•P. b. b
kultur n o -politično glasilo-
Od 2, — 16. decembra obiščite razstavo
Sšovanska knjiga pred 100 leti
ki je v zgornjih prostorih
Mohorjeve prodajalne v Celovcu
10.-Oktober-StraBe 27
vsak dan od 8. — 12.30, in 14.30 — 18. ure Vstopnine prosto
Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CELOVEC, DNE 9. DECEMBRA 1965
V Franciji hud udarec za de Gaulla
Odločitev po badla šele 19. decembra
LETO XI. / ŠTEVILKA 49
Cerkev v novo dobo
,/fudi očeta ne imenujte nikogar od vas na zemlji, kajti samo eden je vaš Oče, ki je v nebesih.” (Mat. 23, 9-10)
V januarju 1959 je papež Janez XXIII. — dozdevno iz zadrege izvoljeni — napovedal drugi vatikanski koncil. Krščanski svet je zvedavo dvignil svojo glavo, prisluhnil Janezovi besedi o „ažomamentu“ t. j. nujni prilagoditvi Cerkve modernemu svetu in od tistih dob do danes strmi nad revolucionarnim prelomom, ki se po koncilu napoveduje v življenju in delovanju katoliške Cerkve. Kirošimska atomska bomba pomeni prelomnico gospodarskega in tehničnega sveta, ki bo odslej razpolagal z ogromno zakladnico gospodarske energije, motorja vsega gospodarskega snovanja in dela. Drugi vatikanski koncil pa je vstop Cerkve v moderni vek z ogromnim zakladom njenega duhovnega bogastva.
Seve — še dolgo bo polno dvomljivcev «n konservativcev v svetu in med nami, ki ne bodo hoteli verovati v razdobje cerkvene zgodovine. Ne sme se jim zameriti, saj bo sodba o tem končnoveljavna Sele po deset-, morda celo stoletjih, četudi, se že godijo čudeži, ki pričajo o tem. Papež se prvič v cerkveni zgodovini — da izvzamemo prva stoletja — imenuje rimskega škofa med škofi in se poda z modernim letalom v daljni Bombay med indijske katoličane, zbrane na kongresu, in še med ta-cnošnje hindujce, da po kardinalu Konigu započne tudi z njimi svoj dialog. V Jeruzalemu sreča patriarha pravoslavne grške Cerkve Atenagora, njun poljub je znamenje iskrene bratovske ljubezni — danes že sta Cerkvi sklenili, da razveljavita skiepa o medsebojnem izobčenju in tako pripravita glavni korak za zbližan je rimsko-katoliške Cerkve in pravoslavne vzhodne Cerkve. Po tem se pojavi papež v veliki njujorški dvorani Zveze narodov in tam slišijo zastopnici nad sto držav vsega sveta resne besede o nevarno ogroženem svetovnem m:ru. Mi-mili teden nas preseneti prisrčno pismo poljskih škofov nemškim škofom z vabilom na jubilej tisočletnice katoliške Poljske. Ob koncu koncila sv. oče proglasi novo cerkve-n° leto za jubilejno leto, početnik koncila Janez XXIII. pa bo proglašen svetnikom.
Ogromno delo so storili kcncilsk' očetje iu za tem bodo pisane številne knjige in ”e številnejši članki, nakazujoč nove misli novega veka v Cerkvi. Morda se bo pri tem najpogosteje vračala beseda „aižor-n®mentD“ (prilagoditev), to je, da je napočil sedaj čas razgovorov med verniki — duhovnimi in krškimi — v Cerkvi, med Cerkvijo *n ostalimi krščanskimi občestvi, med Cerkvijo in drugimi verstvi in še z ateizmom •sveta. Veličastni duhovni potencial Cerkve, skozi stoletja skrit in le malo poznan izven vernih vrst, se odpira. Dialog, razgo-vor, pomeni, da bo odslej vzgojno delo osredotočeno bolj na izmenjavanje misli, ■na prepričevanje o boljši resnici, im na 'Vzgojo osebne vesti in samoodgovornosti. Tak dialog predpostavlja dva partnerja, dva nrata, ki ju oba družita ljubezen in želja po cesnici. In to bratstvo v Kristusu je morda največji korak koncila.
Srednji vek je vek stroge avtoritete, nad-rednve in podreditve. Družba je organizirana v strogih oblikah stanov, gosposke in podaništva. Iz srednjega veka raste civilno, posvetno življenje v krvavih sunkih francoske in ruske revolucije v ravno-'pravnost in civilno demokracijo. Srednjeveškega ..gospoda" nadomesti novodobni »državljan“ enakih pravic in dolžnosti, seve dostikrat bolj na papirju kot v življenju. Po ruski revoluciji naj bi se državljan pretvoril v še enakopravnejšega ,,tovariša", reve še bolj na papirju kakor v življenju. Jz arustcikraitično vodenih držav se porodi-i10, države politične demokracije v obliki
V nedeljo so v Franciji volili predsednika države. Volilna udeležba je bila silno močna, saj se je posl užilo glasovanja 85 odstotkov volivcev, to je do sedaj največja volilna udeležba po vojni v Franciji. Dosedanji predsednik general de Gaulle ie prejel od 23,891.000 oddanih glasov le 10.5 milijona ali 44, 61 odstotka; torej mora še enkrat v volilni boj, in to 19. decembra, ko se bo odločilo med njim in kandidatom levice, socialistom Franoois Mitterandom, ki je zanj glasovalo 7,65 milijona Francozov ali 32,04 odstotka.
Kandidat centra Jean Leeanuet je dobil 3,77 milijona glasov ali 15,78 odstotka; kandidat zunanje desnice Jeam-Luis Tixner-Vignacour 1.26 milijona glasov ali 5.31 odstotka; neodvisni (liberalec) kandidat Piier-re Marcilhacy okoli 400.000 glasov ali 1,74 odstotka in Marcel Barbu kandidat „soci-alne pravičnosti", kot se je sam označili, pa okoli 278.000 glasov ali 1.17 odstotka. Pri glasovanju pa niso upoštevali še 465.000 glasov iz prekomorskih dežel, ki so v glavnem glasovali za generala de Gaulla.
Pred tremi leti, pri ljudskem glasovanju, ko je šlo za to ali naj uvedejo volitve predsednika, je še glasovalo za de Gauliovo za-
vlada v Pekingu je v sredo, 1. decembra, postavila pogoje za udeležbo na svetovni razorožitveni konferenci, ki naj bi bila predvidoma leta 1967 na Dunaju: Komunistična Kitajska mora biti pred tem še sprejeta v Organizacijo združenih narodov. S tem je Peking posredno priznal, da želi postati član najvišje svetovne organizacije.
To Izjavo je podal nek komentator kitajskega zunanjega ministrstva na vprašanje francoske tiskovne agencije AFP. Izjava se glasi:
„Svetovna razorožitvena konferenca temelji na resoluciji Organizacije združenih narodov, zato Kitajska ne bo sodelovala na njej. Organizacija združenih narodov
„Gemini 7“ bo ostala v vesolju 14 dni
Iz ameriškega oporišča Cape Kennedyja so v soboto, 4. decembra, ob 20.30 90 srednjeevropskem času izstrelili vesoljsko ladjo „Gem:ini 7“, v kateri sta astronavta James Lovelli in Frank Booman. Ladja je za-čela krožiti okoli Zemlje. Po načrtih naj bi ostala v vesolju 14 dni, pri tem pa bi morala napraviti 206 krogov okoli Zemlje.
Iz raketnega oporišča so sporočit, da leti „Gemini 7“ po začrtanem tiru, katerega peirigej (prizem!je) znaša 161 kilometrov, kakor je bilo predvideno, apogej (od Zem-
več političnih strank, ki se po načelu številčne večine borijo za premoč. Iz te politične demokracije se po prvi vojni rodijo države politične ,,demokracije" ene same stranke, s čimer se torej spet pojavijo odtenki srednjeveškega civilnega ustroja. Taki so sunki in krči v razvoju civilnega življenja. Nič čuda, da jih spremljajo hkrati ■potoki krvi in trpljenja.
Razvoj Cerkve v novi vek je bolj premočrten, za kar je dokaz minuli koncil. Prehod iz srednjeveškega patriarhabzma v moderno bratstvo in humaniteto je bil storjen uprav na eleganten način. Seve bo sedaj na nas vseh, da prevedemo koncilskega duha tudi v naše življenje, v našo škofijo, v naše župnije in še v nas same.
misel 88.2 odstotka volivcev, čeprav je predsednik de Gaulle v nedeljo dobil največ glasov, pomeni to zanj praktično poraz.
Analiza nedeljskega volilnega izida je pokazala, da je vprav kandidat centra Jean Leeanuet spravil de Gaulla ob zmago. Ta je namreč na svojih volitvenih shodih posebno vroče pihal na duše de Gaullovih privržencev, ki so doslej zmerom volili dosedanjega predsednika generala de Gaulla. Kandidat centra Jean Leeanuet je trideset let mlajši od de Gaulla in ni obremenjen z nobenimi negativnimi lastnostmi četrte republike, z razliko od vseh drugih de Gaullovih protikandidatov. V ostalem pa je vodil Leeanuet volilno borbo v Kennedyje-vem slogu.
Resnični dobitnik pri nedeljskih volitvah Jean Leeanuet je podal sledečo izjavo o nedeljskih volitvah: „Generala de Gaulla ne podpira večina volilcev. Francosko prebivalstvo ne odobrava več enoglasno politike sedanjega francoskega predsednika de Gaulla."
Bivši ministrski predsednik Debre pa je izjavil: »Leeanuet je postal v imenu Evrope Inštrument francoske razprtije".
(OZN), ki je pod kontrolo Združenih ameriških držav, je stalno sovražno razpoložena nasproti Pekingu. Kitajska ne bo toliko časa navezala stikov z Združenimi narodi, pa tudi se ne bo udeležila nobene konference, ki bi jo sklicala svetovna organizacija, dokler ne bo sprejeta kot zakonita članica v Organizacijo združenih narodov, in pa dokler ne bo čangkajškova klika (svojat) Izključena iz Združenih narodov.
Odsotnost rdeče Kitajske na svetovni razorožitveni konferenci pa bi zmanjšala tudi pomen le-te v najvažnejši točki: Združene države Amerike ne bi bile tako dolgo pripravljene na atomsko razorožitev, dokler bi pekinška vlada nadaljevala z jedrsko oborožitvijo.
Ije najbolj oddaljena točka) pa 235 kilometrov, in sicer 16 kilometrov manj, kot je bilo’ predvideno. Radijska zveza s kabino je nekoliko, nejasna, vendar pa so pogovori še zmerom razumljivi. 23 minut po odhodu oz. vzletu so sporočili, da je vse v redu.
Strokovnjaki raketnega oporišča so začeli pregledovati iz strelišče, da bi ugotovili ali jelizstreilitev »Gemini 7“ povzročila kako škodo. Od tu bodo mogoče že 12. decembra, gotovo pa 13. decembra izstrelili vesoljsko ladjo »Gemini 6“, v kateri bosta Walter Schiirra in Thomas Stafford v okvi-
Morda tudi tod ne bo šlo brez trenja, kot ga je nakazoval tudi potek koncila. Koncil je bil namreč že en sam dialog, razgovor koncilskih očetov na najvišji ravni. In znameniti konservativni kardinal Ottaviani se je 'izkazal za neustrašenega varuha duhovitega zaklada in vendar odprtega za novi razvoj.
Kot sinovi in hčere matere Cerkve pozdravljamo tudi mi koroški Slovenc: novi čas. Naš pozdrav velja še posebej našemu nadpastirju, ki se je ravnokar vrnil s koncila v svojo škofijo in bo odslej z novo avtoriteto duhovni oče svojih sinov in hčera. Z njim in ob njem pričenjamo kot eden obeh narodov dežele novi duhovni razvoj naše škofije.	dro.
CENA 2.— ŠILINGA
OBJAVA
V soboto, dne 11. decembra 1965, končamo na Državni gimnaziji za Slovence prvo tromesečje.
Ob 10. uri dopoldne je v Domu glasbe (Konzerthaus) v Modri dvorani občni zbor Združenja staršev in popoldne na šoli „Dan staršev*4 od 13. do 16. ure.
Ravnateljstvo
ru sporeda, 'ki določa sestanek v vesolju z »Gemini 7".
Borman in Lovell sta sporočila, da baterije novega tipa za proizvajanje elektrike, ki so povzročile toliko skrbi, med poletom »Gemini 5“, redno delujejo. Pozneje sta ugotovila padec tekočega kisika, toda sprožila sta delovanje posebne zaklopke, talko da je postal pritisk zopet normalen. Vesoljska ladja leti v bližini druge stopnje nosilne rakete, ki ima 4 močne žaromete. Drugo vesoljsko ladjo, v kateri bosta astronavta Schirra in Stafford, nameravajo izstreliti osem dni, 19 ur in 4 minute po odhodu »Geiminii 7“. Ta razlika časa je potrebna zaradi tega, ker bodo uporabili isto iz-strelišče kakor za »Gemini 7“.
Po treh krogih okoli Zemlje bo »Gemini 6“ po nekaterih manevrih oddaljena 300 'kilometrov od »Gemini 7“ in bo stopila z njo v stik po radarju. Zasledovanje ladje bosta vodila radar in elektronski stroj, toda v primeru okvare bodo začeli delovati enaki aparati na Zemlji. Po šestih urah izstrelitve »Gemini 6" bi morali biti obe ladji druga poleg druge v vesolju. V formaciji naj bi leteli dva kroga in pol okoli Zemlje, nakar naj bi se ločili in vsaka bi nadaljevala svoj znanstveni spored. »Gemini 6“ naj bi se vrnila v ozračje po 46 urah in 45 minutah letenja. »Gemini 7“ pa bo nadaljevala svoj polet okoli Zemlje in skušala ostati v vesolju 329 ur in 30 minut.
V raketnem oporišču Cape Kennedy pa medtem nadaljujejo znanstveniki urejanje vzletišča za vesoljsko ladjo ,,Gem:ni 6". Ugotovili so, da je škoda, ki je nastala pri izstrelitvi vesoljske ladje »Gemini 7", manjša, kot so domnevali.
Zdravniki dobivajo na Zemljo poročila o zdravstvenem stanju astronavtov. Sedanji poskus, tako pravijo ameriški znanstveniki, je silnega pomena za nadaljnje poskuse, ki so povezani z daljšim bivanjem kozmonavtov v vesolju. Borman in Lovell imata poseben vesoljski skafander (potapljaška naprava), ki je mnogo lažji in si ga lahko slečeta. Uspeh sedanjega poskusa bi bil važen tudi za izvajnje programa »Apolon", ki je povezan z odhodom človeka na Luno. Končno upajo ameriški raketni znanstveniki, da bodo rešili še nekatera življenjska vprašanja, ki so važna za človekovo bivanje v vesolju.
