131. številka.
Ljubljana, vtorek 12. junija.
X. letu, 1877.
Dop:«i rut  <v lsvote fr.om.r,.-...       Kitki»p:iii      a« vračaj :>. — U rod ni A t vo j*j v Ljubljani v Franc: Kohuanovej hiši št. 3 »gledališka 8toll>Hu Opravnifltvo. n* Kttero Daj   ••■   .u. ivoi.'ju po4ilj«ti naročnin«, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" r Koliimnov
Kolin mio vej hi it
Telegrami.
St. Peterburg 1 o. junija. Od ruske južne armade se javlja: Turki so poskušali pri Turtukaji svoje baterijo demaskirati, a ruska artilcrija, ki jo postavljena v Oltenici, je to zabranila. Potem so Turki žareli z drugih Utvrjenj strelati, a Rusi so jim su svojimi baterijami vsa ta utvrjenja razsuli. Ko so jih Turki zopet hoteli na-naroditi, so ruske granate delavce razpršile.
Polkovnik Bogoljubov javlja iz Čr-nogore, da je bil hud boj mej Črnogorci in Turki pri Krstci in Goranskom. Cel dan je trajal, 20—25 turških bataljonov je napadlo Krstac, kateri je branilo 8 črnogorskih bataljonov; Črnogorci so bili prisiljeni iz Krstca v Muratoviče nazaj se pomekniti. Krstac in Muratoviče so Turki poseli.
Kotor 9. junija. Črnogorci stoje v Dugi soteski, Turki pa hote iz Krstca in Muratovičev Nikšie z živežem preskrbeti. V zadnjih bojih je črnogorski vojvoda Lazar Soeića priplenil ves provijantni prate! Turkov, Uže od 8. junija se sliši v Trebinje pokanje topov in pušk v okolici Konjeviea; bržkone so Črnogorci mesto napali. Turška milica je žurno šla iz Trebinj na pomoč obleganemu kraju.
Carigrad !•. junija. Nova poročila iz Erzeriuna poročajo, da Rusi naprej prodirajo. Muktar-paša so Erzerumu bliža. Pričakuje se bitva pred Erzerumom.
Carigrad 10. junija. Telegram Ali-paše javlja, da turške vojske v Crnogoro prodirajo. Črnogorci so bili pri Andreovići   od Turkov
prepodeni in so Turki zaseli okraj Astvik. — Depeša Ali Saiba pa poroča, da so Črnogorci napali Podgorico, a bili nazaj vrženi.
Sarajevo 9. jun. Poročilo turškega poveljnika ta Banjaluke javlja, da je bil v ključevskem okraji bihaćkoga sandjukata mej Masti hazizeni in Jejacem boj z vstaši. Ker so bili vstaši premočni, morali so se Turki nazaj umakniti. Pod voditeljstvom Mile Matica pak so vstaši napali selo Gato, odgnali živino ter ranili tri Turke. Dalje so bili za Turke neugodni boji v vasi Čarunko, pri Viraski blizu Iianjeluke in pri vasi &uje-gotin. Zvezo mej Serajevom in Banjeluko so vstaši pretrgali.
Vojska.
Poročila iz Peterburga javljajo važno vest, da je ruski car izdal ukaz, zopet novih 218.000 vojaških novincev izbrati za dopolnjen je ruske vojske. Uže decembra je bilo izbranih tudi blizu dve sto tisoč rekrutov. Torej se Btavjanska Ilusija na vse pripravlja, Bog jo blagoslovi.
Od Dunava se poroča, da velika voda zdaj vsak dan močno upada in odteka, kar bode za premostenje in prelaz ruske vojske vrlo ugodno.
Glede črnogorskega bojišča smemo popolnem mirni biti. Carigradski telegrami so vsi la/mivi in zmešani. Na enej strani pripovedujejo zmišljene zmage od Spuža n a v z g o r, na drugej pa precej morajo priznavati, da globoko p o d Spužein Črnogorci turško staro tvrdnjavo Podgorico napadajo. Tudi nemaju Turki še važne soteske Duge in utrjeni Ni kšič še uij z živežem obskrbljen. To je vse dobro. Živeli sokolovi!
Važen je tudi zgornji telegram  iz Sara-
jeva, celo iz turškega vira, ki poroča, da slav-janski vstanek v Posni raste in večji vspehe ima, nego se je do zdaj priznavalo.
O mirovnih govoricah se piše iz St. Peterburga dunajskej vladnej „Pol. Corr.", da se o miru ne pogajajo in se tudi no nameravajo pogajati. Da je car prišel na Dunav, to pomeni novo dobo vojske, a nikakor začetek miru. O tem se bode sto, rav takrat morebiti dalo govoriti, oko je dovršena prva mu podloga: zaseden je Bulgarije, kar se je večkrat nazivalo programom ruske vlade in ruskega naroda. Do takrat pa je vse govorjenje o miru le pobožno hrepenenje in iznajdba brez vsega razloga. Tudi Rusija ne namerava, da bi „ odločila bodočnost turških pio-vincij po evropskem kongresu," to so ruski voditeljni krogovi le ironično na znanje vzeli. To bi se pač reklo, da bi Rusija, izvršivši svoj program mečem v roči, dobrovoljno dala si roke zvezati, ter bi se Angliji na korist, kljubu vsem lanskim in letošnjim izkustvom, na milost in nemilost evropskemu koncertu" izročila.
Naš narodni boj.
n.
