Leto X., št. 41 („jurao« xxist, 1&4ay Ljubljana, ponedeljek 7. oktobra I940 UpraviliSivu ,-juDijaiia. rioiitlljeva 0 — Telefon St 3122 3123, 3124, 8125 {126 InseratnT ulrielek: ujuoljana. Selen-ourgova oL — TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 7 Telefon at 2455 Podružnica Celle Kocenova ulica 2 — Teiefom 9t 190. Podružnica lesenlce: Pri Kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubi lanska sesta 5t 42. Podružnica Trbovlje: v hlfti dr. Baum-rsrtnprla PONEDELJSKA IZDAJA Cena 2 IH« Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon it 3122, 3123 3124. 3125 tn 3126, Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po r>o6tJ prejemana Din 4.- po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg 9t 7. Telefon tt 2455 Celje Strossmayerjeva ul. L Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglas pc tarifo. Letalski napadi v dežju in viharfu Slabo vreme nad severnozapadno Evropo sicer ovira obojestranske napade, ne more pa jih onemogočiti — Tudi nedelja je bila vroča London. 6. okt. br. (CBS). Slabo vreme, ki zadnje dni vlada nad Kanalom in iužno Anglijo, ie sicer na eni strani zmanjšalo srditost nemških napadov na Anglijo in posebej na Londcn. zlasti še v številčnem pogledu Na drugi strani pa ie slabo vreme v marsikaterem pogledu neugodno tudi za Angleže. Predvsem otežkoča in silno ovira protiletalsko obrambo, zlasti artilje-rijo. ki mora streljati na slepo v oblake ovira pa tudi obrambno akcijo lovskih letal. Končno onemogoča slabo vreme, če se razteza čez večje ozemlje, tudi angleške polete v Nemčijo, ki so zaradi mnogo večje ra::dalje še bolj odvisni od vremenskih razmer kakor nemški poleti rrd Anglijo. Kljub neugodnemu vremenu na se letalski napadi nadaljujejo z obeh strani. Nemci izvajalo še dalje svoje nolete nad London in druga angleška mesta, angleški bombniki pa obmetavajo z bombami nred-vsem severno francosko, belgijsko in nizozemsko obalo. Berlin, 6. okt. AA. (DNB). DNB prinaša obširen članek o položaju na fronti v katerem prikazuje poedinosti zadnjih napadov na Anglijo in uspehe nemških letalskih sil Med drugim DNB pravi: 2e tri dni go_ spodari nad Kanalom in nad angleško obalo slabo vreme. Toda kijub temu so nemške letalske sile ves čas in tudi danes nadaljevale z načrtnimi napadi in to z velikim uspehom Dočim nemška prestolnica že od srede preteklega tedna ni videla nobenega angleškega letala, pa nemška letala stalno noč in dan bomba-diraio angleško orestolnico. Število alarmov v angleški prestolnici je že prekoračilo 170. dočim nemška prestolnica zaznamuje Det do šest napadov. London, 6. okt. br. (CBS.) Morje v Do-verski ožini je bilo davi zelo nemirno. Od jugozapada je vel močen veter. Nad Kanal je legla težka m^ela. leska vojna poročila Obnovljeni napadalni poleti nad Nemčijo in zasedenim ozemljem — Poškodbe v Londonu ILcndon. 6. okt. br. (Reuter). O nemških letalskih napadih na Veliko Britanijo ie objavilo davi letalsko ministrstvo komunike. v katerem pravi med drugim: Skupine nemških letal kakor tudi posamezni nemški aparati so v pretekli noči znova poskusili prodreti nad Veliko Britanijo. Protiletalsko topništvo iih ie sprejelo spet z intenzivnim zapornim ognjem, posebno v Londonu. Eno nemško letalo ie bilo sestreljeno. Napad na London ie zahteval nekaj žrtev. V glavnem so bile zadete in poškodovane civilne stanovanjske hiše. poslovne zgradbe in nekaj tovarniških objektov. Nemški bombniki so se pojavili ponekod tudi v vzhodni in južnovzhodni Angliji, kjer na so v posameznih krajih z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami povzročili le neznatno škodo in prav malo žrtev. V svojem komunikeju, letalsko ministrstvo pristavlja, da .ie bilo včerai sestreljenih skupno 23 nemških letal in 9 angleških lovskih letal. 7 angleških pilotov se ie rešilo. Neka eskadrila s poljskimi letalci jevčeraj sestrelila 8 nemških bombnikov in lovcev. London, 6. okt. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo opoldne običajni službeni komunike o nočnih napadih angleških bombnikov na Nemčijo in zasedene dežele. Napadi so postali spet intenzivnejši po dveh nočeh, ko ie vihamo vreme oviralo večje akcije Angleška letala so bombardirala tanke olja in letališča v zapadni Nemčiji ter koncentracije nemških bojnih čolnov in ladij na obali zasedenih dežel. Tako so v pretekli noči formacije angleških bombnikov napadle velike tanke olja pri Gelsenkirchenu, Kruppove tovarne orožja v Essenu. železniško postajo in druge železniške objekte v Hammu. Osna-bruiicku in Kolnu. Druge skupine letal so napadle večje skupine ladij v amsterdamski luki. Nadalje so angleška letala bombardirala ladje in skladišča v Brestu ter prav tako večie število ladij in zaloge vojnega materiala v Gravelinesu. Angleška letala so ponoči tudi minirala nekaj tako zvanih invazij skih luk ob Rokavskem prelivu. Tri angleška letala se s teh napadalnih poletov niso vrnila na svoia oporišča. Nedeljski nemški napadi London, 6. oktobra, br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je pozno popoldne objavi- lo komunike, v katerem pravi, da so nemška letala danes znova v skupinah m posamič napadla posamezna področja v južni in južnovzhodni Angliji. Letala so izrabiila nizke oblake, vendar pa bombe niso napravile mnogo škode in bilo je tudi le malo žrtev. Oblačno vreme je angleškim lovcem onemogočilo da bi uspešneje nastopili proti nasprotniku. Po podatkih, ki so bili zbrani do 17. ure je bil en nemški bombnik pri današnjih letalskih spopad'h sestreljen. Škoda pri londonskih ekspertnih podjetjih London. 6. okt. s. (Reuter) Po uradnih informacijah eksportna industrija v Londonu zaradi letalskih napadov ni bila resno prizadeta. V neki organizaciji eksportnih podjetij, v kateri je včlanjenih 600 tvrdk, je bil zaradi letalskih napadov prizadet samo en odstotek podjetij. Izmed 9000 tvrdk, ki so včlanjene v londonski trgovski zbornici, jih je samo 20 moralo ustaviti obrate. Vstopnice za zaklonišča London, 6. okt. s. (Ass. Pr.) Komisar za protiletalska zaklonišča v Londonu, admiral Ewans je objavil, da bo v kratkem stopil v veljavo nov načrt, ki naj omogoči, da javna zaklonišča ne bodo prenapolnjena. Oblasti bodo izdajale za zaklonišča v podzemeljskih železnicah m za javna zaklonišča posebne sezonske permanentne vstopnice, ki bodo predvsem na razpolago ženam in otrokom ter delavcem. V večini javnih zaklonišč bo uvedena kurjava. Vojna industrija v Indiji London, 6. oktobra. AA. (Reuter). Iz Haiderabada javljajo, da so v Indiji tamkajšnje tovarne začele de!lat; s polno paro in da se v njih izdeluje vojn material. Prebivalstvo Anglije London, 6. okt. br. (United Press) Pre-prav so biologi še lani napovedovali, da pomnožilo za več ko en milijon ljudi. Od 1. 1935- dalje so pričela rojstva spet stalno naraščati. V zadnjem času se je v Angliji rodilo po 65000 otrok na teden, če prav so bilologi še lani napovedovali, da bo število rojstev letos nekoliko nazadovalo. Nemška vojna poročila Nadaljevanje letalskih napadov — Trije razbiti konvoji — Miniranje britanskih luk Berlin, 6. okt. AA. (DNB). Davi so nemška izvidniška letala izvršila več poletov nad Anglijo. Nemška bojna letala so ponoči napadala brez odmora. Glavni cilj teh napadov ie bil London. Napadeni so bili tudi drugi kraji Anglije na severozahodu in na vzhodu Anglije. Podrobnosti niso še znane Berlin. 6 okt. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes na lednje službeno poročilo: Večji oddelki nemških le?al so včeraj podnevi in poneči uspešno bombardirali luke in oskrbovalne naorave kakor tudi tovarne orožia in druge vojaške objekte v angleški prestolnici Tanki oia in rezervoarji plina v Tilburrvu so bi'i oonovno zadeti v polno. NadSlj : so bile napadene lu-k?. letališča, železniške naprave, vojaška taborišča in tovarne orožja na iusu otoka in ob zapadni rbali Daleč naokrog ie bilo videti požare, ki so bili dokaz posebno učinkovitih nočnih napadov. Ob vzhodni angleški obali so naša letala napadla tri sovražne konvoje z bombami težkega kalibra in jih ra7.T>rš'la. Dve veliki trgovski ladji sta brii zadeti. Prva je obtičala sredi poti in se nagnila na stran, na drugi ie izbruhnil r*-žar Miniranje britanskih luk se io nadaljevalo Na raznih krajih ie nrišlo do letalskih snonadrv. v katerih so dosegli naši lovci vselej dobre uspehe. V noči na 6. oktober ie poskušal sovražnik prodreti nad severno Nemčijo, a je bil že v obmejnem ozemlju odbit in so sovražna letala bila prisiljena, da so S3 umaknila. Nekaj bomb je bilo odvrženih na tri nemške kraje in neko nizozemsko mesto. Pri tem je bilo več civilistov ubitih. V letalskih spopadih nad Anglijo ie bilo | sestreljenih 30 sovražnih letal. Od nem-! ških letal se 7 aparatov ni vrnilo na svoja oporišča. Kapetan Wiek ie včeraj sestrelil 5 angleških lovcev v letalskih spopadih in ie s tem dosegel svojo 41. leta1 sko zmago. Napadi na angleške konvoje Berlin, 6. okt. AA. (DNB). Včeraj popoldne je nemški bombnik napadel angleški konvoj, v katerem ie zadel eno ladjo, ki se je vnela Snoči ie drug nemški bembnik izvršil napad na drug konvoj in z bombo zadel ladjo, ki ie imela 6 do 8 tisoč ton. Nemški zaporni pas Berlin. 6. okt. br. (DNB) Vso preteklo noč so velike skupine nemških bombnikov v več zaporednih valovih navalile na Anglijo. Glavni cilj ponočnih napadov je bil spet London. Tam so nemške bombe padale na ladjedelnice, plinarne, tovarne streliva in druge važne industrijske objekte. V pretekli noči so poskušali angleški bombniki preko Nizozemske in Nemčije prodreti nad zapadno Nemčijo. V protiletalskem obrambnem pasu v obmejnem področju pa so jih baterije nemškega protiletalskega topništva tako uspešno obstreljevale in jim z zapornim ognjem zastavile pot, da so bila angleška letala prisiljena k umiku. Pri tej obrambni akciji je sodelovalo tudi večje število nemških, nočnih lovskih letal. Nemška letala brez pilotov? New York, 6. okt. o. (UP.) Ameriški listi objavljajo izjavo znanega letalca Gree-na, ki služi kot prostovoljec pri angleškem letalstvu. Green trdi. da se Nemci najbrže poslužujejo letal ki jih vodijo s pomočjo elektro-magnetičnih valov iz daljave. Svojo trditev utemeljuje z neobičajnimi pojavi v zadnjem času. Tako se na primer nemška letala približujejo Angliji pogosto iz istih smeri ter nadaljujejo kljub močnemu obstreljevanju protiletalskih topov polet, dokler ne padejo na zemljo razkosana od izstrelkov. Prav tako trdi, da se taka letala v zadnjem času čim dalje bolj uporabljajo za napade na London. O novem poveljniku angleškega letalstva Berlin, 6. okt. AA. (DNB) Nemški nedeljski tisk smatra, da imenovanje novega poveljnika angleškega letalstva Charlesa Portela ne kaže prilik angleškega letalstva takih, kakor jih prikazuje angleški tisk. »Volkischer Beobachter« piše, da je angleško športno pravilo tako, da se ne sme zamenjavati tistih, ki zmagujejo. Potemtakem je jasno, da angleško letalstvo dozdaj ni zadovoljevalo in izpolnilo nad angleške- ga naroda. »Lokal Anzeiger« pravi, da je Charles Portel po poročilu Reuterja inicia-tor bombardiranja Berlina. Nemško letalstvo in nemški narod bosta na to odgovorila tako. kakor je treba. Švedski protest v Londonu Amsterdam, 6. okt. AA. (DNB) Londonska racijska postaja je objavila vest, da je švedski poslanik v Londonu v soboto vložil protest pri angleški vladi zaradi metanja bomb na švedsko ozemlje. Amsterdam. 6. okt. br. (DNB) Iz Londona poročajo da je švedski poslanik včeraj popoldne angleškemu zunanjemu ministrstvu izročil energično protestno noto zaradi angleških napadov na razne kraje v južnozapadni švedski, švečska vlada je v svoji noti obrazložila svoje stališče glede napadov na Malmo ter zahtevala, da se taki napadi v bodoče ne ponove več in da angleška vlada poravna škodo, ki je bila na švedskem povzročena. Nemci na Danskem Kodanj. 6. okt AA. (DNB). Iz mero.laj-nih krosov poročajo, da niso resnične vesti. po katerih nai bi prihajali nemški vojaki. otroci in žene v večjem številu na Dansko na oddih. Prav tako niso resnične vesti, da bi bivanje nem".kih čet v Danski oškodovalo dansko prebivalsivo v pr hrani. Nemški voiaki na Danskem se hranijo iz nemških zakg. Poštni premet s Holandsko Haag, 6 oktobra AA. (DNB). Uradno se poroča, da je zopet odprt postni promet med Holandijo in nevtralnimi državami za časopisje, vzorce, poslovna pisma in podobne pošiljke. fjU Srditi medsebojni letalski napadi — Italijani poročajo o potopitvi dveh angleških podmornic, Angleži pa o obstreljevanju Dodekaneza Rim, 6. okt. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske ie objavilo davi svoje 121. službeno vojno poročilo, v katerem pravi; Potopljeni sta bili dve sovražni podmornici. Prvo je potopila neka naša podmornica. drugo neki naš brzi bojni čoln. V severni Afriki je mnogo oddelkov naših letal srdito in intenzivno bombardiralo sovražne postojanke v Marsa Matruhu in doseglo pri tem pomembne rezultate. Neko sovražno letalo, ki so ga naša letala srečala nazaj grede, ie bilo do vsej verjetnosti sestreljeno. Naša letala so se vsa vrnila na svoia oporišča. Na Rdečem morju so naši bombniki napadli vojaške objekte na otoku Perimu. Sovražna letala so bombardirala Haišlo in Asab. ne da bi bilo kaj žrtev in tudi gmotna škoda ie bila neznatna. Angleška poročUa Kairo, 6 okt. br (Reuter). Poveljstvo angleških letalskih sil ie objavdo davi svoj redni komnunike o letalski vojni v severni in vzhodni Afriki. Komunike beleži vrsto letalskih napadov na italijanske oostoianke ob libijski obali, v Eritreji in Abesiniji. Prvi napad je bil izvršen včerai zjutraj na Bengasi. največje letalsko in Domorsko ODorišče v Libiji. Letala so tam bombardirala Dredvsem ladje in skladišča v pristanišču. Na neki veliki trgovski ladji sta izbruhnila hkratu dva oožara. Trije nadalj- nji požari so nastali ob pomolih, kjer so bila zadeta skladišča. Drugi napad angleških bombnikov je doživel Tobruk. kjer so bombe padale med skupine manjših ladij. V Bardiji so bila bombardirana vojaška skladišča in taborišča. ki so bila ponovno zadeta. Nekaj bomb ie treščilo tudi v obiekte tamkajšnje vojašnice. V italijanski Vzhodni Afriki so bili napadeni Agordat. neka utrdba v Salihaji. železniške naprave v Haiši ter Mega. kjer je južnoafriškim letalom uspelo zadeti neko tovarno. Pri teh nacadalnih operacijah angleško letalstvo ni imelo nikakih izgub. Nad Malto so se včerai zjutraj Doiavila italijanska lovska letala v večji skuoini. Angleško protiletalsko topništvo na otoku je razpršilo njihovo formacijo. Nato so jih napadli še angleški lovci, ki jim je uspelo sestreliti letalo tipa Macchi. Obstreljevanje Dodekaneza Aleksandrija. 6 okt br. (Reuter). Admi-raliteta angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju ie naknadno objavila. da je neka angleška vojna ladja v noči od srede na četrtek intenzivno obstreljevala Stampalio na Dodekanezu. Bilo je prav ob onem času. ko ie angleško vojno brodovje iz Aleksandrije križariio po vzhodnem in srednjem Sredozemskem morju. Mussolini na inšpekciji v severni Italiji Pregleduje predvsem oddelke armije, razmeščene v dolini reke Pad — Prebivalstvo ga povsod sprejema z velikimi manifestacijami Piacenza, 6. oktobra AA. (Štefani). V spremstvu državnega podtajnika vojnega ministrstva je Mussolini priletel z letalom v Piacenzo in pregledal čete. Bim, 6. okt. A A. (DNB) Mussolini je pričel danes pregledovati v pokrajini reke Pad italijanske oborožene sile. To potovanje bo bržkone trajalo več dni. V Musso-iinijevem spremstvu sta državni podtaj-nik vojnega ministrstva general Sodu in pomočnik šefa generalnega štaba general Rosto. Italijanski ministrski predsednik je svoje potovanje začel v Piacenzi, kjer so ga pozdravili prosvetni minister Pavolini, komandant tamkajšnje arrmjske oblasti Varcellino, šef generalnega štaba milice Starace in mnogi višji častniki. Mussolini je pregledal prvo motorizrano divizijo »Trieste«, ki od prvega začetka leta 1938 pripada korpusu oklopnih avtomobilov armije ob reki Padu. Rim, 6. okt. AA. (Štefani) Vest. da namerava Mussolini obiskati Piacenzo in Paarmo je izzvala veliko navdušenje. Na letališču v Piacenzi se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je hotela dati priznanje snovalcu italijanskega imperija. Ko je množica ob 8.30 opazila obrise trimo-tornega letala, s katerim je potoval Mussolini, je zaorilo silno vzklikanje. Ko je Timošenko o ruskih obrambnih pripravah Moskva, 6. okt. br. (Tass.) Sovjetski komisar za narodno obrambo maršal Timošenko je o priliki povišanja gojencev vojne akademije za oficirje rčeče armade naslovil na mlade oficirje poslanico, v kateri poudarja med drugim: Sovjetska Rusija je po svoji modri mirovni politiki ostala izven vojne, to pa ne pomeni, da smo varni pred nevarnostni, ki bi mogle ogrožati naše meje. v takih okoliščinah moramo biti pripravljeni na vse «n bojna pripravljenost rdeče armade se mora še povečati. ..ioskva, 6. okt. br. (Tass.) V noči na petek so bile v Leningradu vaje za protiletalsko obrambo. Kmalu po polnoči so sirene najavile, da se bližajo sovražna letala. Vse mesto je bilo takoj zatemnenjo. Kmaiu nato se je začulo brnenje sovražnih letal. Protiletalska obramba je sovražna letala pregnala. Le posameznim letalom je uspelo priti nad mesto. Izselitev Angležev iz baltiških držav Moskva, 6. oktobra, br. (Tas). Končane so vse potrebne priprave, da se Angleži iz baltiških krajev izselijo. Angležev je v teh krajih okoli 300. Obnova trgovinskega prometa med Finsko in Rusijo Helsinki, 6. oktobra, j. (TOPt Kakor poročajo finski listi se je trgovinski promet med Finsko in Sovjetsko unijo, ki je nekaj časa po vojni skoro docela zastal, sedaj zopet obnovil skoro v prvotnem obsegu Do konca septembra je Finska uvozila med drugim iz Sovjetske unije 5000 ton petroleja. Težave v medsebojnem to-! vornem prometu delajo zaenkrat nove obmejne postaje, kjer se mora blage s širo-kotirnih ruskih železniških prog prekladati na vagone normalnotirnih finskih železnic. V kratkem pa bodo dovršene obsežne prekladovalne naprave na obmejnih postajah Vainikkals in Pankkalan. Dotlej pa se večina sovjetskih železniških tovorov, namenjenih za Finsko, vsmerja preko Imatre. Smrt ruske generalice Ženeva. 6. okt. AA. (DNB). Zena bivšega generala carske Rusije Skoblina, znana pod imenom Plevickaja. ie um^la v Renne-su v zaporu, stara 54 let. Bila ie zap etena v afero ugrabitve generala Milerja. Obsojena je bila 1. 