Sovjetski znanstveniki izstrelili luno 8
Časopisna agencija Tass je sporočila, da je Sovjetska zveza v petek, 3. decembra, izstrelila avtomatsko postajo »Luno 8". Glavni cilj tega poskusa je bil nadaljevanje proučevanja elementov mehkega pristanka na Luni in nadaljevanje znanstven,h raziskovanj. Avtomatska postaja »Luna 8“ tehta 1532 kilogramov.
Prejšnji poskus z »Luno 7“ so izvedli 4. oktobra letos. Ko se je avtomatska postaja približala Luni, so izvedli operacije za mehek pristanek. Toda nekatere med njimi se niso v celoti posrečile, zato jih je treba ponovno proučiti. Polet postaje »Luna 7" je nudil dovolj praktičnega gradiva za nadaljnje delo.
Sedaj pa so znanstveniki sporočil’, da se poskus zopet ni posrečil. Avtomatska postaja »Luna 8“ je v ponedeljek pozno zvečer treščila na lunino površino
Pekinga ne bo na razorožitvena konferenci
Kitajska postavlja pogoje — Dunaj sedež konference?
Vesoljska ladja, Jenlni 7“ leti okoli Zemlje
Politični teden
Po svetu ...
ZVEZNI KANCLER PRED
ZDRUŽENIMI NARODI
Zvezni kancler dr. Klaus, ki je v nedeljo, 28. novembra, prispel v Združene države Amerike, je končal obisk v Waishingtonu in se -podal v New York, kjer je v sredo, 1. decembra 1965, govoril v OZN. Še prej je kancler imel dvourni razgovor z amed-škim zunanjim ministrom Deanom Rusikom o svetovnem položaju. Po razgovoru je Klaus izjavil novinarjem, da je dunajski sestanek med Kennedyjem in Hruščovim leta 1961 mnogo doprinesel k popuščanju napetosti v svetu. Dunaj bi bil lahko tudi sedaj mesto zasedanja svetovne mirovne ‘konference o Vietnamu. Seveda ne bi Avstrija podvzela nobene .pobude o vietnamskem problemu. ..Avstrija tudi ne more postati polnovredna članica Evropske gospodarske skupnosti zaradi svojega nevtralnega položaja in tudi ne bi podpisala nobene pogodbe, ki bi kršila naše mednarodne obveznosti in našo nevtralnost,“ je dejal dr. Klaus.
Ko so ga novinarji vprašali o politični krizi v Avstriji, je zvezni kancler dejal, da upa, da bodo sedanjo koalicijo tudi po volitvah ohranili.
Dalje so na tiskovni konferenci zbrani novinarji vprašali dr. Klausa tudi o južno-fcirolskem vprašanju. Kancler jim je odgovorili, da so dosegli pri pogajanjih z Rimom precejšnje uspehe in da je možno, da bi dobili Južni Tirolci neko kulturno in gospodarsko samoupravo.
V dolgem -govoru pred najvišjim svetovnim forumom je dr. Klaus med drugim tudi dejal, da je načelna -politika Avstrije, tudi v bodoče zastaviti po njenih zmogljivostih vse sile v službo Združenih narodov, če bi bilo to potrebno za ohranitev miru in mednarodne varnosti. Ob tej priliki je kancler omenil dobro uspele akcije naše dežele v Kongu in na otoku Cipru.
VOJAŠKI UDAR V KONGU
Poveljnik kongoške vojske general Mo-butu je nedavno izvedel vojaški udar in strmoglavil predsednika Kasavuhuja. V deželi so ustanovili vojaško vlado, M ji predseduje general Mobutu.
I ^ r:
»US? ^
fS
med njimi svoboda vesti, veroizpovedi, tiska in združevanja bodo spoštovane. 12. Vsi politični zaporniki, razen tist;h, ki so delovali proti notranji varnosti države, so osvobojeni. 13. Vojska zagotavlja varnost vseh oseb, domačih in tujih.
Kmalu po vojaškem udaru je bilo zasedanje poslanske zbornice in senata, -ki sta soglasno in brez razprave odobrila sklepe generala Mobutuja, ki s-e je -proglasil za predsednika »Demokratične republike Konga" za 5 let. Polkovnik Mulomba, ki ga je Mobutu imenoval za premiera vlade, je že pričel pogovore s političnimi predstavniki za sestavo »vlade narodne enotnosti".
MEDAMERIŠKA KONFERENCA
ZAKLJUČILA SVOJE DELO
V Riu de Janeiru, v Braziliji so končali 30. novembra izredno ministrsko zasedanje Organizacije ameriških držav, ki je trajalo štirinajst dni (naš list je o tem pisal v prezadnji številki). Kakor so poročali opazovalci, so se na tej konferenci dejansko ognili ureditvi latinsko-ameriškoi trenj,
posebej poskusu Združenih ameriških držav, da bi lati-nsko-ameriiškim deželam vsilile nekatere svoje ideje.
Omejili so se na potrditev splošnih načel ustanovne listine Organizacije ameriških dežel (OAD). Ministri 19 ameriških držav so se strinjali s predlogom, naj bi sklicali prihodnje leto v Buenos Airesu v Argentini tretjo izredno konferenco Organizacije ameriških držav, na kateri bi govorili o nekaterih spremembah ustanovne listine te organizacije. Mandat glavnega tajnika te organizacije so skrajšali od 10 na 5 let in se sporazumeli, o decentralizaciji organov OAD.
Doslej je bil glavni upravni organ svet, odslej pa bo imela ta organizacija 3 avtonomne organe: medam-eriški gospodarski in sobalni svet ter medameriški odbor za prosvetna in kulturna vprašanja. Doseženo je bilo tudi soglasje o rednem letnem zasedanju zunanjih ministrov.
V pogledu gospodarskih vprašanj obeh ameriških celin so na zasedanju sklenili, da bodo gospodarska vprašanja odslej obravnavali enako kot politična. ZDA so v načelu sprejele težnje Lafnske Amerike, da se zahodna polobla gospodarsko združi in vzpostavi skupni latinsko-ameriški trg.
... in pri nas v Avstriji
Kongo lina po novem državnem udaru novega predsednika generala Jožefa Mobutuja. Na sliki ga vidimo v novem okrasju odlikovanj.
S tem dogodkom je prišlo v kungoški notranji politični krizi, ki je izbruhnila po zaostritvi odnosov zaradi Čombejeve odstranitve in nezaupnice, ki jo je izglasoval parlament vlade Evarista Kimbe, do dramatičnega preokreta.
Kmalu po vojaškem udaru so po ieopold-vilskem radiu prebrali tudi razglas novega režima, ki vsebuje 13 to-čk:
1. predsednik Kasavubu je odstavljen. 2. Premier Evarist Kimba je razrešen svojih dolžnosti. 3. General Mobutu prevzame predsedstvo države. 4. Vse narodne ustanovitve delujejo naprej. 5. Kongo bo izpolnjeval svoje obveznosti do Združenih narodov in Organizacije afriške enotnosti (OAe). 6. Kongo izraža prijateljstvo do sosednjih držav. 7. Kongo bo spoštoval sporazume, ki se tičejo pristo-p-a Konga k listini skupne afriške in malgaške organizacije. 8. Nadaljevali bodo zbliževanje z drugimi afriškimi deželami. 9. Vmešavanja od zunaj ne bodo trpeli. 10. Odpravljena je cenzura nekaterih časopisov. II. Vse ustavne pravice,
SVAREČ OPOMIN AVSTRIJSKEGA
EPISKOPATA
Naša notranja državna politika se v zadnjem času razvija vedno bolj v negativno smer, kar povzroča precejšnjo zaskrbljenost. To nerazveseljivo dejstvo so proučevali tudi avstrijski škofje med svojim bivanjem v Rimu ob priliki II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora in so v tej zvezi izdali preteklo soboto skupno pastirsko pismo, naslovljeno katoličanom v domovini.
V njem je izražena skrb zaradi ogrožanja notranjega miru v Avstriji. Tako so na primer tudi nedavni spori v zvezi z ukrepi za naglo in učinkovito pomoč žrtvam strašnih poplav v Avstriji pokazali obžalovanja vredno pomanjkanje učinkovitega sodelovanja. Nadaljnje nerazveseljivo dejstvo je, da se pri zadnji vladni krizi ni mogel več uveljaviti duh odgovornosti zavedajoče se pripravljenosti za pogajanja m človečanske spravljivosti v blagor državne celote.
Zato škofje pozivajo vse za to odgovorne može javnega življenja in vse ljudi dobre volje v Avstriji, naj narodne blaginje ne zapostavljajo strankarsko vezanim koristim! Nato naslavljajo nujno prošnjo vsem odgovornim politikom, naj pri pripravah za parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto, varujejo ugled in dostojanstvo vsake osebe, in naj časti sodržavljana nikar ne blatijo, temveč naj vkljub ostrim medsebojnim nasprotovanjem pokažejo obzirnost, dostojnost in srčno kulturo. »Kako naj sicer," nadaljuje pastirsko pismo, »naša mladina še gleda z rešpektom in s pripadajočim spoštovanjem na take odgovorne može? Kako naj bo pripravljena, da bi za izpolnitev skupne naloge ona pravtako hotela pomagati in, če treba, doprinesla tudi žrtve za to nam vsem tako ljubo domovino? Na zadržanju im poteku tega volilnega boja se bo pokazalo, koliko je naš narod zares notranje dozorel...“
ZAVIST SOCIALISTOV ... ?
Na drugem mestu poročamo o uspešnem in pomembnem obisku avstrijskega zveznega 'kanclerja dr. Klausa v Združenih državah Severne Amerike in na sedežu Organizacije Združenih narodov v New Yorku. Proti temu uradnemu potovanju so socialistični člani vlade na eni Izmed njenih zadnjih sej izrazili hude pomisleke, češ da je dr. Klaus po zadnjem padcu vlade in razpustu parlamenta le začasni posievodeči zvezni kancler im torej zato ne more več nastopati in govoriti v imenu neke pravo-močne vlade.
Zastopniki Ljudske stranke pa so SPOe opomnili, da se jim čudno zdi, zakaj se ni na listo stališče postavila ob priliki nedavnega obiska romunske vladne delegacije ■pod vodstvom ministrskega predsednika Maurerja v Avstriji in njenih uradn.h razgovorov in pogajanj z avstrijskimi vladnimi organi; pravtako tudi ne ob priliki določitve vladne delegacije za zaključek II. vatikanskega koncila v Rimu. Kajti tako prvo kot drugo je bilo pod vodstvom istega »prehodnega" kanclerja — dr. Klausa. Zanimivo, da hoče SPOe šele sedaj potegniti tudi zunanjo politiko v volilno propagando.
CENE IN VOLILNA PROPAGANDA
2e dosedaj smo ponovno doživljali, da sta se obe vladni koalicijski stranki (OeVP in SPOe) med sabo obdolževali, kdo je kriv tega, kdo onega, in sta skušali »črnega Petra" druga drugi »vtihotapiti". Sedaj, ko se je že začel volilni boj, se pa ta ne posebno hvalevredna igra pojavila v večji meri in se bo seveda še stopnjevala.
Zato je n. pr. Nižjeavstrijiska kmečka zveza prejšnji teden pozvala vse odgovorne politike k treznosti in poštenosti pri izvajanju volilne propagande; kajti vrsta im način volilnega boja, kakor se je začel že sedaj v predbožičnem času, sta nevarna in sramotna. Tako n. pr. nikakor ne bi smeli težavne gospodarsko-poMtične situacije .po tem letu katastrof in slabe letine napraviti za podlago izrazito demagoških volilnih gesel. Kajti nikakor ni pošteno, izredno slab pridelek krompirja in pomanjkanje jajc, ki se je pojavilo tako rekoč po vsej Evropi, skušati kot krivdo naprtiti eni izmed strank ali celč samemu zveznemu kanclerju. S takimi neosnovanimi trditvami hočejo prizadeti politiki vprav zasmehovati kmečki stan.
KDO JE ODGOVOREN ZA CENE?
Že zgoraj smo omenili, kako hočejo nekateri neodgovorni politiki zlorabljati vsako neprijetno zadevo in jo naprtiti svojemu političnemu nasprotniku. Tako so tudi te dni ob priliki odsotnosti zveznega kanclerja dr. Klausa nekateri vidni socialisti skušali njega napraviti krivega za prekomeren porast cen.
Zvezni kancler je ob' koncu preteklega tedna odločno zavrnil vsa ta im podobna neresmična podtikanja in z vso jasnostjo podčrtal polno socialistično soodgovornost v vprašanjih cen in v tej zvezi dodal:
»Nadalje je treba ugotoviti, da imamo v Avstriji vlado, obstoječo iz zastopnikov dveh, in ne le ene stranke. Stranka, ki imenuje podkanclerja in vodi šest vladnih resorjev, ne more dolga leta sedeti na vladnih stolčkih, nato se pa tako obnašati, kot da bi sploh ne bila zraven. Podkancler je n. pr. pristojen za podržavljena podjetja ;n na ta način tudi odgovoren za davčni denar, ki ga je bito treba porabiti (iz državne blagajne) za podporo pasivnih podržavljenih obratov. Isto velja za prometnega ministra in državne železnice. Notranji minister pa je končno najvišji faktor za cene in je za vsa povišanja uradno reguliranih cen soodgovoren.
PROF. BORODAJKEVVYCZ —
„POGOREL“!
Vsem nam je še v dobrem spominu dr. Taras Rorodajkewycz, profesor na visoki šoli za svetovno trgovino, ki je pred meseci povzročil znano, po njem imenovano afero zaradi svojih predavanj proti Judom in deloma tudi v nacističnem duhu. O tem so takrat pisali nekateri avstrijski časopisi precej odtočno in se zgražali nad profesorjem. Ta jih je zaradi tega tožii po tiskovnem zakonu in je v prvi instanci dosegel, da so bili omenjeni časopisi obsojeni na denarne kazni.
Proti tej razsodbi so časopisi vložili priziv na višje sodišče (prizivni sodni senat).
SLOVENCI
d osna in po voehi
Slovenec — argentinski slikar in pesnik
Arhitekt Viktor Sulčič je gotovo ena naunarkant-nejših osebnosti iz vrst staronaseljencev v Argentini. Tržačan - od Svetega Križa - je v Argentino prispel že leta 1924, potem ko je absolviral industrijsko visoko šolo v Trstu in arhitekturo v Florenci in Bologni Tu je postal med najbolj znanimi tukajšnjimi arhitekti. Sulčic pa se poieg svojega poklica udejstvuje tudi kot slikar, ki je imel že več razstav pri Witkombu (dve), Punta Arenas (Čile) in v Beogradu. Prav za svojo 60-letnico je imel svojo zadnjo razstavo, ki ga je pokazala kot impresionističnega slikarja slovenske tržaške obale (Sv. Križ).
