalim težkim delovnim pogojem, samo da bo naslednji dan peč delovala.
Od tu so gostje šli v plavže, v mrzlo valjamo v žičamo, v livarno in v mehanično delavnico, kjer je minister Leskošek razlagal generalu Drapšinu izdelovanje posameznih proizvodov. Minister Leskošek se je kot strokovnjak-kovlnar posvetoval z delavcem pri stroju, kako bi se dala izboljšati metoda njegovega dela. Sporazumela sta se in delavec je priznal, da je tov. minister Leskošek večji strokovnjak kot on sam.
Po pregledu tovarne so se gostje odpeljali nazaj v Ljubljano.
Priznanje, ki so ga jeseniški delavci dobili za svoje delo od generalnega poročnika Petra Drapšina in ministra Leskoška, je dalo njim vsem nove volje, dalo novega poleta, da bodo ob premagovanju vseh težav v teh čašah izvršili svojo dolžnost
Poziv pravnikom
k prijavam za sodniška mesta.pri okrajnih in okrožnih narodpih sodiščih v Sloveniji
V najkrajšem času se bodo začele (izvajati volitve sodnikov za okrajna in okrožna narodna sodišča, kolikor doslej še niso • bile -izvedene Poleg sodnikov-prisednikov bo potrebno za vsako sedišče določeno število stalnih sodnikov, ki bodo praviloma pravniki Tako je začasno predvidenih:
A.	Za okrožno narodno sodišče v Ljubljani 23 stalnih sodniških mest, v Mariboru 24, v Celju 10, v Novem mestu 7.
B.	Za okrajna narodna sodišča je predvidenih stalnih sodniških mest: Ljubljana H, Barje 2, Cerknica 3, Domžale 3, Grosuplje 2, Kamnik 3, Kranj 4, Litija 3, Logatec 2, Radovljica 3, Škofja Loka 4, Tržič 2, Vrhnika 3, Jesenice 3, Črnomelj 3, Kočevje 3, Kostanjevica 2, Metlika 2, Mokronog 3, Novo mesto 4, Ribnica 2. Trebnje 2, Velike Lašče 2, Žužemberk 2, Brežice 3, Celje 4, Gornji grad 2, Kozje 2, Krško 3, Laško 2, Rogatec 2, Semiča 2. Blo-venjgradec 2, Slovenske Konjice 3, 'Šmarje 3, Šoštanj 3, Trbovlje 4, Vransko 2, Žalec 2, Dolnja Lendava 5, Gornja Radgona 3, Sv. Lenart 3, Ljutomer 3; Marenberg 2, Maribor 10. Murska Sobota 6. Ormož 3, (Ptuj 5, Slovenska Bistrica 2.
Da se omogoči sestava kandidatnih list. se pozivajo s tem vsi tisti pravniki, ki žele kandidirati za stalne sodnike okrajnih ali okrožnih narodirfh sodišč, da do 5. avgusta t. 1. vložijo pismene prijave, v katerih naj navedejo sodišče, za katero se prvenstveno potegujejo ter še morebitna nadaltnia sodišča, s katerimi bi se zadovoljili, če bi pri volitvah za prvenstveno navedena sodišča izpadli.
Te pismene prijave naj Vložijp pri ministrstvu za pravosodje ali p£j de- [ legatih tega ministrstva za.’ pbsa- s mezna sodišča, ki naj sprejete pri- ( jave nemudoma pošljejo minist^tvu. | Na podlagi teh prijav bo ministrstvo | sestavilo sezname in jih dalo na raz- >
polago posameznim okrajem oziroma okrožjem, da jih uporabijo pri sestavi kandidatnih list za volitve stalnih narodnih sodnikov.
Za sodnika narodnega sodišča more biti izvoljen vsak polnoletni moški ali ženska,
če je Jugoslovan po državljanstvu, če je neoporočen in tudi ni v kazenski preiskavi, če je polnopraven in
pismen;
komur ni mogoče očitati sodelovanja pri organizaciji ali skupini ljudi, nasprotni eSljem narodno-osvo-bodilne borbe.
Za sodajike ne morejo biti izvoljeni člani izvršnih odborov NOO.
Ker bodo sodnike-laike okrožja in okraji mogli sami poiskati v svojem območju, se s tem razpisom vabijo k priglasitvi zlasti bivši sodniki, državni tožilci, pa tudi notarji ter odvetniki in vsi ostali pravniki.
Leta, prebita v javni službi alj v notarljatu, odvetnišvu oz. v kakem drugem poklicu javnega reda, se bodo pri. razvrstitvi, prejemkih, napredovanju in pri pokojnini upoštevala, kakor bo to urejeno v uradniškem zakonu.
Tistim, M so se že doslej priglasili podpisanemu ministrstvu zaradi službe in izpolnili »začasne vprašalne pole», v prijavi ni treba drugega navesti kot sodniška mesta, za katera se potegujejo, in svoj natančni naslov. N ovoprij a vi jeni kandidati naj obenem izpolnijo in predložijo »začasne vprašalne pole«, ki jih lahko dobijo pri ministrstvu za pravosodje ali pni delegatih za posamezna sodišča. Delegati sami naj tuli vložijo prijave z navedbo sodniških mest, za katera se potegujejo.
Če bi se med tem območja posameznih okrajev kaj izpremenila. se bodo prijavlene kandidature porabile za tista sodišča, ki krajevno najbolj ustrezajo prijavam.
Ljubljana, dne 21. julija 1945.
Ministrstvo za pravosodje.
Ker je izdal zavezniškega pilota
• • •
Maribor, 20. juhjeu Pred vojaškim sodiščem mesta Maribora se je 17. t. m. zagovarjal Leopold Vidovič, posestnik iz Vurber ga, ker je izdal angleškega pilota, ki so ga bili Nemci sestrelili ter ga potem, ko ga je Vidovič izdal, ustrelili. Vojaško sodišče je Vidoviča obsodilo na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo političnih in državljanskih pravic in zaplembo celokupne imovine v korist države.
Pred istim sodiščem se je zagovarjal ¿ulij Planinšek, posestnik iz Breznoga vrha. Obtoženec je leta 1944 kot član vermanšafta sodeloval pri borbah proti partizanom ter bil -dne 20. oktobra 19944. zajet in mo-biliziran v Narodno Osvobodilno vojsko. Od partizanov je pobegnil, izdajal Nemcem partizanske postojan-
vršili velika dela, s pomočjo katerih ke, se boril proti naši vcgski v vr-
stah belogardistov in pozoeje znova stopil v vermanšaft. Obsojen je bil na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo vseh političnih in državljanskih pravic ter zaplembo celokupnega premoženja v korist države.
Smrtna obsodba vnete sodelavke Gestapa
Pred vcijaškim sodiščem mariborskega vojnega področja se je 19. julija 1945. zagovarjala:
Kus Gabrijela iz Maribora. Bila je vneta sodelavka gestapa, uradnica pri izseliitveni komisiji v Melju in Brežicah, kjer je jemala izseljencem vrednejša oblačila in druge predmete. Tipkala je smrtne obsodbe, prejemala velike vsote za intervencije, katerih pa nikoli ni izvrševala. Razen tega je imela ljubezenska raz-
merja z gestapovci in SS-ovd, M so se nahajali na njenem stanovanju in tam tudi imeli skladišča živil in drugih predmetov. Sodišče jo je obsodilo na smrt z ustrelitvijo.
Istega dne so bili obsojeni: Pavel Jože in Gajzlgr Anton, oba na 5 let prisilnega, dela z omejitvijo svobode in izgubo vseh državljanskih pravic za pet let ter zaplembo premoženja, Kac Anton na 12 let prisilnega dela z odvzemom 10 let državljanskih pravic, Bencik Ivan na 1 leto prisilnega dela in 2 leti izgube državljanskih pravic, Kocbek Marjeta na 12
let prlaBuega. deta, 10 let izgube državljanskih pravic in zaplembo premoženja, Saruga Franc na 10 let prisilnega dela z odvzemom državljanskih pravic za isto dobo, Zameri Ferdo na 1 leto prisilnega dela in 5 let izgube državljanske časti in pravic, Huber Msks je bil obsojen na 5 let prisilnega dela in za dobo 5 let izgube državljanskih pravic, Luci Ivan na 6 let prisilnega dela in izgubo državljanskih pravic za 6 let ter šker-ger Ivan na 12 let prisilnega dela in za dobo 10 let izgube državljanskih pravic.
Zločinci pred novomeškim sodiščem
V četrtek 19. julija so sedeli ha zatožni klopi pred vojaškim sodiščem v Novem mestu zločinci, ki so slovenskemu narodu prizadejali mnogo gorja. Že nabito polna dvorana je pričala, da narod težko in z zanimanjem pričakuje kazni teh slovenskih krvnikov.
Uletič Anton iz Novega mesta je bil obtožen, da je dezertiral iz NOV in se prostovoljno ja ril nemškemu okupatorju za službo jetniškega paznika. Kot tak je vršil službo vohuna med zavednimi Slovenci. Vse podatke o političneih pripornikih je nosil gestapu. Tudi sam se je udeleževal pretepavaaja političnih pripornikov, zlasti je imel veselje pretepati ženske. Navzoč .je bil tudi pri obeš«»ju partizanov v Novem mestu, Gazvoda Franc, stanujoč v Irci vasi, je bil obtožen istih zločinov kot Uletič Anton. Njega so Nemci sami imenovani »lovski pes«. Nastopilo je več prič, katere je pretepal.
Ljudstvo je ogorčeno sledilo praznim zagovorom obtožencev ter vzklikalo: >Na vešala z njim!«
Oba obtoženca sta bila obsojena na smrt na vešalih in zaplembo imovine.
Na smrt* z ustrelitvijo je bil obsojen Colarič Franc iz Kostanjevice, ki ima na vesti mnogo izdajstev.
Šegul ja Ivan, doma iz Vrha pri Fari, je bil obsojen na 12 let prisilnega dela in zaplembo imorine z zakonskimi omejitvami. Obtožen je bil, da je kot zagrizen nasprotnik OF stalna rovaril proti NOV in jo blatil. Bil je od naših oblasti pregnan k okupatorju, od kodeT se je po razpadu Nemčije vrnil, a tudi še sedaj ni nehal ustvarjati sovražnega razpoloženja proti OF.
Obsodba narodnih izdajalcev v Sevnici
Sodišče narodne časti, ki je prispelo .v Sevnico, je 16. in 17. julija obsodilo narodne izdajalce iz sevni-škega okraja. Zaradi sodelovanja z okupatorjem so bili obsojeni Flek Jožef z Sevnice pa 7 let težkega prisilnega dela in na izgubo državljanskih pravic za dobo 7 let, Merc Jožef na 5 let težkega prisilnega dela in 5 let izgube državljanskih pravic. Kralj Antonija in Zapnšek Marica izr; Planine na 3 leta težkega prisilnega dela in izgubo državljanskih pravic za dobo 3 let
Ostali so bili obsojeni na eno do dve leti težkega prisilnega dela in na izgubo eno do dveh let državljanskih pravic.
Nuva primera udantištva
Važno vlogo pri obnovi našega gospodarstva opravljajo transportna podjetja. Uslužbenci teh podjetij se tega prav dobro zavedajo in je opaziti pri njihovem delu lepe uspehe. Zabeležiti je treba naslednji primer udarniškega dela v tej stroki.
šest delavcev (tv. Slovenia Transport, Ljubljana) je dne 20. t. m. natovorilo, prepeljalo in iztovorilo 74
Tovarišem filatelistom
Z veseljem in svesti si zmage smo se spustili v borbo z okupatorjem za osvoboditev naše zemlje in našega naroda pred sužnostjo, zato moramo z nič manj udarnim duhom pomagati pri obnovi tako težko prizadejane in poškodovane domovine, da tako vsak bodisi s svojim znanjem bodisi z delom doprinese delež k sodelovanju za boljši in svobodnejši razvoj našega naroda.
Ob prostem času po uspešnem delu pa sedimo filatelisti k svojim zbirkam in kujmo načrte za njih čim večjo spopolnitev! Vemo, da marsikateri žalostno motri svojo zbirko, polno vrzeli, ki so nastale ob prodaji te ali one serije, boljše redke znamke, da si je mogel nabaviti najnujnejše za družino. Veliko si jih mane roke in z zadovoljstvom urejujejo nove znamke, ki so si jih nabavili brez posebnih žrtev. Številnim filatelistom-par-tizanom, ki so potegnili iz skrivališč zaprašene albume, kamor so jih skrili pred grabežljivimi krvavimi rokami okupatorjev, tem zaslužnim borcem za našo svobodo pa moramo z nesebičnim tovarištvom pomagati, da čimprej nadoknadijo zamujeno.