1937. na 20 iet ječe. letalo pristalo, je prvi izstopil Mussolini ter sprejel raport prosvetnega ministra Pavolina in komandanta armije generala Roata. Mussolini je bil v maršalski uniformi. Ko je pregledal častno četo, se je z avtomobilom odpeljal na pregled motorizirane edinice Trieste. Ob koncu je izjavil, da je zelo zadovoljen z moštvom in s tanki. Iz Piacenze je Mussolini nadaljeval pot z avtomobilom v Parmo. Med potjo se je moral zaradi velikih manifestacij prebivalstva večkrat ustaviti. V nekem mestu se je ustavil, da bi obdaroval mladega kmeta, ki je pravkar odhajal iz cerkve. kjer so krstili njegovega petega ' otroka. Povsod na potu mu je prebivalstvo prirejalo velike manifestacije. Manifestacije v Italiji Rim, 6. okt. AA. (DNB) Včeraj popoldne je bilo v Italiji več zborovanj, na katerih so ugledne osebnosti imele govore o splošnem položaju ter o pomenu vojne proti Angliji. O priliki teh zborovanj je prišlo do velikih manifestacij, na katerih je ljudstvo Izrazilo svojo voljo do zmage. V Rimu je na trgu Colona govoril pomočnik pokrajinskega vodje Rima pred ogromno množico ljudstva. Ustoličenje novega nadškofa v Parizu Pariz, 6. oktobra. AA (Havas). Danes je bilo v Parizu slovesno ustoličenje novega pariškega nad-kofa msgr Suharda. Su-hard je med evakuacijo Pariza po nalogu sv. očeta odšel v Pariz, da opravlja posle pariške škofije. Sedanji nadškof ie bi' rojen 1874 in je bil posvečen v mašnika 1890. Še kot mlad duhovnik je bil imenovan za profesorja bogoslovja. Leta 1930 je postal nadškof v Reimsu. kjer si je pr dobil nenavadno popularnost med svojimi verniki. Na tem položaju je postal kardinal Kot novo načelo na svojem mestu si ie postavil geslo »vera in usmiljenje« Parižani pravijo, da si glavno mesto Francije v sedanjih prilikah ni meglo dobiti boljšega dušnega pastirja, kakor je msgr. Suhard. Weygand v Alžiru ženeva, 6. oktobra. AA- (DNB) Po vesteh iz Vichyja je general Weygand odpotoval v Alžir. ženeva, 6. okt. br. (Štefani) Iz Vichya poročajo, da je bivši vojni minister in vrhovni poveljnik francoskih vojnih sil v zapadni Afriki general Weygand odpotoval v Alžir. General je že popolnoma okreval od poškodb, ki jih je dobil pri znani letalski nesreči pred nekaj tedni. Odpoklic dveh francoskih poslanikov Bem, 6. okt. j. (DNB) Francoska vlada se je odločila, da odpokliče svojega poslanika v Bernu Coulondra. Kakor znano, je bil Coulondre do izbruha vojne francoski poslanik v Berlinu. Odpoklican je tudi dosedanji veleposlanik pri Vatikanu d'Or-meson. Obnova francoskih železnic ClermOnt-Ferrand, 6. oktobra. AA. (Havas.) Francoski prometni minister Berthe-lot je izjavil, da bo potrebno 973.000 ton železa za obnovitev razrušenih francoskih železnic. Za obnovitev pristanišč bo treba 250.000 ton jekla. Povratek francoskih vojakov iz Anglije Marseille, 6. oktobra. AA. (Havas). V tukajšnjo luko je priplula ladja Svings s francoskimi vojaki, ki se vračajc iz Anglije. V pristanišču je bila postrojena častna četa, ki je pozdravila zastavo 43 pešpolka, ki so jo prinesli s seboj vojaki, vračajoči se iz Anglije. Imenovani pdk se je obnašal zelo hrabro med umikanjem skozi Belgijo. Pred izkrcavanjem so nekatere visoke osebnosti odšle na ladjo, ter se pogovarjale z nekaterimi težje ranjenimi vojaki, ki se vračajo iz Anglije. Razkol v madžarski vladni stranici Budimpešta, 6. okt. o. Po zgledu bivšega ministrskega predsednika Imredyja in drugih političnih prvakov, je te dni izstopil* iz vladne stranke okoli 50 do 60 poslancev. Odmevi Brennerja Italijanski list o angleških ugibanjih o skem sestanku Berlin, 6. okt. p. V zvezi z brennerskim sestankom Hitlerja in Mussolini ja se je v raznih komentarjih pojavila misel o eventualni mirovni ponudbi. To verzijo so zabeležili mnogi tuji listi. Z uradne strani ni bila demantirana, naglaša jo pa kot povsem gotovo, da taka mirovna ponudba ni izšla od strani osi. Kot novo okoliščino v zvezi z biennerskim sestankom poudarjajo, da bo v kratkem odpotoval italijanski maršal De Bcno v Španijo, kjer se bo sestal z generalom Francom. Milan, 6. okt. AA. (Štefani) »Čorierre della Sera« v nekem članku piše, da so vsi tuji listi objavili več ali manj absurdne predpostavke o sestanku na Brennerju. Toda niti eden ne osporava pomena tega dogodka. List poudarja, da so Angleži objavili brezmiselne predpostavKe, ker so trdili, da je sestanek na Brennerju posledica velike skrbi voditeljev Nemčije in Italije glede nadaljnjega nadaljevanja vojne. List med drugim pravi: To je smešno, ker Italija in Nemčija sploh ne moreta biti v zadregi zaradi zmage, ki ne more izostati. Nasprotno pa ima Anglija mnogo razlogov, da je v skrbeh ne samo zaradi porazov, ki jih je dosedaj doživela, ampak tudi zaradi zadržanja njenih dosedanjih prijateljev. »Čorierre della Sera« opozarja na Zedinjene države, ki špekulirajo na vojno, da bi zaradi dogodkov v Evropi mogle dobiti čim večjo korist; že zdaj so prevzele važne postojanke Velike Britanije. List na koncu pravi: Usoda Anglije je že zapečatena. Trojni pakt je Anglijo obsodil na popolno brezdelnost, kateri bo sledil popoln poraz. Milan, 6. okt. AA. (Štefani) »Corierre della Sera« v nekem članku poudarja, da se je sporazum med Španijo in silama osi končal drugače, kakor se je pričakovalo v inozemstvu. Vesti o nekakem pritisku, ki ga izvajata sili osi na špansko vlado, so samo izrodek domišljije. List pravi, da je pristanek Španije glede politike osi bil vedno spontan in naraven. List dodaja, da vlada v Madridu dobro ve, da se danes snujejo baze za obnovo Evropo in da je povsem logično, da tudi Španija sodeluje v tem novem gibanju. List na koncu pravi: j>že sedaj moremo reči, da hoče Španija biti aktiven element pri tem skupnem evropskem delu.« msestlja Pomiloščem so vsi prestopki v zvezi z mobilizacijo — izgon tujih Židov Bukarešta. 6. okt. br. (Rador) Davi je kralj podpisal dva amnestijska dekreta. Prvi določa popolno amnestijo za vse one, ki so bili zaradi prekrškov vojaških zakonov in mobilizacijskih odredb postavljeni pred vojaška ali civilna sodišča. Drugi del določa amnestijo za one, ki so zakrivili kakršnekoli malverzacije v škodo države, če teh prestopkov niso ponovno izvršili. Bukarešta, 6. okt. br. (Štefani) Rumunska vlada je snoči izdala odlok, po katerem bodo izgnani iz Rumunije vsi židje, ki so se v zadnjih 5 letih protizakonito naseiiii na rumunskem ozemlju. Rumunijo bodo morali zapustiti v 2 mescih. Fc drugem odloku bodo postavljeni pred vojaško sodišče zaradi veleizdaje vsi oni Rumuni. ki so kdajkoli v tujini delali proti interesom države. Bukarešta, 6. ckt. AA. (DNB). Vodia legij onarskega gibanja Horia Sima je odredil. da člani legije ne smejo imsti več kakor 20.000 lejev dohodkov na mesec. Bukarešta, 6. okt A A (DNB). Odsek za tisk nemške narodne zajednice v Rumuniji objavlja, da se bodo 8. oktobra začela pogajanja med nemško in rumunsko vlado o izselitvi Nemcev iz južne Bukovine. Iz teh krajev se bo izselilo 45.000 Nemcev. Bukarešta, 6. okt. s. (Ass Press). Šef policaja v Bukarešti je bil odstavljen. Ofeisk rumunskih legionarjev v Italiji Bukarešta 6. okt. AA. (Štefani) Jutri bo odpotovalo v Italijo zastopstvo 100 rumunskih legionarjev, da se udeleže mednarodne manifestacije, ki jo priredi 10. ok- tora v Padovi italijanska fašistična mladina. Proces proti krivcem Codreanove smrti Bukarešta, 6. okt. AA. (DNB) V Bukarešti so začeli soditi morilce Codreana. Preiskovalna komisija za obnovo političnih procesov, ki so se odigrali v poslednjih letih, je zaslišala včeraj bivšega pravosodnega ministra Jamando, predsednika ape-lacijskega sodišča Pasea, vrhovnega vojnega tožilca polkovnika Bedio ter majorja Macoveana in Daniluesca. Ta dva orožni-ška majorja sta že priznala, da sta bila zapletena v zaroto proti Coareanu. Legionarski muzej v bivšS ječi Bukarešta, 6. okt. AA. Na željo svojcev ubitih legionarjev je odredil general Antonescu, da se ječa v Rarrmik Saratu spremeni v legionarski muzej. Kakor znano, je bilo v tej ječi 1. 1938 in 1939 več sto legionarjev. Muzej bo užival državno zaščito kot nacionalni spomenik. Zadovoljiva žetev v Rumuniji Bukarešta, 6. okt. AA. (DNB) Po objavi rumunskega kmetijskega ministrstva je stanje še nepožetega žita popolnoma zadovoljivo. Sedanje toplo vreme je ugodno zlasti za koruzo, ki je že skoro popolnoma dozorela. Seno je pokošeno. Obiranje fižola in solnčnic ter kopanje krompirja se nadaljuje. Pridelek riža je zelo dober. Ameriško oboroževanje Vpoklic mornariških rezervnih oficirjev — Vojna mornarica šteje sedaj četrt milijona mož Washington, 6. oktobra. (Reuter). Ameriški mornariški minister polkovnik Knox je izdal naredbo da se vsi rezervni pomorski oficirji javijo za aktivno službo. Teh je skupaj okoli 27.UOO. Wa4»hingmn, 6. okt. br. (Ass. Press) Mornariško ministrstvo je snoči objavilo, da se bo ameriški mornariški kader v kratkem tako povečal, da bo ameriška mornarica štela več pripadnikov, kakor kdajkoli v zadnjih 20 letih, že sedaj šteie 240.000 mož. V zvezi s to objavo je imel mornariški minister Knoks govor, ki so ga prenašale ameriške radijske postaje. Naglasil je, da je ta ukrep najboljši znak, da hočejo biti Zedinjene države popolnoma pripravljene za primer, da bi jih kdo ogrožal. Poskrbeli bomo, da bomo pripravljeni, če nam bi bila vojna vsiljena. Napočil je čas, ki postaja tudi za nas usoden, najusodnejši, kar smo ga kdaj v svoji zgodovini doživeli. Bog ve, ali nas čaka preizkušnja na bojnem polju, ali pa bo preizkušena naša trdna volja. VVashingiOn, 6. okt. br. (Štefani) Mornariški minister Knox je snoči izdal odredbo, s katero je bilo 19.000 mornariških rezervistov v državi pozvanih v mornariško službo. Na ta način se bo število pripadnikov ameriške vojne mornarice v službi povečalo skoraj na 240 000 ljudi. Rezervisti bodo dodeljeni glavnim pomožnim ladjam, delno pa bodo ojačili tudi posadke na velikih bojnih ladjah. New York, 6. oktobra. AA. (DNB). General Johnson trdi, da vlada ne obvešča javnosti pravilno o vprašanju »vojna ali mir«. V VVashingtonu prevladuje mnenje, da bo Roosevelt izkoristil prvo priliko, da bo zapletel državo v vojno, če bo zopet izvoljen za predsednika. Glede na to stališče predsednika Roosevelta smatra večina prebivalstva, da bi vojna pomenila gospodarsko propast države. Vsak dan novi oboroževalni krediti Washington, 6. oktobra. AA. (DNB.) Ameriški senat je izglasoval nov vojni kredit v ^esku 239.000 dolarjev za izvedbo oborožitvenega programa in za izšolanje 700.000 delavcev-strokovnjakov v vojni industriji. Senat je sprejel tudi kredit štiri milijone dolarjev za zgraditev 250 zasebnih letališč, ki bodo pod nadzorstvom ministrstva mornarice in trgovinskega ministrstva. Angleška in ameriška prizadevanja v Moskvi London, 6. okt. br. JCBS.) »Sunday Times« tolmačijo danes v svojem uvodniku stališče ki naj bi ga Rusija zavzela glede nemško - japonsko - italijanske trozveze. Kljub stoičnemu miru in zunanji desintere-siranosti, pravi list, se Rusi, kakor kaže mnogo konkretnih znakov, zelo zanimajo tako za to novo trozvezo, kakor tudi za najnovejši razvoj odnošajev med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. V poučenih krogih se je zvedelo, da bo angleški moskovski veleposlanik Cripps še ta teden komisarja za zunanje zadeve Molotova obvestil o namenih Velike Britanije glede prometa s Kitajsko preko Burme. Mnogo pozornosti, pravi list dalje, je zbudilo tudi dejstvo, da je imel tudi ameriški poslanik Steinhardt pretekli teden daljši razgovor z Molotovom. Po zanesljivih informacijah je ameriški poslanik tedaj Molotovu znova potrdil, da bodo Zedinjene države še nadalje na vso moč podpirale Veliko Britanijo, Molotov pa mu je zagotovil, da bo Rusija ostala strogo nevtralna tudi v bodoče. Obrambna pogajanja z Mehiko Washington, 6. okt. o. (UP.) V diplomatskih krogih govore o skorajšnji zaključitvi obrambne pogodbe med Mehiko in Zedinjenimi državami. Trdijo, da se pogajanja o ustanovitvi skupne obrambne komisije po zgledu obrambnega sveta Zedinjenih držav in Kanade ugodno nadaljujejo. Amerika gradi najmočnejše letalske motorje New York, 6. okt. br. (United Press). V neki letalski tovarni v New Jerseyu so pričeli izdelovati najmočnejše letalske motorje na svetu. S temi motorji po 2500 konjskih sil bodo opremljeni novi veliki ameriški bombniki tipa »Douglas«. Njihov akcijski radij bo znašal po 2500 milj. Njihova posadka bo štela 12 ljudi Bombniki bodo lahko nosili po 18 ton bomb * Nov vojni minister v republiki Peru Uma, 6. oktobra. AA. (DNB) Vojni minister republike Peru polkovnik Iglezias je podal ostavko na svoj položaj zaradi zdravstvenih razlogov. Za novega vojnega ministra je imenovan de la Fuete. Podržavljenje velikega madžarskega društva Budimpešta, 6 oktobra. AA. (MTI). Po odloku vlade bo država vzela v svoje roke upravo nad »Štefanovim društvom«, ki je bilo ustanovljeno pred 25 leti zaradi zaščite mater in novorojenčkov. To društvo ima v državi 326 pododborov, 333 zavodov in dispanzerjev, 150 ljudskih kuhinj, 14 zdravilišč za rodbine, 61 dečjih domov. 26 porodnišnic in 4 bolnišnice za novorojenčke. Društvo zaposluje 46 zdravnikov in 753 dojilj. Japonska pogajanja na Daljnem vzhodu Tokio, 6. oktobra. AA. (DNB). List »Miako Šimbun« poudarja glede na uradno poročilo, da odhaja v francosko Indokino posebni japonski odposlanec Mat Matsumia na čelu kmetijskega odposlanstva, da želi japonska vlada predlagati francoski Indokini sodelovanje pri preureditvi vzhodne Azije. List tudi napoveduje, da bo japonska vlada začeila razgovore s Siamom, Birmo, Nizozemsko Indijo, Avstralijo in Filipini o skupnih interesih na političnem, gospodarskem ter vojaškem področju. Angleški incidenti z Japonskimi ladjami Tokio, 6. okt. AA. (DNB). Newyor5ka agenciia iaponske pomorske družbe poroča. da nima več nobene zveze z ladio »Ma-kone Maru«. odkar ie ladja prispela na Bermudsko otočje. Ladja »Makone Maru« je plula v Liverpool. ko pa ie prispela v Lizbono, se je odločila, da se vrne na Japonsko zaradi nevarnosti na moriu. Prav tako ni nobenih vesti z ladie »Hckazaki Maru«, ki b imorala te dni prispeti na Bermudsko otoč.ie. Mislijo, da so Angleži zaplenili obe ladji. List »Tokio Ničiniči« poroča. da ie omenjena družba že stopila v stik z japonskim zunanjim ministrstvom, ki je protestiralo v Londonu. Pomorska družba ie sklenila ustaviti plovbo na progi Jokohama—London. Tokio, 6. oktobra, br. (Štefani) Paro-plovna družba Nikon Jusen Haiša objavlja, da so angleške oblasti na Bermudskih otokih preiskale japonski parnik »Hakome Maru« in ga odpustile iz luke. Ladja ni nadaljevala svoje poti v Liverpool, kamor je bila namenjena, temveč se vrača na Japonsko. Podražitev kmečkih pridelkov v Španiji Madrid, 6 oktobra. AA (DNB) General Franco je včeraj podpisal zakon na podlagi katerega se povišajo cene pšenici za 10 pezet za metrski stot. Prav tako bodo dobili španski kmetje po pet peset več za fižol, grah in ječmen. Živinska krma iz celuloze HeisinKi, 6. okt. AA. (Štefani) Neko finsko podjetje je začelo s proizvodnjo umetne živinske krme iz celuloze. Do konca tega leta bo to podjetje proizvajalo več sto ton take krme. I Veliko obrtniško zborovanje v Celju Občni zbor povečanega Skupnega združenja obrtnikov za mesto in srez Celje Zahteve hrvatskega aerokluba Zagreb, 6. oktobra o. Aeroklub banovine Hrvatske je imel danes izreden občni zbor. Sprejel je tudi resolucijo, v kateri pravi, da je z ustanovitvijo banovine Hrvatske tudi aeroklub v Zagrebu postal avtonomen. Že na izredni skupščini Aerokluba »Naša krilla« v Beogradu, dne 28. januarja t. 1. so bila sprejeta pravila ki so bila osnova za organizacijo Aerokluba banovine Hrvatske. Ta pravila pa ne odgovarjajo pravilom hrvatskega Aerokluba m posamezne določbe so protislovne, ter tudi ne določajo avtonomije in enakopravnosti hrvatskega kluba Zato je potrebno da se ta pravila izpremene. Dolžnost osrednjega upravnega odbora Aerokluba »Naša kri-ila« je tudi, da doseže priznanje popolne in stvarne avtonomije hrvatskega kluba, ki naj bi tudi, kar se tiče subvencioniranja prišel v neposreden stik s štabom letalstva. S temi svojimi zahtevami pa se hrvatski klub nikakor ne odreka sodelovarja z drugimi klubi in posebno z Aeroklubom »Naša krila«. Na izrednem občnem zboru je bil dr. Pli-verič izvoljen za predsednika hrvatskega Aerokluba. Sovjetski gosti na foto-razstavi v Zagrebu Zagreb, 6. oktobra, o. Danes popoldne so obiskali mednarodno fotografsko razstavo v umetniškem paviljonu tudi uradniki sovjetskega poslanstva iz Beograda Z njimi je prišel tudi poročevalec agencije Tass. Na razstavi so razstavljene tudi ruske slike. Celje, 6. oktobra Danes dopoldne je bil v Celjskem domu v Celju izreden občni zbor Skupnega združenja obrtnikov v Celju. Ta občni zbor je bil 45. po vrstnem redu in prvi do ukinitvi in pripojitvi obrtniških združeni Skupnemu združenju. Občnega zbora se je udeležilo okrog 400 obrtnikov iz Celia m celjskega sreza. Predsednik g. Stoian Holobar je v začetku pozdravil zastopnike oblastev in ti-ska ter predstavnike Zveze slovenskih obrtnih društev v Ljubljani in Združenja obrtnikov v Kranju. Z občnega zbora so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel kralju Petru III. ter pozdravne brzojavke trgovinskemu ministru, banu in komisarju Zbornice za TOI. Predsednik ie v svojem poročilu omenil, da ie imelo Ski pno združenje obrtnikov v Celju doslei 111 članov in da ie število članstva po priključitvi celjskih in okoliških združenj naraslo na okrog 1.350 članov. Ukinitev združenj nikakor ni bila želia Skupnega združenja in so pritožbe mnogih združeni proti ukinitvi docela upravičene. Skupno združenje bo rado podpiralo ustanovitve poverieništev v raznih večjih krajih in ustanovitev strokovnih odsekov. Obrtništvo zaht-va nove-lizacijo obrtnega zakona, ustanovitev vrhovnega gospodarskega sveta v Beogradu, v katerem bi sodelovali obrtniki. Pri oddaji državnih dobav je treba P7-edvcem upoštevati domače obrtnike v enem okolišu. Obrtniškim združenjem nai se nudi možnost določevanja minimalnih cen obrtniških izdelkov. Uvede naj se sprejemljivo obrtniško socialno zavarovanie kot podlaga splošnega socialnega zavarovania vseh državljanov, ki bi ga bilo treba izvesti z upoštevanicm davčne moči posameznika. Izdajanje obrtnih listov z disoenzom se naj ukine. Uvedejo nai se kolektivne pogodbe za vso banovino in sicer s kategorizacijo mest. trgov in vasi. Izvedejo naj se čimprej svobodne volitve v Zbornico za TOI odnosno Obrtno zbornico. Obrtno šolstvo ie treba prilagoditi današnjim gospodarskim prilikam. Pavšaliranje davka obrtnikov nai se razširi na obrtnike, ki zaposlujejo do 5 pomočnikov. Kot eksistenčni mlnf-mum obrtnika nai se do^i znesek 10.000 din. Čimprei nai se izvedeio volitve v OUZD. novi upravi pa se naj prepusti reforma SUZOR-ja. Občni zbor ie odobril poročilo o poslovanju in likvidaciji ukinjenih in pripoje- nih združenj. V debato so posegli gg. Ur-šič. Hohniec. Vozilč in zastopnika ukinjenih združeni iz Žalca in z Vranskega, ki sta protestirala proti ukinitvi. Na predlog člana nadzornega odbora go&p. Frajleta je prejc-la uprava razrešnico s pohvalo. Pravila Skupnega združenja so b:la spremenjena tako, da se združenje imenuje odšle i Skupno združenje obrtnikov za mesto in srez Celje. Fo členu 31. pravil so odslej predvideni v okviru združenja naslednji strokovni odseki: brivvki in frizerski. kovinarski, slikarski, krojaški, kolar-ski. čevljarski, mizarski, kovaški, sedlarski in tapetniški, urarski in zlatarski, mli-narski in žagarski, fotografsk.. slaščičarski, lončarski in pečarski, mc-šan odsek (knjigovezi. torbarji. krznarji in stek arji) in odsek za krojačice. V novo upravo so bili srglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik Sloian Holobar, podpredsednik Ivan Vo;dič. člani vprave Ludvik Selišek, Anton Jaa,er. Franio Dolžan. Franc Košir. Benedikt Malgaj. Maje-rič. Rafko Rednak. Ivan Knez. Lova^ič, Kvas. Golež. Muhovec. Karel Pere in Fr. Strupi iz Celia ter Virjent z Vran-kega. Kočevar iz Žalca. Štrozer z Gomilskega in Soline iz Št. Jurija ob iuž. žel. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Rudolf Perdan, Bratomil Rebek in Šimenc ml. V razsodišču ie prvih pet članov uprave. Proračun za 1. 1940. ostane neizpreme-njen. Premoženje ukinjenih in pripojenih združeni bodo naložili v skupen fond za nakup Obrtnega doma odnosno za gradnjo obrtniških domov. Vsa finančna vprašanja ukinjenih združeni bo uredila nova uprava Skupnega združenja. Na Vranskem, v Žalcu in Polzeli-Brasloveah odnosno na Gomilskem bodo ustanovili poverjeništva. Kot tajnik Skupnega združenja je bil na-| meščen g Bogdan Mimik, pomožno moč pa bo namestila uprava. Predsednik g. Holobar se je ob te i priliki iskreno zahvalil dolgoletnemu tajniku g. Streiniggu za zvesto in vestno službovanje. Ob zaključku ie bila soglasno soreieta resolucija, ki vsebuje zahteve, o katerih je v glavnem razpravljal predsednik v svojem uvodnem poročilu. Zboro\-anje je poteklo stvarno in v lepi slogi. obrtniš'vo oa ie poudarijo, da se ne strinja z razpustom združenj, a bo kljub temu z vso vnemo sodelovalo v velike™ Skupnem združenju obrtnikov" za mesto in srez Celje. Nov rudnik TPD Slavonska Požega. 6. oktobra V bližini vasi Seoca na obronkih Pože-ške gore so našli velike sloie premoga. Zaradi finančnih težav je bilo nedavno zapo-četo delo ustavljeno. Zdaj pa se ie Trboveljska premogokopna družba pozanimala za ta rudnik in so se nadal.inia iskania nadaljevala. Uspeh je prav zadovo'iiv. Našli so debele sloje premo ja in ie delo že v polnem razmahu. Vsa znamenja kažejo, da ie premogovno področje daleko večje, kakor se ie izprva domnevalo. Dve žrtvi simplon-skega ekspresa Slavonska Požega, 6. oktobra Simplonski ekspres je v Kapeli i-Batrini v Slavoniji zahteval dve žrtvi. Bilo je zjutraj okrog 3. ure. ko vozi simplonski ekspres skozi to postajo. Dva Bosanca iz Tuzle, katerih imeni še nista znani, sta potovala po Slavoniji, iščoč zaslužka. Prispela sta v Kapelo Batrino in sta nameravala z osebnim vlakom nadaljevati pot v Virovitico. Osebni vlak je čakal na postaji, oba Bosanca pa sta po nesreči zašila na drugi tir, po katerem je nenadno pridrvel simplonski ekspres. Vlak je strahovito razmesaril oba nesrečnika in je dele njunih trupel razne-sel daleč po progi. Morje Je pogoltnilo obupano nevesto šibenik, 6. oktobra V mali primorski vasi Premudi pod ši-benikom je idealna ljubezen družila 191etno Stanislavo Smirčičevo in 221etnega Vladimira Jadrošiča. Dekletov oče Nikola Smir-čič je na delu kot izseljenec v Nevv Yorku. Ker se dekle brez očetove privolitve ne more poročiti, je bil oče pismeno obveščen in poroka bi se morala vršiti, čim bi prispela očetova privolitev. Toda bog ve kakšna ne-volja je prevzemala očeta, ko je odpisal, da se Stanislava ne sme poročiti z Vladimirom. Te dni je prispelo očetovo pismo iz Nevv Yorka v Premudo. Stanislava je bila vsa obupana. Po nekaj dneh tugovanja je pobegnila iz domače hiše. Bilo je po polnoči, ko je izginila izpod rodne strehe. Zunaj je besnela burja, morje je gromadilo velike valove. Stanislava je vzela čolnič v pristanišču ga odvezala in se prepustila valovom. Zjutraj so jo zaman iskali. Morje se je že umirilo, toda za Stanislavo in njeno ladjico ni bilo nikjer sledu. Starši in sorodniki so jo s čolni iskali povsod naokrog, pregledali so vse zalive in zatoke v bližini, toda vse kaže, da je morje odneslo nesrečno Stanislavo daleč ven in jo tam pogoltnilo. Obup nesrečne mladenke je zbudil globoko obžalovanje. Glavo Ji Je odsekal Sremska Mitrovica. 