Kot pesnik pa se je pojavil ob svoji 5<l-letnici, ki jo je praznoval nedavno. In to pesnik - v ka-steljanščini, v kateri je izdal zbirko Luces y som-bras (Luči in sence). Posvetil jo je svojemu v zgodnji mladosti tragično umrlemu sinu Hektorju Igorju. Toda kot vedno, se je tudi ob tej priliki Sulčič pokazal velikega Slovenca in — dasi nikdar ni hodil v slovenske šole je dodal tri slovenske pesmi. Prva Sveti Križ je impresionistični pejsaž njegove rodne vasi, opisan vizualno in zgodovinsko:
Na robu Krasa, kamnitega sklada, ki strmo v Jadransko morje pada, na severni bregoviti obali
(pri morju vinogradi in pristanišče, na vrhu grušč, trnje in žajbelj v skali, v zalivu Grljansko kopališče),
počiva Sveti Križ — moja rojstna ras.
Konča pa se ta pesem z narodnostno poanto!
Sveti Križ pa še danes gleda na Triglav: Slovensko besedo je z neba Bog poslal!
Najboljša je druga pesem Ribič je mlad, ki je lepa slovenska »marina” v smislu Aškerčevih Jadranskih biserov, katerih motivi so vzeti s prav iste klasične obale slovenskih ribičev. Zadnja NaS Kras pa je vodnikovska štirivrstična himna Krasu, opevajoča njeno pokrajinsko lepoto, pa tudi zgodovinski razvoj.
Kakor se je v teh zadnjih treh slovenskih pesmih pokazal Sulčič Slovenca, se je tudi v uvodu v kasteljanščini, ki ga posveča — slovenski mladini staršev njegove generacije po prvi svetovni vojni. To lepo gesto pospremi z lepim, sončnim opisom Krasa in kraških ljudi, odkoder izvira njihov rod.
Tako je pesnik Sulčič kot kasteljanski pesnik, poklonil svoj obulus tudi svoji slovenski domovini in ljubezni do nje, kakor se je vedno in povsod pokazal Slovenca.
Odkritje spominske plošče Franu Albrehtu
V	nedeljo, 14. novembra, so na rojstni hiši pisatelja Frana Albrehta v Kamniku odkrili spominske ploščo z reliefno podobo, ki jo je izdelal kipai in medaljer Vladimir Stoviček. Kamniška kulturna društva so za to priložnost pripravila lep program.
Slovenci v „Die Welt im Bilderbuch"
V	založbi A tl an tis v Zurichu je izšla pred krat kim zajetna knjiga Bettine Hurlimann z naslovom ,J0ie Welt im Bilderbuch” (Svet v slikanici). Knjiga prinaša eseje in ilustracije za otroke iz 24 dežel. Tu notri je poudarjena tudi dejavnost Mladinske knjige iz Ljubljane. V knjigi je natisnjeno 5 reprodukcij slovenskih ilustratorjev: Milana Bizovičarja iz Prežihove slikanice »Prvi maj”; Lidije Osterc iz slikanice Ele Peroci »Hišica iz kock”} Marlenke Stupica iz slikanice Marcela Aymeja „La bodi”; Ančke Gošnik-Godec iz Prežihove slikanic* »Levi devžej”; Marije Vogelnik iz slikanice El* Peroci »Breskve”.
To je pretekli teden o-dločito, da časopisi niso storili nrkakega kaznivega dejanja, in jih je oprostilo. Dr. Borodajkewycz mora torej vzeti nase očitek, da je v svojih pre-davanjiih dejansko širil nacionalsocialistično in antisemitsko miselnost in da torej nikakor mi primeren kot vseučiliški profesor in vzor mladini ter kot njen vzgojitelj.
BOŽIČNE POČITNICE DO 9. JANUARJA
Deloma na zahtevo staršev, deloma zaradi varčevanja kurjave bodo verjetno podaljšali božične počitnice na ljudskih, glavnih in srednjih šolah. Gre namreč samo za dva dni, in sicer za petek, 7. in soboto, 8. januarja prihodnjega leta. Prvotno naj bi trajale počitnice le do 6. januarja in pouk naj bi se zopet pričel na zelo neugoden dam, v petek, 7. januarja. Kakor pa izgleda so v prosvetnem ministrstvu sedaj na pameten način rešili to vprašanje. Tako naj bi bil prvi šolski dan po božičnih počitnicah v ponedeljek, dne 10. januarja 1966.
Feliks J. Bister
Ob 100-letnici rojstva dr. J. E. Kreka -učitelja slovenskega naroda
Knjiga bi se lahko nazvala slovenski odgovor na encikliko papeža Leona XIII. „Re-rum novarum“ (1891). Da je ona postala takoj nepogrešljiv učbenik in priročnik skoraj vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih im političnih delavcev, ni treba posebno poudariti. Slovenski narod si je s tem razmeroma hitro prisvojil socialni nauk katoliške Cerkve ob koncu 19. stoletja.
Toda dr. Krek se je le kratko odpočil od neposrednega političnega dela. Že jeseni 1901 ga je pozvalo slovensko kmečko ljudstvo ponovno kot narodnega zastopnika in sicer v kranjski deželni zbor v Ljubljana, kjer je odlično zastopal osnovne interese slovenskega naroda do svoje smrt'. Deželna skupščina je štela tedaj 36 voljenih poslancev, od katerih je pretežno kmečka večina slovenskega ljudstva imela samo 14 zastopnikov. Razumljivo je torej, da je Krek brez vsakega odlašanja začel neusmiljeno Pobijati po nasprotnikih slovenstva in neustrašeno iskati vzroke temu krivičnemu m nevzdržljivemu položaju. V zbornici je morala nastati burja, ko so terjali Krek in njegovi privrženci volilno reformo, ki bi odgovarjala pravemu narodno-socialnemu stanju na Kranjskem.
Ko je v jesenskem zasedanju deželnega zbora leta 1904 dr. Šušteršič v imenu svoje skupine razpravljal o volilni reformi za deželni zbor, je dr. Krek pri tej priliki „ostro nastopil proti baronu Heinu, deželnemu glavarju, katerega je slikal kot sovražnika 'ljudstva". Očital mu je, da Slovence ne samo sovraži, marveč da jih zaničuje v smislu Wolfove izjave v dunajskem parlamentu, da so Slovenci „manjvredna narodnost"! V odseku za volilno reformo je stavil istočasno sledeči predlog: ,,Deželni zbor obžaluje, da dež. predsednik baron Hein skoro brez izjeme govori samo nemško. Dež. odbor naj ne sprejema samo nemških vlog." Fr. ■tež piše: „Takega viharja še ni videla kranjska dež. zbornica. Za Krekov predlog so glasovali tudi slovenski liberalci, čeprav so bd-
Likovna umetnost:
BOŽIČNA RAZSTAVA V DOMU
UMETNIKOV
Božična prodajna razstava Umetniškega društva za Koroško je letos odprta od 8. do 23. decembra, in to v Domu umetnikov. Razstavo si lahko ogledate dnevno od 14. d° 19. ure, v nedeljah pa tudi dopoldne 0<J 9. do 12. ure in popoldne od 14. do 19. ure.
Kakor vsa leta razstavlja Umetniško društvo bogat izbor likovnih del, katere je Mogoče kupiti po ugodnih cenah, tako da so
*ares dostopna tudi najširšim plastem prebivalstva.
,li blizu Heinu. Potrpežljivosti slovenskega .ljudstva brez razlike stanu je bilo konec..." (Ob 50-letniici.... str. 89) Zasluga za ta pozitivni razvoj je pripadala v prvi vrsti dr. Kreku. Bil je tudi glavni „spiritus agens" (delujoči duh) pri vseh manifestacijah za splošno in enako volilno pravico, ki so spremljale to novo politiko narodnih voditeljev. In Fr. Jež nadaljuje v svojem prispevku (str. 90): „V februarju 1. 1908 je prišel oklic za deželnozborske volitve, zadnje po starem volivnem redu. Večina ljudstva naj v deželnem zboru dobi odločilen vpliv; ... Krek je v okraju Kamnlk-Brdo od 1798 dobil 1710 glasov. Izvoljen je bil za predsednika ustavnega odbora za volivno reformo...
Jeseni so se vršile dopolnilne volitve v deželni zbor po novem volivnem redu. Stranka je sijajno zmagala. Krek je živahno agitiral."
Že maja 1906 je bil dr. Krek ponovno izvoljen v državni zbor. Baron Gautsch je namreč istega leta predložil volilno reformo za državno skupščino. Tako je „Krek na splošno željo zopet kandidiral v dunajski parlament v upanju, da bo na demokratični podlagi izvoljena zbornica pokazala več smisla za ljudske potrebe v socialnem in narodnem oziru. Ponovno je nastopil kot govornik ob napeti pozornosti vse zbornice brez razlike stranke in narodnosti in se je živahno udejstvoval v odsekih", ugotavlja Ivan Dolenec v SBI (str. 560).
Prišla je aneksijska kriza, ko je namreč 5. oktobra 1908 Avstro-Ogrska izvedla dokončno priključitev (aneksijo) Bosne in Hercegovine k monarhiji. Velesile so tedaj precej ostro reagirale, posebno pa Srbija in Črna gora. Tudi v notranji politiki je sprožil ta dogodek vrsto komplikacij. Slovenski zastopniki na Dunaju so takoj zahtevali, da se združita anektirani deželi s hrvaškimi pokrajdnami.
Začel se je boj za Bosno, posebno proti Madžarom. Bienerthova vlada je bila proti Slovencem, hotela pa je Italijanom dati vseučilišče. »Slovenski klub" se je trudil za zbližan j e z »Jugoslovanskim državnozborskim klubom". Ustanovili so »Narodno zvezo" za strnjen nastop pri skupnih vprašanjih. Naši poslanci so spoznali, da se bližajo hudi časi, zato so iskali zaveznikov. Spomladi 1. 1909 so ustanovili »Slovansko središče", ki je štelo 58 slovenskih, hrvat-skih, rusinskih in katoliških čeških poslancev. Kmalu pa se je na veliko prizadevanje dr. Šušteršiča in dr. Kreka ustanovila »Slovanska Enota", ki je štela 125 poslancev.
V marcu se je začela ustanavljat: agrarna banka za odkup bosenskih kmetov. Imeli bi jo v rokah zgolj Madžari, ki bi deiali ve-
like dobičke. Naši poslanci so takoj nastopili proti vladi, ki je odobrila to banko. Nikdar ne bom pozabil tedanjega nastopa dr. Kreka v državnem zboru. 3. junija je govoril Krek silovit govor proti finančnemu ministru Bilinskemu ... Vlada je dob:la nezaupnico, kajti predlog češkega poslanca Kalina je bil sprejet z 201 proti 197 glasovom. O dr. šušteršičevem predlogu niso mogli glasovati, ker so vladni poslanci ušli iz zbornice. Dne 8. junija bi naj bito novo glasovanje. Naši so celo noč pregovarjali Poljake za svoj predlog. Zal brez uspeha. Zbornica še nikdar ni bila tako obiskana. Brzojavno so klicali poslance, ki dotlej niso nikdar prišli v zbornico. »Slovanska Enota" je dobila 237 glasov, vlada pa 241, toda glasovali so zase 4 ministri in zbornični predsednik. Krek je hodil kakor slaba vest za Bilinskim... Naši so vladi preprečili proračun (1909), državni zbor je bdi razpuščen. Naši so 15. julija izdali znamenit manifest na slovensko ljudstvo.
L. 1908. je slovensko kmečko ljudstvo na Kranjskem prišlo do odločilnega vpliva v deželnem zboru. Začenja se nova doba..." (Ob 50-letnlci..., str. 90—91).
Dr. Krek se je neumorno prizadeval za pravice in potrebe svojega ljudstva, bodisi v državnem ali v deželnem zboru. Po izbruhu svetovne vojne je kot predsednik Gospodarske zveze gledal, da olajša prebivalstvu, posebno delavcem, obupni položaj in da jim zasigura potrebno hrano. V notranjosti »Vseslovenske ljudske stran-ke“ (VLS) ise je med vojno boril s kolegam dr. Šušteršičem za sodobno usmeritev njihove politične dejavnosti. Dr. Šušteršič je bil hud avstrofil in vdan služabnik habsburške dinastije, medtem ko je dr. Krek simpatiziral z zapadnimi silami, ker je najbrž njegova politična bistroumnost in rahločutnost kmalu spoznala, kam kocka na žalost leti. Ko je kocka končno padla, dr. Kraka ni bilo več med živimi, a mi lahko ■ugotovimo, da je docela pravilno prerokoval.
Njegova zadnja politična akcija, teko imenovana »Majska deklaracija" od 30. maja 1917, ki jo je zasnoval, a jo je v dunajskem parlamentu v Imenu 33 južnoslovanskih poslancev prebral dr. Anton Korošec kot predsednik novoustanovljenega parlamentarnega »Jugoslovanskega kluba". Deklaracija je državno-poliitični koncept za preureditev monarhije v trialističnem smislu, da se namreč v okviru avstrijskega cesarstva ustanovi samostojna jugoslovanska država. Ostala je poslednji politični dokument južnih Slovanov v avstro-ogrski monarhiji. Ker je bila deklaracija za Nemce samo mrtva črka na papirju stenografskega zapisnika parlamente, je še prej postala za južnoslovanske narode, prav posebno za Slovence, granitni temelj poznejšega na-rodno-državnega gibanja. Končno jim je služila kot primerna vstopnica v docela neodvisno dm suvereno državno skupnost, ki je nosila prvotno ime »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev", 1929 pa se preimenovala v »Kraljevino Jugoslavijo".
Koncert poljskega pianista
V ponedeljek, G. decembra, je koncertira! v veliki dvorani celovSkega konservatorija poljski mojstrski pianist Adam Harasievvicz. Njegov klavirski umetniški koncert je obsegal izključn« dela znamenitega poljskega komponista in hkrati pianista Frederica Shopina (22. 2. 1810 do 17. 10. 1849). Chopin je komponiral nokturne (veterne pesmi), valčke, mazurke (poskočne poljske plese) in poloneze (vrsta poljskega plesa v tričetrtinskem taktu.
Umetnik Adam Harasievvicz spada danes med najboljše interprete (izvajalce) Chopinovih klavirskih stvaritev. Dunajska kritika ga je nazvala pe snika inštrumenta, ki služi največjemu komponistu klavirske glasbe Fredericu Chopinu in v »Salz-burger Nachricliten” je zapisal glasbeni kritik Han* * Haring med drugim tudi, da je v igri pianista mojstra A. Harasievvicza, nekaj, kar bi lahko nazvali nekaj velikega, skrivnostnega, je to čarovnik: Paga nini klavirja.
Mi bi pa k temu samo še dodali, da na« je igra poljskega umetnika na ponedeljkovem koncert* naravnost očarala. In v tem so si bili vsi poslušalca enih misli.