Tovariši filatelisti! Iz vseh teh vrst zbiralcev znamk naj vzklije novo udruženje, katerega geslo naj bo: eden za vse in vsi za enega tudi na polju filatelije, kjer naj se znajdejo vsi ljubitelji znamk naše ožje domovine — Slovenije.
K novemu društvu lahko pristopi vsaka polnoletna filatelistinja in polnoletni filatelist, ki je voljan sodelovati kot graditelj novo svobodne demokratične Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. — Zdravo!
Prijavne pole se dobijo v kavarni »Slon« in »Emona« in naj se tudi izpolnjene istotam v zaprti kuverti čimprej vrnejo. Datum in kraj ustanovnega občnega zbora bo pravočasno javljen.
tisoč 300 kg raznega blaga. Prevoz je bil izvršen z enim tovornim avtomobilom, enim traktorjem in dvema vozoma na konjsko vprego. Naložili so v Ljubljani 8000 kg kož in jih prepeljali v Kamnik. V Domžalah so naložili 2.500 kg kovčegov in jih prepeljali v Ljubljano. Na dveh krajih v Ljubljani so naložili usnje in lesena kopita v skupni teži 2.500 kg in jih prepeljali v Tržič. Tam so natovorili 4.500 kg čevljev in prepeljali v Ljubljano. S kolodvora v Ljubljani so prepeljali v tovarno Ferd. Eifler 20.000 kg premoga. Iz Majstrove ulice na kolodvor 25.000 kg žvepla. Iz Alek-; sandrove in Sv. Petra ceste so prepe-I Ijali pohištvo In drugo opremo dveh j družin v teži okoli 5000 kg v vagon na kolodvoru in iz Rožne doline za Bežigrad preselili imetje ene družine tudi v težini okoli 5000 kg. Med opoldanskimi urami so naložili na kolodvoru v Ljubljani 1.800 kg težak stroj.
Vse to delo je bilo opravljeno v enem dnevu In v veliki vročini Tako delo se vrši dan na dan. Ta primer je pa izreden in zasluži javno pohvalo.
Udarništvo na Kočevskem
Velik smisel za udarniško delo so pokazali ljudje v kočevskem okraju. Krajevni odbori so si napovedali medsebojno tekmovanje. Pri krajevnem odboru Dolga vas—Livold so v nedeljo 16. t m. delali za obnovo porušenih domov. Vse ljudstvo, staro in mlado, je z navdušenjem šlo na j delo. Pokrili so 15 hiš. Ves dan so delali brezplačno. Morala pri ljudeh je odlična. Jakominova žaga, ki je imovine, je ta dan upravo narodne imovine, ze ta dan nažagala 30 kub. metrov lesa. .V vsakem krajevnem odboru bo ena nedelja v mesecu udarniška nedelja. Drugo nedeljo se bo izkazal v svojem delu krajevni odbor Rudnik—Stara cerkev. Ljudstvo se v pokri meri zaveda svoje svobode, kakor tudi svojih nalog.
Komisija za upravo narodne imovine poseduje y kočevskem okraju 1427 posestev, ki imajo za 15% več posejane površine kakor prejšnja leta in 6000 ha gozda. V obratu sta dve žagi
Pričeli so tudi z izdelavo opeke.
Obnovili so 53 hiš v mestu in okolici V obratu je tudi mlin Penca.
Promet je vzpostavljen, mostovi, ki so bili porušeni, so že v normalnem stanju.
Avtobusni promet na progah Rakek—Stari trg, Brežice— Novo mesto in Črna-Prevalje —Dravograd
Z 22. t. m. je bil vzpostavljen reden avtobusni promet na progi Rakek— Stari trg pri Rakeku. Avtobus odhaja vsak dan ob 7.30 z Rakeka (zveza od vlaka iz Ljubljane) in prihaja ob 8.45 v Stari ttrg, od koder se vrača ob 16.45 na Rakek, kamor prihaja ob 18. (zveza na vlak proti Ljubljani.)
S 24. t. m. se vzpostavlja redna avtobusna zveza na progi Brežice— Novo mesto po naslednjem voznem redu: Avtobus odhaja iz Brežic ob 7. in prihaja v Novo mesto ob 8.35, povratek iz Novega mesta ob 12.30 in prihod v Brežice kolodvor ob 14.20. (Zveza na vlak proti Ljubljani in Mariboru.)
Na avtobusni progi črna—Prevalje -—Dravograd velja naslednji vozni red: Iz črne odhaja avtobus ob 3.50 in 14. prihaja v Prevalje ob 4.30 In
15,	odkoder odpelje ob 5.30 in 15.15 s prihodom v Dravograd ob 6J.5 in
16.	V obratni smeri vozi avtobus iz Dravograda ob 8 in 17, prihaja v Prevalje ob 8.45 in 17.45, od tam odpelje ob 10 in 20.30 ter pride v Črno ob 11 in 21.30.
Prijava kmetijskih strokovnjakov
Mobilizacijski oddelek pri okrožju Ljubljana—mesto zbira prijave kmetijskih strokovnjakov po odredbi Predsedstva ministrskega sveta DFJ. Med kmetijske strokovnjake se štejejo vsi, ki so dovršili nižjo, srednjo ali visoko kmetijsko ali njej slično šolo, vsi visokošolci z najmanj 6 semestri take visoke šole, nadalje vsi ki so vsaj 3 leta upravljali posestva, večja od 100 ha, ali vsaj 3 leta nadzorovali taka posestva.
Prijava vseh kmetijskih strokovnjakov po gorenjem, rojenih leta 1885. 'in mlajši, je obvezna, ne oziraje se na sedanjo zaposlitev v državni ali drugi javni oz. privatni službi (tudi upokojenci in nezaposleni), v upravi lastnega posestva ali v kakršnem koli podjetju. Odredba o obveznosti prijave je objavljena v posebni prilogi k 12. štev. Uradnega lista SNOS in Narodne vlade Slovenije pod št. 280. Kdor se ne prijavi bo kaznovan po vojaških zakonih.
Prijave vseh kmetijskih strokovnjakov, ki žive v območju okrožja Ljubljana—mesto, tudi tistih, ki so že prijavljeni pri kmetijskem ministrstvu za Slovenijo, bo sprejemal mobilizacijski oddelek na Novem trgu 5/U v dneh od 26.—28. t.m.
Prijava nemštaliranih radijskih aparatov
Poštna direkcija poziva vse imetnike radijskih sprejemnih aparatov, neg'c d e na to, če so lastniki aparata oziroma ga imajo v shrambi ali Izposojenega od koga drugega itd. da do 15. avgusta t 1 oddajo pn svoji pristojni pošti (v Ljubljani in Mariboru tudi pri vseh filijal-kah) prijavo o posesti radijskega aparata
Nekolkovana prijava na četrt pole v’ dvojniku, katero napravi stranka, mora vsebovati sledeče podatke: 1. Ime poklic in bivališče prijavitelja. 2. Ime, poklic in bivališče lastnika aparata. 3. Opis aparata i (znamka, tip, tovarniška številka, število cevi in valovna dolžina). 4. Kraj. datum in podpis prijavitelja.
Te prijave so oproščeni radijski naročniki, ki imajo dovoljenje in redno plačujejo radijsko naročnino.
Kdor po 15. avgustu t. I ne bo imel dovoljenja pošte za Instalacijo radHskega aparata in potrdilo o plačani naročnini za tekoče koledarsko tromesečje, ali pa od pošte opečateni in podpisani dvojnik prijave, da je imetnik radijskega aparata, se mu bo aparat ob priliki kontrole zaplenil Potrdilo o posesti radijskega aparata se mora hraniti v aparatu samem in preide pri prodaji aparata na kupca.
Ponovno opozarja direkcija, da mora biti vsak radijski aparat, ki je instaliran na sprejem, predpisano prijav! 'e" in mora Stranka za njega plačevati predpisano naročnino. Ugodnost brezplačne in znižane naročnine je ukinjena in so torej tudi državni in vojaški uradi ustanove in osebe obvezane, instalirane aparate prijaviti pristojni pošti in plačevati naročnino.	________
Radio Ljubljana
TOREK, 24. julija 1945.
7—»7.15 Koračnice. 7.15—7.45 Napoved časa, poročila ln objave. 7.45—8 Slovenske narodne pesmi. 8—8.15 ženski kotiček. 815—9 Odlomki iz oper in operet 12 do 12.15 Na harmoniki igra Miha Meh slovenske pesmi. 12.15—12.30 Pregled tiska.
12.30—	13 Mandoline, kitare, ksilofon in , še kaj. 13—13.20 Napoved časa. poročila
in objave. 13 20—14 Mali operni orkester vodi Albert Jermel. 18—18.30 Pionirska utS- 18.30—19 Pisana glasba. 19—19.30 O XIV. diviziji govori novinar L. Kiauta
19.30—	20 Klavirski koncert. -JO—20.20 Dr. Lemgž govori o narodni imovini. 20.20 do 20.40 Slovenske pesmi poje Komorni zbor (Badla Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antona Neffata. 20.40—21 Koncert saksofonista Srečka Dražila, pri klavirju Bojan Adamič. 21—2120 Napoved časa in poročila. 2120—21.30 Godalni kartat. 2! 30 do ■22 Koncert violinista Maksimiljana' Skalarja, pri klavirju Bojan Adamič 22—22 15 Oddaja za tovariše v taboriščih po Nem-
!,■ 22,1^-22.30 Dnevnik Radia Ljubljane.
32.30—	23 Večerni simfonični koncert. 23
do 24 Plesna glasba.	^
KULTURNI PREGLED
»To so dela umetnikov, ki so se do kraja povezali s svojim ljudstvom v najtežjih dneh njegove zgodovine«
(S temi besedami je odpri minister za prosveto dr. Ferdo Kozak prvo razstavo naših
nmetnikov-partizanov )
V nedeljo ob enajstih dopoldne je bila slovesno odprta prva razstava del naših upodabljajočih umetnikov partizanov. Fred začetkom razstave, ki je v Jakopičevem paviljonu, je bila majhna svečanost. Spregovoril je najprej predsednik Slovenskega umetniškega kluba tov. Božidar Jakac in s® spomnil predvsem pokojnega mojstra Jakopiča in z njim vseh slikarjev, ki so dali življenje v naši borbi: Hinka Smrekarja, Janeza Weisa-Belača, Lojzeta šuš-melja, Franceta Goloba in drugih. Za njim je spregovoril minister prosvete dr. Ferdo Kozak in odprl razstavo z besedami:
f Tovariši in tovarišice!
Prav tako kakor tovariš Jakac, Sem se hotel tudi jaz najprej spomniti našega velikega popotnika in vidca, slovenskega ustvarjalca in borca — Rihada Jakopiča. Ko smo se danes zbrali v tem domu slovenske umetnosti, ki ga ji je bil on pred davnim leti postavil, sem hotel najprej izreči njegovo ime — ne zarad tega, da bi govoril o osebnost in delu tega moža, pač pa iz ne
kega drugega vzroka. Zdi se mi namreč, da v nekem smislu podaja preko let razvoja svojo roko ravno umetniku partizanu. Tradicije, ki jih je bil veliki borec ustvaril s svojim delom in s svojo besedo, se logično prenašajo na nove nosilce, da jih razvijejo dalje, na borbeni kolektiv.
Po tolikih letih so se spet v svobodni Ljubljani odprla vrata tega skromnega hrama slovenske umetnosti. Tehtno razdobje zgo-
dovine je za nami. Če pomislimo nazaj, na ognjeni bič, ki je štiri leta bičal ves svet, na potoke prelite krvi, na brezumno razdejanje, na kolone pošastnih strojev, ki so z ognjem in svincem obmetavali to ubogo zemljo, nam je, kakor da se nas je dotaknila pe-rot apokaliptične groze. V tem času je naš narod preživljal nepopisno skalo čustvovanj, vtisov in pretresov — morda prvič, odkar živi, je doživljal tako do kraja vse, kar more sprejeti ip dojeti človeško srce. Vse to doživljanje pa je dobivalo svoj pravi smisel ob eni sami osrednji in neomajni volji: z lastnim naporom, z lastno žrtvijo zvojevati si svojo narodno in človeško svobodo. Ali je kaj čudnega, če se je v. ta usodni proces vključil tu-
di slovenski upodabljajoči umetnik? Tisti umetnik, ki se je poleg usodnosti časa zavedel še nečesa zelo tehtnega: da so se vsi, ki niso v srcu in pa tudi z dejanjem tako kakor on odgovorili na zastavljeno jim vprašanje zgodovine, da so se vsi tisti ozirali nazaj namesto naprej, da jih je bilo strah pred železno logiko elementarnega razvoja in da so bili brez prave, iz lastne krvi in duha zajete perspektive, katera edina napolnjuje dušo z radostjo. Radost, v vijšem smislu pojmovana radost pa je bistveni izvor ustvarjalne moči.