6. oktobra V mačvanski vasi Zubliu se je edisrala strašna družinska žaloigra. Mladi posestnik Djordie Jerotič se ie pred tremi leti porečil s premožno nevest o Le pe sa vo Jo-vanovičevo. Kmalu oo poroki ca mu je Leposava. ki ie bila precei svojevoljna, rekla, da se ni poročila z njim iz ljubezni, marveč samo zato. da ima na pogled lepega in uglednega gospodarja. Hotela i e spati v svoji sobi in nikakor ni želela imeti otrok. To ie mn?a boli in boli grizlo. Še hujši pekel pa i~ nastal v zakonu, ko ie hodila Leposava še nadalie na vas p^sat kolo z ostalimi mladeniči in dekleti. Nekajkrat ie prišlo do hudih spopadov med ženo in mladim možem. Mož ie bil bolj in boli ljubosumen in ie bila žaloigra neizbežna. Nedavni večer ie mož snet lepo nagovarjal ženo. nai že venda*- živi. kakor se spodobi, in naj ga nikar toliko ne muči. Toda Leposava se mu ie samo prezirljivo nasmeiala in rekla, da počne, kar sama hoče. To ie pripravilo Djordja do obupnega naklepa. Ko ie Lepcsava odšla k počitku. se ie podal v hlev. vzel veliko sekiro in se vrnil v spalnico. Naglo je pristopil k postelii in s krepkim udarcem zamahnil po ženi. tako da ji je odsekal glavo. Udarec je bil tako močan, da ie glava padla s postel je. Še isto noč se je mož sam prijavil orožnikom. Zavoljo dekleta Je umoril edinca Varaždin, 6. oktobra Ni jeseni, ko ne bi obiranje in ličkanje turščice zahtevalo po vaseh Hrvatskega Zagorja, Medjimurja in Prckmurja človeških žrtev. Tako je bilo tudi v vasi Zejincu v hiši Petra Gjurgjeka, kjer so ličkali ko-! ruzo in so se zbrali' po stari šegi fantje in I dekleta iz vsega okoliša. Med njimi sta bila tudi 22-letni Vinko Krištofič in 20-letni Marko Kociper. Že nekaj časa sta si nasprotovala. ker sta oba zaljubljena v neko lepo dekle. Dan prej je bil Krištofič zvedel, da se je dekle odločilo za Kocipra, ker je pač bil edinec bogatih staršev. Seveda je Krištofič zaradi tega še bolj zasovražil Kocipra in je najbrž samo zato prišel na ličkanje. da z njim obračuna. Ko je bilo ličkanje opravljeno, je gospodinja pogostila kožuharje s pogačo in pijačo. Vsi so se odzvali njenemu vabilu, samo Krištofič je zapustil hišo. da se umakne v zasedo. Za 1 cesto je p režal, dokler se ni pojavil mladi ( Kociper. Cim ga je ugledal, ga je naskočili : z nožem in mu zadal nekaj tako silnih udarcev, da je mladenič na mestu izdihnil. Nato je Krištofič mirno odšel domov, se pražnje preoblekel in se proti jutru podal na orožniško postajo prijavit svoj krvavi zločin. juuuum i»m u 11 ii n p i i.ijuunnD Postani in ostani član Vodnikove družbe! Smrt poslednjega borca izpred Visa Split. 6. oktobra V Makarski je umrl v 88. ietu starosti šjor Mijo Madonič. ki so ga dobro poznali tudi slovenski letoviščarji, redni gostje Makarske. Mijo Madonič je bil poslednji živi borec iz slavne pomorske bitke pri otoku Visu 1866, ko je admiral Te-getthoff premagal moderneje opremljeno italijansko vojno mornarico pod poveljstvom admirala Persana. Pogreb starega borca je bil velik, ker so Madoniča zelo spoštovali vsi prebivalci Makarske in okolice. Za življenja je Madonič rad pripovedoval spomine na bitko, kjer se je razmeroma šibka mornarica z majhnim številom dalmatinske posadke borila z daleko močnejšim sovražnikom, škoda, da njegovi spomini niso bili zapisani. Naše %le3$lfšče DRAM A Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek, 8.: Kovarstvo in ljubezen. Red torek. Sreda, 9.: Romeo in Julija. Red sreda. Četrtek, 10.: Revizor. Red premierski. SchiUCr, čigar dramo »Kovarstvo in ljubezen« bodo igrali v torek za red torek, je zajel v tem delu dejanje s socialnega vidika. Pokazal je idejno in nazorsko različna svetova: aristokratski in meščanski svet v medsebojnem trenju. Borba za etični in moralni princip in človeško dostojanstvo je jedro igre. Uprizoritev je zrežiral k. g. Peter Malec iz Maribora. Igrali bodo: Le-varjeva. Jan. Levar, Boltar-Ukmarjeva, Peček, Sever, Gregorin, P. Juvanova, Skrbinšek in J. Boltarjeva. Letošnja uprizoritev Gogoljevega »Revizorja« bo pokazala dve novi zasedbi vlog. Vlogo revizorja bo igral Daneš, vlogo poglavarja pa Cesar. V teh vlogah sta nastopala lani Jan in Markovič k. g. Vsa ostala zasedba te uprizoritve bo ista kot lani. Predstava v četrtek za red premierski. OPERA Ponedeljek. 7.: zaprto. Torek, 8.: Fidelio. Red A. Sreda. 9.: Lok. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven. Četrtek, 10.: Grof LuksemburškL Red četrtek. Uprava Narodnega gledališča prosi p. n. občinstvo, naj prihaja pravočasno na začetek predstav v drami in operi, in naj ne moti z zakasnitvijo poslušalcev v avditoriju in izvajalcev na odru. Blagajna Narodnega gledališča sporoča p. n. abonentom, da zapade v plačilo drugi obrok za abonma do 15. t. m. Obiskovalce opere, ki pri dosedanjih predstavah »Fidelia« niso mogli dobiti vstopnic, opozarjamo na predstavo, ki se bo vršila v torek za red A. Ker ta abonma ni polno zaseden, bo za neabonen-te večje število sedežev na razpolago. Ge-nijalna Beethovnova glasba, ki jo odlikuje elementarna invencija, je komponirana za to edino Beethovnovo opero simfonič-no-dramatsko. S tem načinom je podprto dejanje opere, ki ga odlikuje tehtna člove-čanaka misel. Peli bodo: Laboševa, Franci, Ectetto. Popov, Ribičeva, Lupša in Slado-ljev. Dirigent dr. švara. Režiser Ciril De-bevec. V veliki tridelni plesni kompozk4jl »Lok« bosta gostovala v sredo 9. t. m. plesna umetni ka Pia in Pino Mlakar. V tej prof. Lhotkovi muzikal-ni kompoziciji bosta pokazala plesalca problem moža in žene v treh fazah njunega razvoja: Mladost, Ljubezen in Zrelost. Občinstvo opozarjamo na njun nastop ter mu priporočamo, da si pravočasno zagotovi vstopnice! Plesni večer bo dirigiral dirigent Drago Marijo šijanee. Prihodnja novost, Id jo pripravljajo ▼ operi, je Janačkova opera »J e n u f ac. Glavne partije bodo peH: Heybak>va, Kar-lovčeva k. g. in Gostlč k. g. Delo je nruzi-kalno naštudiral dirigent Niko štrltof, žiral pa ga je šef-režiser CSrii Debeveo. Takole roma les iz kočevskih gozdov na drobno v svet Tisoč! hektarov g;ozda ped skupno upravo baivana v črno, je bila videti nova. lepa; bila je lepo umita in gladko na prečo počesana. čudno, še trebuh je nekam skrila. Tako je bila videti čisto spodobna. Držala se je silno modro, četudi ji je neprestano šlo na jok. Iz hiše je že prilezla gospa Marija, vdova ranjkega, z žalnim pajčoia-nom čez obraz, z robcem na ustih. Zbrani so čakali samo še matere Klinarice. ki je kot gospodinja imela opraviti še v hiši. In že je tudi zaklepala hišna vrata in spravljala v torbico skoraj četrt metra dolg hiš- Po agrarni reformi je prešlo ckrog 14.000 ha gozda kneza Auersperga pod posebno šumsko upravo v Kočevju Razgledi in sprehodi Vzoren učitelj Dasi sem šolo vedno sovražil, se rad spominjam učitelja, ki nam je bil več ko samo šolska šablona. Razumel je posegati v resnično življenje in ga približati nam otrokom. Ko je nekoč zunaj pravi, pristni zimski dan uganjal svoje burke s sivimi cunjasti-mi oblaki, s temo in tulečim snežnim me-težem, je opazil, ko je stopil v razred, kako smo stali vsi pri oknih in pritiskali nosove na šipe. da so postali nekaterim za trenutek naravnost ploščati. Ni nam pustil, da bi prižgali luči v razredu m začel, ko smo sedli v klopi, s svojevrstnim poukom: Kdo se še spominja izleta, na katerem smo doživeli toliko lepega? Takoj smo pograbili priliko in kmalu je bil ves razred v živahnem opisovanju in pripovedovanju. O rdečih malinah v zeleni travi, o beli prašni cesti, o modrem nebu. vročem soncu, brnenju in brenčanju hroščev. čebel in čmrijev, o libelah in kopanju v čistem potoku. Ne. ni hotelo biti konca pripovedovanju. Spomnili smo se na ribnik na vlažnem, močvirnatem travniku, na sončne gorske rebri, na senčnati gozd in spet na žuboreči potok. Pri potoku je nenadoma prekinil pripovedovanje, nam velel pogledati spet skozi okna v zimski metež in vprašal, kdo izmed nas bi se pač rad zdajle kopal v mrzlem potoku ? Vsestranski smeh je bil odgovor. Po tem uvodu se je v gocki sobi dalo prav dobro in izpodbudljivo govoriti o mrzli, beli zimi. Bilo je izredno koristno za nas. ker je našel ta učitelj vedno dosti stikov in zvez z resničnim življenjem. Najgloblje stvari nam je znal približati, ker jih je znal prevajati v jezik otrok. O vzgoji V vseh variantah težijo o sebičnosti današnje mladine. Toda — nosi li mladina krivdo svoje duševne zapuščenosti ? Dandanes napravi večina staržc-v pogre-ško, da hoče vzgojiti otroke preko svojih razmer, častilakomnost velikega dela staršev gre danes za tem, da bi napravili iz svojih otrok nadljudi. V vsakem svojih otrok vidijo od boga posebno obdarjen talent. Od mladih nog uganjajo z njimi pravcato češčenje. V veliki zaslepljenosti do otroka tirajo svojo samovzdržnost naravnost do samouničevanja. že v zgodnji mladosti se čuti otrok kot središče vsega dejanja in ravnanja staršev in začenja gledati v svojem lastnem jazu veleznamenito in važno osebnost. Ima nekako pretirano spoštovanje nad samim seboj in prekrši prepogosto spoštovanje lastnim staršem. Otrok se čuti izvoljenega za neko misijo, v kateri hoče postati nekaj velikega, ne da bi želel vršiti kaj velikega. Premoč in domišljavost vseobvladujoče sebičnosti spremljata take plodove zgrešene vzgoje: umetnostni vzgajalci teh strupenih zelišč pa so vdani sužnji svoje fanatične ljubezni. jd. kmetje izdelovati razne umetne lesene iz-aelke, ki jih izvažajo v inozemstvo. Suha roba nekaterim še vedno dobro nese, temu malo manj, drugemu spet več. Seveda dela na suhi robi pozimi cela družina in je samo tako mogoče priti do večjih denarnih vsot. — Kmetje dobe iz razlaščenih gozdov tudi les za kritje streh, vendar jim uprava svetuje, da si po možnosti nabavljajo opeko, ki sicer stane nekaj več, a je bolj trajna. Pri svojih dajatvah kmetom in mali lesni obrti skuša šumska uprava pospeševati zadružništvo in se zanima za njegov razvoj. Nerešeno vprašanje Podali smo v glavnih potezah, kako je dandanes z razlaščenimi gozdovi kneza Auersperga. Prava gozdna reforma bi se morala ozirat: v prvi vrsti na koristi malega kmeta fri sedanjem režimu pa dobi kmet le mrienkosti iz neizmernega bogastva razlaščenih gozdov. Seveda ni temu kriva krajev, ta šumska uprava, ki pač dela po navodilih od zgoraj, temveč način rešitve gozdne reforme sam. V principu je veliko gozdno gospodarstvo pravilno in potrebno. Celotna agrarna produkcija po svetu stremi po neki koncentraciji. Bistvo vprašanja pa je v tem, kdo ima korist od te koncentracije. To je tudi osrednje vprašanje zadružništva. Agrarna reforma pri nas je pač še vedno v jedru nerešeno vprašanje, in to tudi tam. kjer pravijo, da so ga že rešili. Kibničanka pri statvah, da bodo sita in rešeta imela dno Te vrstice naj, četudi malo pozno, osvežijo še pri živečih njegovih znancih lepe spomine nanj, kakor jih je ohranil pisec teh skromnih vrstic. Drvar z ustreljenim medvedom Po agrarm reformi Razlastitev gozdov pred leti je zadela seveda tudi ogromne knezove komplekse. Gozdovi pa niso bili parceiirani in razdeljeni med številne interesente, temveč so prišli pod enotno, skupno upravo, ki ima svoj sedež v Kočevju. Seveda gre tu samo za razlaščene Auerspergove gozdove po Kočevskem, kjer jih je bivšemu lastniku ostalo še ckrog 1000 ha. Auerspergi pa imajo v naši državi svoje gozdove še drugod. Razlaščeni gozdni svet, ki ga upravlja šumska uprava razlaščenih gozdov, obsegajo približno 14.000 ha in se nahajajo v raznih predelih Kočevske. Uprava je pričela poslovati leta 1934. Ze od prvih početkov jo vodi g. inž. Oskar Jug, ki je izvedel vso njeno podrobno organizacijo. V petih krajih poslujejo revirna vodstva, v mestu samem za gozdove okrog Stojne, v Ravnah za goteniško pogorje, v Travniku za večji del P.oga, v Podstenicah za severni del Ro?a in v Predgradu za go- ' .ve proti Eeli Krajini. Revirna vodstva -o v rekah kvalificiranih gozdarjev, katerim so neposredno podrejeni lovski čuvaji po p-.rr.meznih čuvajnicah. Osebje šumske nora ve šteje 35 moči. ki delajo v osrednji p' -?rr: :n na terenu. Tu seveda niso všteti gozdni delavci, vozniki in drugi nestalno zanosleni. Šumska uprava dobavlja na tisoče m3 ra7';čnc?a mehkega in trdega lesa žagam v Kočevju, Ribnici. Straži in drugod. V gozdu služijo svoi vsakdanji kruh številni gozdni delavci, drvarii, tesači, oglarji in druci. Uprava dobavlja žagam hlode, ki jih nato predelavajo. V zadnjem času pa • gre tendenca uprave za tem, da kar naj- j bnli dvigne produkcijo v lastni režiji. V j prvi vrsti prihajajo v poštev drva, tra- ! movi in offlje. Zaposleni 2ozdni delavci so j po več;ni iz Loškega po+oka in Čabra | doma. R trdim delom in skromnim življenjem si skušajo kar največ prihraniti in prmesti domov. Zadnje mesce ie zanje težak problem splošna draginja, zlasti pa peman^kanie koruzne moke in povišane cene masti. Zabeliena polenta je namreč ni'hova vsakdanja hrana. Medvedvedja opazovalnica sredi gozda Bosanci s svojimi konjiči. Oni vam spravijo les iz najtežjega terena, iz jam in z bregov. Brez Bosancev bi ostale velike množine lesa in drv na terenu. Lahko postavimo trditev, da bi štiri petine drv ne prišle iz pragozda, če bi ne bilo vztrajnih Bosaneev in njihovih spretnih konjičev. Zavedajo se, kaj pomenijo, in znajo izkoristiti konjunkturo, saj so letos v primeri z lanskim letom kar potrojili svoje zahteve do delodajalca. Lepe denarce bodo odnesli domov v Bosno zlato, pa tudi krvavo zaslužene! Lovci, divji lovci in drugo Bivši Auerspergovi gozdovi so najlepša lovišča na Kočevskem. Polno je v njih običajne divjačine naših gozdov, ne manj- Detylo pada za deblom čuvajem in ravbšicem! Divjega lova ni mogoče zatreti. Ne pomagajo še tako strogi ukrepi, divjih lovcev ne morejo ukrotiti. Prepovedani lov mika, tu nič ne zaleže. Na lov jih hodi tudi po več skupaj, včasih cele družbe. Pred nedavnim je lovski čuvaj šumske uprave, na drevesu skrit, zaslišal neko šumenje in razgovor. Trije oboroženi in maskirani možje so se ustavili ravno pod njim in se pogovarjali o lovu. Kaj je hotel čuvaj? Nič drugega mu ni preostajalo, kakor da je lepo tiho čepel na drevesu, dokler ni trojica odšla. Šumska uprava ima svojo osrednjo drevesnico v Kočevju ob Rinži, manjše pa po gozdovih v vsakem revirju. V njih gojijo sadike domačih gozdnih dreves: smreke, jelke, bora jesena, javora in drugih. Vsak gozdar si mora po možnosti sam pridelati potrebnih sadik. Poleg domačih goji uprava nekatere eksotične drevesne vrste. Med njimi je ziasti pomembna dug-lazija, drevo bodočnosti z odličnimi kvalitetami, prav primerno za naše terenske in podnebne razmere. Razen duglazije naj omenimo še gladki bor in amerikanski mecesen, ki ju forsirajo v drevesnicah šumske uprave. Bajtarji in suha roba dobivajo materij al Vsaj nekaj koristi od gozdne reforme morajo imeti tudi tisti, katerim bi morala biti namenjena. So to mali kmetje in bajtarji brez gozda, ki jih uradno imenujejo koristnike. Ti dobivajo od uprave brezplačno stavbni les za zgradbo novih hiš in za popravila starih. Poleg tega imajo pravico do drv za kurjavo. Vse to res ni bog ve kaj, marsikomu je pa le v izdatno pomoč. V sami okolici mesta je dobilo že lepo število hišic stavbni les od uprave, ki skuša podpirati zlasti stavbno zadrugo Lastni dom. Kdor hoče dobiti les in drva, mora biti v seznamu koristnikov, ki se vedno iznova izpopolnjuje. Sprejem potrdi banska uprava, torej je precej sitnosti za preprostega kmetiča. Stavbni les dobivajo interesen t je navadno v dveh obrokih, da se prepreči izigravanje. Za novo hišo ga prejme vsak okrog 25 m8. Javljati se je treba na pristojni občini. Šumska uprava podpira dalje našo važno domačo obrt, suho robo, ki potrebuje ccpljivega smrekovega in javorovega lesa. Škafarji, obodarji, žlicarji, izdelovalci igrač, in drugi dobivajo surovine za svojo obrt Teh pa ne dobivajo brezplačno, temveč po znižani šumski taksi. Središča, kjer izdelujejo največ suhe robe so v ribniškem sodnem okraju. V Sodražici je cela tovarna za igračke, prav tako v Dobrepoljah, toda tu ne potrebujejo lesa v tolikih množinah. Zadnje čase so pričeli kočevski Kočevje, v oktobru. Kočevski gozdovi so vam gotovo že kaj znani. Slišali ali čitali ste o njih, morda ste jih že obiskali. Bogastvo je v njih, neizčrpno bogastvo. Poglejte v Kočevju na vse strani in po vseh hribovjih boste videli gozdove. Včasih so bili po večini last fevdalnih gospodov — knezov Auersper-gov. V teku stoletij so predniki te starodavne rodbine lovili po njih divje zveri, ki so se potikale tod. Vrednost gozdov v tistih časih se seveda ne da niti primerjati z današnjo. Razvijajoče se gospodarstvo, industrija in vedno večje potrebe človeka so šele dale gozdu in njegovim produktom vedno večjo ceno in pomen. Zadnja desetletja nam to zgovorno dokazujejo. Saj nam je še v spominu konjunktura povojnih let, ko je gozd pomenil zlato. V zadnjih mescih se zdi, da so spet tu zlati časi za lastnike gozdov in lesne trgovce. veže goteniške gozdove z ribniško dolino. Iz pragozdov na južnem koncu Roga drži cesta 2 in pol kilometra proti novomeški strani. Cestno omrežje in vedno močnejša motorizacija prometnih sredstev bo spravila vedno več gozdnega bogastva tudi iz najbolj oddaljenih gozdov. V naših gozdnih razmerah pa so danes nenadomestljivi Bosanci trebijo pragozd Mnogi gozdovi šumske uprave so zelo oddaljeni od prometnih žil. Ogromno lesa zaradi tega propade. Ni ga mogoče spraviti do cest. pa ne izplača se. Zato je uprava zgradila nekaj novih, najnujnejših cest. Zadnje poletje smo slišali v mestu neprestano pokanje strelov v hribovju, kjer so pod Stojno delali cesto, ki drži od dosedanje ceste v mestni gozd v lahkem vzponu navzgor proti težko dostopnim pragozdnim predelom. Za zdaj je 2 in pol km dolga, a se bo vsako leto postopno podaljševala za 2 km. dokler ne bo povezana s cesto iz Zelendola. Važna je dalje nova 5 kilometrska cesta nad Gotenico, ki ka pa tudi divjih prašičev, ki postajajo prava nadloga, in v hudih zimah celo volkov. Medvedov je samo še nekaj. Zaščita bo verjetno povzročila, da se bodo pomnožili. Kdor se hoče spomladi priplaziti do divjega petelina, bo svojo srečo poskusil v naših gozdovih. Lovskim čuvajem povzročajo skrbi številni divji lovci, ki se potikajo po loviščih. Saj veste, kakšno je razmerje med Pred dvema letoma so imeli v Ljubljani kolektivno razstavo slik bratov Subicev. Občudovali smo jih in se divili njiju ženi-jalnim umotvorom. Nismo se pa letos v preteklem mescu, 8. septembra, spomnili na 50. obletnico smrti mlajšega brata Jurija Subica, ki je izdihnil svojo blago dušo daleč v tuji zemlji, v Leipzigu na Nemškem, v najlepši moški dobi 35 let To žalostno vest je priobčil »Slovenski Narod« 9. sept. z besedami: »Iz Lipskega dobili smo prežalostno vest, da je včeraj popoldne v tamošnji bolnici nagloma izdihnil svojo blago dušo g. Jurij Subic, slavni naš rojak, najizvrstnejši slikar, kar se jih je rodilo v nas Slovencih. Odlikoval se ni le po svojih velikih umetniških zmožnostih, ampak istotoliko po svoji ljubeznivosti in zlatem značaju ter po svoji narodni zavednosti kot Slovenec in Slovan. Po svojih umetniških delih kakor po svojem značaju je zanesel sloves daleč preko naše ožje domovine.« Niso bile zastonj zapisane besede čez nekaj dni: »Najnadarjenejši naš slikar in umetnik, kakršnega še ni rodila slovenska mati.