Naš butelj-Matevž, odpadnik ali nem-škutar, ki misli, da jo on vso modrost v štant ali najem vzel, akoravno se mej njimi največje reve nahajajo, ter da so vsi narodnjaci zaslepljeni duševni revčki, bode, se ve da rekel, da smo uže „pri kraji" in da jo kulturno delo, ako se pomaga, da se naš narod tem prej uvede tja, kjer bi nas Littrovv in še kdo drugi Nemec za pognojenje rad imel: „die euch deutsch zimi Ziele bringt, \vo Millio-nen mit den vvarmeu Druderher/en euch um-
itiatek.
Prižigalec.
(K i.i      v au^hvikeiu upisala M i h h M. Cuuimiu.-',
pOBloVttOil J.)
r> r " u i <i o i. Trinajsto poglavje.
Njegove besede, še bolj pa njegovo vedenje so uaznanjevale neko nevoljo, več povedati o resenji [zabele Klintonove; Viljem je to opazil ter je /a trenotek molčal in bil nedoločen. Potem je za stopinjo bliže BtOpivši rekel: „Gospodine Filips! res davi odrekate, da nemate najmanjše zasluge pri srečni rešitvi gospiee Klintonove, vendar čutim, da bi to svoje naročilo kaj nepopolnem izvršil, ko ne bi izrekel naročila onemu, ki je vendar otel gospico, če prav tega sprva nij nameraval. Gospod Klintou, oče mlade gospe me je prosil,  naj vam povem, da ste mu podaljšali
Djegove dneve, ker ste življenje rešili edinemu njegovemu otroku, zadnjemu i/mej sedmerih, ki so razen nje vsi umrli zgodnje smrti. Zavezali ste ga h hvaležnosti, katere ne mori1 izreči z besedami, a rekel je, da ne bode nikdar nehal blagoslavljati vašega imena in prositi Boga, da naj vam in enim, ki so vam najbolj pri srci podeli svoje i/brane darove."
Jasne bistre oči gospoda Aniorva so bile malo mokre in uljudni smehljaji so igrali krog njegovih usten, ko je Viljemu odgovoril :
,.Yse to od gospoda Klin tona ! Trav uljudno in ravno tako odkritosrčno; 0 tem ne dvomim. A mladi moj prijatelj ! vi mi gotovo nočete zahvaliti se le v njegovem imenu. Ali nemate ničesar reči v svo,em imenu'.''"
Viljem se je začudil vprašanju, vendar je odgovoril brez obotavljanja.
,,Se ve da, gospodine! ker se vrstim velikemu krogu prijateljev in znancev, ki čislajo gospico Klintonovo, lehko ste preverjeni, da vas neizmerno občudujem ter se vam zaliva-
ljujem za vaše nesebično ravnanje in ne le v imenu njenem, ampak tudi v imenu drugih so vam zahvaljujem, da ste jo tako srečno oteli strašne smrti."
„Kaj naj vaše besede razumim tako, da govorite le kot prijatelj človeškega rodu in da so osobno nikakor bolj ne zanimate za katero mojih sopotnic."
,,Bile so mi skoro vse neznane. Gospića Klintonova je bila edina, ki jo poznam dalje časa, ne le ona dva dni v Saratogi. A nje smrt bi me bila gotovo močno bolela, ker sem jo v njenih otročjih letih prav dobro poznal, in zadnji čas bil neprestano v njonej družbi; tudi vem, da njen oče, čestiti moj sodru/nik V kupčiji, star in neprecenljiv prijatelj, katerega zdravje je sedaj jako oslabelo, bi v teh britkih okolščinah ne bil preživel tako hudega udarca, kot bi bila izguba edinega njegovega otroka, ki ga skoro obožuje."
,,Gospodine Sullivan! vi govorite jako hladno.   Kaj ne veste, da svet v obče pravi,
irmen* itd. te pruske neumnosti. Ali ta mož ali zlobno misli, ali neumno, nevedoč, da ideja ▼elicega naroda črez take niajhene ljudi, o katerih ima vsak pošten zgodovinar besedo : to so bili izdajice, — na dnevni rfd pre-hojeva.
Kes je nekaj ljudi j mej nagimi renegati, ki zares mislijo, da za nas Slovence nij resila, ki šot dru/cm a Hlnvanstvu ne od rekavajo živijenja, ki so pa ii obupa renegatje. Tem povemo: mi Slovenci smo del Slovanstva in v Avstriji sprednja straža Slo vanstva; s Čehi vred mi nečemo biti oni, ki begajo, avantgarda je sicer navadno položena na oltar, kjer se bogu vojne daruje, ali bodi, hočemo biti možje, ki se smrti ue boje, ako jej je treba v korist druzih v tamno oko zreti; hočemo biti germanizaciji trda kost v želodci in pride dan, ko se nas naveliča in nas pusti.
Nam Slovencem je dosti gora, je dosti gozdov; kdor zna, kako težavno hodi germanizacija v goro, za gozd, ta mi bode tudi pritrdil, da nas germanizacija ne bode tako hitro in ne vseh požrla, ona germanizacija namreč, ki v odpadniških rokah ne leži; z vami pa, naši renegatje brez mladega naraštaja, ki si morate zbog tega vaše moči iz tujine importirati, z vami bomo uže opravili; in če vam je Giskra-IIerbstova stranka v superlativu pomagalka, mi se vas ipak ne bojimo.