Danes si boste ogledali dela umetnikov, ki so se do kraja povezali s svojim ljudstvom v najpomembnejših dneh njegove zgodovine. Živeli so, trpeli, se borili in tudi umirali z njim. Mogoče se bo ob razstavljenem gradivu,, marsikomu zazdelo, kakor bi gledal zapiske z velikega potovanja. Z velikega potovanja svetlemu jutru naproti. Pa to ni bistveno. Razstavljene podobe kažejo svet, milje in duha življenja, kakršnega je živelo zavestno se
boreče slovensko ljudstvo. Že s tega vidika so te podobe dragocen spomenik. V smteju odnosa do predmeta pa sq ti listi nastajali na podlagi dejanske resničnosti v znamenju gesla: življenje, resnica, lepota. To pa je pot, ki edina vodi v resnično umetnost. Naši partizanski umetniki so krenili po njej zaradi svojega spoznanja in zaradi ljubezni do naroda in človeka. S tem so razpršili meglo raznolikih teorij in programskih špekulacij, s tem so podrli zid med skoraj že osa-.e^?\ 0<^ se^e same utesnjevano individualnostjo in pa med zdravim, vročim utripom ljudskega srca. Zaradi tega sem prepričan, da so udarili temelje novi tradiciji in da bodo pod njihovimi rokami še nastala dela, ki bodo kot trajne vrednote, pričajoče o velikem času slovenskega naroda, uvrščene v čisto, snažno in to-•like srčne topline polno zakladnico slovenske umetnosti
_ Tovarišem umetnikom iz srca čestitam na tako resno in tehtno opravljenem delu in naznanjam,
4,a je razstava del umetnikov pa tizanov odprta.
Slovenski knjižni zavod Osvobodilne fronte
Pred nekaj dnevi ije bil ustanovne v Ljubljani slovenski knjižni zave Osvobodilne fronte, ki si je postav širok založniški pogram. Poleg di politične vsebine bo izdajal dela : vseh panog umetnosti, leposlovja i tehnike.
Med prvimi deli te vrste, ki bot kmalu začela izhajati, so knjige n ših sodobnih pisateljev. Za to zbiri so že obljubili svoja dela Miško Kr njec, Prežihov Vorane in drugi Dn ga serija bodo pesniške zbirke s pa tizanskim motivi: Bora, Kajuha, Bre ca, Vipotnika, Udoviča, Kosmača it Posebej bo izšla zbirka vojaških n portaž iz partizanskih borb, več k ra ših odrskih del itd. Pripravljajo tu; jn-evode iz svetovne književnosti. Me remi bo izšel najprej ponatis Kloj račevih prevodov Puškina- V načrt je tudi izdaja umetniških map, Jal čevih, Miheličevih, Klemenčičevi] bratov Vidmarjev itd. Globočnikov mapa »Herrenvolk« je že g tiska.
a/
m. mm ng
SLOVENSKI
POROGE VALEO
NAŠE GOSPODARSTVO
Nova organizacija zbornice za TOI
Pred dobrim tednom sta minister ifs trgovino in osici» ter minister ■ za industrijo in rudarstva izdala I skupno odredbo, 3 katero so bili raz-I rešeni organi Zbornice za trgovino I in industrijo, istočasno pa je posle j prevzel odbor delegatov pod predsedstvom veletrgovca Frana Novaka. Jv' tej zvezi smo se obrnili na pred-I jtavnika delegacije tov. majorja Ro-I mana Goloba, ki nam je podal nekaj I misli o preustroju zbornice kot vr-Lovne organizacije zasebnega sektor-I ja gospodarstva.
Naša ljudska oblast je v svojih Icsnovah izrazito demokratična in za-|iiteva od vsakogar, da podredi svoje r.terese koristim skupnosti, ker more |le delo za skupnost prinesti trajne I aoristi posamezniku. Novi miselnost;, I v ; je zrasla iz osvobodilne borbe, se ..era prilagoditi tudi delo v zbornici | farni. Prej je bila zbornica izrazit govornik interesov reakcionarnih | krogov. Imeli simo utis, da ščiti tuje I koncerne, za potrebe malega trgovca a obrtnika pa je imela manj smisla. >7a drugi strani smo bili priča stalnih :porov med posameznimi skupinami, ki so bile razdeljene v tri tabore. Vse I to je izzvalo kritiko in odpor, vse to I je bilo treba presekati.
Zbornica bo v bodoče vrhovna or-I ranizacija stanovskih organizacij tr-I govcev, obrtnikov, gostilničarjev in industrijcev. Odpravlja se dosedanji | dvotirni sistem, po katerem je stala Porniča poleg vrhovnih orgamzacij usnjenih ustanov. Odpadejo obenem | vse funkcije, ki jih je doslej vršila zbornica kot oblast v prenesenem de-okrogu, ker so prevzele te fuckcije -krajne in okrožne oblasti oziroma I: r.istrstva.
združenja in okrožne zveze. Zbor-i*ca bo tolmač želja svojih pripadnikov, statističen in informativen center ter posvetovalni organ oblasti, zlasti ministrstev. Mali trgovec ali branjevec ni imel prej v Zbornici prave zaščite, odločali so veliki. V bodoče bo preprečen vsak poizkus vnesti v ustanovo stare metode in reakcionarno miselnost. Zbornica sama bo pomagala navajati pripadnike gospodarskih ustanov k novi miselnosti.
V	okviru osiguranja eksistence bo zahtevala od vsakogar, da svoje Melo posveti koristim skupnosti, kajti če bo delal za splošnost, bo delal tudi za sebe.
V	zbornici je bila izvršena preureditev notranje službe. Delegacija je prevzela posle predsedništva. Glavno tajništvo pod vodstvom glavnega tajnika dr. Jos. Pretnarja rešuje splošna organizacijska in aciministra. tivna vprašanja. vodi posle ekono-mata in blagajne, povezuje delo odsekov, zlasti v stvareh, ki padejo v kompetenco več odsekov, zbira informativno gradivo itd. Kar pa je strar posameznih odsekov, rešujejo odseki sami, ki jih vodijo odsekovi tajniki. Zbornica ima zopet štiri odseke: trgovinski, obrtni, gostinski in industrijski. Denarništvo ne spada več v delokrog zbornice. Nadzorstvo nad delom posameznih odsekov je prepuščeno posameznim delegatom.
Med problemi, ki so trenotno v ospredju, je omeniti predvsem, izvedbo nove organizacije, vprašanje obnove proizvodnje v zasebnem sektorju, zbiranje materijala in odpadkov, vprašanje kreditov, vskladanje interesov zadružnega in zasebnega sektorja, zbiranje statističnega gradiva,
Organizacije trgovcev, obrtnikov in 1 strokovna izobrazba in strokovno šol-stilničarjev se že ustanavljajo. Po- j stvo, sodelovanje pri vprašanju cen
uda za to prihaja od spodaj, zbornica pa to pobudo podpira- Vesti,
in brezgotovinskega denarnega prometa, olajšanje blagovnega prometa
prihajajo z dežele o pripravah j in razdelitve blaga. Pri vseh teh ustanovitev združenj, kažejo, da; vprašanjih bo zbornica sodelovala
novi časi prinesli tudi v trgovske obrtniške kroge novo miselnost. Nove organizacije rastejo na terenu novem duhu. Naslanjajo se na no-s pciitično in upravno razdelitev, -eđvsem na okraje. Prihajajo pa tuđi glasovi, ki zahtevajo, da se tud; tišje organizacije krijejo z novo — ravno razdelitvijo. Tendenca gre za t rti. da se ustanovijo zveze za posa-zna okrožja. Združenja bodo v bo-oče reševala pri lokalnih oblasteh se, kar se da tam urediti, mnogo »rašanj pa se bo dalo rešiti tudi v rožnih organizacijah, čim bodo tanovljene.
Zbornica sama bo ščitila interese vseh svojih pripadnikov, dajala bo pobude in sama spremljala pobude od spodaj, pomagate, bo organizirati
kot zastopnica interesov gospodar, sfcih ustanov in odpade vse delo, ki ga je doslej vršila kot oblast (razdeljevanje surovin, blaga itd.) Med važnimi nalogami, ki stoje v ospredju, je tudi vprašanje lastnega glasila, ki bi poleg Informativne naloge prevzelo tudi vežno nalogo politične vzgcfje in navajanja k novi miselnosti. Rešiti bo treba tudi vprašanje morebitnega 'posebnega referata za gospodarski študij, za zbiranje in objavljanje statističnega gradiva, odnosno vprašanje obnove ali ustanovitve socialno- ekonomskega instituta. Na prvem mestu pa ostane seveda izvedba nove organizacije, da bi zbornica lahko dobila stike s širokim krogom trgovcev i» obrtnikov na deželi.
Prva velika prodajalna državnega podjetja Ha-Ma
Država v boju s špekulacijo in čraoborzijanstvam
V ponedeljek, 16. julija je bila v Seogradu otvorjena v nekdanjih prodih znane tvrdke »Tata« prva velika prodajalna državnega trgovtn-ssega podjetja »Narodni magneta« kratko »Na-Ma«), ki ga je država rstanavite, pred dvema mesecema z glavnico 50 milijonov din. Otvoritvi sta poleg drugih gostov prisostvovala zvezni minister za industrijo norija Hebrang in zvezni minister za trgovino in oskrbo inž. Nikola Petrovič.
Kakor je naglasil minister Petrovč, je otvoritev prve prodajalne :Na-ma« velike važnosti, ker z njo rtava aktivno posega v boj proti spekulaciji fat čmdbarzijanstvu. stanovitev »Na-me« je bila rezultat ugotovitve, da cene neracionira-tdm predmetom iz dneva v dan rajo. To je posledica dela nekaterih ' '-poštenih trgovcev, ki so svoboda rgovine razumeli kot svobodo z» pekulacijo in čmoborzijanstvo. »Narodni magacin« se bo trudil, da bo m večja količina blaga na razpo-kgo narodu po dostopnih cenah in đa se bodo tako izključili iz razdeljevanja blaga špekulanti, ki prinašajo nered v naš razdelilni aparat.
Ravnateljstvo državnega trgovskega podjetja »Narodna magazin« je bilo osnovano m temelju odloka ministrstva za trgovino in oskrbo DFJ s dne 12. maja letos. Po tem odloku >s predmet poslovanja »Narodnega magazina« trgovina z vsemi industrijskimi, kmetijskimi, gozdnimi in kolonialnimi proizvodi, ki so potrebni gospodinjstvom, vaškim gospodarstvom in hišnemu delu sploh, nadalje trgovina z mineralnimi vodami in alkoholnimi pijačami, uvoz vseh teh proizvodov in sodelovanje pri osnovanju in zadružnih obrtnih delavnic, ki izdelujejo te proizvode.
Delokrog dela državnega trgev-drega podjetja »Narodni magazin« obsega celokupni teritorij DFJ. Ravnateljstvo bo v dogovoru s posameznimi federalnimi vladami osnovalo federalna ravnateljstva »Narodnega magazina«, ki bodo imele nalogo, da na svojem teritoriju po istih načelih nakupujejo blago in odpirajo svoje prodajalne.
»Narodni magazin« je ustanovljen na popolnoma trgovski osnovi brez kakršnih koli privilegijev, kar pome-
ni, da bo plačal davke ta dajatve kakor vsa druga trgovinska podjetja. Potemtakem ni njegova neiloga, da uniči privatni sektor trgovine, jasno pa je, da bo orodje za reguliranje cen neracianiranih predmetov, ki so jim nepošteni trgovci, stremeč samo za svojim dobičkom, neprestano dvigali cene.
Načelo »Narodnega magnetna« je, da blago naikupuje neposredno pri proizvajalcu (tovarne, obrtne delavnice, zadruge itd.) in da ga neposredno prodaja potrošniku. To pa ne pomeni, da ne bo sedaj zaradi posebnih razmer 1» tržišču nabavljal določenega blaga tudi pri trgovcih grosistih, vendar samo v primeru, kadar bodo pogoji za nakup pri teh trgovcih taki, da ne bodo na škodo potrošnika. »Narodni magazin« bo razen tega prodajal blago iz podjetij in obratov, ki so prešli v test države na osnovi odloka AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944. Ti obrati, ki so raztreseni po vsem teritoriju naše države, so pogosto samo životarili in po malem propadali. Ni bilo natančnega pregleda blaga, ki ga imajo, sistem trgovine je bil različen, različne so bile tudi cene, nadzorstvo pa otež-kočeno. Zato bo »Narodni magacin« to blago prevzel, ga vskladiščil, nato pa ga razprodal po svojih prodajalnah. Tako bo imel pregled nad vsem blagom, ki se bo prodajalo po enakih cenah in prodaja bo izvršena po istem sistemu, kupci pa bodo lažje prišli do blaga, ki jim je potrebno.