Izšla sta prva dva zvezka Perkonigovih del
V celovški založbi Johann Heyn ste izšla prva dva zvezka Perkonigovih izbranih del. Prva knjiga je monografija o življenju in delu velikega koroškega .pisatelja izpod peresa znanega germanista dr. Ericha NuB-baumerja, v kateri avtor označi pisateljev življenjski prostor, njegovo obsežno delo ter se v posebnem poglavju loti tudi za nas posebno zanimivega vprašanja Perko-nigovega razmerja do koroških Slovencev.
Drugi zvezek prinaša znamenite pesnikova avtobiografska dela in nekaj drugih.
Zvezki so vezani v umetno usnje ali pa v platno.
S to izdajo izvrši pred nekaj leti ustenov-Ijena Jbsef-Friedrich-Perkonig-Geselschaft eno svojih poglavitnih nalog.
Pod Kolpingovim varstvom
stoletnico smrti Adolfa Kolpinga 4. decembra 1865 — 4. decembra 1965
Zbogom, sin moj, ostani pošten, Boga ne zapusti, mojstra ubogaj, uči se, denar ne zapravljaj, piši kmalu. Take in podobne nau-e j® dajala marsikatera slovenska mati ay°j®mu sinu, ko ga je pokropila z blago-3 °vljeno vodo pri odhodu v tujino.
Težko je pričakovala prvo pismo, v ka-erem ji isin sporoča, da je dobil delo pri Poštenem mojstru, dostojno stanovanje in obro ter poceni hrano pa ima v domu •’ ruštva katoliških rokodelskih pomočni-0v . V tem domu nas je veliko fantov, mamo dosti zabave, pevski zbor, godbo ® Predavanja. Še celo »gospod,, stanujejo u’ iteamo tudi kapelo, kjer je vsak dan ma'ša. Prejšnji teden so nam g. predsed-nik društva toliko lepega povedali o že P0'^- Adolfu Kolpingu, ustanovitelju tolikih katoliških rokodelskih društev.
Adolf Kolping je bil rojen dne 8. dec. 813 v mestecu Kerpen ob Remi, kot sin revnih sitaršev. Izučil se je čevljarstva. Kot Pomočnik je po tedanji navadi tudi on šel na Potovanje, da bi si z delom v raznih teestih pridobil čimveč strokovne izobrazbe. Pri tem pa je na žalost opazil vse bedno življenje tedanjih rokodelskih pomočnikov, so stanovali po podstrešjih, pijančevali itd. To ga je bolelo. Kako pomagati? Kot čevljarski pomočnik ne bi mogel za rokodelski stan kaj prida storiti. 2e iz rane mla-
dosti je želel biti duhovnik. Ves prosti čas se je učil. Tako je 24 let star zapustil svojega dobrega mojstra, ki si ga je izvolil za svojega naslednika ter bi mu dal edino hčer za ženo. Mladi Adolf se je mojstru zahvalil rekoč: »Gospod me kliče v svoj vinograd". Vstopil je v 3. razred kolnske gimnazije ter jo odlično dovršil. Njegov plemeniti značaj in ljubezen do bližnjega se kaže tudi v tem, da, ko so za časa njegovih študij razsajale koze, je Kolping stregel svojemu stanovanjskemu tovarišu, ki je ležal zapuščen na nekem podstrešju, mu donašal sebi pritrgano hrano ter ga lepo pripravil na smrt.
Bogoslovje je študiral v Miinchenu in Bonnu, ter bil 13. aprila 1845, v Kolnu posvečen v mašnifca. Isti dan mu je umrl oče, ki je v čudovitih sanjah videl ves potek sinove nove maše.
Na prvi kaplanski službi v Elberfeldu, kjer je ravno tedaj bilo ustanovljeno društvo rokodelcev, je A. Kolping z vso vnemo začel sodelovati za rešitev mladine.
Iz Elberfelda je 1. 1849 prišel Kolping za stalnega vikarja v Kolm. Spisal je knjigo, v kateri je obrazložil namene in koristi Društev katoliških rokodelskih pomočnikov. Njegovo geslo je bilo: »Dejanska ljubezen ozdravlja vse rane". Na prvem sestanku je bilo zbranih poleg A. Kolpinga le
7 mladih za vse dobro vnetih sodelavcev. Iz te korenine je kmalu zrasla mogočna organizacija Katoliških rokodelskih pomočnikov. Z denarno pomočjo premožnejših sodelavcev je Kolping kupil večjo hišo ter jo preuredil v Rokodelski dom, kjer so imeli .pomočniki hrano, stanovanje, krščansko vzgojo itd .
Po zgledu kolnskega društva Kat. rok. pomočnikov so se po posredovanju Adolfa Kolpinga začela kmalu ustanavljati podobna društva tudi po ostalih mestih širom Nemčije, Avstrije, na Dunaju, Berlinu itd., katera so po Kolpingovih pravilih vodili kat. duhovniki kot vzgojitelji rokodelske mladine. Pri tem so seveda sodelovali tudi izobraženi laiki, učitelji in drugi, ki so posredovali pomočnikom po rokodelskih domovih tudi splošno izobrazbo; računstvo, tečaje za razne jezike, petje, godbo in dramatiko, ter če je bila kje možnost tudi strokovno risanje za razne stroke.
Kolpingovo delo ni poznalo ne narodnostnih in ne državnih meja. Širilo se je tudi po sosednjih državah Nemčije in Avstrije. Tudi Slovenci smo imeli A. Kolpinga v svoji sredi, ko je dne, 4. maja 1856 v Ljubljani blagoslovil zastavo ljubljanskega društva Kat. rokodelskih pomočnikov v nunski cerkvi, ter imel zborovanje članov in sodelavcev društva.
L. 1862 je Adolfa Kolpinga sprejel sv. oče Pij IX., ki je njegovo delo blagoslovil ter mu 'podaril dragocen mašni plašč. Naporno delo, potovanja itd., je Kolpingu izpodko-
palo zdravje. L. 1864 se je šel zdravit v Ostende. Mnogo je tudi pisal v »Rheini-sohes Kirchenblatt" s prilogo »Vereins-Organ". Društveni pozdrav je bil »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo".
A. Kolping, mož molitve, dela in krščanske ljubezni do bližnjega je umrl v Kolnu dne 4. dec. 1865 in je pokopan v minoritski cerkvi. V letu njegove smrti je bilo že 420 rok. društev s 60.000 člani. Velike so njegove zasluge za rokodelski sten. Sam se je odrekel svoji družinski sreči, da bi s
raku!”
■ Ml' 1'MI "IIWIP IIP I Hill I MS« fflSSMTOMnMg*
se glasi po vsej Avstriji. Tudi ti pomagaj pri tem človekoljubnem delu s podporo!
svojim delom med rok. mladino s krščansko vzgojo pripeljal tisoče mladih mož do kršč. družinske sreče. Zato molimo, da bi bil ta apostol Adolf Kolping povzdignjen na oltar v večjo slavo božjo in zveličanje noše mladine, ki je v tolikih nevarnostih.
V hvaležen spomin na dneve, ko sem bil 1. 1932. za časa strokovnega šolanja na Dunaju, kot gost dz Slovenije v glavnem iKclpingovem domu, Wien VI. Gumpendor-fer Str., napisal Andrej Tišler.
Likof akademskega doma f)Korofan<f na Dunaju
VABILO
Prisrčno vabimo mladino dn vse nmjatelje na Miklavževo prireditev, ki bo v nedeljo, 12. decembra, v farni dvorani v Pliberku, ob 14. uri popoldne.
V pestrih slikah bo nastopala pliberška farna mladina, ki se veseli vašega obiska. Pridite!
Farna mladina v Pliberku
DOLINA PRI POKRČAH (Žihpoljeani na žegnanju v Marijini cerkvi)
Farani iz Žihpolja smo čitali v »Našem tedniku - Kroniki" in v »Nedelji" o žegna-nju v Dolini pri Pokrčah. Pa smo s' dejali: »Kaj pa, če bi še mi poromali na tc slavje!" V nedeljo, 10. oktobra, smo zasedli naš avtobus, ki nas je popeljal na žegnanje v Dolino, kraj, ki je pravzaprav že v Podjuni.
Zanimala nas je posebno Marijina cerkev in reči fnoramo, da je prav lepa. Sicer smo se že večkrat peljali mimo in le od daleč pozdravljali Kraljico sv. rožnega venca, toda tokrat nam je le bila dana prilika, da si ogledamo ob žegnanjski priložnosti dolinsko cerkev tudi od znotraj.
Bili smo pri sveti maši in hudo nam je bilo, ko smo morali poslušati samo nemško petje, pa čeprav so bile pesmi in melodije slovenske. Pesmi so bile prevedene v nemščino. Tedaj nam je bilo hudo pri srcu m žalost nam je trgala dušo ob teh dejstvih. Menili smo, da bomo vsaj pri eni božji službi lahko zapeli slovenske pesov, kajti romarji so bili po večini Slovenci. Kako bi bila nebeška Mati zadovoljna z nami, ko bi smeli peti in sodelovati.
Mi Žihpoljčani upamo, da bo drugo leto boljše, in da bomo lahko vsaj pri eni božji službi zapeli naše lepe slovenske Marijine pesmi.	Romarji
MELE PRI BRDU (Pogreb)
Danes se oglašamo iz Ziljske doline z žalostno novico, da je 22. novembra umrl Eduard Rauter, pd. Bedenčev oče v Melah. Rajni oče je bil dolga leta cerkveni ključar in priden gospodar. Z veliko ljubeznijo je skrbel za farno cerkev na Brdu. Kot zvesti cerkveni pevec je z navdušenjem prepeval v čast božjo in dajal z lepim krščanskim življenjem vedno dober zgled vsem faranom. Radi svojega veselega značaja je bil pni sovaščanih priljubljen in spoštovan.
Pokojni oče je moral leta 1942 s svojo družino v pregnanstvo, ko so izseljevali slovenske družine tudi v naši župniji. Okusil je skozi dolga tri leta vso bridkost trpljenja v tujini, od koder se je leta 1945 spet srečno vrnil na svojo domačijo. Nikdar se ni pritoževal nad to krivico, ki mu je vzela dom in vse, kar mu je bilo dragega. Z vernim srcem je zaupal v božjo pomoč in na .zmago pravice.
Huda, neozdravljiva bolezen ga je zadnje mesece priklenila na bolniško posteljo in izčrpala vse njegove telesne moči. V 68. letu svoje starosti, ga je Bog rešil vsega zemskega trpljenja.
Velika množica pogrebcev iz domače fare In Iz sosednjih fara se je zbrala v hiši žalosti, da moli za dušo rajnega dobrega Bedenčevaga očeta. Č. g. župnik Franc Posch so prišli iz oddaljenege Globasnice v Podjuni in s svojo navzočnostjo izrazili svoje sožalje prizadeti družini. V farni cerkvi so za pokojnega opravili mašo zaduš-nico in se v lepih besedah zahvalili umrlemu očetu za vse, kar je storil v čast Bogu, v korist Cerkvi, za svojo družino in župnijo. Cerkveni pevci so se poslovili od rajnega z ganljivimi žalostinkami.
Po sveti maši se je vila dolga procesija sorodnikov, znancev in prijateljev na poko-paLišče, kjer smo položili, kar je bilo umrljivega, v blagoslovljeno zemljo. Bog, kateremu je vse življenje zvesto služil, naj da njegovi plemeniti duši zasluženo plačilo v nebesih!
PEČI
štedilnike v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves - Eberndorf
V ponedeljek, 29. novembra, popoldne, je bilo na Dunaju prisrčno slavje ob dovr-šitvi zidanja akademskega doma »Korotan", katerega zamisel je pokrenil p. Ivan Tomažič in z železno vztrajnostjo privedel tako daleč, da je danes stavba postavljena. Tega slavja sta se udeležila tudi predsedn k Družbe sv. Mohorja v Celovcu, g. dekan Filip Millonig, in ravnatelj Družbe, msgr. dr. Janko Hornbock.
Ko naši dunajski visokošolci danes gledajo visoko stavbo prav sredi Dunaja, blizu univerze na lepi, mirni cesti, se hvaležno ozirajo na patra Tomažiča, ki je razumel potrebe naših visokošolcev in se s praznimi rokami vrgel na delo zanje. Vsi tisti, ki so ga pred leti poslušali, mu pritrjevali, — zraven pa zmajevali z glavo, češ da mož ni realen, da je kaj takega, kar hoče on, nemogoče izvesti, — morajo danes priznata, da je mož dokazal, da se da marsikaj izvesti tudi takrat, kadar se zdi nemogoče. Treba je imeti le pogum, treba jie le vztrajati in zaupati v božjo pomoč, če gre za dobro in plemenito stvar.
V ponedeljek, dne 15. novembra 1965, je umrl na svojem domu na Rogaču g. Janez Rutar, dolgoletni organist in cerkovnik v Šmiklavžu ob Dravi.
Rajni »Mežnar", kakor so jim ljudje po domače rekli, niso bili dolgo resno bolni. Še prvi torek v novembru so na njiv: obrezovali repo. Naslednji dan so se vlegli in kot krščanski mož prejeli sv. zakramente za umirajoče. V petek, 12. novembra, jih je zadel mrtvoud in jim vzel govorico, ne pa pameti. Čeprav niso mogli skoro nič govoriti, so pa vendar še poznali vse domače in vse prijatelje in znance, ki so jih obiskovali, tolažili in zanje molili. Zahrbtna rakova bolezen jim je pretrgala nit življenja.
Rajni »Mežnarjev oče" so se rodili na Dravi pri Hajžlnu. L. 1904 so se poročili
Sedaj, ko je stavba dozidana, jo je treba tudi znotraj dograditi in dokončati, da bodo vsi načrti našega arhitekta prof. Oswalda uresničeni. Treba bo še dobro leto dela, da se vse opremi. Vendar je upati, da bodo prhodnjo jesen že prvi naši akademiki lahko v domu stanovali. P. Tomažič, ki išče ■dobra, in plemenita srca, da bi mu pomagala graditi to važno hišo za koroške viso-košolce, mora vsako leto zbrati veliko vsoto za odplačevanje posojila, ki ga jo najel, ko je kupil zemljišče. Tudi letos in drugo leto bo imel še veliko skrbi. Potem bo tega rešen, seveda če bo našel zadosti plemenitih src med nami. Odplačevanje posojila za gradnjo hiše bo na dolgo dobo in skrb za to ne bo tako težka, kot je sedanja. Likof visokošolskega doma to potrebno ustanovo znova priporoča in kliče vsem: Darujte za visokošolski dom „Korotan“! P. Ivanu Tomažiču ob tem lepem slavju čestitamo, mu želimo nadaljnjih uspehov in se mu zahvaljujemo v imenu vseh, ki se zavedajo, kako veliko in važno reč je naredil za našo mladino.
z Waldhauser Katarino. V zakonu so se jim rodili trije otroci: Jakob, Urši in Mici. Sin Jakob je odšel v 2. svetovni vojni k vojakom in se ni več vrnil. Je še vedno med pogrešanimi. Izguba sina, ki je bil izučen organist, je očeta zelo bolela. Bog ve koliko so premolili za sinovo srečno vrnitev. Izguba sina Jakoba pa je močno prizadela tudi šmiklavško faro, ker je ostala do danes brez stalnega domačega in veščega organista in cerkovnika. Hči Urši pa ni doživela niti leto dni starosti. Hči Mici pa se je omožila kar na Rogaču s Fugger Tomažem.