Da, gospodje renegatje, in če zbog dru-zega ne, potem zaradi tega, ker je dokazano, da je po večjem, knr je mladega inteligentnega, v našem) taboril; ker je dokazano, da so najboljše glave pri nas na Slovanskem po Steno narodne, in ker je dokazano, da po vsem drugem svetu boljše glave politični ton nare-lcavajo. Gospodarji hoćemo v svojej hiši biti in to tudi zbog poštenja, ki nam veli, da ne pustimo ljudem po našej zemlji gospodariti, ki druzega ne vedo v prid te zemljo storiti, nego da pred svetom po svojih glasilih nas in našo domovino blatijo, pljuvajoči iz u mazanih ust: „rohes Volk", „Bettler-volk", nSchweineland" ctc. „I)ie Ehre des Ilerzogthums Krain" ne pišete vi renegatje tako, kakor veliki patrijot Valvazor; vi jo pišete v vašem „Tagblattu14 s peresom, katero ste poprej v gnojnico namočili, (glej zadnji gnjusno surovi dopis iz Vrhnike v ,,L. Tagbl.4'). čast poštenega domoljublja, ki narod svoj
ljubi, akoravno je ubog in ne še dosti iz-omikan, ta čast terja, da vas pri prihodnjih volitvah v kranjski deželni zbor vržemo, poštenost terja od nas, da delamo zoper vas. Na noge tedaj! slovensko pošteno domoljublje! S.
Politični razgled.
Notranje fleže>l«t.
V Ljubljani 11. junija.
Za Mtnlmnrtpn je imenovan narodnjak in Slovan A n ton i e ti za dvornega svetovalca pri namestništvu. Lahoni in nemškutarji se zarad tega srde.
Komaj je zbor zopet sešel se,
uže Magjari zopet interpelirajo o orijen-talnej politiki. Ludvig Simonvi je v soboto vprašal magjarsko vlado, kako se misli v bodoče v orijentalnoj politiki vladati, ali je ka kova zveza z vojujočimi, ali se od nas misli kaj turške zemlje osvojiti ali posesti. Iranvi pa je vprašal, če se res v Reki za Ruse delajo torpedi, in ali se res čez Galicijo živež in vojni materijal za rusko vojsko vozi. — Komo videli, če bosta kaj zvedela.
Vitanje* države.
Iz Mitikuroitn se javlja 9. t. m.: Jutri je v Ploještah pri ruskem carji velik obed, pri katerem sta tudi romunski knez in kneginja povabljena. — Car Aleksander pride najbrž vtorek zopet v Bukurešt
V It u m umi ;i so na raznih krajih ljudje pali na j ude in jih grdo opipali, ranili in pobili. Vlada je ostro preiskavo ukazala. Take surove nepostavnosti mora vsakdo gra-Ijati. Ali nij U vida pustiti, da so judjo tega sovraštva sami krivi, ker z oderuhovstvom, go-1 ufijo in slepar jo rumunski narod sesajo kakor pijavke Hvala Bogu, da jih k nam nij bilo do zdaj več.
Miv»'l*M#4r#f vladna ,,N. A. Z."  se še; zmirom ob Francozih  izpodtika,   V zadnjem članku Francozom, očita je jim ultramouta nska j spletkarenja, v izgled postavlja Spanjce, kij so baje, čo prav katuličanje,  (nemškim) pravilom pravičnosti bolj uslužni.
I>0|
MSI.
Iz IttMlovlfi«'«* S. jun. [Izv. dop.| Ker se nam čas volitev bliža, čaka nas resni trud, ako hočemo v skupini mest Kamnik Radovljica in trg Tržič se svojim kandidatom j premagati in hude nemurske napore, ki jih bodejo letos še posebno razvijali, ob moč de-jati. Nevednost in broznneajnost bile sti vedno naše najhujši sovražnici in od časa zadnjih volitev se nij Bog ve kaj (spremenilo. Mestni lilister ti trdi,  ako ga  opominjaš,   naj voli
Slovenca, da je „Kranjcu in da hoče „Kranjc-ostati, — gotovo domoljubne misli in želje, ker oni li v Kranjskoj personiticira vse ono, kar je komu ljubljena domovina in v tej misli ga potrdi zapeljivec nem^kntir, ki mu pniri, da smo le Kranjci in mu Slovence predstavi ja kot jako čudno sekto brez vsake domovine. Bre/nnčajniki so si pa podobni na celem sveti, nevednost na enej, dobičkaže'jnost na drugej strani sti moči, ki jih vlečeta v društvo, ki ne zasluži imena, da je pravo človeško. „Kdor mi več da in od kogar si več upam za-se koristi dobiti, s tem bom držal, s tem bom volil," pravijo ti. V resnici, da so žalostne razmere to, za take boje, kakor se nam zdaj bližajo. Preroditi vsa ta bitja v prave rodoljubne Slovence ali Kranjce piavega izpoznanja ne bode nikdar mogoče, ako ne vstane in ne pride v našo sredo velemož, ki bo imponiral se svojo politično vednostjo, z vzvišenim značajem, se svojim občevanjem in bi imel še znano Krezovo lastnost.
Trdno upam, da vseh tukajšnjih zavedenih narodnjakov prva skrb bode, pridobiti one omahljivce, ki bi naj raj i doma ostali in se nobenemu ne „zamorili," in pridobiti po poštenoj poti. Poštenost naj nam bodo sveto vodilo v svetem boji; ne ornadežimo si svoje politične borbe z nepravimi sredstvi.
Število, koliko bi znalo tukaj narodnih volilcev biti, denes še ne bodem naznanjal, začelo so je opominjevaiije in bodrenje, proti koncu se bo izčistilo zrno od lupine, in poročal bom natančneje. Opominjamo pa Iva-menčane, ker oni so glavni moč — naše upanje, — naj preskibe narodno prevago najini in tržiškim uemškutarjem.