»Narodni magazin« nikakor r.e bo konkuriral zadrugam. Nalcga zadrug je, da opravljajo razdeljevanje racioniranih življenjskih potrebščin, kar se pa drugih predmetov tiče, so v boljšem položaju kakor »Narodni magazin«, ker so oproščene določenih dajatev, ki jih mora »Narodni magazin« kakor drugi trgovci plačati. Zadruge Imajo sedaj možnost, da v svobodni tekmi pokažejo svoje sposobnosti pri nabevljanju ta razdeljevanju blaga.
Pobudo za otvarjamje prodajalnic »Narodnega magazina«, preko katerih država nastopa na tržišču kot ti-govec-detajlist za vse predmete, ki so narodu potrebni, je treba pozdraviti kot zelo koristen ukrep naših narodnih oblasti pri reševanju težkega problema oskrbe.
dar s temi Se ni bilo mogoče vzpostaviti prometa. Delavnice in garaže so služile predvsem vojski. Sele po preteku več tednov je bilo možno začeti s sistematičnim popravljanjem voz. Na nove vozove ni bilo mogoče misliti, kajti UNRRA dovaža predvsem živež in ko se bo uredila prehrana, bodo šele prišla na vrsto vozila in drug material.
Kljub temu je uspelo sredi junija in v začetku julija, da je bilo odprtih 8 avtobusnih prog, in to Ljubljana— Črnomelj, Ljubljana—Kamnik, Logatec—Idrija, Novo mesto—Brežice, Maribor—Murska Sobota, Maribor—Ljutomer, Maribor—Ptuj—Središče, Celje —Vransko s skupno dolžino 400 km. Predvidoma pa bo v teku 1 meseca odprtih še 7 prog, in sicer: Ljubljana —Vodice — Cerklje—Kranj, Rakek— Lož—Prezid, Šoštanj—Slovenj gradeč, Šmartno ob Paki—Gornji grad, Maribor — Celje, Celje—Kozje—Podsreda in Celje—Vitanje. Tako so upoštevani vsi kraji Slovenije, in to tam, kjer je večja potreba, in tam, kjer je bila večja krajevna iniciativa.
Vozni redi še niso dokončni, prilagođeni _so potrebam kraja.. Novemu železniškemu voznemu redu pa bo v mesecu avgustu prilagođen tudi avtobusni vozni red. Ko bo v prihodnjih mesecih UNRRA poslala novs avtobuse, bo povečan tudi avtobusni promet
Ministrstvo za lokalni promet se je začelo baviti tudi z mislijo uvedbe tovornega prometa, ki naj bi vezal predvsem manj prometne kraje, oddaljene od železniških prog, predvsem v Prekmurju in Slov. goricah, na Notranjskem in v novomeškem okrožju.
V kratkem bo izšla uredba o avtobusnem prometu in vprašanje koncesij' ter dala pogoje širokega razvoja avtobusnega prometa.
Gosgradaitihe vesti
= Pošiljke UNRRA-e preko tržaške luke. V tržaško luko sta 16. jul. prispeli jugoslovanski ladji • »Sreča« in »Timok« s tovori UNRRA-e za Jugoslavijo. Obe ladji sta pripeljati 2650 ion kmetijskih strojev, tovornih avtomobilov in umetnih gnojil, 1375 ton tekstilnega blaga, 222 ton zdravil in 325 ton raznih industrijskih izdelkov. V sredo pa je prispela v Trst posebna jugoslovanska veterinarska komisija, ki bo prevzela od UNRRA-e preko 1000 glav živine z dveh ameriških ladij. Prva od teh dveh ladij je že pristala v tržaški luki. Poleg 329 kobil je pripeljala 4000 ton raznega blaga. Zaradi splošne stavke tržaškega delavstva v četrtek niso
„Bil je strašen, a tudi lep čas • • •“
Ob zbirki za 5&000 sirot iz Drvarja in Like
V zvezi z zbirk» za sirote borcev Ib Drvarja v Bosni in Diki, ki je v teku te dni, smo obiskali podpolkovnika tov. M_ Daha, načelnika štaba IV. armije, ki je sodeloval v borbi za Drvar v lanskem marju, in smo ga prosili, naj nam kaj malega pove.
Drvar — majhno mesto sredi Bosne. Bil je dolgo center naše vojske in bil je stoodstotno naš. Vse so n? m Drv arci dah, niso imeli jedi, r.e da bi jo bili delili z nemi, niso imeli odeje, da ne bi bili naši vojski postregli z njo, Djudje, da jim ne najdeš para, zato pa so tudi morali toliko prestati. Sovražnik je vedel, da je treba to opporuo postojanko razrušiti. Dne 25. maja 1944., so Nemci izvršili na Drvar svoj veliki napad. Priletelo je 80 štuk in zbombardiralo mesto, hkratu pa se je na tleh začel napad od treh strani. Iz zraka so se vsule množice padalcev, padalcev v človeških podobah, a v resnici zveri. Oboroženi z minometi in bombama in še z dvema topovoma povrhu so mučili vse, kar so dosegli, in brez cedra pobih ta poklali vse, kar jim je prišlo v roke, moške, ženske in otroke. Spričo tako strašnega napada je bil odpor še trši, za orožje je prijelo vse, od malega, pijonirčka do starca. Naše čete so napadalce zrinile na majhen prostor, na pokopališče in borba bi se bite končala z našo zmago, tedaj pa sci prišli tankovski oddelki in rfiša vojska se je morate umakniti. Bil je strašen, a obenem lep čas, ko so se
naši borili kakor levi za svobodo in
Obstoj.
Tako nam je pripovedoval pod-polokovnik Dah, ko se je v mislih pogrezal v tisti čas.
Med otroki, ki zdaj zanje nabiramo, so tudi junaki, ki zaslužijo vse spoštovanje. Da vam povem samo zgodbo o majhnem 13 letnem dečku, Titovem oprodi, ki je bil v borbi težko ranjen in je padel Nemcem, v rot-ke. Vendar do konca rd izgubil poguma, a bal se ni zase. bal se je samo za svojega Tita, in venomer je samo spraševal: »Gde je naš Tito?« Nazadnje se je rešil in prišel k svojemu komandantu in vzorniku srečno nazaj.
Naše žene in naši pijonirčki so prijeli za delo, da zberejo čim več za 56.000 otrok iz Drvarja', katerih očetje in matere so darovali življenja v borbi za svobodo. Nafi pijonirčki delajo v resnici na udarniški način, vsi hočejo zbrati čim več in čim boljših reči, prav teko pa tudi darovalca tekmujejo med seboj. Pridružimo se tudi mi tej plemeniti tekmi in darujmo, kar moramo pogrešati, da olajšamo življenje tem sirotam. Nabiramo vse, od igrače in kuhinjskega pribora, do postelje in omare. Darujmo in zbirajmo, da bodo ti naši najmlajši soborci iz Bosne in Dike v svojih srcih nosili spomin na dobre tovariše iz Slovenije, ki ni bila v tej domovinski vojni tako hudo prizadeta in je zato lahko prispevala svoj delež v pomoči za najbolj trpeče.	Z. m.
Zobno zdravstvi) širokih slojev
Tudi na področju narodnega zdrav- ščlnami, zobni zdravniki in dentlstt.
stva je zapustila vojna strašno razdejanje, ki ga bo mogoče popraviti le z večletnim skrbnim zdravstvenim delom. Posebno je trpel narod v tej vojni na zobovju, ko je bil bodisi v taboriščih, v gozdovih ali doma pomanjkljivo hranjen. Organizmu oo nedostajale za življenje nujno potrebne snovi, maščobe, sladkor, vita mini, kar je nujno vodilo do bolezenskih znako/. ki so bili posebno vidni v ustni duplini. Da bi se temu zlu vsaj deloma odpomoglo, bodo poleg izboljšanja prehrane ustanovljene zdravstvene postaje, ki bi jim lahko rekli: čuvarji ljudskega zdravja. Ena taka postaja za zdravljenje zobovja je bila ustanovljena že prve dni po osvobojenju v Dentistični šoli v Djubljau-
V začetku so se sprejemali pacienti s'cer v majhnem obsegu, na dveh i operacijskih stolih s skromnimi pri-i pomočki, a že po nekaj dneh se je z | veliko voljo do dela In požrtvovalnim
razkladali blaga z ladij.
Delo v najv'ečjem istrskem pre- 1 idealizmom mlajšin dentistov inven-
mogovniku naglo napreduje. Našim hrabrim borcem gre zasluga, da Nemci niso mogli uničiti naprav v največjem istrskem premogovniku v Raši. Takoj po osvoboditvi so ljudske oblasti ukrenile vse, da se obnovi delo v rudniku. Težave pa so nastale
tar Zobne poliklinike znatno povečal. Poliklinika je imela 20. maja že 6 operacijskih stolov, lastni Röntgen, višinsko sonce in druge najmodernejše naprave, jti omogočajo brezhibno delo, od plombiranja zob do manjših zobno-Kirurških posežkov. Takorekoč v nekaj dneh je bila po-
zaradi pomanjkanja potrošnega ma- j stavljena modema”zobna ambulanca, teriala in prometnih ovir. Zato so s na katero je naš» mesto 25 let za-
tera večjo vnemo izvršili vse potrebno, da bo mogoče premog Szva-
Àvfobnsnl promet v Sloveniji
Pred vojno je bilo v Sloveni ji okrog ilO avtobusnih prog v dolžini 2400 km-na katerih je vozilo 170 avtobusov. Letno se je prevozilo okrog 2 in pol milijona ljudL Z izjemo prog celjske in mariborske občine in poštne direkcije, ki je imela 6 avtobusnih prog. so bila vsa druga avtobusna podjetja v rokah privatnikov. Ker je bil uveden sistem koncesij, se podjetniki niso bali kordon renče to tako gieđafi na agpdaog epta&os ia
man čakalo.
Pri organizaciji Zobne poliklinike.
žati po morju. Delavci in rudarji so ki jo je prevzelo Ministrstvo liarod-v udarniškem delu zgradili napravo i ncKa zdravja so velikodušno prisko-
.	.	”	-	’ « 1]_«.nrl.rcem loetrillri lTnh-
za vkrcavanje premoga na ladje. Pri j tem se je odlikoval Viktor Pajtier, ki je izumil posebno napravo za ukrcavanje premoga iz majhnih vagon »v na ladje. Ta naprava ije že zgrajena in bo znatno pospešila delo pri ukrcavanju premoga, kar bo omogočilo tudi znaten prihranek dela. Za svoj koristni izum je bil Pajtier pohvaljen in je dobil tudi denarno nagrado.
= Obnova mostov v karlovškem okrožju. Po osvoboditvi Karlovca si je ljudska oblast takoj nadela nalogo, vzpostaviti prometna sredstva.
č h na pomoč predvsem lastniki ljubljanskih trgovin z z-, barskimi potreb-
Pa tudi drugi ljubljanski trgovci so imeli vselej odprta vrata za potrebe Poliklinike.
Do ustanovitve podobnih vojnih ambulanc so sprejemali samo vojake. Naj navedemo samo nekaj številk, ki dokazujejo o delavnosti 18 dentistov, kateri so se hoteli oddolžiti naši hrabri vojski z de sef urnim dnevnim brezplačnim delom. Samo otl 14. maja do 22. junija, ko je prenehalo delo za vojsko, je bilo sprejetih 284/ pacientov, katerim je bilo narejeno med drugim: 863 plomb, 549 zdravljenj zobnih korenin, 1237 zob je fcilo izdrtih. Na novo ustavljenih je fcilo preko 286 zoo na mostičkih m zobnicah. Različne ustne bolezni, ki so bile D>cd bolniki silno razširjene, so se obravnavale z vitaminskimi injekcijami, ki s6 pokazale izvrstne rezultate. Poleg tega je bila izvedena, žal v manjšem o&segu akcija za brezplačno razdelitev zob-l ih ščetk ir. praškov za čiščenic zob, ki so Jih darovali drogeristi. Ako skromno računamo skupni finančni obradim dela, dobimo lepo vsoto preko 183.000 dinarjev, ki je bila darovana obnovi narodnega zdravja.
Po 22. juniju so se naši dentisti z enako vnemo lotili sanacije ust naših repatfihaticev, partizanskih sirot in drugih žrtev fašističnih okupatorjev. Vkljub pomanjkanju zobarskega kadra smo prepričani, da se bo s povečano storitvijo tudi na tem zdravstvenem peprišču doseglo zadovoljive uspehe. Prepričani smo, cfa si bodo tudi ostala zdravstvene panoge vzele to delo za zgled in zastavile vse sile za sanacijo državljanov
Ali poznate socialno politično šolo?