Pokojni Mežnar so bili globckoverni mož. Svojo organistovsko in cerkovniško službo so opravljali zelo vestno in natančno. Vsak, ki jih je gledal ali v zakristiji ali za orglami na koru, je rekel: »To je pa zares
globokoveren mož!" Pogosto so prejemali sv. zakramente, posebno še sv. obhajilo, zlasti veliko so pa molili. Zadnja bta, ko niso mogli več hoditi v cerkev orglat in ■mežnarit, so pa doma molili ali pa kaj brali. Znanci in prijatelji, ki smo jih obiskovali na domu, smo jih navadno našli pri molitvi ali pa pri branju dobrih knjig in listov. Letošnje Mohorjeve knjige so vzeli vse štiri, s Pratiko vred, in so jih tudi že vse prebrali. Še zadnjo »Nedeljo", teden pred smrtjo, so vso prebrali.
Resnica je, da kdor rad moli, ta tudi rad dela. To načelo so Mežnarjev oče dobesedno izvajali v svojem življenju. Kot 15-leten fant so odšli na Peravo v Beljak k veščemu orglarskemu mojstru Grafenauerju v organistovsko službo. Da bi se Se bolj usposobili v svoji organistovski službi, so potem odšli še v Ljubljano v Orglarsko šolo, katero je tedaj vodil slavni, petja in orglanja vešči komponist Forster. Tako dobro pripravljen za svojo orglarsko službo, je Rutar Janez kot 18-leten nastopil leta 1895, v svoji rojstni fari, najprej svojo organistovsko službo. Obe službi je opravljal zelo vestno ne samo do svojega bisernega jubileja na prvo adventno nedeljo leta 1955, ampak celo do svojega 80. življenjskega leta. Že popolnoma obnemogel je z največjo težavo prihajal orglat k sv tnam, ki se takrat niso brale zvečer kakor danes, ampak vedno ob 6. uri zjutraj. Kadar se je pokazala potreba, so rajni Mežnar radi pohiteli tudi v sosednje župnije na pomoč. Tako so pomagali enkrat v Pečnici, drugič v fari v Lipi in tudi v skočidolski fari. V teh farah so mogli orglati zlasti tedaj, ko domača fara ni imela svojega stalnega dušnega pastirja.
Rajni Rutar pa ni opravljal samo svojih dveh cerkvenih služb, ampak je bil tudi vnet in goreč prosvetni in kulturni delavec. Ko ni bilo na Dravi stalnega dušnega pastirja, je bil poverjenik Mohorjeve družbe za svojo domačo, šmiklavško faro. Hodil je od hiše do hiše in raznašal vsako leto zaželene mohorske knjige. Bil je zelo nabita n.
Brez dela rajni Mežnar nikoli niso bili. Če že niso molili ali kaj brali, so radi pomagali domačim na polju, na njivi ali na travniku. Kolikokrat smo jih našli v uti pred hišo, ko so popravljali kake grablje, vile, kose In pa krače.
Ker je bil pokojnik globckoveren, ponižen in pošten, je tudi do zadnjega diha svojega življenja ostal zvest svojemu narodu. Nikdar nii pred nikomer zatajil svojega porekla! Bil je nadvse ponosen, da je sin svojega trpečega, čeprav majhnega, naroda. Ko je videl, kako se nekateri njegovi (rojaki »predelujejo", ga je to zelo bolelo im je zelo obsoja.'! grdo narodno nežna cajnost, izdajstvo In odpadništvo. Kolikokrat je dejal: »Za noben denar bi ne mogel prodati svoje lepe slovenske govorice ali še lepše maše slovenske pesmi!"
Blagi Janez Rutar je odšel od nas. Kakor je bil ponižen in skromen v vsem svojem življenju, tako skromno je odšel od nas. Ko smo stali ob njegovi bolniški postelji in mu prinašali številne pozdrave od znancev in prijateljev, se je jecljajoč hvaležno zahvaljeval: »Hvala! Z Bogom!"
V četrtek, 18. nov., so prihiteli njegovi številni častilci in prijatelji, da pomolijo zanj in ga pospremijo na njegovi zadnji poti. Mil. g. Zechner Aleš, stolni kanonik v Celovcu je pokojnika zelo cenil in spo-
Prestrašeni so hiteli sosedje na Waidmannsdorfer St ra (le v Celovcu iz svojih stanovanj, ko so nenadoma zaslišali strašanski ropot kot da bi eksplodirala bomba. Nekateri so še videli, kako se je podirala dvonadstropna stavba v surovem stanju avtopodjetnika Alfreda Hopfa.
Na kraj porušene zgradbe so prihiteli poklicni gasilci, ki so takoj pričeli z odstranjevanjem ruševin. Gasilcem se je mudilo še zaradi tega, ker so se razširile govorice, da je pod podrtinami pokopan ne ki delavec, ki je imel navado, pre nočevati kar v kleti še nedogra jene hiše. Toda, ko so odstranil vse do kleti, na srečo ni bilo ti stega delavca. Kot da bi bil moz slutil, da se bo na njegovem de lovnem mestu nekaj hudega zgo dilo, je tisto noč prebil kar na celovškem kolodvoru.
Preiskava gradbene komisije je ugotovila, da armatura stropa n: bila strokovno izdelana in da n: bila betonska mešanica cementa in peska v pravem razmerju. Dalje se je izkazalo, da si je avtopodjet-nik Alfred Hopf pri zidarskem mojstru Karlu Keržetu iz Borovelj izposodil samo tvrdkin naslov.
KATOLIŠKA PROSVETA
V ponedeljek, 13. decembra, ob pol osmih zvečer bo v Kolpingovi dvorani v Celovcu predavanje č. g. Vinka Zaletela z barvnimi slikami
& kri o umi n a Jndija i. <iei
Madras, pogani romajo — Riž, vsakdanji kruh — Sagoya Thottam, čudežni vrt slovenskega misijonarja — Osemnvilijonska Kalkuta z največjim drevesom, sikisti dža-njisti, boginjo groze, svetimi kravami in „umirališčem“ matere Terezije — Fanehi, miš:ronski velikan — Bim-milja, dežela riža, kokosovih orehov, prekopov in tigrov — Pri slovenskih misijonarjih ob bengal >kih vodah in poljih — Čudodelna zdravnica — Potovanje „po indijsko".
Domača kronika: mladinski dan, nova maša, srečanje manjšin, katastrofa na Južnem Tirolskem itd.
Vsi prisrčno vabljeni!
Organist in cerkovnik Janez Rutar — umrl
Sbovail. Posebno se je čudil, ko je videl ob svojem zadnjem misijonu, ki ga je imel v šmiklavski fari, kako se je pokojni Rutar kot 80-letni starček trudi*!, da je ob svetem misijonu še vsak dan prihaja; v cerkev o-rglat. To lepo delo velike požrtvovalnosti je g. kanonik omenil tudi v pogrebnem nagovoru, ko je govoril o pomenu or-ganistovske in cerkovniške službe v cerkvi na splošno in slavil pokojnika, ki je vztrajal v teh službah do svojih poslednjih moči. V svojem nagrobnem govora se je gospod kanonik uvodoma zahvalil pokojniku tudi v imenu prevzvišenega g. nad-pastirja za njegovo dolgoletno vestno delo v cerkveni službi.
Kako so spoštovali in ljubili Mežnarje-vega očeta gg. duhovniki, se je videlo v tem, ko jih je kar 9 spremljalo pokojnika na njegovem zadnjem potu. Pr hiteli so kar 'trije nekdanji šmiklavški dušni pastirji, Preč. g. dr. Pavel Zablatnik, ki je ravno ob diamantnem jubileju pokojnikove cerkvene službe pastiroval v Šmiklavžu, dalje preč. g- Ulbing Tomaž iz skočldolske fare, ki le najdalj« poznal pokojnika in preč. g. Zaletel Vinko. Dalje so se udeležili pogreba, Preč. g. Marktl Nikolaj, župnik iz Rožefca, preč. g. Škorjanc Martin, župnik v Svečah, Preč. g. Vošnjak Jože, župnik v Št. Janžu v Rožu in preč. g. dr. Cigan Franc, prof. iz Celovca.
G. dr. Cigana moramo kot glasbenika še posebej omeniti. G. prof. Cigan je rajnega ,,Dravskega organista" zelo cenil in spoštoval. Hotel je pokojnika osebno spoznati. Zanimal se je za Rutarj*evo Celo in 'njegove pesmi. Zato je rajnega pred leti osebno obiskal na Rogaču, se mu zahvalil za njegovo vztrajno dolgoletno službovanje v cerkvi in ga prosil, naj mu da na razpolago pesmi, ki jih je bodisi sam uglasil ali pa jih je našel pri naših starih neznanih pevcih in pevkah.
Tudi g. ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dvorni svetnik dr. Joško Tischler 'je dobro poznal in čislal „Dravskega orga-nista". Zato je odredil, da zastopata slovensko gimnazijo v Celovcu kar 2 slovenska Profesorja in sicer preč. gg. dr. Zablatnik Ta v le in dr. Cigan Franc.
Med udeleženci pogreba smo opazili tudi dva velika prijatelja pokojnega Rutarja Janeza: višjega šolskega svetnika g. KraB-nitzerja Franca, šol. direktorja v Šmiklavžu ob Dravi in g. Pinterja Rudolfa, šol direk-'torja v Lipi pri Rožeku.
Pogreba bi se udeležilo še več duhovnikov in uglednih slov. laikov, ki so poznali m spoštovali rajnega Rutarja, če se ne bi istočasno vršil v Celovcu občni zbor Druž-be sv. Mohorja. Na pogreb bi rad prihitel iudii pokojnikov bratranec, preč. g. Rutar J., župnik v Pevmi pri Gorici, a ga je, na ^tost, zadržala doma bolezen in slabo Vrerne.
Prav posebej so se hoteli zahvaliti „Drav-skemu organistu" hvaležni pevci in pevo-vodje. Tako so zapeli pevci iz Pečmce pred mso žalosti na Rogaču pod spretnim vod-stvoan g. TrieBnika Semija iz Loč žalo.stin-^0: .»Oj težka pot, oj tužna pot; pevci iz . uiiklavža pod vodstvom g. organista
uhlapperja Franca iz Marije na Zilji: „Vi-gred se povrne, vse se oživi... V cerkvi, med pogrebom pa niso pozabili zapeti svo-1 tnu dolgoletnemu organistu v zadnje slo-Vo Pesem, ki jo je rajni sam uglasbil in
mu je zato bila še prav posebno pri srcu: „Jezus svojo kri prelil, da bi svet zveličan bil." Ko so nosači spustili krsto v grob, so se hoteli pevci iz Pečoiee posloviti od rajnega Rutarja še z zadnjo vsebinsko tako pomembno pesmijo: „Človek, glej dognanje s voje ...“
Z molitvijo: ..Pozdravljena Kraljica" smo se poslovili od Rutarja Janeza. V iskreni prošnji k Rogu in Mariji smo že'eli blagemu pokojniku, da se spočije v Bogu, potem ko mu je skoro 90 let najzvesteje služil. Ko smo odhajali s pokopališča, smo se nemo ozrli na dva grobova dveh tako zaslužnih mož za Boga in svoj narod, na grob preč. g. župnika Katnika Franca in Rutarja Janeza. Oba sta tako hitro odšla drug za drugim. Iz prsi pa se je nam izvil grenak in trpek vzdih: „0, osirotela, šmi-klavška fara! Kdaj nam boš spet rodila zglednega mašnika Katnika in gorečega organista Rutarja?"
TINJE
(Dva pogreba)
Dne 17. novembra sta v tiojski fari v isti uri umrli na Dračju dve vojni vdovi. Neža Napečnik je bila 60 let stara, znana in pridna šivilja, ki je vzorno vzgoji«a dva sinova. Njena prijateljica Gertruda Tof je živela v najbližji so*seščinl in do*segla 53. lato.
Cerkvene obrede je opravil domači gospod prošt in se obema zahvalil za vzorno življenje in posebno poudaril tudi zasluge obeh za misijone.
Po dolgem času pa smo pri tem pogrebu slišali slovenske nagrobne pesmi, katere si je izrecno želela pokojna mati Na-pečnfk. Peli so domači cerkveni pevci, katere je vodil g. prof. Mihelič.
Naj počivata v miru.
ŽELEZNA KAPLA (Miklavž je prišel)
Tudi nas je obiskali Miklavž. Komaj je prišel v farno dvorano, tako polna je bila. Za pozdrav smo uprizorili kratko igro, in sicer so bili prizori sv. Petra, ki težkega srca odstavlja Franceta Sitneža, Marijo Jeziček, Anico Lepoto, Antona Bogataša in Klaro Klepetuljo. Edino Poštenjaku je rade volje odprl sv. Peter nebeška vrata.
Precej glasno pa je pridirjala peklenska drhal na oder. Res je Lucifer s svojci pokazal, da je bolj moderen kot Miklavž: izdaja svoj časopis in celo pel je s svojimi škrati „deset zapovedi", medtem ko so angelci samo nežno, zborovsko deklamirali. Nato pa je Miklavž praznil svoj koš in je moral precej hiteti, ker je še hotel v Šmihel.
Nekaj smo pa le zvedeli od Miklavža: obdaroval je namreč večinoma otroke, odraslih pa malo. Ali so res taki, da nobenih daril ne zaslužijo? Upajmo, da bo drugo leto Miklavž odrasle bolj pogosto klical k sebi. Pri majhnih otrocih se namreč par-keljni ne morejo izkazati...
Posebej naj še omenimo, da smo igrali prvič v novi farni dvorani. Ni namreč še nobenih zaves in tako smo si morah pomagati z razsvetljavo, ki je precej moderno urejena. Kulis pa na žalost tudi nismo imeli. Upajmo, da bomo zamašili vsaj nekaj tehničnih kakor tudi duhovnih vrzeli do 6. januarja prihodnjega leta.
WIRBIETENIHNENDASBESTEAN: oualitat
AUSVVAHL
BERATUNG
PRHS
KLAGENFURT, THEATERGASSE 4	ZAHLUNGSMOGLICHKEITEN
mm
jši
Hamburg pred Trstom v avstrijskem prometu
V najmovejiši avstrijski statistiki prometa v morskih pristaniščih zavzema sedaj prvič Hamburg kot morsko pristanišče, ki ga uporablja avstrijska zunanja trgovina, prvo mesto pred Trstom. Spričo preložitve uvoza in 'izvoza masovnega blaga na tržišča znotraj evropske celine se je trgovinski promet Avstrije preko običajnih pristanišč v prvi polovici leta 1965 zmanjšal za 103.122 ton proti primerjalni dobi prejšnjega leta. Tudi Reka je izgubila del prometa z masovnim blagom, vendar je to pristanišče lahko to izgubo do neke mere izravnalo z visoko-vrednim blagom. Ta preložitev pa v statistiki količin ni vidna.