Koga nam pa misli večina druzih sovo-lllcev in Centralni VOlini odbor za kandidata postavit1', nam še nij znano. A vendar smo preverjeni, da moža, ki se bodo krepko po-tezal za narodne praviee, a se zraven po mogočnosti posebno spominjal še svojih volilcev in njih potreb.
Iz <VIJifc t), jun. I Izv. dopis.) Denes je sto let, ko se je odprla c. kr. glavna šo I a v Cel ji, iz katere so se sedanjo mestne ljudske šole in slovenska šola okolice, kakor tudi tukajšnja meščanska šola utemeljile. Vršila se je zarad tega važnega dneva velika, a resna svečanost, katere se bode naš mladi svet vedno spominjal.
Ob 8. uri zjutraj so se učenci in učenko
da se bolj kot goli prijatelj zanimate za gospico Klintonovo ?"
Velike modre oči Viljemove so se polagoma povečale, ko je ostro pogledal gospoda Amorva. Na pol skrbni, na pol začudeni izraz njegovega obličja jo dovoljno pričal, kako nepričakovano je bilo njegovo vprašanje. Ves zamišljen se je vsedel na stol, poleg katerega je doslej le stal.
„Čestiti gospodine !" rekel je, ,,ali jaz vas prav ne razumem, ali pa se ljudje močno motijo.*'
„Po takem še nijste nič slišali o svojej lastnej zaročbi !4'
„Nikdar ne, to vam zagotovljam. Kaj je mogoče, da bi se bil tak prazen glas razširjal med prijatelji gospico Klintonove V14
„Razširil se je dovolj, da jo goli opazovalec življenja v Saratogi slišal ne le šeptati o tem — ampak kot verjetno resnico očitno izreči.44
„Jako začuden sem in nevoljen zarad tega,
kar mi pravite,'1 rekel je Viljem ter so je res videl zmočen in prestrašen. Kot nespameten in prazen je tudi ta glas, vendar bode gospici Klintonovi, kader bode slišala o njem, naravno izhujal nevoljo in jezo; in ne toliko zarad sebe obžalujem okolščine, ki so bile temu povod/'
,,Ali govorite tako iz nežnočutja proti mladoj gospici, ali ste pa tako skromni, da mislite, da bi nje ponos bil razžaljen, ko bi slišala tako zvezano svoje z imenom d rožnika svojega očeta, z imenom mladega moža, ki je do sedaj zares bil nepoznan v novošegnih krogih V Pa ne zamerite mi, da sem morebiti stopil mi nevarno zemljo in da se vaš ponos srdi nad odkritosrčnimi mojimi besedami."
,,Nikakor ne, gospodine! Storite mi krivico, če mislite, da je moj ponos te vrste. A odgovarjajo na vaše vprašanje se ne oziram le na ona vaša dva razloga, ampak še na druge, če vam pravim, da bi bila najbrž razžaljena gospica Klintonova,  ko bi slišala ne-
umne in prazne besede, katere ste bili ravno omenili."
„Gospodine Sullivan!" rekel je gospod Aniorv, priinaknivši svoj stol bližje Viljemu ter govoreč z naglasom, ki je izdajal, kako zelo ga reč zanima, ,,ali ste prepričani, da si sami sebi no delate seme V Kaj veste, da jo bila neprimerna ponižnost z napačno in pretirano ozirnostjo na poti reči uže marsikaterega mladega moža in da bodo najbrž tudi vaše j sreči mi poti ?*'
„Kako to, čestiti gospodine? Vi govorite v vganjkah in jaz vas vendar ne razumem, kaj hočete "
„Zali mladi možje kot vi," nadaljeval je gospod Amory, ,,lehko pogostouia, kolikor vem, razpolagajo črez največe premoženje, čo se le potegnejo za nje. A enemu človeku se red-kuma ponudi večkrat taka sreča; svet vam se bode Bmijal, če ne porabite tako lepe prilike, kot se vam sedaj ponuja."
peljali v nemško cerkev, kjer je gosp. opat Anton Vrečko peto mašo bral. Mladina je prav lepo pope,vala, posebno navdušeno se je glasila pesem nHvala bodi gospod Bogu" h koncu svetega opravila. Po dokončanej službi božji je šla procesija z zastavami v prostore nemške čitalnice.
Gosp. dr. Neckerman kot načelnik mest-•nega šolskega sveta poprime prvi besedo, ter prav razumljivo razklada pomen te svečanosti in poudarja, kako lepo se je blago seme obneslo, katerega je svitla cesarica Marija Terezija Jpred sto leti tukaj sejala. Govornik iz šolske kronike marsikaj važnega predoči, ter opominja učitelje, otroke, ki so največi zaklad .občine, lepo učiti v smislu Šolskih postav; .otroke pa spodbuja, učitelje ubogati in se jepo učiti.
Za tem g. opat Vrečko navede, koliko slavnih mož je v teku minulih sto let utemeljilo v celjske j šoli svojo srečo itd. in spodbuja otroke, naj starše in učitelje radi ubogajo in se pridno učijo, kajti: kdor kaj zna, ta kaj velja.
Na to zapojo vsi navzoči učenci in učenke. .Gosp. nadučitelj Fr. Đlttmel pozivlje šolsko mladino, da objavi svojo uda nost svit lemu cesarju Francu Jožefu I. II koncu se je pela še „cesarska pesem" in svečanosti je bilo kraj. •Gosp. župan je obljubil, da se bode stoletnica konec leta obširneje obhajala.
