oglašajte
najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
^ LETO XXXI.
Taft zagovarja ^eč pomoči Kini
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 24, 1&48
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 38
Washington, 23. feb.—
senator Rob-a^ft in predsednik kongresa Jr., sta danes
tevo^	V svojo zah-
ski ^^tajski program v zne-tiiri- ^.'^^'^00,000 ni vključila ^ Vojaško pomoč.
izjavil, da je praktič-''^habilitacije Kine in vred-dat)	odprto vprašanje,
skrbV^^ "sigurno moglo pre-Dj) kitajski (nacionalistič-se orožje in municijo, da ^ ^^'^džuriji komuni-iifM ^"^0 podvzeli, da se "® «P«mo v Grčiji."
i&tt ie	j_ J. v
nilc ]iT izjavil, da državni ta j
in
ja nudi pomoč nje-sovražni-
^fshall ni naklonjen Kima z 1.^ vsled tega ne zarif-žil . ^ njihove probleme. Obto-držaf nekatere skupine v
Kkf'.B	Giang Kajše-
govim	Kudi F
kom." "^^"ističnim
"Ak
Iiiofu	takoj ne podvzame
P3dla	bo Mandžurija
'Rjavil	komunistom," je
Se .J^^dnik kongresa Martin vii^	^ Taftom in izja-
(Jei 2 i, ^ Moralo odobriti vsaj ^tevanih $570,000,000 in
Senator Glen Taylor stopil v tabor Wallacea
Sprejme podpredsedniško kandidaturo na listu tretje stranke, ki bo imela konvencijo v Chicagu 11. junija
WASHINGTON, 23. feb.—Senator Glen H. Taylor iz države Idaho, ki je poznan kot "prepevajoči cowboy," je nocoj v radijskem govoru naznanil, da se je odločil sprejeti podpredsedniško kandidaturo na tiketu tretje stranke, in se s tem pridružil novemu političnemu pokretu, kateremu stoji na čelu bivši podpredsednik Henry A. Wallace.
Wallace je dospel iz New*
kah
otrivati
o nadaljnih pošifj-
V'la^j iri municije Ciangovi
^^'allace „ , *
Podpif^	politiko
^Jiang-Kajšeka
4^Uišlti	.]•. "
^allagg •	Henry A.
v?^ izjavil, da Tru-za Kino izziva pozval, da se takoj ^"^^""iško finančno in Walla ''^^^^'Gncijo v Kini.
kove 2ah+ glede predsedni-se odobri na-'^javii_ j ^0,000,000 za Kino ^''Osi 2^ ^ denar, ki se ga po-korumpira-f ^^®®kove vlade "ena •i^^ffti ^ iiaši tamkajšnji ]i."	Vojaški intervenci-
V
govoru je Wallace J%ere teh "vojaških N, TI »kk, je, L tu J^kivU. .^"leriških častni-I "^Mzii	novih Ciango-
K^'-atioviio' ki 80 bile tajno na Tsiantao in A ^tali)! ^Griška mornarica, S l/L v kitajskih vo-
*'"" '"i^jfk^vrr^*"'' '^•vi^bovi
k
V ysfsk
L "*^0,	Mrs. Elizabeth
i> 175«	let. Stanovala
v P^kegH	je bila
' odkoder je prišla
dil,*;!': 42 leti. 4:ukaj
'	w "'^eri in štiri sino-
r. Ma:
k
^ ^cElroy, John, bo ®eph f ' Carl, William \iK v ^^uke. Pogreb se Qol2^° zjutraj ob 9. V	pogrebnega
^ (^erkpL	in Superior
pq, ®'^- Kolumbkila in Al,,.	Calvary.
»a jg Seruchar iz 674 E. farnif da je umrl stri^ Willard, Wis.
**o,\
v ^ Žl
»»Ske	Merkun,
Sf liiiiKi-' ^ojen je bil na tov^ Martin	zapušča
^ in več sorodni-
- let, rh "^'^ton Merkun, ^ 'Bavv ^ zapušča ženo
cj? cijr™"' G-i"'
•Nečake p . ------
> • rCojen je bil na
b k
Torka z letalom in bil navzoč pri Taylorjevem radijskem govoru, potem pa sta oba skupaj prisostvovala konferenci s časnikarji.
Istočasno je bilo naznanjeno, da se je provizorično določilo dneve 11., 12. in 13. junija za obdržavanje narodne konvencije tretje stranke v Chicagu. Isto-tam se bo 10. in 11. aprila vršila konferenca voditeljev novega političnega gibanja, na kateri se bodo izvršile priprave za konvencijo.
"Demokratska stranka je zapustila mene, ne jaz nje"
Dne 10. aprila se bo v chica-škem stadionu vršil velik ljudski shod, na katerem bo govoril Wallace.
V	svojem radijskem govoru je slikoviti senator iz Idaho nočni med ostalim dejal:
"Sklenil seni pridružiti se Henry Wallaceu v njegovi veliki in pogumni borbi za mir. Jaz nisem tisti, ki zapušča demokratsko stranko, temveč demokratska stranka je ona, ki je zapustila mene. Danes jo imajo v oblasti Wall Street in vojaški ljudje."
V	pogovoru s časnikarji je Taylor dal jasno razumeti, da bo sprejel podpredsedniško kandidaturo tretje stranke.
"In mislim, da bom postal podpredsednik," je rekel Taylor, potem pa pristavil, da bo z veseljem sprejel glasove komunistov, prav kakor bi se ne obotavljal sprejeti glasov "bančnih roparjev," ako bi mu to pomagalo k izvolitvi.
Taylor simbolizira slikoviti ameriški zapad
Senator Taylor je brez dvoma eden najbolj slikovitih osebnosti v Washingtonu. Star je komaj 43 let in poseda izredno prikupno zunanjost. Rojen je bil kot sin protestantovskega pridigarja v Oregonu, delal kot pastir in cowboy na "ranchih" in se udejstvoval kot član igralske skupine, ki je potovala iz kraja v kraj. Ko je deželo udarila depresija in je mali grupi igralcev pretil razpad, je vzel v roke "banjo" in se preživljal kot pevec. Na sličen način je vodil politično kampanjo, ki se je končala z njegovo izvolitvijo v senat Zedinjenih držav.
Preteklo jesen je napravil ježo preko dežele do stopnišča Ka-pitola v Washingtonu v znak osebne demonstracije za mir in proti vojni. Od tistega časa je ponovno izjavil, da obstoječa demokratsko-republikanska koalicija v zadevi zunanje politike tira Zedinjene države v novo vojno.
Podpora vseh progresivnih ljudi je dobrodošla
Taylor je specifično izjavil, da ne odklanja podpore komunistov. Rekel je:
"Veseli me, da nas podpirajo
vsi, Iti so za naš program. Da pa se me ne bo napačno razumelo, naj rečem komunistom: moja prizadevanja v bodočnosti kakor v preteklosti, bodo stre-melala za tem, da se naš ekonomski sistem napravi tako uspešen, naš način življenja tako privlačen in naše ljudstvo tako zadovoljno, da ne bo komunizem nikdar interesiral več kot drobec naših državljanov, ki se danes zavzemajo zanj."
Potem je Taylor poudaril, da stopa v borbo v znamenju spomina pokojnega Franklina D. Roosevelta ter nadaljeval:
"To bo nekaj Čudovitega, voditi kampanjo ob strani Henry Wallacea, v novi stranki, z vsem idealizmom in navdušenjem, ki bo neizogibno zrastlo v tako iz-vanredni priliki na ameriški politični pozornici."
Se veseli svobodne borbe proti reakciji
"Sedaj bom svoboden, da se borim proti tej koaliciji obeh strank in vsem njenim delom," je nadaljeval Taylor. "Proti Taft-Hartley postavi, proti prisilni vojaški službi, proti gonji za vojno, proti draginji, plemenskemu zapostavljanju in zatiranju civilnih svobodščin.
"Vem, da se bom dobro počutil v zavesti, da ne bom več v družbi velikomestnih bossov, Kellyja, Haguea, Flynna, Cur-leya in Pandergasta, in da mi ne bo treba spravljati mojih nazorov v sklad z 'Jim Crow' pojmi Crupma in Rankina in vseh ostalih 'polltaxerjev' in profesionalnih sovražnikov človeške svobode in temeljnih ameriških pravic.
"Niti me ne bodo mučili problemi, pred katerimi stoji tragično majčkena skupina republikanskih liberalcev, ki morajo požirati in racionalizirati program, katerega jim servirajo Mr. Pew, polk. McCormick, senator Taft in zveza tovarnarjev.
"Počutil se bom dobro v svoji notranjosti. Počutim se dobro, ker sem sposoben, da na ves glas govorim za stvari, v katere verujem, ne da bi se mi bilo treba bati, da bom stopil na predsodke ali privilegije kakega neprijetno dišečega tovariša —na naši strani ni nobenih Pau-leyev, nobenega olja, nobenega Wall Streeta, nobenih generalov in nobenih privilegirancev."
RADIO IN FILMSKI APARATI PREPOVEDANI. KO BO PRIČAL WALLACE
WASHINGTON, 23. feb. — Pristaši Henry A. Wallacea so nocoj ogorčeno protestirali proti odloku kongresnega odseka, ki vodi zaslišanja glede Mar-shallovega načrta, da se jutri, ko bo pred odsekom nastopil Wallace, prepove oddaja njegovih izvajanj po radiju in Ua se tudi žafrani snemanje filmskih slik.
Ta odlok kongresnega odseka je bil označen za "nezaslišno cenzuro."
Wallace bo nastopil pred odsekom na svojo lastno zahtevo in bo pričal proti pomoči za Evropo v obliki, kot jo predvideva Marshal-lov načrt. Odsek je prošli teden naznanil, da se zadnji teden zaslišanj ne bo dopustilo radia ali snemanja filmov, češ, da se s tem ustvarja prevelika gneča v dvorani^ kjer se vršijo zaslišanja in da to ovira delo odseka.
C. B. Baldwin^ Wallace-ov kampanjski manager, je nocoj podal izjavo, v kateri je vprašal:
"Mar se odsek boji, da bi ameriško ljudstvo zvedelo resnico glede predlaganega načrta za pomoč Evropi?"