« Kaj in kakšne umetniške umotvore bi bili še dobili od njega, ko bi bil doživel starost! On, poln življenja, vesel in najboljši družabnik, zlata, blaga duša, je moral umreti kakor njegov brat Janez, daleč od svojega rojstnega kraja in domovine, katero je ljubil z vsem žarom svojega srca in jima bil vdan. Malo je še živih njegovih znancev in prijateljev, ki so ga poznali in preživeli v mladostnih letih trenutke v njegovi za- bavni družbi. Znan ni bil le med temi, ki so ga poznali kot velikega umetnika, občudovan je bil tudi zaradi svoje telesne postavnosti in inteligence ter svetovne razgledanosti. Ni čuda, če je marsikatero brhko dekle tedanje dobe obračalo za njim svoje zaljubljene oči. Jurij Subic na mrtvaškem odru Pogreb v predmestju Bilo je po kosilu na petek, tik pred pogrebom mladega Klinarja, ki se je bil obesil: rad bi bil to, kar mu ni bilo dano, namreč slikar, umetnik. Umetniška žilica, ki je je imel ravno toliko, da je bil malo prismojen, mu je nagajala. Teta Marjana je hitela pomivat posodo od kosila. Nje same, ki je bila kakor gora, je bila polna majhna kuhinja. V drugem koncu kuhinje je bila mati Klinarjeva: debela, majhna, zaripla, z nizkim, hrapavim glasom, čokatimi rokami, oblečena v petero debeli kril, da bi bilo samo zanjo potrebno še enega takšnega prostora, da bi se počasi obračala po njem. To je bila mati umrlega, gospa Klinarica. zeljarica in bra-njevka. Zdaj je odložila palico, na katero se je upiralo njeno teško telo, in si je umivala vrat, da bo čedna hodila za pogrebom. Oče, dolgi, suhi Klinar, sobni slikar, se je prestopical in delal napoto v tesni kuhinji: že celo večnost se je mučil s prižiganjem večno na novo ugasle viržinke. Slednjič so bili gotovi. Oče Klinar je že četrt ure čakal pred hišo z ugaslo viržinko v karminasto rdečih ustih in jo prižigal: celo škatlico vžigalic je že porabil pri tej trdi, zanikrni viržinki. Čudil se je, da bodo šli za pogrebom njegovega sina. NI mu šlo v glavo, da je sin tako hitro in čudno končal svoje življenje. Puhal je dim in se smehljal: tako je bil razpoložen vedno, če je bil prej v gostilni. Dopoldne se je oblekel v črno, pražnjo obleko in za sina šel k maši v stolno cerkev. Seveda se nI mogel zdržati, da mimogrede ne pogledal še v vežo nasproti, v gostilno pri Kolovratar-ju. In zgodilo se je, da kljub vsej žalosti ni mogel skrivati smehljaja. Marjana je tudi že bila gotova in je čakala pred hišo. V oprani in zlikani kambrikasti obleki, ki je bila na hitro po- pionirskega deta Tuj sk ©prometno najznamenitejših Pogled na Rateče Tujskoprometno društvo v Ratečah-Pla-nici, v krajni občini naše Gornjesavske doline, praznuje te dni desetletnico svojega obstoja. Ozreti se na delo nje društva, ki slavi svojo desetletnico, n .'kakor ne more biti odveč, posebno še, če more biti dru-vo na svojo desetletno delovanje ponosno, .kor more biti ponosno rate. ko-planinsko tujskoprometno društvo, katerega neumorno delo kaže vidne uspehe in plodove na vseh plateh. Takoj ob izstopu iz vlaka nas na rateško-planiški postaji presenetijo lično postajno noslopje, tri vrste tirov in skorajda raz-■-.ošno razpletena napeljava za električne razsvetljavo. Sedanja železniška, postaja na lepem prostoru ob v .odu v dolino Planice je zamenjala prejšnje postajališče z leseno lopo, ki je bila otvorjena prva leta po pr^ pada bivše monarhije. Nekdanjo še avstroogrsko rateško železniško poslopje Rateče-Belapeč, oddaljeno od Rateč 20 minut hoda. je takoj po prevratu zasedla italijanska vojska. Italiji je bila pozneje ta postaja tudi prisojena, z njo pa še pretežni del ozemlja tedanje rateško-planiške občine. Od sedanje postaje nas ponelje v rateško vas, naslonjeno na Karavanke, lobna banovinska cesta, zasajena s sad-n drevjem. Vas ima od leta 1935. elek-o razsvetljavo, napeljano iz Završnice a od Dovjega do Rateč (20 km) iz-na račun domače občine. V vasi i smehljajo nasproti lično zidani domovi, nastali po požaru 1.1905 /ih nas pozdravljajo rože, po oknih 'ice, med njimi roženkravt in rož-gorenjski nageljni, ki se kot rde-usipajo po belih zidovih, si je že delno izvedena kanaliza-no so urejeni hudourniki, ki hite .tvank skozi vas ali beže mirno nje-je vodovod skoraj v vsako kmečko oc od po vasi in ob nji moremo tudi v higieničnem pogledu se je le dalo. Iz vasi nas po-na pota in s^eze na polja in pa nas povedejo naravnost ekove in mecesnove gozdove, se razprostirajo sončne line. Vsa manj znana pota in kirane; na križiščih in odce-^ipot povedo, kam drži pot. stezah so postavljene klopi, h ravnicah pa celo mize s klop- društvo Rateč e-Planica je povzdignilo kraj v eno naš&h letovišč Tujskoprometno društvo pri vsem tem svojem delu in mnogokrat težavnih naporih ni nikdar ne za hip pustilo v nemar železniške zveze naše Doline z Jesenicami in Bohinjem, dalje z Ljubljano in s tem v zvezi z vzhodnimi kraji naše države, marveč se je vedno in ob vsaki prTTitl potegovalo za to, da morajo biti železniške zveze Doline in Bohinja z Ljubljano in z vzhodnimi kraji vsikdar kar mogoče ugodne. Njegova prizadevanja so bila obilno poplačana: železniška uprava je dala naši Dolini in Bohinju tak vozni red, da mora biti ž njim popolnoma zadovoljen sleherni letoviščar, planinec, smučar in domačin. Tak vozni red mora ostati tudi v prihodnje, saj je tudi od njega v nemali meri odvisen razmah tujskega prometa v Gor-njesavski in Bohinjski dolini. Tudi poštne in telefonske razmere moremo smatrati za dosti ugodne. Nedostaje pa celi Gornje-savski dolini avtomatska telefonska zveza z Jesenicami, Bledom. Bohinjem. Radovljico in Ljubljano. Po zagotovilu poštne uprave pričakujemo, da se v bližnji bodočnosti izpolni tudi ta želja na5e Doline in da dobe njena tujskoprometna središča avtomatsko telefonsko zvezo z imenovanimi kraji. Veliki so uspehi, ki jih je s svojim neumornim desetletnim delovanjem doseglo Tujskoprometno društvo za Rateče in Planico. Nekatere med njimi je doseglo z nesebičnim sodelovanjem bratskih društev v sosednih občinah. Da so se zamisli in načrti mogli uresničiti — če tudi še ne vsi — gre topla zahvala tudi rateško-planiški občini, ki je vzela velik del bremen na svoje rame. Tako je občino krepko podprla stremljenje svojega Tujskoprometnega društva in s tem razvoj tujskega prometa v svojem okolišu. Od leta do leta je naraščal dotok letoviščarjev, planincev, smučarjev in izletnikov, kar nam vidno po- mi. Po dolini Planici iz Rateč do Tamarja je dobro nadelana občinska pot, da morejo priti tja do podnožja Jalovca celo razkošne limuzine. Ker pa Rateče-Planica niso samo prijetno visokogorsko letovišče, ampak tudi prijetno zimovišče, je moralo Tujskoprometno društvo misliti tudi na zimski čas in skrbeti za to, da bo vas nudila smučarjem in njihovim prijateljem toplo zakurjene sobe, okolica pa lepa smuška polja, ki naj bodo med seboj povezana s smuškimi pot- ovedočl atatiatflee tujskoprometne frekvence r Ratečah ln Planici. Po statistiki je Rateče ln Planico v letu 1930. obiskalo 890 gostov, v letu 1938. pa že 3305. Od tega števila so Izvzeti planinci in smučarji in izletniki, ki so prišli v Rateče oziroma Planico samo za en dan. Njih število bi nam mogla pokazati železniškoprometna statistika. V razdobju od 1930 do 1938 so se prenočnine večdnevnih gostov dvignile od 4214 na 30.193. Lanskega leta je bil dotok gostov za spoznanje manjši, čemur so bile v prvi vrsti krive mednarodne razmere. Ker te mednarodne razmere tudi letos niso popustile, je bil tudi letošnji obisk gostov slabši, kar so občutili vsi naši gorenjski tujskoprometni kraji. Mnogo dela še čaka rateško-planiško občino in njeno Tujskoprometno društvo v prihodnosti. Urediti in dokončati bo treba započeta dela pri kanalizaciji in ureditvi hudournikov, potov in steza za poletje in za zimo. Zgraditi bo treba na primernem prostoru kopališče in pripraviti prostor za tenis, za zimo pa prirediti drsališče, da bo tudi v teh ozirih postreženo rateško-planiškim poletnim in zimskim gostom. še to ln ono bo treba urediti in napraviti, da bodo Rateče-Planica stvarno prav prijetno visokogorskoletovišče in zimovišče. — Med možmi, ki so v rateško-planiškem Tujskoprometnem društvu delovali in ki v njem delujejo posredno ali neposredno. moramo omeniti na prvem mestu v Ratečah-Planicl nadvse zaslužnega župnika, zdaj v Ratečah v pokoju živečega konz. svetnika g. Jožeta Lavtižarja, delovnega in požrtvovalnega župana in predsednika društva od njegove ustanovitve g. Jožeta Pintbaha društvenega podpredsednika višjega svetnika državnih železnic v pokoju, g. Jožefa Dolinarja in kot mravlja marljivega društvenega tajnika, g. Jožefa Osvalda. Toplo zahvalo zaslužijo tudi ostali društveni odborniki kakor tudi društveni člani, ker podpira sleherni društvo po svoji moči. Slednjič želimo Tujskoprometnemu društvu najboljši uspeh pri njegovem bodočem delovanju za procvit tujskega prometa ne samo v Ratečah in Planici, temveč v celi Gornjesavski dolini, saj jo moremo 2e danes smatrati ne le za enoten letni tujskoprometni okoliš, ampak tudi za enotno zimskosportno postojanko. Kapela v Planici Zimski motiv iz Rateč mi. Bivši rateško-planiški športni klub je s podporo in pomočjo Tujskoprometnega društva zgradil ob vhodu v Planico prvo skakalnico v občini. To skakalnico je pozneje povečalo društvo smučarjev Planica, ki je zgradilo še štiri skakalnice, med nii-mi splošno znano 125 metrsko letalnico. Tujskoprometno društvo pa je s podporo banske uprave povezalo smučišča v dolini Planici in v Karavankah z gozdnimi preseki, ki jih je priredila v kolikor le mogoče udobna smuška pota. Iz Rateč gredo smuška pota po Dolini mimo izvira Save-Dolinke do Tamarja, kjer se združijo s smuškim potom iz Planice in mirno Podkorena do Kranjske gore; troje smuških poti drži po dolini Planici mimo doma Ilirije do planinske postojanke Tamarja, kjer se jih dvoje odcepi po Malem Kotu na pobočje Jalovca in dalje na Veliki Kot, a ena drži od Tamarja čez Sleme do Erjavčeve koče na Vršiču in od tod v Kranjsko goro. V Karavankah pa povede smuška pot smučarje k planinskemu domu pod Pečjo ali pa k tromejniku na Peči, od koder se smučar lahko vrne v Rateče ali po isti poti ali pa po smuški poti, ki drži čez Planino, Petelinjek, Ležo in Lomiče. Na Lomičih se od te smuške poti odcepi smuška pot, ki gre na Poljano (Korensko sedlo) in odtod v Podkoren oziroma Kranjsko goro. Razen tega je Tujskoprometno društvo sodelovalo še pri izpeljavi smuškega pota z Mecesnovca čez Kamarico in Lom na Za-goričice pri Ratečah in pri urejevanju smuškega polja za slalom na pobočju Ci-pernika. Zagrebška razstava v Giitenbergov spomin BIH IIH IIII il llllll llllll III lili II I Hillld iiinMMnOMBBMMMinniMi Filatelisti so se vračali z nje z lepimi in bridkimi spomini Za spomin velikega moža Ivana Guten- berga, izumitelja tiska, je priredilo hrvatsko filatelistično društvo v Zagrebu razstavo znamk. Ogromna ni bila, vendar je bila zelo zanimiva. Marsikaj je bilo, kar je dvignilo zanimanje zanjo. Bil je to zlati žig, kot prva (in najbolj skromna) atrakcija, nato spominske kuverte (v potencirani redkosti) in pa bloki, ki jih je izdalo HFD. Ti so bili že drugi dan razstave nedosegljivi. ker »jih je nestalo«. Bilo jih je baje samo 2100 kosov in so jih prodali že prvi dan. Pri vhodu so zaradi tega nastali prepiri, ker so vsi hoteli bloke. A vsakdo je dobil lakonski in malo ironičen odgovor: »Ajte k trgovcima, oni jih imaju!« A pravili so mi, da so jih vsi trgovci dobili le 190 kosov. Na vsako vstopnico si dobil le eno kuverto s spominsko znamko in žigom, in kdor je hotel, še eno spominsko znamko posebej. Cena kuverte bagatelna — 10 din. Takega oderuštva že zlepa nisem videl. Ne bi zamerili HFD. da prodaja kuverte po 4.50 din, če bi jih samo kupilo, plačalo klišeje in tisk. Pa so vse dobili v dar, kakor lepo priznajo v »Vodiču po razstavi«. Vse lepo zastonj. Mi pa smo dobili prošnjo za izdajo znamk v korist združenja PTT v Ljubljani in v proslavo Lovrenca Koširja zavrnjeno. In vendar je izum znamke ogromno pripomogel k razvoju kulture. Razen tega je Košir Jugoslovan. še nekaj besedi o razstavi sami. V prvi dvorani je razstavila državna markarnica. Bila je ta razstava zelo zanimiva in poučna. Prikazani so bili originalni črteži raznih naših znamk, njih zboljšava. predelava v linije, poizkusni tiski, klišeji in drugo. Razstavljena je bila med drugimi tudi sedanja oblika znamke kralja Petra II., a v krasnem tisku iz izdolbenine. Res umetnina! V isti izvedbi je bilo nekaj drugih skic. Zanimivi so bili originalni črteži znamke prejšnje frankovne serije in poizkusni tiski teh črtežev. Tudi za sedanjo emisijo so delali več poizkusov in se naposled odločili za najlepšo izvedbo. Iz vsega se je razvidelo stremljenje markarnice, da dd. najboljše, kar more. Vendar ji mnogokrat izpodleti. To se v:di tudi pri Guten-bergovih znamkah. Razstavljenih je bilo osem poizkusnih tiskov, v krasnih barvah. ni ključ. Naposled se je prikazala naročena limuzina. Ko so se že odpeljali proti mrtvašnici, so se šele spomnili, da strica Ludovika ni. Nihče ni vedel, kam je izginil. »No. no. saj sem vedela, da se ga bo spet prijela pijanost, predolgo časa je bil že trezen zdaj. da bi se zdržal še za pogreb. že včeraj ga je imelo, da bi se ga na-žrl. komaj sem držala doma. Zdaj je zapečaten. Zvečer pa bo raz;grajal in delal škandal. Kaj pa bodo rekli ljudje, ko ga bodo videli kje v gostilni, namesto da bi šel za pogrebom!« je tarnala Marija. »i°usti ga. pijanca, naj bo, kjer hoče, tudi brez Ludvika ga bomo pokopali,« se je zadrla Marjana, udarila ob bedro, nato pa gromko zaihtela. Ihtela je vso pot za pogrebom. »Hoj fant. moj fant. zakaj si nam to stori.!« je teta Marjana tulila nad odprtim grobem, ko so črni pogrebarji z vrvmi spušali krsto v grob. />N.; tuli. Marjana!« jo je šepetaje opomnil oče KI in ar. Marjana se je okrenila in razklenila usta. »Molči, ti, rajši je imel on mene in jaz njega ko vas vse, pa ne bom smela niti jokati za njim, za otrokom. Bolj je bil moj ko pa vaš, čeprav ga je rodila tvoja Urša in ne jaz, tako, da veš!« Trdo je stisnila usta in se s ponosno dvignjeno glavo ozrla v grob. Toda koj, ko je zavela v njo mrzlota zijajočega groba in je prst, ki je padala na krsto, votlo zabobnela, jo je na novo popadla žalost nad njim, ki je ležal v jami. Zatulila je na vso moč. Ob njej je stali mali Janko in preplašen strmel zdaj na tulečo Marjano, zdaj v grob. Njegove oči so bile velike, pre- plašene in koničaste, nežna bradica mu je v ioku trepetala. Stisnil bi se kam, k materi morda, da bi ga potolažila, toda ni se, zakaj zbal se je, da bi ga nahrulila, ker je bil njen obraz od joka še bolj zaripel in rdeč ko sicer. Gotovo bi se zadrla nanj. Prav tako glasno, samo ne s takšnim krikom je v robec jokala gospa Marija. Nje za krilo se je držal tri leta star fantiček z debelo, svetlo glavico. Preplašeno je gledal v jokajočo mater in zdaj pa zdaj zatulil še on. Kakor karavana so se vračali s pokopališča. Oče Klinar je močno upognjen kazal pot. Strašno se mu je mudilo. Za njim je še vedno ihteča s svojim sinčkom Jožo hodila vdova Marija. Precej zadaj je hodila Marjana z materjo Klinarico. To je predolga pot tako zdelala, da je sopihajoč komaj še racala. Enajstletni Janko, njen najmlajši otrok, jo je vlekel za roko. »Pusti me, no!« je hropla in vselej iz-podmakniia komolec. Sama je šla laže. Prijemala se je za ogromne prsi in lovila sapo, zakaj oni spredaj so preveč hiteli. Njej je bila tale pot že prava muka. Ni in ni jih mogla dohiteti. »Alo, tak počakajte, no!« je zahropla od časa do časa. Z obraza si je otirala pot in puhala je: »Puh, kakšna sopara je to!« »Tak počakajte, no, Uršo, počakaj vsaj ti, stari, saj vidiš, da ne more tako hiteti.« Raztogotena se je Marjana zadrla tako krepko, da so se daleč po cesti ozirali vsi. Oče Klinar je res počakal in materi ponudil roko. Zdaj sta sama hodila za vsemi drugimi. »Joj, le kam le smo zašli? Mar ni tukaj na tej nesrečni poti nobenega repa nad vrati?« je stokala mati Klinarica. V domačem predmestju so ga videli nad vsakimi drugimi hišnimi vrati. »Nikar v gostilno, mama, lepo te prosim, mama!« je zastokal Janko. »Molči, na dva dinarja za kino ali sladoled. Pa tiho bodi! Kaj bi res rad videl, da bi me bilo konec na tej poti in bi tukaj na cesti poginila od žeje kakor krava?« Janko je vzel denarček, z drugo peščico pa si je obrisal solze, ki so mu lezle v oči. Naposled so zagledali znamenje. »Dobra gostilna je to!« je šepetaje pritrjeval oče. »Alo, noter!« je kričala in mahala mati Klinarica onim, ki so hiteli spredaj in že tudi z očetom izginile v vežo. In ker je moralo že tako biti, je tudi Marjana za seboj za roko vlekla v gostilno trepetajočega fantička. Ta je sklepal roke in šepetaje prosil: »Ne v gostilno, mama bo spet pijana.« Oče in mati Klinarica sta seveda hitela naprej, da bosta poiskala dober prostor. Ugasla viržinka je očetu popolnoma izsušila usta. V kotu ob peči so zasedli dolgo mizo. K tej so pomaknili še eno in še so se drenja-li. Naročili so: celo pečeno gos, ducat golažev, kup kruha. Štefan cvička je bil prazen na mah. Bili so lačni in žejni. »Ta vročina po cesti! je še zdaj stokala Urša in si neprestano izžemala z obraza pot. Da bi se prej shladila, je sedla razkoračeno in krilo si je dvignila visoko v naročje. Noč je bila že, ko so odhajali domov. rem ao tiskali razstavne kuverte. Poleg njega si lahko občudoval preprosto tiskarsko prešo lz Gutenbergovih časov, s katero so tiskali zlati žig. Četrta dvorana je bila Izpolnjena z vitrinami jugoslovanskih, srbskih, hrvatskih in slovenskih znamk. V avli so imeli svoje prostore trgovci znamk. Bilo je precej kupcev, zlasti mladine. Na/-raščaja je, kakor je videti, vsaj v Zagrebu ogromno. Vsa razstava je bila prav lepo in pregledno urejena, le da se je zdelo, ko da je glavna stvar spominski žig odnosno kuverta in ne razstavljene znamke. HFD je gotovo želo moralen, zlasti pa gmoten uspeh. G. D. MALI LEKSIKON V eni minuti Japonska uvozi iz Amerike vsako minuto za 50.000 din raznih industrijskih strojev. Na Nizozemskem je 30.000 duševno bolnih, za katere troši država vsako minuto 4.500 din. Medtem, ko prečita š te vrstice, znesejo vse kure na svetu 150.zamcrce v tunelu«, če ste zaklop naravnali na 1/300 sekunde in zaslonko zožili na f/22; tla boste dosegli zelo lep rdeč ton, če sliko, ki ste jo kopirali na papirju za zelene tone. posušite v veliki vročini stroja za močni lesk; da boste dobli tri ali štiri slike na istem koičku filma, ce boste s filmom preveč štedili; da boste dobili bromooljni raster na. slikah, če nosite svoje negative nezavarovane v listnici ali žepih, namesto da bi dali vsakega posebe v primerno perga-minsko vrečico; da boste dobili pozitiv namesto negativa, če ste posnetek meveč osvetlili ali predolgo razvajali ob presvetli luči; da boste dobili na pozitivu daktilograf-ske odtise, če prijemijete svoje negative s prsti za plast; da bo kanadski balzam, s katerim so zlepljene leče naših objektivov, pcpokal, če boste objektiv nepokrit dalj časa nastavljali soncu; da bo vaša kamera nehala delati, če jo pc ožite na pesek ob obali, kajti drobni pesek prodre kakor voda skozi najmanjšo odprtino v mehanizem kamere; da bo vaš film bolj ali manj osvetljen ob robeh, če ga jemljete iz kamere ali polagate vanjo neposredno v soncu (to je treba delati, če ni drugače mogoče, vsaj v senci lastnega telesa); da bo mehanizem kamere popolnoma uničLa rja, če vam pade aparat v morje, če se je takšna nesreča že pripetila, tedaj je treba položiti aparat čim prej v posodo s sladko vodo, ki jo večkrat izmenjamo, nato ga moramo še mokrega po najkrajši poti poslati fotomehaniku, da ga razstavi in vsak del posebe očisti; da se vam film v previažnem zraku ne bo dovolj hitro posušii, pa mu bodo emulzijo zaradi tega obžrle bakterije- V tem primeru je najbolje, da filma niti ne raz-vijete ah pa da dodaste zadnji vodi, v kateri film izperete, nekoliko kapljic kar-bolne kisline.