Ta IHlliai.fat 8. junija I Izv. dop.j „Post tot diserimina rerum* pride slednjič celo naša turška vlačuga „N. freie Pr<sse" do tija, kako izvrstni so ruski diplomatje. Tako n. pr. jo je (5. t. m. rnzneti 1 f nekako v žar objektiv-j nost in resnicoljubnosti, a to samo v naslednjem Btavlrn: „ M i t S oh a r f s i n n e h a 11 e G o r č a-1 koffdie VVendung orkan nt. die vorj 11 Jahren eintrat." Tako o Oorčukovemj trdi,da je uže pred e na j s temi leti „mitSeharf I sinn" dogodjaje i njih posledice sodil, ali bi ne bilo verjetno, da je, ker je uže pred enaj- j stimi leti se z bi s tro u mom odlikoval, da je — pravim — po enajstletnem ve/banji se I še bolj izuril, ter da Gorčakov sedaj sigurnoj •vse Evrope diplomate v svojem žepu ima? A j ker „N. Fr. Pr." o Gorčakovem trdi, ka se je užo pred enajstimi leti odlikoval z bistrim u-nioin, mislim, da bode kmalu tudi uvidela, ka je lgnatiev še večji diplomat nego (Jorčakov ; da ima še več bistrega uma, so naprimer drugi
nemški, francoski listi uže davno trdili. I)o-godjaji kažejo, s kolikim bistroumom da sta lgnatiev i Gorčakov evropske diplomate dresirala ; mej tem, ko se toliko javnih listov (magjarski, židovsko-nemški i celo naši frko-1 nsko-nemškutarski) protistavlja nameram i ciljem ruskega naroda, težnjam Slavjan-stva, evropski diplomati molče razven Beaeons-fielda, ki ga pak židovski instinkt tira, da se usti i širokousti za Turčine. Mi registriramo ta stavek „N. Fr. Pr.u ter ga tolmačimo kot takovega; kakor namreč besnim, zaslepljenim, blaznim ali inače na duhu bolnim dohajajo tu in tatu tako imenovani „jasni trenotki", v kojih se ti nesrečneži zavedajo situvaeije, v kojih sodijo s popolnim umom, tako je tudi je-denkrat prišel „N. Fr. Pr.u nekukov ,,jasen trenotek", v kojem jo objektivno izjavila oni stavek.
A kako kratek je bil ta „jasen trenotek" oma! uže v naslednjih stavkih polasti se je isto brezumje, ista besnost, s kojo se ta turški list odlikuje, odkar je počel pisati o Slavja n i h, posebno pak, odkar je v tok prišlo orijentalno vprašanje.
,,N. fr. Pr." piše namreč: „Russlaml kalin ftirder auf keln • Cooperatlon Europas zlthlen," stavek tako neresničen, tako brezumen in sle-parsk, kakor ga more le pisati m'injiin ju-dovsk škribač. Saj vendar dejanja dokazujejo, kako da Rusija ..ne sine šteti" na kooperacije Evrope. Sama je podvzela boj proti Turčiji, in glej, koj je imela Kumutiijo na svojej strani; Crnogorci se bore, kot sokoli zopet* Turčina; Si'bi ja bode BtOpila V boj ; avstrijski listi, da. celo inagiarski so prinesli vest, ka meni Avstrija v jugu p p s t a viti o p U Z o v a 1 n i kor, a to bode storila le s privoljenjem Rusije, so nekateri pristavili. Nemčija je poslala /a poslanika v Carigrad rusoljuba princ Iteussa, ker bode ta dober za ruske in terese o tem ozbiljnom času v Carigradu; (irska bode tudi stopila v boj. In kaj čeiuo o druzih državah trditi, da bi imele u/.rok proti-stavljati se Rusiji? Kaj če Francija, kaj Italija? Obe dve sti bolj na strani Rudje, nego pa Turkov, to je pri nas vsakemu, količkaj razumnemu znano. Ako hi se hotela Ang ija protiviti, naj bi si' bila. Dolgo- in širokojezič nost angleška je seveda tako znana, kot nekaterih turških šlebeder pri vas na Kranjskem. In kaj jim more   klevetanje   pomagati? Naj
„Prilika za kaj? Vi mi vsaj ne mislite svetovati — —41
To mislim, ravno to. Starejši sem od vas in jaz poznani svet. Veliko premoženje se ne pridobi v enem dnevu in denarja nij zaničevati. Življenje gospoda Klintona visi na slabih nitkah in bogastvo, katero je spravljal vso svoje žive dni bodo kmalu podedovala njegova hči, Ta je lepa, mlada in ponos visocih krogov, v katerih živi. Oče in hči sta vam udana. Nij vam treba biti tako zmešanemu. .laz govorim kot se govori mej prijatelji, in vi poznate ono resnico, katero so tujci omenili in katero sem sam često slišal izreči kot nedvomljivo. Zakaj tedaj se obotavljate? Nadejam se, da vas ne bode zadržava] kak romantičen ali viteški čut, kot da bi bili vi inenj od nje, ter ne vredni tako lepega dara, nadejam se, da vas to ne bode zadržavalo porabiti priliko, ki vam jo ponuja vašo stanje."