Levo krilo social demokratov podprlo komuniste' na Češkem
ARABCI NE BODO DALI OLJA AMERIKI
KAIRO, 23. feb. — Sedem držav tako zvane Arabske lige i je sprejelo sklep, da ne bodo i dale Ameriki nobenih oljnih
Vsa znamenja kažejo, da bo Gottwald dobil mandat za sestavo nove vlade
koncesij in tudi ne ostalim državam, ki so podprle načrt za delitev Palestine.
Obenem so arabske države izjavile, da bodo ponovno raz-motrivale o oljnih koncesijah, ki jih omenjene države že imajo, in sicer, ko bo za to "prišel čas."
Zmaga desnega krila pri Fisher Body glede "affidavitov"
Bender kritizira obnašanje ameriških stranjem. častnikov v Grčiji
I Lokalna unija št. 45 United Automobile Workers, CIO, v to-! varni Fisher Body je v nedeljo ■na svoji seji z veliko večino od-' glasovala, da morajo vsi uradniki podpisati zaprisežene izja-I ve, da niso komunisti, in da bo-|do vsi taki uradniki, ki bi take ; izjave ne hoteli podpisati, od-
PRAGA, 23. feb.—Češkoslovaška bo verjetno dobila novo vlado, ki se bo nahajala pod kontrolo komunistov. Do te možnosti je prišlo vsled razkola v vrstah socialdemokratov, ki so v politični krizi dežele držali ravnovesje.
Komunisti že kontrolirajo pol*~----—
avtonomno slovaško vlado, izjurgira stranko, naj podpre katere so vrgli ne-komuniste in predlog strokovnih unij za na-
daljno podržavljenje in ostale ■komunistične programe.
Moč desnega krila social-de-mokratske stranke ni znana. Tudi ni znano, kateri voditelji stranke so stopili na stran komunistov.
Opozicijski govori so vsaj delno zatrti. Tako se je prepovedalo nadškofu Josefu Beranu, da bi priredil molitve za mir v Pragi, dočim v Bratislavi ni izšlo glasilo slovaških demokratov, ker stavci niso hoteli tiskati čldnkov, v katerih se je kritiziralo • komuniste.
Po celi deželi šs vedno vlada vznemirjenost in izgleda, da bo prišlo do nadaljnega obračunavanja z glavno opozicijo, z nacionalno socijalistično stranko.
i Seja se je vršila v dvorani CIO na Walnut Ave. in priso-jstvovalo ji je okrog 300 članov. Kakor se poroča, je proti pred-
WASHINGTON, 23. feb.
Ohijskikongresnik George
der je dan^ izjavU, da so ame-lg^^ članov. Po seji so se vršile
ljute debate, na kakšen način se je prav za prav dobila večina
riški armadni častniki delno odgovorni za nedavne "bratomor-ne okrutnosti" proti 121	predlog.
tim grškim gerilcem.
Bender je pozval predsedni-' Neki uradnik, ki je znan kot ka Trumana, naj gleda, da ame- P^^istaš levega krila, je rekel, da riški častniki "ne bodo več po-'i^ za resolucijo dejansko glaso-magali ali pa sodelovali p r i i vala le peščica članov, ostali pa takšnemu, barbarstvu." Zahte-jso se vzdržali glasovanja in s val je, da za jamči, da grški ge-tem pokazali svoje neodobrava-
rilci ne bodo "zaklani."
Republikanski kongresnik je citiral poročilo iz Soluna, ki pravi, da se je v past ujelo 121 gerilcev in da so past nastavile
nje.
Glavni argument zagovornikov resolucije je bil, da ako unija ne pristane na anti-komuni-stične zaprisežene izjave, kakor
grške vladne čete "po nasvetu I predvideva Taft-Hartley posta-ameriških častnikov."	jva, potem bo vse članstvo oro-
(Kot znano, je bilo pretekli I pano prilike, da se v slučaju teden poročano, da so v Solunu j spora z upravo tovarne posluži grški monarhisti zverinsko tr-j vladnega delavskega odbora v pinčili zajete grške gerilce.) Isvrho pogajanj in posredovanja.
ZDRUŽENI NARODI BODO PREVZELI TEŠKO NALOGO PRI UPRAVI TRSTA
ŠEST MRTVIH V POŽARU NA DOMU BOGATINA
CAMBRDDGE, Mass., 23. feb. —'Danes je tukaj zgorel dom finančnika H. Alan Grega, starega 40 let- V požaru je našlo smrt šest članov družine. Več oseb, med njimi neki katoliški duhoven, je bilo pri rešilnem delu poškodovanih, škoda znaša $100,000.
LAKE SUCCESS, N. Y., 23. feb.—Združeni narodi so danes sprejeli neizprosno poročilo glede vedno bolj težkih ekonomskih, finančnih in političnih vprašanj Trsta.
Poročilo glede stanja v Trstu je pripravil angleški major-general T. E. Airey, ki je poveljnik angl^ško-ameriške okupacijske zone Svobodnega tržaškega ozemlja. Jedro poročila je, da bodo Združeni narodi prevzeli ogromno nalogo,-- ko bodo prevzeli upravo Trsta in da bolj kot odlašajo s sprejetjem uprave, bolj težak je problem.
V poročilu pa je obenem opozorjeno, da bi "v naglici sklenjen kompromis ne bil v interesu svetovnega miru."
(To je očitno v zvezi z naporom Varnostnega sveta, da se najde rešitev za vprašanje tržaškega governerja. Kot znano, Ju-' goslavija urgira, da se takoj,ime-! nuje governerja, toda italijanska vlada sabotira rešitev, ker bi to
pomenilo, da bi se ameriške čete morale umakniti iz Trsta). Poročilo pravi, da bo glavna Združenih narodov, da na ozemlju zaščiti ljudstvo
naloga
se
pred pritiski ali pa strahovanji s katere koli strani. Toda s tem so tudi povezani resni ekonomski in finančni problemi, ker v Trstu je velika brezposelnost, pomanjkanje hrane, industrijski in trgovinski zastoj in velik deficit v budžetu.
Jugoslovanska sodnija obsodilo Američanko
BEOGRAD, 23. feb,—Ameriška državljanka Emma Debe-Ijak je bila danes obsojena na 10 let prisilnega dela.
Debeljakova je za časa in po oku{iaciji sodelovala s hrvaško teroristično in fašistično organizacijo ustašev. Poleg nje je bilo obsojenih še pet soobtožen-cev na kazni od tri do dAset let prisilnega dela.
jih , zamenjali s komunisti. Telefonske zveze med Slovaško in prestolnico Prago so prekinjene.
Do razkola v vrstah socialdemokratov in direktne akcije v Slovaški je prišlo, ko so komunisti priredili v Pragi parado svojih oboroženih policijskih sil in zasegli glavni stan češke nacionalne socijalistične stranke, ki je predstavljala glavno opozicijo komunistom.
"Pripravljala se je zarota proti vladi," pravi Nosek
Do zasege glavnega stana nacionalnih socijalistov je prišlo na podlagi komunističnih obtožb, da je omenjena stranka pripravijalala oborožen upor proti vladi.
Komunistični twti an ji ■ inini-ster Vaclav Nosek je osebno obvestil Beneša glede dokazov, s katerimi da je potrjena oborožena zarota nacionalnih socijalistov, kakor javlja radio iz Prage, ki je obenem podal izjavo premierja Klement Gott-walda, da bo "vladna kriza rešena v par prihodnjih urah ali pa povsem gotovo v par prihodnjih dnevih."
Češkoslovaška je v pravem pomenu besede odrezana od ostalega sveta, ker je notranji minister izdal ukaz, po katerem sedanji potni listi nimajo veljave, ako nanje ni pritisnjen nov, poseben pečat.
Akcija komunistov soglaša z zakonom
Doslej izgleda, da so akcije, ki jih je podvzelo komunistično notranje ministrstvo, v soglasju z zakonom. Edino sporno vprašanje je legalnost akcije v Slovaški, kjer so komunisti prevzeli vladne pozicije, ki so jih imeli ne-komunisti.
Policija, oborožena s puškami in strojnicami, nadzoruje praške ulice. Pred parlamentom, vladnimi uradi in zunanjimi ambasadami so postavljeni močni policijski oddelki. Za jutri se je predvideval sestanek parlamenta, toda sestanek je bil odložen za nedoločeno dobo.
Beneš, ki je poslušal preprečiti vladno krizo, je imel konference s predstavniki nacionalne socijalistične stranke in s katoliško stranko. Toda nobenega poročila ni glede teh diskusij. Beneš je naznanil, da bo potom radia govoril deželi, toda njegovo naznanilo je prišlo pred razkolom social-demokrat-ske stranke.
Domače vesii
Zadušnice
V sredo zjutraj ob 7.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega Joseph Mar-koviča v spomin tretje obletnice njegove smrti.
Jutri, v sredo zjutraj ob 6.30 uri se bo brala zadušnica za pokojno Frances Srakar ob drugi obletnici njene smrti, in sicer v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Josephine Primoznik, hčerka Mr. in Mrs. Frank Primoznik iz 928 E. 209 St., in Robert L. Spech, sin Mr. in Mrs. John Spech iz 18203 Nottingham Rd. Bilo srečno!
Zopei doma
Mrs. Mary Godec iz 20755 N. Vine St. se iskreno zahvaljuje vsem za obiske, kartice in darila, ki jih je prejela za časa bolezni. Sedaj se nahaja na domu pod zdravniško oskrbo.
Vile rojenice
Vile rojenice so se včeraj zglasile pri družini zdravnika in Mrs. Carl W. Rotter iz E. 221 St. ter pustile zalo hčerko, ki je četrti otrok v družini. Materino dekliško ime je bilo Dorothy Gross. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. Jim Rotter iz Kewa-nee Ave. zopet stari oče in stara mati. Naše čestitke!
Pobiranje asesmenia v domu na Holmes Ave.