« »Fctorevija«, ki priobčuje takšnega, za vse amaterje koristnega gradiva več nego vsak tuji list iste cene, se naroča na naslov: Uprava Fotcrevije, Zagreb, Dalmatinska 6. Za naiočnino 60 din dobite lahko še vse letos izišie številke. V Nemčiji so podaljšali avtorsko zaščito za fotografska dela že pred nekaj časa oci dosedanjih 10 let na 25 let. To podaljšanje utemeljujejo pred vsem s tem, da si fotografija v vseh področjih kulturnega življenja pridobiva čedalje večji vpliv in da je postala zlasti kot dokument časa tako važna, da je ne moremo več pogrešati. V Nemčiji uvajajo kukor v nekaterih drugih deželaii v šole fotografijo tudi kot obvezni predmet. Kdaj bomo pri nas tako daleč? FotoKiub Ljubljana pripravlja tudi za letošnjo zimsko sezono tečaj za začetnike, kakršni so se mu ivslej vedno dobro obnesli. Otvoril bi se prej nego druga leta, in sicer v drugi polovici novembra, če se bo prijavilo dovolj interesentov. Obsegal bo 12 do 14 večerov teoretičnega in praktičnega pouka, nekoliko izletov itd. Začet-niški tečaji FKL so pri nas edina priložnost, da se amater v razmeroma kratkem času in temeljito seznani z osnovami fotografije. Podrobne informacije vsak torek in pe+ek zvečer v lokalu FKL, Levstikova ulica, paviljon za »Mladiko«. V zvezi z bližnjo otvoritvijo svojega »Fuharjevega dom11« v HrastniKu pripravlja Fotoklub Hrastnik svojo prvo razstava clovenske fotografske umetnosti, na kateri bo lahko sodeloval vsak naš amater. Predvidene so lepe nagrade za najboljše razstavljalce. O pogojih bomo še pisali, opozarjamo pa že danes naše amaterje na to važno razstavo agilnega kluba, ki bo obenem edina letošnja fotografska razstava v naših krajih. -odkod brez konca in kraja, da človek ne vidi izhoda iz krize. Te dni smo brali v listih, da mesarji v Zagrebu prodajajo nekatere vrste mesa po znatno nižjih cenah, kakor jih je določila banska oblast. Taki pojavi so pač najzgovornejši dokaz, da tu nekaj ni v redu. Ne moremo si predstavljati, kako more v teh hudih časih, ko živ krst ne more več izhajati, priti uradna instanca do tega, da postavi neki vrsti živil višjo ceno, kakor jo je pripravljen nuditi prodajalec sam. To namreč pač nikomur ne bi šlo v glavo, da so se zagrebški mesarji, o katerih govorimo, iz proste volje odrekli običajnemu — to se pravi, v današnjih časih običajnemu — dobičku in delajo samo še v človekoljubne namene. Dejstvo, da so se neke vrste mesa pojavile na trgu pod maksimirano ceno, je povzročilo naval kupujo-čega občinstva in mesarji so spričo velike prodajo prav lepo zaslužili. Prav tako pa je bil tudi v vseh drugih panogah trgovine s pojavom resničnega ^li umetno uprizorjenega pomanjkanja blaga prodajalec tisti, ki mu je stiska prinesla prof it. Samo po sebi se razume, da so levji delež pri tem odnesli veletrgovci. Sicer je pa dandanes že znana stvar, da se nekateri mali in veliki špekulantje poslužujejo precej preprostega trika: med kupujočo občinstvo je treba samo vreči vznemirljivo vest, da bo tega ali onega blaera prihodnji teden zmanjkalo ali da se bo za toliko in toliko podražilo. pa lahko izprazniš vse police najbolj klavrnega »pofeljna«, kakor se temu po domače pri nas reče. Znan mi je primer veletrgovca, kl ima zelo vplivne zveze in zavzema mesto nekakšnega strokovnega svetovalca v določanju tržnih cen. Kot tak je soodločal pri maksimiranju cene nekega živila, ki ga prodaja sam. Te cene so se držali vsi mali prodajalci, ki jim je dobavlial blago in so pri tem zaslužili precej skromen odstotek, on sam pa je blago pro^a^al na drobno znatno pod ceno. po kameri na trg-. X I fr. V T. t '. M ft i t i i lv >. i Nam malim. k; samo od daleč motrimo to stvar in ?mo samo bedna igračka v rokah velikih sil, ki oblikujejo dogajanje v svetu osfane ena sama. sicer skromna tolažba, ki pa vendar ni povsem od muh: takšenle hiter in velik zaslužek ne more imeti trajne veliave. jurji, ki jih takšenle špekulant lahko z enim mahom zajame, se bodo kaj hitro sesuli v prah in pepel. Najbolj pravilno gled^ pač tisti človek na tok stvari ki up računa samo z današnjim trenutkom temveč resno misli na čas. —f—c Debenjakova »Goriška Madima« Kakor mnogi drugi ljubitelji upodabljajoče umetnosti, sem si tudi jaz preteklo nedeljo ogledal razstavo mladega slikarja Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu. Priznam: Ogledal sem si jo s pozornim zanimanjem in z velikim užitkom. In sem bil vesel, ko so mi povedali, da je skoraj vsa razstava že razprodana in da bodo prišle umetnine mladega umetnika, ki se bori za življenje v zavodu za novotvorbe, v roke umetnost iskreno ljubečih ljudi. Največjo pozornost pritegneta seveda obe Debenjakovi veliki stvaritvi, vsaka na glavni steni v levi in desni stranski dvorani: »Mati« in »Goriška Madona«. A med tem ko vemo, da bo veliki portret matere že prišel na pravo mesto, se mi je ob »Goriški Madoni« sprožilo razmišljanje, katero palačo naj bi krasila ta velika umetnina. Ne bom se spuščal v podrobno ocenjevanje, še od daleč mi ne pade na pamet, da bi umetniku očital kakšno sorodstvo z Murillom, kakor hočejo to vsiliti razni »poznavalci« umetnosti. Zame predstavlja Debenjakova »Goriška Madona« veliko umetnino, edinstveno kompozicijo, s katero je dal mladi umetnik toliko svojske-ga in toliko našega, da je ta umetnina res slovenska, še prav posebno pa goriška. In zato mora ostati pri nas in mora dobiti takšno mesto, kakor to zasluži po svoji veličini in po svoji umentostni vrednosti. V Jakopičevem paviljonu se čujejo pogovori, da so se našli interesenti tudi za to lepo umetnino in da se kupčija suče okrog 63 tisočakov. Jaz pa sodim, da ta umetnina mora ostati narodna last, ne pa okras bogataškega salona. Debenjakova »Goriška Madona« spada v Narodno Galerijo. In če Narodna Galerija ne zmore vsega denarja za odkup, naj se priredi javna zbirka, pa boste videli, da bo Narodna Galerija v kratkih tedmih lahko postavila Goriško Madono na eno svojih najlepših mest. Sam sem pripravljen prispevati primerno vsoto. Besedo ima Narodna Galerija. Prijatelj umetnosti Pekovski pomočniki se pritožujejo Pod tem naslovom je izšel v vašem cenjenem listu članek, ki je skoz in skoz ten-denciozen in pisan s strani pekovskih mojstrov, ne pa s strani pekovskih pomočnikov. Ni res, da grozi velika nevarnost, da bo večina pekovskih mojstrov zaprla obrate in da bo s tem nastala velika nezaposlenost med pekovskimi pomočniki. Prosimo, da nam avtor članka objasni, zakaj naj bi pekovski mojstri zapirali svoje obrate, če bo dovolj moke za prehrano prebivalstva, za kar nam pa pristojne oblasti jamčijo, da je bo dovolj in mi to tudi verjamemo, ker takšne nevarnosti res ni, da bi moke popolnoma zmanjkalo. Ni res, da je nova uredba, po kateri se začne z delom ob 4. zjutraj, vzela možnost izdelave finega peciva, temveč je, ker se po novi uredbi mora delati podnevi, veliko večja možnost, da se pecivo izdela bolj solidno, dobro in zdravo kakor pa, če se dela ponoči, in se lahko izdela tudi dovoljna količina. Mi pomočniki vemo iz prakse, da Je blago, izdelano ponoči, veliko slabše od tistega, ki se izdela podnevi. Nam pekovskim pomočnikom je vseeno, če delamo kruh iz enotne moke ali pa iz kakršne koli druge. Na tem ne trpi zaposlenost pekovskih pomočnikov, kar avtor članka trdi, temveč je razlika samo ta, da je delo lažje, če se moka lahko izbira in meša po volji. Nikakor pa kruh iz enotne moke ni slab. če je pravilno napravljen, in ko je star. se tudi ne pokvari. Smatramo za dolžnost, da pojasnimo javnosti, zakaj so nekateri mojstri proti novi uredbi, ki ukinja nočno delo. Zato, ker so doslej zaposljevali pomočnika, ki je ponoči izdeloval kruh in pecivo, uporabljali, da je podnevi raznašal ponoči pripravljeno blago. Seveda ne trdimo, da so vsi pekovski mojstri takšni. Ne, mnogo jih je. ki se strinjajo z novim načinom dela in pri takšnih mojstrih tudi ni takšnih problemov, ki jih avtor našteva v svojem članku. Zato ni res, da se pritožujejo proti uredbi pekovski pomočniki, temveč je res. da se pritožujejo mojstri. Mislimo, da bi pristojne oblasti morale poklicati na odgovor vse tiste mojstre, ki iz osebnih ali kakršnih koli drugih vzrokov širijo lažne vesti ali pa lažno informirajo javnost. — Pekovski pomočniki iz Maribora. Takole živi hrvatski narod Uradne številke o socialnem in gospodarskem stanju banovine Hrvatske kažejo, da čaka ban-sko oblast še mnogo težkega odgovornega dela za izboljšanje razmer po mestih in vaseh Na konferenci narodnih zastopnikov SDK, ki je bila te dni v Zagrebu, je dr. Josip Rasuhin. načelnik oddelka banske oblasti za socialno politiko, podal izčrpen pregled socialnega stanja v banovini Hrvatski in očrtal naloge, ki čakajo upravo v bližnji bodočnosti. Iz njegovega poročila povzemamo nekatere podrobnosti, ki utegnejo zanimati tudi našo javnost. število rojstev je skoraj v vseh okrajih banovine Hrvatske še zmerom zadovoljivo, le v nekaterih okrajih je zdrknilo na višino, kakršno opažamo pri narodih, ki so izgubili voljo za ohranitev svojega nacionalnega organizma, že od leta 1931. spadajo med takšne sreze Dugoselo, Dubrovnik. Kastav, Koprivnica. Krk in Hvar, njim pa se pridružujejo še mnogi drugi srezi ob -.n ppnoniii. V celoti pa še vemrar dosega prebitek zaroda, ki mu je treba iskati nove zemlje ali nove prilike za zaposlitev 45.000 duš naleto. Prva skrb social-no-političnega oddelka banske oblasti je bila posvečena zaščiti družine, ki je osnova vsakega naroda. Dosedanji sistem deč-~ je zaščite je banska oblast premenila tako, da zapuščenih otrok ne vzgaja več po otroikih domovih, temveč jih oddaja v vzgojo kmečkim rodbinam po vaseh. Snujejo se zavod za zaščito matere in dece v Zagrebu in slični domovi v Osijeku, Splitu in Mostarju. Posebna skrb je posvečena telesno in duševno pohabljeni mladini. V banovini Hrvatski je nekaj tisočev gluhonemih otrok, ki jih je treba izšolati, da bodo lahko koristni člani človeške družbe. Za gluhoneme, prav tako pa tudi za slepe je ban cr. šubašič že odobril gradnjo novih zavodov v Zagrebu. Posebno poglavje tvorijo jecljavci, Iti jih je v banovini okrog 30.000. Zanje je banska oblast ustanovila poseben zavod, da jih odvadi govorne napake. ki je mnogokrat kriva, da človek ne more razviti vseh svojih duševnih sposobnosti. Kakor vsi drugi modemi narodi, imaio tudi Hrvatje mnogo križev in težav i z zapuščeno in zanemarjeno mladino, ki da je glavni kontingent jetnišnicam, kaznilnicam, pa tudi bolnišnicam in blaznicam. j V Oroslavlju se snuje posebna šola za zanemarjeno žensko, v Jaški pa za moško mladino. V Veliki Gorici bodo postavili zavod za slaboumne, posebna bolnišnica pa se gradi tudi za telesno pohabljeno mladino Kei je v otroških letih glad najbolj nev aren sovražnik razvoja in rasti, si banska uprava prizadeva, da bi po mnogin šruah po vaseh, a za manjšo deco, ki še ne hodi v šolo, tudi izven šol ustanovila kuhinje za prehrano siromašnih, da mladi i roc. ne bo propadal od gladu. Najbolj nazorno sliko o siromaečini po vaseh izpričuje ugotovitev statističnega oddelka, da ima okrog 94 odstotkov vseh družin v banovini okrog 66 odstotkov zemlje, ostalih 6 odstotkov družin pa nič manj kakor 34 odstotkov še manj pravična pa je razdelitev zemlje po slavonskih okrajih, kjer imata 2 in pol odstotka družLi 40 odstotkov, ostalih 97 in pol odstotka pa 60 odstotkov zemlje. Zanimivo je, kako malo kmečke mladine prihaja na vseučilišče. Kakor je »Jutro« že nedavno zabeležilo, je večina visokošolcev v Zagrebu iz zagrebških rodbin (47.2 odstotka). Samo 13 odstotkov visokošolcev je iz kmečkih rodbin, medtem ko ima 42 odstotkov starše iz uradniškega sloja. Socialnopolitičn; oddelek se ukvarja z vprašanjem, kako bi večjemu dotoku kmečke mladine odprl pot na univerzo. Posebno skrb zadaja banski oblasti delavstvo. Kakor je rekel načelnik dr. Rasuhin v svojem poročilu, hrvatski delodajalci kažejo iste poteze v svojem značaju, kakršne so imeli delodajalci v Angliji pred 100 in še več leti. Slabe delodajalce bo banska oblast prisilila k spoštovanju zakonov človečanstva in socialne pravice ne samo zaradi delavcev, temveč tudi zaradi onih delodajalcev, ki kažejo nekaj socialnega duha. urejajo svoje tovarne tako, da delavci ne trpe škode na zdravju, in dajejo takšne mezde, da je vsaj eksistenčni minimum krit. še posebej se je poslabšal položaj delavstva, ker so cene življenjskih potrebščin zadnji čas porasle za 36 odstotkov, plače pa so se v istem razdobju zvišale samo za 15. Da se domačemu življu zagotovi možnost zaposlitve, si je banska oblast prizadevala zadnji čas, da odpravi vse tujce, še zmerom je v banovini zaposlenih okrog 10.000 tujih državljanov, katerim se dovoljenja za zaposlitev samo podaljšujejo, ker jih po zakonu ne morejo odstraniti. Na koncu svojega poročila je dr. Rauhin poudaril, da največ nemira med delavstvom sejejo razne stare in nove propagande, ki jih ljudje prinašajo preko meje. Zato banska oblast prireja razne tečaje za delavce, predavanja itd., da onemogoči uspeh razdiralnemu delu. Delavcem, ki ne najdejo zaposlitve doma. pomaga bcnska oblast do izselitve v druge države. Računa se. da je okrog enega milijona Hrvatov izven državnih meja. Tolikšen odstotek izseljenega življa pa ni čista pasiva, saj so izseljenci od leta 1918. poslali svojim rojakom domov okrog 7 milijard dinarjev. V Evropi ima Hrvatska največ izseljencev v Nemčiji. Hrvatski izseljenci v Franciji, kjer so se delovni pogoji zelo poslabšali, se po večini selijo v Belgijo in Nemčijo. ratf lit njegovi dvorni norci Prusfti kraSi Friderik Viljem I. je imel mnogo veselja s svojjni šaljjivci, njim samim pa služba ni kila zmcrom v radost Nepogrešljivi družabniki pruskega kralja Friderika Viljema I. so bili njegovi dvorni norci, ali kakor jih je sam imenoval, dvorni učenjaki in veseli svetovalci. Eden izmed njih, Schonfuss. pa je tragično končal. Kralja je namreč pogosto mučil protin in Schonfuss mu ie zagotovil, da pozna preizkušeno sredstvo proti tej bolezni in da si ga upa ozdraviti, samo če mu dovoli, da sredstvo uporabi. Friderik je privolil. Toda to sredstvo je bio v tem, da je Schonfuss svojega gospoda na izprehodu z ozke brvi nenadoma pahnil v precej glo-bodo vodo — Dvorni norec je pač z nenadnim strahom hotel protin pregnati. Toda kralj je smatral to za grdo šalo in si je priskrbel zadoščenje. Dal je norca zapreti in ga nato postaviti pred vojno sodišče. Sodba se je glasila na smrt z mečem in izvršila naj bi se naslednjega dne. Schonfussa so na slovesen način prepeljali na kraj, kjer je kralj padel v vodo. Tam naj bi se sodba izvršila. Rabelj je bil i pripravljen; Schonfuss je moral poklekniti, ! zavezali so mu oči in odkrili vrat. Tedaj je na kraljev migljaj potegnil nekdo iz spremstva svežo klobaso in udaril z njo obsojenca po vratu. Toda ubogi dvorni norec ni poznal šale. Padel je na zemljo in umrl od strahu. Vsi reševalni poskusi so bili zaman. Od vseh Friderikovih dvornih norcev pa je bil najimenitnejši Jakob Paul Gundling. Bil je zelo izobražen mož, toda njegovo neredno življenje, posebno pijančevanje, je bilo vzrok, da ga nihče ni spoštoval. Kralj mu je iz gole šaljivosti podelil dolgo vrsto imenovanj in naslovov, na katere pa je bil Gundling vendarle nemalo ponosen. Friderik ga je videl nekega dne pijanega kolo- vratiti okoli po Potsdamu; dal ga je naložiti na kmetski voz in ga tako dolgo voziti okoli po mestu, da se je streznil. Drugikrat so mu v palači zazidali vhod v njego»o sobo, tako da je. ko se je ponoči vrnil domov, zastonj iskal ključavnico. Slednjič je zašel v kraljevo medvedjo stajo, kjer ga je star medved tako nemilo objel, da je več dni bruhal kri. Od tedaj se Gund-iing ni notel več prikazati na dvoru. Ta šala je bila le prehuda. Vse prošnje, grožnje in zapovedi so bile bob v steno, ostal je zaklenjen v svoji sobi. Tedaj so ga spravili iz nje na prevejan način. Napravili so v vratih odprtino in vrgli noter toliko raket, vešč in žab, da je moral trdovratni stanovalec v sami spalni srajci skočiti skozi okno. V takratnih časih so pa ljubili krepke šale. Gundling je umrl leta 1731. v svoji sobi v kraljevi palači v Potsdamu. Ko so ga na Friderikovo povelje secirali, so našli v želodcu veliko luknjo. Zdravniki so izjavili, da je nastala zaradi preobilega pitja. Kakor pa je bil Gundling že pri življenju stalna tarča najbolj razposajenih šal kralja in njegovih dvorjanov, tako jim je moral tudi po svoji smrti pripravljati vesele ure. 2e deset let prej mu je dal kralj iz-gotoviti krsto v obliki vinskega soda in mu jo postaviti v sobo kot del sobne oprave. V tem sodu je Gundling, ki se je brž sprijaznil z njim, kakor Diogen prebil s steklenico v roki marsikatero uro. Ta sod je bil črne barve in na eni strani preslikan z velikim belim križem, okrog in okrog pa obdan z zelo ciničnimi napisi. Mrtvega Gundlnga so položili v ta sod in ga z velikim spremstvom prepeljali v Bornstadt, kjer so ga pokopali v cerkvi. Na kraljevo povelje so na njegovo grobnico postavili spomenik s temle zbadljivim napisom: »Tu leži pokopan rajni visokorodni in blagorodni gospod graščak Jakob Paul von Gundling. Bil je Njegovega Veličanstva kralja pruskega višji ceremonijar, komor, nik, tajni, višji, apelacijski, vojni, dvorni in komorni svetovalec, predsednik kraljeve družbe znanosti, dvorni in komorni sodni svetnik, tudi historiograf itd., kateri je bil od vseh. ki so ga poznali, zaradi svoje učenosti občudovan, zaradi svoje pravičnosti spoštovan, zaradi svojega vedenja priljubljen in zaradi svoje smrti objokovan. Anno 1731.< Novinar v nebesih Zgodilo se je — ali je to kaj čudnega — da je umrl nek novinar. Prav nič ni važno kje in kako je umrl, ali je padel na fronti, ali od alkoholnega zastrupljenja; posmrtni govori so itak vedno enaki, kakor žensna starost. Vrstili so se na pogrebu poklicni in nepoklicni tovariši, sodelavci, predsedniki, tajniki itd. in med zložnim korakanjem so tožili o tegobah novinarskega poklica Res, težavno je naše delo, so tarnali, upamo, da bo vsaj v nebesih lažje. Tisti pa, ki se je peljal pred njimi v steklenem vozu. ni bil navaden novinar, tak, ki je plačan (slabo plačani) od vrstice, ampak je bil urednik, odgovorni urednik! Ko so ga v nebesih dodobra okopali in mu dali nebeščansko uniformo, se je, imenujmo ga škripač, vrgel na delo, ki so mu ga dodelili: urejanje in izdajanje časopisa, ki naj bi zadovoljil vse potrebe. V kratkem času se mu je posrečilo zbrati krog sebe celo kopico največjih duhov, strokovnjakov za najrazličnejša vprašanja. Prva številka je bila takoj razprodana. Uvodnik je spisal Homer v verzih, tekst pod naslovno sliko - Mir«, ki jo je narisal Gautier je sestavil Heine, Boccaccio je prispeva! še neobjavljeno novelo, Goethe je pa pričel objavljati nov roman. Kot pesniki so sode'ovali Li-Taf-Pe. Puškin in Hugo, anekdote je pa zbiral Mark Tvvain. Vojaški pregled in strategijo sta obravnavala Atila in Cezar. Staviskv in Kreuger sta pa urejala finančni in gospodarski del lista. Modno stran lista je oskrbovala Ma-dame Pompadour, pravne nasvete je dajal cesar Justinijan. zdravniške pa Pa-steur. O arhitekturi je prispeval dolg članek faraon Tut-ank-Amon, literarni pregled je podal Taine. Med malimi oglasi zasledimo največkrat Don Juana in Ca-sanovo. Urednik le bil nad vse zadovoljen, kajti s takšnimi sodelavci Izdajati list ie res igrača. Toda že nas'ednji dan zasledimo v njegovem dnevniku: »Taine mi ie poslal 300 vrstic. Dvakrat predolgo! Hotel sem skrajšati, pa je privihral v uredništvo ves besen in mi grozil s tožbo, če spremenim ali izpustim le eno črko!« Dva dni karaeje: »Mozart se je zelo ne-povoljno izrazil o pianistinji P. M. Svetoval sem mu, naj izpremeni »očitno pomanjkanje talenta« z »izrazitim razumevanjem«, toda ni dopustil, češ, da bi bil potem popolnoma izpremenjen smisel. Res ne vem, kaj naj storim ? Atila in Cezar sta se sprla in verjetno bo moral prevzeti njuno rubriko Napoleon!« Naslednjega dne: »Nova polomija! Ko sem hotel poveriti gledališko kritiko Sha-kespeare-u. se je izkazalo, da je v nebesih cel ducat Shakespeare-ov in vsak izmed njih trdi, da je pravi. Komu naj verjamem? *I\idi Sofckles se mi je ponudil! Kleopatra mi je pos'ala razpravo o kačjem piku. Kaj naj storim z njo?« »Viktor Hugo mi ie poslal neko čveka-rijo. Seveda bodo vsi osli in kritiki trdil!, da je genijalna! Heine že ves dan zbija šale na ta račun! Neznosno postaja. Tud! po mojem mnenju pesem ni vredna počenega grcša — a objaviti jo moram; ugleda radi! No, da bo kolobociia še popolnejša je Mommsen dokazal Justinijanu, da njegovi nasveti niso v skladu z Justinijano-vim kodeksom! V predalu mi že dolgo ležita Aristotelova in Marxova razprava o državi in družabnem redu. Sam ne vem več, kje se me drži glava! In ta Heine! Vedno me zbada, napiše pa ničesar! Oh, ko bi vsaj tega bobnenja ne bilo, ki odmeva od zemlje!« Urednik se je potil, premetaval, lovil sapo in končno se je — zbudil! »O, hvala Bogu! še sem živ! še imam poslušne in skromne sodelavce« Občutek blaženosti ga je spreletel: »še vedno lahko izdajam svoj list brez Homerja, Mozarta, Tut-ank-Amona in drugih neprijetnosti!« M. G.-čik Ob Savi Bilo je nekoč ob Savi, ob zeleni, žuboreči Savi. Nekaj tednov sem prebil v malem gnezdecu, nedaleč od skale, kjer je v noči povodna deklica omamljala moške. Tako so pravili stari ljudje. S trsjem preprežena hišica me je sprejela pod svojo gostoljubno streho. In dekletce je bilo v njej, plavolaso ko lan, temnooko, sončno veselo! In kako mlado! Močneje je utripalo srce kakor kdaj koli v življenju: glasno, globoko in čisto. In prišel je večer, ko je odvrgla detin-stvo pod mojimi poljubi, ko je hotela iz nje izbruhniti ženska, zahtevajoča in vroča. Moral sem stisniti zobe, k njej me je vleklo in tako velika je bila nema želja, da sem čutil plamene okrog sebe in v sebi, ki so mi žgali dušo s svojim ognjem. Ničesar si nisva vedela povedati, samo: »Ti!« Toda tisoč vprašanj je skrivala beseda in tisoč odgovorov. Njene oči so pevale pesmi o smejoči se ljubezni in iz njenh poljubov je rasla želja, ki je močnejša kakor deviška plahost in strah. In ker so se hoteli plameni strniti nad nama v rdečo krono, sem se zgrozil. Preteče je stala krivda nad menoj, neodeta in gola ko svetel meč, potegnjen iz nožnice. Včasih, ko se noči in polagam račune o svojem življenju, vidi mširoko odprtih oči in s plahim srcem, da se vleče krivda za krivdo liki nit skozi moje življenje. Ničesar dobrega ni v mojem življenju. Ničesar? Pač, tam, tam ob Savi, mala, čisto mala ljubezen... Kupon za brezplačno »Minuto pomenlca" štev. 54 Za Pastirjem Kostjo - Volga, Volga... Radio Je v sodobni vojni postal najbolj nevarno orodje vohunske službe Varujte prazne sode! Lani je izvrstna letina prisilila mnogo vinogradnikov, da so nabavili nove sode. Letos Da bo imel marsikateri vinom ad a.k številne sode prazne. Ali prazni sedi zaslužijo veliko pozornost, ker se kai radi o )-kvarijo, če niso dobro očiščeni ir pravilno shranjeni. Nepravilno oskrbovani sodi obstanejo radi plesnivi in če pride v tak sod zopet vino. se kai rado pokvari. To je velikokrat vzrok, da naši vinogradniki po neprevidnosti pokvariio pridelek, ki ea potem ne morejo prodati. Zato ne bo odveč, če naše vinogradnike opozorimo, kako ie treba ravnati. Prazen sod je treba takoi. ko iz njega iztočimo vino. 2 do 3-krat dobro izprati in nato dobro posušiti, kar se zgodi v 2 ali 3 dneh. Potem tak sod postaviš v kiet na pravo mesto, kier počaka boljše letine. Tu ga dobro zažveplaš s kadilnico, ki io mora imeti vsak vinogradnik, nato sod deb o zabiješ. Zveplanje naj se še nekajkrat ix>-novi. Vsekakor je treba v suhih kleteh sode večkrat žveplati ko v vlažnih. Dobro očiščen in osušen sod. ki je nato še pravilno zažveplan. ne bo pestal plesniv in se v njem ne bo vino pokvarilo, če stoji prazen tudi več let. MEDSEBOJNE NEŽNOSTI. Ona: »Da sem tvoja žena, bi ti bila že zdavnaj nalila strupa v kavo.