„Gospodine Filips! rekel je Viljem obotavljajo se in v očitui zadregi, „besede samo priličnih znancev, kot so bili vsi oni, s kate-
rimi se je gospica Klintonova seznanila v Sa-ratogij nijso prav nič verjetne. Posebne raz mere, ki me vežejo z gospodom Klintonom, so bile povod, da sem zadnji čas neprestano občeval /. njim in ž njegovo hčerjo. Nema skoro uikakoršnih sorodnikov, komaj ima katerega zanesljivega prijatelja in zato svet misli, da mi je bolj udan, kot bi bil morebiti, ko bi jaz hotel snubiti njegovo hčer. Mlada gospica ima tudi toliko občudovalcev, da bi bila od moje strani največja prevzetnost, ko bi hotel misliti — —"
„IIa! hal ha!" v/kliknil je gospod Filipa; poskoči vŠ j kvišku šel je po sobi gori in doli ter je mlademu možu srčno potrkal na ramo. „pravite to kakemu večjemu novincu od mene! Kaj lepo je od vas, da tako govorite; če ravno pa črtim prilizovanje, vendar nekatere opombe ne bodo škodile mlademu možu, ki tako malo ceni svoje zasluge. Prosim, kdo pa bi bil oni gospod, zarad katerega je pred nekoliko večeri gospica Klintonova tako rada žrtvovala petje  Albouijino,  blišeobo razsvitljene in od
pade Erzerum, naj se zdrobi Kars, naj rjove angličanska glupost v svet ter naj insultira Magjar, naj žlobodra nemški žiti; naj se jezici vse nemčurstvo, zmaga bode vendar slovanska, potrta bode Turčija, potrti bodo tudi njo ljubimci ali s kooperacijo Evrope ali ne, to je vse jedno. Kajti v prirod i more le to e k s i s t i r a t i, kar ima pogojena-ravnega razvitka, kar je možno izobraževati se, kar je pristopno kulturi in civilizaciji, česar vsega nema niti Turčija, niti Magjarstvo, kako l i druga nenaravno in s S vin-deljnom preživljajoča se bitja?
Brezumno, neizmerno glupo je kvašenje v „N. fr. Pr.", ka Rusija nema denarja, ka nema sposobnega vodstva, ka nema dobrih organiziranih bojnih armad ; vsaj lakta govore. Kdo jo bil do sedaj zmirom tepen, nego Turek? A kdor je zaslepljen, nij mu ugovarjati. Če je brezumna ,.N. fr. Pr.", kako brezumni morajo stoprav oni biti, ki si toliko bedastega kvasa dado natvezati ?
Da bode pak ljubljanski butelj „Tugblatt" vedel, da se navdušujemo ne le mi koc Slovani za Ruse in Jugoslovane, da bode vedel, kako tudi, seveda pošten, Nemec sodi o hrabrih naših bratih na jugu, da no bode (?) svojim čitalcem še na dalje pesek v oči metal ter jih se svojimi bedastočami pasel, citiram mu denes dunajski ,,Fivindenblatt" in sicer v originalu, da ga bode laglje uniel : ,,I)io Politik Oesteireicb Cngarns seit dem Autilam-nicn des ersten Funkens in Nevesinje liegt ja vor aller \Velt. Wer ein Auge nicht ab-sichtlioh verschliesst, der weiss, dass auf unserem Ballhausplatze zwar nicht mehr eine Force dareingesetzt wird, turkisehe Toli-tik zu m n c h en, aber das nicht ohne Erfolg an der Friedenspolitik festgehalten wird. Wir bed roben Niemaiiden mul vervvenden nur u u s e r e n g a n z e n K i n f I u s s d a z u , u m das in il e r T h a t b e k 1 a g e n s w e r t h e Los der orientalisehen C h ris ten z u v e r b e s s e r n. I) i e s e C h r i s t e n s i n d j a S tam ni v er \v a n d t e unserer Grenz-b o w o h n e r, a 1 s o j e n e r k r i e g s t ii c h t i-gen ii ml lojalen S ta m me, dio seit ,1 a h rh u n de rt en auf al len Selil a elit-f e 1 de rn , auf w e1c h e n das k a i s e r I i c h e 1! a n n e r g e w o h t, i h r lil u t f ii r „ 11 a u s () e s t e r r e i c h" v e r s p r i t z t h a b e n. Jeden-
Ijudi napolnene dvorane in smehljanje in na-klanjanje cele drukali svojih občudovalcev? S katerim, pravim, je rajši se šla sprehajat pri luninem svitu po mirnem vrtu gostilne pri Zjo-dinjeiiih državah?"
Viljem se je trenotek pomislil, potem pa je vzkliknil, kot bi se bil ravno spomnil dogodite in njenih nasledkov: „Spominjani se! To je bil tedaj prvi uzrok sumničenja. Jaz sem bil pri tej priliki goli sel, ki je poklicni gospico Izabelo k postelji njenega očeta, pri katerem sem mnogo ur čuval. Ko se je ta pr budil iz dolzega in skoro smrti podobnega spanja, ki je bil zdravnika vznemirjal, hrepenel je tako močno po svojej hčeri, da se nij-sem premišljaval ter jo motil pri njenem ve-e:iiem veselji. Poklical sem jo v hišo na vrtu, kamor jo je klicala njena dolžnost; tu je bival gospod Klinton v najskrajnejšem konci gaja, kamor sem jo bil spremil pri luninem svitu."
(Daljo prih.)
falls steht uns die Raj ah niiher und hat ge-grundeteren Anspruch auf unsere Theilnalnno. als der sie beherrsthendo Tiirke." — Nadalje imeimval je baš isti nem-ki list vse ono „ihaiiMii'stiMdie Ilitzkdpfe", ki so hoteli, kot naši Magjari proti Rusiji za Turčijo v boj se podati. »Das vvilde RriegBgeschrei eines lliiu-
narodno stranko, hujska, žuga in sčuje. Naše svete slovanske stvari zvesti prijatelji naj bodo možje in naj vsak v svojem krogu delajo — švabsko to tuljenje nema pomena.