Tajniki društev, katera zbo-
Socialisti zagovarjajo sodelovanje s komunisti
Na celodnevnem sestanku so-cial-demokratov je bila spre je-,
ta resolucija levega krila, s ka -1 rujejo v Slovenskem domu na tero se stranko urgira, naj še j Holmes Ave., bodo pobirali me-nadalje ostane v vladi in začne! sečni asesment danes 24. in ju-pogajanja s komunisti glede po- j tri 25. februarja. Prosi se člane, zicij v vladi. Resolucija obenem < da to naznanilo vpoštevajo.
' - »T/,
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
24. februarja
194:
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day E;ccept Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po'raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto)--
Fox Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-§8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
CENZURA NOVIC IN ENOSTRANSKO POROČANJE
Metodistični duhovnik A. A. Heist, ki je direktor južno-kalifornijske podružnice American Civil Liberties, je pretekli teden izjavil, da državni oddelek organizira in verjetno upravlja s cenzuro vesti iz inozemstva. Poudaril je, da se v ameriških časopisih opaža to cenzuro, ker so vesti glede civilnih pravic in ekonomskega napredka evropskih držav pičle in da ameriški državljani sploh ne vedo za pravi položaj v Jugoslaviji in Češkoslovaški.
Obtožbe uglednega duhovnika niso brez vsake podlage. Ameriški tisk, kar se tiče držav vzhodne Evrope, se predvsem ukvarja s "terorjem." Časnikarski poročevalci posameznih ameriških časopisov in agencij odhajajo v dežele vzhodne Evrope z izključnim namenom, da odkrivajo "teror" in stikajo za novicami, ki so večkrat utemeljene na domišljiji in ugibanjih, o vedno novih primerih teptanja "svobode," in "demokratičnih pravic." Le tu in tam pošlje kakšen poročevalec poročilo o ekonomski obnovi in industrijalizaciji posameznih vzhodno-evropskih dežel in o naporih ljudstva, da na ruševinah zgradijo nove domove.
Veliko se piše o novi Jugoslaviji. Toda ameriški časopisi pišejo skoraj izključno le o "terorju." Dan za dnevom prihajajo poročila, ki nudijo popolnoma potvorjeno sliko o razmerah v Jugoslaviji, kjer se predvsem polaga največja ppzornost obnovi. Po celi Jugoslaviji se obnavljajo v.i.^i in mt-sta, gradijo mostovi in železniške proge, dvigajo nove tovarne, pobija nepismenost, organizirajo strokovn' tečaji in spodbuja mladino, da v trdem in požrtvo valnem delu koraka boljši bodočnosti naproti. Toda ameriški časopisi o tem molčijo. Njih ne zanima, kaj pravi nova Jugoslavija. Njih zanima, kaj je s staro Jugoslavijo, z Jugoslavijo, ki je v preteklosti bila vključena v balkansko džunglo in katero so izžemali domači in tuji izkoriščevalci. Za to staro Jugoslavijo se potegujejo in to staro Jugoslavijo imajo stalno pred očmi.
Toda niso samo novice, ki se tičejo vzhodne Evrope, ki., so podane na takšen način. Ameriško ljudstvo je, čita-joč poročila iz Grčije, bilo res pod vtisom, da se tam "majhna skupina komunistov" bori, da bi zasegla oblast. Ta "majhna skupina" pa kontrolira 80 odstotkov grškega ozemlja! Sam predsednik Truman je spravil s svojim poročilom v očitno nesoglasje ta poročila iz Grčije, ko je poudaril, da je položaj, ekonomski in politični, sedaj hujši kot pa je bil pred enim letom. Nedavne stavke v Franciji in Italiji so tudi bile servirane na popolnoma tendenciozen in propaganden način. V Franciji in Italiji so se po poročilih v ameriškem tisku, komunisti poskušali "nasilno" polastiti oblasti. Toda dogodki so dejansko bili v zvezi s provokacijami in posebno s aktivnostjo fašističnih elementov.
Ni dvoma, da ta način poročanja soglaša z uradno politiko državnega oddelka, ki na primer ne dovoli vsakomur, da bi obiskal Jugoslavijo. Verjetno pa je, da se v tem pogledu ne bi ničesar spremenilo, ako bi politika državnega oddelka bila bolj prijateljska napram deželam vzhodne Evrope. Večina ameriškega tiska, bi kar naprej poročala o "terorju." Časopisi, ki so ustanovljeni na pod-lagi velikah kapitalističnih monopolov, v nobenem slučaju ne bodo pisali prijazno o deželah, v katerih kapitalizmu ni več mesta. Klerikalni časopisi v naši deželi ne bodo prijazno pisali o deželah, kjer izvajajo ameriški princip ločitve cerkve od države in tudi na račun cerkvenih veleposestev izvajajo agrarno reformo.
V sedanjih vzburkanih časih je za obžalovati, da ameriško ljudstvo ni pravilno seznanjeno z razmerami v vzhodni Evropi in da nima pravega vpogleda v zadeve, od katerih je odvisen mir na svetu.
Delavstvo v Ameriki—začetna leta
(Prvi od serije člankov o zgodovini delavskega gibanja v tej deželi. Članki temeljijo na materijalu prirejenem v Delavskem departmentu Zedinjenih držav).
In ženil se je tudi
Ko je bil gospod Vinko dobre volje, ga vpraša hudomuš-než: Vinko, pa si bil kdaj zaljubljen?
"Kako da ne. Zakaj ne bi bil. Po sedmi šoli je bilo, na Sv. gori som bil v Makarovičevi go-
' stilni. B"'ejst čečica je stregla, kar zaljubil sem se vanjo. V kozarcu vina sem iskal korajžo. Stopil sem zanjo v klet. Ko sem ji hotel razodeti svoje srce, se mi je začelo nekaj mešati po želodcu in je bruhnilo na dan. Pa sem videl, da nisem za ta ■ "kšeft".
Zgodovina ameriškega delavskega gibanja sega nazaj v koloni jalne čase. Pred izjavo neodvisnosti leta 1776 in vzpostavitvijo Zedinjenih držav ameriških leta 1789, so imeli svoja podporna društva in jednote rokodelci, industrijalni in domači delavci ter razni izurjeni delavci in obrtniki. Namen je bil zavarovati člane podpornih skupin pred finančnimi potežkoča-'mi v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. Poslovale so podporne jednote in društva na prilično isti podlagi kot danes—na podlagi medsebojne samopomoči.
Ko so ameriške koloni je. izvo-jevale svojo neodvisnost od Anglije, se je povečala zahteva po ameriškem blagu. V času tega širjenja ameriškega trga je postalo nakupovanje in prodajanje ameriškega blaga za izvoz specializirana funkcija "trgovskega kapitalista." Ta je skušal nakupiti za čim nižje cene in prvi so se temu postavili po robu organizirani delavci rokodelci in obrtniki, ki so jih uposljevali. Moč kompeticije je seveda polagoma ločila delavce od delo-dajalskih obrtnikov—ti slednji so pričeli gledati, kako bi pro-ducirali izdelke po nizki ceni— delavci so bili interesirani, kako si bodo zagotovili plače vredne njihovega dela in izrujenja.
Ko se je pričelo znižanje plač, so rokodelci kot čevljarji, mizarji in tiskarji pričeli organizirati svoje unije v Philadelphi-ji, New Yorku in v Bostonu in sicer okrog leta 1791. Te unije so bile seveda lokalne in niso vključevale vseh članov enega ali drugega od teh poklicev v imenovanih predeljih.
Te prve ameriške unije so bile do gotove meje podporne, . vendar so pogosto postavljale i zahteve za višje plače, minimalne mezde, krajše delovne ure, unijsko uposljevanje ali "zaprto delavnico," kakor temu pravimo danes. V začetku 19. stoletja so bili delavski in deloda-jalski krogi prilično dobro ser jznanjeni z načelom kolektivne-iga pogajanja. Bilo je tudi več-;krat uveljavljeno v delavskih sporih. Prvič so stopili v medsebojne razgovore filadelfijski čevljarji in njih delodajalci leta 1799.
V nekako isti dobi se je prvič pojavil unijski zastopnik, kate-jremu pravimo "poslovni zastopnik" unije. Ti prvi zastopniki i so s& "klatili' 'od tovarne do tovarne, so vohali, če tvorničarji in drugi delodajalci izpolnjujejo unijske dogovore, v plači in drugače. Tudi stavke segajo približno v isto dobo—newyor-ški peki so pustili delo, da izvo-jujejo svoje zahteve že leta i 1741. A prvi avtentični "štrajk" I so vprizorili tiskarji v Philadel-[phiji leta 1786. Tiskarska organizacija je svojim stavkujočim članom nudila podporo.
Dobro desetletje kasneje, leta 1799 so v istem mestu zr.utav-kali čevljarji iz simi)atijo do stavkujočih izdelovalcev škornjev. Leta 1805 pa so čevljarji v New Yorku ustanovili stalni podporni stavkovni sklad in že leta 1809 so ravno ti rokodelci oziroma čevljarski delavni sodelovali v stavki, ki se lahko smatra za prvo "generalno stavko" v tej deželi—zastavkali so čevljarski delavci v vsaki tvor-nici ali delavnici, ki je hotela lomiti stavko.
S tem se je pa tudi začelo gibanje delodajalcev, da stavke zlomijo. Najemali so stavkoka-zo, da stro delavske unije in zatekali so se na sodišča, da bi ta proglasila delavske unije za nelegalne. Tožbe proti organiziranim delavcem so bazirale na neki stari angleški postavi, ki je označala kolektivne zahteve delavcev za zaroto proti javni blaginji. Teh tožb je bilo največ v
letih 1806-1814. Kontroverza izvirajoča iz tega je držala skoro vse stoletje. Tako se je borba med delavstvom in delodajalci ter sodišči vlekla v nedogled in ko je po Napoleonovih vojskah nastopila kriza, je mnogo unij propadlo.
Vkljub vsemu so se po letu 1820 pričeli delavci spet močno organizirati po večjih mestih. Unije so rasle med klobučarji, tkalci, žebljarji, mizarji, krojači in drugimi. To je bil početek organiziranja tovarniških delavcev.
(V naslednjim članku bo opisano, kako je delavstvo pričelo posegati v politiko).
Common Co^cil.