« On: »Ce bi bila ti moja žena, bi ga tudi izpil!« NEMOGOČE. Mihec je imel smolo, da je sedel na rjav žebelj. Jokaje pride k učitelju. »Gospod učitelj, zbodel sem se na žebelj. Kaj naj naredim?« »Najprej izsesaj rano, da se ti ne prisadi.« V starih časih so lepe žene od štabnih oficirjev iz mami j al e dragocene skrivnosti Dokler je bila vojna samo romantična pustolovščina nekaj stotin ljudi, je bila tudi obveščevalna služba komaj v povojih. V vojnah so morale takrat prednje straže opazovati gibanje sovražnih čet. Poveljstva svojih edinic so obveščale na ta način, da so kurile velike ognje v vzvišenih kotlinah. Te ognje so zakrivale in odkrivale na dogovorjen način. Podobno se še dandanes sporazumevajo na večje daljave afriški divjaki. Take vesti je sicer res pogosto prestregel tudi sovražnik, vendar pa so dosegle svoj namen že s tem, da so opozorile na nevarnost, ki je pretila. Medtem pa je tehnika že toliko napredovala, da se je za neizmerno stopnjo povečala učinkovitost orožja. Zato je bilo treba izboljšati tudi obveščevalno službo. Najboljšega pomočnika je ta služba našla v radiu. V zadnji svetovni vojni so začeli uporabljati radio za direktna obvestila vojnih poveljstev oddaljenim edinicam. Z njegovo pomočjo so čete dobivale navodila glede svojega gibanja in gibanja sovražnika. šele proti koncu vojne je dobil radio še drugo nalogo. Z njegovo pomočjo so skušali prekinjati sovražnikove oddaje, pa tudi zvedeti tajna sovražnikova navodila, ki so bila seveda v večini primerov šifrirana. Razen tega so se posluževali radia tudi za to, da so podtikali sovražniku lažne vesti, da bi ga speljali v zmoto. Klasičen primer te vrste je obvestilo, ki ga je prejela pred meseci nemška ladja »Graf von Spee«. Obvestilo je na videz prišlo iz nemškega glavnega štaba, v resnici pa so ga poslali An- Lenoba V filmski umetnosti so Rusi veliki mojstri. O tem so podali najzgovornejši dokaz z deli, ki smo jih pred kratkim občudovali v Ljubljani. »Peter Veliki« je bil nedvomno monumentalen, velik film. škoda, le, da smo doslej videli le polovico filma, medtem ko drugi del »Peter in Katarina« kot nadaljevanje prvega dela še ni bil na sporedu, še bolj kakor »Peter Veliki« je bil »Minjin in Požarski«, ki smo ga videli kot drugega v seriji napovedanih sovjetskih filmov, umetnina kakršnih si želimo še in še. Zdaj pa se nam napoveduje sovjetski film čisto drugega žanra, film smeha, vesele, duhovite satire, film najodličnejše zabave. Ta film, ki je nekaka velika muzi-kalno-plesna senzacija, se imenuje »Volga, Volga...« Film je delo znamenitega umetniškega štaba, ki je pred leti ustvaril nepozabnega »Pastirja Kostjo«. Tudi v »Volgi, Volgi...« igra glavno vlogo slavna ruska umetnica pevka in plesalka Ljuba Orlova, ki se je še živo spominjamo. Feno-menalna je njena igra spretnost, s katero obvlada celo vrsto inštrumentov, bajen je njen glas. Komponist Dunajevski, ki je že v »Pastirju Kostji« dokazal svoj veliki talent in svoje znanje, je v »Volgo, Volgo« vložil toliko ljubkih, sijajnih šlagerjev, da bodo v kratkem postali popularni, kakor svoj čas popevke iz »Pastirja Kost je«. Režiser Aleksandrov je mojster prvega reda, samo da je v »Volgi, Volgi« še prekosil svoj prvi uspeh. Nad 400 muzikov, plesalcev in plesalk nastopi v »Volgi, Volgi ...«, deloma kot solisti, deloma v ansamblskih prizorih. Film lahko štejemo kot eno najboljših muzikalnih komedij sezone. V Zagrebu, kjer je bil na programu v dveh kinematografih istočasno pod naslovom »Moskva — kako se smeje in plaka«, so bile vse predstave cele tedne naprej razprodane. Ljudje so se trgali za vstopnice, Zbogom, mister Chips Angleški film po Hiltonovem romanu istega imena, ki pravkar teče v kinu Unionu Gospa Gromova ni trenila z očesom. Vprašala je: »Ali si morda bolan? Je to zdravnikov naslov?« »Jaz, pa bolan ? ... Zdravnikov naslov ? Hm! Ti, navihanka! Hotel sem te samo presenetiti.« »Pa kje si torej bil?« »Pri tvojem ljubčku. Takoj grem z njim poračunat. — Halo, Janez! Snežna ulica št. 57.« »Prosim!« je rekel Janez in debelo pogledal. »No, Snežna 57, prijatelj.« Janez je zardel in Grom v vozu je videl, kako so njegove oči najprej zardele, potem pa pomodrele. »Nepridiprav!« je pomislil. »Najbrž je Helenin sokrivec, seveda za mastno nagrado! Nu, le počakaj!...« »Gospod Gustelj 2efran?« »Drugo nadstropje, prosim, vrata na levo.« Pozvonil je in oddal svojo vizitko. Prijazno se mu je predstavil mlad, eleganten mož v modri pižami. »Zelo me veseli, gospod. Kaj želite?« »Sem soprog... Vem vse!« »Čigav soprog, prosim?« »Vaše ljubice! Helene!« »Ne razumem vas. gospod. Nisem dolžan. da bi se vam spovedoval, toda ker vidim, kako ste razburjeni, bi vas rad pomiril s tem, da vam zagotavljam, da je moji ljubici Metka ime, ne pa Helena.« »Pojdite, pojdite! Tu pri vas se morda imenuje Metka! Nazadnje mi boste še prisegli, da moje žene ne poznate!« »Zagotavljam vam. da je sploh ne poznam. Ali imate njeno fotografijo?« »Nimam je, dragi gospod, imam pa vade sramotno pismo, ki sem ga našel v svojem vozu.« »Zelo zanimivo ... Oprostite! Nekdo zvoni.« Cez nekaj trenutkov je vstopila mlada žena in, ne mene se za Groma, poljubila mladega moža in veselo pravila: »Pomisli, ljubček, ta je pa dobra! Prav zdajle sem videla pred tvojo hišo šoferja, ki je snoči pred Opero čakal svojo gospo, pa sem ga naprosila, da je mene pripeljal sem k tebi.« »Čakaj, čakaj!... Da ne bom pozabil, ali imaš še tisto moje pismo?« Mlada gospa je brskala po torbici, potem pa je prebledela. »Nimam ga. Prebrala sem ga snoči v avtu. Gotovo sem ga tam pozabila. Na, ta je pa lepa!« Toda Grom je zaklical že ves izpre-menjen: »Tukaj je, gospa! ... Našel sem ga v svojem vozu in sem prišel sem. da ga vrnem ...« Gustelj žefran se je prav častno izmotal iz neprijetne zadeve. Ko je šel Grom po stopnicah, je premišljal: »Moja Helenica! Drasra moja ženka! Le kako se ti bom opravičil?« Zunaj je povedal svojemu šoferju naslov nekega draguljarja in dodal: »Kdo bi si o vas mislil, da vozite tudi tuje potnike! Za to bi zaslužili, kar vam gre, prijatelj! Toda ni se mu hotelo, da bi zmerjal in se jezil, ker je bil preveč srečen. Stopil je iz avtomobila, medtem ko je Janez vam pri sebi ves presenečen mrmral: »Ampak ta je pa res čarovnik, tale moj gospod. Le kako je mogel to izvedeti?« v Ljubljani, je umetnina, ki priča, da so poleg Hollywooda in sovjetskega filma — med tema dvema poloma se dandanes vrti vse umetniško delo na filmskem področju — tudi Angleži dosegli spoštovanja vredne uspehe. »Zbogom, mister Chips« je film, ki bi ga moralo videti staro in mlado, a posebej vsi tisti, ki imajo kakršen koli opravek s šolo in vzgojo. — Sliki prikazujeta nosilca glavnih vlog, Roberta Donata, ki s svojo nedosežno ustvaritvijo življenjske poti glavnega junaka vzbuja upravičeno občudovanje, in njegovo partnerico Greer Garsonovo. ročila prestregli, so šli za malo ladjo in veliki parnik se jim je izmuznil. Razen teh in podobnih primerov, ld se dogajajo m se bodo še dogajali, ima radio v vojni še drugo nalogo, in je postal zaradi njih mogočno orožje. Posebna naloga radia je ta, da pomaga vohunom dvajsetega stoletja. Nedvomno bodo po vojni o tem napisane debele knjige, ker so metode, ki se jih razne države poslužujejo, pogosto senzacionalne. Dandanes so vsi pripomočki nekdanjih vohunov že davno zastareli. Nadomestila jih je oddajna postaja z energijo 5 kilovatov, ki je dovolj, da se z njeno pomočjo lahko vrše pogovori s celine na celino. Nekdanje šifre, skrivne pisave in podobne reči nimajo več praktične vrednosti, člani obveščevalnih uradov, ki so danes posejani po vsej zemlji, imajo majhne radijske aparate za pošiljanje vesti. Z njihovo pomočjo se lahko sporazumevajo s svojimi gospodarji brez nevarnosti, da bi jih kdo zalotil pri prenašanju pisanih poročil. Tajni oddajniki so se začeli pred sedanjo vojno množiti kakor gobe po dežju in lani so jih samo v Franciji iskali nad 1200. Seveda je bilo to iskanje prav tako brez koristi, kakor če bi iskali iglo v kupu sena. Ti oddajniki so bili skriti po raznih kleteh, podstrešjih, na ladjah, časih v neposredni bližini tistih, ki so jih iskali, pa jih niso mogli najti. Na ta način so dani obveščevalnih služb lahko pomagali svojemu letalstvu in ga informirali, kjer so stavbe, ki bi jih bilo vredno obsuti z bombami. Ko se je vnela vojna, je šlo na delo na tisoče vohunov. Toda ti vohuni se v svojih radijskih oddajah niso več posluževali govora ali morzejevih znakov. Vsemirje je »Bremen« na pariški borzi Boj med vohuni, ki se poslužujejo radia, in med organi proti-vohunske službe se bije na življenje in smrt. Borba je dosti bolj dramatična, kakor pa je bila v zadnji vojni. Ne bije se več v mraku, ampak v zraku. Nevidni in ferja od zadaj. Kaj je vedel ta človek? Morda nič, morda vse ... Ko je pred svojo pisarno stopil iz avta, je samo kar tako vprašal: »Povejte mi, Janez, ali ste dobro pripeljali gospo po gledališču domov? Ni bilo morda kake nezgode?« »Ne, gospod.« »Snoči je bilo tako lepo toplo. Ali se ni morda gospa peljala malo naokoli?« »Ne, gospod. Rekla mi je, da ostane v gledališču ko konca.« Grom si ni upal preveč izpraševati. šel je v pisarno, da zbere svoje misli. Zdelo se mu je, da se Janez nekako iz-ogiblje odgovorom. Je lagal? Ali pa si je nezvesta Helena najela morda taksi za ta čas, ko so igrali v gledališču »Carmen«, da bi imela alibi? Ampak kako naj to izve? Odšel je spet iz pisarne, naročil šoferju, naj ga čaka, si najel taksi in se odpeljal v Snežno ulico 57. Po kratkem povpraševanju je izvedel, da je res snoči okrog devetih pripeljal semkaj krasen avtomobil lepo ženo, ki je hitela v hišo. »Dokaz torej imam!« je momljal Grom, ves iz sebe. Vrnil se je spet pred svojo pisarno in se je moral premagovati, da ni zgrabil Janeza za vrat. Ukazal je: »Domov!« Gospa Gromova je pravkar vstala. Bila je v rožasti domači halji in si je loščila nohte. Ko je uzrla svojega moža s pove-šeno glavo in vsega zamračenega, je vprašala: »Si se že vrnil?« »Da.« »Kaj ti je?« »Kaj bi mi bilo? Gustelj Žefran, Snežna ulica 57.« hodili gledat film po dvakrat. Enako je bilo v Beogradu! Žepni radioprejemnik bilo polno raznih skrivnih znamenj, ki jih je lahko vsakdo Cul, razbrati pa jih ni znal nihče. Vohuni iz leta 1940. se ne skrivajo več med štirimi stenami. Mirno se izpre-hajajo po ulicah. V žepih imajo majhne aparate, s katerimi lahko stopijo vsak trenutek v zvezo s svojimi gospodarji. En del aparata, ki služi za poslušanje, je v levem žepu, drugi, ki je za oddajanje vesti, pa nedosežni sovražniki hočejo drug drugega zaslediti, vzlic tisočem kilometrov, ki jih ločijo. Pogosto pa so prav blizu drug drugemu, stanujejo v isti hiši in se celo dobro poznajo. Da bi bilo mogoče odkriti vohune, ld se poslužujejo ultrakratkih valov (od deset metrov do nekaj centimetrov), je treba, da je lovec v neposredni bližini oddajnika. To je pa v večini primerov čisto nemogoče. Zato imajo organi protivohunske službe nalogo, da ne motijo oddaje, ki so jo za-I sledili, ampak da po možnosti razbere jo šifrirana poročila in oddajo potem v pri-I mernem trenutku napačno poročilo na ! istem valu. Na ta način je bilo ujetih že i precej spretnih vohunov, ki jih je proti-i vohunska služba zvabila na kakšen določen ; kraj in jih tam prijela. »Graf von Spee« Naj reče kdo. kar hoče; tudi lenoba je lepa stvar. Ne vem. kai imajo ljudje in živali od tistega prismojenega dirjanja sem in tja; tudi ne vem. zakai delajo nekateri iz marljivosti čebel toliko prahu. Čebele nabirajo med. Dobro, to je njihw poklic in njihov življenjski smoter. Da pa je nabiranje medu posebno krepostno m modro, kdo bi to trdil? In kje ie čebela, ki bi kdaj sama o sebi trdila, da ie po svoji sloviti marljivosti postala boli srečna? No. torej! gleži. Z njim so zvabili križarko do Falk-landskega otočja, kjer je bila eskadra, ki ji je zapovedovala, vsa potopljena. Nekaj mescev pozneje so porabili Nemci priliko, da so se maščevali za to potegavščino. To se je zgodilo, ko je parnik »Bremen« bežal domov. Poveljnik tega največjega nemškega potnišega parnika je zvedel, kje so sovražnikove vojne ladje, ki čakajo zunaj ameriških obalnih voda. Velel je svojemu telegrafistu, da se je z oddajno radio-postajo vred izkrcal na majhno ladjo in dajal od tam lažna poročila lastnikom ladje v Berlinu. Angleški rušilci, ki so ta po- Kazen v svarilo vsem, ki bi jih utegnil kdaj zavesti denar, da za nekaj trenut-kov pozabijo na domovino v desnem. Tako daje vohun, ki drži lepo roke v žepih, svoje vesti preko meje, ne da f bi ga mogel kdo opaziti. Takšne gentle- , mane so ujeli na newyorških dirkališčih in j Ko so igrali »Carmen« Preden je odšel gospod Grom, bogat in-dustrijec, v pisarno, je nežno poljubil svojo lepo ženko, ki je na pol še spala, in ji rekel* »Le spančkaj, Helena. Kako si se snoči zabavala v Operi?« »Izvrstno, dragi, škoda, da tudi tebe ni bilo tam.« »Saj veš, da nisem mogel, imel sem polne roke dela. Kaj pa Moravčevi, ali so prišli k tebi v ložo?« »Pomisli, da jih sploh ni bilo. še videla jih nisem.« »Torej si bila ves večer sama?« »Da. Ampak Ivan me je čakal pred gledališčem. Sama si nisem nikamor upala.« »To je prav. Torej zbogom, ljubica!« j Pred hišo je čakal šofer Ivan z roko na j rjlanu. j Grom je stopil v svoj lepi avtomobil. Ko je nehote zašel z roko med steno in sedež, je dotipal neki papir. Bilo je pismo. Bral je: »Petek. Snežna ulica 57. Zlata moja punčka, ker ti tvoj mož danes ne visi na petah, pridi zanesljivo k meni okrog devete ure i zvečer. Tvoj zvesto te ljubeči Gustelj žefran.« ...Gromu so stopile oči iz jamic. Njegova žena! Včeraj je sama odšla! In kakor nalašč niso njegovi sorodniki snoči prišli v gledališče! ... Pot mu je stopil na čelo. Bilo je čisto jasno, da je Helena pozabila to pismo v vozu... Grom je pogledal šo- VI. holo V slovenski 1 i&i Ljubljana se bliža Amaterju Včerajšnje tekme v slovenski ligi so vrgle po dve točki Ljubljani, Kranju in Marsu, Železničarji pa so eno rešili v Trbovljah Ljubljana, 6. oktobra Spet so štiri srečanja v slovenski ligi pod streho, to pot iz VI. kola. Današnji rezultati so potrdili pravilo, da o nogometu ne gre delati prognoz in računov po formi na papirju. Največje presenečenje je prišlo iz Maribora, kjer so Marsovci iztrgali domačinom obe točki, drugo po vrstnem redu v tem pogledu pa je gotovo poročilo iz Trbovelj, po katerem so bili železničarji prvi, ki so ustavili Amaterju najširši korak proti končni zmagi in mu odnesli točko — v Maribor. Gorenjski »derby« v Kranju je prinesel Kranjčanom ves izkupiček z zelo izdatno razliko, pa tudi ljubljanska tekma se je končala drugače, kakor so računali največji prijatelji SK Ljubljane. Kljub vsem tem nepričakovanim izidom pa spremembe v tabeli prav za prav niso velike. Na vrhu je ostalo vse pri starem, krepak korak proti vrhu pa je storil ljubljanski Mars, ki mu je današnja mariborska zmaga s predzadnjega pomagala na peto mesto. Slika tabele je do prihodnje nedelje takale: Amater Ljubljana 2elezničar Kranj 6 6 6 6 20 :8 28 :10 12:9 11:11 11 10 7 7 Mars Bratstvo Maribor Olimp 6 6 6 6 4 4 4 5 13 :14 13 :21 9 :17 5 :21 4 4 3 2 Tekme v slovenski ligi se bodo nadaljevale že prihodnjo nedeljo z naslednjimi srečanji: v Mariboru: železničar — Bratstvo, v Ljubljani: Mars — Amater, v Celju: Olimp — Maribor in v Kranju: Kranj — Ljubljana. O tekmah samih objavljamo: Ljubljana : Olimp 10 : O (3 : O) Mars : Maribor 3 : 1 (2 : 1) Maribor, 6. oktobra. Prvo gostovanje ljubljanskega Marsa v Mariboru je bilo uspešno, kajti Ljubljančanom se je posrečilo, da so v prvenstveni tekmi iztrgali Mariboru obe točki. Za današnjo tekmo, ki se je odigrala na Zelez-ničarjevem igrišču, je bilo precej zanimanja in je tekma privabila nad 600 gledalcev, ki gotovo niso bili vzhičeni nad tem, kar so videli. Najbolj je razočaral Maribor, ki ni mogel doseči zmage. V polju je Maribor pokazal še kolikor toliko dobro igro, toda pred golom je vsa njegova umetnost prenehala. Še tako zrele prilike so bile zastreljane, kar je pripisati predvsem nerodnosti napadalcev. Sploh je bila napadalna vrsta najslabša formacija in v njej tudi ni bilo nobene povezanosti. Krilci so v splošnem podpirali svoj napad, toda pri defenzivnih akcijah se niso posebno izkazali. Pogrešali smo zlasti pomanjkanje starta, kar je bilo pri načinu igre gostov usodno. Branilca sta imela mnogo dela, ki sta ga opravila po svoje. Da tako delo ni bilo vedno pozitivno, je razvidno iz rezultata. Vratar je bil tu pa tam nesiguren, toda dobljenih golov ni kriv, saj so bili doseženi iz neposredne bližine. V splošnem je imelo domače moštvo lahko terensko premoč, ki jo ni znalo izkoristiti, zlasti zaradi tega, ker enajsto-rica ni bila povezana. Mars se je predstavil kot borbeno moštvo z enostavnim, toda koristnim nogometom. V sredini imajo nekatere prav do- Na igrišču Ljubljane smo gledali danes ligaško tekmo med Ljubljano in Olimpom iz Celja, ki se je končala z visokim porazom gostov. Vreme je bilo solnčno, gle-daicev pa le nekaj nad 300, ki pa so, vsaj glede števila golov le prišli na svoj račun. V splošnem igra ni bila posebno zanimiva, ker so bili domači le premočen nasprotnik za mlado enajstorico celjskih delavcev, ki so se v prvem delu igre dovolj hrabro držali, v nadaljevanju pa so jim pošle moči. Ljubljana je prišla na igrišče: Pogačnik, Gomezel, Stane, Pupo, Šercer, Bon-cel j, Smolej, Lah, Jež, Pepček, Erbt I Moštvo je v splošnem zaigralo dobro j in je rezultat pošteno zaslužilo. Obramba j danes ni imela dosti dela, kar se vidi že ■ po rezultatu. Krilci so dali prav dobro J igro in tudi napad prihaja v novi sestavi polagoma do polne veljave. Vsa petorica se dobro razume med seboj, posebno Smolej in Erber sta imela prav dober dan. Olimp je igral v ssetavi: Stanič, Koželj, Petelinek I, Petelinek II, Koražija, Primožič, Gorenc, Nežmah, Raksany, Cater, Canjko. Enajstorica ima najboljše moči v obrambi ki je danes opravila ogromno delo, posebno dober pa je bil vratar, ki je moštvo rešil še večjega poraza. Krilci so pomagali obrambi in tako napad kljub posameznikom ni mogel doseči uspeha. Proti koncu igre je moštvo precej popu- Kranj: Bratstvo 4 :1 (O : 1) Kranj, 6. oktobra Današnjemu gorenjskemu nogometnemu »clerbyju« je prisostvovalo nad 500 gledalcev, ki so prišli šele v drugem polčasu povsem na svoj račun. Moštvo Kranja je moralo nastopiti s tremi rezervami in se 7-1 to v prvem polčasu nikakor ni moglo ajti, tako da so imeli Jeseničani v tem Iu igre vidno premoč. Zaradi odlične ■rambe domačega moštva pa Jeseničani .so megli doseči gola in tako je ostala igra v prvem polčasu brez gola. Jeseničani sc v tem polčasu močno pritiskali in ustvarili več nevarnih situacij pred kranjskim golom, ki jih je krepko čistila domača obramba. Pri tem se je izkazal rezervni vratar Srakar, ki ima levji delež na neodločenem rezultatu do odmora. V drugem polčasu je igra postajala vedno bolj napeta in zanimiva. Kranjski napad je začel kombinirati in s tem so se nevarnosti prenesle na jeseniško stran. Občinstvo je postajalo vedno bolj nervozno. gol je visel v zraku, zdaj za eno, zdaj za drugo stran. Tej nervoznosti je končno v 17. min. napravil konec Božič, ki je efektno poslal žogo med drogove in s tem dosegel prvi gol za domačine. Jeseničani so odgovorili s silnimi napadli, ki jih je obramba Kranja z največjo težavo zavrnila. Mladi vratar Srakar je rešil nekaj nevarnih situacij. Počasi se je Kranj teh napadov otresel in v 20. min. je Božič sj>et potresel nasprotnikovo mrežo. Dve minuti kasneje je Sretenovič znižal na 2:1. Bratstvo se je po tem uspehu ponovno vrglo v borbo in je na vsak način hotelo izenačiti. Zavrl je žel v napad in nekaj časa je Bratstvo napadalo kar s šestimi igralci. Kranj se je energično upiral in ponovno prešel v napad. V 43. minuti je dosegel po Grintalu in v zadnji minuti po Božiču še dva gola. Jeseničani so bili kakor rečeno v prvem polčasu odlično moštvo. Najboljše moči so imeli v srednjem krilcu Zavrlu, v napadu pa sta ugajala Marn in Janežič. Pri Kranju je bila odlična ožja obramba. V drugem polčasu pa se je tudi napad z vsestransko pomočjo krilcev dobro uveljavil-Sodil je g. Konlč iz Maribora. 1 stilo, vendar ni bilo prav, da so nekateri igralci s svojim nesportnim nastopom pokvarili dobro sodbo o enajstorici. Kratek potek: V prvih minutah Lj. ostro napade, vendar se O. dobro brani. V 10. min. pride Lah do strela in žoga je v mreži 1 : 0. V 20. min. Smolej predloži žogo lepo pred gol in Jež jo z glavo neubranljivo plasira. 