Med tečaJsdeasBs! na tečaju za vzgojo osebja sookslno političnih ustanov
Poleti so navadno šolska poslopja' hu socialne ln zato so zanje tudi po-tiha ln prazna; nič ni bolj pustega j trebni najboljši voditelji, skrbniki, kakor šolsko poslopje med šolskimi j vzgojitelji, negovalke, pomočnice ln Ustaši 'in lfprnri	počitnicami. Tudi v tem poletju je vzgojiteljice. Namen socialno pohtlč-
Ustasi in Ne-mcl 50 ob nmiku proh 1 mladina zapustila zatohle učilnice,) ne šole je, da v tečajih najprej vzgoji
toda ni odšla na počitnice: zanjo se praktične socialno politične delavce, Je šele zdaj začelo pravo delo, kajti j potrebne v mladinskih socialnih usta-naši mladinci so tudi v prvih vrstah; novah. Potrebno pa bo tudi osebje udarnikov — na Krškem polju in j za ustanove starostnega In invalid-drugje. Toda šolska poslopja kljub, skega skrbstva. Vendar to niso še
Bolj do- j vse naloge nove Sole.«
Reporter je stopil v razred med tečajnice, dekleta ln žene. Predavanja se vrstijo skoraj s filmsko naglico, saj tečaj traja le deset dni. Prihodnji tečaj bo že daljši in izpopolnjen bo z dragocenimi izkušnjami prvega. Dopoldne je 5 ur predavanj, popoldne se pa tečajnice vadijo v socialnih ustanovah, otroških zavetiščih .domovih, higienskem zavo-
Slovenij'i uničili vse zveze, da bi si olajšali beg in podaljšali življenje. Rušili in razstreljevali so mostove in tako je bilo v karlovškem okrožju porušenih 28 mostov. Oddelek za tehnična dela pri okrožnem Narodno osvobodilnem odboru je v 30 urah popravil most preko Korane, s čemer je bil vzpostavljen promet s Kordunom. Te dni je bil slovesno izročen prometu nov leseni most na Kolpi, ki veže Karlovac s predmestjem Banjico ob glavni cesti proti Zagrebu. Oddelek za tehnična dela je v treh mesecih popravil odnosno usposobil za promet 28 mostov, poleg tega pa je izvršil popravila na številnih drugih mostovih, Pri delih so v znatpi meri pomagale tudi vojaške edinice.
= Nova luška skladišča v Gružu.
D' Dubrovnika poročajo, da bodo v kratkem pričeli graditi v Gružu v tamošnji luki dve veliki skladišči, in sicer za potrebe federalne Bosne in Hercegovine ter federalne črne gore. V obeh skladiščih bodo spravljali blago, ki prihaja po morski poti za omenjeni federalni enoti. S tem bo izkrcavanje blaga iz ladij, kakor tudi ukrcavanje olajšano in pospešeno.
=■= Obnovljeno delo v podjetju »La Dalmatiene«. — Znana dalmatinska tvornica karbida in cianimida v Černiči, ki pripada družbi »Da Dalma
temu niso povsem prazna, mača in vabljivejša se nam zdijo zdaj, saj ne zapirajo njihovih vhodov bunkerji in okna učilnic niso več strelne line kakor v letih zasedbe.
Zato tudi nihče ni ustavil reporterja pri vhodu v svetlo poslopje trgovske akademije na Bleivveisovi cesti.
Tam se je zdaj naselila nova Sola, kakršne doslej še nismo poznali — socialno politična. Na prvi pogled ne spoznaš posebne spremembe: tudi . du itd., da tako praktično predelajo za ta primer velja, da je začetek vse- i učno snov. Razen tega je popoldne
ga velikega skromen. Iz predavalnice v prizemlju prodira glas predavatelja, ognjevitega govornika. O čem predava? Kdo so tečajnice in kakšen je namen nove šole?
Tovariš upravitelj nove šole je povedal, da je socialno politična šola poseben tip šole, kakršno terja naša socialno politična služba. »Vedeti moraš, da je v naši državi nad 1,200.000 pomoči potrebnih otrok ln mladostnikov,« je dejal. »Razen tega je Se
še ura razprave o predavanjih, tako da so čim bolj razščlščeni vsi pojmi m pojasnjena težje razumljiva vprašanja.
Zakaj imajo dekleta ln žene tako veliko večino na tečaju? De dva tečajnika sta med 33 tovarišicami. To je lahko pojasniti, saj žensko odlikujejo posebne sposobnosti kot ljubiteljico otrok iz globljega naravnega nagiba da je najboljša negovalka v otroških domovih, zavetiščih, počit-
tisoče mater, invalidov, oslabelih... j niških kolonijah ln drugje, kjer niso Čakajo nas ogromne naloge, zlasti, potrebne le nežne roke .temveč tudi še, ker bo poslej naša socialna po- j ljuheče žensko srce. Ženska je rojena litika res živa ter se bo bistveno raz- j vzgojiteljica po svojem materinskem j likovala od »socialne« politike pred- j nagibu. Toda v socialnih zavodih po-
doSo«	I aprilske Jugoslavije. Prevzemamo j toebujejo tudi «nočne ta razumne
strašno zapuščino okupatorjevega j voditelje. Dva sta se vpisala v ta te-
poškodovana. To podjetje je za razvoj našega kmetijstva zelo važno, ker izdeluje tudi umetna gnojila. Na tvor-niška podjetja je padlo 7 bomb po 500 kg ter mnogo topovskih granat.
Takoj po osvoboditvi so pričeli naprave' čistiti in obnavljati. Po štirih mesecih obnovitvenih del je 23. junija zagorela prva peč in kmalu je bila odposlana prva pošiljka karbida za naša rudniška in industrijska podjetja. Krovci so morali na novo prekriti 14.000 kv. m strehe, zidarji pa so mo-■i na novo postaviti 3.500 kub. m zidovja. Obnoviti so morali tudi indu- ' cem, proletarski mladini, najrevnej- I Značilnost tega tečaja je na prvi
se niso potegovali za proge v manj prometne kraje. Poštna direkcija se je sicer trudila, da bi uvedla red v ves tj sistem, toda ni imela sredstev, predvsem pa je naletela na nerazumevanje v Beogradu.
Ob svojem begu je okupator odpeljal vse vozove, razen onih, ki so biil v zelo slabem stanju. Vojska pa je v svojem naglem nastopu zapjenila
več avtobusov . in jih odstopila neka) j strijsko progo ter druge naprave, ka- i šemu kmečkemu prebivalstvu. Social- pogled, da ga obiskujejo že zreli ljud ministrstvu za lokah? pamet. .Ven- j tejjr todl	fatjte za delavce. | Rg ustanove bodo tudi go svojem du-, je. Najmlajši so 18 let stari. Posebna
.C---. .:	•"	. .. • ..	.	; ...............-
divjanja in malomarnosti predvojne. čaj:	°ba sta že v službi deškega
Jugoslavije. Razen tega ne gre le za ' vzgajališča — poboljševalnice. Po-podpiranje te velike množice pomoči (Trebno je, da se seznanita z novimi ln zaščite potrebnih: prizadevati sl	‘
bomo morali, da bodo naši socialni zavodi odpirali oskrbovancem pot v življenje, a ne da bi nesrečneži v njih zaradi čuta manjvrednosti propadali telesno ln duševno. Socialne ustanove morajo poslej res služiti ljudstvu, pomoči potrebnim otrokom, bolehnim ter spoznam, kaj terja novi čas od ln počitka potrebnim, zlasti delav- j socialno političnega delavca.«
nalogami in novim duhom socialne politike nove, socialne Jugoslavije. »Praktično sem že usposobljena kakor še nekatere druge tovarišice,« Je dejala ena Izmed tečajnic, »saj sem bila že otroška vrtnarica, a potrebno je, da sl razširim politično obzorje
Bolska Izobrazba ni prečesana. Tečajnice imajo zelo različno šolsko izobrazbo, vendar vlada med njimi pravo tovarištvo. Tu so dekleta, ki so obiskovala le ljudsko šolo, a sedijo ob vlsokošolkah, ki prav tako zbrano poslušajo predavanja kakor vse druge. Tovarišice se tudi ne sramujejo svojih precej različnih poklicev, saj so se otresle stare .meščanske miselnosti, ki je po nji delo poniževalno. V manjšini so tečajnice, ki so že bile zaposlene v socialnih ustanovah. Nekatere so nezaposlene. Bile so v raznih pisarniških službah. Med njimi je bančna uradnica, a tu je tudi frizerka. Z vnemo se je posvetila učenja bivša pedikerka. Večina tečajnic je iz Djubljane. Zaradi prometnih razlogov ni bilo mogoče ▼ prvi tečaj pritegniti večjega števila tečajnic s podeželja. Pri drugem tečaju jih bo že več. Ministrstvo za socialno politiko, ki prireja tečaj, skrbi tudi za prehrano in stanovanje -tečajnic, ki niso doma v Djubljani.
Tečaj nudi zelo mnogo, kar nam pokaže že pogled na učni načrt; učna snov se deli na politična predavanja, dalje na pouk o notranji organizaciji ter vodstvu socialnih ustanov ln končno na pedološka vprašanja. Tečajnice so pokazale, kaj znajo, že na mitingu v četrtek (v frančiškanski dvorani), izkazati se pa hočejo tudi z referatom, ki naj pokaže njihovo zrelost ter usposobljenost za plemenite poklicne naloge. »Tovariš, napiši, da si želimo čim več pouka!« so prosile. Želele bi, da hi bil tečaj čim daljši, ker so šele na njem sprevidele, kaj vse bi morale vedeti in znati v novem času in v novih poklicih.
Pojasnilo
k odredbi o dovolitvi delovanja ta ustanavljanja društev in organizacij
Zveze odnosno centrale društev, Id. imajo že svoje podružnice na območju Slovenije, predlagajo prijave v smislu čl. 2 navedene odredbe samo zase, ker dele podružnice njihovo usodi). Navesti morajo točno število svojih podružnic ln njihov sedež.
Vsaka podružnica delujoče zveze ali centrale se mora prijaviti pristojnemu Okrožnemu NOO, sklicujoč se na to, da je za delovanje zaprosila že zveza ali centrala, ki je predložila predpisano število pravil.
Ako se postavi skrbnik zvezi odnosno’ centrali, se postavijo obenem skrbniki tudi njihovim podružnicam. Pravnomočna odklonitev odobritve delovanja zveze odnosno centrale velja obenem za vse podružnice, katerih imovino prevzame uprava narodne imovine do dokončne odločitve o vprašanju usode Imovine.
Navedeno ne velja za one podružnice, katerih centrale ali zveze so zunaj Slovenije. Te podružnice morajo vsaka zase vložiti prijave v smislu zgoraj omenjenega člena 2. odredbe in jih je smatrati, kot samostojne organizacije.
Iz pisarne ministrstva za notranjo zadeve.
Sprejem otrok v gluhonemnico v Ljubljani
Z dovoljenjem ministrstva prosvete z dne 7. julija 1945 se bodo ob pričetku šolskega leta 1945-46 na prošnjo staršev ali njih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Ljubljani gluhonemi otroci — novinci v poni. Pogoji za sprejem so:
1.	Gluhonemost otroka aH toltka stopnja gluhote, da se otrok ne more šolati v ljudski šoli in ne s posluhom naučiti glasovnega govora.
2.	Izpolnjeno 6. leto starosti.
3.	Primerna telesna in duševna sposobnost in zmožnost za izobrazba
Od sprejema so izključeni neo-zdravno bolni in oni, ki imajo hude telesne hibe. Prošnje naslovite na ravnateljstvo gluhonemnice v Ljubljani in jih zavodu dostavite takoj, najkasneje pa do 15. avgusta t 1. Prošnji priložite rojstni list otroka in njegovo domovnico ter izkaz o premoženju staršev. Vse otrok«, ki bodo javljeni za sprejem, bo vodstvo zavoda pozvalo pred pričetkom šolskega leta k preizkušnji. Dan preizkušnje bo staršem javljen pveneje.
Poleg gluhonemih otrok - novincev, to je onih, ki še niso bili doslej v zavodu, bo gluhonemnica sprejela v pouk tudi vse one bivše zavodne gojence, ki so morali zaradi vojne prenehati s poukom in so ostali doma. Tudi vse te gojence naj starši z dopisom takoj prijavijo, da bodo mogli ti otroci prihodnje šolsko leto s poukom zopet nadaljevati.
Ravnateljstvo gluhonemnice sprejema prijave in prošnje za sprejem gluhonemih otrok v zavod yz vseh krajev Slovenije. Vsa nadaljnja navodila dobe lahko starši pn upravi zavoda osebno ali pismeno.