Kaj pravijo člani SNPJ?
posameznik daruje po svoji moči. V kratkem času sem nabral vsotS $71, katera bo poslana na pristojno mesto. Iskrena hvala vsem darovalcem! To naj bo odgovor vsem tistim, ki bi radi uničili naše časopise in vse, kar smo skupaj spravili v mnogih letih.
Paula Skavich, predsednica,
Mimie Strasberger, tajnica,
John Pečnik, blagajnik.
*
Iz zapisnika letne seje Federacije SNPJ za zapadno Pennsylvanijo
N. Braddock, Pa. — Federa-
ŠKRAT
Lov v sobi
Plemenit gospod je stanoval v pnvem nadstropju. Bil je velik prijatelj lova; ni bilo dosti, cija se zaveda resnosti tožbe,' da je podnevi s svojimi psi dir-katera je naperjena proti trem' jal okrog, celo doma v sobi je
naprednim slovenskim listom v Ameriki od strani Franca Ga-brovška. Soglasno je sprejet predlog, da se apelira na vsa napredna društva, organizacije
lovil, ščuval svoje pse na mrtvega, z žagovino natlačenega zajca. Ali je bil to ropot!
V drugem nadstropju nad njim pa je stanoval učen go-in posameznike, da gremo na' spod, ki je tudi rad lovil, pa ne delo za zbiranje sklada in tako' zverine, ampak učenost in vedo, pokažemo, da smo združeni viki pa potrebuje tihote in miru. boju proti reakciji. Soglasno se I Ta naznani svojemu sosedu, naj odobri $300 iz blagajne v ta i ustanovi tisto brezkončno ropo-sklad.	I tanje. Plemeniti gospod pa od-
#	govori: "V svojem stanovanju
A. D. se huduje, ker posamezna društva in člani SNPJ odgovarjajo na njeno vprašanje "Kaj pravijo člani SNPJ?"
Posebno ji ni prav, ker so si odgovori, kot pravi, podobni "kot jajce napredne kure." Želela bi, da bi ti odgovori bili drugačni, kajti na vse načine si prizadeva, da bi ustvarila razdor in zan&ila sovraštvo v vrstah članov SNPJ. Odločni odgovori društev ji seveda niso po volji, ker vsi brez razlike obsojajo poskuse, da se potom tcžb uniči naše napredne časopise in ustanove.
Kot znano, nas kaplan Ga-brovšek toži na $1,200,000, kar v jugoslovanski valuti znaša 60,000,000 dinarjev. Odprto moramo priznati, da pri Enakopravnosti, žal, te vsote ni. Prosveta menda tudi nima na razpolago takšnega sklada. Kar se pa Proletarca tiče, zelo dvomimo, da bi iz prijaznosti posodil to vsoto.
Kaj nam je torej ostalo? Nič drugega kot, da se — združeni in enotni — zoperstavimo tistim, ki nam vsem strežejo po življenju.
Mi nismo vprašali "Kaj pravijo člani SNPJ? To vprašuje sama "Ameriška Domovina", in ker je pač vprašala, je popolnoma pravilno, da sliši tudi odgovore.
Zadnje poročilo blagajnika Narodnega odbora za svobodni tisk John Pollocka je bil najbolj konkreten odgovor. Izjave in resolucije, kakor tudi prispevki posameznih društev SNPJ, ki smo jih že objavili, pa potrjujejo naše prepričanje, da imamo za sabo vso napredno javnost. Danes pa podajamo še par takšnih Odgovorov na to
vprašanje A. D.
*
Tudi društvo 325 na braniku našega tiska
Gowanda, N. Y.—Društvo 325 SNPJ je na svoji redni seji obsodilo napad klerikalne reakcije in Gabrovška na naš tisk ter prispevalo $10 v obrambni sklad, poleg tega zneska pa so navzoči člani darovali $15, torej skupaj $25.
Članstvo našega društva je mnenja, da se fantje okrog sv. Vida in Ameriške Domovine zastonj zaletavajo ob zid.
Za društvo 325 SNPJ:
John Matekovic.
Društvo 509 SNPJ obsoja napad na napredni tisk
Fontana, Calif.—Društvo 569 SNPJ je na svoji redni seji soglasno obsodilo našega dobrega rojaka Franca Gabrovška in njegove zagrizene podpornike, kateri bi fadi uničili naše edino 3rožjo, naš svoboden tisk.
Naše društvo je darovalo že )red nekaj meseci $25 iz društvene blagajne, kakor hitro pa je tila vložena tožba tudi proti Prosveti in Proletarcu, sem pa'' apeliral na članstvo, da še vsak
Odgovor reakciji je: $100 za obrambo našega tiska!
sar pa nismo ujeli, nosimo seboj. — Kaj smo lovili? dni ti damo odloga, da ugan'; če ne uganeš, nisi vreden svo? ga imena!" (Pri Grkih je namreč velika sr amota, ce ® drijan ni mogel rešiti uganke.)
Modrijan je priinišljal n®'" dan, da bi se domislil, kaj ^
lovili. — Brezuspešno je
prvi, mine drugi dan in ^ tretji se je bližal svojemu cu in vedno še uganka w rešena.
V veliki žalosti in skrk svojo slavo vzame vrv, se obesi.
Ubogi modrijan se ni slil, da so mladeniči lo™ bolhe.
tif
vedo^'
Lov na medvede
Lovec Cene je pripo^'' v veseli družbi: "Pred D' rimi leti sem bil prvič daleč tam v gorah. Dva da sta bila tam in sta vala živino in ljudi na P Mene so postavili na ozko ^ zo ob skalah. Na eni strahu
na I"" 0#

kar se mi ljubi!", Je vdigovala
strma
smem delati.
Kaj se zgodi? Ko drugega drugi pa je bil globok Strabane, Pa. — Na redni j dne naš junak ravno s svojimi i črez katerega je seji društva Postonjske jame | psi lovi mrtvega zajca, ga pre- Nisem še stal do
št. 138 SNPJ, ki se je vršila 18. j straši dež, ki se vsuje izpod
kar sem zaslišal neko
n# ,red'
januarja, je članstvo sprejelo' stropa. "Kaj je to?" vprašazdajci je stal P na znanje poziv A. D., kaj pra-jsam sebe, potem strežnika, na- rio velik medved. Kaj " vi članstvo SNPJ o tožbi, ki je: posled učenega gospoda nad se-; ' Ustreliti nitem P naperjena proti Enakopravno- j boj. Ta pa reče, kazaje na svo-1 J® padla puška od s ^ sti, Prosveti in Proletarcu, ter jo poplavljeno sobo: "Gospod! '"^k ter telebnila v sklenilo prispevati $100.00 za i Vi lovite v svojem stanovanju, premišljam dolgo.	. jjf!
' brv ter se splazim po
obrambo teh listov.
zajca, a jaz lovim ribe. V svo-
dospe® ledve«'
Mi ne bomo ponavljali, kar! stanovanju smem delati, | prepad. Pa komaj se že piše o tej zadevi. S toži-1 kar se mi ljubi!" — Od tega ča-; ^redo brvi, zapazim tel jem Gabrovškem smo se v sa je bil spodaj mir, a tudi de-1 ki mi pride naproti. ^ javnosti spoznali in gotovo se'žja ni bilo več.	; ^il ujet; pod mano	|i*
bomo še bolj, ko pride čas za'	*
to. Razveseljivo pa je dejstvo,: Čudni lovci
' mano medvedka, za
da nas je ta kaplan tako združil, kot nas še ni nihče. Upamo, da bomo združeni ostali, kar nam bo v jamstvo, da bomo zmagali v tem boju proti črni reakciji.
John Koklich, preds. Jacob Pavcic, tajnik, Anthony Lt-shlkar, blag.
Slaven grški modrijan je srečal zunaj mesta tropo mladih lovcev, ki so se vračali z lova. Ker ni videl pri njih nobenega plena, jih je vprašal zaničljivo: "No junaki, kaj ste ujeli?"
Pa mu odgovori eden: "Ves dan smo lovili v gozdu. Kar smo ujeli, sn o pustili tam; ce-
njen kosmatinec medved-to strašni trenutki • • ■ ^ nekoliko umolkne, poslus^ -plašno zijajo vanj, in če; "Kaj pa je bilo "Snedla sta me!" reče odide.
Obiski tujih novinarjev v Jugoslaviji
Lov na volke
A: "Lov na Volke za lovce posebno veselj® ■ 'Res! Vendar tudi
B;
voli"
Večina tujih novinarjev jej
Iren je časih; zakaj i prav strašne zveri." . A: "O tem- ne dvom|^' obiskala največja gradilišča pr- j lovci se vendar podpir&J vega leta petletnega plana, bila^ seboj?"	, pf*
je na mladinski progi Šamacj B: "Ne vselej.	"
— Sarajevo, ogledala si je grad-^nekaj leti sem šel na njo tovarne težkih orodnih stro-: lo nas je kakih deset jev v Železniki! in obiskala sko- j Kar se volk iz gozda raj vse jugoslovanske republike, j zakadi vame. Vsi lov« ^ ^ Številni novinarji s o obiskali: moja puška se ne	^
jo obiskalo 27 novinarjev iz An-1 Sarajevo, Dubrovnik, Split, Za-j po meni bil bilo, da o-iha 15 w TTr-anpHp i, SitIpo 7 I grcb, Titograd, Ljubljano, Skop-'moj zvesti pes. Ta
Ije in kmečke delovne zadruge | zgrabil volka, in	f
Lani je obiskalo Jugoslavijo 206 tujih novinarjev iz vseh krajev sveta.
Iz ZDA jih je prišlo 51, medtem ko jih je bilo v letu 1946 40. Vsak četrti tuji novinar, ki je obiskal Jugoslavijo, je bil državljan Združenih držav.
Iz drugih držav je Jugoslavi-obiskalo 27 novinarjev iz Anglije, 15 iz Francije, iz Švice 7, | greb, Titograd, Ljubljano, Skop-; moj zvesti pes. Ta j® iz Palestine 7, Indije 5, iz Av-
strije 4, iz Italije 4 in iz Kanade, Belgije ter Holandske po tri-
boriti in gristi, za."
da je
bil

v Vojvodini.