Avstrija je v prvi polovici 1965 preko Hamburga uvozila ali izvozila 458.636 ton. Čez Trst pa 392.940, a čez Reko 170.230 ton. Te polletne številke seveda ne dopuščajo še sklepov glede na bilanco vsega leta. Zlasti Bremen in Brake s 111.168 ozi-
roma 107.294 tonami se lahko zaradi uvoza premoga in rudnin v Avstrijo številčno še lahko zelo spremenila.
Po avstrijskih statistikah naj bi torej avstrijski promet čez Trst v prvem polletju 1965 dosegel 458.630 ton, medtem ko so statistike tržaške trgovinske zbornice nekoliko drugačne. Po teh podatkih je avstrijski promet čez Trst znašal le 397.320 ton od tega po železnici 244.813 ton (150.821 ten dovoza iz Avstrije v Trst in 93.992 ton odvoza iz Trsta v Avstrijo), po cesti pa 152.507 ton, od tega- 148.127 ton izvoza iz Trsta v Avstrijo (samih petrolejskih izdelkov 140.499 ton) in 4380 bon uvoza iz Avstrije v Trst. Po statistikah tržaške trgovinske zbornice bi torej bil avstrijski promet čez Trst za dobrih 60.000 ton manjši, kakor ga navaja avstrijska statistika. (Avstrijske podatke smo ponatisnili iz avstrijskih listov.)
Zadostuje že žlica medu
čebele so koristne živalce. Letajo po raznem cvetju im z jezičkom srkajo sladek sok ali nektar, katerega v lastnem želodčku „oživilo" (predelajo) v med, a tega vlagajo v celice satov.
Ni dolgo let, odkar so med prodajala v lekarnah, kar pomeni, da sodi med med zdravima sredstva. Nič čudnega, saj so ga 'nabirale tudi po cvetju zdravilnih rastlin, katerih je v naravi mnogo.
Med uživamo samega, s čajem z mlekom in tudi v medenem pecivu. Pridne gospodinje poznajo marsikatero okusno pecivo z medom. Medeni .piškoti so svojstvenega prijetnega okusa in se ohranijo sveži precej časa.
„Sandvič“, na katerega smo namazali surovega masla, nato medu ter mu dodali še ribanih ali sesekljanih mandeljnov, se bo vsakomur prilegel, posebno še otrakom. Take malice so priporočljive slabokrvnim otrokom.
Da bo učinkovitost medu ostala polnovredna, ne smemo medu kuhati ali segrevati samega kakor tudi ne v tekočinah. Vroč čaj ali mleko pustimo, da se nekoliko ohladi in šele nato primešamo primerno količino medu. Vsekakor medu ni segrevati preko 60 stopinj. Zakaj to pripo-
ročilo? Zato., ker pristen med diha, je „živ“, dokler ga ne zadržimo s previsoko vročino.
Med, katerega smo zaužili samega, s ikruhem, mlekom ali čajem bo prešel v kri brez predhodne obremenitve želodca ali črevesna. Zato pravimo, da je med lahko prebavlijUv. Hranilne in zdravilne lastnosti, ki jih vsebuje naravni med, naš organizem takoj izkoristi.
Med, ki smo samega ali v tekočimi preveč segrele, izgubi vsako boljšo lastnost in je za želodec težko prebavljiv.
Škoda, da so koristne lastnosti medu med ljudstvom premalo znane. Se vam je spanec izneveril? Žlico medu, samega ald razredčenega z vodo, pa vas bo spanec spet sladko objel. Posebno bledoličnim otrokom bodo ličeca kmalu pordela, če jim bomo isladkafi z medom. Za utrujeno delovanje srca je med izvrstna pomoč. Sploh je med za srce nenadomestljiva gonilna hrana. Zdravniki ga priporočajo! Posebno gozdni med se v obolelih dihalnih organih dobro obnese. In še v mnogih drugih primerih je med uspešno zdravilno sredstvo.
iiiillllliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiii
Daeu{- <za tiskovni sldadl
jedilni servis, 24	delov, znan nemški	porcelan.........................  od
SerViS Z3 kS-O, 9	delov, znan nemški	porcelan f.........................od
SefViS IB ksvo moko, 9 delov, moderen po obliki in okrasju............od
Kozani za veselo družbo in druge priložnosti v darilnem zavoju, 7 de ov od
KSVni pogrinjek, prvovrstni porcelan........................ od
StOjalO Za Časopise eloksirano, praktično darilce.....................od
POpOtRe tOfile, 50 cm, škotsko blago	oz. vzorec.........................od
skai.........................od
398.—
185.—
89.—
29.—
29.«°
98.—
150.—
178.—
Sedaj kupite, februarja plačate — z GARA- kreditom
Ž6S1š!(@ d6!13fnfCG z ročem, usnje, v raznih barvah .........................od	^•9e.Tri“
HOŠkS liStS!fi(6, usnje, podložene, s posebnim predalčkom	za izkaznice . od	4S»*,*a
ISkčiBTiSSS Z0) SVtO, usnje, kompletno opremljene..............................
ftQ$£$Sf (skinjjca za toaletne potrebščine) ZS pOtOVS^jG« usnje, 10 delov, komplet ^
Garnitura za avtoETscbilske listine, usnje, 6 delov............................ 28©«—
trodelna ....................... *§
dvodelna.........................
Zepesfniški gumSži v okusni izdelavi ........................................od	7»5°
Cigaretni etUŠ« usnje, s praktičnim avtomatičnim odpiranjem	3^
Garnitur Z3 kadilce 5 delov, eloksirana, prvovrstna izdelava.................od	SSb***
Žensk* dežniki z dolgim ročajem, perlon, sodobni vzorci...................od	H ^SLUU1U
Ženški zložljivi dežniki, 10 delov, s pokromanim ročajem .................od	^
MOŠkl dežoskt z dolgim ročajem, 10 delov............................. od
zložljivi dežniki, 10 delov...........................................od	169.—
KLAG E N FU RT, BahnholstraBe 37
Ljubezen s sedemnajstimi leti?
Vsi so bili razburjeni prvi ve6er na plesnem tečaju. Učitelj je svojim „učencem“ razložil pravila lepega vedenja in je pristavil, da se spodobi za viteškega fanta, da spremlja svojo soplesalko na poti domov, najbolje tisto, s katero se je tisti večer učil plesati.
Mihu je bilo ob teh besedah nekaj posebnega pri srcu. Nikoli Se ni spremljal kakega dekleta ponoči domov. Bila je tam Anica, brhko, plavolaso dekle, ki jo je že poznal iz poklicne šole. Vsi njegovi tovariši so sanjarili o njej. Miha ni plesal ves večer z njo, kljub temu si je želel, da ne bi noben drug kot on spremljal dekle domov.
Ko pa je učitelj nato povabil vse k prosti izbiri za sklepni ples, se je Miha pognal k Anici. Ko sta se že malo nerodno po parketu poganjala, tedaj je bil Miha zelo v zadregi in tudi Anioa ni vedela, kaj bi še rekla. Bila je vsa rdeča v obraz, Miha pa tudi!
To je bil prvi večer. Vsako naslednjo sredo je bilo prav tako. Miha in Anica sta hodila skupaj domov. Odslej sta plesala večji del skupaj.
Plesni tečaj je šel h koncu. In ko se je Anica prikazala v novi, beli obleki k sklepni prireditvi, je Mihu misel, da je vsega konec, zaprla sapo, Anica je mislila isto. Plesal je skoro ves večer le z njo. Govorila sta malo.
. Ko sta šla domov, sta malo govorila. Maha je prosil Anico, naj ga drži za podroko; tako roko v roki sta šla domov.
Malo prej predno sta prišla pred Aničino hišo, je Miha obstal in govoril zelo resno: »Morava se spet srečati. Ne sme biti s plesnim tečajem vsega konec. Jaz te ljubim!"
Bilo je tako, kot bi Anici videl v srce, prav iste besede je imela tudi ona na jeziku.
Miha je tisti večer še dolgo bedel v postelji in razmišljal o vsem, kar je te dni doživel: „Ali je to resnična ljubezen med menoj in Anico? Je to sploh ljubezen? Da, jaz jo ljubim! Ali jo smem s 17 leti že ljubiti? Nobene druge na svetu ni za mene kot Anica! To mora biti ljubezen, kaj lepšega sploh ne more biti na svetu!"
Gotovo ni človeka na svetu, ki bi z gotovostjo vse srčne težave in skrbi pravilno presojal in nanje pravilno odgovoril. Končno morata vsak fant in vsako dekle sama vzeti svoje življenje v roke. To se pravi vsak mora sam zadeti pravilno odločitev.
Kljub temu pa rabi sedemnajstletnik še svetovalca. Ne takega, ki bi odvzel odločitev ali enostavno postavil tablo s prepovedjo, ampak človeka, ki razjasni, kaj se dogaja v nežnem srcu mladega človeka v viharnih letih, kakšne nevarnosti mu pretijo im kje je prava pot dz tega.
ZA MLADI
ZA DEKLETA:	PRIRROŠNJICE
Danes se že veliko govori, kako se ženske po malem lotevajo tudi moških poklicev in da je med njimi čedalje več zdravnic, znanstvenic in podobno.
Ob tej priliki poslušajmo zgodbo o najlepšem izmed vseh ženskih poklicev — o poklicu, ki se mu človek lahko posveti nemoteno tudi ob katerem koli drugem poklicu.
Znano je, da mi katoličani častimo Devico Marijo kot priprošnjico za vse skesane grešnike. Vernik živi v živi veri, da bo ona izrekla pred božjim prestolom za grešnika milostno besedo.
Priznati pa moramo, da je tudi na zemlji poklic priprošnjice za ženo najlepši. Veliko je polje tega ženinega poslanstva. Ona posreduje in blaži, ko drugi obtožijo in obsodijo človeka. Ko je tolikokrat človeško življenje izpostavljeno brezobzirnim obrekovanjem in slepim nerazumevanjem, tedaj more plemenita priprošnja žene delati čudeže ljubezni.
Ce koga ljudje neusmiljeno opravljajo in sodijo, sta vselej dve možnosti, izmed katerih se ljudje na žalost navadno odločijo samo za prvo: pritrjujejo in še sami pomagajo smešiti in grditi bližnjega; zgodi se pa tudi, da ga zagovarjajo in skušajo pojasniti in opravičiti njegovo ravnanje, cpozore
na njegove dobre lastnosti in tako nekoliko vsaj ugladijo nesporazum. Kako je človeku vse bolj toplo pri srcu, če se zgodi to slednje. Tako je bil ta plemeniti človek angel varuh odsotnemu, katerega je zagovarjal; obenem pa tudi onim samim, ki so ga brez usmiljenja sodili in grdili. Takrat je taka priprošnjica božji sel ljubezni in dobrote...
Biti priprošnjica ni tako lahko; tudi za ta poklic se je treba pripravljati in učiti. Taka priprošnjica mora imeti odprte oči in se res poglobiti v življenje in govorjenje ljudi, da vidi, kje se da kaj ublažiti in zagovarjati; saj priložnosti se bo nudilo več kot je zvezd na nebu. In v svojo grozo bo taka dobrotnica opazila, kolikokrat ljudje kar skoro podzavestno v velikih in malih primerih hujskajo in grdijo, mesto da bi blažili. Spoznala bo tudi, koliko je treba za službo priprošnjice samopremagovanja in poguma.
Da bi tudi med nami bilo mnogo takih priprošnjic, ki bi blažile spore v družini in na vasi in prinašale ljubezen, dobroto in odpuščanje v naše življenje. V tem svojem vzvišenem poklicu si naj izvolijo za geslo veličastne besede, izrečene pred dobrimi dva tisoč leti junaški ženi Antigoni:
»Sovraštvo ne — ljubezen je moj del!"
ciz (ilm.jk.eiia sneta
Charlie Chaplin zopet v filmu
Izredno čvrstega se še počuti nekdanji filmski komik Chaplin, ki je že 76 let star in je več let živel zasebno življenje v krogu svoje družine. Toda na stara leta se je znova zbudila v njem ustvarjalna sala. Pred kratkim je imel v Londonu tiskovno konferenco, v kateri je napovedal, da namerava v kratkem izdelati film »Grofica iz Hongkonga". V dogovoru je tudi z znano Saphijo Loren in nekaterimi drugimi znanimi filmskimi igralci, da bodo v tem filmu sodelovali. Zanimivo je, da je Charlie za L!m sam pripravil besedilo in glasbo in ga bo tudi sam režiral. Nastopiti pa misli tudi sam v neki stranski vlogi kot mornarski uslužbenec.
HEMINGWAY V FILMU
Veliki moderni pisatelj Hemingway je napisal tudi zgodbo lastnega življenja v noveli pod imenom »Pustolovščina mladega moža". Tu opisuje svoje mladostne zablo-
de, ljubezenske dogodivščine in osebne pomanjkljivosti. Biti hoče do sebe docela iskren in brez .prizanesljivosti graja svoja zgrešena početja. Preko vsega pa ga pripelje pot do notranjega izoblikovanja, ki mu je pozneje prineslo svetovno nagrado.
RAZGOVOR O »JEZUSU - RIBIČU"
V CELOVCU
Minuli teden so z velikim uspehom predvajali v Volfcskinu v Celovcu film o Jezusu po evangeliju sv. Mateja. Kot je znano, ga je režiral italijanski režiser Pier Paolo Pasolini, ki je po prepričanju marksist in ateist, že kritike so film v splošnem zelo doibro ocenile, kar je pripomoglo, da je film povsod zelo dobro obiskan. Tako je bilo tudi v Celovcu.
Že pri vhodu v ki no-dvorano so deliM vabila na posebni razgovor o tem filmu; ki naj bi bil v celovškem Domu glasbe. Proti pričakovanju dobra je bila udeležba na tem razgovoru. Pa tudi v oceni filma so bili
Vinko Modemdorfer:
(HcošUL
UrdmU
Sveti Miklavž in parkelj
Miklavž je moral obiskati pridnega fanta ubogih staršev, ki je ležal bolan v posteljici. Fantov oče ni imel dela in zaradi tega je deček še v bolezni trpel glad. Miklavž si je naložil zanj vrečo jabolk.
Bilo je pozimi, snežinke so padale tako gosto, da se je Miklavževa brada komaj videla iz snega. To pot je Miklavž zajahal konja, ker ni rad gazil snega. Pustil je palico doma in si opasal meč. Jahal je in jahal v temno noč.