2 : 0. Lj. je neprestano pred golom gostov in v 29. min. Pupo iz 25 m preseneti vratarja, ki precej nerodno pusti žogo v mrežo 3 : 0. V 30. min. je Erber sam pred vratarjem, toda strel gre v oblake. Do konca polčasa je Lj. v premoči in razen par kotov ne doseže več ničesar. V drugem delu igre je borba manj živahna. ker je ves Olimp v obrambi. V 7. min. Pepček lepo predloži Erberju in žoga obleži v mreži 4 : 0. V 15. min. Erber strelja na gol. Smolej pa lepo pošlje žogo med drogove 5 : 0. V 30. min. Lah ostro strelja in rezultat je 6 : 0. V 37. min. Erber -t-elja bombo; žoga se odbije od vratarja, toda Jež je na mestu in že je 7 : 0. V 41. min. Pepček dvigne na 8 : 0. V 42. min. branilec Ol. nesportno »obrca« Smo-leja — sodnik ga odstrani z igrišča. V 43. min. Jež zviša na 9 : 0 in v 44. min. postavi Smolej piko na i — to je 10 : 0. Sodil je g. Cimperman. V pred tekmi so odlični juniorji Ljubljane v prav zanimivi igri odpravili ju-niorje Slavije kar z 8 : 0. bre moči, zlasti v napadu in obrambi. Svoje akcije so gostje izvedli večinoma mesa in Diska. Domači so zaigrali precej robato, pri tem pa z veliko voljo, medtem ko so Hermežani pokazali lepo tehnično igro, ki pa je na majhnem in nepravilnem igrišču niso mogli prav razviti. Tekma je bila lepa, občinstvo pa se ni držalo v mejah športne dostojnosti. Za Hermes so zabili gole Aliančlč, Derenda in Eržen (iz prostega strela). Sodil je g. Zaje. CELJE : JUGOSLAVIJA 4 : 1 (3 : 0) Celje, 6. oktobra Prvenstvena tekma, odigrana na Glaziji, je bila živahna, vendar je nudila samo povprečen nogomet. Enajstorica Celja je v tehničnem pogledu prekašala nasprotnika. Jugoslavija se je branila žilavo. V prvem pc/lčasu je bilo Celje večinoma v lahni premoči, po odmoru pa je popustilo in je imela Jugoslavija več od igre. Gole so zabili za Celje Žerga v 17. in 33. min ter Zupan v 28 iz enajstmetrovke in Paušer v 31. drugega polčasa. Častni gol za Jugoslavijo je zabil Kaseznik tri minute pred koncem. Sodil je inž. Mrdjen iz Ljubljane. V drugorazredni tekmi so Radeče porazile SK Štore 7:0 (3:0) mladina Celja pa je premagala mladina Olimpa 4:3 (3:1). Tekme v ostalih Srbska liga BSK : JUGOSLAVIJA 3:0(1:0) Beograd, 6. oktobra Današnji beograjski »derby« med Jugoslavijo in BSKom je privabil na igrišče okoli 8.000 gledalcev, pa ni prinesel baš lepega nogometa. Jugoslavija je začela zelo borbeno ln že je vse kazalo, da bo BSK imel težak posel. Ko pa je moral rdeči krilec Atanaskovič zaradi blesure zapustiti igrišče, je bila igra Jugoslavije razbita. V 35. minuti je Božovič po krivdi Lovriča zabil vodilni gol. V drugi polovici je igra potekala čiste pod taktirko BSK, čeprav tudi on ni pokazal posebnega. 2e v 4. min. je Glišovič spet po krivdi Lovriča povišal na 2:0 in tudi tretji gol, ki je bil prav tako delo Gllšoviča, bi bil vratar Lovrič lahko obranil. Igra je bila v splošnem precej ostra. Sodil je g. Štefanovi č. ★ NOVI SAD: Vojvodina : Gradjanski 0 : 0 SARAJEVO: Slavija : Jugoslavija (Jabuka) 3 : 3 SUBOTICA: 2AK : Bata 3 : 1 HRVATSKA LIGA ZAGREB: Concordia 2 : 2 (1 : 0). VARAŽDIN: Hajduk : : Gradjanski Slavija 1 : 0. — Mednarodna tekma v Budimpešti. V madžarski prestolnici sta včeraj nastopili nogometni reprezentanci Madžarske in Nemčije. Tekma je ostala neodločena z 2 : 2 (1 : 1). Velik atletski miting v Ljubljani Ob udeležbi skoraj vseh najboljših atletov so bili posebno v tekih in skokih doseženi odlični rezultati Ljubljana, 6. oktobra. Ob krasnem vremenu se je vršil včeraj in danes popoldne na stadionu lahkoatlet-ski miting SK Planine, ki je veljal kot izbirno tekmovanje »opozicije« za troboj v Beogradu. Tudi na tem tekmovanju je nastopilo nadvse zadovojjivo število atletov, dočim je bilo gledalcev zelo malo. Prvi dan približno 80, drugi dan pa ne več kakor še enkrat toliko, j Nastopili so, razen onih, ki so zdaj v ; Carigradu, skoraj vsi slovenski atleti, ki i pride j c v poštev za troboj in so bile posa-i mezne tečke tekmovanja zelo napete ter postav. > ni nekateri odlični rezultati. Teki. Vsi rezultati v tekih so več kakor zadovoljivi. To velja tako za Zorkovih 11.2 na 100 m, kakor za Srakarjevih 4:06 na 1500 m,1:58 na 800 m, Kienovih 34:33 na 10.000 m, kar je najboljši letošnji rezultat v Jugoslaviji. Izkazal se je zlasti še Pleteršek, ki je tekel 110 m zapreke 16.8, in 400 m zapreke 59.0, kar je tudi najboljši S;, "S.-JS 'tazS?, >ZLn i 4. vilno, kajti obe krili sta bili hitri in odločni. Krilci so se večinoma udejstvo-vali v obrambnih poslih, pa tudi ofenzivno delo so dobro opravili. Branilca imata lep odbojni udarec. Vratar, ki je bil mno-r go zaposlen, je nekatere strele braftil v odličnem stilu. Mars se odlikuje z dobrim startom, elanom in požrtvovalnostjo. S temi vrlinami se mu je posrečilo, da je odnesel iz Maribora dve dragoceni točki. V ostalem je bila današnja igra tipično prvenstvena. Bila je ostra in je nekajkrat prestopila meje dovoljene igre, kar je imelo za posledico, da je pet minut pred koncem moral desni krilec gostov z igrišča. Sodil je g. Držaj iz Ljubljane- V predtekmi je rezerva Slavije zmagala nad rezervo Rapida 2 : 1. dopoldne pa je bila na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma mladine Železničarja in Rapida z 2 : 1. Amater s železničar 2 : 2 (2 : O) Trbovlje, 6. oktobra Pred 1200 gledalci se je danes popoldne odigrala tekma za točke v ligi za katero je vladalo že nekaj dni silno zanimanje. Domači navijači pa žil niso mogli priti popolnoma na račun, ker se je končala z neodločenim rezultatom. Amaterju sta manjkala dva najboljša igralca, ki nista mogla igrati, branilec šušter pa zaradi stare poškodbe na desni nogi ni mogel pokazati vseh svojih zmožnosti. Amater je danes trčil na resnega nasprotnika, ki se je odlično izkazal. Zlasti njegova srednja vrsta je izvedla dobro igro, ki mu je pripomogla do nedoločenega rezultata. Vsi štirje goli so bili plod dobro premišljenih kombinacij in so padli v temle redu: V 23. mimiti prvega polčasa je sodnik diktiral kot proti Železničarjem, ki ga je Kos izpremenil v gol. Isti igralec je še enkrat pretresel Železničarjevo mrežo v 32. minuti pred odmorom. V drugem polčasu je Železničar močno pritisnil in posrečilo se mu je razliko dveh golov nadoknaditi. V 17. minuti je po lepi kombinaciji Špi-ser zabil neubranljiv gol, štiri minute pred koncem tekme pa je Turk postavil končni rezultat. Tekmo je sodil g. Erfih iz Ljubljane. Ostale prvenstvene tekme SVOBODA : GRAFIKA 2 : 1 (1 : 0) Ljubljana, 6. oktobra. Dopoldne sta se v prvenstveni tekmi srečala prvorazredna Svoboda in Grafika. Gledalcev je bilo okrog 100, ki pa z igro obeh moštev niso bili bogvekaj zadovoljni. Svoboda je nastopila nekompletna in je le s težavo odpravila precej žilave zastopnike črne umetnosti. Sodil je g. Pušenjak. JADRAN : MOSTE S : 1 (1 : 1) V Trnovem je imel Jadran v prvenstveni tekmi za nasprotnika Moščane. Igra je bila ves čas precej ostra in tudi gledalci so bili živahni. Po neodločenem prvem polčasu so Jadranaši v drugem delu igre krepko pritisnili in po Maroltu ter Zinkeju, ki je bil prav dober, postavili končni rezultat 3 : 1, ki pa je za prav dobre Moščane le nekoliko previsok. Sodil je g. Makovec. HERMES : DISK 3 : S (2 : 2) Domžale, 6, oktobra Na zelo slabem igrišču Diska sta danes odigrali prvenstveno tekmo moštvi Her- kazali med tekači odlični Agreš in Schmie-derer ter Vilar in Kolenc. Skakalci: Najboljši je bil gotovo Oroszy, ki je preskoči" 3.50 m s palico, kakor tudi Pribošek, ki je preskočil 3.40. V skoku v daljino in troskok je sigurno zmagal nnadi, toda dolgi Nabernik Jože, ki obeta, da bo postal še dober atlet. Metalci so se, kakor je bilo pričakovati, odrezali najslabše. Zadovoljiti ne more niti Kladetovih 11.96 v metu krogle (kdaj bomo tu napredovali?) niti Košerjevih 36.43 v metu diska, čeprav je to menda njegov najboljši rezultat Presenetil je tudi Gregorovič v metu kopja, kajti porazil ga je dosedaj nepoznani Rigler s 45.95 m. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da neki naši metalci kakor n. pr. Stepišnik, Kajfež, Mavsar, Jeglič niso nastopili. Tudi ta nastop je pokazal, da se nam troboja letos ni treba bati, ker so naši atleti zelo dobro pripravljeni. Organizacija tekmovanja je bila sicer dobra, toda splošno mnenje je, da ne tako odlična, kakor na prejšnjem tekmovanju na telovadišču Sokola Matica. Tehnični rezultati V SOBOTO Tek 400 m zapreke: 1. Pleteršek (Celje) 59.0, 2. Pohar (Bratstvo) 63.2. Tek 100 m jun. finale. 1. Bratož 11.9, 2. Burja 12.2, 3. Mravlje (vsi trije Planina) 12.3, 4. Demšar Janez (Planina) 12.7. Tek 100 m sen. finale: 1. Zorko (Železničar) 11.2, 2. Kolenc 11.4, 3. Vilar (oba Ilirija) 11.6. Met krogle Jun.: 1. Urbančič 12.49, 2. Furman 12,35, 3. Merala (vsi trije Planina) 12.15. Met krogle, seniorji: 1. Hlade (Ž.) 11.96, 2. Lužnik (Maraton) 11.65, 3. Merala (PL) 11.62 m. Tek 110 m zapreke: 1. Pleteršek (C.) 16.8, 2. dr. Casny 18.9, 3. Kraner (oba PL) 19.4. Met diska, helenski stil: 1. Hlade (Z.) 27.54, 2. Lužnik (Maraton) 26.51, 3. Merala (Pl.) 26.00 m. Tek 400 m, seniorji: 1. Vilar (L) 54.0, 2. Pohar (Br.) 54.8, 3. Skušek (PL) 54.9. Štafeta 4 X 100 m: 1. Planina I 48.2, 2. Mešana 48.4, 3. Planina IL 50.0. Tek 1500 m: 1. Srakar Franc (Concordia) 4:06.0, 2. Schmiederer (Rapid) 4:14.4, 3. Agreš (C.) 4:14.8. V NEDELJO Tek m 200 m sen^ 1. Skušek (PL) 24.9, 2. Pohar (Br.) 25.0, 3. Kocelj (PL) 25.3. Tek 200 m Jan.: 1. Hrovatin (Ž.) 24.2, 2. Bratož 24.6, 3. Burja (oba Pl.) 25.1. Tek 800 m sen.: 1. Srakar Franc (Cone.) 1:58.0, 2. Agreš (C) 2:02.0, 3. Schmiederer (R.) 2:02.4. Tek 10.000 m: 1. Klen (Primorje) 34:33, 2. Stojnšek (Mar.) 35:24.0, 3. Zupan (Br.) 35:51.0, 4. Starman (Hermes) 36:29.0. Troskok sen.: 1. Kraner 12.16, 2. dr. Casny 11.65, 3. Kompare (vsi trije FL) 11.64. Troskok jun.: L Nabernik (Z.) 12.85, 1 Vidic 11.87, 3. Merala (ob aPL) 11.T0. Skok s palico: L Oroszy (R.) 3.50, 2. Pribošek (Br.) 3.40, 3. Smrdelj (Mar.) 3.30. Met kopja Jon.: 1. Urbančič 46.50, 2. Remec (oba PL) 43.80, 3. Vehar (L) 41.40. Met kopja sen.: 1. Rigler (Pl.) 45.95, 2. Gregorovič (Z.) 45.40, 3. Petere (Ptuj) 45.18. Skok v višino Jon.: 1. Milanovič Brane (L) 1.70, 2. Mihelčič 1.55, 3. Furman (oba Pl.) 1.55. Skok v višino sen.: 1. Bratož (L) 170, 2. Pribošek (Br.) 1.65, 3. Gregorc (Z.) 1.60. Skok v daljino sen.: 1. dr. Casny 6.02, 2. Smolej 5.72, 3. Kompare (vsi trije Pl.) 5.53. Skok v daljino Jon.: 1. Nabernik (Z.) 6.03, 2. Bratož 5.85, 3. Burja (oba Pl.) 5.77. Troskok izven konkurence: 1. Smolej Jože (Pl.) 12.84 m. Štafeta 4 X 100 m: 1. dr. Casny, Bratož, Skušek, Mravlje Fr. 46.5, 2. Mravlje Iv., Kocelj, Smolej, Burja 48.2. Met diska jun.: 1. Urbančič 37.34, 2. Rus (oba Pl.) 36.18, 3. Peters (Pt.) 35.00. Met diska sen.: 1. Košer (I.) 36.43, 2. Lužnik (Mar.) 35.59, 3. Vehar (I.) 31.81. (Okrajšave pomenijo: Z. — Železničar, Pl. — Planina, C. — Celje, I. — Ilirija, Mar. — Maraton, Br. — Bratstvo, Cone. — Concordia, R. — Rapid, Pt. — Ptuj.) NASTOP lahkoatletov Tudi dekleta so bila na tekališču Najbolj uspešne so bile članice Železničarja iz Maribora Ljubljana, 6. oktobra. Na stadionu je bil danes dopoldne tudi ženski lahkoatletski miting SK Planine. Udeležba je bila za naše razmere kar zadovoljiva, saj so nastopile naše najboljše atletinje SK Železničarja in Maratona iz Maribora, SK Gorenjca z Jesenic ter še prireditelja Tudi organizacija je bila v splošnem dobra. Najboljša med vsemi je bila Muravsova, ki je v tekih zasedla vsa prva mesta in Priboškova, ki se je tudi odlikovala v skoku in metih. Glavni izidi tekmovanja so bili naslednji: Skok v višino: 1. Pribošek Ančka 1.38.5, 2 Beti (obe Železničar) 1.25, 3. Pogačar (Planina) 1.25 m Tek 60 m finale: 1. Muravs 8.5, 2. Ve-selič (obe Z.) 9.0. 3. Merala (Pl.) 9.0. Met krogle: 1. Milica (Z.) 8.22, 2. Kocjan 8.21, 3. Tome (obe Pl.) 8.00. Tek 100 m: 1. Muravs 13.7, 2. Beti (obe Z.) 14.6, 3. Skerl (Pl.) 15.0. Skok v daljino: 1. Pribošek 4.50, 2. Muravs Ančka 4.22, 3. Veselič Marica (vse tri Z.) 4.15. Štafeta 4 X 100 m: 1. Železničar (Pribošek, Babič, Veselič, Muravs) 56.0, 2. Planina (Pogačar, Klančnik, Skerl, Merala) 58 3 Met diska: 1. Tome (Pl.) 28.30, 2. Pribošek Ančka (Z.) 26.34, 3. Torkar Danica (Gorenjec) 17.99. Met kopja: 1. Tome 25.66, 2. Kocjan (obe Pl.) 21.45. 3. Torkar (Gor.) 17.99 m. (Okrajšave pomenijo: Ž. — Železničar, Pl. — Planina. Gor. — Gorenjec.) Slovenska lahkoatletska zveza ustanov.— Slovenska lahkoatletska zveza ustanovljena Akcijski odbor »opozicije« je ustanovil nov atletski forum za Slovenijo V soboto zvečer je bil v klubski sobi kavarne Union ustanovni občni zbor Slovenske lahkoatletske zveze. Občnega zbora so se udeležiil člani akcijskega odbora za ustanovitev SLZ. Predsednik akcijskega odbora g. Hlade je otvoril občni zbor. Po izvršenih formalnostih so podali člani akcijskega odbora poročila o dosedanjem delovanju, ki so bila sprejeta. Ker je akcijski odbor s sklicanjem ustanovnega občnega zbora izvršil svojo nalogo, je prenehal delovati in vodstvo občnega zbora je prevzel kot najstarejši delegat dr. Stanko Lapajne. Po čitanju pravil, ki so bila soglasno sprejeta, se je izvršila volitev upravnega in nadzornega odbora. Predložena je bila le ena lista in je bila tako uprava soglasno izvoljena. Upravni odbor Slovenske lahkoatletske zveze je sestavljen tako: predsednik dr. Lapajne Stanko, I. podpredsednik Finec Milan, n. podpredsednik Hlade Miha, I. tajnik Zupančič Miljutin, II. tajnik Stropnik Franc, blagajnik Cuderman, tehnični referent prof. Stepišnik Drago, gospodar Perovič Ivo in odborniki: Gradišnik Fedor, Vodišek Viktor, Jeglič Franc, Majcen Branivoj, dr. Žebot Franc, Pohar Avgust, Pesdir in Starašina Gustav. V nadzorni odbor pa so bil izvoljeni: ing. Lah Ivan, Kermavner Ivo in Lukežič Ivo ter namestniki KeleriČ Franc, Hvale Jože in Ilovar Lojze. Pri slučajnostih je bil izvoljen tehnični odbor zveze, v katerem je razen zvezinega tehničnega referenta še po en predstavnik Celja, Maribora in Jesenic. Ugotovljeno je bilo. da je novoustanovljena SLZ edini vrhovni predstavnik lahkoatletskega športa v Sloveniji. Tudi vsi ostali sklepi glede posameznih perečih vprašanj so bili sprejeti soglasno. Ustanovni občni zbor je bfl končan v pičli uri, kar jasno dokazuje popolno harmonijo in čisto ozračje, v katerem se je ta občni zbor izvedeL Upamo, da bo kmalu tudi v vrhovni atletski organizaciji red, ki bo omogočil posameznikom in klubom, da se bodo razvijali tako, da bo slovenska lahka atletika doživela dobo uspehov in složnega medsebojnega dela. — Na srednješolskem atletskem mitingu v Mariboru je bilo 800 gloJalcov. Na 2e- lezničarjevem stadionu ob Tržaški cesti je bil včeraj zaključen VH. tradicionalni srednješolski lahkoatletski miting, ki ga je priredil jxximladek Jadranske straže na državni klasični gimnaziji v Mariboru. Obisk je bil rekorden, saj se je zbralo tamkaj nad 800 gledalcev. V skupni oceni so bili rezultati naslednji: 1. I. rea4ni* gimnazija 100 točk, 2. klasična 67. 3. trgovska akademija 62, 4. učiteljišče 51, 5. II. realna gimnazija 43 in 6. železni Carska šola 22 točk. Nekatere podrobnosti o tem lepem dijaškem mitingu bomo še objavili v eni rednih izdaj »Jutra«. Lahkoatletsko tekmovanje med Nemčijo in Madžarsko se je končalo z zmago Nemčije s 117 : 80 točkam. Uspešni Slovenci na dirki v Zagrebu »Leteči Kranjec« je spet premagal svoje stare zagrebške tekmece o— Zagreb, 6. oktobra. Danes so bile tukaj velike motociklistične dirke na dirkališču Miramare, pri katerih je sodelovalo tudi mnogo Slovencev, ki so dosegli častne uspehe, saj so zasedli skoraj vsa prva mesta. Organizacija prireditve je bila dobra, vreme je bilo prekrasno in navzočih je bilo nad 4.000 gledalcev. »Leteči Kranjec« Starič je s svojo neustrašno vožnjo ponovno navdušil gledalce. Vsega skupaj je startalo 48 dirkačev. Na današnjih dirkah sta dosegla rekordne čase Starič in Uroič s 83 km na uro. Tehnični rezultati so bili naslednji: Motorji do 250 ccm: 1. Metz (Z) 2:50, 2. Puhar (Hermes) 3:01, 3. Cerič (Avtoklub, Maribor). Kategorija do 125 ccm: 1. Fantini (I. Gmk. Kranj) 4:08.1, 2. Večerič (Varaždin) 4:12.3, 3. Šimenc (Hermes) 4:18. Kategorija do 350 ccm: 1. Uroič (Z) 2:46, 2 Trampuž (Hermes) 2:53, 3. Vukovič (Z) 3:05.3. Pri skupnem startu turnih motorjev do 1.000 ccm in do 600 ccm so šele Slovenci pokazali vs svoje sposobnosti. Od 13 tekmovalcev jih je bilo 11 in je bil vrstni red posameznih naslednji: Kategorija do 100C ccm (šport): 1. Cerič (Avtoklub, Maribor) 2:57:1, 2. Miklavčič (Ilirija) 3:01, 3. Puhar (Hermes) 3:53:3. Kategorija do 600 ccm (turni): Najbolj zanimiva vožnja dneva: 1. Starič na Japu (Hermes) 2:35:2, 2. Uroič (Z) 2:35.3, 3. Trampuž (Hermes) na AJS 2:37:2. Kategorija do 200 ccm: 1. Večerič (Var.) 3:49:2, 2. Bečarič (Var.) 3:55, 3. Podmilj-ščak (Hermes) 4:06. Sledila je glavna dirka dneva handicap v kateri so imeli turistični motorji 35 sekund prednosti, športni do 250 ccm 26, in športni do 350 ccm 22 sekund nasproti motorjem do 500 ccm. Plasma: 1. Uroič (Z) 5:34, 2. Starič (Hermes) 5:47, 3. Likar (Z) 6:13.4, 4. Puhar (Hermes) 6:15. Kategorija do 250 ccm: 1. Cerič (Avtoklub, Maribor) 3:45.3, 2. Bečarič (Var.) 3:46, 3. Puhar (Hermes) 3:47. Tekma motorjev s prikolicami; 1. dr. Hribar (MK Zagreb) 3:36.2, 2. Lužar (L Hmk. Zagreb) 3:46, 3. Goijak (Z) 4:00. Kategorija športnih motorjev do 1000 ccm: 1. Starič 3:16, 2. Trampuž (Hermes), 3. Likar (Z). Motorff na Banjici Lepi uspehi slovenskih dirkačev, predvsem Dušana Breznika, člana ljubljanskega Autokluba p— Beograd, 6. oktobra Na Banjici so bile danes ves dan velike motociklistične in avtomobilske dirke, ki so bile spričo krasnega vremena zelo dobro obiskane in so med številnimi dirkači prinesle slovenskim vozačem zelo lepe zmage. Med množicami gledalcev so bili tudi mnogi odlični gostje, med njimi v zastopstvu Nj. Vel kralja brigadni general Klaič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, mestni načelnik Jevrem Tomič, številni člani diplomatskega zbora z ruskim poslanikom Plotnikovom in še cela vrsta uglednih osebnosti. Proga je bila odlično prirejena in tudi organizaciji ni kaj oporekati. Med podrobnimi rezultati navajamo naslednje: V kategoriji športnih motorjev do 250 ccm je zmagal podporočnik Aleksander Glebov, član mariborske sekcije Autokluba s časom 15:26.6. naslednji mesti pa sta zasedla Kovačič iz Ljubljane in Stajič iz Beograda. Pri turističnih motorjih do 125 ccm je bil najboljši Beograjčan Budisavljevič s časom 8:58.8 in tudi naslednji dve mesti sta zasedla beograjska vozača. V kategoriji turnih motorjev do 250 ccm je prišel na prvo mesto Bogosavljevič, član Mitiča na Ziindappu z 18:256, drugi in tretji pa sta bila »večni drugi« Čabraj in Staiič, oba iz Beograda. Pri športnih motorjih do 500 ccm se je spet uveljavil Slovenec, in sicer vozač ljubljanske sekcije Autokluba. Dušan Breznik na svojem DKW, ki je takoj prevzel vodstvo in je v krasni formi zmagal pred obema beograjskima tekmecema Josimovičem in Jovanovičem v času 28:57.4. Popoldanski spored je obsegal v glavnem avtomobilske dirke, vmes pa je bilo tudi nekaj najbolj napetih točk na motorjih. Tako je v kategoriji športnih motorjev do 350 ccm za nagrado veletrgovca Vlade Mitiča spet zmagal Ljubljančan Dušan Breznik pred Mariborčanom Glebovom in Beograjčanom Jovanovičem. Najbolj napeta je bila dirka športnih motorjev do 1.000 ccm, kjer je slavil svojo najlepšo zmago dneva Dušan Breznik iz Ljubljane, ki je v tej točki dosegel največjo brzino dneva, in sicer povprečno 108.54 km na uro. Drugi in tretji v tej točki sta bila Josimovič iz Beograda z 99.626 km ter Jule Lapajne iz Ljubljane z 88.667 km na uro. Pri avtomobilskih dirkah so se najbolj uveljavili Skodovi voze-d, v dirki težkih voz pa je zmagal Bosko Milenkovič na Bir gattiju s povprečno brzino 107.06 km na uro, naslednji dve mesti pa sta jmed'a vozača na Forda in BMW. Kronika solncne nedelje Ljubljana, 6. oktobra Spet 3mo imeli jesensko nedeljo, da je je bila vsa Ljubljana vesela- Iz jutrnje megle se je izvil krasen dan, solnce je spet odrajtalo svoj dolg- in je grelo kakor v začetku poletja. 