Prav tako so Jugoslavijo obi-je. Tudi znatno število novinar-j skali britanski javni delavci! A: "Pa kateri je jev iz slovanskih držav je obi-j Hewlett Johnson, canterburski: ši, pes ali volk?" skalo Jugoslavijo: 19 novinar- nadškof g. Garbet, yorški nad-j B: "Tega ne morem
jev iz Bolgarije, 16 iz Češkoslovaške in trije novinarji iz Poljske. Jugoslavijo so obiskale tu-
škof, skupina britanskih labori- zakaj grizla in borila stičnih poslancev z Zilliacusom; kler nista drug na čelu, delegacija duhovnikov. noma požrla; nič m
di skupine novinarjev iz Romu-: ameriških cerkva, kakor tudi razen njiju repov
I"
nije. Madžarske, Albanije, ka-
posamezni zn^i javni delavci j
kor tudi posamezni novinarji iz j iz Indije, Burme, Kitajske in j Naročajte, širite Egipta, Kitajske in Japonske, slovanskih držav.	' 'PJnakopravHostf"

SLIKE IZ SLOVENIJE
F
-m

.. .-»t 'f ■ J ■% . &
Skupina Škrlatice
24. februarja 1948.
enakopravnost
STRAN 3
Nedolžni" in "humani" vojni zločinec
Rim v januarju 1948—Upravičena je dokumentirana zahte-jugoslovanske vlade po izro-^itvi vojnih zločincev generala adea Orlanda, pod sekretarja Ministrstva vojske in Achile arazze, sekretarja italijanskega notranjega ministrstva je zapustil velik odmev fin vtis ne sa-v italijanskem in svetovnem ampak pred -vsem med !.! y^nskimi vladnimi in poli-"cnimi krogi.
za registracijo voj-' zločincev pri Organizaciji fuzenih narodov je potrdila, ^ s a imenovana vojna zločin-a	na njeni listi in
a ijanski demokratični tisk v poročilih in člankih o tej ®vi vlade Federativne Ijud-Jugoslavije brani treba spoštovati ^	mirovne pogodbe in
iiio ^P^^avičenim zahtevam
goslovanskih narodov.
pa je ves reakcio-ster''	tisk zagnal hi-
slav'*-"" ProP&S&ndo proti Jugo-zaht^'- postavil v obrambo vojnih zločincev. V ° dveh notornih voj-ci r	pa so ob konferen-
^'^"ega atašeja jugoslo-De p poslaništva v Rimu j® predložil "loku fotografije izvirnih do	ki potrjujejo kriv-
tu^i „®"°vanih zločincev, vstali ^^Grvatore Romano," va-"QuTxr politično glasilo., akor	organ Katoliške
»g" drugi.
silo j'.^'^^i^Gnto liberale," gla-stranke, ki se tišje niajhni nakladi, ki pa (iejgt° ^iiven list, z ozirom na p08iZ°'.	čitajo skoraj vsi
te_ . italijanske konstituan-Voiniu ^ obrambi italijanskih zločine
iJieči

cev šel nadalje iz-
^dvpfi "u- 1
znova in znova sta jih'^'v zagrešila Tadeo Orlan-
|do in Achile Marazza. Vendar se je treba znova povrniti k temu vprašanju z ozirom na dejstvo, da sta ta dva vojna zločinca v zadnjih dneh dala dopisniku italijanske časopisn-e agencije "ANSA" cinične izjave, ki presegajo vse mere in pričajo o njuni zakrknjenosti in zaslombi, ki jo uživata pri vladajočih krogih današnjih dob.
General Tadeo Orlando je med drugim izjavil dbpisniku "ANSE" naslednje: "V Sloveniji je italijanski vojak zapustil dober vtis in najboljši spomin."
S temi besedami Tadeo Orlando očividno hvali italijansko okupacijo Slovenije in zato je pr^v, da prikličemo v spomin naslednja dejstva, o katerih ves reakcionarni italijanski tisk in Orlando sam previdno molči.
V 29 mesecih italijanske okupacije takoimenovane "Ljubljanske province," ki je štela približno 330,000 prebivalcev, je bilo ustreljenih približno 1,500 talcev, v ofenzivah je bilo ubitih 2,500 ljudi, zaradi mučenja v italijanskih zaporih je umrlo 84 oseb, žive zažgane ali drugače masakrirane so bile 103 osebe, italijanski okupatorji so brezobzirno ustrelili okoli 900 ujetih partizanov, v internacij-skih taboriščih Gonarsu, Rabu, Padovi, Monigu, Arezzu in drugod pa je zaradi maltretirannja in lakote umrlo 12,087 oseb.
Od 54,042 hiš, kolikor jih je imela "Ljubljanska provinca," so italijanski okupatorji razrušili 12,773 in poškodovali 8,850 hiš. Materialna škoda, ki jo je prizadejala italijanska okupacija in barbarsko uničevanje slovenske narodne imovine, se ceni na 10,880,000,000 dinarjev.
Od 330,000 prebivalcev "Ljubljanske province" je bil v 29. mesecih brezobzirne italijanske okupacije vsak šesti Slovenec zaprt, vsak osmi prebivalec
SLIKE IZ SLOVENIJE
S poti na Kuto

Savinjske planine izpod Olšave
ubit, vsak 16 pa je postal invalid.
Ta dejstva, ki izhajajo iz zaključkov komisij za ugotovitev vojnih zločinov jji oceno vojne škode, neizpodbitno pričajo, kakšen je "dober vtis in najboljši spomin," ki ga je zapustila italijanska vojaška okupacija in o kateri s takim cinizmom govori podsekretar italijanskega ministrstva vojske.
Cinizem, lasten samo tako zakrknjenemu in hinavskemu voj-nei(iu zločincu, kakršen je general Tadeo Orlando, je mogel navdihniti naslednje besede; "Vojaške oblasti niso nikdar pod-vzele nobene direktne akcije ali represalije, ampak so se hotele v vsakem primeru pokazati kot učinkoviti organi za varstvo javnega reda v duhu pravice."
Slovenski narod prav ■ dobro pomni neštevilna streljanja talcev, prav dobro pomni, kako so okupacijske italijanske oblasti v duhu pravice "učinkovito zaščitile javni red."
Tadeo Orlando je celo zanikal sleherno ropanje slovenskega narodnega imetja, ropanja, ki ga potrjujejo stoteri dokumenti, zaplenjeni v italijanskih arhivih in citati, ki jih navaja cenzura v svojih poročilih o zaplenjenih pismih italijanskih vojakov.
"Rečeno je bilo tudi," je izjavil Tadeo Orlando, "da so naše komande plenile živino in perutnino. Vse to je neresnično, vse je neresnično. Samo enkrat sem zvedel, da je nek oddelek, takoj ko je prišel v neko majhno vas, rekviriral nekaj perutnine in nekaj glav živine. Stvar me je vznemirila in takoj sem odredil, da je višji oficir komande odšel v vas in poskrbel za takojšnjo izvršitev mojega pismenega ukaza, v katerem sem odredil, naj se takoj skličejo župnik in najbolj znani vaščani ter da se naj v njihovi prisotnosti razdeli, kar je bilo rekvirirano." Tako vojni zločinec Orlando.
Organ vladne demokristjan-ske stranke. De Gasperijev "II Popolo," je dan pred tem intervjujem 14. januarja 1948 pod naslovom "Kdo so kriminalci" objavil ta dokument, na katerega se sklicuje Tadio Orlando in iz katerega je razvidno, da gre za vas Ig-Studenec, obenem pa je v komentarju zapisal naslednje:
"Kako je mogoče, da bi neka oseba, ki je izdala ukaze take vrste, kakršne objavljamo, mogla istočasno izdati druge ukaze v odprtem protislovju. Kateri vojaški komandant v vojni," se hinavlsko vprašuje "II Popolo," "je izdal svojim trupam tako stroge ukaze, da bi ščitil prebivalstvo okupiranih teritorijev kljub njihovi sovražnosti?"
Trenutno ni važno vprašanje, ali je navedeni dokument, objavljen f "II Popolo," originalen ali falsificiran. Dejstvo je zgolj to, da se s takimi za lase privlečenimi "dokumenti" ne da spra-ti krivde vojnih zločincev. Dejstvo je, da vojni zločinec Tadeo Orlando zavestno laže, da bi varal svetovno javnost, če trdi, da komande njegove divizije in oddelki italijanskih okupacijskih vojaških enot niso izvršile nobene "rektizicije" ali pravilno rečeno plenitve.
Po podatkih komisije za ugotovitev /ojne škode so italijanski okH)atorji v "Ljubljanski provinci' naplenili in naropali 3,300 konj, 13,000 glav govoje živine, 7,000 prascev, 3,400 ovac in koz tor 300 tisoč drugih domačih živali. Na ta način priza-dejana škoda znaša 275 milijonov dinarjev.
Gostobesedni Tadeo Orlando ni v svojem intervjuju pozabil klevetatj partizansko gibanje in naštevati dopisniku ANSE take klevete, kakršne si lahko med vojno vedno zasledil v belogar-dističnem "Slovenskem domu" ali "Črnih bukvah."
Da bi izpričal svojo "huma-
nost," je Tadeo Orlando med drugim izjavil dobesedno:
"Pozivam vsakogar, naj da dokaz, en sam dokaz katerega primera, da bi jaz ukazal ustreliti iregularnega ujetnika." In dalje: "Obtoženec je vselej šo-dil tribunal z vsemi dokazili in vsemi možnostmi obrambe."
Preveč prostora bi nam zavzelo navajanje dokazov številnih Orlandovih poročil o streljanju ujetih partizanov. Iz Orlandovih poročil komande druge armada jasno izhaja, da so njegove edinice med drugim od 5. maja do 30. julija 1942 ustrelile 118 oseb, da so iste edinice na osnovi Orlandovih ukazov samo 31. julija in 1. avgusta 1942—to je v samo dveh dneh— ustrelile 537 ujetih partizanov itd. General Tadeo Orlando do bro ve, da so izvirni dokumenti o teh njegovih vojnih zločinih v rokah jugoslovanskih oblasti. Ta zakrknjeni vojni zločinec dobro ve, da ga je prav na osnovi teh izvirnih dokumentov komisija OZN registrirala na listi vojnih zločincev.