Natečaj
Državna babiška šola v Ljubljani «prejme 25 BABIŠK1H UČENK v enoletni babiški tečaj, tl začne z rednim poukom dne 1, septembra 1945.
Prošnje za sprejem Je treba vložiti do 15. avgusta t. 1. pri Upravi babiške šole V Ljubljani, Slajmerjeva ulica it. 3.
Pogoji za sprejem v babiško šolo:
1.	Prosilka ne sme biti mlajša od 18 ln ne starejša od 30 let, kar dokaže ■ krstnim listom.
2.	Blt| mora dobrega vedenja ln politično neoporečna, kar dokaže s potrdilom KNOO.
3.	Ako je omožena, mora imeti moževo dovolilo. Ako Je ločena, mora to doza-zatl s potrdilom duhovnih in civilnih sodišč.
4.	Dovršiti Je morala Sidri razrede
osnovne šole, kar dokaže z	šol-
klm spričevalom.
5.	Priložiti mora zdravniško spričevalo, da Je telesno in duševno zdrava, da m noseča ln da je sposobna opravljati ba-btškt poklic.
0. Priložiti mora Potrdilo krajevno» oblasti, da je potreba po babici T dotJč. nem kraju.
Vse kandidatinje, M bodo pozvane, ae morajo zglasiti na dan 30. avgusta 1948 Zjutraj v Bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer bodo zdravniško pregledane ln kjer se bo vršil sprejemni izpit. Izbrane kandidatinje ostanejo takoj v šoli. Šolanje Je brezplačno
__ UPRAVA	BABIŠKE BOLE.
Ti Ä	'.urrfiiipA

Iz mestnega odseka za preskrbo
Nakazila vina
Gostinski obrati prejmejo v torek 24. t. m. nakaznice za nabavo vina za svoje potrošnike. Dopoldne naj se javijo po začetnik črkah od A do všt-K in isti dan popoldne od 15. ure dalje od L do ž in sicer v Odseku za preskrbo, Novi trg štev. 4.-TTT, Vsakdo naj prinese s seboj register, kamor se bo zabeležila nakazana količina.
Posebej opozarjamo vse gostinske obrate, da dele vino izključno le na določene odrezke. Po končani delitvi vina je predložiti odrezke, nalepljene na papir po 100 odrezkov na eno polo, vodoravno 10, navpično 10. Razbremenitev sledi samo na osnovi Vrnjenih odrezkov.
Vsakodnevno oddamo količino je treba zvečer po zaključku zabeležiti v register.
Kakovost vina in cene bodo trajno nadzirana <36116 vinu so: na drobno: namizno belo ali rdeče vino do 10 odstotkov D&n 26, veltiinec, portugaika, frankinja Din 28,
šipon — haloški, laški rizling din 28,
beli burgundec, ¡r’vanee, rulandec Din 30,
renski rizling Din 30, dišeči teami-nee in muškat Din 32.
Vključene so vse trošarine in davek raa poslovni promet.
Vino se sne točiti tudi čez ulico. Vinski trgovec mora vsakemu gostilna carju izdati račun z označbo količine, vrste vina in cene.
Razdeljevanje nakazil za mleko
Mladina od 10. do 14. leta in starci od '65. leta dalje dvignejo nakazila za mleko za novo trimesečje le, če predložijo glavo živilske karte za mesec julij v pristojnih mlekarnah in gicer:
v sredo 25. julija; Kroupa, Krese,
Jelnikar, Janežič, Gmajnar, Gruden;
v četrtek 28. julija; Filipič, Kerin, Bonča, Vidmar, Kovačič B., Ambrožič;
r petek 27. julija; Rupom, Potoč-U- Šinkovec, Lupine, Škorjanc, Zaje •
, soboto 28. julija; Guzelj, Špan,
Br, ~č, Pretnar Korošec.
2 upravičence obč. Logatec, Vihni k?, Log, Brezovica, Dobrova, Ježica, Polju Dobnmje, Rudnik, Grosuplje, ■veljajo sedanja nakazila za mleko tudi za prihodnje četrtletje, dokler ne bomo izdali novih navodil, o čemer bodo obveščeni v časopisju.
Vsi zavodi naj v teh dneh predlože nove sezname vseh' upravičencev, za katere prejemajo mleka Vse upravičence, mestne in okoliške, opozarjamo, naj paš jo na nakazila, ker duplikatov ne bo
Prošnje za obleko, perilo, obutev in druge predmete
pri MOOF — odseku za preskrbo vlagajo tudi premnogi, M niso najbolj potrebni. S tem samo otežkočajo uradu poslovanje in povzročajo, da se zavleče izdajanje nakazil res potrebnim. Zato ponovno opozarjamo, naj se zglasijo pri nakazovalnem oddelku odseka za preskrbo v Wolfovl uL 1 samo oni najpotrebnejši prebivalci okrožnega mesta Ljubljane, ki zaprošenega predmeta nimajo ali ga pod nobenim pogojem ne morejo pogrešati. O tem se bodo pri prosilcih na licu mesta ah na domu prepričali kontrolni organi odseka za preskrbo. Za neresnične navedbe v prošnjah so pripravljene kazenske sankcije, poleg tega pa bodo imena takih prosilcev objavljena v časopisih.
Gb tej priliki ponovno poudarjamo, da more odsek za preskrbo mesta Ljubljane sprejemati prošnje in izdajati nakazila samo civflnjm osebam, ki stalno prebivajo v okrožnem mestu Ljubljana. Vsi ostali prosilci naj se obrnejo do svojih pristojnih okrajnih ali okrožnih odborov vojaške osebe pa do svojih nadrejenih vojaških chlastev.
Odsek za preskrbo bo vpoštevak samo v WoIfoVi ul. št. 1 vložene prošnje. Osebne intervencije so izključene.
BdeMsa
KOLEDAR
Torek; 24. Julija: Kristina.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komo-tar, Vič-Tržaška cesta.
Kiasesasatagrafi
KJNp UNION:	Češki film »VRAŽJI
ŠTUDENTI« in slovenski kulturni film »Vrba«. Predstave ob 17.30 in 20.30.
KINO MATICA: francoski film »EDVARD VII.« OEntente cordiale«). Predstave ob 1730 in 20.30.
KINO SLOGA: Italijanski film »VANI-NA-VANINI« po Stendhalovi noveli, ki ga fašistične oblasti niso dovolile predvajati, dodatek sovjetski dokumentarni film »OSVOBODITEV BEOGRADA«. Predstave ob J720 in 20.30.
KINO MOSTE: Sovjetski film »IVAN GROZNI«. Predstave ob 20.
KINO KODELJEVO:	Ameriški film
»MOJ BILL — MATI« in slovenski doku. mentalni pim »Ljubljana pozdravlja osvoboditelje«. Predstava ob 20.
LUTKARJI !
Vabimo vse lutkarja na sestanek, bi bo v torek 24. t. m. ob 19. uri v frančiškanski dvorani (vhod na oder). Dnevni red: razstava, lutkovna šola. — Inimaitivni odbor slovenskih lutkarjev.
\'Mo£i opiati j
Cenjene čitatelje s štajerske, ki se zanimajo za nakup in prodajo raznih predmetov, naštetih med malimi oglasi, pozivamo, da se v svrho vseh informacij, podatkov, naslovov itd. obračajo neposredno oa naši podružnici v Celju tn Mariboru.
Buevaae vesti
Prepoved kopanja na špici. Preiskava kopalne vode v Ljubljanici in Gruberjevem prekopu nižje od mestnega kopališča so pokazale, da ta voda za kopanje ni primerna, ker more biti izvor raznih črevesnih, nalezljivih in kožnih bolezni. Zato se v interesu prebivalstva prepoveduje kopanje v Ljubljanici in Gruberjevem prekopu nižje od mestnega kopališča.
Krojači in šivilje! Kroje vseh vrst in informacije zaradi krojnih tečajev dobite pri: Knaflju Alojziju Ljubljana, Masa-rykova 14.
Sekretariat ZMS klasične gimnazije nujno poziva vse višješolce(-ke) na nujno obvezni sestanek danes 24. t. m. ob 17. url v HI. nadstr. poslopja v Šubičevi ulici. Poročal bo tovariš z mestnega odbora.
Absolventi nižjih srednjih šol, ki bi radi nadaljevan študij na slovenski pomorski šoli. javite do 28. t. m. svoj naslov v Društvu za primorske povratnike, Ljubljana, Dalmatinova 10.
Diplomirane fiiozofke pedagoške grupe ali učiteljice, ki jih veseli znanstveni študij otroških vrtcev, naj se javijo pri ministrstvu za prosveto — odsek za osnovno šolstvo, Bleitveisova 1-H.
Tov. žitnik, otroška vrtnarica iz št. Vida nad Ljubljano, naj se nujno javi pri ministrstvu za prosveto — odsek za osnovno šolstvo, Bleivreiscrva 1-H.
Fotograski pomočniki in vajenci nekvalificirane moči (delavci) so vabljeni, da se udeleže našega sestanka za ustanovitev organizacije ESZDN. ki bo v sredo 25. t. m. ob 19, v mali dvorani Delavske zbornice, vzhod iz Čopove ulic%, Udeležba obvezna!
Pričenjamo nove začetne, nadaljevalne ter konverzadjske tečaje ruskega in angleškega jezika. Informacije dnevno od 9 do 11 in 18 do 20. »Korepetitorji«, Mestni trg 17-1.
Telefonska številka za MOOF, Prešernova št. 3, IL nad- je 20-16.
ststlozelena kombinirana z belo an-gora se Je izgubila v nedeljo zvečer v šiški med Janševo do Černetove ulice. Oseba, ki jo je našla, je bila iz sosedne hiše opažena in poznana ter se naproša, da jo vrne na naslov: Maček, Trstenjakova 3.
SLUŽBE iščejo
¿KNJIGOVODJA, perfekten bilancist, samostojen organizator, verziran v vseh vprašanjih modernega knjigovodstva in organizaciji obrata (Računski načrt, OBOL itd.), išče možnost delovanja v industriji ali v trgovskem velepodjetju. Lahko nastopi l. septembra. Dopise »Slov. poročevalcu«, podružnica Celje, pod »Knjigovodja«.	5290^1
PEKOVSKI POMOČNIK, samostojen, ¿če službo. Pelko Karel, Apače S6, pošta Stmišče pri Ptuju.	5201-1
IŠČEM NAMESTITVE kot vratar ali sluga. Ponudbe upravi »Sl. poročevalca«
pod »Vratar«.	  5297-r
MANUF AKTURIST - G ALANTERIST, zmožen, pošten, s triletno prakso, gre tudi v kako podjetje za skladiščnika. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Samostojnost«.	5322-1
BLAGAJNIČARKA, vestna in zanesljiva, išče zaposlitev v kakršnem koli hotelu ali restavraciji, sprejme tudi mesto plačilne natakarice. Naslpv v upravi »Slov. poročevalca«, podružnica v Celju, pod »Zanesljiva«.	5300-1
MODISTOVSKA POMOČNICA išče službo.
Naslov v upr. »Sl. poročevalca«. 5301-1 POKLICNI ŠOFER, izučen avtomehanik, išče službo, po možnosti za osebni avtomobil v okrožju Celja. Ponudbe oglas, oddelim »Slov. poročevalca«, podružnica v Celju, ped »šofer«. 5298-1 KUHARICA, dobro izvežbana, išče službo kje na deželi. Ponudbe upravi »Sl. poročevalca« pod »Gorenjska« 5036-1 URADNICA s sedemletno prakso v vseb trgovskih in •pisarniških poslih, želi primemo zaposlitev. Ponudbe upravi »Slovenskega poročevalca« pod značko »Praksa«.	5319-1
SLUŽBO pri samcu ali pa pri dveh osebah iščem. Znam tudi voditi celo gospodinjsko in hišno delo. Sem poštena in varčna. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Hišno delo«.	5310-1
UPRAVITELJICA - GOSPODINJA s strokovnim znanjem in večletno prakso išče primerno zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod značko »1. september«.	5328-1
TRGOVSKI POMOČNIK z večletno prakso v špeceriji in manufakturi, išče za takojšen nastop službo; prevzame tudi službo skladiščnika. Ponudbe na upravo »Slov. poročnvalca« pod značko »Zanesi j iv-vesten«.	5326-1
ŽENA srednjih let bi šivala, krpala po hišah, sprejme tudi domov, pomaga v oospodinjstvu. Naslov pustiti v upravi »Slov. poročevalca« pod značko »Krpanje - šivanje«.	  5343-1
LESNI MANIPULANT - ŠOFER, samski, event. zmožen žago vodstva, išče mesto kjer koli. Nastop takoj. A. Podobnik, Vrhnika.	5345-1
MESTO NATAKARICE iščem v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenskega poročevalca pod »Mlada«.	5349-1
IŠČEM SLUŽBO ŠOFERJA k luksuznemu ali tovornemu avtomobilu. Mesto lahko nastopim takoj. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca pod značko »Trezen in zanesljiv«.	5346-1
SLUŽBO dobe
Hišnika
vestnega in sposobnega za vsa dela V zveš z opravljanjem dvorane in odra in ki se razume nekoliko tudi na elektriko, sprejme okrajni odbor OP Žalec. Stanovanje v hiši, plača po dogovore.