2e dopoldne je bilo po ljubljanskih ulicah živahno, še prav posebno pa je bilo življenje popoldne. Iz Ljubljane so hiteli številni izletniki uživat jesenske čare ljubljanske okolice. Pri tako živahnem prometu je imelo prav lep delež Društvo slepih ki si je to soboto in nedeljo posrečeno izbralo za nabiralno akcijo v prid Domu slepih. Kakor že običajno, so bile postojanke nabiralk na veh važnejših ljubljanskih križiščih. In Ljubljančani so oba dneva radevolje prispevali vsaj dinarček, da se odkupijo v prid našim najbolj nesrečnim bratom in sestram. Skoraj ni bilo Ljubljančana in Ljubljančanke, ki ne bi bil imel v gumbnici odkupne značke. Tako upamo, da je Društvo slepih lahko z uspehom prav zadovoljno. Tudi naša upodabljajoča umetnost je imela danes lep praznik. V Jakopičevem paviljonu se je zlasti dopoldne spet zbralo lepo število občudovalcev umetnosti .bolnega slikarja Rika Debenjaka- Naš preizkušeni mojster in umetnostni vodja prof. Saša fiantel je navzočim lepo razlagal pomen in vrednote Debenjakovih stvaritev. Na izrecno željo vseh številnih obiskovalcev pa tudi onih, ki doslej iz kakršnih koli zadržkov niso utegnili obiskati Debenjako- ve razstave, je razstava podaljšana do srede 9. t. m. Onim, ki so že bili na razstavi, je vstop svoboden. Razstava je dnevno odprta od 9. do 18. ure- V Obersnelovi galeriji je bil prav tako zadovoljiv obisk gostov, ki so si ogledali razstavo Ljuba Ravnikarja. V celoti je tudi ta razstava deležna toplega sprejema, odprta pa bo samo še nekaj dni. Prodana dela dokazujejo poleg moralnega tudi lep gmotni uspeh. Po pestrosti gradiva zasluži ta razstava najširše zanimanje. Odprta je dnevno od 8. do 12. in od 14. do 19. Razen tega je danes privabljala gledalce razstava umetnin Lojzeta Perka in Hermana Pečariča v pasaži nebotičnika. Prikupni motivi in dobra tehnika zaslužijo vso pozornost. Na ljubljanskem letališču je bilo danes popoldne kaj živahno. že drvakrat je močno deževje preprečilo, da bi se bili dvignili v zrak »Jutrovčki«, ki jim je žreb naklonil to srečo, da so si pridobili pravico za polet z letalom. Današnja nedelja je izpolnila tudi vsa ta željna pričakovanja. Poleg izžrebanih Jutrovčkov se je na letališču zbralo tudi mnogo drugih fantkov in deklic, ki so utemeljevali svojo pravico do poleta in so njihove argumente krepko podpirale pogumne mam-ke in atki. šef letalskega centra dr. Stane Rape, ki je imel polno opravka, da je srečno dovršil polete z izžrebanimi, je komaj dopovedal prenekaterim staršem, da je pač treba potrpljenja, dokler ne bo spet srečno naključje naklonilo temu ali onemu »Jutrovčku«, da se dvigne v sinje NEMŠKI SE NAUČITE lahko ln naglo, dopisnim potom na svojem domu s pomočjo nove originalne metode (z zakonom zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (veščini zapomnenja) in psihodinamiki, ki jo je ustvaril g. Petar B. Petrovič, pisec knjige: »Praktični kurz vještine pamčenja« in urednik Okultistične biblioteke. Kurz traja 6 mescev. Mesečno predplačilo din 30. Brezplačno pošljemo vsakomur poskusno lekcijo. — Okultistička biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998, pošt. pretinac 876. Maribor čez nedeljo Maribor, 6. oktobra Lepa jesenska nedelja. V mestnem parku promenadni koncert vojaške godbe pod odličnim vodstvom kapetana J. Jifanka. Revija jesenske mode. Precej jih je mahnilo v okoliške vinograde, kjer so po malem pričeli trgati doslej le poredkoma zrelo grozdje, po večini črnino. Ob tem času lani je bila trgatev žc v polnem teku. V središču mariborske pozornosti pa je bil snočni Zmagoviti koncert »Trboveljskega slavčka" v nabito polni dvorani Sokolskega doma. Ves kulturni Maribor se je zbral k mariborski proslavi 10-letnice plodonosnega ter izredno koristnega narodno kulturnega delovanja svetovno znanega »Trboveljskega slavčka«. Navzočni so bili tudi številni predstavniki našega narodnega, kulturnega življenja, vojaški in civilni dostojanstveniki z mestnem poveljnikom generalom M. Peracem na čelu. Razpoloženje občinstva je bilo praznično, trboveljski pevci so bili od tečke do točke deležni viharnega priznanja. V imenu našega učiteljstva je izrekel zboru ob 10-letnici prisrčne in tople čestitke naš znani pevsko kulturni delavec g. Albin Horvat, ga. Dojčinovičeva pa je izročila dragim gostom krasen šopek nageljnov. Pevski program je skrbno sestavljen, v njem so združene dragocene skladbe s področja duhovne glasbe, pa tudi s torišča slovanskega glasbenega življenja in vesele glasbene razgibanosti. Prvi koncertni del je obsegal Grbčevo »Gospodi pomiluj«, Adamičevo »Pesem beračev«, Lajovčevo »Vesele kolednike« in Mirkov »Jutranji zvon«. Sledili so prelepi solistični koloraturni spevi izredno nadarjene Betettove učenke in bivše zborove članice gdč Rezike Korit-nikove, ki je s svojim bogatim ter dobro šolanim glasom odpela Ipavčevo »Božji vo-lck«, Gildin spev iz Verdijevega Rigoletta, Olimpijin spev iz Offenbachovih »Hoff-mannovih pripovedk«, dodala je še prijetno zvenečega »Metuljčka«. Rezika Koritnikova je vzbudila iskreno priznanje občinstva, ki jc odhajalo s koncerta s prepričanjem, da je slišalo pevko, ki sc ji obeta še lepa ka- Službo dobi rudarski nadzornik z dovršeno rudarsko šolo — mlajši, energičen. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hercegovina«. Nastop čimprej. rijera. Zaključni deli je obsegal slovanske skladbe. Najpreje je zbor odpel skladbo bolgarskega skladatelja D. Hristova »Goro-le zelena«, ki jo je znameniti bolgarski glasbenik posvetil »Trbovelj, slavčku« ob njegovi 10-letnici. Sledila je češka M. Krej-čijeva »Ukolebavka« in Otokarja Šina češki ples »Babka«, slovaški ples »Vrtena« in hanaški ples »Šateček« Na sporedu je bilo tudi M. Tomčevo belokranjsko »Kolo«. Navdušenje občinstva se ni hotelo poleči, ob koncu so zapeli pevci še svojo znano himno »Mi smo od tam doma«. Zbor je pri svojem jubilejnem koncertu v Mariboru, ki je naše trboveljske pevce zmerom navdušeno sprejemal, utrdili sloves, ki ga ima. Zborovodja Avgust Šuligoj je lahko ponosen na krasne sadove svojega vztrajnega, veščega in mojstrskega vzgojnega dela. Pri klavirju je smiselno spremljali g. dr. Danilo Švara. »Trboveljski slavček« si je sple-tel v Mariboru nov venec svoje slave in svojega imena! Carinarnica se seli v novo poslopje Novo poslopje mariborske glavne carinarnice je dograjeno. Včeraj je bil ogled, ki so mu prisostvovali odlični predstavniki carinske stroke in zastopniki mariborskih oblastev. Nova stavba je reprezentativna in pomeni za Maribor, kjer je bila krvava potreba po novih prostorih, važno pridobitev. S tem je dovršen prvi del velikega gradbenega programa za potrebe naše glavne carinarnice, ki se jutri preseli v nove moderno urejene prostore. V drugi etapi tega programa je modernizacija vseh dovozov k carinarnici, ki pa jo bo mogoče izpeljati le v okviru finančnih možnosti. Vsekakor bo sedaj naša carinarnica v racionalno razporejenih novih prostorih lahko nemoteno poslovala. Lep uspeh v Studencih je žela snočnja uprizoritev znane veseloigre »Zadrega nad zadrego«, ki jo je uprizorila marljivo delujoča in v najtežjih uprizoritvah sijajno preizkušena studenŠka sokolska odrska družina. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Sokolskega doma v Studencih, ni štedilo z navdušenim priznanjem vsem sodelujočim. Župan studenške občine g. Alojzij Kaloh je sklical sestanek vseh studenških indu-strijcev, trgovcev ter obrtnikov. Namen sestanka je bil seznaniti jih z ukrepi in predpisi v primeru zračnega napada s posebnim ozirom na zadržanje osebja tvornic in trgovskih ter obrtniških obratovalnic. Župan g. A. Kaloh je raztolmačil navzočim vse zadevne odredbe, ki se nanašajo na ravnanje v primeru zračnega napada, na uporabo zaklonišč in zatemnitev. Tudi Studenci skrbijo za to, da bodo v primeru nevarnosti iz zraka pripravljeni. Svojevrstna kavalirja Na Šipekovi njivi pri Št. Ilju v Slovenskih goricah je navalil kmečki sin Ivan Raz- V svoji neizmerni potrtosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš nadvse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Anton Merkun zvaničnik drž. železnic v pokoju v 69. letu svoje starosti, previden s tolažili svete vere, po dolgotrajni mučni bolezni za vedno zapustil. Zemeljske ostanke blagega pokojnika bomo spremili na farno pokopališče v Borovnici v torek 8. t. m. ob 15. uri popoldne. Prosimo za tiho sožalje. BOROVNICA, dne 7. oktobra 1940. MARIJA MERKUN, roj. PETROVCIČ, soproga; IVANA, poročena STOLFA, FRANČIŠKA, poročena RUDOLF, sestri in ostalo sorodstvo. I višave. Vsa prireditev je seveda potekla v veliko zadovoljstvo in brez najmanjše nezgode. Vse časti vreden praznik je praznoval veteran vseh učiteljskih veteranov, že nad 30 let upokojeni naduči-telj g. France Kavčič pri Devici Mariji v Polju. Prav na današnji ponedeljek bo prestopil v 95. leto svojega izkušenj polnega življenja. V njem spoštujemo najstarejšega živečega slovenskega učitelja. Slovenskega — poudarjamo še prav posebno, ker se je Piane Kavčič zavedal vso svojo službeno dobo, da je slovenske krvi. Vedno je bil tudi odločen napred-njak, čeprav je polnih 10 let (1863—1873) še služil pod cerkveno oblastjo ali kon-kordatom- Po rodu je iz Ledin nad Idrijo, postal je že s 17 leti učitelj in je najprej služil 20 let v Beli Krajini (v Semiču in Dragatušu). Leta 1883. je dobil mesto nadučitelja v Devici Mariji v Polju. Tu zdaj tudi zadovoljno preživlja jesen svojega življenja. Kljub visokim letom je še vedno zadovoljivega zdravja, je duševno svež in se dobro spominja svojih časov. Ko je te dni godoval. so mu prišli poleg domačih voščit tudi prijatelji in znanci. Ves srečen jih je sprejemal in obujal z njimi spomine, pa tudi še pomagal razdreti kak dovtip. Zdaj je njegova želja, da bi še enkrat pogledal belokranjske kraje, koder bo stekla nova železnica iz Črnomlja mimo Dragatuša v Vrbovsko. Prepričan je, da za stoletnico ne bo oka-njen. Ob izrednem jubileju mu tudi mi prisrčno čestitamo in želimo, da učaka stoletnico in še kaj za nameček. boršek iz Kresnice z vilami na pos hčerko Olgo Štamferjevo in io do krvi poškodoval po glavi. Napadalec bo imel zaradi tega opravka z oblastvi. V Zabovcih pa je napadel 33-letni posestnik Franc Juhnec svojo svakinjo Marijo Kuharjevo in ji prizadejal takšne poškodbe, da je obležala na tleh nezavestna in vsa krvava. Še ko je ležala na tleh. io je tolkel. Tudi ta zadeva bo imela resne odmeve pred oblastvi. Posvetovanje obrtniških predstavnikov Snoči je bila važna konferenca, ki jo je sklicala zbornica TOI v zadevi reorganizacije obrtniških združenj, ki so bila svojčas ukinjena. Vseh ukinjenih združenj je bilo v Mariboru in okolici 14. Zastopniki ukinjenih združenj so se polnoštevilno zbrali na konferenci, na kateri je najpreje zbornični delegat dr. Pretnar razpravljal o tem, kako bi se naj delovanje obrtniških združenj poživilo. V izčrpni debati so se oglasili k besedi predstavniki posameznih strok, med drugim gg. Novak, Kumerc, Ilich, Šabeder, Lašič itd. Vsi so kritizirali nepremišljeno ukinitev obrtniških združenj. Sklep konference je bil, naj zbornični komisar prevede vse organizacije v prejšnje stanje. Reorganizacija obrtniških združenj pa naj se izvede tedaj, ko bo izvoljena nova zbornica, k* bo legitimno predstavljala naše pridobitne sloje. Drobne vesti Policijske prijave so se nanašale danes le na manjše prestopke nedostojnega vedenja, kal jen ja nočnega miru ter manjše tatvine obleke, žepne ure itd. S flobertovko se je obstrelil v levo roko 16-letni Milan Šetinc iz Pragerskega, ki so ga prepeljali v bolnišnico. — Transmisijski jermen je presekal brado 25-letnemu Jožefu Harlat-ku iz Zg. Polskave. Tudi njega so odpremi-li v bolnišnico. — Velik kos železa je padel na roke 25-iletnemu skupinovodji drž. žel. Alojziju Korošcu in mu jo zlomil. Poškodovanec se je zatekel v bolnišnico. — Neki kolesar je povozil 5-letnega Slavka Toša, sinčka žel. uradnika. Fantek ima poškodbe na glavi in obeh rokah. Prepeljali so ga v bolnišnico. Objave Sokolsko društvo v L4tijl priredi v sredo 9. t. m. ob 20. komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem v Sokolskem domu. Izvajala se bo pesnitev brata Pahorja »9. oktober« s petjem in godbo. Vabljeni vsi! Uprava Hubaflove župe y Ljubljani poziva vse ljubljanske pevce, da se udeleže pogreba dolgoletnega župnega blagajnika gospoda Karla Lasbaherja, ki bo danes ob 16. z žal na pokopališče k Sv. Križu, župna uprava. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske vabi vse sedanje in bivše Matičarje k pogrebu najstarejšega in najvzornejšega pevca, dolgoletnega blagajnika ln častnega člana gospoda Karla Lasbaherja danes ob 16. z žal k Sv. Križu. Odbor. Vojnim dobrovoljcem! V sredo, 9. oktobra ob 5. popoldne bo v društveni sobi (Frančiškanska ulica 10.) kratka komemo-racijska seja društvenega upravnega in nadzornega odbora za našim vrhovnim poveljnikom iz svetovne vojne blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L ZedLni-teljem. Po seji bomo položili venec pred spomenik v »Zvezdi«. Pozivamo v Ljubljani bivajoče tovariše na udeležbo. Uprava. S°Koi I T^bor bo ▼ povodu obletnice smrti Viteškega kralja izvedel vrsto plete tnili svečanosti. Pred vsemi telovadnimi oddelki bodo spominski nagovori, na predvečer obletnice smrti bo izredna seja uprave, ki ji bo prisostvoval celokupni članski telovadni oddelek. V sredo 9. t_ m. popoldne bodo pa društveni pripadniki polagali šopke cvetja na spomenik. Vabimo vse društvene pripadnike, da se v ta namen zglasijo v sredo med 14. In 18. uro v vaditeljski sobi Sokola I (vtood z Vrhov-čeve ulice), kjer bodo razporejeni v posamezna odposlanstva. Zdravo! Uprava. ženski oddelki I Tabor sodelu- jejo v četrtek 10. t- m. ob 20. na javnem vadbenem večeru s pestrim sporedom in vabijo brate in sestre ter starše mladine na ta večer. Vstopnine ni. Zdravo! Zbor slovenskih sodnikov Društvo je nudilo članom vso možno pomoč Ljubljana, 6. oktobra V sodni palači je bilo danes dopoldne zborovanje ljubljanske sekcije društva sodnikov kraljevine Jugoslavije. Zborovanja, ki ga je vodil predsednik dr. Jurij Štempihar, se je udeležilo ciokaj ljubljanskih članov pa tudi nekaj zastopnikov sodnikov s podeželskih sodišč. Potekalo je v popolnem soglasju zborovalcev in zboro-valk v znamenju splošnih razmer, ki niso kdo ve kaj povoljne za širše dmštvenc laz-mahe. Današnja društva, med njimi prav tako društvo sodnikov, v glavnem omejujejo svoje delo le še na zastopanje interesov članstva v boju za boljše delovne pogoje, obenem pa opravljajo nujno nalogo pomočnika iz raznih zadreg. Poročila odbora sc pričala, da je ta pomoč še dokaj izdatna in morda nikdar toliko potrebna, kakor v današnjih časih. Po krajšem uvodnem govoru predsednika dr. štempiharja, je tajnik dr. Stanko StruKelj poročal, da se je društvo tudi v preteklem letu še vedno v svojem prizadevanju omejevalo na to, da se čimprej uzakoni novi sodniški zakon, ali pa, da se vsaj uzakonijo nekateri amandmani k uradniškemu zakonu in da se izboljša gmotni položaj sodnikov in državnih tožilcev. Niti v prvem, niti v drugem društvo ni moglo zaznamovati zadovoljivih uspehov. Vsa ta prizadevanja so tekla vzporedno z enakimi prizadevanji ostalih društev sodnikov v državi, dasi stiki med posameznimi sekcijami niso bil preveč tesni. Kajtf kakor pri ostalih vsedržavnih organizacijah, se tudi pri društvih sodnikov kaže namera po osamosvojitvi v samostojna društva. Vendar pa ta težnja pri društvih sodnikov še ni prešla pripravljalnega štadija. Nasproti temu zunanjemu delu je treba omeniti še notranje delo društva, ki se je vseskozi oklepalo društvenega delovanja preko tega ozkega okvira pa se je število članstva kljub sorazmerno precej visoki umrljivosti v preteklem letu celo povečalo. To predvsem po zaslugi pravniškega naraščaja, ki se poln zaupanj zateka pod okrilje svojega stanovskega društva. Vsa poročila so zborcvalci z zadovoljstvom sprejeli na znanje. Celotnemu odboru so izglasovali soglasno razrešnico. Nato so bile volitve, v katerih je bil po-novo izvoljen stari odbor pod predsedstvom dr. štempiharja. Pod njegovim vodstvom bodo sodelovali gg. sodniki podpredsednik Alo.tz žigon. tajnik dr. Stanko štrukelj, blagajnik Anton šporn in odborniki dr. Andrej Dobnar, namestnik državnega tožilca dr. Hinko Lučovnik, Fran Orcžen ter kot zastopnik pripravnikov dr. Božidar Kobe. Njih namestniki bodo Fran Kovač in dr. Edvard Vračko. V nadzorni odber sta bila nadalje izvoljena dr. Fran Kovca in dr. Vinko Strasser. Poverjeniki bodo za Maribor dr. Fran Juhart in dr. Mirko Kejžar. za Celje dr. Josip Dol-ničar in Mirko Detiček, za Novo mesto Jože Prijatelj in Dušan Jaklič, za Mursko Soboto pa Viktor Prohinar in dr. Bogdan Merhar. Na kraju zborovanja je bilo še sklenjeno, da bo ostala članarina ista tudi v bodoče. Minuta pomenka Za življenje in za vsak dan JOŽA 5. Sedanje vaše neuravnovešeno duševno stanje je posledica prestane bolezni; zaradi tega se vam ni treba razburjati, le več počitka si morate privoščiti. Pisec priloženega rokopisa je razumski človek, bolj osamljen v svojih težnjah. Zaradi tega je navajen držati distanco in tudi družba ga mnogo ne mika. Na njegovo besedo se človek lahko zanese in pred prijatelji ničesar ne skriva. HVALEŽNA VEDNO 21. Zaradi vaše občutljivosti ste kljub mladosti duševno precej strti in v vas ni več pravega veselja do življenja. Preveč ste nezaupljivi do ljudi in vaše upanje je splahnelo. Nehajte misliti na preteklost in posvetite se delu! Vaš fant je dober, čustven dečko, le preveč lahkomiseln je. Morate ga vsak trenutek prikleniti nase, pa vam bo zvest. RADOVEDNOST Z. Z. Duševno zelo razvita ženska, toda preveč ponosna, kar je le vam samim v škodo. Sploh ste bolj malo dostopni. Imate močno voljo, ki se večkrat javlja v želji, da bi gospodovali svoji okolici. Manjka vam prikupne prisrčnosti. POMLADNO SONCE. Kljub svojemu smislu za realnost, velikopotezna narava, toda samo, kar se tiče lastne osebe. Naglica, nejasnost in neučakanost je pečat vseh vaših misli in del. Zaradi tega se vas večkrat loteva notranji nemir, ki mu ne veste vzroka. Uredite najprej svojo notranjost, vse drugo bo sledilo. MOJ MIR. Lirična duša, ki ima mnogo smisla za lepoto in zunanji okras. Nesreč si ne jemljete preveč k srcu in mir je vaša največja dobrina. Vaš mož je razgiban človek in delo mu je smisel življenja. V svojih načelih je trden. GENU. Mnogo misli gre skozi vaše možgane, ali časa vam primanjkuje, da bi vse uredili in koristno izrabili. Kadar se boste naučili knjigovodstva svojih umskih sposobnosti, tedaj smete upati na uspeh. Prej ne. PLANINEC. Človek lepih in visokoletečih načrtov, ki skuša te načrte spraviti v realnost. Odlikuje ga odločna volja, ki se ne zadovolji s tem, da izvede zasnovani načrt, ampak ga skuša sproti izpopolnjevati. Rad ima zadnjo besedo, včasih tudi tam, kjer bi bilo bolje, da je ne bi imel. Z. P. DOLENJSKO. Bodite popolnoma mirni, kajti vaše sum-nje so neutemeljene. BOŽENCA. Ce boste manj občutljivi za svoje nesreče pa bolj skromni v svojih zahtevah, vam bo teklo življenje mirno in zadovoljno. Izberite si tak poklic, kjer boste imeli opravka z otroki. IfELF.iVCA. Ker nikdar ne izgubite realnih tal pod sabo in ker znate upoštevati dana dejstva, bo vaša bodočnost brez presenečenj. Kar se pa tiče poklica, pa glejte, da si izberete takega. v katerem boste lahko ohranili dobršen del svoje samostojnosti, ker brez nje boste težko živeli. EVNUH. Vaše razmere se bodo spremenile, toda ne tako kmalu, kakor vi '.u-tUte, ker niso odvrne samo od vas, ampak od mnogih d) u-gih Jaktorjev. UPANJE. Napačna vzgoja in vaša plaha in malo podjetna narava sta krivi vaše sedanje nesreče. Skušajte popraviti, kar se še da in izrabite vsako priliko. Laže je dežnik za-. nri.r.jati k?.lcor dobiti. NEZNANI PRIJATELJ. Vaše dekle je muhaste narave, nekoliko nagnjeno k hinavščmi, vendar pa iz vašega cisaija n iz njene pisave sklepam, da vas ima rada. Iniciativo v tej zadevi pustite t jej. MORJE 1940. Izredna ženska, močnih, toda zadržanih strasti. Zato je pa pri njej zelo razvita fantazija, včasih celo stvarnosti na kvar. Pri njej ni meja med stvarnostjo in njenim sanjskim svetom jasno začrtana. Ima smisel za estetiko in eleganco. Klm* Vi ste precej razgiban človek, velikopotezen v svojih načrtih, le trgovskega smis-a imate premalo. Včasih se lotite takšne stvari, ki ji niste kos, vendar pa vas odločna volja podpira, da ne odnehate, dokler ni stvar v redu opravljena. Za duševno delo ste sposobni in bi ga tudi s pridom vršili. L. Azkuin. Ponedeljska križanka BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. poslanik, 10. judovski kraj, 12. kemični znak za prvino, 14. kratica za okrog v latinščini, 15. moško krstno ime, 17. lep ptič, 19. oblika glagola jesti, 20. vodja zlih duhov pri muslimanih, 21. prizor, 22. predlog, 23. ali v turščini, 25. predlog, 26. ploskovna mera, 29. oblika glagola biti, 30. država v USA, 34. drag kamen. Navpično: 2. kratica za rokopis, 3. zabavišče, 4. kemični znak za prvino, 5. slovenska reka, 6. predlog s spolnikom v nemščini, 7. ladjedelnica, 8. osebni zaimek, 9. jugoslovenska zadužbina, 11. turški sultan iz bitke na Kosovem polju, 13. mesto v vardarski banovini, 14. gora v Franciji, 16. star v angleščini, 17. domača žival (v dvojini), 18. oblika nedoločnega števnika, 19. denarna enota azijske države, 24. geslo, 27 bolečina, 28. šaljiva oznaka za tisočak, 30. oblika osebnega zaimka, 31. nikalnica s pomožnim glagolom, 32. kratica za atmosfero, 33. dva samoglasnika. REŠITEV ZADNJE KUIŽANKE Vodoravno: Bolivija, molekula, otitida, demagog, kimalo, bor, poroka, loka, roman, lava, Kina, žig, don, toto, rja, kilometer, Rim, AA, Sava, Amon, vi, koča, ona, Azija, obara, arija. Navpično: bok. Otilija, limona, Itaka, vila, Iso, ja, od, lep, e-mol, karat, ugovor, lokativ, aga, som, Bogo, Rade, nota, kraja, Živa, nemo, omika, kača, Mina, Roza. soj, nor, ki, ob, ar, vi. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele Gustav Zadnik, Ljubljana, Malgajeva 6, II., Tatjana Šetinova, Maribor, Tomšičeva cesta 8, in Boris Kobal, Stožice 137, p. Ježica pri Ljubljani. JUUUUULH II nnrODDLlUUUUUUUUUlJLIU Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin ftavljen - Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno (V d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi » Ljubljani.