Če pa že hoče Tadeo Orlando dokazati svojo "nedolžnost in humanost" s trditvami, da so italijanski vojaški in fašistični tribunali neoporečno poslovali in da so sodili "obsojence z vsemi dokazili in vsemi možnostmi obrambe," naj navedemo nekaj podatkov o bilanci fašistične justice v "Ljubljanski provinci."
Vojaški tribunal druge armade, sekcija Ljubljana, je v času od 19. novembra 1941 pa do 8. septembra 1943 vodil skupno 8,737 procesov proti 13,186 obtožencem. Dokončanih je bilo 7,036 procesov proti 8,146 obtožencem. Ta tribunal je obsodil na smrt 84 oseb, na dosmrtno ječo pa 434.
Samo v italijanskih vojaških zaporih je bilo v Ljubljani pod italijansko vojaško okupacijo zaprtih 4,508 oseb, ki so bile obsojene na skupno 25,596 let in 16 dni zapora. Tako je torej bilanca "humanosti" in "neoporečnosti" italijanske vojaške justice.
"Imam zavest, da sem bil vedno človek na mestu, human general tako v vojni kot v miru," je na zaključku svojega razgovora izjavil Tadeo Orlando. Ne bi hoteli navajati teh dejstev niti obširnih Orlandovih citatov, če ne bi bili karakteristični za osebe, ki so danes na visokih mestih italijanskega državnega aparata, če ne bi bile cinične izjave preračunane na to, da kale dobro sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo.
V obrambo imenovanih in tudi drugih italijanskih vojnih zločincev pa je nastopil tudi nihče drugi kakor sam italijanski zunanji minister grof Sforza. Na kongresu republikanske stranke v Neaplju dne 17. januarja je grof Sforza, govoreč o jugoslovanski noti o vprašanju izročitve italijanskih vojnih zločincev, izjavil med drugim tudi naslednje:
"Hoteli bi ponoviti našim jugoslovanskim sosedom vprašanje: 'kaj hočete vi? Hočete okušati nezdravo veselje maščevanja za napad ... s streljanjem ali obešanjem kakega tucata kr-voločnežev, avanturistov in morda—kljub vašim trditvam— nedolžnih'?"
Sforza'je nato govoril o svojih spominih iz prve svetovne vojne in usmiljenju, ki so ga pokazali srbski vojaki do ujetih sovražnikov in nato izjavil: ■'Prepričan sem, da bi to ljudstvo, če bi se napravil plebiscit, enodušno odgovorilo: naj Italijani kaznujejo slabe Italijane in naj bo resničen mir med nami."
Besede italijanskega zunanjega ministra grofa Sfdrze citiramo iz "Qsservatore Romana" samo zato, da bi prikazali, na kako zvit in nedostojen način nastopa v obrambo italijanskih vojnih zločincev tisti italijanski zunanji minister, ki je bil avtor rapalske pogodbe in ki ga je go-
neralni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti ozančil kot "najbolj malopridnega (pokvarjenega) izmed vseh italijanskih zunanjih ministrov."
Če danes grof Sforza apelira na "medsebojno usmiljenje in medsebojno razumevanje, se s temi besedami objektivno po-
klevetati tiste narode, ki so bili žrtev njihovih zločinov.
Za vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov je nujno, da se zahtevani vojni zločinci izroče državam, v katerih so izvršili vojne zločine. Jugoslovanski narodi so prepričani, da te zahteve podpira večina italijanskega ljudstva, ker ve, da je prisotnost
stavlja na skupno linijo s pro- teh vojnih zločincev in njihovo
fašističnimi in najbolj reakcionarnimi italijanskimi listi. Jugoslovanski narodi, ki so na svoji koži okusili "najbolj plemenite tradicije italijanskega karakterja," ne hrepenijo po nobenem "nezdravem veselju maščevanja" niti ne žele "ustvarjati novih sporov med narodi."
Nasprotno, slovenski narod in jugoslovanski narodi, ki so bili žrtve zahtevanih zločincev, zahtevajo samo dolžno spoštovanje mirovne pogodbe, zahtevajo samo pravico. Grof Sforza govori, "naj Italijani sami kaznujejo slabe Italijane." Toda praksa zadnjih let potrjuje, da je ogromna večina italijanskih vojnih zločincev ostala nekaznovana.
Fašistični maršal Gtaziani še do danes na primer ni prišel pred sodišče, reakcionarni rimski listi pa pod debelimi naslovi nemoteno objavljajo njegove spomine.
Dejstvo je, da do danes ni bil jugoslovanskim narodom izročen niti en sam samcat italijanski vojni zločinec. Djestvo je, da imajo nasprotno ti vojni zločinci, kot na primer general Ta-
nemoteno izvrševanje visokih funkcij v državnem aparatu samo ovira v borbi demokratičnih in progresivnih italijanskih sil.
Zločinov in krvi pobitih ni mogoče izprati s tiskanim črnilom. Jugoslovanski narodi zato vztrajajo na 8<^oji pravični zahtevi in ne bodo dopustili nobenih invinuarij na račun neštetih težkih žrtev, ki so jih doprinesli" za svojo svobodo.	D. B.
kromberškem župnišču se je pojavil poveljnik brigade, zbudil gospoda Vinka in ga pozval, naj se z njimi umakne tudi on. Gospod Vinko pa se je obrnil na drugo stran in spet sladko zaspal. Noč je končala, Avstrijci so ostali. Po par mesecih pa prejme naš Vinko visoko odlikovanje zlatega Franc Jožef o-vega križca z meči, ker je "s ' s v o j o hladnokrvnostjo" tako vplival na vojaško poveljstvo, daje ostal Kromberk še avstrijski. Prišla so leta, ko je bil Vinko zaradi denarja v stiski, pa se je spomnil, da bL utegnil za zlato odlikovanje kaj dobiti. Pri zlatarju Braunizerju na Travniku pa je izvedel, da odlikova-nje ni zlato, temveč le pozlačen kositer.
Kako je prišel gospod Vinko do avstrijskega odlikovanja
Že med prvo svetovno vojno je gospod Vinko vztrajal v svojem Kromberku. Italijanska vojska je bila že pod vrhom Ška-brijela (Sv. Gabrijela), pa ni niti mislil na to, da bi zapustil Kromberk. Tiste dni se "je vračal iz Ajševice skozi gozd Pano vec. Poveljnik madžarskega! si poiskala zavetja Vinko in še
Strela ga ne mara
Bilo je 1. 1899. Goriški bogo-slovci, med katerimi je bil tudi Vinko Vodopivec, so šli na običajni vsakodnevni sprehod. Ko so prišli na staro goriško pokopališče, je nastala nevihta. Strele so švigale po ozračju, da so se bogoslovci razkropili na vse strani. Pod nekim topolom sta
huzarskega polka ga povabi na večerjo, ki se je spremenila v pojedino s precejšnjim zalivanjem dobre pijače. Vinko je bil v rožcah in domov so ga spravili na konju, držala sta ga pa na
drugi bogoslovec. Strela je treščila v topol, Vinkov tovariš ^e obležal mrtev, Vinko, pa je odnesel majhno prasko. Ko so se začudili, kako da je odnesel zdravo kožo, je Vinko pripomnil; "Mar se niste učili v fiziki,'
vsaki strani dva huzarja, ki sta
ga pripeljala do župnišča in ga j da je mast slab provodnik za, nesla v posteljo. Ponoči pa je j elektriko ? Kako bi mogla strela deo Orlando, danes vso možnost italijanska vojska napadla. V prebiti moj špeh."

stimac
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče
GEORGE STIMAC
Zalisnil je svoje blage oči dne 9. januarja 1948. Pogreb se je vršil dne 12. januarja iz Boltonovih pogrebnih prostorov na Nottingham Rd. na Euclid pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlje.
Blagopokojnik je bil rojen v selu Požar 23.- aprila 1873 leta.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovemu zadnjemu potu na pokopališče. Hvala pogrebcem od društva V boj št. 53 SNPJ in društva Waterloo Camp št. 281 WOW, katerih član je bil, ki so nosili krsto.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi soprog in oče! Ni Ti bilo dano, da še enkrat vidiš svoje drage domače onkraj morja. Zatisnil si svoje blage oči, prenehalo je biti Tvoje dobro srce in odnesli so Te tja, odkoder ni povratka. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni!
Žalujoči ostali:
FRANCA STIMAC, soproga bivajoča v Jugoslaviji ANTON in PETER, sinova bivajoča v Jugoslaviji DANA poročena ANTONIO, hčerka
bivajoča v Franciji Tu zapušča hčerko ZORA poročena MALNAR FRANK MALNAR, zet FRANK MALNAR, vnuk; OLGA, vnukinja DORIS, žena vnuka FRANK, pravnuk
Cleveland-Euclid, Ohio, dne 24. februarja 1948.
S
STRAN 4
ENAJ^PRAVKOSi:
24. februarja 19^®'
i!
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
i
(Nadaljevanje )
Skozi ograjo je Grigorij videl, kako se je poslavljal Ste-pan. Aksinja, oblečena v zeleno volneno krilo, mu je privedla konja. Stepan se je smehljal in nekaj pripovedoval. Ni hitel, ko je poljubil ženo, in dolgo je slonel z .roko na njenem ramenu. Od sonca in dela ožgana dlan je črnela kot ogel na beli ženini bluzi. Stepan je Gri-goriju kazal hrbet; skozi ograjo je bilo videti njegov krepki, rdeči, obriti tilnik, široka, nizka pleča in — kadar se je sklonil k ženi — zavihane končke njegovih brk.
Aksinja se je nečemu smejala in odkimavala z glavo. Visoki vranec je poskočil, ko je začutil na sebi jezdeca.. Stepan je odhajal skozi vrata s počasnim korakom, sedeč v sedlu kakor ulit. Aksinja se je držala za stremena, stopala vštric moža ter mu gledala kvišku v oči zaljubljeno in vdano kakor pes.
Tako sta šla mimo sosedove hiše in se skrila za ovinkom.
Grigorij ju je spremljal z dolgim, nepremičnim pogledom.