— (Na smrt obsojena) jo bila včeraj pred ljubljansko porotno sodmjo J»; letna delavka iz cigaro« fabrike H. 1'ovše iz 1'osavja,
tieins inagvariseht r Chauviuisteu (in vaših tur-; ker jo svojega deset, mesecev  starega ne
fikih nemškutarjev, p is.) das siih nicht entblddet bat, den kindischen Softaschvvindel zu patroni-siren (tudi nemškiitarji so se navduševali za turške softe), hat ein zustinunendes EScho Uberall dort gevveckt, svo dio I inantastbarkeit, der Tiirkei noch als erster Fundainciitalartikel im pohtischen (Jlaubensbekentnisse tigurirt (torej tudi še pri sovražnikih slovenskega naroda, ki so vsi za Turčijo vneti.) — Der ver-r o 11 e t e S c h 1 e n d r i a n der t ii r k i s c h e n H e rr s c haf t m u s ste z u e in e m En d e m i t Schrecken  tU hren." itd. itd.
Iz tega lista uči naj se ljubljansko re-višče „Tagblatt" poštene politike« Ti, ki psuješ uže leta na Slovence, na Jugoslovane, Ruse itd. vidiš, da bi ješ tudi sebe po buči se svojo brezumno politiko. A stranka, ki pa« tronizira takov list, drzne so biti jednako-rodna narodnej stranki V Stranka, koje prizadevanju pošten Nemec kot sem dokazal s citatom najhujšo obsojuje, hoče vladati na Kranjskem ? Sram naj bi vas bilo, ako bi to kedaj dopustili.
Nij treba pristaviti, da jo „Kremdenblatt" tudi dvorni list, in da so v št. 186, 1. 1. ovi Stavki celo v uvodnem članku tiskani bili, ter se DO le na Dunaj i, temveč po celej Avstriji in Kvropi citati smeli. I\
Domače stvari«
— (Reklamacije pri volilnih listih za mesta in trge.) Opozorili smo uže naše slovenske prijatelje, naj reklamirajo volilno pravico za svoje sovolilce in za sebe po mestih in trgih tako, da so tudi neke p riki ade; štejejo k direktnemu davku, (kateri mora 10 gold. doseči.) Da je našo stališče pravo in da nij pravo ono protivno stališče „Laib. Ztg.", kaže zopet člen IV. finančne postave za leto 1870 od 26. decembra 1875, ki se glasi: ,,I)a so v členu III. ustanovljena vsota državnih dohodkov dos že, naj se direktni ali neposrednji davki in poslednje davščine ■ploh pobirajo po dozdanjih pravilih. A kar se tiče odmerjanja prikladov k neposrednjiin davkom, naj bodo veljale to določbe: a) pri zemljiškem davku in pri davku od hišne najem š čine naj se k rednemu znesku davka in k tretjini, doplačevani namesto dohodkovnega davka, pobira še preizreden pri klad, namreč tretjina rednega znes ka; b) pri h i š n or a z r e d n e m davku naj se k rednemu znesku in k tretjini, doplačevani namesto dohodkovnega davka, pobira preizreden priklad, namreč toliko, kolikor je rednega davka; c) pri pridobitnem davku in pri dohodkovnem davku (dohodka-rini) naj se pobira redni znesek ter za preizreden priklad tudi še enkrat toliko."
— (Dr. Razlag) je zopet za -1 tedne odpusta v državnem zboru podaljšal si. Dalje tako letos državni zbor ne bo sedel, rujemo, da je ta starina mej slovenskimi rodoljubi vedno še nevarno na želodci bolan.
— („Laibacher Tagblatt1') pred volitvami kar divja ter nekoniisciran sme neizmerno  surovo in lažnjivo pisati zoper našo
zakonskega otroka v Savo vrgla, češ, da ga nij mogla več rediti.
— (Tukajšnjo delavsko b o 1 n i š n o društvo) podpiralo je v minolej zimi in nepričakovano tudi spomladi nenavadno mnogo bolnikov, vsled česar so jo društveno premoženje, ko so bili tekoči doneski manji a stroški večji, zelo zmanjšalo. Da bi se torej temu, za delavske kroge nedvomljivo jako blagonosno delujočemu društvu naklonila kaka izvanredna denarna podpora, jo sklenil torej ponižno podpisani odbor, zanašflje se na izkazano radodar-nost naših someščanov, napraviti na korist ,,Delavskemu bolnišnemu društvu" kegljanje za dobitke, ki bode od 10. do 24. t. m. v gostilni pri ,,zvezdi" na cesar .Jože love m trgu; nastavljeni bodo prav lepi dobitki. Odbor.
— (Ogenj) jo bil v nedeljo jutro v pre-dilnej fabriki. Zgorelo je nekaj centov šote.
— (Sabljar8k junak.) Piše se nam Pretekli teden so  imeli vojni   rezervisti na šega domačega   polka   neprenehoma vojaške vaje, in razumljivo je, da tiste zarad silne vroiine miuollh dni nij so bde za udeležence posebno prijetne.   Rezervist Škrl 18. kompanije je na potu iz Kašlja proti Fužinam   pod Ljubljano omagal, in nij mogel stopati več v vrsti. Zaostalega dobi lajtenat Srh. ter zarobili nad njim, naj ide naprej.   Mož reče, da ne more več, ker ga jo črevelj krvavo ožulil, a junaški lajtnant ga udari bičem preko   pleč,   ter ga tako   goni v vojno vrsto.   A črez nekoliko časa trudni in ožuljeni rezervist zopet omaga; sedaj pak pridrvi   omenjeni  sabljarski junak nanj, ter kričeč,   naj   stopa   naprej, udari moža z golo sabljo v za tilnik,  da se isti takoj  zavali   na  cestni prah.   Rekv r.rali so kmetski   voz,   ter  odpeljali ranjenca   v bolnišnico.   Dogodku nij treba nikacuga komentara.    Po vsej Ljubljani je bilo o tem polno govorjenja.