Dopise z življenjepisom in potrdilom o čisti politični preteklosti za časa okupacije poslati Propagandnemu odseka Okrajnega odbora OF Žalec.
DVE DEKLICI, stari 15 in 16 let, bi t*j želeli učiti trgovine, fotografske obrti ali kaj sličnega najraje v Celju. Prosi-ta, da bi Imeli hrano in stanovanje pri gospodarju. — Ponudbe prosita na naslov: Karl Skoberne, Laze 4. poš*a Dramlje pri Celju.	4451-3
ZASLUŽEK
INŠTRUKTORJA za srednješolsko matematiko iščem. Oglastl se Je med 14. In 19. uro. Pokovec Dušan, Komenskega ulica 24, pritličje.	5321-4
ZA RUSKI JEZIK Iščem prvovrstnega profesorja. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Ruščina«.	5303-4
R O D A M
LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Prinesite steklenice s seboj. Drogerija Anton Kanc. Židovska ul. 1.	4952-5
PISALNI STROJ »Continental« z usnjenim kovčegom, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi »Slovenskega poročevalca«. _________________________ 5304-5
PETELINČKI, priti tkavčki, naprodaj v Kolodvorski ulici 23.	5308-5
ŽENSKI PLAŠČ, popolnoma nov, prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca« podružnice v Mariboru.	5205-5
POZOR, KRZNARJI! Prodam krznarski stroj, popolngpia' nov. Ogled vsak dan od 18. ure daije. Kupec Ivan, Brdo, Prevalje 26, V tč -Lj ubij ana.	5312-5
DAMSKI KOSTUM, skoraj nov, predvojno blago, prodam. Delavski dom, soba št. 9-II.	5314-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, znamke »Tajfun«, prodam ali zamenjam za radio aparat. Sivic, Ključavničarska ulica 3.	5315-5
RAZTEGLJIVO MIZO za 6 do 14 oseb, knjižno omaro, \7 knjig leksikona, proda Beg France, Bežigard 6.	5327-5
DOMAČO HALJO, novo, prodam. Ogledati med 13. in 16. popoldne. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	5329-5
ŠTEDILNIK, železen, belo emajliran, rabljen^ takoj prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	5330-5
KNJIGE Slovenčeve knjižnice, kompletno zbirko, proda Vidmar, Celovška cesta št. 57.	5331-5
OBLEKA, moška, dobro ohranjena, naprodaj. Ogled od 13. do 19. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	5334-5
KLAVIRSKA HARMONIKA, 80 basov, naprodaj v mlekarni v Kopitarjevi ulici št 1.	.	5363-5
ELEKTROMOTOR 1—2 ks. s., 220 do 380 Volt, prodam odnosno zamenjam za večjega. Maček, Trstenjakova 3. 5366-5 »SLOVENCA« kompletne letnike 1942,1943, 1944 in 1945, prodam. Naslov v unravi »Slov. poročevalca«.	3552-5
OBLEKO, sivo-svetio, krasen vzorec za srednjo,vitko postavo ter rjave čevlje ali nove gojzerje, zamenjam za športno kolo ali prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	5337-5
SALONARJE, krasne, modre, št. 37, zamenjam ali prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	5338-5
PRODAM OMARICO s polico, pripravno za bife ali gostilno. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	5344-5
SUKNJO
leko
staro, moško, površnik in ob- j	NcIScI ŽMMT**11 ilffi iCfl
leko za močno .postavo, vse predvojno ;	*
blago, zamenjam za novo ziroma brez- i v MARIBORU, Slovenska uL št 8,
hibno kompletno moško kolo. Naslov v	_	__
upravi »siov. poročevalca«.	5351-7 sprejema narocniKe m oglase,
i	■	i	Obenem javljamo, da potrebujemo
V NAJEM VEČJE ŠTEVILO JBAZNASAJLCEV
IN KOLPORTERJEV, ki
BTJFET ah majhno gostilno v mestu Ljubljani vzamem takoj v najem. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Gostilna«.	5307-9
STANOVANJE odda
PETSOBNO STANOVANJE v strogem centru zamenjam za manjše, pripravno za zdravnika. Naslov v upravi »Slov.
poročevlca«.	  5324-11
NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem moškega, prednost Imajo železničarji. Naslov v upravi »Slov. poročevalca« — podružnice Maribor.	5203-11
ENOSONO STANOVANJE v mestu zamenjam z enakim s kabinetom ali dvosobnim. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »čista zamena«. 5311-11 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in plinom v bližini banovine zamenjam za večje. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«.	5336-11
ZAMENJAM komfortno trisobno stanovanje sredi mesta, z lepim dvosobnim ali enosobnim s kabinetom, tudi v lepem kraju zunaj mesta ali z enodružinsko hišico — tudi v Celju. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 5358-11 ENOSOBNO STANOVANJE v Stepanji vasi zamenjam za manjšo delavnico v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenskega poročevalca« pod »Prilika«. 5339-11
naj se
javijo pri podružnici uprave našega lista.
SOBO IŠČE
PRAZNO SOBO za pisarno v centriram iščemo za 1. avgust. Event. predelamo obstoječo prazno delavnico ali dobro plačamo za dnevno štiri ure s souporabo obstoječe pisarne. Ponudbe prosimo na upravo »Slov. poroč.« pod »Strogi center«.	5158-12
GREM H KMEČKE DRUŽINI, ki Je brez očeta, v mestu ali bližnji okolici. Tmam stalno službo. Ponudbe upravi »Slov, poročevalca« pod značko »Nezadovoljen«.	5050-12
SOBO, opremljeno, išče uradnica, ki je skoraj ves dan odsotna. Ponudbe upr. »Slov. poročevalca« pod značko »Sem skromna«.	5254-12
R
N
U
M
Tovarna olja HROVAT & KOMP.
LJIJBLJANA-MOSTE
Tovarniška uL 41
opozarja vse lanske pridelovgice sončnic, bučnic, repice in malta, ki to seme še imajo, na razglas Ministrstva za trgovino ip oskrbo, s katerim je dovoljena predelava semena v jedilno olje do 27. t m.
Pridelovalec odstopi temu ministrstvu polovico olja, poloviea in vse tropine pa ostanejo njemu.
Kdor torej namerava dati seme v predelavo, naj ga zanesljivo dostavi do gornjega dne!
Glede prevzemanja, vračanja olja in tropin obračuna se ravnajte po naših navodilih, objavljenih 22. t. m.!
POSTREŽNICO za vsa dela in za ves dan potrebujem takoj ali s 1. avgustom. Znanje kuhe ima prednost. Vprašati: Baragova št. 9-1.	5157-2
SALDOKONTISTA, vestnega, sprejmem. Ponudbe pod »Saldokontist« upravi »Si. poročevalca«.	4941-2
MLINARJE, vajene valjčnih stolov in avtomatskih oljnih stiskalnic, sprejme mlin in oljarna Franc 1 d 1 č . Vtr. Domžale.	4849-2
DEKLE, ki ima veselje Cio kuhe, sprejmem v času od 8. do 16. ure. Gradišče št. 14, menza.	5305-2
POSTREŽNICO srednjih let, z znanjem kuhe, samostojno, išče s 1- avgustom trgovec-samec za čas od 8. do 2. ure. Opoldan hrana. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Samec«.	5332-2
KUHARICO, samostojno, za vsa hišna dela, k dvema osebama sredi mesta, v komfortno gospodinjstvo, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenskega poročevalca«.	5296-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj dvočlanska družina Saksida v Ljubljani, Dvorakova uliea 3-II. 5325-2 KALKULATORJA STROJNE STROKE,
. tehničnega, mladega, išče podjetje kovinarske stroke v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod šifjo »Kalkulant«.	5335-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kube, iščem za takoj k dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenskega poročevalca«.	5350-2
POSTREŽNICO iščem za tri ure dnevno. Naslov v upravi »Slovenskega poročevalca».	5357-2
DELOVODJO za večji apnenski obrat s kamnolomom iščem. Ponudbe na upr. »Slov. poročevalca« pod značko »Razmah«.	5360-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo, sprejme takoj inž. Pretnar. Gledališka ulica 4-IH.	5363-2
KNJIGARNA Dolžan Janez kupi vsako slovensko knjigo, Stritarjeva ul. 2. 9-M-6 ZABOJE za pošiljanje sadja kupim vsako količino. Plačam v denarju ali zamenjam za sadje. Košir Matija, Rožna dolina, Cesta XV. št. 17.	5318-6
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim za protivrednost. Naslov v upravi »Slov poročevalca«.	5359-6
MOŠKO KOLO, novo ali rabljeno, kupim. Ponudbe na upravo »Sl. poročevalca« pod »Kolo 5«,	5058-6
KUPIM VOZ v nosilnosti do 600 kg. Čerin, Litijska 6.	5362-6
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK m žensko kolo kupim. Zalokarjeva 11.	5354-6
POTOVALNI KOVČEG, vel. do 1 m., dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod značko »Kovčeg«.	5341-6
MOŠKO KOLO v dobrem stanju, kupim Vprašati: Kreč Ludvik, »Navod«, Gosposka ulica 12.	5342-6
Prošnja
Tovariše partizane, ki so prisostvovali pogrebu Vol talina Gastone, jurišni bataljon Garibaldinske brigade Fontanot, ki je padel dne 15. L 1945 v bojih za Toplice (Novo mesto) in je tamkaj pokopan, prosimo, da sporoče točne podatke o grobu, kjer imenovani leži, v svrho prenosa v domači kraj.
Informacije na:	Ing. Vitek Josip,
železniška uprava Ljubljana.
+ Kot žrtev prometne nesreče je umrl marljivi uslužbenec
Otorepec Nande
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Ljubljana, dne 23. Julija 1945.
D. Goršič.
+ Ljubljanska borza za blago in vrednote javlja žalostno vest, da je dne 21. t. m. umrl njen dolgoletni in zaslužni pravni tajnik, gospod
Antloga Jakob
sodni na d svetnik v p. Zaslužnega blagopokojnima bomo ohranili v častnem spominu!
POZABILA sem 17. t. m. v avtobusu proga Gornja Radgona-Maribor PLAVO JOPO. Poštenega najditelja oziroma šoferja naprošam, da izgubljeno vrne proti nagradi na naslov: Hilda Cimer-lajt, Zrinjskega trg 6. Maribor ali Her-cegovšek št. 5. Gornja Radgona. -5182-14 ŽENSKO ZAPESTNO URO sem našel v moškem kopališču v Celju. Lastnik naj se javi pri: Oder Peter, Celje, Aškerčeva uho«. 10.	5299-14
MOŠKI TELOVNIK, rjav, sem izgubil od Zmajskega mostu do Starega trga Pošten najditelj se naproša, da ga -Vrne lastniku: Purlč, Stari trg štev. 3-n.	»*302-14
NEKAJ DENARJA, več prstanov in vazni dokumenti, je bilo najdeno. Vprašati pri Francu Verbiču, Kozarje 86, posta Dobrava.	5316-14
SIVA JOPA od kostuma je bila pozabljena v nedeljo'zvečer v vlaku Grosuplje___Ljubljana. — Poštenega najditelja
orosim, naj jo odda na naslov: Pavla Šmid, Dvorakova 8-H.	5333-14
BLIZU GORENJSKEGA KOLODVORA smo izgubili rdečo ruto. Najditelja prosimo, ■ da jo proti nagradi odda v upravi »Sl, poročevalca«.	5o55-l4
PAPIGA, majhna, modra, je tišla. Najditelj naj jo proti nagradi odda v Frančiškanski ulici 2-IV. desno. 5340-14
+ Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nam Je umrl naš oče
Burja Peter
hiš. posestnik in biv. mesarski mojster
Dočakal Je željno pričakovano svobodo ter se je v 80. letu starosti nenadoma preselil v večnost.
Pokopali smo ga v Celju dne 23. t. m. Ljubljana-šiška, Celje, Moravska Ostro-va, dne 23. VH. 1945.
Družine: Burja, Zakotnik, Božič, Kosirnik.