Hipoma se je konj ustavi in se ni hotel premakniti z mesta. Miklavž ni mogel stopiti s konja in pogledati, zakaj noče iti dalje, ker je imel vrečo na ramenih. Videl je pred konjem na tleh nekaj črnega, potegnil je meč in z njim udaril proti črni pošasti. Na tleh je nekaj zacvililo in Miklavžev konj je zdirjal dalje.
Deček je bil zelo vesel Miklavža in je hitro pojedel nekaj jabolk. Miklavž je še tolažil bolnega mladeniča, da bo kmalu bolje, ko dobi oče delo, ko je začelo okoli oken javkati:
»Miklavž, krempelj nazaj! Miklavž, krempelj nazaj!"
Miklavž je potegnil meč iz nožnice in našel parkljev krempelj. Vrgel ga ie skozi okno, parkelj pa se mu je zahvaljeval:
»Ti k bolnim, slabim, ubogim in pridnim, jaz 'pa grem zopet lahko k nemarnim."
Od tistega časa letajo za Miklavžem par-keljni.
Koroška na rodna pripovedka
UGANKA
Nimajo kril, pa po nebu letijo, zdaj so prav gosti, zdaj spet se zgubijo.
Svetli so zjutraj,, zvečer žareč;, v soncu prijazni, v nevihti preteči.
Branko Rudolf
vsi predavatelji in udeleženci debate edini, da je film nekaj lepega in svojevrstnega. Zlasti mlajši — teologi — so bili navdušeni nad načinom podajanja snovi iz svetega pisma: človeško-božje, preprosto brez reklamne navlake, dostojanstveno, spoštljivo in prepričljivo. Mnenje, da je Pasolinijev film nakazal novo pot v obdelavi verskih problemov na filmskem platnu, je bdlo Splošno.
MATIJA MALEŠIČ	20
v ZE“ mža
Metka z jezo: »Neumen bi bil, če bi prišel k nam. če ste pozabili vi, on najbrž «i, kako ste se v jeseni poslovili od njega." Ali na očetu je spoznala, da ni začel o Tinetu, da bi jo dražil. Premagal ga je njegov pojav in nastop. Tudi druge v hiši je pridobil, naenkrat ni bilo zoper njega nobene pafcre besede več, nobene žaljive misli.
Tisto noč se je Metka premetavala brez spanja po postelji. Tine, Tine, da te niti v vojašnici, v trdi šoli, kakor si pisal, niso spametovali! Stara tvoja pesem: prinesejo ti laž na nos in ti verjamež... Ne vprašaš, eafcaj prav o Metki tako radi govorijo in jo črnijo. Veš, kako zlobni, obrekljivi in škodoželjni so vaški jeziki, pa te vseeno zadene. Tolikokrat si že verjel, vselej si pozneje obžaloval! In zopet verjameš, prej ko si vprašal Metko! Stara tvoja pesem, ali Metka ni iz železa, da bi se navadila nanjo. Ah, ko bi mogla kot včasih pokazati svoj ponos in mirno prenesti tvoj molk im izogibanje. Ali to pot ne gre! Morda bi še kako šlo, da ni tiste slike, ko stojiš zravnan ko sveča med klečečimi, z roko na čepici, zreš na monštranoo, oči se ti svetijo, vse te občuduje...
Na veliko noč je prišel Tine k deseti maši. Stopil je .na mesto ko vselej prej. Med pevkami je zašumelo. Vsaj v cerkvi bi naj
bile dostojne, je 'jezilo Metko, ko so leteli pogledi od njega nanjo in jo zvedavo sku-šuli, kako in kaj.
Tine pa jih to poit ni pogledal kakor običajno. Počasi in z neko nerazumljivo važnostjo na obrazu je slekel belo rokavico z desnice in jo položil v čepico. Prekrižal je roke pred seboj, v desnici je obdržal čepico in strmel nepremično na oltar. Z leve, z desne, od spredaj, od zadaj, od povsod so leteli pogledi nanj, božali ga, občudovali ga, pozdravljali ga, Tine pa, ko da jih ne vidi. Zravnan ko sveča, nepremičen ko kip, občudovan od vseh ...
To je bil čisto drugi Tine in ne ko tisti Lokačev študent, ki je lansko jesen kot abiturient odšel k vojakom. Ali se je prevzel? Ali more vojašnica res v dobrem pol leta spremeniti človeka?
Ob darovanju, ko je vsa cerkev prisluhnila na kor in kb se jih dosti ni moglo premagati, da se ne bi tudi ozrli na Metko, ki je pela solo, tedaj se je tudi kip enoletnega prostovoljca Martina Lokača zganil. Počasi, premišljeno in važno, ko da s to svojo kretnjo počasti pevke in njo, je obrnil glavo, preletel z očmi cerkveni zbor, pogled se je za hip ustavil na Metki.
O, koliko premagovanja je bilo treba, da se Metka ni zmedla in da ji ni glas vztrepetal!
Stoprav ko je odpela svoj solo in je Tine zopet mirno in nepremično gledal na oltar, se je zavedela, da njegov pogled ni bil božajoč, mehak in prijazen, niti priznanja in občudovanja za njeno petje ji ni orivoščil.
Nekam hladen in začuden, dvomljivo vprašujoč, kot nenadoma prebujen in opozorjen na lep spomin iz prejšnjih dni je obvisel Tinetov pogled na Metki: glej, glej, to si vendar ti, sosedova Metka! Kako sem le mogel pozabiti nate! Saj res, kako sem mogel pozabiti nate? Igrala sva vendar Majdo in Janeza v »Divjem lovcu"! In — Še več — po igri, ko je Ribničan odvedel očeta od naju?
Metko je zazeblo okoli srca, obrisati si je morala potne srage s čela: če to pot Tine res ni samo na zunaj tak? če mu je vojašnica v resnici tako spremenila njegovo naravo, da je povedal njegov pogled isto, kar polje po njegovih žilah, rije po glavi, preveva srce?!
Metka je bila tako nemirna, da bi ne mogla odpeti drugega sola, če bi ga pri tej maši zahteval organist. To jo je začelo skrbeti, morda pa ni samo tisto, da so jo zaradi orožnika opravljali pred njim? Morda so ga uniforma, zvezde na ovratniku, misel na povišanje v častnika odtrgale od njegovega polja in gozdov, po katerih so v tujini romale njegove misli, dokler ni prišel v vojašnico? To so samo lepi spomini: večer na vasi, izpod slamnatih streh se kadi, gospodinje kuhajo večerjo, otroci sede na pragu in strmijo v mrak ... Koliko let je od tistega časa, ko je klečal v mimisitrantovskih oblačilih na veliko noč pred oltarjem? Ali ga mati oštela, ker se je izred oltarja zazijal nazaj na kor, ko je najboljša pevka pela velikonočne pesmi, da mu je srce igralo od radosti?
Tam za gorami sreča spi. . .
Ali ste to pesem zložili vi, gospod z zvezdami na ovratniku, ki stojite sredi množice vernih ljudi, ko da ste le zaradi lepih spominov prišli v cerkev? Ljudem govorijo obrazi, kako uživajo ob lepi velikonočni pesmi in kako jih povzdigujejo znani napevi, vaš obraz je pa hladen, miren, nepremičen. Kot da ne spadate več med te ljudi... In le dobrih šest mesecev je od tedaj, ko si prosil za šopek, Tine! Ni štiri mesece od tedaj, ko si še tožil v pismu, kako strašno te ubija vojašnica ...
Po maši so zopet obkolili Tineta tisti, ki jim ni lepšega pomenka na svetu kot obujati spomine na vojaško službovanje. Metki ni danes niti na misel prišlo, da bi skušala od daleč ujeti njegov pogled, če ga je obsedla oholost, kakršno je pokazal njegov pogled ob darovanju, je boljše, da sploh ne spregovorita. Ni se ti treba, Tine, poniževati! Glej, kako opreza Vida, da te izvabi iz kmečke družbe!
Ko nalašč se je Tine res hitro iztrgal iz kroga radovednih nekdanjih vojakov. K čakajoči Vidi je .stopil, v roko ji je segel, na njen nasmeh se je sam nasmehnil, krenila sta na sprehod med ljudmi, ki so stali ob cerkvi.
Metka je pobegnila domov. Tak si torej, Tine: Metki hladen pogled, Vidi toplega in prijazen nasmeh! Metki niti besede, z Vido na sprehod pred vso faro!
O, koliko laže bi bilo Metki, da Tine sploh ni prišel domov. ..
(Dalje prihodnjič)
	
P oo J oo S 00 /\ 00 N 00 O	oo	oo	00	oo	oo
POROČILO O SKAVTSKEM TABORJENJU POD KOŠUTO:
Na Obir in na zelene Setiče
Po maši smo se okrepčali pri obilnem zajtrku. Ko smo uredili šotore in je bil končan pregled, se je oglasila Pavlova piščalka in nas klicala v zbor. Zbranim je dal navodila in odkazal delo, da uredimo taborni prostor. Preusmeriti je bilo treba dotok vode, ki nam je oviral pot h kuhinji, urediti in poglobiti jarke okrog šotorov, napraviti vhod, prostor za taborni ogenj, ograditi taborni prostor, urediti higijenske prostore itd. Vsi smo šli veselo na delo, bilo je kot v živem mravljišču. Darko je vihtel kuhalnico in pregledoval shrambe z jedili, katere je skrbno uredil Franc. Moramo reči: veliko dobrot je bilo skupaj. Lakote ne bo. Bo doba sedmerih debelih krav. In res je bilo tako. S hrano smo bili odlično preskrbljeni in postreženi.
Dan je hitro minil in zvečer smo se zbrali prvič ob tabornem ognju. ZaprasKetal je °genj, švignil je plamen, zadonela je pesem v tihi večer iz mladih grl:
Pridite, fantje, strnimo vrste!
Skavtu vsak človek v Bogu je brat, rad mu pomaga v stiski telesni, v dušni, da vsak bi božji bil svat!
Draga mu mati je domovina, naroda čast njegov je ponos zida trdno na skavta prihodnost, saj je zvestoba njegova krepost.
Pridite, fantje, urno na delo!
Nihče ob strani leno ne stoj; vsak utrjuj se, da mu v življenju z zlobo, z viharji lahek bo boj.
Ogenj kreposti srce mu vžiga, čista mladost je zmage porok!
Naša radost je biti v naravi, tamkaj najbližje dobri je Bog!
Ko je utihnila pesem nas je pozdravil voditelj tabora brat Pavle in nas opozoril na 'trajno vez, ki nas druži kot brate v eno družimo: „Smo skavti in naš zakon se glasi: .Skavt je prijatelj vsakomur in vsakemu drugemu skavtu je brat,’ smo Slovenci, čla-ni istega naroda, čeprav bivamo daleč drug °d drugega. Eni ob sinjem morju, drugi med visokimi in zelenimi hribi, smo končno kristjani, člani iste Cerkve. Zato naj se rabila med nami pogosto beseda mi f16 PQ jaz ali ti“. Vrstile so se pesmi, smešni 111 veseli prizori dolgo v noč, dokler ni vse-8a zaključila večerna molitev in duhovna k1*8«!, ki nas je spremljala v šotore k mir-”emu počitku. Ob tabornem prostoru je Urnel potok, okrog nas in še višje se je razprostiral temni smrekov gozd, na nebu so nam mežikale v pozdrav svetle in drobne ^vezde. čutili smo bližino Stvarnikovo. Kmalu je tudi v taboru pod šotori vse utih-nilo in pospalo.
^dai gremo v planine, v senco gozdnih vej, v gorske višine nas vodi po stezah, *trminah le pot naprej...
Zdaj gremo v planine veselega srca, v krasnih planinah in gorskih višinah sta sreča in mir doma.
Tako smo prepevali in jo mahali v torek na prvi celodnevni izlet. Vreme je bilo lepo. Izrabimo priliko! Po maši smo napolnili nahrbtnike, se razdelili v dve skupini pa, hajdi, veselo na pot. Ena skupina je šla na Obir. Vodil jo je brat Pavle. Druga skupina na zelene Setiče. Vodili so jo gamsi. Od kraja je še kar šlo. Toda postajalo je vedno bolj strmo, bolj toplo, tako je marsikomu prišlo na misel, čemu vendar leze tja gor, saj ni nič tam zgubil. Posebno tisti, ki so šli na Setiče, so lezli po neki nerodni lestvi. Pa smo končno vsi srečno prišli na vrh. Treba je bilo pač še malo truda in nekaj potnih kapljic. Ko pa smo bili na vrhu, smo vsi ugotovili, da je bilo vredno' se malo potruditi. Nudil se nam je namreč krasen razgled na lepo deželo Koroško. Malo je bilo sicer megleno in pihal je mrzel veter, vendar smo občudovali Kamniške planine z Grintovcem, ki so nam bile silno blizu; Košuta s Košutnikovim stolpom je bila tik pred nami, nato se je vila cela veriga Karavank z Begunjščico, Stolom in Golico, ki se je končala s Kepo, ki kraljuje nad Baškim jezerom. V ozadju so se videle v obrisu Julijske Alpe s Triglavom. Na zapadu je kraljeval Dobrač in malo na desno Osojščica. V dolini se je vila Drava med polji in travniki; na severu smo videli Celovec z Vrbskim jezerom. Proti vzhodu nam je šel pogled na Peco in severovzhodno na Svinjsko (Sinjo) planino. Ko smo se nagledali in naužili svežega zraka, smo se počasi spuščali v dolino. No, dol je šlo laže in hitreje. Tudi nahrbtniki so bili prazni, želodčki pa polni. V
2 tabor smo prišli proti večeru, pa vendar še dovolj zgodaj. Večerja nam je teknila in ob tabornem ognju je bilo spet veselo in domače.
Skavtska pesem, zdaj zadoni preko zemlje do neba in razvnemi v nas ljubezen do prirode do Boga.
Vedno združi naša srca in razsonči nam mladost, da ljubeče bomo znali vsem razglašati radost.
Tako smo spet korajžno peli tudi na dan 4. avgusta, ko smo bili zbrani okrog jambora in dvigali zastave. Dve skavtski in eno državno. Vreme je bilo lepo, zato smo bili še bolj veselo razpoloženi.
Dan je bil »posvečen« divjemu zapadu. Najprej smo začeli z igro: Reševanje zaklada pred Indijanci. Slabo nam je šlo. Sovražniki so nas premagali in zaklad — zavoj čokolade, je bil za nas izgubljen. Po zmagi ali porazu, kakor hočete, smo bili povabljeni v senco, kjer smo se usedli na zeleno travo in poslušali predavanje o socialnem vprašanju Cerkve in drugih socialnih problemih.
Popoldne so bile na sporedu tekme v streljanju z lokom. Zmago so istisnili v žep Goričani. Nato so sledile vaje za taborni ogenj.