4
Pod večer je zadivjalo ne'ur-je. Nad vasjo so viseli temni oblaki. Don, razburkan od vetra, je butal ob breg peneče se valove. Ostri bliski na nebu so križali nebo in zamolklo bobnenje groma je težilo k tlom. Pod oblaki je begal z razpetimi perutmi jastreb, za njim so se podile kričave vrane. Ledeni oblaki so se valili od zapada vzdolž nad Donom. Za pašniki je nebo strahotno potemnelo, stepa je molčala v pričakovanju. Po vasi so z ropotom zapirali okna, od večet-nic so bežale domov starke in se križale, na trgu je plesal stog prahu in žejno, razsušeno zemljo so že pojile prve kaplje dežja.
Dun jaška je opletajoč s kitami stekla čez dvorišče, zaprla vratca kurnika, nato pa obstala sredi dvorišča in širila nosnice kakor konj pred ograjo. Na cesti so vreščali otroci. Osemletni sosedov Miška je plesal počevko po eni nogi — na glavi se mu je vrtela velika očetova kapa s ščitom, zakrivajoč mu oEi — in vriščal s tankim glasom:
Padaj, dežek! Urnih nog mi bežimo v gozd in log, počastit Boga,
pozdravit Kristusa,
Dun jaška je nevoščljivo po-! gledovala na Miškove noge z debelimi prsti, ki so divje tep-j tale tla. Tudi sama bi rada plesala po dežju in si močila glavo, da bi ji lasje zrastli gosti in kodravi. Rada bi kot Miška po-
skakovala po cestnem prahu — toda skozi okno je gledala mati in jezno skomigavala s čeljusti. Dun jaška je vzdihnila in zbežala v hišo. Ulila seje ploha. Prav nad hišo je zabobnel grom; odmev se mu je valil tja za Don.
V	veži sta oče in znojni Grigorij izvlekla iz shrambe zvito mrežo.
—	Debelo nit in veliko iglo, pa urno! — je zavpil Grigorič Dunjaški.
V	kuhinji s o prižgali luč. Darja je vzela mrežo in začela šivati. Starka je zibala otroka in godla;
—	Ti, stari, že od rojstva nisi pri pravi. Spat bi šli. Petrolej je spet dražji, ti pa ga žgeš. Le kakšen lov bo neki danes? Kam vas bo hudič spet nesel? Saj bi človek že na dvorišču utonil, za božjo voljo! Jej, jej, kakšna huda ura, sveti križ božji in Mati nebeška! . , .
—	V kuhinji je za hip postalo svetlo, da je kar vid vzelo, nato je legla tišina. Slišati je bilo, kako je ob oknice bil dež, potem je spet zabobnel grom. Dunjaška je kriknila in se zvrnila v mrežo, Darja pa je s križi zaznamovala okna in vrata.
Starka je preplašeno gledala kokoš, ki se ji je stiskala k nogam.
—	Dunjka! Spodi jo! Prekleto ... o sveta Mati božja, odpusti mi, grešnici; Dunjka, kokoš spodi na dvorišče. Poberi se, ti seme peklensko! Da bi te.
Grigorij je popravljal obod mreže in se zamolklo krohotal.
—	No, kaj ste se pa razkoko-dakale? Tiho! — je zavpil Pan-telej Prokofjevič. Urno šivajte, babe! — Mrežo v roke, ne bom veliko govoril!
—	Le kakšne ribe boste zdaj ujeli ? — je spet zagodrnjala starka.
—	Če ne razumeš, molči! Same kečige bomo grabili. Ribe silijo k bregu, ker se bojijo viharja. Bodi brez skrbi, kalna voda je že odtekla. Dunjaška skoči no, pa poslušaj, kaj pravi potok.
Dunjaška je nerada in ritenski odšla pred hišo.
—	Le kdo neki bo zdaj lazil okrog? Darja ne more; si lahko pljuča prehladi, — ni odnehala starka.
—	Midva z Griškom. Za drugo mrežo bom pa najel Aksinjo in še katero od žensk.
Dunjaška se je vrnila vsa zasopla. Na trepalnicah so ji visele bleščeče kapljice dežja. Od nje je zadišalo po vlažni zemlji-
—	Potok strašno divje bobni!
—	Pojdeš z nami lovit?
—	Kdo pa še gre?
NAJBOLJŠI BRITSKI FILM, KI JE BIL KDAJ IZDELAN V BARVAH SE SEDAJ KAŽE
"KING HENRY V."
Nepozabni kraji, veličastne krasote, presenetljivi dogodki.
MALL THEATRE
NASPROTI GLAVNE JAVNE KNJIŽNICE
Dohodninski davek mora biti plačan do
15. marca
Za ločno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947
pojdite k
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVE., blizu Memorial isle
Uradne ure: od 10. z j. do 9. zv., ob nedeljah od 1. do 7. zvečer
KEnmore 3662
—	ženske pokličem.
—	Pojdem.
—	Obleci jopo in skoči k Ak-sinji. Če bo šla, pokliči še Ma-laško. Frolovo.
—	Ta ne bo mrznila, — se je zasmejal Grigorij. — špeha-ta je kot pitan prašič.
—	Seno vzemi, Grigorij, pa si prsi podloži, da se ne prehla-diš, — mu je svetovala mati.
—	Kar skoči ponj, Grigorij. Stara je pametno povedala.
Dunjaška se je kmalu vrnila z ženskami. Aksinja je bila videti v pleteni, prepasani jopi in rožastem krilu nekam manjša in suha. Pozdravila se je z Darjo, dala z glave ruto in si počasi zavila kito. Ko se je pokrila, je obrnila glavo in hladno pogledala Grigorija. Debelušna Malaška si je na pragu odvezovala nogavice in hripavo mrmrala :
—	Bomo vreče vzeli? O križana gora, kaj gremo ribe lovit?
Odšli so na dvorišče. Na razmočeno zemljo je curkoma lil dež, se zbiral v luže in v potokih tekel k Donu.
Grigorij je hodil prvi. Nenavadne veselje ga je zajelo.
—	Pazi, oče, tu je jarek.
—	Tema je ko v rogu!
—	Aksjuška, mene se drži, bova potem skupaj v ječi, — se je hripavo režala Malaška.
—	Poglej, Grigorij, ni tamle Majdanikovo pristanišče?
—	Je.
—	Tu bomo . . . začeli ... — je v besnečem viharju zakričal Pantelej Prokofjevič.
—	Ne slišimo, očka! — je za vpila Malaška.
—	Odrini, z božjo pomočjo . . . . Jaz grem nad globino. Nad globino, pravim . . . Malaška, hudič gluhi, kam rineš?
Jaz grem na globino! . . . Grigorij! Grigorij! Aksinja, odrini od brega!
Na Donu divja neurje. Veter meče od strani debele zavese dežja.
Grigorij je iskal z nogami dno in se do pasu potopil v vodo. V lice in v napol priprte oči so ga bičali valovi kot knuta. Mreža se je široko napela in se začela potapljati v globino. Gri-goriju, ki je imel na nogah volnene, nogavice, je spodrsavalo na peščenem dnu. Ročnik se mu je trgal iz rok . . . Globlje, globlje. Ron se strmo spušča v globino. Izpodnaša noge. Tok ga uporno vleče proti sredini, scss. vase. Grigorij grabi z- desno roko k bregu; črna izibajoča se globina ga straši kot še ni-
koli. Noga mu veselo zadene valujoče dno, V koleno mu butne bog ve kakšna riba.
—	Obidi krnico! — je slišati od nekod iz vode hropeči glas očeta.
Mreža SQ je obrnila in se spet potaplja v globino; spet trga voda tla izpod nog. Grigorij je dvignil glavo, plava, pokašlju-
je.
—	Aksinja, si živa?
—	Sem, dokler bom!
—	Dež noče in noče prenehati !
—	Malce preneha, pa se spet močneje ulije!
—	Bolj potiho. Oče bo slišal in se norčeval.
—	Se spet bojiš očeta . . .
Nekaj trenutkov je bilo vse
tiho. Voda mu je kot lepljivo testo zavirala vsak gib.
—	Griška, k bregu; mislim, da so ribe tja udarile. Treba jih je obkrožiti.
Strahoten trušč od daleč je tresnil v Grigorija, potem je bi lo slišati bobneč udar. Z rebri se je bil odtrgal v vodo plaz kamenja.
—	A-a-a-a! — je nekje pri bregu zastokala Aksinja.
Prestašeni Grigorij je spla val proti kriku.
—	Aksinja!
Slišati je le veter in tekoči šum reke.
—	Aksinja! — vpije Grigorij, trd od strahu.
— E, hodi; Grigorij! — kliče oče z zamolklim glasom.
Grigorij zahamuje z rokami. Kaj je to gibljivo pod nogami, kar je zagrabil? Mreža!
—	Grigorij, kje si — stoka Aksinja.
—	Kaj spet toliko vpiješ? . . se je jezil Grigorij in po štirih lezel na breg.,
Počenil je in tresoč se od mraza začel razpletati mrežo, ki se je navila okrog ročnika. V reži bežečih oblakov je zasijal mesec. Za pašniki odmeva zamolklo grmenje. Zemlja blešči od neizpite mokrote. Nebo, umito od dežja, je resno in jasno.
Grigorij. je razvijal mrežo in opazoval Aksinjo. V obraz je bila bleda kot zid, toda rdeča, j malce nakrivljena usta so ji že šla na smeh.
—	Le kako me je vrglo na breg! — je. rekla zadihano, — kar ponorela sem. In prestrašila se do smrti! Mislila sem, da si utonil.
Njuni roki ;sta se1 srečali, Aksinja je poskušala potisniti svojo v rokav njegove srajce.
—	Kako gorko je v tvojem, rokavu, —, je dejala grenko, —
V resnici, nisem vedela,
DA SO ODRABLJENE MAŠČOBE ŠE VEDNO NUJNO POTREBNE!
f
r <<


ŽENSKA, kje si bila? Odrabljene maščobe so zdaj potrebne j še kot kdajkoli, ker je pomanjkanje maščob in olja danes največje v svetovni zgodovini. Naša vlada nas svari, da zaloge niso zadostne spričo industrijalnih potreb. Ti torej lahko pomagaš preprečiti znižanje teh zalog z nadaljevanjem oddajanja odrabljenih maščob.