— (Vabilo.) Politično društvo „ Edinost*4 za tržaško okolico bode imelo drugo nedeljo 17. tega m. o 10 uri zjutraj v mestni čitalnici XV. občni zbor. Dnevni red: L Branje in potrdilo zapisnika zadnjega občnega zbora.
•j. Obravna zaradi lista „Kdinosti." Posamezni nasveti in predlogi. Naprošeui so vsi test iti udje, da se obilo zborovanja vdežele, ker bode jako važno. Tri sv. Ivanu, Li. junija 1877. Odbor.
— (Konfiscirana) jo bila zadnja „E-dinost" slovensk politični časopis, ki v Trstu izhaja. Povod konfiskaciji jo menda prvi čla nek z naslovom „To da. ...u V tem članku je govorjenje o odporu in boji slavjanskega našega življa proti njemu protivneniu različnemu tujemu pritisku. Torej vsak teden gotovo prihaja en slovensk list na vrsto.
■ »OSltfcllO. )
Gospodu Antonu Lamin u, županu. Prosim, potrudita «•» enkrat, pa Idite pogledat, kakovlen Je vhod v takozvano npro6no ulico" (Quer-gasse); dobili bodoto pojem o on.h carigradskih ulicah, kjer imajo tdivjanl psi mlade in razumeli budete, kako je u», da se Judje, ki v „prćfinej ulioiM
*) Za obliko iti zudtžaj pod to rubriko objav-ljanib reeij uredništvo ne odgovarja. Ur.
Ite—Jejo, vrlini boju. da si bodo nogu polomili • kajti tamošnji tlak dela res vso čast gl ivnemu mM kranjaku deželn.
Z odličnim spoštovanjem
V l.j'iltjani  10. juniji 1S77.
Dtmajaka borsa 11. junija.
(Izvirno telogradc.no porodno *
Enotni <trž. dolg v ti.nikii. 'i		(Id,	—	kr.
ilru .io drž. doig v srebru	• ti	*»	ur*	_
			80	
1860 ilr>.. posojilo	no	n	75	
Akciju n.ini.i ii' .■ i i k ■	778	n	—	n
aio o no akcije	1'24	n	:to	
London ....	180	n	40	n
Napol .....	10	»	05	»
	f>	n	{H	m
Srebro	m	m	2'»	n
Državno marko ....	♦ji	n	65	
Stev. 8008.
(149—9)
Razglas.
V eelHeli II. Junija 4. 1. dopo ludne ob 0. uri so bodo
košnja mestnih senožeti
pod T i volom očitno v najem oddala.
Mestni magistrat v Ljiljani,
0. junija 1877.
Štev. 8016.
(145 - a>
Razglas.
Za prosto kopanje jo lotos kot dosihmal Grndašca mul koiezijskim mlinom v trnovskem predmestji na tako imenovani Talavanski senožeti odločena.
To se naznani z pristavkoni, da se pri prostem kopanji naravstvenost no sine žaliti,, in da je na drugih znotraj ali blizu mesta in predmestji ležečih krajih kopanje prepovedano.
Mestni magistrat v Ljubljani,
5. junija 1877.
Iščem izurjenega, ulovonščino zmožnega biljuž-
nhHćega
koncipijenta,
kateri bi služil 45 do 70 gold, na mcHi'C.   V pismu nstj ho mi naznani siditevatiu mesečini plača. V O i-m u/.u, 11. maja l.->77.
(160—1)
Dr. Ivan Gršak.
Slovenske
lepoznanske knjigo.
V založbi „Narodno tiskarne" izšlo in ho morejo dobiti sledoeo slovi
t Ljubljani ho lUSke knjigo:
Homani in. povesti:
I. i tit/«iii i ui«-iiImiIi. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja   ......       BO kr.
a. .Meia iioi«i«>iii*. K o man, francoski spisal Viktot (iiti/miicz, poslovenil Davorin Uottnfh BO ki.
8. i*ani«»rci«'ii. Roman h pogorskega zakotja, Češki Bpisala Karlina Srvtiu; poslovenil Franjo Tottutit, velja........60 kr.
1. I"r\'l poljub. Novela, spisal J, Skulec. — K u 6rnJ zemlji• Novela, spis. J> Skaltc, velja 86 kr.
6. ini/i n. Novela, francoski spisal //. iHvH-rr, poslovenil Davorin Bottnik, — Cerkev in <ii-/.a»» v AnierJkl. francoski spisal £>'■ Laboulayv. poslu« \eini Davorin liottttik. \elju    ,      .     . |kr
DB.   I_iistl?:I v zvezkih:
I. zveuek, ki obsega: StenograUja, «p. <lr. Ribič
— /mih'11 —j<-, »p. iiu)c Jioi. — rresern, Preserin ali Prelirsa, ^p. Vt. Levstik, — Teleojs pečenka, novelai Hp. J. Junu-,— N. Maelilavelli, «p. dr. Uibii. Plsnia iz Rusije, <lr. Celtotin. — tritvo i rrosdjen na Ruskem, sp. <ir. J. Vo&njak. Osgava bode'/ Novelioa, »p. J. OffHnvo, Veli s      ....     a.5 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. sp. Faulu*.
— IMuHr. Novela. Ruski spisal N. V* Oogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliku ojiazok o izdaji slovenskill Barodnih [lesnlj.   BpiHal prol. dr. Krek.   Velja 25 ki.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj plse .Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse »kup se. dajo za znižano ceno *j gold.
izdatelj in uradnik Josip Jurcic.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne.*