Po večerji smo nestrpno čakali začetka tabornega ognja. Vsi smo se oblekli po indijansko in se poskrili v gozdu. Ob ognju je ostalo le nekaj gledalcev. Naglo je prijahal Indijanec in z gorečo puščico prižgal ognje. Nekdo je dal indijanski znak in vsi Indijanci so prihrumeli iz gozda z bojnim klicem, kot jih slišite v kinu. Zapeli smo indijansko himno in že so bili poglavarji tu. Z vojnimi sekirami v rokah so zaplesali okrog ognja vojni ples. Nato so javili, da bo odslej mir. Zakopali bodo sekiro, začeli so prižigati pipo
miru in nato kaditi. Vsak je puhnil dim na vse štiri strani neba. Sledil je ples miru. Komaj se je ples miru končal, je bil že tu oglednik in javil, da belci nameravajo graditi skozi njihovo ozemlje železnico. Takoj je zadonel vojni rog in razglasili so vojno. Boj smo spremljali tudi mi. Kmalu so prignali zvezanega belega poglavarja. Ob totemu (indijansko tajno znamenje njihovega rodu ima podobo živali) naj bi ga umorili na svoj način. Že je dvignil poglavar sekiro, da bi mahnil z njo po poglavarju, kar v hipu prijezdi belec, vrže vrv (laso), ujame roko v zanko in mu iztrga sekiro. Del Indijancev zbeži, drugi pa se preleve v kavboje. Nato pa se nadaljuje veselje ob ognju pozno v noč.	(Dalje)
Lasfnik: HANZEJ KOVAOČ
VILLACH - BELJAK GERBERG. 6 Telefon 56-50
Naša
izložbena okna so viden dokaz za kvaliteto in ceno
KOWA-spalnice
iz macore-poli estra, oanara s 5 vrati, 7-delne . . S 10.740.—
KOWA-omare za dnevne sobe,
iz nemškega oreha, model 280 cm, s hišnim barom, iz poliestra ..... S 7.S90.—
KOlVA-omara za dnevno sobo
iz nemškega oreha, v naravni barvi, s hišnim barom, v modernem slogu, model X............S	5.360.—
Kredenca h gomji opremi
125 cm.............S	2.070.—
KQWA-mize za sobo
z vdelanimi vložki, iz
poliestra..........S	S50.—
© Brezplačna dostava na dom © Lastna dobava kredita @ Izdelava po naročilu v lastni tovarni
Do Božica celodnevno odprto!
Jutranja telovadba v skavtskem taboru
ic/uu« jetei datou deuku
Herren-
Handschuhe
2S.80
f'	, .v ^
^eschenke, ke k™
Damon-Nachthemden
aus gutem, geblumtem Baurmvollflanell .
49.80
|Herren-Pyjamas
laus sehr gutem nr» on |BaumwoU£laneU . 99.80

Herren-
Nachthemden
aus gutem einfarbigem Flanell, schon passe-poiliert
Kinder-Stmmpfhosen
aus erstklassigesn	_ _
Baumwollgarn . .cl.9U
59.80
Kinder-Pyjamas
aus prima Trikot, »ehT __ __ warm ..... ai> ua.oU
Sanumfr-Bctise. edeuhtem, das Sckcnkcn
iitllilif SeidentUchsr
Bamen-
Krauselstriimpfe
aus prima Helanca-GamlO.HU
Damen-
12.90 Wolfstriimpfe
Perlon-Georgette- vemarkt ..... .29.80 sP<>rtflaneI1
Tucher
Herren-Hemden
aus prima Šport-
flanell .... 59.80
aus Rhodia, in hoch modemen Mustem
Damen-Biusen
aus gut waschbarem
Frauen-
Tragerschiirzen
prima Zephir, nor-
im allen Farben
Perlon-
Unterkleider
mit schoner Spitze
9.80
Damen-Wasche-
Garnitur
Flemd und Hose . . &9.
Herren-
Modeschals
knitterfrei .	.
Damen-Strumpfhosen
Perion-Striimpfe	aus prima Krauselgam,__
naibtlos, in Modefarben 9.uU in allen Modefarben 39.—»
Perion-Porbs-
Hemdsn
Markentvaie, leichtes Waschen und schnelles __
Trockmen .........79
Perlon-
49.80 Doppelpackung
Markenware, nahtlos, in Modefarben . . .25.—
Herrsn-Sheiland-Pullover
mit V-Aussdmitt . 139.-
Herren-Popeline-Hemden
aus
male Durchschnitts-grbBe..............
.19.80
Herren Wollsocketts
mit Flelanca ver-	_ _
! starkt .... 19.80
Perlon-
Schlafrocke
vvattiert, in Karo« ab-gesteppt, schone Dessdms, sehr rvarm .	. .
Knaben-Hemden
aus sehr schonem Spoirt-FlaneJ ... ah
119—
39.80
28-
SAMONIG
Markenqualitat, in mo- __ demein Streif-Dessims . 89.—
VILLACH
AM SAMONIG-ECK
AKADEMIJA SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV
sporoča:
Stavili smo si dolžnost, da Vam, dragi-bravci, posredujemo dobrega in sodobnega zrna iz bogate žitnice duhovnega stremljenja.
Zato smo prevedli knjigo Klemensa Tilmanna:
„DUHOVNI POGOVOR«
-Izšla je v založbi Mohorjeve družbe v Celovcu.
Koliko vprašanj in nerešenih probleanov nam stavi j a vsak dan. Cesto ne najdemo pogovora z Bogom, s sočlovekom. Preobloženi smo z raznimi dvomi in težavami, zato iščemo odgovora in rešitve.
Ta odgovor Vam bo skušala dati ta sodobna knjiga, ki ni privlačna samo po zunanji obliki, temveč nagovori vsakega človeka. Mlad in starejši — vsak bo našel v njej pot do pogovora s svetom in Bogom.
Zato je naša iskrena želja, da bi ta knjiga, ki smo jo prevedli za Vas, našla med Vami čim več bravcev in preko Vas zajela čim več •ljudi, ki bodo radi segli po njej.
DAR KOROŠKIH ČLANOV KONZUMA POPLAVLJENCEM
Koroške konzumne zadruge so pred tedni •pozvale svoje člane, naj tudi oni po svojih močeh skušajo pomagati po strašnih letošnjih poplavah prizadetim sodržavljanom. V ta namen so bili po poedinih konzumnih podružnicah nameščeni tudi tozadevni lepaki.
Sedaj so vse tri koroške konzumne zadruge (v Celovcu, Beljaku in Spittalu ob Dravi) podale točen pregled nabranih podpornih zneskov, in sicer so darovali člani in nameščenci:
pri konzumni zadrugi Celovec S 26.000 pri konzumni zadrugi Beljak S 25.000 pri konzumni zadrugi Spittal S 19.000
Najlepša božična darila dobite pri urarskem mojstra
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
v * v
Dozirna
darila
Moško in damsko perilo, blago v največji izbiri pri
L MAURER
Klagenfurt - Celevec Alter Plafz 35
Skupno je tedaj bilo nabrano 70.000 šil. V vsej Avstriji so člani in nameščene’ konzumnih zadrug, dalje uslužbenci Velena-■kupne družbe konzumnih društev (GOC) nabrali okoli 500.000 šilingov. Osrednja zveza avstrijskih konzumnih zadrug pa je tudi sama prispevala izredno lep znesek — 200.000 šilingov.
OfriašvJf {/ našem tisiw/
SPORAZUM O NAFTOVODU DUNAJ — TRST
Italijanska petrolejska ustanova ENI in avstrijska državna ustanova Mineral-Oel Verwaltung, ki upravlja proizvodnjo in čiščenje petroleja v Avstriji, sta sklenili sporazum glede udeležbe ENI pri naftovodu Trst—Dunaj. Delež ENI bo znašal 4 odsto.
Naftovod Trst—Schwechat (Dunaj) se bo odcepil od naftovoda v Ploeckenu na avstrijskem ozemlju. Stal bo okrog 14 milijonov ši-
ŽREBANJ E
V prisotnosti javnega notarja je bilo, dne 1. decembra 1965, v .poslovnih prostorih ravnateljstva izvedeno žrebanje, pri katerem je bilo izžrebano številčno zaporedje
2919
Vse veljavne zavarovalne pogodbe, ki so pri-puščene k žrebanju ter so stare nad 3 mesece in imajo to številčno zaporedje, so s tem dozorele za takojšnje izplačilo. Zavarovalne pogodbe, ki niso bile izžrebane, ostanejo še naprej v •veljavi. Naslednje žrebanje bo 1. junija 1966.
JUPITER V. V. a. G.
Filialdirektion fiir Karaten und Ost Tirol
KLAGENFURT, St. Veiter Str. 1/1.
Halnavejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse {Prcsenhof)
VOIGTLANDER-P ROJ E KTORJI
od S 1495,— navzg.
HUBERT VVANDERER
Klagenfurt — Celovec, Domgasse 4 Predvajanje v mojem projekcijskem prostoru
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
JuSian Lomlek
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIR!
(Rndi()ii(uu
KERN
Kiageitfurit. Burggatte
lingov. Delež posameznih družb pri holdingu bo naslednji: Mineral-Oel Vervvaltung 51 odsto, Shell 14,5 odsto, Mobiloel 12,5 odsto, Esso 7,5 odsto, B.P. (British Petroleum) 6,5 odsto, Total (bivša Aquila) 4 odsto in ENI 4 odsto. Graditev naftovoda bodo v višini 25 odsto financirale družbe, vključene v holdingu, razliko pa bodo krili s krediti avstrijskih in tujih bank.
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezlja! — Vse to vam nudi:
Ing. MARKO POLŽ ER
po domače Lazar, št. Vid v Podjuni.
ATENTAT SREDI SAIGONA V soboto zjutraj so Viet-kong teroristi z bombami in strojnicami napadli poslopje v središču Saigona, kjer stanujejo amerikanski vojaki. Pri atentatu je bilo ubitih osem vietnamskih in dva ameriška vojaka, 67 vojakov je bilo ranjenih.
Osemnadstropno poslopje-nekdanji hotel Metropol — v katerem sedaj stanujejo a-meriški vojaki, so atentatorji napadli navsezgodaj. Poslopje stoji v središču mesta, nasproti ameriški vojaški bolnici.
Kakor poročajo iz Saigona, so napad izvedli gverilci v hitri akciji. Vdrli so v poslopje, kjer so vrgli bombo, nato pa izginili. Nekaj minut za / tem je na kamionu eksplodiralo 120 kilogramov plastičnega razstreliva, ki je uničilo vse pročelje poslopja. Stekla na oknih so se na vseh zgradbah v okolici razdrobila.
SLOVENSKE ODDAJE Ponedeljek, 13. 12.: 14,15 Poročila, objave. — Kaj smo pripravili? Pregled sporeda. — Športni mozaik. 18,00 Za naše male poslušalce. Torek, 14. 12.: 14,15 Poročila, objave. — Andrej Šuster—Drabo-•snjiak: Igra od izgubljenega sina. (Za radio priredil dr. Niko Kuret). Sreda, 15. 12.: 14,15 Poročila, objave. — Kar želite zaigramo. Četrtek, 16. 12.: 14,15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled. — Četrtkovo petminutno kritično razmišljanje o svetu in ljudeh. Petek, 17. 12.: 14,15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. —
S knjižne police. Sobota, 18. 12.: 09,00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca... Voščila.
Mala oglasa
„Pri vas radi kupujemol” — To večkrat slišimo, posebno sedaj pri božičnih nakupih. N. pr.: naši prikupni anoraki. Veseli nas, da moremo dobro blago tako poceni nuditi. SATTLER, Klagenfurt - Celovec, Hc-uplatz.
Ovce, samice, lepe, plemenske, koroške pasme, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
1 Beutel
1/4 Club Dose
ASU Kaffee
2/200 g Pakete im Beutel
A&OPort. Sardinen
ohne Haut und Graten
Pralinč
feinst gefullhschokoget.. 500 g 1 Schachte!
Barack	t Reiseflacon
0,35 I	in k]. Getr.-St.
36.-
5.30
16.-
39.50
Cinzano	1 Flasche	33 —
Vermouth, 0,71	Inkt. Getr.-St.	
Bouchet**.	1 Flasche	68.-
Weinbrand, 0,71	inkl. Getr.-St.	
Selex Hawaii-Ananasscheiben, 564 g	1 Dose	8.50
Selex Kalifornische Pfirsiche, 454 g	■f Dose	7.50
Bardolišio	1 Flasche	22 —
Rotvvein, 0,7 1	?okl. Getr.-St.	
Delikat-Salami Stange zu ca. 350 g „Baby Port Salut"	100 g	6.80 14.60
franzosischer Kaše, 250 g Oliven	1 Stuck	
		8.60
mit Paprika gefullt, 95 g Mixed Fickles	1 Glas	
		9.20
handgeiegt, 385 g	1 Glas	
Chantpignons in Essig 1/4 Glas	1 Glas	11.40
Grig. import Portwei« 0,71	1 Flasche Inkt. Getr.-St	36.50
Trccadero Sekt	1 Flasche	32 —
1/1 halbsUG inkl.GeK-St. ! Scb«imwein-St. S 9.—		
„Rittertruiik”	1 Bouteille	23 —
Burgenl. Weil3wein Danischer Kaviar	roki. Getr.-St.	14.-
60 g	1 Glas	
Brandt Kase-Krackerli	1 Packung	12.-
Scotch Whisky No. 10	1/1 Flasche Inki. Getr.-St.	109.-
Wei hnachts-Stumpenkerze verziert	1 Stuck	23.20
Kerzenstander aus Kunstschmiedeeisen	1 Stuck	13.80
Feine Ifiandeihackerei 300 g	1 Karton	19.50
„We!scn-Riesiina” 1963	1 Bouteille	21.-
Pramiierter Spitzenvvein	inkl. Getr.-St.	
Tum-Eiercocktail 0,35 1 Feinst gefuilte Benbonniere	1 Flasche Inki. Getr.-St.	34.- 31-
,.Rosen aus Wien“, 380 g	1 Stuck	
Unverbindliche nicht kartellierte Richtpreise
ze nad luu let pomeni Plati izredno kvaliteto in storilnost, zato tudi vi zaupajte v Ptatt • Pri nas dobite brezplačne nasvete © f rirejamo brezplačne šivalne tečaje Q Najboljša oskrbovalna služba © Velika zaloga na lomestnih delov © Rabljeni šivalni stroji vedno na-
prodaj!	VAŠA PFAFF-STROKOVNA TRGOVINA
KlagenfurJ - Celovec, 10.-Ok{ober-Sfra3a 22 Tel. 71-1-87
z veseljem pričakuje vaš obisk © Dajte nam svoj naslov in vam bomo sporočili, kdaj in kje bo najbližji Plaff-šivalni tečaj.
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik’*, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80.- ŠU. Za Italijo 2800,- lir, za Nemčijo 20.'- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250,- bfr., za Švico 26 - šfr., za Anglijo 2.- f. šterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tisk« Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš UcUUU lUtotika