PRAVITE, da jih spet uporabite pri kuhi? Dobro! Ali tudi kar od tega ostane je vredno hraniti. In kaj če bi sevrli mastne in lojene odrezke mesa, posneli mast raz juh in omak? To bi dalo precej maščob!
IN POMISLITE O TEM, katere druge kuhinjske odpadke pa morete spremeniti v dobrodošlo gotovino? To si je dobro zapomniti v teh dneh velike živežne draginje! Cene, ki jih plačujejo mesarji za odrabljene maščobe so v povprečnem pregledu višje. Torej prosimo ... ne zametujte vaših odrabljenih maščob. Oddajte jih!
Nadaljujte z oddajanjem odrabljenih maščob
Amcrlcan Fal Salvage CommilfM, Inc.
jaz sem pa skoraj zmrznila. Ledeni mravljinci mi gomaze po telesu.
—	Prekleti som, tukajle je ušel!
Grigorij je pokazal sredi mreže luknjo, poldrug laket široko.
Od loke nekdo teče. Danjuš-ka, jo je spoznal Grigorij. Že od daleč ji vpije:
—	Imaš sukanec!
Dunjaška je pritekla vsa zadihana.
—	Imam!
—	Kaj pa vidva sedita tu? Očka me je poslal povedat, da bomo čimprej šli. Mi smo nalovili polno vrečo kečig! — V glasu ji je trepetalo očitno zmagoslavje.
Aksinja je, šklepeta je z zobmi, šivala mrežo. Da se ogreje, je začela tekati okrog.
Pantelej Prokofjevič je s prsti, zateklimi od vode in pomodrelimi kakor pri utopljencu, zvijal cigareto ter se, veselo mencaje, bahal.
—	Komaj smo vrgli mrežo: osem ščuk, drugič pa že... — prenehal je, si prižgal cigareto in molče pokazal z nogo na vrečo. >
Aksinja je radovedno pogledala. V vrečici so vrvele žive ribe.
—	A vidva, kaj sta ujela?
Som nama je pretrgal mrežo. .
—	Sta jo zašila?
—	Kolikor toliko. Vozli so bili popustili.
—	No, do ovinka gremo, potem pa domov. Začni, Griška, začni, kaj pa stojiš kot štor! ?
—	Na sredo lezi. Toplo je kot na peči.
Aksinja je odvrgla vrečo in se do vratu zakopala v kopico.
—	Oh, kako se prileže!
Trepetajoč od mraza je Grigorij legel v seno. Mokri Aksin-jini lasje so izdihavali nežen, valujoč vonj. Ležala je z nazaj nagnjeno glavo in mimo dihala skozi na pol priprta usta.
—	Kako opojno ti dišijo lasje ! Ves, kot tista bela roža . . — je šepnil Grigorij in se stisnil k njej.	' '
Aksinja je molčala. Njen pogled, uprt v okroglo ploskev polne lune, je bil zastrt in tuj.
Grigorij je potegnil roko iz žepa in nanadoma pritegnil njeno k sebi.
Grigorij se je prestopil z odrevenelimi nogami. Aksinja je tako drhtela, da je Grigoril ■čutil čez mrežo.
—	Ne tresi!
—	Saj ne rada, toda ne morem vzdržati.
—	Pridi no že, prekleta riba! Pridi!
Dela za moške
OSKRBNIKA
za alloy livarno. Dobra plača od ure. STANDARD ALLOY CO. 1679 Collamer Ave.
ČUVAJ — Dobro delo za zanesljivega moškega; 7 dni tedensko; čas in pol nad 40 ur. 2. šift od 3. do 11. Dobra plača zavednemu delavcu—SIMPLEX PISTON RING, 3830 Kelly Ave., vprašajte za Mr. Cole.
Vdik krap se je pognal čez mrežo. Grigorij se je počasi prestopil, zgrnil mrežo in potegnil ročnik. Aksinja je sklonjena stekla na breg. Po pesku je curljala odtekajoča voda in se %)remetavala riba.
—	Gremo čez pašnik?
—	Skozi hosto je bliže. Ej, vi tam, ste končali?
—	Pridemo za vama. še mreže izperemo.
Premražena Aksinja si je ože-la krilo, vrgla čez ramo vrečo z lovino in jo ubrala v breg. Grigferij je nesel mrežo. Ko sta prešla kakih sto korakov, je Aksinja za javkala:
Nimam več moči, noge me ne držijo.
—	Tamle j e kopica lanske košnje. Se lahko pogreješ.
—	Prav! Sicer bom prej umrlo kot prišla do doma.
Grigorij je odkril s kopice kapo in naredil jamo. Uležano seno je ostro zadišalo po trohno-bi.
—	Pusti!
—	Molči.
—	Pusti, če ne, zakričim!
—	Počakaj, Aksinja . . .
—	Oče Pantelej! . . .
—	Ali si pot zgrešila? — je povsem blizu izza košatega gloga zaklical Pantelej Prokofjevič.
Grigorij je stisnil zobe in skočil s kopice.
—	Zakaj si poklicala? Ali si pot zgrešila? — je vprašal starec in ji stopil nasproti.
Aksinja je stala ob kopici in si popravljala rutoj ki ji je zlezla na vrat. Iz nje se je kadila sopara.
—	Nisem zgrešila, toda zmrznila bi kmalu.
Razno
HIŠA NAPRODAJ
Hiša za 3 družine; hrastovi podi, fornez, klet, cementiran dovoz, 3 zidane garaže. Se mora prodati radi odhoda izven mesta.
1799 EAST 47th ST.
UT 1-1681
Veteran in žena
nujno potrebujeta stanovanje s 3-4 ali 5 sobami, neopremljene; plačata do $50 najemnine, poleg $25 bonusa za primerno stanovanje.
DI 7888
ZA FINA DARILA
in razne predmete obiščite trgovino na 12829 SI. Clair Ave. Imamo lepo zalogo vsakovrstnih stvari po zmernih cenah. Odprto od 8. zj. do 11. zv.
MLAD SLOVENSKI FANT,
Clan SNPJ društva želi dobiti v najem eno sobo v st. clairskem okrožju. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči Mr. Zormanu, HE 1713.
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040
Max Želodec, lastnik Popravljamo ogrodje in lenderje avtov vseh izdelkov.
Naša posebnost je barvanje avtov, da so kot novi.
Nova avi«, ki lo poikodovaml, popravimo, da zopet zgleda] o kot novi.
IŠČE SE ZIDARJE
za delo na 14340 Euclid Ave. Dobra unijska plača; stalno delo. Zglasite se na delu JAMES McHUGH SONS INC. 2422 Prospect Ave. SU 3333
SUNSTRAND LATHE OPERATOR
Izurjen Plača od ure 1736 E. 30 St.
MLADENIČI
Visokošolski graduantje; zanimivo stalno delo z bodočnostjo; vzpo-stava telefonske opreme v telefonska poslopja; morajo biti v stanju iti izven mesta. V starosti 19 do 26 let; G. I. treninga; plača od ure. Intervuji med 8.30 in 5. pbp.
WESTERN ELECTRIC CO., INC. 2921 Prospect
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIH AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nfedeljah. Lel^arna odprla: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio
— Eh, ženska! Glej, kopica, se lahko pogreješ-Aksinja se je nasmehnili pobrala vrečo.
(Dalje prihodnjih)
V "Enakopravnosti" vedno sveže dnevne novice o ijodkih po svetu in doiM-
bela za žensk'
Sienografka
za pisarno v downtownUi tedensko. Splošno pisarni^ stalna pozicija; dobra (Fire & Marine
Pokličite med 10, in MA 6922
Dictaphone operato'l®^
in tajniško delo; mora b* in zmožna dela v proda] , g delku. 5 dni tedensko. PrU lovne razmere.	^
The Enamel Products
GL 1313
ŽENSKA.
ki bi prevzela vse gospo prijetnega doma. Pomagat 3 otroci. Ima lastno sobo nico ter zelo dobro placo-
YE 6010^^
Stenografka
malo "dictation;" splošn" ^ pisarni. Zanimivo delo, plača.
iste
HE 2840
Stenografka
klefkiol'
odd«*
Prodajni in kreditni stalno. Dobra tedenska P
The Apex Electrical M 9' |
1070 E. 152 S'-___X
STENOGRAFKA
z izkušnjo blagajniške^^^jj,)#
i
snega pisarniškega dela. lo—dobra plača.	-
DON BOURNE PONTIA
STRONGSVILLE,^
----- .11
tel.: Slrongsville^.
PUNCH PRESS OPERATOBICP
izurjene
PLAČA OD Multiple Products
1334 W. 117 St^
STENOGRAFKA
rflC^
»	i +«	r-v Vs r% \7 1 ,
Mora biti dobra v
fi>
Stalno delo. Izurjena
5 dni
sko—3614 ur na teden.
E. R. Squibb &
2830 PAYNE
TIPKARICA
Billing klerkinja in pisarniško delo. Stalno » tedensko. Dobra plača.
MR. BILL
HE 3435
Tipkarica—
brza; za splošno delo mora biti dobra v ra borna plača.
E. 222 St.
RA 3543:
TIPKARICA
-k
5-dnevni tednik, . jia kuvert. Stalno —	.1 (/
rell
Marford Direct
1125 Rocl^
DOBRA
za mlado žensko lahko pisarniško delo, " itd. Sprejme se nedavn ta. Dobra plača.
3471 E. 49 !!'
V
A,
Stenografka
ki bi tudi delala glavnemu poslovodju! v pisarni. Tedenska P govor pokličite	. /
HE 490^ Tipkarica —- k^^^^
visoko-šolka; pri .^gti "dictaphone;" mora znanja "shorthand;
urad v downtown.
CH 0456
SPLO.NO
lil
lOi k\
-Het"®. f
Izurjeno dekle,
razmere; 44 ur tedc
-
pol nad 40 ur; hosp'^ (jo"
varovalnina, počitnic®' Ca, bonus.
PR 2424
Registrirane b** g
sedaj imamo
razpolag^

Nadzorsi^"
ck"
Splošno bolni^af .
t'riglasite se kd«)
Superintendentu *
LODI HOSPfl^^
Lodi, Ohio ali
S %
Utij