+ Odšel je v večnost nepozabni mož, oče, brat in svak
Franc Domanjko
restavrater in posestnik
Pogreb je bil v četrtek, 19 julija ob 4 popoldne na pokopališče pri Kapeli, kjer bo počival v rodbinski grobnici. Zadušnica pa v petek 20. julija ob pol 7. uri v cerkvi pri Kapeli.
Radenci, 17. julija 1945.
Žalujoči: Domanjko Alojzija s hčerko Bojano, Jožefa Hofman, Alojzija Domanjko, sestri in ostalo sorodstvo.
VAJENCI
KOT VAJENKA grem v trgovino ali k šivilji itd. Po možnosti s hrano in stanovanjem ali tudi brez. Ponudbe upr. »Slov. poročevalca« pod »Pridna in poštena vajenka«.	5355-3
ZAMENJAM
JESENOV, BUKOV in GABROV LES
v plohih, vsake količine kupi B. KOLB, fct. Vid nad Ljubljano.
Za jesensko sečnjo tudi okrogel les, od 18 cm navzgor
ZAMENJAM Tibatin, A tropih, Pantopon, Dtoiantm, Scopolamin-Eukodal-Ehpeto-nin injekcije, želim Novocain ali Scii-rocain. Naslov v upravi »Sov. poročevalca«.	5323-7
ŽENSKO KOLO, skoraj novo, znamke »Durkopp«, kompletno, zamenjam za moško kolo športne oblike, tudi odlično ohranjeno. Naslov v upravi »Sl. poročevalca«.	5320-7
BELO DOLENJSKO VINO bi zamenjal za kotel za žganjekuho. Ponudbe upravi »Slovenskega poročevalca« pod značko »Vino«.	5294-7
POHIŠTVO, spalnica in Jedilnica, v Splitu bi zamenjal za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod značko »Split«.	5293-7
OTROŠKI VOZIČEK, nov, športni, zamenjam deloma tudi za protivrednost. Cizi, Ipavčeva 4.	5313-7
DAMSKE ČEVLJE (salon), skoraj nove, predvojne, št. 37, zamenjam za ženske zimske št. 36—38. Debevc Cvetko, Bežigrad, Topniška ul. 16.	5317-7
SVEŽA KURJA JAJCA dam za protivrednost. Slomškova ul. 6, pritličje. 5084-7 ŠIVALNI STROJ »Singer«, krojaški, v zelo dobrem stanju, zamenjam za protivrednost. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Prevoz«.	5361-7
HRUŠKE, jajca in češplje dam za to-braiko ali drugo protivrednost. Naslov v upravi »a. poročevalca«.	5367-7
VOLNENO BLAGO za moško obleko ati zimski plašč zamenjam oziroma prodam Kladezna 24, levo.	5365-7
ZA DOBRE OPANKE, sive ali rjave, dam protivrednost. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Enotna«. 5350-7
Izjava
Podpisana sem žalila tov. Jas. Hvala, ker sem ga oblila pri oknu mojega stopnišča, za kar obžalujem to dejanje.	Marija Bizjakova.
NAZNANILO
Državno zdravilišče Rimske TopH-ee naznanja občinstvo, da je prosto kopališče za termalno vodo na sončnem prostora odprto tudi za civilni promet.
Kopališče je odprto vsak dan razen ob ponedeljkih.
Hotel
ESPLANADE
ZAGREB - Telefon 46-55
zopet odprt!
(Kavama m restavracija sta odprli od 21. VIL)
+ V neizmerni boli naznanjamo žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil naš Ijuhljeni in nepozabni sm in brat, komaj šestnajstletni
Otorepec Ferdinand
Pogreb rajnega bo v torek dne 24. t. m. ob 13.30 iz Zg. Zadobrove v Polje. Polje, dne 22. VII. 1945.
Žalujoči: Rok, oče, Franja, mati, Albin in Zdenko, brata, Marija, sestra in ostalo sorodstvo.
+ Izgubili smo naše najdražje, našo
zlato Trm.Trwt
Prepeluh Marijo
vdovo Po mesarskem mojstru
v starosti 79 let. K večnemu počitku smo jo Položili včeraj, dne 23. julija 1945 pri Sv. Križu.
Istočasno se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste na kateri koli način počastili njen spomin.
Ljubljana, Zagreb, Varaždin, dne 24. julija 1945.
Globoko žalujoči otroci:	Cirila, Tone,
Franc, Emil, Karol, Milka in Viktor.
ZAHVALA. V neizmerni tugi se zahvaljujem soseščini za lajšanje bolečin in tovariško razumevanje ob izgubi mojega moža, mizarskega mojstra
Pavla Rovšnika
za počastitev, ki jo je pevski zbor iz št. Vida izkazal mojemu nepozabnemu možu na grobu, za poklonjene vence tovarišev* partizanov in lepe tolažilne besede tov. Oblaka ob žalni slovesnosti za obletnico njegove smrti.
Marija Rovšnikova
št. Vid nad Ljubljano.
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našega dobrega očeta
Tomaža Šlangla
k zadnjemu počitku, se toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo vsem njegovim prijateljem, «ki so ga v časa bolezni Obiskovali in mu lajšali težke ure. Radovljica, dne 20. julija 1945. žalujoči:
žena Terezija. Branko in Vlado, sinova.
VASILIJ GROSMAN:
20
ffiu&od fe nesmrten
ROMAN
Obleko vojakov so spravili v red in spet uvedli nenavadno strogo disciplino. Vojak, ki ni pozdravil, je bil klican na odgovor in kaznovan, raporti so potekali po vseh predpisih. Sočasno s surovim zakonom discipline, ki ne pozna izjem, je bilo uvrščeno tovarištvo med navadnimi vojaki in njihovimi poveljniki. Ljudje, ki niso bili vajeni boja in M so tali po naravi boječi, so se stopnjema privadili nevarnostim, njim so zaupali boj z nemškimi motociklisti, jih uporabljali za medsebojne zveze ali za to, da so lovili sovražne zvezne vojake in uničevali osamljene kamijooe. Prvikrat so jih poslali v spremstvu izkušenih izvidnikov, nato pa so jih pustili same, da delajo vsak po svojih sposobnostih in na svojo odgovornost.
Zvečer se je Bozarev pogovarjal s komandirji o poteku vojne. Njegova vera v zmago, ki še pride, vera, zasnovana ne na praznem optimizmu, marveč na močnem upoštevanju neogibnih velikih težav S prvih mesecih vojne, je prehajala tudi na ostale ljudi.
Potlej je Bozarev pogledal komandirja in rekel:
»Tovariši, danes se mora vrniti vojak, ki se je pretihotapil skozi-fronto do štaba armadne skupine. Mislim, da pojdemo jutri v boj.«
Ostal je z Rumjaneevim in legla sta drug poleg drugega v travo in jela proučevati zemljevid. Izvidništvo, M so ga opravljali nekateri podnevi in ponoči, je prinašalo mnoga pore la, in Rumjancev je nezmotljivo dognal slabe točke v nemški obrambni liniji.
»Glejta, tule,« je rekel Rumjancev, »je prehod skozi gozd, morali se bomo kar moči strniti, a skozi gozd pojdemo vse do rel^e. Sploh Tuigiim, da utegnemo priti na našo obalo brez strela, neopaženi, če se bomo premikali ponoči.«
»Mislite?« je spregovoril Bozarev. »Kako je mogoče, da vi, tovariš Rumjancev, ki ste odličen sovjetski poveljnik, kulturen in pameten artilerijec, da lahko vi samo pomislite na tako herezijo?«
»Kakšno herezijo?« se je začudil Rumjancev. »Bodite prepričani, da se lahko ponoči pretihotapimo neopaženi. Na tem mestu je sovražnik tenak, sam osebno sem bil tam in videl.«
»Saj je v prav v tem herezija«
»V čem, tovariš komisar?«
»Za vraga, ediniea regularne vojske je za sovražnikovim hrbtom, a. vi predlagate, da se pretoleemo čez, ne da bi izstrelili kak strel 'Ali naj zamudimo tako ugodno priložnost? Ne, nikdar ne! Ne bomo iskali praznine pri Nemcih! Doženimo, kje je sovražnik osredotočil največ tehničnih sredstev, tam bomo udarili izza hrbta, ga dodobra premlatili m potem zmagovito prešli, medtem ko bo sovražnik štel svoje hude izgube. Kako bi pač mogli ravnati drugače?«
Rumjancev je dolgo in nepremično gledal Bozareva v obraz.
»Oprostite mi,« je dejal, »toda vi niste navaden človek. Prev imate, lahko udarimo, ne da bi se tihotapili čez vodo.«
»No, nič, nič zato«, je odvrnil Bozarev zamišljeno. »Samoohranitveni nagon se v vojni kaj rad pošali z ljudmi. Vedno je treba uvaževati, da smo tu za smrtonosen boj, da jarke kopljejo zaradi tega, da bi iz njih streljali in ne da bi se v njih skrivali; da smemo v jame samo zato, da se obvarujemo za strašni naskok, ki pride uro pozneje. A ljudem se včasi zazdi, da gredo v zaklonišča samo in izključno zato, da bi se v njih krili. To filozofsko misel lahko povem preprosto,« je dostavil, »mi smo zaredi tega za sovražnikovim hrbtom, da bi ga napadli, ne da bi se skrivali po gozdu. Mar ni tako?«
»Tako je in nič drugače.«
K Bozarevu je stopil poročnik Klenovkin.
»Tovariš komisar, dovolite.«
»Tovariš komisar, dovoli,« je rekel in pogledal iz navade na uro, »dobili smo gosta.«
»Kdo je to?« je vprašal Bozarev in se zagledal v obraz vojaka, ki je stal poleg Klenovkina Na mah pa je vzradoščeno vzkliknil: »Ah, to je tovariš Kozlov, naš sloveči poveljnik izvidniške čete!«
»Da, poročnik Kozlov. Prišel sem k vam na ukaz poveljnika sto-enajstega polka, majorja Marcelova«, je glasno in nenavadno razločno reportiral Kozlov. Njegove pametne rjave oči so se smehljale prav tako kakor prvi dan njunega poznanstva
»Ne toliko prišel, kakor se priplazil«, je dejal Bozarev proti Rumjaneevu.
Kozlov je sedel Poleg Bozareva in mu na drobno sporočil načrt skrbnega napada, kakor ga je izdelal Marcelov. Točko za točko je pojasnjeval zapleteni operativni osnutek. Čas koncentracije, naskoki, sistem signalov, za izenačenje akcije — vse je bilo izdelano do najmanjše podrobnosti. Kozlov je s krogom označil mesto, od kod bo udarila artilerija in metalci min; sporočil je, kako bo presekana pot, po kateri skušajo Nemci pripeljati rezervo, in kako bo divizijska artilerija tolkla tisti sektor, kjer bi se Nemci po vsej verjetnosti umikali. Izročil je Bozarevu zlato uro in mu rekel:
»Tovariš Marcelov me je naprosil, da vam izročim njegovo uro, on ima še nikljasto, obe pa sta uravnani na sekundo.«
Bozarev je vzel uro, jo obrnil in primerjal kazalce s svojo ročno uro; glej spet je zaostala za štiri minute.
»Prav. Vidim, da nisem zaman rekel Marcelovu toliko neprijetnih besed.« Nasmehnil se je in rekel sam sebi: »Morda sem pa le govoril zaman, to je velika skrivnost.«
»Prevzemite poveljstvo našega .strelskega bataljona1,« se je obrnil do Kozlova, »vi, tovariš Rumjancev, pa morate odriniti, čim se zmrači, zakaj pot skozi gozd s težkimi topovi ne bo lahka.«
»Pot je že pripravljena, izkrčena, ponekod so narejeni prehodi z bruni«, je odgovoril 'Rumjancev, ki je vselej vse pripravil že vnaprej.
»Zelo dobro, samo neka stvar ni dobra: nimamo česa kaditi. Ali nimate cigaret, tovariš Kozlov?«
»Ne kadim, tovariš komisar,« je odgovoril Kodov z glasom človeka, ki se čuti krivega, »obglavili bi me, če bi vedeli, toliko me je Marcelov nagovarjal, da naj vzamem za vas nekaj cigaret, a sem venomer zatrjeval: Tam imajo tobaka, tobaka.«
»Eh, da bi te...« je odgovoril Rumjancev jezno, »v resnici pa moramo kaditi deteljico.«
»Da, to medvedjo uslugo ste nam vi storili,« je dejal Bozarev. »Kakšne cigarete pa vam je ponujal Marcelov?«
»Modrikasta škatla in bele planine z jezdecem. ,Kazbek‘, se nri zdL«
»Jasna stvar, Kazbek Kako pa ip vam vleč. Rumjancev?«
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/11. Telefon uredništva in uprave št 31-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« * Glavni urednik Ciril KosinaŽ,